Prezzo - Gena Lir 0.40
Poitnlna platana v gotovini
Leto VI
V L/jubljani, v ponedeljek, 17, novembra 1041-XX.
Izključna pooblaičenka ca ogUlevan}« Italijanskega In tujega | Uredotltvo Id tptaiai Kopitarjeva 6, Ljubljana | Concessionarla eaclaslva pet la pabbllciU di provenienca ttaliane Izvora: Unlone Pnbblidta Italiana & A-, Milana	=	Redazlone. Amminiatrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. =	ed	estera:	Unione	PubblicitA	Italiana	& A. Milano.
9 apparecchi inglesi abbattuti 3 navi da carico affondate
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 16 novembre il seguentc bo-llettino di guerra n. 532:
In Sicilia ad Acireale le perdite causate dalfaviazione britannica ncIPincursiono della not-te sul 15 sono aumcntate a 21 morti e 29 feriti. Sulla costa b stato catturato l’equipaggio com-posto di tre ufficiali, di un aere abbattuto in m ar e.
NclFAfriea settentrionale sul tronte di To-bruch attivita di artiglieria. L’incursione aerea nemiea su Dcrna e su Bengasi: qualrhe danno una vittima e alcuni feriti tra la popolazione araba.
NelPAfrica orientale, i violenti attacchi sfer-rati daIl’avversario contro i nostri caposaldi avan-zati dello scacchiere di Gondar sono stati infranti. Centinaia di morti sono rimasti sul terreno da-vanti alle posizioni strenuamento difese; altre gravi perdite sono state inflitte durante puntate offensivo elfettuate dai nostri reparti. In Africa, bombardieri germanici hanno attaceato 1’aoro-porto di Giarabiib distruggendo al suolo tre plu-rimntori e la caccia ha abbattnto in conibattimon-to 4 velivoli nemici. Due nostri velivoli non sono tornati alla base.
Nel Mediterraneo orientale nostri apparecchi in ricognizione ofensiva hanno colpito con bombe ed aUondato due mercantili nemici; nel Mediterraneo centrale nostri caciatori in crociera hanno abbattuto due velivoli del tipo »Wellingtonc; nel Mediterraneo occidentale nn nostro aerosilurante al comando del maggiore pilota Arduino Buri ha attacrato un piroscafo nemico, carico, da 10.000 tonn. alondandolo.
9 angleških letal uničenih 3 tovorne ladje potopljene
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 16. novembra naslednje 532. vojno poročilo:
Pri angleškem letalskem napadu, ki je bil izvršen v noži na 15. nov. na Acireale na Siciliji, nastale žrtve so narasle na 21 mrtvih in 29 ranjenih. Na obali je bila ujeta posadkA letala, ki je bilo sestreljeno v inorje. Štela je 3 častnike.
V severni Afriki delovanje topništva na fronti pri Tobruku. Pri sovražnih letalskih napadih na Demo in Bengazi je nastalo nekaj škode. Med arabskim prebivalstvom je bil eden ubit, nekaj ljudi pa je bilo ranjenih.
V vzhodni Afriki so Re izjalovili napadi, ki jih je sovražnik sprožil proti našim prednjim postojankam na gondarskem bojišču. Na stotine mrtvih je obležalo na terenu pred postojankami, ki so bile junaško branjene. Druge hude izgube so naši oddelki prizadeli nasprotniku pri svojih ofenzivnih sunkih. Nemški bombniki so v Afriki napadli letališče v Džarabubu in uničili na tleh tri večmotorna letala. Lovci so v letalskih spopadih sestrelili štiri sovražne aparate. Dve naši letali se nista vrnili na oporišča.
Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala pri ofenzivnih izvidniških poletih bombardirala in potopila dve sovražni tovorni ladji. Na srednjem Sredozemskem morju so naši lovci, ki so križarili nad tem morskim področjem, sestrelili dve letali tipa Wellington. Na zapadnem Sredozemskem morju je torpedno letalo pod poveljstvom majorja pilota Arduina Burija napadlo
10.000	tonsko polno natovorjeno sovražno ladjo in jo potopilo.
Pritisk zavezniških sil na vzhodnem
bojišču ne odjenfa
Najtežji boji potekajo na Krimu, kjer nemška vojska napada utrdbe Kerča in Sebastopola
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Pri napadu na Sevastopolj so zavzele nemške čete močno zgrajeno in trdovratno branjeno utrdbo. Letalsko orožje je podpiralo borbe za Sevastopolj in Kerč z napadi na utrdbe, ladje in pristaniške naprave. Z bombami so bile zadete sovjetska topničarka in dve transportni ladji s četami.
Na bojišču pri Tihvinu sta samo dve pionirski stotniji zavzeli 113 bojnih postojank.
Na morju ob Angliji je potopilo letalsko orožje pri Faroerskih otokih in vzhodno od Pe-terheada dve sovražni trgovski ladji s skupno 7000 br. reg. tonami. Dve nadaljnji veliki ladji sta bili z bombami močno poškodovani. Bojna letala so podnevi zadela z bombatni težkega kalibra velik plavž pri Middlesborughu. Letalski napadi so bili usmerjeni v poslednji noči tudi proti pristaniškim napravam ob vzhodni in južnozapad-ni obali angleškega otoka.
V nočni bitki nemških prednjih sil z angleškimi brzimi čolni je bil v Rokflvskem prelivu potopljen sovražni brzi čoln, verjetna pa je potopitev še drugega čolna. Naše bojne sile niso imele nobene izgube.
V severni Afriki so nemška bojna letala uspešno bombardirala angleško letalsko oporišče v oazi Džarabub.
Sovražnik je podvzel v poslednji noči s sla-bejšimi silami napade na severozapadno nemško obalo brez posebnega učinka. Sestreljen je bil en angleški bombnik.
V zadnjih tednih je priborilo nemško letalsko orožje nadaljnje velike uspehe v boju proti sovjet-
skim letalskim silam. V času od 1. oktobra do 8. novembra je izgubila sovjetska vojska skupno 2.174 letal, izmed katerih jih je bilo 1293 sestreljenih v zraku, 412 jih je sestrelila protiletalska obramba, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času je bilo na vzhodni fronti izgubljenih 183 lastnih letal.
Finski uspehi pri uničevanju sovjetske mornarice
Helsinki, 17. novembra, e. Uradno poročajo, da je na bojišču polotoka Hatigoe sovražna artilerija razvila živahno delavnost. Finsko obalno topništvo je 6treljalo na veliko sovjetsko ladjo pri omenjenem pomorskem oporišču.
Na zahodnem delu karelijske ožine se razvija običajno neznatno delovanje artilerije in možnar-jev. Skromen sovražnikov poskus napada na Val-keasaari je bil brezuspešen. Na vzhodnem karelij-skem področju popoln mir. Na bojišču pri reki Sivaervi ie bilo odbitih nekaj sovjetskih poskusov napada. Na vzhodnem karelijskem bojnem polju je prišlo na južnem koncu do krajevnih spopadov, pri katerih so bili vsi napadi, ki jih je sovražnik izvedel s srednje močnimi oddelki, odbiti. Na nekaterih točkah tega bojišča medsebojno močno udejstvovanje topništva.
Na severnem karelijskem področju uspešni finski krajevni napadi in udejstvovanje naših oglednikov. Naši so opazili močan nasprotnikov pomorski promet v Finskem zalivu. Ce sodimo po številnih eksplozijah, ki 60 se 6lišale, so sovjetske izgube morale biti znatne.
Južno od Kerka je en sovražnikov bombnik padel v morje. Vojni plen, ki so ga naši iztrgali
Odhod madžarskega finančnega ministra iz Rima	_
Rim, 7. novembra s. V soboto zvečer je odpotoval iz Rima v domovino madžarski finančni minister Remenyi Schneller s svojim spremstvom. Do postaje je gosta 6premil finančni minister Thaon di Rev-el, državni podtajnik Lissia, veleposlanik Gian-nini in drugi visoki funkcionarji iz zunanjega in finančnega ministrstva. Zraven je bil tudi madžarski poslanik pri Kvirinalu, kakor tudi njegov tovariš pri Vatikanu. Madžarski'gostje so se pred odhodom vlaka poslovili od svojih spremljevalcev in ponovno izrazili svojo zahvalo Duceju za prisrčnost, s katero je sprejel in k.a gostoljubje, katero jim je fašistična Italija izkazala.
Govor japonskega na izrednem zasedanja
Tokio, 17. novembra, s. Agencija Domei je včeraj zvečer objavila izvleček iz govora japonskega zunanjega ministra Toga, katerega je imel na drugi dan zasedanja japonskega parlamenta. Minister je v začetku rekel, da se je Japonska v zadnjih štirih letih bavila z vojaškimi operacijami za uvedbo novega reda v Vzhodni Aziji in še danes nadaljuje s svojim pohodom, da bi odstranila težave, ki se pojavljajo na poti, medtem ko je domači narod ves strnjen in združen. Govornik je pri tej priliki izrazil priznanje in pozdrav oboroženim državnim silam, ki se vojskujejo v imenu cesarja, obenem pa izkazal čast tudi vsem padlim vojakom. Ni potrebno ponavljati, je nadaljeval zunanji minister, da stremi japonska zunanja politika po svojih temeljnih načelih za uvedbo miru v Vzhodni Aziji. Ta mir mora temeljiti na pravici in ustvariti takšne pogoje, da se bodo zboljšali splošni pogoji za življenje človeštva. Omeniti moram, da je v zadnjih 70 letih Japonska večkrat srečno prebrodila svoje narodne krize. Posebno je omembe vredna rusko-japonska vojna, v kateri je Japonska potrdila svoj narodni obstoj in znala odstraniti vse ovire za mir v Vzhodni Aziji. Po teh dogodkih si je Japonska ustvarila položaj in ugled kot sila, urejevalka v Vzhodni. Aziji. Tudi danes jo preveva nezlomljiv pogum, da bo tudi poslej izvršila vse naloge in uvedla v Vzhodni Aziji nov red na temelju pravice in obenem prispevala tako svoj bistveni delež k svetovnemu miru. Sreča je, da imata Nemčija 'in Italija iste poglede kakor Japonska in so se zato med seboj povezale s trojnim paktom. Znano je, da je dal trojni pakt že po enem letu svojega obstoja lep prispevek k uvedbi novega reda v Aziji in Evropi in svoj prispevek za omejitev sedanje vojne. Mandžursko cesarstvo je vedno krepkejše. Ze trinajst držav je priznalo Mandžurijo. Na Kitajskem se Japonska bori za to, da bi zrušila režim maršala Čangkajšeka. Temeljna politika Japonske glede Kitajske je ta, da hoče ustvariti in ustaliti popolno sodelovanje med Japonsko in Kitajsko in tako zagotoviti v Vzhodni Aziji napredek, prospeh in boljše življenje. Temeljna pogodba, ki urejuje odnošaje med Japonsko in Kitajsko, je bila ne-
Italijansko letalstvo onemogoča Angležem razmah na Sredozemskem morju
Operacijski stan, 17. nov. g. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Letalsko delovanje nad Sredozemskim morjem je vedno živahnejše. V zadnjih dneh je navzlic neugodnim vremenskim razmeram italijansko letalstvo pri svojih operacijah doseglo velike uspehe in izvršilo vse naloge, ki so mu bile poverjene. Posebno je hudo napadalo Malto. Italijansko letalstvo ima tukaj zelo kočljive naloge. Posebno težko nalogo imajo ogledniška letala, ki letajo in napadajo Malto. Čeprav imajo ti oddelki mnogo žrtev in so pokazali veliko junaštvo, pa med letalci še vedno gori ogenj navdušenja in Odločnosti, pa naj gre za pilote na bombnikih ali lovcih. Prav tako je treba reči za oglednike, da ja njihovo delovanje drzno in silno važno za končni uspeh operacij. Letališča na Malti so dobila v zadnjem času veliko število novih lovskih letal kakor tudi bombnih. S svojimi neprestanimi napadi in razrušenji onemogoča naše letalstvo sovražniku, da bi se razmaknil tako, kakor bi rad. Vendar sovražnikovega delovanja ni mogoče v celoti preprečiti. Pač pa italijansko letalstvo pre-
prečuje, da bi se moglo na Malti zbirati veliko sovražnikovih vojnih ladij. Dalje sovražnik tudi ne more uporabljati ladjedelnic in popravijalnic, ki jih ima v La Valetti. Malta je steber angleške pomorske moči, vendar pa le ni tako učinkovita točka, kakor si je to predstavljala britanska ad-miraliteta. Vsemu temu pa je vzrok sila italijanskega letalstva. Sobotni dogodki so zelo zanimivi. Italijanska ogledniška letala so bila zelo delavna in se dvakrat spopadla s sovražnikom, pri čemer so zmagala. Naša lovska letala so najprej zagledala dva sovražnikova Bristol-Blenheima, jih napadla in zbila. Popoldne so zagledala naša letala južno od Pantelerie pet sovražnikovih Wellingto-nov. Naši so jih napadli in v dvajsetih minutah zbili eno letalo. Tudi letalo vodje patrole je bilo napadeno in zadeto. Naš lovec je ugotovil požar v desnem motorju sovražnikovega letala. Tudi to letalo je treba smatrati za izgubljeno. V te| sijajni akoiji, ki je bila izvedena v težjih okoliščinah za Italijane kar se tiče strelnih sredstev in števila letal, so naši lovci zmagali in M vsi vrnili domov.
