VSE ZA ZGODOVINO 51 Marija Mojca Peternel »V modo je vpeljala demokracijo«* Gabrielle Chanel v časopisih njenega časa PETErNEl, Marija Mojca, dr., docent, filozofska fakulteta univerze v ljubljani, aškerčeva 2, 1000 ljubljana, MarijaMojca.Peternel@ff.uni-lj.si 070:929chanel c. 792:929chanel c. »V MODO JE VPElJAlA DEMOKrAcIJO« Gabrielle Chanel v časopisih njenega časa članek je nastal na podlagi člankov in novic, natisnje- nih v časopisju zlasti med obema vojnama. vsebina novic in pestrost člankov, objavljenih v široki paleti časopisov – predvsem iz cesarsko- kraljeve prestolnice – daje pozitiven vtis, številčnost objavljenih prispevkov pa kaže na velik interes takratnega tiska do umetnice. kolaž časopisnih prispevkov se dotika različnih, morda celo manj znanih tem, med katerimi zagotovo izstopa zgodba chanelovega parfuma kot enega izmed akterjev v tistem času precej znane gledališke igre. Ključne besede: Gabrielle chanel, zgodovina, časopisi, gledališče, ferenc Molnár * Naslov je prevod citata v delu: N. A., Gabrielle Chanels Aufstieg, Neues Wiener Tagblatt, 16. 1. 1938, št. 15, str. 11. PETErNEl Marija Mojca, Phd, assistant Professor, faculty of arts, university of ljubljana, aškerčeva 2, si-1000 ljubljana, MarijaMojca.Peternel@ff.uni-lj.si 070:929chanel c. 792:929chanel c. “ShE INTrODUcED DEMOcrAcy TO FAShION” Gabrielle Chanel in contemporary newspapers The article is based on newspaper articles published in the period between the world wars. The scope and diversity of articles published across a wide spectrum of newspapers – primarily in vienna – makes a positive impression, the number of articles suggesting the artist was very intriguing to the press. a collage of newspaper articles also touches upon less familiar topics, the most prominent of which is the story of chanel perfume featuring as the protagonist of a then famous theater piece. Key words: Gabrielle chanel, history, newspapers, theater, ferenc Molnár 52 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVIII, 2021, št. 1 Uvod januarja 2021 je minilo natanko pol stoletja od smrti slavne modne oblikovalke Gabrielle chanel – coco (1883-1971), katere sledi so zlasti v ženskem modnem okolju še danes zelo prisotne. o njenem življenju in delovanju,1 kot seveda o njeni modi,2 so bile napisane številne zgodbe.3 ob okrogli obletnici njenega slovesa je bil v preteklem letu izpeljan tudi projekt Fenomen Chanel, ki je – tako kot je bilo delo slavne umetnice večstransko – povezal raziskovalce različnih področij, med njimi modne oblikovalce, strokovnjake s tekstilnega področja, zdravnike itd., katerih dognanja so bila objavljena v posebnem zborniku.4 Pričujoč zapis je nastal v okviru zgoraj ome- njenega projekta, izsledki raziskovalnega dela pa so deloma bili že tudi objavljeni.5 kljub temu se je zdelo smiselno, da se dognanja oziroma ugotovitve obogatene z novimi dejstvi in v spremenjeni obliki predstavijo tudi zgodovinski publiki. razpoložljiva literatura slavne protagonistke je bila pri nastanku prispevka zgolj vodilo, saj je celotno besedilo nastalo povsem na podlagi izsled- kov branja časopisnih virov. Prvotni načrt je sicer predvideval predstaviti podobo Gabriele chanel v časopisih izhajajočih v tedanjem osrednjem sloven- skem prostoru. ker pa se je izkazalo, da moda ni bila niti malo v centru njihovega zanimanja, se je pogled usmeril v drugo središče, ki je vsaj v zače- tnem obdobju življenja kreatorke še bilo povezano s takratnim slovenskim prostorom. dunaj je še po razpadu monarhije leta 1918 v glavah mnogih ljubljanskih meščanov (sploh pa izobražencev) bil bolj prisoten kot pa nova prestolnica beograd. ce- sarsko kraljevo mesto so mnogi namreč še naprej dojemali kot duhovni in kulturni center, kamor 1 Simon, Coco Chanel; Gidel, Coco Chanel: la biografia; Pi- cardie, Coco Chanel: the legend and the life; Garelik, Ma- demoiselle: Coco Chanel and the pulse of history. 2 Bott, Chanel: collections and creations; Hess, Coco Chanel: the illustrated world of a fashion icon; Mauries, Jewelry by Chanel. 3 Omenimo naj jih le nekaj: Erznožnik, Antisemitka in na- cistična agentka? str. 54–55; Woolton, Fashion for jewels. 4 Gaber (ur.), Fenomen Chanel. 5 Peternel, Kaj imajo skupnega Chanel, časopisi in gledališče? str. 95-108. Glej tudi Bojc, Vse kar je elegantno je odeto v Chanel, str. 3. so se vračali. zato se ne gre čuditi, da je številne dunajske časopise bilo moč kupiti v znani knjigarni na kongresnem trgu številka 2.6 Po pričakovanjih je še največ interesa za modo pokazal osrednji Laibacher Zeitung,7 saj je bil me- ščanski časopis, namenjen pretežno mestnim go- spodom in damam. novice povezane z modo so bile kratke, po pravilu povzete po tujih časopisih, tako denimo novica o lepo oblečenih moških, ki jo je Ljubljančanka povzela po angleškem časopisu Daily mail. 8 Še največ se je modi posvečala rubri- ka Tagesneuigkeiten, v kateri so bralci lahko dobili različne informacije: tako na primer o laseh,9 bolj natančno o plešavosti. neznani avtor povzema za- ključke prav tako neimenovanega znanstvenika, da ljudje s svetlejšimi lasmi, ki so lažji in tanjši, hitreje postanejo plešasti.10 v omenjeni rubriki na primer najdemo še pisanje o čudovitih barvnih dežnikih, ki naj bi postali modni trend: »[…] .in tako dame od poletja dalje lahko k vsakemu kostimu izberejo ustrezen dežnik.