288. številka Ljubljana, v četrtek 17. decembra. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan ave*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman 7.a avstro-ogerake dežele za vse leto lfi gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jedeu mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, |>o 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za. oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po rt kr., če le oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., £e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifitvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah &t. V2. Uprav nistv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Nemec o avstrijskih Slovanih. Po jako zanimivem in krepkem govoru mlario-češkega poslanca Vašatvja, o katerem smo v glavnih potezah obvestili čitatelje, bil je jeden izmej najznamenitejšo ^dogodkov v državnem zboru govor nemfikega poslanca dr. Luegerja ob priliki, ko se je obravnavalo ro skupnih zadevah". Znamenit je ta govor za vse avstrijske Slovane, ker kaže, da se vender de tudi v vrstah Nemcev najde kak mož, ki sodi pravično in pošteno o slovanskih sodržavljanih, o katerih nekateri mislijo, da neeo za druzega nič na svetu, nego da lepo mirno plačujejo davke in dajejo vojake, za vse drugo pa se jim ni treba brigati, ker za vse njih potrebe skrbeli bodo že njih nemški in madjarski varuhi, katere jim je nastavil dualizem. Jednako bržkone misli o avstrijskih Slovanih nemški državni kancelar Caprivi, ki je te dni se izustil razžaljivn o Slovanih avstroogerske države, rekoč, da je mučno bilo za njega, da so se nemški nasprotniki trgovinskih pogodb hoteli posvetovati se pri Čehih, Slovencih, Slovakih, Rumunih in Hrvatih, ne pa pri Nemcih in Madjarih. Po mnenji državnega kancelarja nemškega tbi drugi narodi v Avstro-Ogerski ne štejejo nič, njih niti treba uprašati ni, kako sodijo, dosti je, če so zadovoljni Nemci in Madjari. — Da se je proti tako razžaljivim besedam oglasil prvi baš Nemec, daje govoru njegovemu tem večjo važnost in zato hočemo na kratko posneti njega glavne misli. Razjasnil je najpreje stališče svoje stranke nasproti novim trgovinskim pogodbam ter povedal, zakaj se on in njegovi tovariši ne naudušujejo za te pogodbe. To store z dveh stališč, ker hote svojo avstrijsko domovino neodvisno v političnem in v narodno-gospodarskem oziru. Odločno se je potem zavaroval proti izreku Caprivija ter proti temu, da bi se židovski liberalci identifikovali z avstrijskimi Nemci, katerih velik del nikakor ne pripada k ži-dovska-Iiberalni stranki. Kot Avstrijec protestoval je dalje prav krepko proti temu, da nemški državni kancelar o Čehih, Slovakih, Slovencih, Hrvatih in Rumun h govori tako zaničljivo, da v njih vidi skoro „gentes minores" (podrejene narode), o katerih in-teres.h se lahko prestopi na dnevni red; da nemški kancelar misli, če so govori o Avstrijcih, se misli le na Nemce in Madjare, vse drugo je le priklada. Kot Avstrijec pozna le ravnopravne narode in vidi v vsakem Čehu, Slovencu itd. le avstrijskega eodržavljaua ter bi želel, da bi tudi na Ogerskem ne bilo zatiranih narodov. Svetoval bi generalu Ca-priviju, da prouči avstrijsko zgodovino, iz katere bode razvide), da baš ti narodi, o katerih on govori tako poniževalno, to je Slovaki, Kumini, Slovenci in Hrvatje so v jako kritičnem času dali svoje sinove in svojo kri, da ho priborili ogersko krono za habsburški prestol. Omenja necega govora EoUo40vega io kako baš isti Madjari, o katerih govori Caprivi, zatirajo Nemce na Ogerskem. Če se pomisli, da je Eotvoa izjavil, da spomenik generala Ileuczia v Rudi, da črno-žolte zastave io cesarska himna na sv. Štefana dan razžaljujejo ma-djarako samozavednost, se mora čuditi predrznosti, da, nesramnosti moža, ki govori na tak način. Nas v Avsriji ne žalijo črno-žolte zastave, niti cesarska himna, nobeden Slovenec, nobeden Hrvat ne čuti se po njih razžaljenega. Mnogo je povedal potem o krutem madjari-zovanji otrok na Ogerskem in kako neugodno upliva tako postopanje na unanjo politiko. Ako hoče AvBtro-Ogerska uživati kaj ugleda na Balkanu, mora se opustiti taka politika zatirauja Slovanov, kakor jo tirajo Madjari nasproti vedno cesarju zvestim Srbom, Hrvatom in Rumunom. Pri raznih oddelkih govora pritrjevali so poleg pristašev govornikovih posebno tudi češki, slovenski in hrvatski poslaoci izbornemu govoru, ki je napravil globok utis. Grof Taatte in neizogibni Plener sta se sicer trudila oslabiti utis, kar se jima pa u i posrečilo. Ako prvi dostojanstvenik z nami aliirane nemške države tako prezirno govori o narodih, ki so v večini v Avstriji, spodobilo se mu je, da je dobil tak odgovor, kakor mu ga je dal Nemec dr. Lueger, ki se je možato oglasil za razžaljene sodržuvljaue, ki ne pripadajo nemškemu ali raadjar-ikemu narodu. Prestregel je sicer besedo kateremu drugemu izmej poslancev žaljenih narodov, a baš zato, ker je neprizadet v tem uprašanji, bil je njegov odgovor tem znamenitneji, ker je popolnoma objektiven. Državni