79. številka.
Ljubljana, v četrtek 8. aprila.
XIX. leto, 1886
Izhaja vsak dan sve«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeinan za a v atr i j s ko-og er s ke dežele za vse leto 15 tfld., z* pol leta 8 gld., za četrt leta, i glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ij ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta J gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnimi znaša. Za o z|n a n i 1 a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravniŠtvo je v Rudolfa Kirbiia hiši, ..Gledališka, stolbi". Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari.
„Nach Thunlichkeit!"
„Nach Thunlichkeit", po možnosti, ali jednako glasi se po vseh ministerskih naredbah, tikajočih se rabe slovenskega jezika v šoli in v uradu. Tudi novi naučni minister, čegar govorniške vijolice ravnokar poganjajo po državnozborski dvorani, postavil se je na stališče eksperimentovalca in našemu jeziku obeta le toliko prostora v Soli, kolikor ne bode na potu njegovim poskusom, ki pa Še neso gotovi in jasni. Človeku, ki ne meri jednak opra v-nosti na vatle, temveč, ki je trdnega prepričanja, da se ima o njenih dobrotah in blaginjah ogrevati vsako človeško bitje, temu človeku, ki ob jednem pozna naš rod in njega moči, vidijo se slični pogojni in omejevalni izrazi ministerskih naredeb kar nenaravni in pravici ne v korist. Vidijo pa se nam taka uvetna obečanja toliko bolj čudna, ker jih isti dostojanstveniki navadno ne stavijo drugim narodom širne naše države. Ako iščemo uzrokov temu ne-očetovskemu, ampak očuhovskemu ravnanju z našimi opravičenimi zahtevami, tedaj se nam prikaže, da njih večina tiči v onem večstoletnem vladanji ptujcev nad našim narodom, da tiči v onih ukoreninjenih neutemeljenih nazorih, ki se mahom izru-vati ne dajo; mi opazimo, da tako ravnanje splošno temelji na okolnostih, ki ne tiče v nas in katere je tako težko odvrniti, kakor je nemogoče odvrniti vihar in točo. Toda uzroki tacega ravnanja so — bodimo odkritosrčni — deloma tudi v nas in ako to čutimo, moramo jim na sled, da jih ugonobimo.
Kadarkoli naši poslanci zahtevajo slovensko poučevanje in uradovanje, odgovarja se jim: vsaj nemate dovolj knjig, nedostaje vam učiteljev in uradnikov! Pokazalo se je sicer že večkrat, da so taki odgovori jalovi in neistiniti, vendar ako pomislimo, da se kaj jednacega ne očita nobenemu rodu v našem cesarstvu, tedaj nam je skoro priznati, da res nemarno toliko rečenih močij, kakor se jih že v nevarnem izobilji kaže drugod in kaže se nam posebno, da se ne upajo na dan z ono silo in intenziteto, ki je očita pri druzih slovanskih rodovih, pred katero se ukloni vsaka vlada. Velik del našega razvitka sloni torej na našem učitelj-
stvu (t. j. posebno učiteljstvu srednjih šol) in na uradništvu samemu in ako je to, tedaj je velika tudi njih odgovornost za naš razvitek. Ugovarja se nam, da je število za srednje šole izprašanih slovenskih učiteljev zadostno ter da jih mora mnogo v ptujini iskati svojega kruha; ravno tako se trdi, da nam ne manjka slovenskih uradnikov, sosebno pravnikov, a da vzlic temu zavzemajo mnogo službenih mest le ptujci. Resnično je, da se vsako leto po dovršenih visokošolskih študijah vrača precejšnje število naših mladeničev v domovino, ki ustapajo bodisi v državno, bodisi si v drugo javno službo, vendar da to število posebno v pravniških strokah ne zadostuje, kaže se najbolj v istini, ker se leto za letom usiljujejo pri nas še ptujci, ki morda s časom za silo lomijo naš jezik, ki pa nikakor ne pojmijo ni njegovih ni našega naroda svojstev. Ako se torej hočemo meriti z dosedanjimi nasprotniki ter ako hočemo do zmage, treba, da se posebno še število naših pravnikov zviša, pravnikov, ki združujejo s pravim narodnim prepričanjem tudi temeljito pravniško znanje, kajti pri današnjih razmerah velja še vedno istina, da nam je treba vedno mnogo več znati kakor nasprotnikom, borečim se z drugimi znanimi sredstvi. Prvo in glavno vodilo naši mladini torej bodi: uči se, uči se, uči se!
Drugič pa nam je toliko silneje in požrtvoval-neje delovati, kolikor manjše je naše število. Vsak, filozof ali pravnik naj bi deloval v svoji stroki za naše še pusto slovstveno polje, naj bi se pa tudi oglasil za naše uzore v javnem življenji, kajti Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar moro, to mož je storiti dolžan!
Naši odnošaji so konci toliko bolji, da se ni treba narodnjaku skrivati za devetero zidov, nego gotovo je, da odločen in trden značaj spoštuje se povsodi, pa bodi tudi nasprotnega prepričanja ter narod, katerega večina obstoji iz tacih značajev, ne spoštuje se samo, temveč spolni se njegova volja. Poglejte samo nemške in nemčurske profesorje ter druge uradnike s kako breobzirnostjo postopajo v našem javnem življenji! Iz vsega je razvidno, da nam je še treba značajnih, delavnih, odločnih bo-
ri tel je v v onih slojih našega javnega živenja, kamor se nam najbolj usiljuje nemščina. Vsled naše revščine je gotovo težko našej mladini vzdrževati se po vseučiliščih in potem sprva o malih državnih službah. — Tu bi trebalo nekako pripomoči od premožnejših rojakov, ki se bode gotovo tudi uživot-vorila, trebalo pa bi tudi jedinostnega postopanja in delovanja mladeničev, kajti le v jedinosti je moč. Ako bode v teh resnih časih mlada inteligencija tako delovala in od svojega delovanja kaj pokazati imela; ako se bode nje delovanje vršilo skupno in ako ga ne prepušča le pojedinim, sebi in njim v kvar, ako pokažejo vsi nekaj požrtvovalnosti, tedaj se bodo tudi naši zastopniki vedeli, na kaj opirati, zavezali bodejo nasprotnim vladam lahko vse izgovore in noben minister ne bode o našem jeziku govoril le „nach Tbuulichkelt!"
Govor poslanca g. prof. Šukljeja
v d rž av nozbors ki seji dne 30. marca.
(Dalje.)
Pa še jeden nov faktor preobloženja, katerega je nekoliko kriva naučna vprava, ne sedanja, ampak prejšnja. Z ukazom od 26. maja 1884 dale so se nove instrukcije za gimnazijski pouk. Vsekako so te instrukcije nekoliko krive preobloženju.
V teh instrukcijah je — naravno je, da tu ne morem strokovnjaSko razložiti te stvari, kajti to ne spada v debato in ne v zbornico poslancev — mnogo dobrih nazorov in rad priznavam, da se s prva s temi instrukcijami ni nameravalo, da bodo neovrg-Ijivo pravilo. V praksi je pa to drugače. „Točno izpolnovanje instrukcij" je prva beseda, s katero nagovori šolsko vodstvo in šolsko nadzorstvo navadno novega učitelja. Te instrukcije pa učni smoter tako visoko stavijo, da se le v primeroma uemnogih slučajih, pod posebno ugodnimi pogoji le izjemno da doseči:
Ko se je učitelju naložilo za dolžnost, doseči učni smoter, kateri predpisujejo instrukcije, navstane nenaravno priganjanje in hitenje. Slednji učitelj se prizadeva, kolikor je mogoče, od svojega predmeta utepsti v otroka.