«11 drugi časopisi takratnega slovenskega prostora, predvsem Slovenec12 in Slovenski narod13 sta interes za tekstilije kazala predvsem v oglasih, ki so znali 6 V skoraj celostranskem oglasu knjigarne Kleinmayer & Bamberg je naštetih več kot 130 časopisov, med katerimi je najti avstrijske, nemške in francoske in le nekaj v sloven- skem jeziku. Laibacher Zeitung, 3. 1. 1918, št. 2, str. 14. 7 Laibacher Zeitung – izhajal je med letoma 1784 in 1918, njegov založnik je bil Ignaz Alois Edler v. Kleinmayr in je bil največji in najbolj vpliven časnik v Ljubljani v 18. in 19. stoletju. https://www.dlib.si (citirano: 8. 11. 2019). 8 N. A.: Tagesneuigkeiten. Laibacher Zeitung, 25. 10. 1910, št. 243, str. 2222. 9 Več o tem glej: Vehar, Nega las od preloma stoletja do druge svetovne vojne (1. del). http://zgodovina.si/nega-las-od-pre- loma-stoletja-do-druge-svetovne-vojne-1-del/ (citirano: 12. 2019). 10 N. A.: Tagesneuigkeiten, Laibacher Zeitung, 31. 10.1910, št. 248, str. 2272. 11 N. A.: Tagesneuigkeiten, Laibacher Zeitung, 28. 10. 1910, št. 264, str. 2246. 12 Slovenec – vodilni časnik političnega katolicizma na Slo- venskem, ki je izhajal med letoma 1873 in 1945, najprej tedensko, nato kot dnevnik v založništvu Ljudske tiskarne. https://www.dlib.si (citirano: 8. 11. 2019. 13 Slovenski narod – izhajal je med letoma 1868 in 1943, in sicer najprej trikrat na teden v Mariboru, po letu 1873 pa je izhajal dnevno v Ljubljani. Bil je političen časopis, prvi slovenski dnevnik in vodilno slovensko liberalno glasilo pred 1. svetovno vojno. Založnik: Narodna tiskarna. https://www. dlib.si, 8. 11. 2019. VSE ZA ZGODOVINO 53 marija mojca Peternel, »V mODO JE VPElJAlA DEmOKrAcIJO« ZGODOVINA ZA VSE biti prav zanimivi, če za primer navedemo samo oglas ljubljanskega trgovskega poslovodjo oroslava bernatovića: »V Paradižu sta bila brez obleke Adam in Eva, sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za gospode, dame in otroke v trgovine O. Ber- natovića Mestni trg 5–6.«.14 sicer pa so najpogosteje oziroma najbolj strnje- no oglase v zvezi z modo in parfumerijami oglaše- vali gledališki listi. tako lahko za sezono 1924/1925 najdemo oglas za najcenejšo slovito angleško su- knjo v ljubljani draga schwaba,15 najboljšo kolonj- sko vodo pa se je dalo kupiti na Šelenburgovi ulici 14 N. A. Slovenec, let. 50 (8. 9.1922, št. 196, str. 16. 15 Gledališki list (1924/1925), št. 8, str. 1. (današnja slovenska cesta) številka 5 v drogeriji adrija.16 v Slovenskem narodu je v primerjavi s Slo- vencem novic, povezanih s tekstilijami morda za odtenek več, in sicer predvsem v poročilih o lju- bljanskem sejmu, kjer med drugim izvemo vse o kakovosti singerjevih šivalnih strojev.17 tekstilije so poleg oglasov bile tudi snov Poizvedb, kjer sta se med izgubljenimi predmeti znašla klobuk ter svilena čepica.18 skromnost novic povezanih z modo v izhaja- jočih časopisih takratnega slovenskega prostora nas je torej pripeljala na dunaj. Primerjava obja- vljenih novic v dunajskih in ljubljanskih časopisih na temo slavne umetnice ne bi bila smiselna, saj so (bile) razlike obeh mest prevelike. svetovljanski dunaj, prežet z bogatim duhom zgodovine kraljev in cesarjev in ostalih aristokratskih gospa, ki so jim obleke pomenile vsaj toliko kot slovenskemu kmetu bogato obložena miza, gotovo ne bi bilo pravično primerjati z ljubljano. četudi je mesto gostilo cesarsko krono19 in čeprav se je, če ne prej, vsaj z gostovanjem dunajskega kongresa leta 1815 zagotovo vpisalo na politični zemljevid srednjee- vropskega prostora, je ljubljana vendarle ostala le provincialno mesto na robu monarhije do konca njenega obstoja. Uvod v zgodbe dunajskih časopisov cesarski dunaj je zaradi številne in predvsem raznolike bralne publike predstavljal idealno okolje časopisnemu življenju, kar se je odražalo v širokem barvnem spektru izhajajoče periodike. v njem naj- demo izrazito politične, vseobsegajoče ali pa tudi precej ozko usmerjene časopise, med njimi liste, namenjene izključno dunajskim gospem. skoraj tak obseg je imela paleta časopisov, ki so natisko- vali novice in zgodbe o Gabrielle chanel. nekateri listi so bili pričakovani, saj so bili zgovorni že po 16 Gledališki list 1924, str. 6). 17 N. A. Slovenski narod, 3. 9. 1922, št. 201, str. 3. 18 N. A. Slovenski narod, 26. 9. 1922, št. 218, str. 5. 19 Obisk avstrijskega cesarja v Ljubljani leta 1850 in 1883. Poročna obleka grofice cecilie, rojene Freiin von Ottenfels Gschwind (1912-2008) z 8 metrsko vlečko je kreacije Gabriele chanel. Wiener Salonblatt, 15. 