zbor. Na Dunaj i dne 15. decembra. Obravnava o proračunih posamnih ministerstev se je končala, predlagane svote ho se dovolile io vsprejeti je le še zadnjo točke. Svota za najvišje raeunišče, podpore, nagrade, državni dolg in njegovo upravo so se dovolile brez ugovora, pa tudi brez posebnega priporočila. Pač pa se je obravnavalo o pokojniuskem etatu, debata dvignila bo je na vrhunec, ko so došle v razpravo skupne zadeve naše monarhije. To razprave udeležil se je dr. Lueger in govor njegov vsprejet je bil z nenavadno naudušenuBtjo proti njemu pa so bo oglasili zastopniki vlade, levice in Poljakov. No, moralični efekt seveda za vse tri faktorje v tem slučaji pač ni b.l nič večji, nego oni, kateri je dosegel v zadnjem času z raznih Btranij toli slavljeni govor Schonbornov proti utemeljenim zahtevam in pro8vedom, katere je podal v izvrstnem, poučenem govoru Vašaty. Ob lO'/j. uri v jutro otvoril je dr. Smolka 39. sejo tekočega zasedanju. V zadevi pokojninskega etata, ki se je prvi jel obravnavati, oglaBil se je posl. Gessmann in zahteval povišanja podpor za udove in Birote po državnih uradnikih. To vidi se mu važnejše, nego podpora, določena v dirke in za Llovda; radi tega upraša finančnega ministra, kaj misli v tej zadevi ukreniti, in meni, da je pač slednji čas v zboljšanje položaja omenjenih oseb Posl. Kraus želi, da se pomore tudi nižjim uradnikom samim in se jim ne prizna le draginjska priklada, marveč da se jim poveča letna plača. Finančni m niste r dr. S te in ha ch izvaja v odgovoru, da bi uatrezanjo takim željam stalo šest milijonov goldinarjev. To pa je prevelika svota, Zvišanje pokojnine stalo bi do 2 milijona, zvišanje plač pa nad 4 Že sedaj znaša pokojnina 42I/a% vseh uradniških plač in Število ostalo bode vsakako konstantno in bi tako zvečanje torej posledovalo stalno zvečanje proračuna. Tudi drnginjske priklade bode možno le individuvalnu in krajevno deliti, iosče ne bode molno ugoditi dotičnim zahtevam. Poročevalec Lupul priporoči ua to vsprejetje uatavljeue svute za pokojniue, ki se tudi vsprejme. LISTEK. Kneginja Ligovska. (Odlomek romana M. J. Ler uuiiito va , poslov. Vrhauov.) Daljo.) — Mi smo jako hvaležni goapodu Pečorinu zato, da je nam dal priložnost seznaniti se z vami, rekla je nazadnje. Pri teh besedah sta so Pečorin in Krasinski nehote spogledala in poslednji je hitro odgovoril: — Jaz pa moram še bolj biti hvaležen go spodu Pečorinu za to neprencenljivo uslugo. Na ustnih Pečorinovih pojavil se je smehljaj, kateri bi se mogla izraziti s sledečo frazo: „Oho, naš uradnik začenja delati pokloue." Je li razumel KraBinski ta smehljaj, ali se je morda samo zbal predrznosti svoje, — kajti to je bil gotovo prvi poklon, kateri je on izrekel ženski, ki je v družbi bila tako visoko nad njim — ne vem. Zarudel je in nadaljeval s slabim glasom: — Verjemite, knjeginja, da nikdar ne pozabim prijetnih trenotkov, ki sem jih preživel v vaši družbi. Prosim vas, ne dvomite, storil bodem vse, kar bode odvisno od mene ... ali vaša pravda je tako zamotaua in nikakor ui prav v redu. — Povejte mi, — rekla je kneginja s tem Bočustvom, ki je podobno uavidoi uljudnosti, kadar kdo ne ve, kaj povedati neznasemu človeku: — povejte mi, jaz mislim, da ste jako utrujeni od dela . . . Mislim si dolgčas: od jutra do večera pisati in prebirati dolgo in brezvezne papirje, — to je ueguosuo; verjemite mi, moj mož mi že celo leto vsak dan razklada našo pravdo, pa še sedaj ni Česa ne razumem. „Kako ljubeznjiv in skrben soprog", pomislil si je Pečorin — Čemu to vara, kneginja? rekel je Krasin-ski: Vam se je zabavati, nam pa truditi in delati i taku tudi mora biti, če ne mi, kdo naj pa dela. Naposled je tudi ta govor pošel. Krasinaki jo ustal in se poslovil ... Ko je odšel, je sestričina kneginji opomnila, da ni tako neokreten, kakor bi kdo pričakoval od uradnika, govori nikakor ne ulabo. Kneginja je pristavila: „A savez-vous, ma chere, qu'il est ti es bien! ..." Pečorin je po teh be sedah začel hvaliti njegovo spretnost in lepoto : zagotavljal je, da tacih temnomodrih oči nema noben uradnik na svetu. Gotovo bode velik državnik, če ne ostane večni titularni svetn.k. „Vsekako bo d era izvedel, pristavil je jako resno, ima li vseueiliško spričevalo." Posrečilo se mu je, da je zmešal obe dami in govor napeljal na druge stvari. Ne glede na to, se mu je izraz kneginje globoko zasadil v njegovem spominu. Zdelo se mu je, da mu je ta izraz nekaj očital, če morda tu le slučajno ali vender zbadljivo. Prej je on sam povzdigoval blagorodno lepoto Krasinskega obraza, ali ko je ženska, katero je zjedinjevala vse njegove misli in nade, obrnila posebno pozornost na to lepoto, je spoznal, da je ona nehote naredila primero, ki je zanj bila pogubna. Zdelo se mu je, da jo je v drugič izgubil uu veke in s tegu trenutku je tudi 011 sovražil Kra-Biuskega. Žalostno je, ali treba je priznati, da je najčistejša ljubezen, do polovico pomešana s samo-Ijubjera. Sam zanimajoč se za lepoto in imajoč bister in jasen um, je Pečorin znal sebe soditi