LISTEK.
Selski župnik.
(Roman.  Spisal Lud o vik Halevj; poslovenil Vinko.)
Tretje poglavje.
(Dalje.)
Abbe Konstantin učakal je svoje dvainsedem-deseto leto in mnogo novcev mu je že šlo skozi roke, če prav seveda neso dolgo ostajali v njih, a ves ta denar mu je vedno prihajal v malih svoticah in zategadelj še mislil ni na tako veliko darilo. Dva tisoč frankov! Toliko še svoje žive dni ni imel, niti tisoč ne! Ker župnik ui vedel, koliko se mu je dalo, tudi ni prav vedel, kako bi se zahvalil in zato je samo jecljal:
„Lepa hvala Vam, milostiva gospa . . . Vi ste tako dobrotni, ljuba gospodična."
Ker njegova zahvala ni našla pravega izraza, segel je Ivan vmes.
„Dami sta Vam dali dva tisoč frankov, dragi
kum!"
Zdaj vzklikne župnik oduševljen od hvaležnosti: „Dva tisoč "rankov! Dva tisoč frankov za moje reveže !u
In Pavlina plane iz kuhinje ter tudi vzklikne:
„Dva tisoč frankov! Dva tisoč frankov!"
„Da, da, tako bo,- pravi župnik, „tako . . . nate Pavlina, vzemite denar in pazite . . ."
Stara Pavlina bila je do malega vse v njegovem gospodarstvu : služkinja, kuharica, lekar in za-kladničar. Njeni roki sta spoštljivo tresoč se segli po malih zvitkih, ki sta mogla olajšati toliko bede in toliko bolečin utešiti.
„ A to še ni vse, gospod župnik," veli gospa Scot-tova. „Dala Vam bodem na mesec še pet sto frankov."
„In jaz ravno toliko kot moja sestra.*
„Tisoč frankov na mesec! Potem pa kmalu nobenega reveža ne bode več v našem kraji."
„Saj to ravno hočeva. Jaz sem bogata, zelo bogata in moja sestra tudi. Da, ona je še bogatejša nego jaz, ker mlada deklica vendar ne more tolikanj potrošiti. Jaz pa . . . Kolikor le morem, kolikor le znam, toliko potrošim! če ima človek mnogo, če ima preveč denarja, ako ima več, nego je prav, se Vam li ne zdi, gospod abbe, da potem ni druzega pripomočka, to nejednakost storiti odpustljivo, kakor da človek vedno z odprtima rokama daje, neprestano daje, kolikor mogoče mnogo in kolikor mogoče na dober način? . . . Zdaj morate pa tudi Vi mpni nekaj dati!"
Obrne se k Pavlini:
„Bodite tako dobri, gospodična in dajte mi kozarec vode ... Ne, ne, nič druzega . . . Kozarec vode .. .Kar umrla bi od žeje"
„Jaz tudi," pravi Betina smeje se, mej tem, ko je šla Pavlina po kozarec vode, Jaz bom tudi kmalu umrla, a le od glada! Vem dobro, gospod župnik, da sem strašno objestna, a vidim, da je Vaša miza pogrnena; ali bi naju mogli povabiti k obedu?"
„Betina!" zakliče gospa Scottova.
»Pusti me, Suzie, pusti me vender! Kaj ne, gOBpod župnik, da naju povabite ?"
Stari župnik na to ničesar ni znal odgovoriti. V obče ni že več prav vedel, kje da je. Osvojili sta si njegovo hišo z naskokom, bili sta katoličanki, prinesli sta mu dva tisoč frankov, obljubili sta mu tisoč frankov na mesec in zdaj celo hočeta pri njem obedovati! To je že zadnje! Mrzel pot ga je ob-lil, ko si je mislil, da bode moral streči s svojo koštrunovo pečenko in s svojim jajčnikom tema neznansko bogatima Američankama, ki sta bili vender gotovo navajeni le nenavadnih fantastičnih rečij. Samo mrmral je:
„Jesti . . . Jesti hočete tukaj?"
(Dulje prili.J
Množina znanosti se na ta način skuša utep-sti mlademu V nerazvitemu duhu, toliko, da jih ne more prebaviti, in žalostna posledica tega je, da mladina otrpne in otrpniti mora. Uči se toliko na naših gimnazijah, da s* učenci v največ slučajih — o maloštevilnih izjemah nečem povoriti — srečno odva dijo samostojno misliti. (Tako je! na desnici.) K temu se pridruži smešno veliko pisarij, katere zahtevajo in zahtevajo instrukcije. Od desetletnega otroka v prvej šoli se zahteva za latinščino bkratu pet zvezkov, mej njimi jednega za pravorečje, to je rastlina, ki je od o skolastične filologije, ki se je na novo uvela, prišla v naše gimnazije.
Če si mislite revčka prvošolca, kako sedi pri latinskih vajah in z jednega zvezka v druzega krčevito prepisuje, priznali mi bodete, da se želja in dobrohotnost gospoda poslanca dr. Mengerja, da bi se mu oprostili komolci, kmalu ne uresniči.
Po tej splošnej opazki prehajam k posebnim težnjem, katerih uresničenje zahteva slovenski narod od naučne uprave. To je pred vsem ljudska šola koroških Slovencev
Dovoljujem si vprašati načelnika naučne uprave, ali smemo pričakovati, da se odpravijo na Koroškem nahajajoče se kričeče napake. Da se pouk v ljudskih šolah mora vršiti v maternein jeziku, je tako jasna resnica, tako splošno priznano pedagogično pravilo, da ga ni treba več dokazovati in sklicevati se na avtoritete. Naučna uprava sama je priznala to načelo.
Priznano je v šolskem in poučnem redu z 20. avgusta 1870, ko se n. pr. v §. 51, ki govori o jezikovem učnem smotru, govori samo — o mater-nem jeziku. Kako je pa na Koroškem! Označujoča je v tem oziru posebnost, čudni faktum, da 102.252 Slovencev, ki so še ostali po ljudskem številje-nji iz leta 1880 v tej nekdaj popolnem slovanskej deželi, nema niti jedne jednorazredne ljudske šole. (Čujte! na desnici.)
Seveda se govori o utrakvističnih šolah in poročilo koroškega deželnega soveta pravi: Na 254 nemških šol pride 90 utrakvističnih, slovensko-nemških. Toda še to ni resnica. Seveda se v prvem poluletji prvega Šolskega leta začne s slovenščino. Toda v drugem poluletji se že prikazuje nemščina, ki se vedno bolj širi in nazadnje popolnem izpodrine slovenščino.
S tem se po mojih mislih greši proti elementarnim pojmom pedagogike in jaz pričakujem od sedanje naučne uprave, da bode, kolikor je moči, odpravila te napake, ki pahajo koroške Slovence v temo neomi ke. (Dobro, dobro I na desnici.)