zunanjega ministra japonskega parlamenta
davno sklenjena med japonsko in kitajsko narodno vlado. Japonska vlada je odločena to sodelovanje s kitajsko narodno vlado držati do zadnje možnosti.
Zunanji minister je potem pristavil, da je Japonska zaradi srečne rešitve kitajskega vprašanja lahko postopno posvečala svojo pozornost severu, kakor tudi Južnim morjem. Spričo evropske vojne se je Japonska vedno trudila, da bi preprečila, da bi se vojna razširila tudi na Vzhod in bi se tako na tem koncu sveta ohranil mir. Minister je potem izjavil, da ima nevtralnostni pakt, sklenjen med Rusijo in Japonsko v letošnjem aprilu, zgolj ta namen, da zajamči mir in varnost na severu v skladu s prej navedenimi načeli. Navzlic sovražnostim med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo pa je japonska vlada stalno skrbela, da bi ohranila mir na severu. Na kratko povedano ima Japonska namen, da z vsemi sredstvi onemogoči vsako motenje miru na severu, obenem pa onemogoči ogrožanje koristi in pravic, ki jih ima tukaj Japonska. Kolikor se tiče Južnega morja, je japonska vlada z uspehom posredovala v sporu med Siamom in francosko Indokino in je tudi sama uredila svoje politične in gospodarske odnošaje z Indokino. Vrh tega je Japonska sklenila s Francijo dogovor za skupno obrambo francoske Indokine, da bi se skupaj postavili v bran proti mednarodnim grožnjam, ki so naperjene proti Indokini.
Japonska vlada je poslala k vladi francoske Indokine posebnega poslanika z nalogo, da ojači in pospeši prijateljske odnošaje med obema državama. Japonska ima tudi namen ojačiti svoje gospodarske odnošaje s Siamom in bi rada dosegla sodelovanje med obema državama z vzpostavitvijo veleposlaništev. Treba pa je obžalovati, da propaganda tretjih sil označuje te japonske namene kot grožnjo proti tem delom Azije. Zunanji minister je rekel, da ni nobenega dvoma o tem, da vzhodni narodi pravilno razumejo japonske težnje in da vedo dobro, zakaj je treba sodelovati z Japonsko pri uvedbi npvega reda v Vzhodni Aziji. Japonska je zbrala vse svoje čiste napore za srečen konec kitajske afere. Čeprav so naše čete letos poleti na podlagi sporazuma za skupno obrambo države stopile na tla Srednjo francosko Indokine, pa vidita Velika Britanija in Združene države v tem dejstvu grožnjo, naperjeno proti njunim ozemljem in sta zato dali zamrzniti japonske kredite v obeh državah, kar je imelo za posledico prekinitev gospodarskih odnošajev. Britanski dominioni in kolonije so takoj sledili temu zgledu, pridružila pa se mu je tudi holandska Indija. Anglija in Združene države so znova začele utrjevati obroč okrog Japonske in privlekle Avstralijo, holandsko Indijo in Čangkajška v skupen blok proti Japonski. Mednarodni položaj, kar se tiče Japonske, se tako od dne do dne poslabšuje in pritisk, ki ga Anglija in Združene države izvajata nad Japonsko, pomeni dejansko ogrožanje temeljev japonskega imperija. Japonski zunanji minister je nato omenil, da preveva japonsko vlado želja, da bi ohranila mir na svetu, posebno pa na Tihem oceanu in je zato vpregla vse svoje sile, da bi premagala težave sedanjega položaja. Odkar se je začel kitajsko-japonski spopad, so se ja-ponsko-ameriški odnošaji postopno poslabševali in Če se ta razvoj sedaj ne bo ustavil, preti velika katastrofa. In ta možnost bo prinesla veliko škodo ne samo državam ob Tihem oceanu, temveč tudi vsemu svetu. Od preteklega aprila je japonska vlada poskušala pri vladi Združenih držav doseči jasnost glede medsebojnih odnošajev. Prejšnja vlada je storila vse, da bi to vprašanje uredila in da bi dosegla nov sporazum. Sedanja vlada nadaljuje s tem delom in zaradi tega ni na mestu, da
sovražniku iz rok na otokih Bioroko nasproti Koivi6ta obsega 100 tonsko ladjo, natovorjeno e strelivom, dve drugi manjši ladji, ladjo e kovina-stim oklepom, nad deset topov, kakor tudi artilerijsko strelivo, fotografske potrebščine, torpedne merilce in 66 avtomobilov s številnimi velikimi oddajnimi postajami z vsemi potrebščinami, vojaške kuhinje, 67 konj, en traktor, en oklepni avtomobil, tehnične potrebščine, razna živila ter veliko skladišče sanitetnih potrebščin.
Brzojavka prometnega
ministra Duceju
Rim, 17. nov. s. Duce je prejel sledečo brzojavko :
Po vašem naročilu sem ob navzočnosti nemškega državnega podtajnika za promet odprl elektrificirano železnico Bologna—Trento v dolžini 205 km, ki tako izpopolnjuje zvezo med Brener-jem in Calabrijo v dolžini 1452 km, ki je sedaj v s a. elektrificirana. Tehniki in delavci so premagali mnoge težave in so v naprej preračunanem času izvršili to delo in elektrificirali železnico ter tako prispevali k naši avtarkiji s prihrankom na premogu, ki bo znašal letno 85.000 ton. Vsi ti se pridružujejo meni, ko vam izražam popolno poslušnost in vdanost in odločenost, da bomo korakali po vaših poveljih s popolnim prepričanjem v zmago orožja in našega dela. Host-Venturi.
Težke poškodbe bojne ladje »Malaya«
Algeciras, 17. nov. s. Iz Gibraltarja se je zvedelo, da so je v gibraltarsko ladijsko poprav-ljalnico zatekla britanska vojna ladja »Malaya«, ker ima veliko luknjo v trupu. O torpediranju te ladje se izvedo zanimive podrobnosti. Ta ladja je bila napadena tedaj, ko je dobila »Ark Royal« svoj uničujoči torpedo. Skupina angleških rušilcev je potem, ko rešitev letalonosilke ni bila več mogoča, obkolila »Malayo<, da bi jo branila, in začela metati globinske bombe, da bi tako preprečila približanje nemških podmornic. Toda navzlic temu je torpedo zadel zadnji del ladje. Angleška bojna ladja bo morala delj časa ostati izven akcije, ker so njene poškodbe precej hude.
Vesti 17. novembra
Vse judovske bolnišnice v Romuniji preidejo v
državno last. V Bukarešti 6ami je šest takšnih bolnišnic. Obenem je prosvetni minister odredil, da je treba iz prodaje vzeti V6e gramofonske plošče, na katerih so bila posneta glasbena dela judovskih skladateljev.
Velik požar je uničil del živilskih skladišč v zahodnem delu Londona. V teh skladiščih so bila živila, ki jih je nakopičilo angleško prehranjevalno ministrstvo.
Turški predsednik vlade Saidam bo odpotoval v Mereino na okrevanje. Med njegovo odsotnostjo bo vodil po6le predsednika vlade zunanji minister Saradžoglu.
Turčija in Švica sta začeli uvodna pogajanja za sklenitev medsebojne trgovinske pogodbe. Za konec tega meseca pa pričakujejo v Ankari prihod skupine švicarskih gospodarskih strokovnjakov.
Španskim prostovoljcem v »Sinji diviziji«, ki 6e vojskuje na vzhodnem bojišču proti boljševi-kom, je general Franco poslal darilo v obliki konjaka in tobaka za 800.000 j>ezet. Šef Francove vojaške pisarne general Moscardo bo v najkrajšem času odrinil v Nemčijo in v Rusijo, da bo sam razdelil to darilo prostovoljcem.
Hud potres v okolici Erzidiaua, ki je trajal 20 sekund, je povzročil veliko škode. Pet vasi v okolici mesta je popolnoma porušenih. Doso-daj so ugotovili 15 mrtvih in 66 ranjenih. Potniki pripovedujejo, da se potresni sunki ponavljajo skoraj vsak dan.
Zaradi velikega požara, ki je nastal v letalski tvornici Hort Wourth v Teksasu, kjer izdelujejo velike bombnike, bodo naročila imela veliko zamudo.
Stalinova hčerka Svjetlana se nahaja sedaj v nekem okrevališču na Švedskem, ki je oddaljen 80 km od Stockholma, je dejal neki ujeti politični komisar poročajo iz Helsinka.
bi se ukvarjali v vseh podrobnostih s stanjem tega vprašanja. Japonska vlada stremi za tem, da bi se srečno zaključila pogajanja, ki so v teku, vendar pa pozna določene meje pri svojem spravljivem stališču. Minister je dobesedno rekel: »Če bi se pa pojavila ta morebitnost in začela ogrožati obstoj imperija ali pa ogrožati ugled Japonske, potem je treba reči, da se bo Japonska postavila v bran odločno in krepko. Jaz sam izvršujem svojo dolžnost z jasnim čelom, toda z zavestjo, da z naznačene poti ne moremo kreniti. Japonska stoji danes pred težkim položajem, kakršnega še ni doživljala, zato pa je potrebno, da se narod na znotraj zedini, ker bo le tako lahko premagal težave. Kakor sta neločljivi narodna obramba In diplomacija, tako se vzajemno podpirata notranja in zunanja politika. Nikoli ni bila nujnost mobilizacije vseh narodnih sil in trdnih vezi med vlado in narodom tako velika kakor je danes.< Minister je končal svoj govor z zatrdilom, da bo 100 milijonov Japoncev storilo v polni meri svojo dolžnost in ob vsaki priliki podprlo svojo vlado.
Ganljiva verska slovesnost v Ribnici
Ob navzočnosti velike množloe ljudstva je škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil nov oltar Marije Pomagaj
Ribnica, 17. nov.