5. 1983, letnik 69, št. 10, str. 5. (Österreichische Nationalbibliotek:. http://anno.onb.ac.at, citirano 6. 2. 2021) 54 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVIII, 2021, št. 1 naslovu: Moderne Welt,20 Sport im Bild21 ali Wiener Salonblatt.22 novice o umetnici najdemo še v Neue Freie Presse,23 Die Stunde,24 Wiener Kurier25, Neues Wiener Tagblatt,26 Neues Wiener Journal27 in celo v izrazito delavskem časopisu Freiheit.28 Prav sle- dnji je proti pričakovanjem pod naslovom Pariser Miniaturen objavil članek o trgovini chanel.29 v kontekstu nasprotij, ki se tako kot v ameriki naj- dejo tudi v Parizu, se je avtor, neki k., posvetil tr- govini znane umetnice, njo pa označil za »eine der größten schneiderinnen.« opis lokacije trgovine in dogajanja ob njej je precej slikovit in je vreden celotne navedbe: »Čeprav se Chanelova hiša nahaja v ulici, ki povezuje dve najprometnejši in najhrupnejši pari- ški ulici, je njena lega precej odročna in mirna. To 20 Moderne Welt – s polnim naslovom Moderne Welt, Illustri- erte Halbmonatsschrift für Kunst, Literatur, Mode; časopis, ki je izhajal dvakrat mesečno na Dunaju med letoma 1918 in 1939, in sicer pri založbi Moderne Welt. http://anno.onb. ac.at (citirano: 8. 11. 2019). 21 Sport im Bild – časopis je izhajal tedensko, občasno tudi na dva tedna na Dunaju in Berlinu med letoma 1895 in 1934, in sicer od 1897-1898 pri založbi: Verlag von »Sport im Bild«, Pitcairn-Knowles, Simon Co. GmbH; od 1909: Verlag von August Scherl GmbH. http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2019). 22 Wiener Salonblatt – izhajal na Dunaju med letoma 1870 in 1938, in sicer najprej dnevno, nato na dva tedna.. http:// anno.onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2019). 23 Neue Freie Presse – časopis je izhajal med letoma 1864 in 1939 na Dunaju pri založbi Oesterr. Journal A. G. Izhajanje časopisa je bilo precej različno, na začetku je izhajal 2-krat na teden, zadnje leto je postal dnevnik. ONB. http://anno. onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2019). 24 Die Stunde – izhajal je dnevno na Dunaju med letoma 1923 in 1938 pri založbi Kronos-Verlag, od 1928 pa celo dvakrat dnevno. http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2019). 25 Wiener Kurier – s polnim imenom für die Wiener Bevölke- rung, je izhajal na Dunaju med letoma 1945 in 1955 najprej tedensko, nato dnevno pri založbi Waldheim-Eberle. http:// anno.onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2019). 26 Neues Wiener Tagblatt – izhajal na Dunaju med letoma 1867 in 1945, najprej tedensko, nato dnevno, in sicer pri založbi Steyrermühl Papierfabriks- und Verlagsgesellschaft, kasnejši Ostmärkischer Zeitungsverlag-Gesellschaft. http:// anno.onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2019). 27 Neues Wiener Journal – je izhajal med letoma 1893 in 1939 na Dunaju, na začetku dnevno, nato dvakrat dnevno. http:// anno.onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2019). 28 Freiheit – Christlich-soziale Arbeiter-Zeitung je pod tem naslovom izhajal na Dunaju med letoma 1902 in 1934, in sicer tedensko, pri založbi Leopold Kunschak. http://anno. onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2019). 29 K: Pariser Miniaturen. Freiheit, 19. 11. 1928, št. 397, str. 6-7. mirno vzdušje traja le do enajste ure dopoldan, ko se slika popolnoma spremeni. Takrat se pred hišo začno ustavljati limuzine, brez izjeme vse dragoce- ne, zato med njimi Rolls-Royce sploh ne izstopa. V teh odišavljenih in ogrevanih z dragoceno svilo in ebenovino okrašenih salonih na štirih kolesih, kjer je vse prevlečeno z zlatom in srebrom ter okrašeno s cvetjem, v teh čudesih tehnologije torej sedijo prav tako draga oblačila odete in okrašene, odurne dame povojnih zaslužkarjev in konjunkturnih izkorišče- valcev dežel.«30 v dragocene krznene plašče odetim pojavam, ki bog ne daj, da bi v svoje luksuzne avtomobile vstopile brez tuje pomoči, pomagajo šoferji, ki ne smejo zapustiti avtomobila. Pred vhodom v slavno trgovino stoji „türaufmacher.“ da so pred vrati tovrstnih trgovin stali odpiralci vrat, v takratnem času ni bilo nič nenavadnega. a vendar je bil vratar pred trgovino chanel nekaj posebnega, pravo na- sprotje blišču, ki je stopalo mimo njega v trgovino. bil je vojni ranjenec, kar je bilo očitno že na prvi pogled: »Ima eno nogo, prsa mu krasijo številne medalje, oblečen je v svečano uniformo. Proteze ne nosi in v primeru prevelike gneče oziroma zasedenih parkirišč, to prijetno bradato, pohabljeno bitje odšepa med prihajajoče in odhajajoče avtomobile, samo zato, da z džentelmensko eleganco odpre vrata, da nudi pomoč dami pri izstopanju iz avtomobila ter da jo varno pospremi v hišo.