V budgetnem odseku bil je tudi razgovor o tem in moj somišljenik, gospod poslanec dr. vitez Tonkli, ima vsekako zaslugo, da je tu dete s pravim imenom imenoval in razložil naše težnje. Začela se je bila daljša debata, katere se je udeleževal tudi naučni minister. V tej debati bila je zame pomenljiva izjava jednega častitih gospodov poslancev z one strani, ne moža tršega mišljenja, ampak mirno mislečega politika. Ta poslanec — bil je poslanec Karlovih Varov — porabil je to priložnost, da je govoril o kulturnoj razliki mej Čehi in Slovenci in iz tega izvajal gotove zaključke. Ti zaključki neso bili nič kaj laskavi za moj narod, toda meni so se razumljivi zdeli, ker jih je izvajal gospod poslanec dr. Russ, ki je skušnje nabiral na Koroškem, kjer se je s svojimi očini lahko prepričal o blagodejnih uplivih germanizacije v šoli. Na drugej strani pa vendar ne moreni tajiti, da me je izjava gospoda poslanca dr. Russa jako nemilo dimila.
Pri nas na Kranjskem ni neznano, da so predniki gospoda poslanca Karlovih Varov bili vrli slovenski kmetje na Dolenjskem in je prav lahko mogoče, da se še danes v njegovih žilah pretaka nekoliko slovenske krvi. Jaz mu nečem s tem ničesar očitati, a označujoč je za pravno čuvstvo in mi-roljubje častite opozicije faktum, da poslanec, ki ima take osobne odnošaje in take zrele skušnje, kakor dr. Russ, trdi, da slovenščina Slovencu že zadostuje doma, a da v javnem življenji neizogibno potrebuje nemščine, in se tedaj mladini že z začetka mora ta jezik utepati v glavo.
Gospod naučni minister se je skliceval na koroški deželni šolski so vet in na poročilo te korporacije, po katerem ljudsko šolstvo na Koroškem odločno napreduje. Jaz ne verujem prav v nepristranost te korporacije. Jaz še niti misliti ne morem, kako da bi koroški deželni šolski sovet sploh mogel izreči slabo sodbo o svojem lastnem delu, o je-zikovnej organizaciji ljudskih šol za Slovence.
Držim se takta, da razmere, ki so {sedaj na Koroškem, nasprotujejo načelom zdrave pedagogike, kakor tudi zakonom v Avstriji veljavnim, Členu XIX. državnih osnovnih zakonov in §. 6 državnega šolskega zakona iz 14. maja 1869. (Res je! na desnici.) Odkritosrčno povem, s takimi šolami gospoda nikdar ne bodo istega dosegli, kar §. 1. naše Ijud-skošolske postave določuje kot učni smoter. (Res je! na desnici.)
Sedaj prehajam k gimnazijam, ki so odločene za Slovence in razvil bodem svoj program, kolikor sem si ga mogel ustvariti in razviti s praktično skušnjo in teoretičnimi študijami. Jaz zahtevam slovenski poučni jezik na ljudskih in srednji šolah po slovenskih pokrajinah, za poslednje seveda bi se morali natančno določiti pridržki, ki [80 potrebni, da se abiturijenti popolnem priuče nemščini v besedi in pisma. Večjih zahtev, zlasti takih, ki se tičejo velikih šol, bi jaz ne stavil, k večjemu naj bi se za praktične potrebe juristov, kar se je že bilo sprožilo v tej zbornici, osnovala ta ali ona stolica s j slovenskim učnim jezikom, morda v Gradci. To bi bil alta in ornega tega, kar za svoj narod zahtevam od naučne uprave. (Konec prih.)
Pisma iz Rusije.
i.
(Konec.i
Sploh je večina pomeščikov delala tako, da bi se mužik ne izmuznil iz njih rok, kajti ako ni „pod bok6ma lačnega mužika, kdo bo rabotal nikdar ne sitemu pomeščiku?
Po tem se lehko razume, kako je življenje ruskega mužika; pa naj bo še tako slabo,  on je vendar svoboden in gre, kamor hoč*1, in dela, komur hoče.   Naj si bo dolžen pomeščiku in naj j mora delati za ta dolg; plačilo vender o n sam ođ-| ločuje, a ne pomeščik;  ako mu ta ne da, kolikor j hoče, gre drugam, kjer mu dajo  več in plača po-j meščiku dolg v denarji,  ako pa ga ne plača — iz j kože dejati ga pomeščik ne more: proda mu kravo, ! konja, dvižno imuščestvo; ako hoče prodati zemljo, \ ima opraviti —z obščestvom; obščestvo je ne kupi, j drug pa je ne sme. Ako pa pomeščik proda kravo, j zakuri mu mužik nad glavo, ukrade nekaj hrastov, j nekaj snopov,  ali kaj drugega in dobi spet „od-: škodovanje za kravo.   Najbolj v modi pa je „pod-; žigati" pomeščika in v nekaterih  krajih so mužiki v tem dosegli že tako dovršenstvo,  da razni „Sa-lamandri," „Feniksi" itd. ne hote zavarovati proti ' ognju pomeščika, ki gori leto za letom.
Sploh pa mužik ni še pozabil prejšnjih dnij; stotero plačuje pomeščiku to, kar je od njega užival slabega. Jedva se pokaže pomeščik hudobnega, brezsrčnega, že se vzdigne v spominu mužika podoba užasov krepostnega prava, kijih dobro pomni; sin pa, ki se je rodil potlej, sliši od očeta, kako ga je bil ali ta-le pomeščik ali pa njegov oče in kako ga je mučil „golodom in holodom.u Mužik je in ostane zakleti sovražnik pomeščika, dokler bo videl najmanjšo reč, ki ga spomina prejšnjih dnij.
Zato vidimo, kako gre i men je za imenjem na boben in kako se temni prejšnja slava pomeščičjega življenja; glavni na zemlji je vender tisti, ki ume* orati to zemljo. Brez njega pomeščik nič ne stori. In vidiš barčuka, bivšega oficira, katerega oče je imel svojo godbo, kako hodi bled in pretegnen, ker ima tudi godbo — v želodci in je večkrat na teden lačen, nego je bilo vseh petdeset psov njegovega očeta na leto.
Imenja pomeščikov pa padajo v roke obščestvom, ako neso velika, ali pa bogatim kupcem, ako jih obščestvo ne more kupiti. Mužik je ubožen, no zato mu je malo treba, kruh in kaša in kvas, in on je v devetih nebesih. Pomeščik pa „ljubi „pojesti" in popiti," voziti se in oblačiti se, kakor so ga učili iz detstva, in ako bo šlo tako daljše, bodo jedenkrat pomeščiki rabotali bivšim svojim mužikom.
H koncu Še jedno besedo v zaščito ruskega prostega naroda. Nemci, ki se potepajo po Rusiji, kakor sploh, kjer žive „inferiore Racen," ki v svo-jej dobroti polnijo nemške žepe in želodce, mažejo cele skladanice papirja psovanjem ruskega naroda, da je tat in pijanec, da je surov in d vji. Ne verjemite tega. Ako ruski mužik ukrade, ukrade takrat, ko bi od lakote umrl, ako bi ne ukral; krade to, kar more jesti ali v kar se more obleči. Položite hlebec kruha in zraven njega zlato uro; kruh bo izginil, ura ne. Ako ure ne bo, tat ni bil mužik.   K čemu mu bo ura? jesti je ne more, za kaj
druzega mu pa tudi ne rabi. Njegova ura sta solnce in petelin. Pije luski mužik iz gorja, ali pa iz radosti; ker pije „vodko,■ je kmalu pijan. Kar pa se tiče surovosti moram reči, da se ne sreča nobeden mužik z nami, ki bi se nam ne odkril in ne rekel: „zdravstvujte!" Jaz se k temu dolgo neseni mogel privaditi in vselej sem mislil ■ odkodi me pozna? na kar sem dobival odgovor: „razve u vas ne klanjajutsja? u nas vsegda klanjajutsja. Sploh, kadar sodi inostranec ruskega mužika, naj no pozabi, da je mužik sto in sto let živel, kakor živina in j*ko je nravstveno malo razvit, tega ni on kriv, no tisti, katerim je on rabstvoval.