Ribnica in z njo vsa Ribniška dolina je včeraj proslavila pontfeinben dan, ki ho ostal vsemu našemu prebivalstvu v trajnem spominu. V župnijski cerkvi je včeraj dopoldne ljubljanski knezo-Skof g. dr. Gregorij Rožnimi ob navzočnosti številnega ljudstva iz Ribniške doliue blagoslovil |K>snctek brezijanske Marije Pomagaj in novi oltar, posvečen Mariji v spomin na današnje čase in stiske. Cerkev je bila vsa v zelenju in cvetju tako, da je bila vsa slovesnost res dostojna velikega dneva, ko je dobilo naša župnijska cerkev in Ribničani oltar brezijanske Marije, h kateri se je naše ljudstvo vedno, zlasti pa v stiskah in težavah zatekalo s takim zaupanjem.
Zjutraj ob tričetrt na devet je bil Iz župnišča sprevod v cerkev. G. knezoškofa so spremljali v cerkev Marijina družba z zastavo, 13 deklet v narodnih nošah in domača duhovščina. Pred bla-
goslovitvijo je imel g. škof globok in krasen govor, v katerem je izrekel veselje, da je postavilo
naše verno ljudstvo nov oltar Mariji Pomagaj.
V	teh stiskah hitimo k Mariji Pomagaj, hitimo k Njej, kateri niso neznane naše stiske, bridkosti in težave. Nato je Prevzvišeni govoril o velikem trpljenju Marije in Njenega Sina, ki sta s svojim trpljenjem rešila človeštvo. V stiski se zatekajmo k Mariji, zaupajmo, ker Ona ni nikogar zapustila, ki se je k Njej z zaupanjem zatekal.
Nato je bila slovesna blagoslovitev Marijine podobe, krasnega dela akad. slikarja g. Kregarja in nov oltar, delo arhitekta g. Vurnika. Oltar je napravljen v domačem slogu in krasi desno cerkveno ladjo.
Polna cerkev je pričala, da se ljudstvo veseli, da je dobilo nov oltar Marije Pomagaj, h kateremu bo prihajalo in izlivalo pred podobo bre-zljanske Marije svoje težave.
Razdeljevanje oblačilnih kart končano
Mad 92.000 izkaznic izdanih - Trgovanje z oblačilnimi izkaznicami
Ljubljana, 17. nov.
V	ponedeljek, 10. t. m. so prižele posebne komisije na 19 krajih razdeljevati vsem občanom v starosti od enega leta naprej posebne izkaznice za obleke, perilo in obutev potem, ko so bile popisane vse zaloge blaga po vseh manufaktumih trgovinah. Tem uradnim komisijam so bili v razdeljevanje določeni rajoni po ulicah. Razdeljevanje izkaznic je trajalo ves teden in je bilo v soboto, 15. t. m. končano. Stranke so splošno izpolnile poprej jim dostavljene obrazce brez večjih napak pravilno in točno, tuintam 60 pač nekateri pozabiti podpisati formularje, kar pa ni nikakor oviralo uradnega poslovanja.
Prvi dan ni bilo opažati huiSega navala strank v prostore, kjer so komisije poslovale dopoldne od 9 do opoldne, popoldne od 14 do 18. Pred vsakim vhodom je stal stražnik, da je vzdrževal red in da'ljudje niso vdirali v lokale In se prerivali. Nekatere dneve Je bil na komisije velikanski naval, da so bili pač ljudje primorani dalj časa čakati na izročitev izkaznic. Vsak prejemnik je moral prejem karte s svojim podpisom potrditi na seznamu v posebni za to določeni rubriki.
Največji naval, tako zatrjujejo, je bil na komisijo za bežigrajski okraj. Tam so vsak dan prihajale po izkaznice močne skupine dopoldne in popoldne. Drugod so imeli ljudje srečo, da so zadevo takoj opravili brez večjega čakanja. Drugače so Ljubljančani sprejeli izkaznice mirno, brez godrnjanja in kritiziranja. Nikjer ni bilo ni-kakih incidentov.
Koliko oblačilnih izkaznic Je bilo izdanih v Ljubljani? To vprašanje pač zanima marsikaterega Ljubljančana. Točen pregled še ni sestavljen. V soboto so pač komisije napravile splošno revizijo! Danes, v ponedeljek, pa bo končno sestavljen celoten pregled na podlagi posameznih komisij.
Marsikoga je presenetilo dejstvo, da Je bilo ivtedanih pri nekaterih komisijah mnogo, 'mnogo več ženskih ko moSkih oblačilnih izkaznic, da so moške nakaznice pri gotovih komisijah zmanjkale, povsod pri vseh komisijah pa so v znatnem Številu ostajale otroške nakaznice. Zanimivo je dalje, da je bilo pri komisijah v sredi&ču mesta, kjer se razvija vsakdanje poslovno življenje, iz-ledno nizko število izkaznic za otroke v starosti od 1. do 4. leta, dočim je to število pri komisijah na periferiji, kjer stanujejo delavci in drugi gmotno šibkejši sloji, znatno večje, največje v Mostah, za Bežigradom, v Šiški in na Viču.
Prva komisija na magistratu, ki je obsegala 19 ulic, jedro mesta, v okviru Cankarjevo in Gal-
lusovo nabrežje, Hrenova ulica, čez Grad na Krekov trg in do Zmajskega mostu, je n. pr. izdala le 34 otroških oblačilnih izkaznic, dalje 133 deških in 111 dekliških za starost od 4. do 15. leta ter naposled 948 moških in 1220 ženskih izkaznic za starost od 15. leta naprej.
Komisija v sodni palači, ki je poslovala v nekdanji porotni dvorani in kamor je bil gotove dneve prav velik naval, je izdala 4588 različnih kart, to vseh vrst. Otroških je bilo do 120.
Splošno računajo, da Je bilo v preteklem tednu izdanih nad 92.000 oblačilnih izkaznic vseh vrst. To je verjetnoI Zakaj? Enostaven, važen in umljiv razlogi
Zadnje, letos 31. julija izvedeno ljudsko štetje je doseglo 91.B13 prebivalcev s 27.674 družinami, bilo je 41.733 moških in 49.880 žensk. Od tega štetja naprej je bil precej velik dotok ljudi do zadnjih dni.
Izkaznice za obleko, perilo in obutev so prinesle novost. Poprej med popisom zalog je človek lahko opazoval po raznih izložbah najrazličnejše blago, lepe gorske čevlje so mnogi prodajalci kazali po izložbah. Ko so prišle izkaznice, pa so mahoma mnoge založbe bile izpraznjene. Težki gorski čevlji so izginili iz izložb. Ko je hotel neki človek, ki si je bil izbral nekje lepe čevlje, z izkaznico kupiti ta par, so mu v prodauilni suhoparno odvrnili: >Zaloga gorskih čevljev je pošla!«
—	»Kako? Zakaj? Saj sem vendar še pred dnevi videl v izložbi lep par gorskih čevljev!« Odgovor trgovsko kratek: »Za reklamo so bili izstavljeni! Bili so naročeni!«
Drugače so ljudje zadovoljni, da je bil nakup oblačil, perila in obutve racioniran! — d.
Razpis ustanove Friderika Homana
Trgovsko - industrijska zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1041 iz Homanove ustanove 12 podpor po 76 lir. Upravičeni do teh podpor 60 obubožani trgovci na ozemlju ljubljanske vrovinc«. Poleg tega prejemajo podpore samo oni biv&i trgovci, ki so obubožali zaradi bolezni, nesreče ali poslovne nezgode, toda brez lastne krivde. Rok za vlaganje prošenj je do 10. decembra 1941. Nekolekovane prošnje morajo biti opremljene s potrdilom občine o pro6ilčevem siromašnem 6tanju in 6icer v kateri prosilec 6talno stanuje, kakor tudi e potrdilom krajevnega pristojnega združenja trgovcev. Združenj« trgovcev ove-rava prošnje kakor tudi potrjuje, da je prosilec bivši trgovec in da je obubožal zaradi bolezni, nesreče ali poslovne nezgode, toda brez lastne krivde
Opozorilo vsem bra!cem!
Naročite »Slovenčevo knjižnico« — Le do 25. novembra imate še čas! — 1. decembra izidejo »PRAVLJICE«, delo slavne češke pisateljice Božene Nemcove. Pravljice bodo najlepši Miklavžev dur za stare in mlade. 15. decembra bosta izšli dve knjigi, da boste imeli dovolj branja čez praznike.
in;ge so le po 5 lir
Vsake knjige je tiskane tudi najmanj 100 izvodov na antičnem papirju in vezane v platno. Taka knjiga stane 20 lir.
Kdor želi knjige v platno vezane, v originalne platnice, naj pošlje broširano knjigo naši upravi Kopitarjeva 6, Ljubljana, in doplača 6 lir. pa mu bomo vezavo oskrbeli. Naročniki »Slovenčeve knjižnice«, naročite se tudi na »Slovenčev koledar«, ki ga lahko samo za 11 lir, ko sicer stane 20 lir. Koledar lahko naročite le še do 25. t. m.
»Slovenčev koledar« in »Slovenčeva knjižnica«,
Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Ogenj sredi je zahteval tudi
Ljubljane smrtno žrtev
Ljubljana, 17. novembra. | Včeraj kmalu zjutraj je izbruhnil v sredini mesta nevaren požar Nevaren zaradi tega, ker je ogenj izbruhnil v dclavnici kjer imajo opravka z
f[umijem. Ogenj je nastal ob 8.31 v Abulnarjevi de-avnici ne Tyrševi cesti 34. Ogenj pa so ljudje kmalu zapazili in poklicali poklicne gasilce. Že po nekaj minutah so bili na mestu in so pričeli gasiti. Na požarišče so prišli tudi prostovoljni gasilci. Oboji so napeljali dvoje cevi in kmalu zadušili požar. Ko so prihiteli gasilci k delavnici, se je iz nje valil tako gost dim da so morali gasilci natakniti protiplinske maske, če so hoteli vdreti v prostor, kjer je divjal ogenj.
Ogenj je zahteval na žalost tudi smrtno žrtev.
V	delavnici je namreč prenočeval delavec Debevec
Mož je imel trdno spanje, saj ga tudi dim ni zbudil. Končno pa se je nabralo le toliko dima, da je moža omamil in se je končno revež tudi zadušil-Gasilci so seveda takoj nesrečneža prinesli Iz delavnice in ga z umetnim dihanjem skušali spraviti k življenju. Trudili so se, vendar pa njihov trud ni imel uspeha. Možak je bil mrtev. Kmalu je prišla na požarišče tudi policiiska komisija, ki je ugotovila identiteto umrlega. Pri požaru je bilo seveda tudi mnogo radovednežev, vendar pa je policija vzorno vdrževala red Po eni uri gašenja, so se gasilci lahko spet vrnili domov.
Spravljanje snega po mestnih cestah in ulicah
Ker je spet zapadel sneg in marsikateri hodniki niso v redu, je mestno poglavarstvo prisiljeno, da spet opozarja na predpise mestnega cestnega reda in na dolžnosti, ki jih morajo opraviti hišni lastniki ali najemniki ter posestniki zemljišč in stavbišč pri spravljanju snega s hodnikov in pešpotov.
Mestni cestni red namreč v § 75. določa: »Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva.
Če zaradi snega polzi ali kadar se napravi poledica, morajo posestniki takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar pa zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, mora biti opravljeno snaženje in posipanje hodnikov in pešpotov vaaj do 7. zjutraj.