nepristransko in je celo preveličeval svoje nedostatke, kakor to delajo navadno ljudje z živo domišljijo. Ker se je Iz lastne skušnje prepričal, da se je težko zaljubiti samo v duševna svojstva, je postal nezaupljiv Pri obravnavi dotacij oglasi se posl. Adame k in zahteva podržavljenje železnic, zajedno se pa pritožuje, da i severozahodna i jugoseverna zvezna železnica ne ustrezata narodnim zahtevani češkim, radi česar naj bi se podržavljenje še pospešilo. Tudi ta točka se na to vsprejme in preide se k obravnavi ..skupnih zadev". Posl. Lueger oglasi se k besedi pro; contra pa nihče. Govornik poudarja v jedrnatih besedah, da treba o skupnih zadevah obravnavati, ker to dela i ogerska zbornica. Sicer sta Vašaty i on za obravnavo teh zadev dobila že ukor, a to mu ne da mnogo. Nemški kancelar izjavil je v državnem zboru, du se mu vidi tužno, če hoče Nemec po-uprašuti avstrijske Slovane, so li zadovoljni z novimi trgovinskimi pogodbami, ne pa Mud;arov in Nemcev. S tem hoče Slovane smatrati za quasi gentes nii-nores, kar nikak pravi Avstrijec odobravati ne srne. Če bi isti mož zgodovino si priučil, bi videl, da ho isti Slovani često jediui ščitili habsbutški prestol. Madjari poznajo le svojo narodnost in vedno kažejo, da jih bodejo v oči barve čruožolte; ali se je to s strani Slovanov kedaj zgodilo? In nurod, kakor prvo imenovani, je katicelarju vir istinitih informacij! Daues ne vlada več kabinet, temveč ljudstvo in na to se treba ozirati in skleniti pogodbe in prijateljstvo s samozavestnimi državicami po Balkanu. Vzgled temu kralj Milan in naše razmerje s Srbsko. Da se temu odpomoru in sklene prijateljstvo, treba doma opustiti zatiranje Slovanov in dati jim ravnopravnost. Vrniti se ju k politiki vojvode Evgenija Savojskega in odvrniti se od An-drassyjeve. Kadar bodo črno žolto kot barva ravnopravnosti osenčiio rudečo-belo-zeleno, tedaj bode Avstrija na Balkanu ugledna in v veke slavua postala. Tako je konual govornik svoj govor mej živahnim odobravanjem vse zbornice, razven levičarskih liberalcev. Z* mej govorom žel je govornik glasno pohvalo in si prislužil obrambo zbornice proti klicu k redu. Na to dvignil se je grof Taaffe in odgovori!, da valed politične zveze se na sme niti gospodarska karati, vsaj politično — če že no uepatrijotično — se mu tako vedenje ne vidi. Avstrija je velemoč, ki se mora brigati za narodno gospodarske razmere svoje nasproti sosedom. Posl. Plener zahvalil s; je min. predsedniku na njegovi obrambi in polemizoval proti izrazu „žid", ki ga protisemiti vedno rabijo. Narodnogospodarska trojna zveza zdi se mu potrebna in za to jo zagovarja. Obrača se kouečno proti Luegerja orijentski politiki in pravi, da njegova sttanka zavrača vse Luegerjeve zahteve, kot državi škodljive! Posl. Dipauli izjavi, da se bodo njegovi pristaši bavili le h stvarnimi, ne pa s političnimi motivi trgovinskih pogodb. Posl. Lueger odgovarja min. predsednika s trditvijo, da je on kot uvstrijsk minister v dauašnjem »lučaji primoran tako govorit'. Nasprotno pa je min. predsednik besedico „nepatrijotićeu" v jedno-stranskem smislu rabil. Kar se tiče i/.raza „židu sam na sebi, ni sramoten za nikogar, ne uvidi to- in je mislil, da se ženske le slučajno zanimajo zanj in se mu laskajo, ali pa delajo to le zaradi tega, ker je bogat. Tu, kar se bi zdelo drugim dokaz najnežnejše ljubezni, je imel on za goljufiva zna menja, besede, izrcčeue brez namere, poglede, na-smehljaje, vržene na veter, prvemu, ki jih hoče umeti. Drugi bi obupal in popustil bojuo poljo sovražniku brez boja, ali uporne značaje pa mika baš trdi boj in Pečoriu je dal nebi častno besedo, da bode zmagal. Ravnajoč se po svoji Bistemi in oborožen z nepremagljivo vnanjo hladnokrvnostjo in potrpežljivostjo, mogel bi bil razrušiti najbolj zvite spletke najprekanjeuejfie koketko . . . Znano mu je bila osnovna resnica, da se slabi značaji prej ali slej pokore močnim in neprijeuljivim, ravnajoč se po nekem prirodnom zakonu, dosedaj še ue razjašnjenim. Gotovo se je moglo reči, da on doseže bvoj smoter, če le strast kakor vihar na mah ne razruši vsega, kar bode zgradil njegov um in trud. Ta će, ta strašni če, skoro podoben na Arhimedov ,če", ki je obetal, da vrže zemljo iz tečajav, če mu doda podporišča . . . Tolpa raznih mislij oblegavalo je Pečoiinov um, tako, da je proti koncu večera postal raztreseu in molčeč; Štefan Štefauovič pripovedoval je do'go rej, zaradi česar se liberalna stranka toli jezi. Tudi ista liberalna stranka, ki danes obožava Taaffea, ni bila vsekdar patrijotična in ker njena načela mnogo greše na mirnem procvitu Avstrije. Posl. Herbst zagovarja se proti insinuva-ciji, kakor da ni bil vedno patrijotičeo. Posl. Đ i 1 i o b k i kot poročevalec poleraizuje z Luegerjem in izjavi, da je poljska stranka z nemško levico jednih mislij o pogodbah in jo bode vedno zagovarjala. Obravnava se na to zaključi in seja ob 2. uri popoludnevu zatvori. Politični razgled. Notranje «lc/cle. V Ljubljani, 17 decembra. Državni zbor, V sredo začela se bode v državnem zboru