Res pa je, da nikdo v Rusiji toliko vodke ne uničuje in da se nihče tako gnusno ne psuje, 'kakor Nemci pritepenci. Trideset let živi tukaj, obogatel je, pa deset besed pravilno ne more reci; vsako besedo pa, ki je grda, zna čez teden, ko je v Rusiji; kar se pa tiče kraže, je izve9tno, da pride v Rusijo kak lačen pruski oficirčik, najme se za upravljajočega k bogatemu pomeščiku in čez pet aii deset let ima — svoje hiše, svojo zemljo in o blaženej Prusiji no misli več, da-si Rusijo vse živ-ljenje psuje.
Ruski narod je plemenit, dober, pošten, ne sme se pozabiti, da je bil pred 2 5 leti še rab, živina pomeščiku. Naj preide petdeset let, naj pomrje i sedanje pokolenje, naj se zbliža mužik z dvorjanom, ; takrat bo videla Evropa, kaj je Rusija. Takrat ; bodo sedanji vragi in klevetniki Rusije obupano go-; vorili: fuirnus Troes!
Za to čast in slava ranjkemu Carju-Osvobodi-; telju, katerega more dostojno oceniti samo zgodovina; slava osvoboditelju rabov, ruskih in turških ! in — večnaja jemu pomjatj!
K r n t o r o g o v.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 8. aprila.
Kakor se „Czasu' poroča z Dunaja, bode državni zl»or zboroval celi mesec maj. Deželni zbori se potem snidejo v juniji. V septembru začne zopet državni zbor. Po velikonočnih počitnicah bode državni zbor še rešil zakon o odpisavanji davka pri elementarnih nezgodah, zakon o zavarovanji delavcev z ozirom na poškodovanje delavcev pri delu s stroji in podporo bolnih delavcev ter zakon proti socijalistom.
Kakor se narodnim listom piše z Dunaja, ni j nobenega upanja, da bi se za narodno opolčenje na j Čt»«k«kui dosegle kake narodne koncesije, na pr. Češko komando, češke barve in znamenja. V tem oziru češki poslanci še v plenumu ne bodo stavili nikakih predlogov. Ravno tako ni nobenega upanja, da bi se uresničile češke zalite* e zastran obnovljenja pogodbe z Ogersko, zlasti v bančnem vprašanji. Ravno tako je z druzirai češkimi težnjami. Volilna reforma za Moravsko se letos niti predlagala ni.
Vnanje države.
Srl»»ki narodni liberalci in radikalci so se zjedinili za bodoče volitve v skupščino. Mnogo de-putacij z dežele je bilo že na potu, da častitajo Ristieu, ko prevzame vlado. Ker so se pa stvari tako hitro drugače zasukale, so se pa morale vrniti.
V kratkem izda sultan ferman, s katerim bode kolgurski knez Aleksander tudi osobno na podlagi konferenčnega sklepa imenovan vzhodnjerume-lijskim generalnim guvernerjem na pet let. — Veliki vezir Kiamil paša priporočil je knezu Aleksandru, naj vsprejme konferenčne sklepe, kajti s tem bode ustregel željam velevlastij in potrebam mornentan-nega položaja. Ako je vzprejme, misli veliki vezir, pridobil si bode večjo veljavo in zaupanje pri vele-vlastih in povišal svoje zasluge. Knez Aleksander pa dosedaj še ni nič odgovoril velikemu vezirju. Velevlasti mislijo, da se bode knez udal, da tako ne bode dal Rusiji povoda, da bi zahtevala, da se odstavi. A na drugi strani se mora knez ozirati na narod, ki ni zadovoljen s tako malimi pridobitvami. Ako se bode knez udal željam Evrope brez vsega protesta, se pa ne ve, ali se bode obdržal na prestolu. Vsekako je njegov položaj jako ozbiljen.
Ruski listi neso nič kaj zadovoljni z izidom Carigrajske konference, kakor sploh ne z razvojem stvari na Balkanu, ker dvomijo, da bi Avstrija in Anglija privolili, da bi se Rusiji naložilo izvajanje konferenčnega sklepa. „Novoje Vremja" misli, da bi bila konferenca prav storila, ko bi bila sklenila, da se knez Aleksander odstavi, ko bi se ustavljal njenim sklepom. Posebno veliko nevoljo je pa vzbudilo v Rusiji, da je srbski kralj zopet na stran potisnil Rističa in vnovič poklical Garašanina na vladno krmilo. Skoro vsi listi mislijo, da je to avstrijsko delo in sklepajo, da zna ta korak srbskega kralja postati nevaren za evropski mir. -— „Kolnische Zeitung" misli, da Rusija hoče s svojim nasprotovanjem v orijentalni politiki pokazati malim balkanskim državicam, da brez nje ne morejo
ničesar doseči, ž njo pa vse. Ko bi Rusi Bolgarijo zaseli in spodili Aleksandra, bi hitro navstala velika bolgarska država, ki bi pa bila zavisna od Rusije. Ko bi se to zgodilo, bi Srbija tudi spoznala, da jej le Rusija more koristiti, da je napak storila, ko se je oklenila Avstrije. — „Novoje Vn-mja" objavilo je pismo več Bolgarov, kateri se pritožujejo, kako zatira „nihilist- knez Aleksander in sedanja 8nihilistienau bolgarska vlada bolgarski rtarod Zatirani Bolgari, pravi to pismo, a hrepenenjem pričakujejo trenutka, da bode ruski car h kratu tudi bolgarski car. — Iz tu navedenega se raz idi, da je javno mnenje v Rusiji nasprotno knezu Aleksandru in pa da ni pričakovati, da bi Rusija v balkanskih zadevah kaj odjenjala, ampak bode storila vse, da na slovanskem jugu zopet utrdi svoj upliv. Prej ali slej se jej bode posrečilo, da izpodrine kneza Aleksandra, ako bode hodil sedanja pota, in da v Srbiji preobrne sedanji vladni sistem. To že sluti bolgarski ministerski predsednik Karavelov, kajti izrazil se je proti dopisniku „Hrvatske", da želi mir z Rusijo. Bolgarski narod brez Rusije ne more napredovati. Izrazil se je nadalje, da je pripravljen kakemu sposobnejšemu narediti prostor. Da bi opravičil svojo politiko, je trdil, da Bolgari sicer žele ruskega prijateljstva, ampak ne ruske okupacije, kajti pod ruskim gospodstvom bi zgubili svobodo in bi popolnem propali. Karakteristično je pa vendar, da Karavelov želi rusko prijateljstvo in že govori indirektno o svojem odstopu. Iz tega se da sklepati, da Rusiji prijazna stranka pridobiva vedno večji upliv v Bolgariji.