Pri neprestanem snegu se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in posipati tako, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led je prepovedano odmetavati v odtočne kadunje ali tik ob robnik, na rešetke požiralnikov in na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljenega snega in ledu ni dovoljeno odkladati na cestah, temveč ga je treba zvoziti v vodo ali na odkazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali ga pomečejo s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroike zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan osnažiti luž in blata.
Posestniki naj predvsem upoštevajo izrecno opozorilo, da mestno cestno nadzorstvo s tvojimi delavci ne spravlja snega s hodnikov in ne posipa proti poledici hodnikov ob zasebnih posestvih in sicer brez izjeme nikjer, torej niti pri javnih posestvih, niti pri cerkvenih in tudi ne pri občinskih posestvih.
Ljubljanski posestniki naj si torej o pravem česu priskrbe" hišnike ali najamejo delavce, ki jim bodo po predpisih in o pravem času do 7. zjutraj spravili sneg s hodnikov. Glede širine hodnika, ki mora biti osnažen, velja naslednje pravilo: tam, kjer so položeni robniki, je treba sneg spraviti s hodnika do robnika — razen onega peščenega pasu, ki je namenjen za nasade. Pri tem pa vendar mora biti vselej osnažena tudi odtočna kadunja ob robniku na cestišču. Hodnike brez robnikov je treba osnažiti v širini najmanj 2 m, vselej pa do odtočne kadunje. Tudi pri teh hodnikih je treba vselej osnažiti odtočno kadunjo ali jarek.
Odvažanje in odmetavanja snega ▼ vodo je dovoljeno le na onih prostorih in bregovih ob vodi, ki bodo za odlaganje snega pripravljeni in označeni • posebnimi značkami.«
Posestniki naj se zavedajo pravnih posjedic v primeru opustitve spravljanja snega s hodnikov in
posipanje hodnikov proti poledici. Policija bo sleherno zanemarjanje dolžnosti posestnikov glede spravljanja snega najstrožje kaznovala.
S Hrvaškega
Sporazum o preselitvi Hrvatov s štajerskega
Zagreb, 17. novembra, s. Med Nemčijo in Hrvaško je bil sklenjen sporazum o preselitvi Hrvatov, ki žive na Spodnjem Štajerskem in se žele nastaniti na Hrvaškem.
Tisti, ki se za stvar zanimajo, lahko v treh letih sporoče svojo željo posebnemu mešanemu odboru. Hrvatje imajo pravico prodati svoje premoženje na Štajerskem in denar, ki ga bodo zanj dobili, prenesti na Hrvaško.
Zagreb, 17. nov. s. Bivši jugoslovanski kovanci po 10 in 20 din morajo biti zamenjani med 17. in 29. novembrom.
Zagreb, 17. novembra, s. S poglavnikovim odlokom sta bila Imenovana za konzula v Ljubljani dr. Anton Ivanič, za konzula na Reki pa dr. Zvonimir Kalet.
fet
šport doma in po Kraljevini
Ljubljana, 17. nov.
Včerajšnja nedelja je bila pri nas brez vsakega športnega sporeda, čeprav so bila igrišča sposobna za igro, vendar je Slovenska nogometna zveza v soglasju s tekmujočimi klubi odgodila vse letošnje prvonstvene tekme na spomladanski termin. In pametno je tako, saj ne gre, da bi sl igralci lomili noge na poledenelih igriščih. Torej na kratko: za letošnje leto je nogometa konec. Drugih športnih dogodkov pri nas pa tudi ni bilo.
Včerajšnje IV. kolo v nogometu po ostali kraljevini pa se jo končalo takole:
A liga: Roma : Lazio 1 : 1, Ambrosiana : Liguria 2	:	1,	Livorno	: Torino	1	: 1, Triestina	:
Modena 1	:	0,	Napoll	: Venezia	1	: 1, Bologna	:
Atalanta 4 : 0, Juventus : Milano 8 : 2, Ganova : Roma 2 : 0.
B liga: Savana : Spezia 1 : 1, Bari : Ales-sandria 1	:	0,	Prato :	Propatria	1	: 0, Vicenza	:
Pescara 2	:	0,	Udinese	: Padova	1	: 0, Fiumana	:
Reggiana 1 : 1, Pisa : Lucchese 4:8, Novara : Fanfulla 1 : 1, Siena : Brescia 1 : 0. '»a ^
Roma, ki vodi, je pri včerajšnjem srečanju dosegla res odličen rezultat. S tem je dosegla 7. točko. Prav dobro se Je tudi včeraj odrezala Triestina, ki je v Modeni premagala domače moštvo z 1 : 0. S to zmago se Je precej približala prvemu, vendar pa je do konca tekmovanja še dolga pot
Predlagamo in pomagamo
Nastopajoča zima in hitro spreminjanje vremena sta zopet zbudila neprijetne znan ime mraza
—	ozebline. Malokdo je tako srečen da jih nima. Zato bomo o prijetnosti ozeblin, ko te v večerna družbi ali pa doma v postelji V6e ščemi, srbi in peče, raje molčali. Pametneje bo, da se pomenimo, kako odpomoči tej nadlogi z domačimi sredstvi.
Stara izkustva kažejo, da 6e morajo ozebline treti s snegom toliko časa, da se ogrejejo. To ni vselej prijetno, je pa koristno. Tudi menjajoče kopeli vroče in mrzle vode učinkujejo ugodno. Da povečamo učinek kopeli, skuhamo pest hrastove skorje in kopljemo ozebljene dele 20 minut v kolikor mogoče vroči vodi. Nato oblijemo bolni ud večkrat z mrzlo vodo in ga toplo obvežemo. Med dnevom bolno mesto večkrat natremo > citronskim 6okom. Na ozebline pa lahko polagamo tudi senen zdrob ali pa obkladke, namočene v jesih, v katerem 6tno kuhali hrastovo lubje ali pa korenine srčne moči (tormentilla).
Precej pomaga pri ozeblinah, če jih namažeš • 6okom čeoule in hrena. Tudi smrekovo mazilo je
odlično. Dalje uporabljamo za zdravljenje ozeblin brinjevo olje, kopel srekovih igel v čebulnem soku, ki ga pripravimo na sledeči način: Zjutraj narežemo čebulo na drobno in jo potrsemo s soljo. Ko se naredi čez par ur sok, tremo zvečer preden gremo v posteljo, z njim ozebline in jih dobro zavežemo.
Trije dobri recepti proti ozeblinam: 1. Kumare razrežemo in odstranimo peščice. Nato jih položimo na platneno obvezo in damo na ozebline. Ker pa kumar pozimi ni dobiti, jih posušimo v ta namen že jeseni. Pred uporabo jih namočimo. 2. Kafrno mazilo proti	ozeblinam 6e že	dolgo up<>
rablja. Napravimo	ga lahko sami.	V	drogeriji
kupi 90 delov rumenega vazelina in 10 delov katre ter dobro zmešaj. To mazilo tudi hladi. Tretje precej učinkovito mazilo pa dobimo, če zmešamo 15 delov čtete svinjske ma6ti (ena velika žlica) in 7.5 delov tanina (čreslovine) — ena mala žlica — in prav toliko lisičjakovega semena. Mast počasi raztopimo in	ko je tekoča (a	ne	vročal) ji
primešamo tanin in	seme Hsičjaka.
O S 03 AN I
MAN
»Ko j? odhajal vojvoda na vojsko, je hotel Iti z njim tudi moj mož, ker je mislil, da se mora izkazati hvaležnega za to, kar je vendar pošteno zaslužil. Pa sem ga zadržala, češ, da bo vse razpadlo, ako ne bo njega doma. No in tako je poslal si-nova. Eden je bil na Ogrskem ubit, mlajši je pa še v vojaki; Bog ve, ali se še kdaj vrne domov?«
»Sr~čni ste, da imate takega moža. Verujte mi, jaz znam ceniti hrabrost in zvestobo,« ji je po njenem pripovedovanju rekel.
Ko je kralj ozdravel, mu je nekega dne Blagoša, ki se je zapletel z njim v pogovor, dejal: »Vi niste navaden romar, ker taki ne nosijo s seboj toliko zlata. Tudi se vam pozna, da niste živeli ob navadni hrani, vendor nočem vedeti, kdo ste. če bi izvedel, bi mogoče potem ne vedel kaj početi. Vprašam vas pa le, kam mislite zdaj iti, da vam pokažem pravo pot. Zdi sc mi, da ste tu čisto tuji, sicer ne bi bili zašli tako globoko v moje lovišče.«
»V Benetke mislim.«
»Ali so tam onstran za Beljakom?«
»Da, tam doli nekje so, dobri mož.«
»No, potem vas prosim, pojdite proti osojsk-mu samostanu, samo majhen ovinek napravite. Tam »o dobri in pobožni menihi. Jaz, ki sem bil ubog hlapec in sem zdaj svoboden in imam
njive in travnike, živino in lov, se moram za vse to zahvaliti samo rajnemu opatu, a to ni poglavitno. Veste, živel sem kakor divjak, o Bogu nisem vedel skoraj nič in sem s? znal komaj pokrižati. Zdaj je* hvala Bogu, z menoj in ženo In z otroki drugače. Tudi za to se moram zahvaliti samostanu. Vas pa nisem videl, odkar ste pri meni, nikdar moliti in tudi ne veselega. Pojdite in obiščite tudi samostan, ne bo vam škodilo!«
»Pojdem, a preden odidem, mi pokažite še vse svoje prostore v tej hiši, ki se mi zdi tako nenavadna!«
Blagoša mu je ustregel. Po lestvi je šel z njim najprej v kuhinjo in sihrambo, ki sta bili skupaj pod onim okroglim prostorom, v katerem Je prebil svojo bolezen, potem pa sta se povzpela v drugo in tr?tje nadstropje, kjer so spali, in še v četrto — na kaščo. Boleslav je videl, da so dobri ljndje n« varnem, ker je imel »tolp samo ena vrata, ki so bila močna in visoko, okna pa so bila majhna in ozka, da so jih laihko zadelali. Kljub varnosti so se mu v svoji preprosti revščini le smilili in ko je odhajal, je dol gospodarju skoraj vse zlato, kar ga Je še imel. Blagoša se mu je zahvalil, ga prenesel čez Glino in mu še enkrat pokazal pot...
Kralj je šel globoko zamišljen. Primerjal je svoje preteklo življenje z Blagoševo usodo. »Cisto nasprotno je šla najina pot,« je govoril sam pri sebi, »Blagojeva navzgor, moja nizdol. Njegov sin »s vrne s častjo iz vojske in v njegovih rokah umre. Kakšno usodo sem si pa jaz pripravil?«
V	takih In podobnih mislih je zašel s poti in se vzpenjal na Grlico. Ko je pogledal, je videl, da se ženejo od severa črni oblaki. Kljub temn je nadaljeval strmo pot, ko mu Je Blagoša rekel, da bo videl z višine sivi samostan ob robu jezrra. Nevihta se je hitro bližala in zmračilo se je dve uri prej, kakor bi se moralo. Boleslav se Je nrno poganjal vkreber in mislil, da je dosegel že vrh, ko ni videl nobenega dreves® več okoli sebe. Pač ni poznal Alp, ki se začnejo šele tedaj dvigati, ko preneha drevje in ne raste drngega ko nizka oatra trava ter ne spremlja
človeka več nobena drnga ptica pevka ko otožni strnad. Kljub hudemu viharju, ki jo potegnil, kljub prvim težkim kapljam in toči, ki se je potem usula, je s svojim, neupogljivim pogumom vendarle dosegel vrh. Tedaj je nenadoma švignila mimo njega strela in izpod neba je začelo liti kakor iz škafa. S silnim hrumom je divjal vihar v dolino in spotoma upogibal gozdove, bliski so se križali in strele so treskale, da se j' tresla zemlja, in nepretrgano grmenje je’ postoterjeno in potisočerjeno ob neznanskih prepadih. Boleslav je spoznal Vsemogočnega in je padel na obraz..