«31 avtor ne dvomi o njegovem dobrem zaslužku in ugotavlja, da je vedno prijazen in nasmejan. Prav zato je precej zgrožen nad vzvišenim vedenjem pariških dam do njega. drugo nasprotje, ki ga je pisec besedila videl v trgovini chanel, je manj po- membno, a zato toliko bolj ljubko: »Med tem ko ni lahko na enem koncu najti toliko grdosti kot prav Chanelovo hišo, lahko v njenem pritličju, ki je preurejeno v prodajalno parfumov, vidimo najlepšo damo na svetu.«32 30 Prav tam 31 Prav tam. 32 Prav tam, str. 7. VSE ZA ZGODOVINO 55 marija mojca Peternel, »V mODO JE VPElJAlA DEmOKrAcIJO« ZGODOVINA ZA VSE Gre za rusko aristokratsko dekle, visoko, vitko, s svetlimi lasmi in velikimi črnimi očmi, obleče- no v preprosto, a elegantno temno obleko iz svile, zelo ustrežljivo do kupcev, če so le zmožni plačati stekleničko tako zaželenega eliksira. Po mnenju pisca mnogi stopijo v trgovino samo zato, da bi s prikupnim dekletom malo pokramljali. Precej mimoidočim na pločniku pred trgovino zastane korak, da bi si to lepoto lahko ogledali skozi izlož- beno okno.33 narava besedila se torej ujema z usmeritvijo časopisa, ki je bil namenjen delavcem. bolj prese- netljivo kot to, da je prispevek bil objavljen v dela- vskem časopisu je naklonjenost avtorja do lastnice 33 Prav tam. trgovine Gabriele chanel, ki vsekakor ni spadala v družbeni sloj, ki ga je časopis zastopal. vzpon slavne umetnice, ki je začel iz nič, kot se izrazil neznani avtor v prispevku Gabrielle cha- nels aufstieg, 34 je potekal dokaj hitro. leta 1906 je imela preprosto trgovino v deauville, v kateri ni imela niti prostora za skladišče, v izložbi pa nekaj preprostih lanenih oblek. Morda sta ravno zaradi tega v njeno trgovino vstopili američanki, ki sta bili nad preprostimi oblekami izjemno navdušeni, saj sta v njih izgledali precej mlajši. Prav to navdu- šenje je bil razlog, da sta kreatorki pozneje sledili v Pariz. dobrih trideset let pozneje je nudila delo 34 N. A., Gabrielle Chanels Aufstieg, Neues Wiener Tagblatt, 16. 1. 1938, št. 15, str. 11. Pariser miniaturen. Freiheit, 19. 11. 1928, št. 397, str. 6. (Österreichische Nationalbibliotek:. http://anno.onb.ac.at, citirano 5. 2. 2021) 56 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVIII, 2021, št. 1 2400 ljudem, prav tako je imela ogromno material- nega premoženja, ki ji ga je avtor povsem privoščil.35 Razstave, konkurenčni boj in še kaj slava in prestiž slavne Parižanke, predvsem pa naklonjenost do slavne protagonistke je opaziti praktično v vseh objavah, ki so bile vsaj malo po- vezane z modo. da je chanel v modnem svetu bila brez dvoma na prvem mestu med kreatorji svojega časa, sporoča bralcem neki k. l. v članku Mode- zentrum Paris, ki ga je konec junija 1946 v nedeljski izdaji časopisa objavil Wiener Kurier.36 35 Prav tam. 36 K. L.: Modezentrum Paris. Wiener Kurier, 29. 6. 1949, št. 147, str. 6. jeseni leta 1932 je bila v hiši chanel razstava na- kita, ki je odmevala v Neue Freie Presse.37 neznani avtor se je v uvodu spomnil zime leta 1914, ko je Gabrielle chanel odprla prvo pariško filialo v hote- lu Hermitage v Monte carlu, v kateri je poskušala damam iz vsega sveta razložiti in prikazati pomen prihajajočega Jersey-Triliotkleider. takrat ni niti malo slutila, kakšen vzpon bo doživela, in danes je Gabrielle chanel po mnenju pisca nespregledljiva oseba visoke pariške družbe. v njeni vili na azurni obali ali v njeni podeželski hiši v okolici Pariza prireja sprejeme za različne družbene kroge. Prav tam je tudi organizirala razstavo nakita neprecen- ljive vrednosti. Prvič so bili namreč predstavljeni z žensko roko obdelani dragulji v modne namene. 37 N. A.: Schmuckausstellung bei Chanel. Neue Freie Presse, 11. 11. 1932, št. 24485, str. 5. Vo m P ud er , Z ig ar et te nr au ch , c ha ne l 5 u nd c ha ne l 2 2. D ie S tu nd e, 1 6. 1 2. 1 92 6, š t. 11 31 , s tr. 5 . ( Ö st er re ic hi sc he N at io na lb ib lio te k: . ht tp :// an no .o nb .a c. at , c iti ra no 5 . 2 . 2 02 1) VSE ZA ZGODOVINO 57 marija mojca Peternel, »V mODO JE VPElJAlA DEmOKrAcIJO« ZGODOVINA ZA VSE obiskovalci iz vse evrope so bili ob obisku razstave deležni tudi kosila in večerje. avtor zaključi besedi- lo z vrsto pohvalnih in laskavih besed o gostiteljici, ki je »visoka umetnica kulture bivanja«.38 dunajski Salonblat je v začetku marca leta 1931 nostalgično poročal o časih, ki so nekoč vladali na področju francoske riviere.39 ostanki preteklega blišča so sedaj le še teniški turnirji in grof ludi salm.40 Prizanešeno ni bilo niti visoki modi in tr- govinam priznanih stilistov, kot so Madame cha- nel, jeanne lanvin, Madame Worth, ki so v času razcveta mastno služili, sedaj pa so videti precej ubogo: »Molyneux, chanel, jeanne lanvin, stari Worth jokajo.«41 Pri pregledu novic o Gabrielle chanel smo na- leteli na zanimiv zapis neznanega avtorja z naslo- vom Vorsicht! Konkurrenz schaut zu!, objavljenega v Neues Wiener Tagblatt v rubriki Das Reich der Mode. vsebinsko se članek navezuje na zaščito pred konkurenco, kajti »poti modnih vohunov je tlako- vana s trnjem.