razprava o finančnem zakonu, katera razprava utegne postati jako zanimiva, kajti vse stranke se pripravljajo zanjo. Sedaj je vsa pozornost obrneua na zadnji govor protisemitskega poslanca dr. Lue-gerja. Ta govor zadel je vlado in uemške liberalce v srce, da se kar penijo. Vodjo Nemcev in Taaffc sam ustali so proti Luegerju, pobili ga pa niso. Kar so pa tiče političnega poštenja, naj se po hinavska drubal nemških liberalcev kar skrije. — Kakor se čuje, odpovedal se hode Smolka po novem letu predseduištvu poslausko zbornice in bode pozvau v gospodsko zbornico. Slovanska vzajemnost. Poročilo, katero smo objavili tudi mi, da se je začela preiskava proti poslancu SpinČieu, dalo je povod »Narodnim listom", da pozivljejo vse res svobodue in pošteno misleče stranke v državnem zboru, naj se združijo v primerno in dostojno izjavo za imuniteto poslancev in proti policijskemu zasledovanju. Vsi listi izražajo se v pritrjevalnem zmislu, samo uemško-liberaina glasila po svoji perfidno čifutski navadi ugovarjajo temu nasvetu Se ve da se gre za kukega Švabo — potem bi bilo to vse kaj drugega. Hrvatski sabor razpravljal je zdaj delj časa o novi organizaciji državnih pravdništev ter to v zadnji soji tudi dokončal. Sabor vsprejel je seveda vladni načrt nespremenjen. Vlada predložila je še drug načrt glede nekaterih določb o plačilnih listih višjih upravnih uradnikov. S tem zakonskim načrtom niso vse stranke zadovoljne iu ga odločno pobijajo. Poslanec Baojavie dokazal in razkril je vse hibe tega načrta, a ker se je sekcijski predstojnik zanj potezal, vsprejeli so ga vladni mameluki brez ugovora. Srbski cerkveni kongres izvolil je v zadujem zasedanji stalno, iz 15 članov sestoječo komisijo, kateri je nalog izdelati do pri hodujega zasedanja orgauizacijsk statut, veljaveu za vse, pod Karlovški patrijarhat spadajoče cerkvene občine. Ta odsek Bešel se je te dni v prvo posvetovanje in ukrenil zbrati ves dotični materijal, kakor se je bil predložil že leta 1879 in 1885 ter stopiti v dogovor s škofijsko sinodo ter z vlado hrvatsko iu ogersko. Y n«ibij c dr/iivc. Francoska trgovinska politika. Protekcijomstična politika francoske vlade ima mnogo jakn hudih nasprotnikov, katerih zaslomba bo seveda v prvi vrsti trgovinska mosta. V Marztlji bila je te dni velikanska demonstracija proti protekcionizmu. Udeležilo so je je najmanj 20.000 oseb. Kolosalna, v vrste po dva in dvu razdeljena zgodbo zajeto iz rodovinskdi poročil; damam se je od dolgega čaBa vzdehovalo, kar bo pa skrivale. — Od česa ste postali tako Žalostni ? — vprašala je Pečorina Vero Dimitrijevne sestričina. „Od česa, to me je skoro sram povedati". — Pa vender. „Iz zavist." — Komu ste zavidni? na primer . . . Morda meni? — rekel je knez in se zasmejal ne vedoč, kako važno je bilo to uprašanje. Pečorinu je prišlo na misel, da je kneginja možu razložila vso njijino prejšnjo ljubezen in jo obžalovala, kot otroško zmoto. Če je tako, jo vse bilo pokončano mej njima, in Pečorin bi nevede mogel postati predmet posmehovanju obeh soprogov ali pa žrtva prekanjene zarote. Čudim se, da on tega ni že poprej slutil, a zagotavljam vas, da je na to mislil še le sedaj. Sklenil je potruditi se, da izve, je li Vera zares vse povedala svojemu možu in v tem odgovoril: „Ne, knez, ne vam, Če tudi bi vas lahko zavidal jaz, kakor tudi vsak drugi; priznavam pa, da bi želel imeti srečni dar tega Krasinskega, da bi slednjemu ugajal na prvi pogled". — Verjemite mi — odgovorila je kneginja — kdor hitro dopade, tega hitro pozabijo. množica hodila je po vsem mestu in pred borzo zahtevala od prefekta, da poroča o tej demonstraciji vladi, kar je ta obljubil. Demonstrantje so se potem mirno razšli. A/era Chatlonrne vzbudila je opravičeno senzacijo, kajti diplomatični zastopnik Francije poslal je bolgarski vladi noto, v kateri je naznanil, da prenehajo vso diplomatične zveze mej Francijo in Bolgarijo. Ta odločnost diplomatičkoga agenta francoskega ne bode ostala brez posledic in bolgarski listi postali so Že jako pohlevni in raalobesedni. V listih, ki so Stambulovu dostopni, čujejo se sedaj raznovrstne ošabne tožbo proti iztiranemu žurnalistu in dolži se celo Rusija, da je vsega tega kriva. Nemški državni zbor posvetuje bo sedaj izključno o novih trgovinskih pogodbah. Guueraloa debata je sicer že končana, toda tudi specijalna debata je vzlic temu, da nima politiškegn značaja, jako zanimiva. Veleposestniki in njih agrarnemu programu naklonjeni poslanci upirajo se novim pogodbam odločno, akopram vedo, da bode vlada dobila zauje velikansko večino. Saj so celo Bocijalni demokratje izjavili, da vsprejmejo pogodbu na račun, c Bismarck se ne upa v Berulin. Dopisi. i*. H|MMlujilt KHij 12 decembra. [Izv. dopis] (O bodoči železniški postaji Veli-kolaški.) Velika krivica preti vsej Velikolaški južni okolici (ker severna bo vozila svoje blago na kolodvor Predstrugo), ker ae nepremišljeno prezira praktična in od sto razumnih mož po dobrem preudarku nasvetovana postaja v Spodnjih Retijah. Merodajno mesto se, žal, le prerado