*	* *
Adalbero je preživel i® devet zadovoljnih let v osojskem samostanu. Opat Modest ga je ljubil že izza njegovih mladih let, a bil Je tudi vsem drugim ljub in drag, ker se je vedel kot najubožnejši, čeprav je prinesel v samostan bogato doto.
Nekega dne so ga poklicali v govorilnico, kjer ga je čakal Henrik, njegov dragi prijatelj iz mladosti, ■ svojo pobožno gospo. Cesarjeve razmere so se po smrti Gregorja VII. le še poslabšale. Leopold je padel v neki bitki, ki so jo Izgubili, in Henrik je postal kdroški vojvoda. Prijatelja sta se veselila, da bosta poslej bliže. Adalbero Je pripovedoval o svojih doživljajih, Henrik pa o svojem namenn, da dozida samostan, ki ga je začel graditi oče in ni imel Leopold časa, da bi ga dokončal v čast svetemn Lambertu. časi, je menil, so taki, da iščejo za sinovi žalujoči očetje, utrujeni borci in skesani grešniki radi varno zavetje kakega samostana.
Ko j« bil Adalbero pospremil ob odhodu Henrika in se je vračal, je stopil k njemu kuhar.
»Poglejte, častiti brat, ko ste že tukaj, k našemu kuhinjskemu hlapcu, ki je težko bolan,« ga je pro«ll
»Ali se hoče spovedati?«
»Ne more se spovedati, je nem.«
»Kakoi da ste sprejeli nemega hlapca, brat?«
Mladinska liktorska organizacija v Ljubljani - ustanovljena
Visoki Komisar o glavnih ciljih nove organizacije, ki |e vključena v italijansko vsedržavno organizacijo
Ljubljana, 17, novembra.
Tajnik Narodne fašistične stranke, glavni poveljnik italijanske liktorske mladine, je z najnovejšim odlokom raztegnil na Ljubljansko pokrajino ustanovo GIL ter odločil, da dobi nastajajoča mladinska organizacija naziv Giovcntto Italiana del Littorio di Lubiana (GILL).
Odlok ima namen, da raztegne v korist mladine naše pokrajine razne ugodnosti telovadno-športnega, kulturnega in podpornega značaja, ki jih organizacija nudi italijanski mladini.
Tako pravi objava, ki jo je priobčilo te dni zvezno poveljstvo GILL in v kateri je označena delavnost znane italijanske mladinske organizacije ter nekateri posebni znaki novo nastajajoče ustanova. V tej knjižici, ki ima posebno tiskarsko opremo ter je okraSena z lepimi fotografijami in s priključenimi shematičnimi tabelami, se daje na znanje državljanom nove pokrajine jasno in enostavno osnovna važnost, ki jo je GIL zavzela v življenju italijanskega naroda. Zvezno poveljstvo GILL začenja s tem svojo javno delavnost po nekoliko mesecih intenzivne priprave, v teku katerih so bili postavljeni temelji organizacije ter uvedena akcija, ki jo GIL že razvija v ostali Italiji pri celotni vzgoji mladine, prisposobljeno krajevnim značilnostim.
. V tem razdobju je zvezno poveljstvo v Ljubljani stopilo v potrebne stike ter zaključilo sporazume s pokrajinskimi, občinskimi in zasebnimi organizacijami, ki se bavijo z vzgojo mladine. Dalo je potrebnega poudarka telovadno-športni, dramski, kinematografski in radijski panogi naše pokrajine ter preskrbelo ureditev prehrane mladine v zimskih mesecih. Takisto je začelo s svojim delovanjem v raznih odsekih ter izvedlo na primer nadzorstvo in poenotenje pouka v fizični vzgoji v šolah vseh stopenj. Pokrenilo je organizacijo letne kolonije na Rakitni ter priredilo kinematografske predstave. Slednjih je bilo 6 ter jim je doslej prisostvovalo okoli 5400 otrok.
Avtonomni pravilnik pokrajine, ki predpisuje uporabo slovenskega jezika poleg italijanščine v vseh uradnih aktih, je pokazal potrebo uvedbe novega važnega odseka pri poveljstvu, t. j. urada za prevode, ki ima nalogo, da čim prej premaga oviro, ki jo predstavlja različnost Jezika. K tem naštetim prizadevanjim je treba dostaviti še eno pridobitev, tako rekoč notranjega značaja, ki pa je kljub temu zelo važna. Ta pridobitev je ureditev novega sedeža zveznega poveljstva v palači Narodne galerije.
V	teh prvih časih, delo poteka komaj kakih 15 dni, Je bilo vse prvo nadstropje dobesedno pre-narejeno ter si ga bosta ogledala Visoki komisar in zvezni poveljnik pri otvoritvi danes popoldne. Sedež zveze obsega sedaj niz obširnih in ličnih prostorov, ki so še sveži od ometa in barve in ki so zaposlili zelo znatno število raznih specialnih delavcev.
Sprejem pri Visokem komisarja.
Da se nastavnikom GILL dado točna navodila, je bil prirejen predvčerajšnjim pri Visokem komisarju sprejem, ki so se ga udeležili šolski nadzorniki ter upravitelji in načelniki srednjih in meščanskih šol vse pokrajine. Sestanku je priso-
fmstvbval zvezni podpoveljnik GILL prof. Cassani z nekoliko voditelji organizacije ter Kr. komisar
rn -fra uk s svojimi sodelavci.
8! ■ Zvezni poveljnik je najprej podal kratko poročilo o političnem položaju v pokrajini s posebnim ozirom na dolžnosti šole, ki mora vedno vzpodbujati k lojalnemu sodelovanju brez ovinkov in pridržkov, tako v korist šole same, kakor prebivalstva. Nato pa je Eksc. Grazioli govoril o pouku v OILL-u ter poudaril, da je po razpustu Sokola, ki je bil politična, nacionalistična organizacija, nastopila potreba po ustvaritvi druga organizacije, ki bo primerna, da vodi mladino in ji omogoči doseči cilje njenega stremljenja. Ta organizacija si ne stavlja političnih smotrov in je morala biti povezana z Italijansko mladinsko organizacijo, ker je Ljubljanska pokrajina italijanska in njeni prebivalci, dasi so slovenske narodnosti, bodo postali italijanski državljani. Zvezni poveljnik je nato pojasnil naziv organizacije ter naglasil, da bo nastajajoča ustanova imela svoj poseben značaj, zlasti v kolikor se Uče jezika, šeg in navad prebivalstva. Nato je zvezni poveljnik
orisal delavnost, ki se bo začela takoj, ko bo organizacija stopila v življenje.
Politični del, ki je osnovnega pomena za italijansko organizacijo, bo izključen, takisto bo izključena vojaška in predvojaška vzgoja. Mladež ne bo zavezana s kakršno koli prisego. Vpisi bodo prostovoljni, tako s strani voditeljev kakor s strani mladine, toda prošnja za vpis članov organizacije bo morala iineti podpis roditeljev ali njihovih namestnikov v znamenje njihovega soglasja.
Cilji mladinske organizacije.
GIL-u ostane moralni in kulturni, telovadno-športni in podporni del programa. Smotri, ki jih bo organizacija zasledovala, so za sedaj naslednji: moralna in kulturna ter telovadno-športna priprava; p'ouk telesne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah; podporna akcija s taborjenjem, mladinskimi kolonijami, obednicami in okrevališči ter
iirlrejanjem potovanj ln izletov. Zvezni poveljnik e nato podal sliko organizacije ter omenil ugodnosti, ki jih bodo imeli člani. Poudaril je tudi, da se v GIL-u ne bo mogla organizirati mladina nad 18 let in zato ne bodo ustvarjene organizacije mladih fašistov in mladih fašistk. Kroj moških organizirancev se bo razlikoval od kroja GIL-a tako, da noben deček ne bo nosil črne srajce ali črnega fesa, simbolov Fašizma in Revolucije. Zenski kroj ostane nespremenjen.
Kakšno bo delo.
Eksc. Grazioli je nato prešel na opis takojšnje delavnosti zveze ter je javil, da se bo dne 5. decembra začela pomožna zimska prehranjevalna akcija GIL-a, ki je bo deležnih 5000 potrebnih otrok in za kar je v proračunu predvidenih
1,500.000	lir. Razen tega bodo ustanovljeni krožki po pouku za otroke, ki nimajo potrebnega nadzorstva. V teh krožkih se bodo otroci igrali, učili, po možnosti pa dobivali tudi kosilo. Takisto bodo ustanovljeni krožki za dijake te pokrajine, ki bodo študirali v Ljubljani, ter en krožek za osnovni delovni pouk.
Važna novost v delovanju bo tudi Ducejeva božičnica, ki bo združila vse dosedanje prireditve in pobude v korist deci.
Prihodnje poletje bo najmanj 5000 otrok deležnih poletnih kolonij in ker pravočasno ne bo dogotovljena nameravana stavba dveh velikih kolonij, obmorske in planinske, se bo zato razširila kolonija v Rakitni ter se bodo močno razvile dnevne kolonije. V to svrho, ki bo ojačila moralno
la fampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ElETTRICA ITALIANA S.A. Kakovostna žarnica proizvaiana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.
TUNGSRAM
ANPUTATI! 1 AMPUTIRANO!
Gambe artifieiali con ginoccbio fisiologica. L’ultimo ritrovato della tecnica ortoped'ca 1 Arti-colazioni su sfere' Piede in gom-na apeoiale. Chiedete catalogo SD. G. e preventivi alla
Umetne noge z fiziološkim kolenom. Zadnja iznajdba orto-pedične tehnike. — Krogljični členki! Stopalo iz posebnega gumija. Zahtevajte cenik SD. G. in pojasnila pri:
S. A. ROMANO BARBERIS Vla'sOP *KOA S
Naročite naS najceneje po poldnevnik
»Slovenski dom«!
in fizično zdravje mladine ter jo odvrnila od su-šice, so dovoljeni -fondi v znesku 2 milijonov lir.
Velik poudarek se bo tudi dal delavnosti glede zborovega petja ter se bodo v ta namen sestavili v vseh središčih posameznih skupin zbori, v Ljubljani pa se bo ustanovila akademija za zborovsko petje. Takisto bodo ustanovljene dramat-ske družine med otroki ter se bodo prirejale zvezne tekme med najboljšimi igralskimi skupinami. Pripravlja se tudi ureditev lutkovnega gledališča, ki bo prirejalo svoje predstave stalno v kaki dvorani v mestu, ter drugo tako premično lutkovno gledališče za ostalo pokrajino. Vsa občinska poveljstva, po večjem delu pa tudi vsi krožki, bodo dobili svoj radio, da bo mladež lahko poslušala periodične mladinske oddaje. Radio GIL Ljubljana bo že v najkrajšem času začel poslovati. Kar se
tiče kinematografa, Je bilo delo med otroki že zadovoljivo začeto, preskrbljeno pa bo tudi za zvočno aparaturo. Nekateri izmed teh kinematografov bodo premični. Velika pozornost se bo posvečala športu sploh, zlasti pa smučanju, ki je zelo razširjeno v naši pokrajini. V ta namen se bo ustanovil tečaj predsmučarske telovadbe, urejeni pa bosta tudi dve veliki smučarski taborišči.