«42 v pariškem okrožju, kjer je bilo največ modnih hiš, so vse po vrsti bíle oster boj proti vohunom, ki so kopirali njihove modele in jih v londonu ali čikagu na modnih revijah predstavljali kot svoje. zato so bili na modnih revijah prepovedani fotoa- parat, risalni blok ali svinčnik, vstop na prireditev pa je bil mogoč le po vnaprejšnji identifikaciji in danem zagotovilu o nakupu najmanj treh mode- lov. coco, »[…] kot so Parižanke imenovale slavno modno ustvarjalko Madam chanel […]«,43 je bila precej napredna in je po mnenju pisca svoje modele patentirala: »[…], kar pomeni, da jo je postavila pod poli- cijsko zaščito! Modele in kolekcijo so poslikali in 38 Prav tam. 39 Osterbuch, Rivierarausch. Wiener Salonblatt, 6.-14. 3. 1931, št. 6, str. 16-17. 40 Ludwig Albrecht Constantin Maria von Salm-Hoogstraeten (24. 2. 1885 Homburg vor der Höhe; † 23.6. 1944 Budapest) je bil avstrijski grof in igralec tenisa. https://www.sports- -reference.com/olympics/athletes (citirano: 29. 11. 2019). 41 Osterbuch, Rivierarausch. Wiener Salonblatt, 6.-14. 3. 1931, št. 6, str. 17. 42 N. A.: Vorsicht! Konkurrenz schaut zu! Neues Wiener Ta- gblatt, 23. 6. 1939, št. 200, str. 43. 43 Prav tam. pobarvali v originalnih barvah, fotografije in slike so nato nalepili v knjigo. Vsak model je bil natančno opisan in opremljen s številko. Na policiji so nato vsak model v knjigi opremili še z uradnim žigom, ki je pomenil: „Večerna obleka št. 365 je s tem pa- tentirana“. Če se je ta model pojavil v drugi modni ali konfekcijski hiši, je to pomenilo krajo in je bilo kazensko preganjeno.«44 zaradi patenta je bil izdelek zaščiten in v prime- ru zlorab podvržen kazenski ovadbi, ki je v središču naslednje zgodbe. Zgodba parfuma Chanel 5 Pred opisom te vendarle nekolikanj skurilne zgodbe se uvodoma pomudimo pri zgodovini par- fuma oziroma novicah v zvezi z njim. Die moderne Frau45 je v rubriki Du solltest schön sein bralkam nudil nasvete o negi telesa, kuhanju in podobno, leta 1926 pa je časopis svojim bralkam prinesel tudi poučno vsebino o zgodovini parfuma.46 neznani avtor (morda avtorica?) uvodoma razloži izvor be- sede »per fumum«, kar naj bi pomenilo »s pomočjo dima« in kar nakazuje izvor v religioznih obredih, ki jih v nadaljevanju na kratko opiše. časovni pre- gled se zaključi z ugotovitvijo, da je parfum klju- boval vsem viharjem, urejene in elegantne dame pa ostajajo v oblakih njegovih dišavnih odtenkov. Parfuma chanel 547, ki je nastal leta 192148, in chanel 22, ki je nastal leto pozneje 192249, sta bila kot ena izmed mnogih simbolov hiše chanel v središču intervjuja nekega e. c. z neimenovano dunajsko gospo s podnaslovom Vom Puder, Zigaret- 44 Prav tam. 45 Die moderne Frau – je izhajal med letoma 1926 in 1928 na Dunaju, in sicer dvakrat mesečno pri založbi Fanny Freund-Marcus, Eugenie Benisch-Dariang. http://anno.onb. ac.at (citirano 8. 11. 2019). 46 N. A.: Du solltest schön sein. Die moderne Frau, 1926, str. 17. 47 Pod tem naslovom tudi Opereta v 5 slikah (roman Bobby E. Lüthge, pisec besedil pesmi Günter Schwenn, glasba Friedrich Schröder), ki je bila prvič uprizorjena v Berlinu 23. 12. 1947 v Metropol Theater. http://www.friedrichschro- eder-komponist.de/start.htm? Chanel5.htm (citirano: 29. 11. 2019). 48 https://www.chanel.com/en (citirano: 29. 11. 2019). 49 The New York Times, 22. 2. 2007. https://www.chandlerburr. co. (citirano: 29. 11. 2019). 58 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVIII, 2021, št. 1 tenrauch, Chanel 5 und Chanel 22.50 Pogovor se je nanašal na dišave različnih mojstrov, a izmed vseh znamk je bila le chanel sposobna narediti svetovno zgodovino: »Poglejte rumenkaste stekleničke Chanela 5 in 22. Chanel nima napisa, samo številke. Chanel je pariška šivilja, najčudovitejša na svetu. Ustvarja oblečene ljudi in njim pripadajoče parfume. Poglejte si dunajske aristokrate! Vse kar je elegantno, je odeto v Chanelova oblačila. In parfume. Vse kar tukaj vonjate, je Chanel.«51 navdušenje avtorja ob chanelovih stvaritvah zagotovo ni zbledelo ob naslednji zgodbi, katere središče je parfum številka 5. »Haus Chanel und Franz Molnar. Riecht Molyneux besser?«52 naslov poglavja je povzet po Wiener Journal zato, ker je edini, ki že v naslovu zaobjame oba, pravzaprav vse glavne protagoniste zgodbe. vse se je začelo z uprizoritvijo dela madžarskega umetnika ferenca Molnárja53 z naslovom Eins zwei drei leta 1929. enodejanka, ki kaže moč denarja, s katerim je mogoče kupiti res prav vse, je velike uspehe doživljala za časa življenja Gabrielle chanel in se še danes uprizarja tako na gledaliških54 kot tudi amaterskih55 odrih. komedija sama po sebi 50 E. C.: Intervju mit einer schönen Wienrin. Die Stunde, 16. 12. 1926, št. 1131, str. 5. » O pudru, cigaretnem dimu, Chanelu 5 in Chanelu 22.« 51 Prav tam. 52 N. A.: Haus Chanel und Franz Molnar. Wiener Journal, 6. 12. 1929, št. 12947, str. 6-7. „Hiša Chanel in Franz Molnar. Diši Molyneux boljše?« 53 Ferenc Molnár (12. 1. 1878, Budimpešta – 1. 4. 