ozira bolj na „veljavne" posumnike, kakor na občno željo velikega okraja. Evo podrohnostij: Nameravano postajo v oddaljenem Velikolašbem gozdu odobrujo in zahteva samo polovici Laščanov, ker p dovica je uneta za Retje. Od sredine Lašč proti jugu je mnogo vasi j notri do Zndnikov za sv. Gregorjem. Posestniki iz velike občine sv. Gregor in polovica Veliko-laške občine h 7 odborniki stoji neustrašeno na naši strani. Nikomur bi ne prišlo na misel priporočati postajo v Spodnjih Retijah, ako bi mogla biti postaja bliže Lašč. Po nataukem premeru je iz središča Lašč do eventuelne postaje v Retijah nekoliko bližje, kakor do jako oiatranjenega prostora v Ve-likolaškem gozdu — kjer stanujejo samo svojci iu brinovke, katere Laščanom tako lepo čivkajo: „Le tukaj postajo napravite in po tisti stezi cesto sem naredite, ue bo stala več kakor do 5000 gld.u ! Iz Spodnjih R*tij pa kliče vse: „V Spodnjih Retijah naj se Velikolaška poBtaja napravi! Tukaj je jedino primerni prostor . Ali bi ne bilo gorostasno, da bi morali žrto-vati 5000 gld. za cesto v oddaljeni Velikolaški gozd, mej tem, ko je prostor v Retiji tako primeren kakor uobeden drugi? Velike Lašče bi s postajo v Spodnjih Retijah ne bile nič prikrajšane, dočim bi bila postaja v gozdu nam na veliko škodo. Mi ne odstopimo od te svete pravice svojo niti za las Poslanci naši, kje ste!!! Ka izvirniku Pivke v Trnjl 12. decembra. [Izv. dopis.] Na vse napade, katere sem včeraj čital v „Slovencu", odgovarjam le toliko, da imenujem dotičnega dopisovalca brezozirnim obre- „Moj Bog! kaj se vse pozabi na svetu? Če 86 ne bi cenil hipni uspeh , kaj bi pa bila sreča? Kje je trajna ljubezen, trajna slava, trajno bogastvo, pride smrt, bolezen, požar, potop, vojna, mir, tekmec, premena javnaga mnenja in ves trud je bil zastonj! . . . Kaj pa pozabljenje? Vse se pozabi, kakor minejo minuto in stoletja. Ko bi me vprašali, kaj hočem: jedno minuto popolnega blaženstva ali pa leto dvomljivo Breče, skoro bi so odločil zjediniti vso svoja čuvstva in strasti v jedno božestveno trenotje iu potem trpeti kolikor si bodi, kukor bi jih pa malo po malo rnztegoval in jih v prestankih mešal mej dolgčas in žalost. — V vsem se z vami strinjam, razen tegu, da se vse pozabi na Bvetu. So stvari, katerih ni moč pozabiti, posebno bridkosti ... — rekla je kneginja. Njen mili obraz dobil je nekaki polhladen, polžalosten vid, nekaj solzam podobuega se je prikazalo iu zabliskalo na njenih dolgih trepalnicah, kakor kaplja dežja, katero je pozabil vihar na listu breze, katero se trepeče pretaka po njegovih robovih, dokler je nov pih vetra ne odnese, Bog ve kam. • Daljo prib.) kovalcem in denuncijantem, dokler mi ne dokaže, kar je pisal. Društvo „Mir" ni priredilo Miklavžev večer za Sempetersko šolsko mladmo, temveč za člane in njih otroke. Ce so prišli k Miklavžu nekateri bližnji otroci pod varstvom svojih, vsprejeli smo jih tudi in obdarovali. Kje stoji hiša Koroščeva, to vo dobro vsak otrok. Je li ne g. Sitar ali celo g. Kalan ? Kaz čudim se pa, da si je upal g. Sitar v seji kraj nega Šolskega sveta v Šempetru staviti predloge, ki se ne ujemajo z njegovo častjo, posebno če ljubi svojega bližnjega kot sani sebe. Storil sem potrebno v tej zadevi žo pri višji šolski oblasti. Gosp. Star in g. Kalan Bta v odboru pre-koristne Pivške podružnice, katere tajnik sem jaz. Da se ne bosta po meni pohujšalu, ker sem po njijinih mislih — brezverec, mi je dolžnost, da se odpovem tajništvu. To storim! Gospoda Kalana in g. Sitarja pa pozivljem, naj delujeta in storita kaj več, nego do sedaj. Član podružuice pa ostanem na dalje ter bom podpiral podružnico vsaj toliko, kolikor ona dva ter apelujem na občni zbor. Apelujem pa ob jednom na vse resnične in pravične narodnjake Pivške ter jim kličem : Ne Sitar, ne Kalan, temveč Vi me sodite! Štipko Jele u c, predsednik bralnega društva m bivll tajnik PiVlke podružnico. Koncert »Slovanskega pevskega društva'. Na Dunaj i IG. decembra. Jedna vezij, ki veže nehote* vse slovanske na-role, je slovanska pesem, slovansko petje. Gojiti to vez, krepiti jo, postavilo si je kot smoter »Slovansko pevsko društvo". Ono zbira pod svojim okriljem vse slovanske pevc*, ki živo na Dunaji. Tu se blatijo severni bratje Čehi, Poljaki, Rus«, Slovaki z južnimi — Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari. Naj-obilneje je seveda zastopan češki narod, kar ni čuda v češko-nemškem Dunaju. Za Čehi pridejo — Slovenci. Razuu smotra, da privuhlja in veže v Bebi vse slovanske narodnosti, ima društvo še ta cilj, da goji petje uprav akademično. Do kake stopinje je dospela dovršenost slovanke pesmi, pete po zboru „Slov. pevskega društva", kažejo najbolje koeerti tega društva, ki jih prireja skoro vsak mesec. Kake simpatije uživa to diuštvo mej Dunajskimi Slovani, pokazalo se je pri sinočnem koncertu, ki ga je priredilo v elegantnih prostorih llonaeher-jevih. Razun čeških, poljskih in slovenskih poslancev, počastilo jo ta koncert najbolj odlično občinstvo Dunajskega Blovanstva. Kot uvodna točka pel se je Vilharjev