Razen tega se bodo prirejali poučni tečaji za učitelje ter za nadzornike kolonij in bo v vsakem pogledu ustreženo potrebam tistih, ki se bodo udeležili teh tečajev.
Eksc. Grazioli je zaključil svoje poročilo s povabilom vsem upraviteljem šol, naj vlože svoj trud v delo za korist te organizacije, ki si je zastavila nalogo da dvigne moralno in telesno raven mladeži Ljubljanske pokrajine.
V	teku večera je zvezni podpoveljnik GIL, prof. Pietro Cassani, podrobneje poročal učiteljem telesne vzgoje našega mesta ter jim je v teku svojega predavanja podal točna navodila glede delovanja, ki se bo kmalu začelo.
Po teh poročilih stopa tedaj Italijanska liktorska mladina Ljubljane v življenje na skrajni vzhodni meji Italije.
živahnost na nepremičninskem trgu ponehuje
Ljubljana, 17. novembra.
Agilni, do vseh najmanjših, dostikrat prav specialnih podrobnosti kupčije na ljubljanskem nepremičninskem trgu poznavajoči, koncesionirani posredovalci se v tem novembru sicer prav lahno in diskretno pritožujejo nad slabimi kupčijami s hišami in parcelami, ki so na prodaj v mestu in okolici. »Velike in mastne kupčije so za enkrat splavale, vlovi se le kaka malenkost, oglodana kostc, resignirano pripominjajo, ko se shajajo na poslovno zaupne pomenke, pogovore in dogovore, na posvetovanja in barantanja. Ponudbe so velike, povpraševanje minimalno. Na prodaj je v Ljubljani in okolici mnogo starih in novih stanovanjskih hiš, prijaznih vil z modernim komfortom, mnogo stavbišč in raznih zemljiških parcel za vrednost do 10,000.000 lir. Toda, to ni važno! Važno je zanje najti interesente in gibljivi kapital.
Zemljiška knjiga je v 15 dneh tega meseca zaznamovala le 24 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 502.319 lir. V naslednjem nekatere posestne spremembe!
Perme Apolonija, posestnica v Jaršah št. 28, je prodala Franu Černetu, posestniku v Ljubljani, Rožna dolina XIX-6, gozdno parcelo št. 1525-3 v obsegu 864 kv. m za 13.250 lir in travniško parcelo št. 1525-2 v obsegu 628 kv. m za 9420 lir. Obe parceli v kat. obč. Stožice. Gozd je bil nekaj nad 15 lir kvadratni meter, kar je redkost pri gozdnih kupčijah, ko so navadno cene od 1 do največ 5 lir kvadratni meter.
Lenarčič Janko, posestnik Bevke št. 5, je prodal Franu Popitu, posestniku v Logu 62, parcelo št. 1958 travnik k. o. Log v obsegu 11.894 kv. m za 23.000 lir.
Bonča Marija, posestnica v Vižmarjih št. 48, je prodala Peršiču Frideriku, tehniku, Ljubljana VII Frankopanska ulica 29, parcelo št, 222-8 travnik k. o. Vižmarje v obsegu 839 kv. m za 16.780 din (6.376.40 lir). Pogodba je starejšega datuma.
Rozman Fran in Ana, posestnika, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 85, sta prodala P u c - u Dragu, podjetniku, in njegovi ženi Mili, Ljubljana, Povše-tova ulica 72, parceli štev. 45-3 in 45-4 k. o. Peter-sko predmestje I. del z vsemi, na teh parcelah se nahajajočimi stavbami za 38.000 lir.
Babnik Valentin, posestnik, Ljubljana, Vodnikova cesta št. 123, je prodal Šturm Amaliji, trgovčevi soprogi, Ljubljana, Celovška cesta 135, parcelo št. 518-6 njiva k. o. Zgornja šiška v obsegu 672 kv. m za 33.500 lir. Kvadratni meter po 50 lir.
Bizovičar Marija, posestnica; Ljubljana VII, Frankopanska ulica 12, je prodala Kreditnemu zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani nepremičnino vlož. št. 578 k. o. Spodnja Šiška (hiša št. 12 z dvoriščem) za 218.545 lir.
Hafner Miha, posestnik Ljubljana, Goriška ulica št. 35 je prodal Debevc Frančiški, posestnici Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 4 nepremičnino vlož. št. 1007 k. o. Spodnja šiška (hiša in vrt) za
80.000	lir.
Kovač Saša, trgovec v Ljubljani št. 12 je prodal Poldetu Lovšinu, zasebnemu uradniku Radomlje parcelo št. 267/3 njiva k. o. Spodnja šiška v izmeri 1288 m’ za 13.000 lir. Kvadratni meter je bil okoli 10.90 lir, ko je svet drugače v Spodnji šiški mnogo dražji, posebno ob glavnih prometnih žilah, ko doseza celo nad 200 lir.
2upna nadarbina v Sostrem je odprodala nekaj 6veta v kat. občini Sostro in sicer:	Jožetu
Murgi, zidarju v Sostrem št. 73 parcelo št. 495/7 v izmeri 619 ma za 6.190 lir in Antonu Porenti, zidarju v Zavoglju št. 10 parcelo št. 495*6 v izmeri 595 m’ za 5.450 lir; isti Porenta pa je odstopil župni nadarbini parcelo štev. 495/1 v izmeri 630 m3 za 5.300 lir.
Zidar Porenta Anton je nato prodal Jozelj Alojziju, zidarju v Sostrem štev. 66 parcelo štev. 495/6 k. o. Sostro za 2.500 lir.
Šušteršič Jernej, posetnik v Spod. Hrušici št. 9 je prodal Antonu Komanu, zasebniku v Dobru-
njah št. 54 del parcele št. 867 njiva k. o. Bizovik v izmeri 2000» za 13.300 lir.
Jerančič Jakob ml., posestnik v Zgor. Hrušici št. 10 je prodal Vladimirju Skubicu, davčnemu izterjevalcu v Zgor. Hrušici št. 28 m ženi Mariji parcelo št. 1128/4 travnik k. o. Bizovik v obsegu 1120 m8 za 3.040 lir. Kvadratni meter je bil nekaj nad 2 liri.
Možina Jože, posestnik v Zalogu št. 3 je prodal Jožetu Zupančiču, trošarinskemu pazniku v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 14 parcelo št. 1.478 travnik k. o. Lanišče v obsegu 4.260 m2 za 5.700 lir.
Koledar
Danes, ponedeljek, 17. novembra: Gregor Čud.
Torek, 18. novembra: Roman, m.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Na dobra srca naslavlja revna mata sedmih šoloobveznih otrok, iskreno prošnjo, da ji kdo pomaga iz obupnih razmer; darove v hrani, obleki ali denarju, prosi na upravo »Slovenca«, kjer je tudi prosilkin naslov.
Današnji koncert pevskega zbora Glasbene Matice se bo za6el točno ob pol 7. zvečer in končal nekaj minut pred 8. uro na kar prav posebno opozarjamo vse one, ki se za povratek domov poslužujejo tramvajskih zvez. Spored koncerta je naslednji: 1. Jeltejeva prisega, kantata za soli, mešani zbor in orkester. Solisti Valerija Heyba-jova, Bogdana Stritarjeva in Julij Betetto. 2. Lajovic: Zacvela je roža in Peiem o tkalcu, samospeva s spremlievanjem orkestra, inštrumentacijo je priredil skladatelj L. M. Škerjanc. 3. Arnič: Te Deum simfonija ea mešani zbor in orkester (prva izvedba). Simfonični orkester, ki bo sodeloval na nocojšnjem koncertu je sestavila iz svojih članov Ljubljanska zveza godbenikov. Koncert bo vodil dirigent Samo Hubad. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni in so na razpolago sed«ži in stojišča vseh vrst. Ponovno opozarjamo na točni začetek, ki bo ob pol 7. uri zvečer,
ljubljansko g-ledniišče
Drama:
Ponedeljek, 17. novembra: Zaprto.
Torek, 18. novembra: »Nocoj bomo zirali«. Red Torek, — Začetek ob 17.30.
Opera:
Ponedeljek, 17. novembra: Zaprto.
Torek, 18. novembra: »Rigoletto«. Rer B. -Začetek ob 17.
Nevarna hoja
V	zadnjih dneh je pritisnil malo mraz. Živo srebro je nekaj stopinj pod ničlo, največ pa zleze na ničlo. Tla je pokrila tanka snežna plest. Tla pa so tudi že od nedavne hude burje zmrznila. Zaradi vsega tega je hoje, posebno po mestnih hodnikih in cestah kar nevarna, kajti sneg je strjen, pota pa še neposuta in hodniki tudi še niso počiščeni tako kakor to morajo biti. Sicer je mestni magistrat pred kratkim v časopisju obvestil hišne lastnike, kako morajo skrbeti za varnost pred svojimi hišami, vendar pa tega opozorila gospodarji še niso vzeli resno, kajti po njihovem mnenju š-e ni zapadlo dovolj snega. Ce pa hitiš po opravkih po mestu, pa le vidiš kako bi bilo že prav, če bi bili hodniki posuti. Prav počasi in varno moraš zdaj stopati, da ne padeš kot si dolg in širok, Nešteto padcev je bilo že včeraj po mestu na ta račun. K sreči pa so vsi končali brez težjih posledic. Da, ceste in hodniki so nevarni in zaradi tega svetujemo ljudem vso pažnjo, ko hite po opravkih. Gospodarjem pa le priporočamo, da počistijo sneg in poledico izpred svojih hiš, ali pa naj hodnike posujejo s peskom ali pepelom, to pa še preden jih bo doletela policijska kazen.
improvi-
Igor Zagrenjen:
64'
Zavetje v pečevju
»Gobec tišči 1 Če je dobil tisto, kar rre izdajalcu, je to prav! Ni pa treba raztegovati, ko Je kazen v kraju!« ga osorno zagovori Lukec.
Oni se ves zmede. Kar potuhne se v tropu.
2e so v gozdu.
Meglene štrene ee love med drevjem. Tako je res otožno. Kmalu bodo možje na varnem. Do tja ne seže francoska roka, pa če bi se poskusila iztegniti tudi tako daleč, da bi se izpahnila v rami.
Tale gozd še zdelajo, pa so že pri znanem drevju. Tam se začenja steza do zgornjih zavetij.
Saj pa je tudi že čas.
Megla začenja temneti. Komaj da bodo pred nočjo dospeli.
Tinček ne more vpiti.
Davi se s cunjo v ustih, davi se in trga v vezeh.
< Drobne živali, ki so najprej samo lezle po njem, so ga začele ščipati. Tako ga obsujejo, da začrni pod njimi.
Kako to boli, kako to boli! Peče, peče! Kar kljuje,(o In grizejo, ščlpljeio, vsaka sl jemlje čisto majhen košček. Ne^ znansko velike postajajo v tej njegovi grozi. Zavest jih pred smrtjo napravi za
eno samo strašansko, neusmiljeno bitje, grozotno, nečloveško.
Oh, te bolečine! Saj to bo človek znorel!
.Nič, kar tako je, ne more jih odpo-ditl! Pa ko bi jih tako lahko! Da bi imel le eno roko prosto, vse je pometeno! Kaj, če bi Jo imeli Kar takole potegneš po gebl ln <že Je dobro! Potem pa skočiš na mravljišče, vse razcebetaš, zažgeš, naj se cmarijo, naj vsi zgore pri živem životu! Vse mravljince posmodiš! Kako je to dobro ln prav! Pa je spet vse kakor je bilo in U, Tinček, greš lepo dol!