1952, New York), madžarski pisatelj, žurnalist in najpomembnejši madžarski dramatik 20. stoletja. https://www.onb.ac.at/ (citirano: 29. 11. 2019). 54 Premiera v Grenzlandtheater v Aachnu, uprizoritev 29. 9. 2019. https://grenzlandtheater.de; Aahensko gledali- šče je s to predstavo gostovalo v mestu Düren, uprizoritev 13. 11. 2019. https://www.dueren.de (citirano: 8. 11. 2019); predstave so bile še v: Musik und Bühnetheater Wiesba- den, uprizoritev 5. 12. 2012. https://www.theatertexte.de; več uprizoritev maja 2004 v gledališču Amateurtheater Gru- ppo Mobil na Dunaju. http://gruppomobile.azurewebsites. net (citirano: 8. 11. 2019). 55 Städtisches Gymnasium Eschweiler, uprizoritev 11. 11. 2019. http://www.gymnasiumeschweiler.de (citirano: 8. 11. 2019). poleg že običajnega uspeha slavnega avtorja ne bi bila vzbujala dodatne pozornosti, če glavni pro- tagonist drame, bančni direktor, svoje tajnice ne bi povprašal po znamki parfuma, ki ga uporablja. tajnica je v odgovoru navedla znamko chanel 8. direktor ji je svetoval, naj raje uporablja Molyneux 23,56 ki je 18 % cenejši in diši 37 % bolje.57 Povsem pričakovano svetovno slavno podjetje ob tej jasno nakazani (slabi) reklami ni moglo ostati mirno in zagotovo tudi ni moglo dopustiti javnega ponižanja, ki se je ponavljalo ob vsaki odrski ponovitvi. kajti dejstvo je bilo, da je ne le ves Pariz, še zlasti pa pa- riške igralke, ampak vse kar je bilo aristokratskega vedelo, kaj pomeni beseda chanel: »(Dame) se še kako zavedajo, da gre njihova eleganca zgolj in v celoti na račun oblek in parfumom hiše Chanel. In potem pride nek madžarski umetnik, poniža Chanel in da prednost drugemu parfumu.«58 neznani avtor ob tem izpostavlja še problem ponavljajočih se predstav: »Vse skupaj ne bi bilo tako hudo, če ne bi šlo za avtorja, katerega dela so vedno postala svetovna uspešnica.«59 zadeva je namreč nadležna še toliko bolj, ker gre za znanega avtorja, čigar dela so po besedah pisca lahko na odrih dunaja ponovijo tudi po več 100-krat, na berlinskih odrih po 400-krat, na gleda- liških odrih new Yorka pa celo po več kot 700-krat. in v vseh teh številnih ponovitvah se sliši ista (slaba) pripomba na račun parfuma chanel. zagotovo gre za dobro reklamo v prid Molyneuxu, ki naj bi Mol- nárju v zahvalo poslal celo 400 stekleničk parfuma. srečanje Molnárja z neznanim avtorjem tega zapisa je potekalo v dunajskem hotelu imperial, kjer je umetnik z monoklom v očesu precej udob- no sedel in mirno srebal črno kavo. elegantno oblečeni Molnár, primerno shujšan in spočitega obraza, kar je bila posledica počitka v karlsbadu, 56 Britanski modni oblikovalec Edward Molyneux je leta 1919 ustanovil modno hišo Molyneux. https://molyneuxperfumes. blogspot.com/p/history.html (citirano: 29. 11. 2019). 57 N. A.: Aus dem Gerichtsaale. Neue Freie Presse, 5. 4. 1930, št. 23549, str. 13. 58 N. A.: Haus Chanel und Franz Molnar. Wiener Journal, 6. 12. 1929, št. 12947, str. 6. 59 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 59 marija mojca Peternel, »V mODO JE VPElJAlA DEmOKrAcIJO« ZGODOVINA ZA VSE je na vprašanje, kaj meni o tožbi podjetja chanel, v ironični sproščenosti odgovoril, da je o tem sicer nekaj slišal, da pa obtožnice še ni prejel. zanimivo se mu zdi, da v tisku v zvezi z njim končno vendarle bere še kaj drugega kot le o svojem umetniškem ustvarjanju:. » […] utrujen sem že časopisnih novic, v katerih vedno znova berem, da so me na tem in tem odru igrali toliko in tolikokrat, da sem napisal pet romanov, sedem gledaliških iger, trinajst novel ter da poleg tega delam še na štirih tonskih filmih ter da pišem tri operete.«60 Glede tožbe je pa pravzaprav začuden, saj ne ve prav natančno, kaj napačnega je storil. Še več: »Pri poznavalcih parfumov sem dobil informaci- jo, da Chanel 8 sploh ne obstaja, prav tako tudi ne Chanel 7, ki ga je na odru Raimund-Theater omenjal Pallenberg (Max Pallenberg – (1877-1934) avstrijski komik, pevec, igralec. op. a.). Obstaja pa Chanel 5, ki ga nisem citiral in ne omenjal. Sploh pa se v dunajskem rokopisu, ki je v tisku, ne imenuje več Chanel, ampak Chanex.«61 Pisec članka zgodbo zaključi z ugotovitvijo, da je to tudi opozorilo za druge avtorje, ki naj snovi za ustvarjanje po vsem tem ne bi jemali iz resničnega življenja. Prepričan je bil, da bodo bralci iz njego- vega pisanja lahko razbrali, da je nevtralen in se ne postavlja na nobeno stran, končno tudi zato, ker mu oba parfuma dišita enako dobro. kljub vsemu pa je se je moral »pokloniti« spretnosti madžarskega umetnika, ki je znal na tak prefinjen način ustvariti reklamo.62 v dunajskem časopisju je spor odmeval še ja- nuarja 1930 v časopisu Der Tag.63 Poleg že znanih dejstev so bralci izvedeli še konkretne podatke o tožbi. Molnár naj bi plačal malenkostnih 20.000 pengov64: »Najmanj toliko zahteva francosko pod- 60 Prav tam. 61 Prav tam str. 6-7. 62 Prav tam, str. 7. 63 N. A.: Franz Molnar und die Parfümfabrik. Der Tag, 12. 1. 1930, št. 2493, str. 22. 