moški zbor „Slovo". Pel se je ta zbor skoro dovršeno. Želeti bi bilo le bit rej* ga tempa. Tega pogreška ne smemo v zlo šteti gospodu pevovndji. Ou je Čeh iu ne občuti v sebi našega jugoslovanskega ognja, katerega kolikor toliko v sebi hrani tudi ta pesem. Očaral je občinstvo v baritonovi ulogi Hrvat, gosp. Vulakovič s svojim sonornim baritonom. V celoti napravila je ta kompozicija na občinstvo po voljen učinek, ki bi bil seveda večji, ko bi bil zbor sprem-ljevan od orkestra mesto od glasovirja. — Gospico Normi .lirečkovo le Samokovo čuli smo kot izvrstno igralko na giaaovirju. S finim občutkom izvrševala je vse trtionce, ista nežna roka igrala je najrahleji pianisimo in nnjkrepkeji foritissimo. S fineso, ki je — skoro bi rekli — prirojena njenim prstom, obdelovala je Dvrrokovo „Varijacije". S čudovito spretnostjo iu sigurnostjo prevladala jc težavno tehniko Rubinsteinovo v njegovem „Valse cuprice", kakor tudi Lisztovo, demona na glasovirju, kakor ga imenuje RubinBteiu v njegovi 13. Rhapsodiji. Z burno ovacijo zahvalilo se je občinstvo za izredni užitek. Pridejal je še jednostavno mazurko Chopinov o, ki moro napravit dober učinek le, ako jo igra mojster na glasovirju, in ona igrala jo je z moj-stersko dovršenostjo. — Mešani zbor predaval je Bendlovo uajnovejo skladbo „Slavili", katero je posvetil .Slovanskemu pevskemu društvu". „Slavin" obstoji iz osmih slovanskih narodnih pesnij, ki ae spremljajo na glasovirju in harmoniju. Najbolj je ugajata prva maloruska, ki ima značaj maloruskih ilmiik, potem poljska v nmzurkinem tempu, hrvatska poskočuica iz Medjumurja, posebno pa srbska iz Lužice. Slednja je jednoglasni ženski zbor s sprem-Ijevanjem harmonijevim. V žalni melodiji toži sirota za materjo, ki v grobu spi, za očetom, ki je, Bog ve kje, in za ljubim, ki je odšel na vojsko, a se ni več vruil. Ta pesem nas je prepričala, da lu-žinski Srb še ne bo pogiuil, kajti dokler ima tako krasne narodne pesmi, zložene v čisto slovanskem narodnem duhu, kakor je ravnokar omenjena pesem, se mu ni bati pogina. To prepričanje zadobil je vsak, ki jo jo čul in pohvala, ki je sledila, veljala je največ srbskemu narodu v Lužici — Divili smo se pevki gospici Josipini Jamnicki, ki je prednašala dve Zajčevi skladbi „Domovini in ljubavi" in »Ti si moj". Gospića Jamnicka ima lep, močan mezzo-sopran, ki je v sredini jako poln, v višini postaja nekoliko rezek in ki ga ona umi zvezati z dobro deklamacijo. Nastopila je Še pozneje skupno z gospodom Vulakovičeni v znanem krasnem dvospevu iz opere „Zrinjskiu. — Moški zbor podal nam je še karakteristično novo poljsko skladbo MU neb-beimerjevo „Gorula, v kateri so je odlikoval s svojim krepkim baritonom naš rojak gospod J. Grm, srbsko skladbo Horejškovo ,,T>rou iz Naščiuskega oper ,.Naraz Stodola" zbor ,,3ni;> nn.io Ta mm aaitvjur4 in Tovačovskega BZvuky slovanske", za katero fantazijo je priredil pevovodja gospod Alojzij Aleks. Buchta spromljevanje z orkestrom Vsi ti zbori peli so se z navadno preciznostjo, ki je mogoči le pod skrbnim in umnim vodstvom gosp. Buchte. Tako se je končal prvi dol večeru. Zabavo druzega dela oskrbela je vojaška godbi peš polka štev. 19 pod vodstvom znanega kapelnika- kum-poziterja Czibulke, ki uns je zabavata z raznimi krasnimi skladbami, mej katerimi omenjam Dvofa-kove „Slovanske plese štev. 74, Lisztovo „Ithapso-dijo štev. 1", sekstet iz Smetanovo oper „Prodana nevesta" in druge. V pozni noči razšlo se je občinstvo zadovoljno s krušnim užitkom, ki mu ga je priredilo, kakor že mnogo večerov, „Slovansko pevsko društvo." Pohvala bila je obča in izražala se je želja, da bi skoro imeli jednak večer. H. Domače stvari. — (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela 11 kilogramov težak zaboj knjig, ki ga ji je poslal gosp. Josip Božja, nadučitelj iz Blok. — Iskrena hvala za lejii dar, ki bode gotovo razveselil rojake, hrepeneče po domačem, zdravem berilu. Vodstvo družbe bv. Cirila in Metoda. — (V odbor prve Ljubljanske podružnice družbo sv. Cirila in Metoda) bili so pri zadnjem občnem zboru voljeni gg.: Ivan Gogola načelnikom, Gustav Pire blagajnikom in Karol Bleiweis tajnikom. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dno 20. t. m. bodo se predstavljal Octava Feuil-leta znaui igrokaz: „Ubožan plemič". „Ubožan plemič" je zelo priljubljen igrokaz ter se nabuja na repertoarju vseh gledališč. Prepričani smo, da bode igrokaz tudi našemu občinstvu, katero ai prav za prav želi jednakih iger, izborno ugajal. — (Glas i z m e j o b Č i n s t v a.) Piše se nam : Pot v Prule moj hišama št. 20 iu 22 na Kar lovski cesti jo v tako neznažnem stanu, da se mora vsakomur, kdor ide tu, kar gnusiti. Pot je bolj podobna kakemu prostoru za odkladanje nesnage, kakor potu. Tu bi pač ukazati moral mestni magistrat svojim delavcem, da skrbe za snažnost. — (Nevaren tat) stal je včeraj pred Ljubljanskim deželnim sodiščem v osebi 27 let starega urarskega pomočnika Frana Tkalca iz Zagreba. Zaradi tatvine bil je že kaznovan 8 trinajst- in osemnajstuiesečno in jedenkrat