Nehajte, nehajte, ne grizite več! Oh, nehajte, lepo vas prosim, saj ne bom nobeni napravil nič hudoga! še potke vam bom ugladil, vsako vejico bom po-sebe znesel preč! Oh, samo nehajte, samo nehajtel Ve se me usmilite, prekrižajte račune onim hudobnežem, ki so me hoteli tako zverinsko kaznovati! Dol pojdite z mene, nosite si skupaj tisto, kar ste sl vsak dan, ko mene ni bilo nad vami! Nehajte, no, nehajte! Ljube mravljice, nehajte že, nehajte no!
Oh, te bolečine! OJoj, te bolečine! Ko bi človek vsaj lahko zavpil, zarjul, za-rjul, da bi se podrla gora, ko bi vsaj lahko zatulil kakor živali Manj bi bo-
lelo, manj bi bolelo, prav gotovo bi manj bolelo! Manj boleti, manj boleti!
Živalce pa lezejo po Tinčku vsevprek. Neutrudno grizejo. Na enem koncu to život žgečka, drugje pa peče kot živi ogenj. Peklenska*bolečine! Kako to boli! Oh, a ji j, ajftj! uu-ha!
Kaj te je tiščalo, da si Francozom izdal tiste tri plahutarje, kaj te je obsedlo, da si tolkel Burgo, kaj da si Šel streljat Lizo in Jero? Norec, zdaj imaš!
No, lahko ste potolaženi vsi, ki sem vam kaj hudega napravil! Nobeden ni umrl v takih bolečinah! Smejte se mi z onega sveta! Smejte se, svinje! Veselite se, tako za svojo smrt še zlepa kdo ni bil maščevan kakor ste vi! Naj mi kdo od vas na onem svetu pride pred oči s kakšnimi očitki! V obraz mu pljunem!
Oh, kako to boli!
Naj bo že konec! Ne! Nehajte me gristi, ve živali stokrat proklete! Nehajte me gristi 1
Ve svinje, ve hudičeve čeljusti! Nehajte! Oh no, nehajtel »
Take misli se zmedeno love po glavi Potlborškemu Tinčku.
Zmerom bolj pa mu medli zavest.
Nazadnje ga cisto zmanjka, že ne ve več zase.
Mravlje pa neumorno naprej opravljajo svoje delo.
Život je rdeč, obrana je koža, zdaj
grizkajo meso. Ponoči nehajo, zjutraj pa 6pet začno. Deset in desettisoči neutrudnih drobcenih klešč neprestano ščipljejo.
Tinčka ni več. Zdaj pospravljajo samo še tisto, kar ponavadi razkroji trohnoba in požro črvi.
•
Lukec je bil Gradišarju in Tonetu ukazal, naj ostaneta v zavetju. Dan in noč se ne smeta premakniti nikamor.
Tako jima Je rekel zjutraj, ko so pla-hutarjl odhajali s Podborškim Tinčkom.
Dobro sta ga že bila presodila, zato se jima ni zdelo varno, da bi hodila ven, če je bilo rečeno drugače.
Se vrat nista odprla tačas.
Tone je ležal vznak tam, kjer je bilo za lep čas naprej namenjeno Lizi.
Zdaj je malo podremal, ko se je zbudil, pa se je spet spominjal žene in vseh, ki mu jih je bila tako naglo iztrgala smrt Misli pa že niso bile več tako boleče, čeprav so bile še zmerom težke, podobne prstu, ki hodi otipavat rano, ko se Je bila še premalo zarasla.
Potem pa je spet zadremal. Spal je In se prebujal, sem pa tja je vzdihnil, tudi solze so se mu še vlivale kdaj pa kdaj, vendar, najhujša bolečina je bila že izjokana, zmerom bolj se je videlo, da se tega, kar se je bilo zgodilo, z nobeno rečjo na svetu ne bo dalo več popraviti, nobena čarobna beseda ne bo več mogla obuditi mrtvih. Človek pa le
še ostane, čeprav je sam, ga življenje končno le zaveruje z novimi rečmi. Tako je zapisano v vseh životih, ki sta jih rodila oče ln mati.
Tanjšala se je Žalost in z njo je počasi splahovala bolečina.
Iz črne, goste megle so je razprejala v prosojno, bledo štreno, ki se ni zdela več tako pogubna in neutolažljivo žalostna kakor prva, podobna oblaku v uimi, ki oklesti vse do kraja tako, da kakor v njej letini, tako v oni življenju pomeni udarec konec vsega. Kakor se prvi mah stisne kmetovo srce, da se zdi kot bi moralo zdaj pa zdaj počiti — pa se potem pokaže, da bo moči pretrajati, ob pomanjkanju seveda, do lepših dni, k| bodo prav gotovo prišli, saj za dežjem zmerom pride sonce — od začetka sveta nf bilo drugače — tako tudi nevihta, ki v življenju človeku uniči vse, na čemer je visel 8 čustvom in s skrbno, ljnbečo mislijo — sprva omami tistega, nad komer se je bila razbesnela s tako silo, da ga je omamila v svojem besnem vrtincu in ga treščila ob tla ter se je zdelo, za zmerom je z njim v kraju, nikoli več se ne bo vzdignil — potem pa, ko se je polegla, začenja spravljati vkraj ( najprej čisto črne oblake, potem še ne-l kaj časa gode in sveti po svetlejših že bolj (sivih tam zgoraj, nazadnje pa se čisto unese In izgine. Nebo, ki se za njo razpenja, je še žalostno, prav za prav pa že bolj otožno kakor tožeče žalostno.
nn
Andrejčkov
Žalost in veselje
Risal Jože Beranek ssss Besedilo priredil Mirko Javornik
 .......      "-"""‘■II"|'|''	.	■■	■■■■	■—	 ~
Roman v slikah
nn
m
178.
Pouk je bil kaj preprost. Rašet se je naslonil na steno in povedal kratek stavek najprej po italijansko, potem po arabsko. Aleš ga je moral ponavljati, dokler ga ni znal na pamet. Taka šola mu je delala dosti zabave, zakaj Rašet se je držal pri tem resno in modro ko Salomon. Aleš ga je zaradi tega klical odslej zmeraj le »Mojster Rašet«.
179.
Aleš je moral ves božji dan nepretrgoma klepetati in izrekati tiste arabske besede, da ga je zelo bolelo. Pouk je trajal vsak dan skoraj od jutra do večera, pa seveda le na pamet, ker nista imela nič knjige. Rašet je natanko spolnjeval gospodarjevo zapoved in ni niti trenutka zapravil. Aleš je zato že v nekaj vi neh znal kopo arabskih besedi in stavkov.
Nekega dne mu je naznanil Rašet, da sme od zdaj vsako opoldne na krov in si tam odpočiti. Poveljnik mu je to dovolil, ker je tako priden. Kako se je Aleš razveselil, ko se je spet lahko pretegnil na prostem! Odkar je bil med morskimi roparji, še ni videl belega dne. Srce mu je utripalo od veselja, ko je spet dihal čisti morski zrak.
Zanimivosti iz silovite bitke za Kerč in Moskvo
Posebni dopisnik »Piccola«, Cesare Rivelli, prinaša pod gornjim naslovom z vzhodnega bojišča zanimivo poročilo, ki pač najlepše opravičuje sedanji potek bojev na južnem in srednjem bojišču, pri Moskvi. Takole piše:
»Koledarska zima bi morala biti še daleč od Krima čigar podnebje slovi po zelo milem značaju, če ga primerjamo s tistim v drugih ruskih pokrajinah. Toda nemški in romunski bojevniki, ki zdaj napenjajo še zadnje sile za popolno osvoboditev polotoka izpod boljševizma, obtožujejo koledar, da 6e je zlagal, in lega oni niso krivi.
Tam doli na Krimu je mrzlo kot konec decembra v Piemontu, in če ne zapade sneg, pa 6e zlije toliko dežja, da se človeku zdi, kakor da je to
»druga izdaja« svetovnega potopa
Dežuje neprenehoma zlasti na področju pri Keccu, kjer so v zadnjih dveh, treh dneh nalivi vedno silnejši, okrog nemških premikajočih se divizij pa je svet vedno bolj podoben raztopljeni sjppii, v kateri se morejo vojaki in stroji 6*dito borili, da ne bi •biičali.
Kljub tenvu pa zasledovanje boljševiških čet ne dobiva nobenega takšnega udarca, da bi se zaradi njega moralo ustaviti. Sovražnik, ki ga je zgrabil vrtinec poraza, vendar poskuša od časa do časa, da bi se opomogel ter se bori s 6lepo besnostjo ranjene zverine, ki se upira 6mrti.
Včeraj je na primer pol sovjetske divizije prispelo na begu v zavetje gorske postojanke. Te postojanke so 6e Ru6i obupno oprijeli in Nemce skušali prikovati na to področje. Ce 6e ne bi bilo že zmračilo, bi se stvar za Ru6e slabo iztekla. Sprednje nemške baterije so neusmiljeno butale v to postojanko. Število mrtvih in ranjenih je raslo z vsakim udarcem, ki je padel v pečevje, poraščeno z grmičjem in golim drevjem. Ponoči 6e je sprožil končni napad. Naskakovalni oddelki, oboroženi z ročnimi granatami in metalci onja, so se skoraj nepričakovano vrgli na sovražnika in ga v trenutku uničili.
Usoda Kerča
Prvi uspeh zmagovite poteze je bilo tisoč .jetnikov in lepa množina vojaških potrebščin. Drugi uspeh pa je bil v tem, da 60 Nemci prišli do obale južno od Kerča. Ni še točno označen kraj, kjer so nemške sile prispele do Tamanske ožine. Zdi se pa, da je tisti kraj oddaljen le nekaj kilometrov od mesta, ki je od blizu ogroženo tudi od zahodne strani. Na V6ak način pa je bilo ta dan novo to, da 60 proti bolj šev iške čete zagledale
tisto obalo, za katero se razprostira dežela petroleja.
Kerč bo po vsej verjetnosti ostal v sredi žepa, v katerem bodo uničeni sovjetski oddelki, ki so dozdaj ušli' usodi, ki je zadela vojsko, katera je imela nalogo, braniti Krim.
Medtem ko se vedno bolj 6krčuje ozemlje, ki ga imajo Rirei še v svojih rokah, je Kerč izpostavljen najsrditejšemu bombardiranju po nemških uničevalcih. Pri enem številnih napadov na vojaške cilje in mestno pristanišče, je nemško letalstvo preprečilo poskus vkrcanja boljševiških čet, ki 60 jih skušali prepeljati z lahkimi ladjami pod varstvom dveh srednje velikih križark. Bombe nemških 6trmoglavcev so razpršile na vse strani oddelke, ki 60 se zbrali na morskem obrežju ter potopile več ladij, na katerih so bili vojaki. Križarke 60 zbežale na Črno morje.
Letalski napadi se nadaljujejo tudi na Seba-stopol, poročajo pa tudi o novih uspehih, ki so jih Nemci m Romuni dosegli na kopnem.
Pred Moskvo
Zdaj je na odseku pri Moskvi zelo mraz. Vendar ni dovolj, če potrdimo, da so se Ha prevlekla s trdno ledeno skorjo, po kateri tanki lahko manevrirajo z neobhodno potrebno svobodo. Dokler ni sneg, ki ga je v zadnjih dneh obilo zapadlo, zmrznil, je bilo nemško prodiranje vezano na obupno ce6tno omreje in 6e zato ni moglo razviti v vsem obsegu in ritmu.
Pred boljševiško prestolnico je sovražnik upregel vsa sredstva, da bi onemogočil vojaško prodiranje. Ne pretiravamo, če rečemo, da je V6e ozemlje okrog Moskve posuto z minami. Podrni-nirane so tudi ceste na 60sednih področjih, minirani vsi prehodi.