64 Pengő je bil od 1927 do 1946 uradna madžarska valuta. http://bankjegy.szabadsagharcos.org/xxcentury/hunxx5. shtml (citirano: 29. 11. 2019). Na spletni strani Banke Slo- venije zasledimo podatek, da je bilo leta 1945 100 pengov vrednih 100 dinarjev. https://www.bsi.si/statistika/devi- jetje parfumov Chanel od uspešnega gledališkega avtorja. Molnár naj bil plačal 20 000 pengov kazni zato, ker to kraljestvo vonjav ni smatral za dovolj kraljevsko.«65 neznani pisec ne more mimo (ne)zaželene re- klame, saj je bila komedija v dunajskih gledališčih na sporedu že nekaj tednov. kakorkoli že, po bese- dah avtorja zgodbe je budimpešta pred »senzacio- nalnim procesom«, v berlinu pa bodo v Molnárje- vem delu vsekakor uživali tudi brez chanelovega parfuma. vsota, ki jo je modna hiša chanel zahtevala, je bila kar znatna, če vemo, da je konec tridesetih let povprečna tedenska mezda delavca na tiskarskem stroju znašala 63 pengo oziroma povprečna meseč- zni-tecaji-in-plemenite-kovine/zgodovina-deviznih-teca- jev-1945-1998 (citirano: 17. 12. 2019). 65 Prav tam. ljubka obleka iz čipk, z volančki iz tila. Naramnice iz zelenega žameta. chanelin model. Die Bühne, februar 1938, št. 465, str. 54. (Österreichische Nationalbibliotek:. http://anno.onb.ac.at, citirano 5. 2. 2021) 60 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVIII, 2021, št. 1 na plača novinarja 300 pengov.66 izračun nam torej pokaže, da je zahtevana vsota bila precej večja od povprečne letne plače novinarja, kaj šele prepro- stega delavca. epilog celotne zgodbe je bil znan nekaj mesecev pozneje, v začetku aprila 1930. časopis Neue Freie Presse je v rubriki Aus dem Gerichtsaale67 zapisal, da je sodišče v budimpešti 4. aprila chanelovo tož- bo ovrglo: »Sodišče je ovrglo pritožbo saj je menilo, da odrski dialog gotovo ne bi mogel tako drastično vplivati na gledalce in posledično na manjši nakup Chanelovega parfuma.«68 Podjetje chanel je tožbo torej izgubilo, zagotovo pa se ni izgubil (dober) slo- ves njegovih izdelkov. slednje končno dokazujejo tudi izložbena okna sodobnih centrov visoke mode. Zaključek zgodba o modistki, oblikovalki, umetnici, ki so jo dunajski časopisi nudili bralcem v času njenega življenja, je večplastna, tako kot je bilo večplastno njeno delovanje. novice o slavni umetnici v ome- njenem tisku so se dotikale vseh področij ustvarja- nja coco chanel, torej tekstilij in parfumov, dokler se vse našteto ni povezalo še z drugo vejo umetnosti, to je z gledališčem. v takratnem slovenskem prostoru izhajajoči časopisi niso kazali pretiranega interesa za modo, zato so tamkajšnji meščani, predvsem pa meščan- ke prihajali v stik z njo prav s pomočjo dunajskih časopisov, ki jih je bilo mogoče kupiti v ljubljani. vpogled v dunajsko periodiko predvsem v obdo- bju med obema vojnama daje pozitiven vtis o slavni protagonistki, končno tudi v izrazito delavskem časopisu, ki se že zaradi svoje narave postavlja na stran delavstva in ne aristokracije, kamor je slavna protagonistka zagotovo sodila. Pestrost novic sodobnemu raziskovalcu in ta- kratnemu bralcu ponuja paleto različnih informacij o različnih vejah umetnosti, ki jih je povezovala priznana kreatorka. Prav zato Gabrielle chanel ni 66 Walter Raichle, Das ungarische Zeitungswesen, str. 97. 67 N. A.: Aus dem Gerichtsaale, Neue Freie Presse, 5. 4. 1930, št. 23549, str. 13. Iz sodnih dvoran 68 Prav tam. bila le veljavna protagonistka modnih tokov, am- pak stičišče različnih umetniških smeri na odru zgodovinskega dogajanja. Viri in literatura Literatura Bojc, Saša: vse kar je elegantno je odeto v chanel. Delo, let. 63, 5. 2. 2021, št. 29, str. 13 Bott, Danièle: Chanel: collections and creations. london: Thames & Hudson, 2007 Erznožnik, Jure: antisemitka in nacistična agentka?: coco chanel. Mladina, 2. 9. 2011, št. 35, str. 54–55. Garelick, rhonda K.: Mademoiselle: Coco Chanel and the pulse of history. new York: random House, 2014. Gidel, henry: Coco Chanel: la biografia. torino: lindau, 2010. hess, Megan: Coco Chanel: the illustrated world of a fashion icon, Richmond. victoria: Hardie Grant books, 2015. Mauries, Patrick: Jewelry by Chanel. london: Thames and Hudson, cop. 1993. Peternel, Marija Mojca: kaj imajo skupnega chanel, časopisi in gledališče? Fenomen Chanel: od korzeta do male črne obleke ali kako je Gabrielle Chanel osvobodila žensko (ur. Gaber, Mateja). ljubljana: znanstvena založba filozofske fakultete univerze v ljubljani, 2020. str. 95-108. Picardie, Justine: Coco Chanel: the legend and the life. london: Harpercollins, 2011. raichle, Walter: Das ungarische Zeitungswesen: Seine Entwicklung bis zum Jahre 1938. berlin: Walter de Gruyter GmbH & co kG, 1939. Simon, linda: Coco Chanel. london: reaktion books, 2011. Vehar, Maja: nega las od preloma stoletja do druge svetovne vojne (1. del). Zgodovina.si. http://zgodovina.si/nega-las-od-preloma- stoletja-do-druge-svetovne-vojne-1-del/ 2016 (citirano: 12. 