celo že a šestletno težko ječo. Začetkom tega meseca zaslišali so v hiši dežnikarja Rozman-a v Št. Vidu nad Ljubljano v zgornji izbi čuden ropot. Brat hišnega posestnika je takoj skočil po stopnicah in zagledal za toženca Tkalca. Ta se jo hitro skril za peč, a privlekli so ga ven in tirali po stopnicah navzdol. Tkalec jo prosil, naj ga pusto na stranišče, kar se mu je dovolilo, a neki hišnik je videl, da jo Tkalec vrgel nekaj zavitega v stranišče in našli so res dvanajst raznih „vitrihov". V sobi Rozmanovi, katero je bil tat odprl, bilo je v omari 6*00 gld. gotovega denarja, mnogo zlatnine in obleke. Plen bi bil tedaj, da se je posrečil, izvrsten. Zatoženi Tkalec taji, da je hotel krasti, priti je želel le v shrambo jedil, da bi dobil kaj jesti, ker je bil lačen. Sodišče pa tej pravljici ni verjelo, temveč Franca Tkalca obsodilo zaradi hudodelstva tatvine na petnajst mesecev težke ječe, poostrene s postom vsak mesec, ter odredilo, da se pri prestani kazni iztira iz Ciblitvauije. — (Stavbeno delovanje v Ljubljani.) Stavbenska družba kranjska bode na sedaj novo odprtih stavbenih prostorih ua bivSem Seunigo-vem rtu prihodnjo spomlad zidala tri vile, in sicer jedno za gospoda Češkota, drugi dve pa z namenom, da ju potem proda. — (Samomor.) Danes mej 9. in l/i\0. mto zjutraj ustrelil se je poleg velikega križa na pokopališči pri sv. Krištofu 73 let stari Leopold H o-čevar, meščan Ljubljanski, bivši kantiner v Trnovski vojašnici in sedanji sluga „Filharmoničnega društva". Hočevar ustrelil se je z malim samokresom, katerega jo bil baš v ta namen kupil za 4 gld. Pokojnik bil je že delj časa melanholičen, zlasti odkar se je preselil iz knežjega dvorca v novo poslopje „Fd harmoničnega društva", in brez nobeno dvojbe usmrtil se je v trenutku dušne otrplosti. — (O b č i n s k a v o I i t e v na Bledu.) Kakor se nam brzojavija z Bleda, bila je zaradi nepravilnosti občinska volitev ustavljena. Pričakujemo obširneje poročilo. — ( N a r o d na čitalnica v K B m n i k u) bode Imela v nedeljo dne 20. t. m. ob 7. uri zvečer v društveni dvorani svoj letošnji občni zbor. Dnevni red je: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo odbora, a.) tajnika, b.) blagajnika, c.) knjižničarja. B. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse čast. ude odbor. — (T e 1 o v a d n o d r u š t v o „C e I j s k i S o k o I • ) ima v nedeljo, dne 20. t. m, bfa H. uri zvečer v čitalnici svojo občno zborovanje. Dnevni red: Pozdrav staroste, poročilo tajnikovo iu blagajnikovo, volitev odbora in računskih preglednikov, slučajnosti. Izvršujoče in podporne člane vabi k poluoštevilni udeležbi odbor. — ( D u h O v u i Š k e s p r e m S m b e v L a v a n-tinski škofiji.) Gosp. Igu. Rom, provizor v Drami j« h, pride za kapelana v tSlov. Bistrico iu gosp. 11. Etaklelj, kapeiai v -Slov Bistrici, gre na kapetanijo v Mozirje, Telegrami „Slovenskomu Narodu": Inomost 16. decembra. Južnotirolski narodno-liberalni Italijani iu nemško-liberalni Tirolci sklenili so neki dogovor, da liberalni Italijani odstopijo pet volilnih okrajev, kjer bodo nemško-, iberalni kandidat je nastavljeni, i za katere bodo glasovali Italijani. Oe hi Ita-{ lijani pozneje ustopili v deželni zbor, odstopili bi ti poslanci. Pariz IG. decembra. „Agenca Ilavas" izjavlja, da ni resnično, da hi bila bolgarska vlada pri iztiran j i Chadournea zahtevala sodelovanje francoskega zastopnika, kakor to predpisujejo kapitulacijo. Mejnarodne pogodbi-, na katere je vezana Bolgarija, so se torej prekršile. London 16. decembra. Angleško časopisje graja postopanje Francije proti Bolgariji, vender ne pripisuje velike važnosti tej z. devi. „Times* pa pristavlja, da Stambulov ni vestno se držal za Bolgarijo veljavnih kapitulacij. Dunaj 17. decembra. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja zakon o novinskom kontingentu. Dunaj 17. decembra. Nadvojvoda Krnest zbolel. Nemirna noć, splošno stanje povoljno. Praga 17. decembra. Staro češ ki listi napadajo dr. Gregra zaradi njegovega govora in prerokujejo, da bode imel zle posledice za narod Češki. (Tega pa menda sami ne verujejo Ured.) Razne vesti, * (U beg le ga bankirja) Adolfa Alberta, ki je poneveiil 780.000 mark in potem pobegnil, prijeli so v Gorht/u in izročili sodišču. * (Zgorelo gledališče.) V Clevelaudu v državi Ohio v severni A'neriki zgorelo je gledališče. Ponesrečil ni uikdo. " (Hudi viharji) razsajali so pretekle dni v vsem severnem morji. Parobrod BKxcelsioru potopil hb je z vnem moštvom. Vihar bil je tako silen, da v Ostendu nobena ladija ni m »gla v pristanišč'*. ZelezniSlcj vlak iz Kolonje v Odtondu moral je vsled viharja ostati v gredi odprtega polja. * (Velik požar.) V Lmisville v Ameriki nastal je požar v neki enkrarnici. V č«* trte m nadstropji delalo je nad 40 doklet in ker se neao mof{le več rešiti po stopnicah, poskakale so večinoma ua ulico. Pet dekJet in delovodja bo mrtvi, mnogo pa jo poškodovanih. S.st deklet iu pot moških našlo je smrt v plamenu. »UKMIIIIII UMMill I ■ > • lf|T 1 T T 1 T 1 f „LJUBLJANSKI IW stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. l.oIvrljiM' NreČke 16. decembra. V Pragi : 35, 49, 71, 44, 32. TlljCl: 11». decembra. Pri ti«11 o : Kiiuiiiierer, Ilill*. Felgl, Fuchs. Eng«', o Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. popot. i), zvečer 737 0 mm. 734'1 ram. 730 8 mm. —2-4° 0 0 0° C 5-«° C si. zah. al. zah. si. zah. megla megla obl. 0 00 mm. Srednja temporatura 1*1", za 8'5* nad uoruialom. UD u. naj s Is a. "borza dno 17. decembra t. I. včeraj — lanes Papirna renta ..... gld 99*45 - gld. 92 35 f| «J2 — """" rt 91'95 109' — 10880 f>°/0 marčna renta . . . 