Kmalu se bode odločilo, ali Oraka začne vojno ali pa demobilizuje. Najbrž se bodo Grki za poslednje odločili, ko se je pokazalo, da so vse velevlasti jedine proti njim. Grški državniki sami ne žele vojne, ampak hoteli so le tako dolgo imeti zbrane vojake na meji, da se bode Turčija naveličala čakanja ter bode njim kaj dovolila, da jej le ne bode treba dalje na meji vzdrževati vojske. Toda, kakor Be kaže, so se Grki zmotili. Turki so se res naveličali oboroženega miru, a hočejo drugače narediti temu konte. Ako v kratkem Grki ne denio-bilizujejo, bode Turčija začela vojno. Tega se pa Grki sami boje. Celo vodja opozicije Trikupis se je v zbornici izjavil, da Grška ne sme začeti vojne, ampak mora drugače braniti svoje koristi. Kako, Trikupis ni povedal. — Predvčeraj se je v Atenah praznovala 60 letnica grške nezavisnosti. Mesto je bilo lepo okrašeno z zastavami. Da pri tej priliki ni manjkalo vojevitih govorov, je naravno. Najbrž pa govorniki sami neso bili tako o potrebi vojne prepri čani, kakor so trdili Da je narod take govore pozdravljal z naudušenimi klici, se razumeva samo po sobi.
Kakor poročajo Petrograjski listi, so ruskega carja v Livadijo spremile jako visoke osobe: minister vnanjih zadev, GRers, pod ravnatelj v minister Btvu vnanjih zadev, knez Obolenskij, komunikacijski minister Possiet, minister carskega doma Voroncov-Daškov, generalna pobočnika Rchter in Čerevin, nemški generalni adjutant VVerder ter dvorni slikar Zichy. Mogoče je tedaj, du Rusija res v kratkem kaj odločnega ukrene zastran balkanskih zadev.
V IM-Itfijslii zbornici predlagal je Bara, da zbornica izreče grajo generalu Van der Smisseu-u zaradi njegovega postopanja. Ker §. 130 belgijske ustave določuje, da se ustava ne sme niti popolnem niti deloma suspendovati, priznati je moral ministerski predsednik Bernaert, da so naredbe in ukazi tega generala bili neustavni, toda general je tako postopal brez vednosti vlade.
Po Italiji zlasti v Pijemontu se širijo soci-jalistične agitacije na kmetih. Kmetje se zbirajo ob nedeljah, da jim socijalistični agitatorji razkladajo svoje nauke. Bati se je, da ne bi to imelo podobnih nasledkov, kakeršni so se pojavljali lani na Beneškem, ko so kmetje v nekaterih krajih bili začeli požigati in po polji veleposestnikov delati škodo. Sicer je pa položaj kmetskega stanu po vsej Italiji jako pomilovanja vreden. Vlada in zakonodavstvo bode moralo skrbeti, da zboljša položaj kmetskega stanu, ako hoče ohraniti red.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V L j ubij a ni 7. prila.
Predseduje župan g. G ras sel i. Navzočnih je 23 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika imenuje župan odbornika Ravnikar-ja in Počivalnika. Župan naznani, da mu je došel deželne vlade dopis, v katerem se mestna občina vabi, da bi vojaški muzej, stoječ pod pokroviteljstvom prestolonaslednika podpirala in vabi mestne odbornike, naj vsak po svoji moči pripomore v podporo tega pa-trijotičnega podjetja. Nadalje predlaga, da se mu da pooblastilo, da v imenu mestnega zbora izreče zahvalo g. lekarniku G. Picolli-ju, ki je mestu podaril 65 brstovih (Ulmen) drevesec, katera so se pod Tivoli zasadila. Zbor vsprejme predlog z dobro-klici jednoglasno.
Odbor za olepšavo mesta v Linzu doposlal je poročilo svojega delovanja za leto 1885, konvent usmiljenih bratov v Gorici pa slavnostni spis, ki ga je spisal prior o. Sobel o priliki stoletnice.
Na vrsti je poročilo stavbenega in finančnega : odseka o oddaji gradnje bolnice za silo, odbornik Gogo I a pa predlaga,  naj bi se prej obravnavalo I o oddaji gradnje za vojašnico, ker  je ta predmet i dosti važneji.
Po kratki debati, v katerej govorita pro in i contra odbornika Nolli in podžupan Petričič, odredi ; župan G ras sel li, da se najprej obravnava o vo-| jašnici.
V imenu združenih odsekov, finančnega in j stavbenega, poroča odbornik Potočnik: Za vsa i dela pri zgradbi vojašnice sta le dve ponudbi. : Kranjska stavbena družba, ki je osnovala konsorcij i 35 obrtnikov, prevzame zgradbo vojašnice in od-j pusti vsega skupaj 66.816 gld. 31 kr. s pogojem, , da se stavbena doba za jedno leto podaljša, t. j. • do 1. septembra 1888. Tvrdka Tonies prevzela, bi I gradnjo za razpisano ceno, in zidala bi s svojimi i opekami iz Kosez. Ako se pa stavbena doba po-! dajša za jedno leto do 1. septembra 1888, odpusti od proračun jene svote 48/4°/0- Stavbinski in finančni I odsek stavita sledeče predloge:
Ponudba kranjske   stavbene  družbe iz dne I 29. marca 1886, da prevzame vsa dela pri gradnji ! vojašnice, se vsprejme s sledečimi pogoji: stavbena družba izvrši: 1. Kamnoseška dela z odpustom 12°/j>. j Ako bi jej ne bilo nikakor mogoče,  dobiti dovolj i domačega kamna, dovoljuje se jej, da za posamezna dela porabi trajni Tržaški  „Massegno"-kamen. 2. i Vsa tesarska dela z odpustom 4°/0. 3. Vsa klepar-j ska dela z odpustom 17°/0.   4. Vsa mizarska dela j z odpustom  10°/0. 4 Ključarska dela z odpustom j 15% 6. Vsa pleskarska dela z odpustom 15°/0. 7. i Vsa steklar-ka dela z odpustom 5°/„-   8. Vsa lončarska dela z odpustom 9°/o> 9- Vsa slikarska dela z odpustom 10°/0. 10. Vsa strojna dela (Maschinen-arbeiten) z odpustom 15°/0. 11. Mestni zastop vzame z zadovoljstvom na znanje, da se bodo vsa omenjena dela  izročila izključno  le  sopodpisanim domačim obrtnikom,  kateri v Ljubljani  bivajo in tu davek plačujejo. Razven tega prevzame kranjska stavbena družba 12. Dobavo žele/a za konstrukcije z odpustom 5°/0. 13. Predmete od ulitega železa z odpustom IO0/«.  14. Vsa zidarska in stavbena  dela z odpustom   11 °/„.   Pri   tem   se   premeni  §. 20 posebnih stavbenih  pogojev tako, da se Vrhniška opeka mora rabiti obočne strope, za stranišča in za vse dimnike, razen streh in da se pri računu za porabo druzih dobro žganih opek nič ne bode odteg-j nilo. Tudi se stavbeni družbi dovoljuje; da si sme na mestu peska pripravljati, da pa morajo vse izkopane jame biti zasute, ko se vojašnica izroči. (Daljo prib )
Domače stv^ari.
— (K današnji dopolnilni volitvi I. razreda) v mestni zbor Ljubljanski prišlo je 64 volilcev. Izvoljeni so: Ivan Murnik s 64, Miha Pakič s 63, Fran Ravnikar z 62, dr. Alfonz Mosche s 60 glasovi.