Napadalci morajo odkriti gnezda sovražnikovega odpora, ki so jih zgradili onstran velikega zunanjega utrjenega pasu, ki je bil pri prvih spopadih večkrat predrt. Ta bojna črta, ki je dolga približno 300 km, se vleče od K a lug e do Kalimina, kjer gre čez cesto, ki drži od Minska, Smolenska in Vjazme v Moskvo, ter predstavlja strahoten sistem obrambnih utrd. Tu je svet valovit, po njem pa tečejo močvirne vode, ki se izlivajo v Moskvo. Mine so posejane povsod, kjer bi 6e utegnili približati tanki.
Nevidni metalci ognja
Povsod so postavili na tisoče nevidnih metalcev ognja. V6em lahko poveljujejo iz razpostavljenih utrdb tako, da v danem trenutku bruhne iz
zemlje ogenj in pokoplje pod seboj pehoto, ki 6e je vrgla v naskok.
Potem sledi črta protitankovskih ovir, ki so jo nemški vojaki krstili z imenom
»asparagusovo polje«
zaradi celotne slike, ki jo nudi tamkajšnji svet. Za njimi so izkopani globoki Jarki ter postavljene še druge ovire iz železa. Obrambni sistem, nad katerim gospoduje težko topništvo in protitankovski topovi, se lahko tolče tudi z višje ležečih postojank.
Ker 60 Rusi mislili tudi na možnost razruše-nja obrambnega pasu, so postavili po zaporednih terasah na tisoče tankov, deloma skritih pod zemljo, deloma pa po gozdovih, odkoder ti tanki lahko neposredno posežejo v boj, oddajo nekaj strelov, potem pa 6e spet skrijejo pod zemljo ln tako opravljajo funkcije nekake premikajoče se trdnjave v utrjenem pasu.
Nemške čete so spričo takšnega ozemlja morale napasti s čela in prav tam, kjer so bile utrdbe najmočnejše, t j. na veliki žili Smolensk— Moskva. Tu je bil pas globok 15 km. Ti podatki, ki so dozdaj znani le deloma bodisi v Nemčiji alit drugod, ne pomenijo nič drugega, kot *o. da imajo prav oni, ki vedno bolj občudujejo namško vojsko.
Mužik Stalin in njegova judovska klika je iz boljševiške prestolnice naredila nekako
»hudičevo trdnjavo«
obdana 6 kitajskim zidom nove vrste, obdano z morilnim orožjem, ki ga je treba odkrivat: potrpežljivo, drugo za drugim. Vsa ta morilna orožja bodo odkrita. Kdo o tem še dvomi? Zdaj pa v Moskvi vsake pol ure tulijo 6irene in naznanjajo alarm.«
Prva nuna, ki se je peljala z letalom
Sestra Cristina dei Geromolini, ki 6C je prej, preden je postala redovnica, imenovala Cri6tina de Ortega, je prva nuna, ki je potovala z letalom. Po6lužila se je tega sodobnega prevoznega sredstva v sili, ko se je nemudoma morala podati k svojcem v Madrid zaradi obolelosti.
Slikar-samotar
Slikar Mavricij Utrillo, ki je zdaj 6tar 58 let in je sin španskega slikarja Miguela Utrilla in neke Francozinje, je postal 6amotar. Rodil se je v Parizu in je stanoval na Montmartru. 2e pred nekaj leti se je posvetil molitvi in dobrim delom ter se je zdaj tudi čisto ločil od ostalega sveta. Zaprl se je v sobo, kjer mu ča6 jx>teka ob molitvi I in premišljevanju.
prav-
Imela je 147 potomcev
V	visoki starosti 102 let je umrla v Roen-bjergu na Danskem^ kmetica Inger Marija Nielsen.
V	svojem dolgem življenju ni bila bolna niti en dan, tako trdna je bila korenina. Bila pa je to tudi tista žena, ki si je na Danskem priborila prvenstvo v številu otrok in vnukov, ki vsi še žive. Čeprav je stanovala v veliki, sijajno urejeni hiši, — sreča ji je bila namreč tudi prinesla precej premoženja — je bilo vendar teh njenih bližnjih sorodnikov le preveč, da bi jih mogla kdaj vse naenkrat videti zbrane v svojem stanovanju. Imela je namreč 13 6inov in hčera, 6Jj vnukov in kar 73 nukov, vseh skupaj torej 147 potomcev.
100.000 lir vredne gosli ukradene
Odličnemu madžarskemu goslarju Zathures-zskiju se je te dni pripetila huda nesreča. Po uspelem koncertu, ki ga je priredil v budimpeštanski filharmoniji, je pustil svoje gosli v avtomobilu ter za trenutek 6topil še v bližnjo kavarno pit kavo. Ko 6e je vrnil, njegovih gosli ni bilo več v avtomobilu. Nekdo mu jih je bil med tem časom ukradel, morda zato, ker bi sam rad igral nanje, ali pa, ker je bH prepričan, da jih bo lahko drago prodal. Pravijo, da 60 bife ZathuTeszskijeve gosli vredne najmanj 100.000 lir. (r. s.)
tt
Ljubljančani!
Vam je posrečena prekrasna povest LEE FATURJEVE
Če burja trne cvet"
v kateri je opisano življenje naših znamenitih mož v Ljubljani okoli leta 1800.
Vsa romantika takratnih časov je ▼ tej pojesti . . .
Povest bo izšla ▼ Slovenčevem'koledarju in bi v iormatu knjig „Slovenčeve knjižnice4-predstavljala knjigo *ase.
Za s*mo 11 lir boste dobili nadvse bogat almanah, neobhodno potreben v današnji h dneh vsakomur. — Veliki koledar bo verna slika vseh dogajanj v današnjih dneh in bo obsegal 288 strani, velikih skoraj polovico strani „Slovenea“.
Ljubljančani
Naročite koledar takojI Le do 25. t. m. ima .e še časi Koledar naročite lahko kar pri naših inka-santih.	•
Grofica ni rekla besedice; njen marmornati obraz ni izdal, kaj se je godilo v njenem srcu. Naročila je služabniku, naj reče caravinskemu upravitelju, če bi prišel ali če bi kdo drugi prišel, da je šla gospa že spat. Tudi Franco je hotel oditi za služabniki. Nenadno pa je obstal, da se ne bi zdelo, da hoče bežati. Vzel je s kamina zadnjo številko »C. kr. milanskega glasnika«, sedel poleg stare matere ter čital in čakal.
»Čestitam,« je takoj začel zaspani glas, »za lepo vedenje in čustva, ki si jih danes pokazal.«
»Sprejmem čestitke,« je odgovoril Franco, ne da bi dvignil oči od Usta.
■Dobro, dragi,« je odgovorila brez vznemirjenja babica. In dodala je:
»Veseli me, da te je ta gospodična spoznala; če je kdaj kaj vedela o kakem načrtu, bo pač vesela, da o tem ni več govora.«
»Torej sva oba zadovoljna,« je rekel. Franco.
»Ti prav nič ne veš, če si kaj zadovoljen. Posebno, če ti še vedno blodijo po glavi prejšnje misli.«
»No, in kaj,« je rekel, »če bi imel nekdanje misli?«
Zdaj ni govoril izzivajoče, temveč z mirno resnostjo.
»Dobro, dragec,« je odgovorila grofica. »Pogovoriva se jasno. Upam in trdno verujem, da se nekaj ne bo nikdar zgodilo; če sc pa bo, potem nikar ne misli, da boš po moji smrti kaj dobil, ker bom že poskrbela, da ne bo nič.«
»Kdo bi si mislil!« je rekel fant malobrižno.
»To bo obračun, ki ga boste imeli z menoj,« je dejala grofica. »Potem bo pa še obračun z Bogom!«
»Kaj?« je vzkliknil Franco. »Obračun z Bogom bom naredil prej ko s teboj, ne pa potem.«
Kadar se je grofica spozabila, je vselej nadaljevala razgovor, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo.
»Obračun bo velik,« je rekla.
»A bo prej!« je vztrajal Franco.
»Ker je dolžnost vsakega kristiena,« je nadaljevala grozna starka, »da posluša očeta in mater. In jaz zastopam tvojega očeta in njater.«	1
Če je bila ona trmasta, je bil on še bolj.
»Toda Bog pride prej na vrsto,« je dejal.
Grofica je pozvonila in končala razgovor takole:
»Zdaj sva si na jasnem.«
Ko je vstopila Carlotta, je vstala s počivalnika in mirno rekla:
»Lahko noč!«
Franco je odgovoril »lahko noč« in spet vzel v roke »Milanski glasnik«.
Komaj pa je babica odšla, je vrgel list proč; stisnil pesti, dal duška svojemu trpljenju z divjim vzdihom, brez besed. — Skočil je na noge in glasno vzkliknil:
»Ha, bolje, bolje, bolje! Bolje je,« je mrmral zase, »da nikdar ne pripeljem svoje Luize sem, v to prekleto hišo; bolje je, da ni kdor ne občuti tega vladanja, te ošabnosti, tega glasu, tega obraz?. Bolje je, živeti ob kruhu in vodi in si vse drugo prislužiti s kakršnim koli pasj/iA delom, kakor pa živeti od rok stare matere; rajši biti vrtnar ali čolnar ali ogljar — vrag naj vzame vse!«
Odšel je v svojo sobo, trdno odločen, da bo prelomil z vsemi oziri. »Obračun z Bogom!« je vzkliknil in zaloputnil vrata za seboj. »Obračun z Bogom, če se poročim z Lnizo? O, k vragu vse skupaj! Kaj me briga, če preže name, če prisluškujejo, če me zalezujejo, če starki vse na uho prinašajo — s tem me samo vesele!«
Naglo se je oblekel in pri tem zadeval ob stole, z ropotom je odpiral in zapiral omaro. Nalašč je oblekel črno obleko; glasno je šel po stopnicah, poklical starega služabnika ter mu rekel, da bo ostal vso noč zunaj. Ne da bi se menil za osupli in prestrašeni obraz siromaka, ki mu je bil zelo vdan, je skočil na cesto in v temi izginil.
*	* *
Bil je zunaj, dve ali tri minute, ko je poslala grofica, ki je bila že legla, Carlotto, naj gre gledat, kdo je tekel dol po stopnicah. Garlotta je sporočila, da je bil to don Franco. Poslala jo je z drugim naročilom: »Kaj je hotel don Franco?« V odgovor je zvedela, da je don Franco za nekaj trenutkov odšel. Ta »trenutek« je usmiljeno dodal stari služabnik. Grofica je Carlotti ukazala, naj pusti luč in naj gre. »Ko bom pozvonila, se vrnite,« je rekla.
Čel pol ure je pozvonilo.
Služabnica je tekla h gospe.
»Ali je don Franco že nazaj?«
»Ne, gospa grofica.«
»Ugasni luč, vzemi pletenje, sedi v prednjo sobo in kadar se bo vrnil, mi pridi povedat.«
Ko je to naročila, se je grofica obrnila k steni, tako da je začudena in ozlovoljena služabnica zagledala belo, enolično, nfe-prodirno uganko njene nočne čepice.
Za LJud*ko tiskarno » Ljubljani] Jole Kramarič — Izdajatelj. Ini Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« fehaja v»ak delavnik ob 'Jk Mesečna naročnina je 6 lir, ea Inozemstvo 10 Ur — Uredništvoi Kopitarjev« »lira klil - Uprava« Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - letel on tte». 40-01 do 40 M -
Podtalnica) Novo mestc