10225 102 35 Akcije narodne banke . . 1009-— 1010 — Kreditne akcijo .... 28 4'50 — 283-75 117 80 — 117-80 _■— —•— n 9-88 n 9-3«>V, C. kr. cekini..... r»6i 5H1 Nemške marke .... ■ 57-97 «/, 57-971/. 411 , državne srečke iz I 1854 2f)0 gld. 134 gld. 25 kr. Državne srećke iz 1. 1864 100 „ 178 » 75 „ Ogerska zlata renta 4 /,, . 105 n 20 , (gorska papirna renta 5" u • • ■ • 101 , 25 B Dunava reg. srećke 5°/q . tOtJ eld. 122 B ■ Zemlj. obć. avstr. 4,/i°/u zlat> zast. listi . . 115 , 25 , Kreditno srećko .... 100 gld. 185 . 50 „ Rudolfove arerke. . . • 19 n 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 J 152 . 25 , Tramway-druSt. velj. 170 gld . a. V..... 219 n » Spretne agente vsprejtno pot ugodnimi pogoji in h stalno pU'o dobro ••.nami in v Avstriji razširjena zuvaro\ nI«i<-it sa iiv-lj«*u|e. — Ponudbe, V katerih jo navesti reiVirence, pošiljajo naj so upravhištvu tega lista. (1008 —13) Prodajalnica daje se s I. februvarjem 1892.1, v najem. Več izvč se pri gospodu lt. JeHenUu« Nlnrl tr« wl. II. (IC87- 1) Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (987 o) šivalnih strojev. Onlkl, kdor jih želi, pošiljajo bo fraiikovano in brezplačno. Veliki krah! Valed amerikanskih carinskih razmer kupil sem vso zalog-o neke velike, slavnoznane tovarne ogriajae za izredno nizko ceno in prodajam po neverojetno nizki ceni gld. 1.40 debeto, gorko jn uepoSkodljivo ogrinjačo, katero koli barve, s krasnim obrobkooi in s prami, poldrug meter dolgo in poldrug meter široko. Podviza naj ne torej vsak, da naroč1, dokler je še kaj v zalogi, kajti vsakih 100 let se ponudi taka prilika le jedenkrat. — Dobiva se proti gotovemu plačilu ali po povzetji pri znani pošteni firmi Jožef Chyl»a, razponiIjaliiica na ZD-cmatji, (io68—4) J. ANDEL-a novolzsajienl prekomorski prah Timori atenloe, bolhe, iourko, mole, mah«, mravljince, proiidke, ptldne drvioe, sploh vse žu-lelke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželki ne zalege ne ostane nobenega Bleda. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri ornem p»ia" -13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V ZOnblJanl pri Albina 8U6arJl, trgovcu na Dunaj steej cesti iL 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatjh. . (338 — 11) Mejnarodna PANORAMA v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. U»toi»nliin za osebo 20 kr. 41 ustopnio se dobi za OO kr. Otroci IO kr. Od četrtku dne 17. t. ni. «lo uštele Nobote dne IO. t. m.: XI. serija: (986-27) Drugi oddelek Pariške razstave z Eiffelovim stolpom (samo taki obrazi, koji niso bili razstavljeni v I. oddelku). Oklic!! Na vse čitatelje! Pooblaščen sem, da spravim blago hitro v denar, prodati 1000 komadov jako elegantnih, dobro idočih in na sekunde regulovanih WasbiDQtonoYib remonta igol proti povrnitvi carino, troškov in poštnine, torej za vsako peoo. Proti povzetji gld. doni vsakdo to prekrasno remontolr-uro m krlMtnliilm l>l«»n< ! Ljubljani. m Štev. 162. (1088—1) Razglas zmanjševalne dražbe. V i>oiiedeljek* ilnv 4. prosciicu 1N5>^, od 10.—12. ure dopoludne, bode pri tržkem predstojništvu v Žužemberku zmanjševalna dražba za Kidanje scrkll in morebitnega .sodnikovega siaiiovaiija v njeni. Izklicna cena /a sodno poslopje je 20.693 gld. iu 38 kr., za isto z mogočim drugim nadstropjem, v katerem ima biti sodnikovo stanovanje, 25.610 gld. in 78 kr. K tej obravnavi vabijo se podjetniki s pristavkom, da si pri tržkem predstojniku Florijanćič u Francu v Žužemberku št. 2 ob navadnih dnevnih urah lahko ogledajo načrt, občne upravne in podrobne zgradbene uvete (pogoje). Vsak dražilec ima pred začetkom ustne obravnave položiti pet odstotkov izklicne cene (20.693 gld. in 38 kr.) kot odstopamo (skesaiao). Kdor bi zgradbe ne dostal, dobi odstopniuo takoj nazaj, tisti, ki io dostaue, mora jo pa zvišati ua deset odstotkov tistega zueska, za kateri je zgradbo prevzel, potem ko se je prevzetje odobrilo. Pismene ponudbe, kolekovane s kolekom 50 kr., vsprejemajo se le do začetka ustne obravnave pri podpisanem predstojništvu. Iste morajo biti zapečatene ter sestavljene v smislu §. 3. občnih in §. 6. posebnih zgradbenih uvetov, predmet mora biti imenovan kakor v razglasu; z njimi mora se položiti 5 odstotkov varščine in sicer ou vsega odobrenega zneska, torej ima znašati ista 1280 gld. 54 kr. Tržko predstojništvo v Žužemberku dne 10. decembra 1891. Franc Florijanćič. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".