— (Osobne vesti.) Računski svetnik gosp. Jakob Luckman, ki je doslej začasno upravljal pri knezoškofu Ljubljanskem, imenovanje s 1. dnem t. m. stalnim upraviteljem. — Okrajni komisar Kari baron Mvrbach odpoklican je .iz Maribora v notranje ministerstvo, na njegovo mesto pride okrajni komisar Adolf Rotondi d' Arailza iz Ptuja. — Naraestništva koncipist dr. H. pl. Cron premeščen je iz Maribora v Brežice, namestn štva koncipist Julij pl. Vis t ari ni iz Brežic v Ptuj, namestništva koncipistni praktikant M. baron VVeichs iz Slove-njega Gradca v Maribor.
— (Signum temporis!) Po §. 28, št. 2, lit. b občinskega reda ima v II. volilnem razredu naše stolnice mej drugim tudi več nego 3 00 uradnikov volilno pravico. Kljubu temu precejšnjemu številu prišlo je pa 6. t. m. k dopolnilni volitvi občinskega zastopa Ljubljanskega samo 5, čitaj: pet uradnikov na volišče. Ta svojih državljanskih pravic zavedna petorica (baje c. kr. uradnikov) sedaj lahko ponosno poreče: „Malo nas je, a smo ljudi.«
— (Ničnosti pritožb a) uložila se je proti obsodbi v pravdi opata VVretschka proti Ivanu Ča-granu, s katero je bil slednji obsojen na 150 gld. globe, urednik Sakouscheg na 20 gld., „Stidst. Post" pa na 80 gld. kavcijske izgube in na objavljenje obsodbe.
— (Prvi redni občni zbor poddruž-nice sv. Cirila in Metoda v Šiški) vršil se je dne 4. aprila t. 1.   V odbor izvoljeni so bili:
predsednikom Fran Ravnikar, njega namestnikom Fran D r e n i k, odborniki pa Fran Adamič, Fran Bizjan, Anton Knez in Ivan Suva. Članov šteje poddružnica sedaj 52, in sicer 7 ustanovnikov, 14 letnikov in 31 podpornikov. — Označujoče za naše razmere je bilo to, da se je pogovor jel sukati o naši šoli. Gradiva ne bodem navajal za sedaj, le to rečem, da je že skrajni čas, da deželni šolski svet obrne malo več pozornosti na naše šolske razmere in zadosti že jedenkrat želji vsega prebivalstva — drugače se zna primeriti, da nekega dne nobenega učenca več v šolo ne bode. Kdo je temu kriv? Krajni šolski svet gotovo ne!
— (Mestni zbor Ljubljanski) zboroval je sinoČ ob 6. uri do Va 10. ure ter sklenil, da se zgradba vojašnice odda stavbeni družbi kranjski. Danes zvečer je zopet seja, da se reši ostali dnevni red.
— (Podružnica družbe „Belega križa" v Ljubljani) imela je v 5. dan t. m. svoj 4. redni občni zbor. Računsko poročilo za 1885 se je pročitalo in odobrilo, potem pa se je volil nov odbor. Izvoljeni so: Predsednikom Gustav Habit, postaje načelnik; podpredsednikom Ivan Lisec, železniški uradnik; tajnikom Jurij M i hal i č, magi-stratni koncipist; blagajnikom Karol Pola k, trgovec.
— (Tschinkelnov konkurs) se neugodno razvija V Litomericah so imeli upniki 3. t m. dan. Sešlo se je 83 upnikov, ki so zastopali 2,118.000 gld. Vsi upniki glasovali so za prisilno poravnavo. Za svoje terjatve dobili bodo okolu 8—10°/0.
— (Predavanje o cepljenji trt) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav P i r c v nedeljo 11. t. m. dopoludne vKrižovem pri Kostanjevici, pa popoludne v Čateži.
— (Delavsko podporno društvo ▼ Trstu) pod pokroviteljstvom cesarjeviča Rudolfa izdalo je račun in poročilo za 1. 1885. V preteklem letu je društvo zopet lepo napredovalo. Premoženje pomnožilo se je za več nego 3000 gld. in znaša sedaj 16.066 gld. 88 kr. Tudi število članov je na-rastlo, tako da društvo šteje 1232 rednih udov in 309 rednih družabnic, jednega častnega uda, 7 ustanovnikov in 26 podpornih udov. Bolnikov je bilo v lanskem letu 394 moških in 57 žensk. Vsem skupaj dalo se je 8529 gld. 64 kr. podpore. Društveno premoženje naloženo je v kranjski in v prvi hrvatski posojilnici, 300 gld. je na intabulacijo izposojenih. Društvo je vrlo urejeno in skrbi vsestransko za svoje člane. Priredilo je več lepih veselic, pomnožilo knjižnico, katere se udje prav marljivo poslužujejo (lansko leto prečitalo je 926 čitate!jev 1234 knjig), in sploh skrbelo za gmotni in duševni napredek. Ker je društvo za Trst jako važno, bi bilo puč želeti, da bi je slovenska inteligenca bolj podpirala in da bi pristopilo mnogo podpornih članov. Svoji k svojim!
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Carigrad 8. aprila. Po poročilih iz Sofije knez bolgarski pripravljen, vsprejeti turško evropski, ne pa turško-bolgarski dogovor, ker se hoče ravnati le po mejnarodnih ukrepih. — Ruski poslanik se odpravlja na potovanje v Livadijo.
Rim 8. aprila. Kakor „Popolo Romano" piše, se pričakuje, da bode ministerstvo odstopilo.
Razne vesti.
n (Knezu črnogorskemu) podelil je sultan najviše odličje, veliko zvezdo turškega reda „Nišan Imtijaz."
*(Strašen prizor ly neh j u s t i c e.) Farmer Hospy blizu Caroltovvna ob Mississipiji si je nakopal sovraštvo zamorcev s tem, da je nagovarjal bele ljudi, da naj ne vzamejo v službo nikake^a zamorca ter ne trpe v obližji nikake zamorske naselbine. Zamorci so v bližini hoteli osnovati novo selo, ter jo imenovati ,.Lincoln." Ko so zamorci že postavili nekaj koč, jih pa jim uniči požar. Dolžili so Hospy-ja, da je zažgal. Obstopili so njegovo hišo in ga na grozen način umorili. Hospy se je dolgo branil z revolverjem proti napadalcem, a nazadnje je le omagal. Ker so ljudje v bližini slišali streljanje, prihiteli so in ujeli nekaj Črnih 'morilcev. Po izpovedih ujetih morilcev izvedeli so tudi za druge. 17. marca t. 1. so morilci stali pred sodiščem v Caroltovrou. Tajili neso zločinstva. Glavni prouzročitelj umora je zaklical : „Dobro vemo, da nas hoćete uuičiti, a to nas ne straši. Da je le Hospy, ta pes, crknil, izvršili smo to dejanje ne zase, ampak za svoje otroke. „Drugi zločinci so z veselimi klici pozdravili   besede svojega voditelja."-
Pri tej priči nstopi v dvorano petdeset našemljenih mož z revolverji. Zasliši se streljanje. Trinajst zamorcev se je zgrudilo mrtvih na tla, trije so bili težko ranjeni, drugi so se pa rešili s tem, da so hitro poskakali skozi okna iz sodnje dvorane. Na šemljenci so se priklonili porotnikom in sodnikom ter odšli. Zanimivo je, da so sodniki in porotniki popolnem mirno sedeli, ko se je vršil napad. Ko so našemljeni napadovalci odšli, objavil je mirno predsednik porotnikom: ,,Ker ni zatožencev, sklenem sej. i ■■ Kakor se domneva so sodniki in porotniki že poprej dobro vedeli, kaj se bode zgodilo, ter so bili sporazumljeni z napadovalci.