2019). Woolton, carol: Fashion for jewels: 100 years of styles and icons. München [etc.]: Prestel, 2010. VSE ZA ZGODOVINO 61 marija mojca Peternel, »V mODO JE VPElJAlA DEmOKrAcIJO« ZGODOVINA ZA VSE Viri E. c.: intervju mit einer schönen Wienrin. Die Stunde, 4, 16. 12. 1926, št. 1131, str. 5. Gledališki list 1924/1925, 5, št. 8, str. 1. K. l.: Modezentrum Paris. Wiener Kurier, 2, 29. 6. 1949, št. 147, str. 6. K: Pariser Miniaturen. Freiheit, 2, 19. 11. 1928, št. 397, str. 6-7. N. A.: Gabrielle chanels aufstieg, neues Wiener tagblatt, 72, 16. 1. 1938, št. 15, str. 11. N. A.: tagesneuigkeiten. Laibacher Zeitung, 129, 25. 10. 1910, št. 243, str. 2222. N. A.: tagesneuigkeiten. Laibacher Zeitung, 129, 28. 10. 1910, št. 264, str. 2246. N. A.: tagesneuigkeiten. Laibacher Zeitung, 129, 31. 10. 1910, št. 248, str. 2272. N. A.: v: Slovenski narod, 55, 3. 9. 1922, št. 201, str. 3. N. A. v: Slovenski narod, 55, 26. 9. 1922, št. 218, str. 5. N. A.: du solltest schön sein. Die moderne Frau, zvezek 2, 1926, str. 17. N. A.: Haus chanel und franz Molnar. riecht Molyneux besser? Wiener Journal, 37, 6. 12. 1929, št. 12947, str. 6-7. N. A.: aus dem Gerichtsaale. Neue Freie Presse, 5. 4. 1930, št. 23549, str. 13. N. A.: franz Molnar und die Parfümfabrik. (eine kuriose Geschichte.), Der Tag, 9, 12. 1. 1930, št. 2493, str. 22. N. A.: schmuckausstellung bei chanel. Neue Freie Presse, 11. 11. 1932, št. 24485, str. 5. N. A.: vorsicht! konkurrenz schaut zu! Neues Wiener Tagblatt, 73, 23. 6. 1939, št. 200, str. 43. oglas knjigarne kleinmayer & bamberg, Laibacher Zeitung, 137, 3. 1. 1918, št. 2, str. 14. OSTErBUch, Irmgard Gräfin: rivierarausch. Wiener Salonblatt, 2, 6.-14. 3. 1931, št. 6, str. 16-17. Splettni viri Österreichische Nationalbibliotek: onb. http:// anno.onb.ac.at https://grenzlandtheater.de (citirano: 8. 11. 2019); https://www.dueren.de (citirano: 8. 11. 2019); https://www.theatertexte.de (citirano: 8. 11. 2019); http://gruppomobile.azurewebsites.net (citirano: 8. 11. 2019); http://www.gymnasiumeschweiler.de (citirano: 8. 11. 2019); https://www.sports-reference.com/olympics/ athletes (citirano: 29. 11. 2019); https://molyneuxperfumes.blogspot.com/p/ history.html (citirano: 29. 11. 2019); http://www.friedrichschroeder-komponist.de/ start.htm? chanel5.htm (citirano: 29. 11. 2019); https://www.chanel.com/en (citirano: 29. 11. 2019); The new York times, 22. 2. 2007. https://www. chandlerburr.co. (citirano: 11. 11. 2019); Digitalna knjižnica Slovenije. ljubljana: nuk. https://www.dlib.si (citirano: 8. 11. 2019); Zusammenfassung „SIE FührTE DIE DEMOKrATIE IN DIE MODE EIN“ Gabrielle Chanel in der Presse ihrer Zeit obwohl ein halbes jahrhundert seit dem tod der weltberühmten Modeschöpferin bzw. künst- lerin Gabrielle chanel – coco vergangen ist, sind ihre ideen immer noch lebendig und präsent, insbesondere in der Welt der frauenmode. ihre raffinesse und originalität und insbesondere ihr entschlossenes beharren auf einem eigenen Weg sind sicherlich die tugenden, aufgrund derer sie ruhm und schließlich auch reichtum erlangte. die tatsache, dass sie aus dem nichts kommend in sehr kurzer zeit enormes erreichte, bekräftigt das oben Gesagte. die damals im slowenischen Gebiet erscheinen- den zeitungen hatten kein wirkliches Gespür für textilwaren und Mode. die bürgerliche laibacher zeitung widmete bis zu ihrem ende beim zerfall der Monarchie den textilien noch die meiste auf- merksamkeit, während das interesse der blätter slovenec und slovenski narod stärker auf gesell- schaftliche politische Themen gerichtet war. da in der Presses des damaligen slowenischen Gebietes keine nachrichten zu finden waren, richtete sich die untersuchung nach Wien, das bis zum ende der Monarchie eng mit dem slowenischen Gebiet verbunden war. aber auch danach galt Wien in den köpfen des bürgertums und insbesondere der 62 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVIII, 2021, št. 1 Gebildeten als kulturelles zentrum. diese schich- ten waren in ljubljana auch in kontakt mit der Wiener periodischen Presse, in der eine reihe von artikeln über die berühmte künstlerin zu lesen waren. die Palette von zeitungen, die über coco berichteten, war breit und vor allem bunt, denn darunter finden sich sowohl eine arbeiterzeitung als auch frauenzeitungen. interessanterweise ist der allgemeine tenor der untersuchten berichte äußerst wohlwollend gegenüber der Protagonistin, sogar in der erwähnten arbeiterzeitung, die in ih- rer Grundausrichtung sicherlich keine befürwor- terin der aristokratie war. der einfluss des Wirkens und schaffens von Gabrielle chanel reichte sehr weit, neben Mode und Parfums sogar in die Theater. die im beitrag behandelte interessante Geschichte, die von den Wiener blättern längere zeit verfolgt wurde, endete zwar nicht zu chanels Gunsten, trug aber womög- lich zu ihrer noch größeren beliebtheit damals und auch noch heute bei. Schlagwörter: Gabrielle chanel, Geschichte, Presse, Theater, ferenc Molnár