Zahvala.*)
Podpisani odbor akadem. društva „Triglav" izreka presrčno zahvalo vrlim gg. tamburašem in pevcem bratskega nam akadem. društva „Hrvatske" za izvrstno sodelovanje, g. dru. B. Ipavicu za krasno spremljevanje na glasovirji, slavnej čitalnici v Or-inoži in gg. rodoljubom, kateri so pristopili društvu kot podporni udje ali poslali mu podpore, slavnim društvom in gg. narodnjakom za mnogoštevilne brzojavne in pismene čestitke, posebno častnemu svojemu članu, č. g. S. Gregorčiču, za njegov prelepi pozdrav o priliki društvene desetletnice in sploh vsem, kateri so pripomogli, da je bila slavnost v istini sijajna, nepozabljiva vsem, kateri so se je udeležili.
Za odbor:
Cand. iur. Jak. Toplak, t. č. predsednik.
Stud. iur. Josip Blaž, t. č. tajnik.
*) Po naključji zakasnjeno.
Poslano.
ftO.000 goldinarjev znaša glavni dobitek Kin-eaem-loterije, katera ima fie daljnih 4787 dobitkov in je tedaj upanje veliko, kaj zadeti. Vsled tega, da se bodo vsi dobitki takoj po žrebanji 24. t. m. po ogerskem Jockev-klibu točno izplačali, so bo Kincsein-sreĆke jako priljubile in se zelo iščejo, zategadelj posebno opozarjamo na to loterijo.
TufCl: ~
7. aprila.
Pri Hlonnt Kaiser z Dunaja. — Basch iz Prage. Schmidt is Budimpešte. — Vogel iz Gradca. — Carnino z Dunaja — pl Leard, Kosulich iz Reku.
Pri M»H*l i pl. Newald, Frank z Dunaja. — Segre is Trsta. — Trebi« z Dunaja.
Pri »vatrljaltem eeaarjl: Ausohim iz Gradca.
Tržite eene v EJuttIJttiit
	dne	7.	aprila 1.1.			
		kl-lkr.		Špeh povojen, kgr. .		kr.
Plenica, hktl.	. . .	1 •	90		—	66
Bez,		5	20	Surovo maslo,   , .	—	84
Ječmen, „		D	04	Jajce, jedno .   .   .' .	—	2;
Oves,	• • .	3	51	Mleko, liter ....	—	8
Ajda,	...	4	23	Goveje       meso, kgr. Telečje	—	?4
Proso, ,	...	5	20		—	58
Koruza, ,	...	4	«7	Svinjsko        „ „	—	70
Krompir, „	...	4	10	Koštrunovo    „ „	—	40
Leda, ,	• • .	H	—			
Grah, „	....	8	_		— i IT	
Fižol,	• « .	8	50	Seno,   100 kilo    . . Slama,   „     n      . .	9141	
"Maslo, Mast.	kgr. .	—	do		2 41	
		—	74	Drva   trda, 4 □ inetr.	7 40	
Speh frišen,	n	—	5«	„   mehka,   „ „	o|	-1
Meteorologično poročilo.
1		Stanje barometra v mm.				Mo- ' krina v mm.
"J	Cas opazovanja		Temperatura	Vetrovi	Nebo	
7. aprila.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-33 ■■. 734-870UI1. 74060 mm. .	10 4° C 94° C 6 0° g	si. zah. si. zah. si. vzh.	obl. dež. obl.	240 mm. dežja.
Srednja temperatura 8*6°, za 0'2° pod norm a lom.
D-cLna^slsa, borza
d Le 8. aprila t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo)
Papirna renta .   ......... 85 gld. 40
Srebrna renta.......... 85 „ 50
Zlata renta........... 114 , —
5°/0 marčna renta......... 101 „ 75
Akcije narodne banke....... 878 „ —
Kreditne akcije.....                           ... 296 „ 40
London........... 12^ „ 80
Napol. ..... 10 „ —
C. kr. cekini    ........      . o „ 93
Nemške marke 61 „ 65
4°/0 državne srečke iz 1. 1854    250 gld. 129 , —
Državne srečke iz 1. 1M64          100 gld. 170 „ 25
Ogrska zlata renta 4u/0 103 „ 75
„    papirna renta 5% •   •           .   . 95 „ 45
6*/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ —
Dunava reg. srečke 5"/„             100 gld. 116 , 50
Zemlj. obč. avstr. 4«/t\0 zlati zast. listi 126 „ 75
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 124 „ 10
Prior, oblig. Ferdiuandove sev. železnice 98 „ 30
Kreditne srečke                        100 gld. 179 r 25
Rndolfove srečke .   .                 10   „ 18 „ —
Akcije anglo-avstr. banke .       120   , 118 „ 10
Trammv/av-društ. volj. 170 gld. a. v     . 206 , 90
kr.
Sadjerejeem
naznanjam, da imam letos zopet v svoji drevesnici veliko
lepih sadnih dreves,
požlahtnenih, z lepimi kronami, visokih 6 do 8 čevljev, tako tudi divji  K on t a it j in prodajani po mogoče uizkej ceni. V Medvodah, dne 1. aprila 1886.
Josip Jarc, posestnik.
(225—2)
Proda se
hl*a nI. so v I «1 m ni u poleg tovarne za sukuo v dobrem stavbenem stanu z novo sazidanim magacinnm, ledenico in vrtom.
Kdor želi kupiti, naj povpraša pri CJ. Flaeherdi T Zvezdi št, 13. (222—3)
Dobra travnika
v HcNtnem   lojrii   I ..j uhlji«u&kcm proda-Nta no i*, prošlo roke.
Kupci naj se oglasijo pri posrstniri Marijani Loh-kar v Ljubljani. Krtžanakl trg; it. 5. 236—2)
Kri čistilni čaj
Melbourne 1880.
Odlikovan pri sve-tovuili razstavah.
S y d n e y 1879.
Priauano za to, za kar se ponuja, in poleg tega z dovoljenjem c. kr. dvorne pisarne s sklepom z dne 7. decembra 185S in pozneje z dne 28. marca 1861 a patentom Nje^a Veličastva cesarja pred ponarejanjem zavarovano, kar se še pri nobenem «lo-iiia^em zil rit vil n ni zgodilo. V tem .slučaji gre za že dolgo časa slavnoznani
kri čistilni čaj gosp. lekarja Wilhelm-a
v Neunkirchen-u na juž. žel., Spod. Avst.,
kateri je po tisočerih skušnjah s svojim antiar-tritičnim in antirevmatičnim uplivom s čistenjem krvi in sokov pri
ii in revmatizmu
mnogo pripomogel k zdravju. Da se ozdravi nepravilno mešanje krvi, treba je nekaj časa rabiti kako zdravilo, prirodno vodo itd., in na podlagi te skušnje upeljalo se je zdravljenje v toplicah in vodnih zdravilnicah itd. Ravno tako in sicer z izvrstnim vspehom, ne le samo gotovo, ampik bolje in kore-niteje, kakor vsako zdravljenje v toplicah ozdravi willielui-ov kri ciatilnl eaj (če se dalje časa rabi kot spomladansko, poletno, jesensko in zimsko zdravilo) vse bolezui, ki izvirajo iz oneel&eenjn krvi. Tako blaga se kaže ta tekočina za človeštvo, kakor so različne bolezni, ki izvirajo iz spridenja krvi. Zategadelj je, kjer okoliščiue zaradi pomanjkanja časa ali pa sredstev ne dopuščajo obiskati kakih dvomljivih toplic, pri trganji po udih, pri vseh za-Btaranih, trajajočih boleznih (odprtih otročjih nogah, vedno gnoječih ranah), izpuščajih, vsakovrstnih mozoljih, grintah, hudih in nevarnih oteklinah, Wil-helm-ov kri elatilul iaj jedino in bližno zdravilo za vsacega, ki si hoće utrditi in ohraniti zdravje in življenje.
Pitje čaja v obliki ovretka zdravilnih zelišč kaže se kot polagoma raztapljajoče in ur n goneče sredstvo za notranjo rabo, s čemur cel organizem telesa nekako prešine in v posameznih delih ustanovi normalno odločitev ako se je kje motila). Zaradi tega ju kri čistilni čaj posebno dobro zdravilo pri boleznih na Jetrln ln vranici, nadalje pri sluti 2111, zlatenici, anpirauji vode In ilabem želodci itd. Pa tudi bole/.tii sekundarne nature, kakor napenjanje, zabasanje, po učijo, moško slabost, ženski tok itd., škroteljno itd. radikalno ozdravi kr< čistilni en).
Da tako domače sredstvo, ki se tako zelo potrebuje, lahko zapelje k slepariji ln ponarejanju, se lahko razume, tedaj ju treba kri čistilui čaj dobivati naravnost od izvora, namreč od Frana W ilhi'lni'B, lekarja » Neunkirchen-u pri Dunaji, ali pa pri spodaj navedenih zalogah.
Naposled ju še omeniti, da jeden zavitek zadosti za osem dnij in da je vsakemu zavitku dodan navod, kako rabiti, v raznih jezikih. Cena aavitku avat. velj. gld. 1.—.
Brošura o zdravilnih vspehih zastonj in franku.
V M ubijani: Peter Lattanllc. V Postoj i ni: Anton Leban, le kar. V Škofji Loki: Karol Fabiani, lekar. V Kranji: Karol Šavnik, lekar. V Kostanjevici: Alojzij Gatscli. V Metliki: Fr. Wacha, lekar. V Hudolfovem: Dom. Kizzoli, lekar. (744—8)
Posestvo v Dornbergu
pri Gorici, obstoječe iz več  h i ni in gruntov,
proda se iz proste roke.    ass—4)
Lastnica Jerica  Grebene  stannje  sedaj jeden mesec v Dornbergu, potem pa z mirom v Velikih Lašičah.
V« An o
za trpeče na prsih in plučah.
Neogibno potreben zoper kašelj, hrlpavost, zaalizenje, katar in oslovski kašelj, za take, ki želč dobiti čist in krepek glas, za ikrofelj-naste, kr vidne, slabotna, bledic ne in krvi-revna je
sok kranjskih planinskih zelišč,
B»W" h pod fosforno kislim apnom
In železom pomešan. Lastni izdelek.   €eaa 56 kr.
Dobiva se v (673—22)
LEKARNITRNKOCZY
xrav«n rotovia v Zdnbljanl. ■■ Razpošilja se vsak dan po pošti. H
Objava.
Jako važno za vsako družino?
Velikansko zalogo jako solidne tovarne fOn ix-srebrnega blaga sem jako po ceni kupil in jedini morem jako dobro patentovano
jedilno orodje iz f6nix-sre"bra
prodajati po sledečih zares basnovitili cenah in sicor posamezne kose;
6 nožev z zanetanimi rezili.....gld.  2.—
ii patentovanih žlic s krono iz f0nix-srebra
s krono...........„ 1.50
6 masivnih patentovanih vilic iz fonix-srebra s krono .........
ti masivnih patentovanih kavinih žličic s krono iz i'0nix-srebra......
6 finih jajčnih žlic........
B prekrasnih finih jajčnih kupic  .   . .
1 masivnu izvrstna čajno cedilico z držalom ............
1 masivna zajemalka za mleko
1.50
—.65 —.45 —.80
—.50 —.75
1
zajemalka za juho   ....     „ 1
6 masivnih podstavkov za nože ... , 1*85 2 jako lepa svečnika za na mizo ... „ 1-— 1 , „ prezentovalna tasa. ... „ 1.50 1 lina cukrarnica in poprovnica ... „ —.40 49 kos v. Vkup -Id. 13.30.
To jedilno orodje vkupe 49 kosov, uajedenkrat naročeno, dam samo za gld. 10. (183-6) To patentovano fdnix srebro je najboljša p o-ii an: dl) a srebra, ostane vedno belo, kakor pravo srebro, bo ga ne loti zeleni volk, kakor drugih kovin, in je tedaj zdravju jako ugodno, zatorej se mora priporočati vsakej družini, lastnikom gostiln in kavarn.
Za dokaz, da je moja objava reelna resnica, zavežem so javno, da neugajajoče blago takoj nazaj v/.amem iu denar povrnem. Vsakdo tedaj lahko brez skrbi naroči.
Pred „britanija"-srebrom, ki je samo s cinkom prevlečena plošče vi na, se svari, v dokaz temu dam 61 komadov jedilnega orodja iz „britanija"-srebra za gld. 7.50 s 5°/0 rabatom.
Pošilja se hitro pruti poštnemu povzetju.
Naslov: Universal-Export-Bureau,
S. Low, Wien, n., Flossgasse 6.
Umrli na z
2. aprila: Tomaž Mlakar, tesar, 85 let, Strmi pot št. 8, za starostjo.
3. aprila: Fran Staudin-ger, zasebnik, 69 let, Mestni trg št, 6, za plučnim emiize-mom. — Žiga baron Zirheimb, c. kr. umirovljeni uradnik, 85 let, Kapiteljske ulice št. 13, za starostjo. — Leopold Kočij an, dninar, 47 let, Kravja dolina št. 11, za bramorico.
4. aprila: Janez Pavčič, posestnikov sin, 40 let, Ulice na grad št. 12, za j etiko. — Janez Kadfabuk, črevljar, 38 let, Krakovski nasip ši. 24, za jetiko.
5. aprila: Marija Podržaj, gostija, 55 let, Gospodske ulice Št. 9, za srčno vodenico. — Janez Eicbinger, delavec, 12 let, Poljanski nasip št. 50, za Brigtbovo boleznijo. — Avgusta Pire, delavka, 21 let, Opekarska centu št. 27, za jetiko.
V deželnoj bolnici: 30. marca: Matija Pore-bor, dninar, 53 let, za kronič-n:m katarom v črevesu. — Marija Troha, gostija, 60 let, za plevritičnim eksudatom.
1. aprila: Andrej Belič, delavec, 32 let, za jetiko. — Alojzij Dolenec, gostač, 26 let, za jetiko. — Josipina Osred kar, gostija, 60 let, za plućnim edemoiD.
rebrni je Že 24. tega IHbseoa.
incsemi#Bii!ll«le!j
SREČKE
Glavni dobit ek v go tovini S
10.000 m 5000*^8r 20°|« U4788 ss
JSincsexM.-sre63r© dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
ISis<8iicn|»4>šfWaitxiier{raNHC ii.
(142—25)
l/.dateli iu odgovora! urednik: Ivan ^Aleznib
Lastnina iu tisk -Narodne Tiskarne".