PRO Uradniški in upravnlškl prostori: 2687 South Lawndalt Avo. Offloo of Publication: 2687 South Lawndalo Avo. Telephone, Rockwell 4004 Y+rifWA S o anoaonoi ed daily e*«*pt Saturdays, gunday« ««d Holiday« GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Domače vesti Nor grob na vzhodu Elizabeth, N. J.—Dne 7. avg. je umrl Emil Forman, star 84. Bil je dolga leta, od 1900 od 1935 tolmač slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v na-seljenskem uradu na Ellis Islan> du—v dobi, ko smo se Slovenci in Hrvatje najbolj priseljevali v to deželo. Prej je živel v Colo-radu—Primeru, Segundu in Ter-ceru, kjer je bil poštar in tudi imel "homestead" 160 akrov zemlje. V Denverju zapušča poročeno hčer in vnuke, v East Orangu, N. J., pa dva sinova. Is Clovolanda Cleveland.—Umrla je Terezija Knaus, rojena Osvald, stara 62 let, doma iz Lazic pri Kočevju, v Ameriki 43 let, članica SŽZ. Tukaj zapušča moža Johna, Štiri sinove, poročeno hčer in sedem vnukov, v Cros-byju, Minn., pa sestro Mary Turk.—-V Collinwoodu sta se poročila Donna Sabec in Vincent Metolonis, na St. Clair ju pa Dorothy Stark, hčerka Jennie Lau-richeve, in Henry Czyzynski.— Iz bolnišnice se je vrnila Ivana Tolar iz Collinwooda. Tretja politična stranka v Californiji Los Angeles, Cal., 25. avg.-— Tretja politična stranka, ki bo Bodftiral* Hsnotia A~WaUac$a kot predsedniškega kandidata, če bo nominiran, je bila ustanovljena na konferenci, katere so se udeležili reprezentanti u-nij, civičnih in manjšinskih grup. Imenuje se neodvisna progresivna stranka. Glavni organizator in začasni načelnik je Hugh Bryson, predsednik unije mornarskih kuharjev in strežnikov CIO. V vodilnem odboru so uradniki unij Ameriške delavske federacije in bratovščine železniških spremnikov. Vojni veterani protestirajo proti vladi Knox, Indiana, 25. avg.—Cez sto vojnih veteranov je s podporo prebivalcev protestiralo proti federalni vladi, ki je prodala hiše, katere bi morali dobiti, privatnemu špekulantu. Hiše so bile zgrajene v bližini tega mesta. Prodane so bile Arnoldu S. Levimi iz Loraina, O. On zahteva od veteranov dva do pet tisoč dolarjev za vsako hišno enoto, kar je pretirana cena. Ako veterani ne bodo plačali te vsote, bodo Izgnani iz hiš. Rusi izpustili ameriške vojake Seoul, Koreja, 25. avg.—Ruske avtoritete v severni Koreji so izpustile tri ameriške vojake, ki so bili aretirani 12. avgusta, ko so prekoračili mejo med a-meriško in rusko okupacijsko cono. Vsi bodo zaslišani v glavnem stanu poveljstva ameriške armade. Poljski vojaki v ameriški coni Moskva, 25. avg,—Rdeča zve zda, glasilo ruske armade, poroča, da so ameriške avtoritete oborožile okrog 4,000 Poljukov, ki no prej služili v armadi generala Vladislava Andersa. Poljaki stanujejo v ameriških vojaških barakah v bližini Bamberga, ki je v ameriški okupacijski coni v Nemčiji. i^^RTAau £»3 CUTTING- Polar v premogov• nihu v Argentini Buenos Aires, Argentina, 25. avg.—Petnajst rudarjev je izgubilo življenje in neugotovljeno število drugih 4e dobilo opekline v požaru, ki je nastal v premogovniku v pokrajini Neu-quen. Požar so zanetili uhajajoči plini. ¿ST1*» MCI skandinavske države, Belgija in Holandska. Gozdni po*.ari divjajo v raznih krajih Nemčije, prizaneali pa niso niti Franciji Okrog 3,000 akrov gozdov je bilo uničenih blizu Rouena, Francija. Suša Je zelo prizadela tudi berlinsko okolico. V ruski okupacijski coni je bil pridelek zgodnjega krompirja domala uničen V Italiji niso imoli tako hude vročine že HO let, suša pa ni občutna, ker je doslej večkrat deževalo . Na Jugov/hodnem dolu Norveške, ki Je najbogatejši del za poljske pridelke, Je suša povzročila okrog deset milijonov škode Re»no so pn/adeti pašniki na Danskem In $ v »-«lakom Poročila pravijo, da je nejbolj prizadeta Anglija, ki je preteklo zimo utrpela veliko škodo vsled rekordnega mraza in snega London, 25. avg - Val vročine, ki je zadel vso Kvropo v nekaterih kra|ih najhujši v 50 letih—-Je povzročil velike gozdne požare po vsej Nemčiji In Je povzročil taljenje snega ledu na nekaterih francoskih Alpah. Daljo je val silno vročine težko prizadel pridelke zlasti v Angliji in nekaterih drugih državah Pomanjkanje dožja grozi, da so pojavi pomanjkanje vode in rnloka, kajti sušo je rosno prizadela poljske pridelke In krmo Ogrožan je prldekk krompirja in drugih pridelkov, do-čim ko žitni pridelki že izven nevarnosti, Poročila iz vao zapadne Kvro-po o tefkih posledicah vročine in ouše se vzdržujejo Poleg Anglije In Nemčije je deloma prizadeta tudi Francija, vae tri Stare pesem ae ponavlja, ljudstvo p« plačuje. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT ñ GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published bf Slovene National Benefit Society Naročnina aa Zdruiene drtave (laven Chicaga) In na tota. M JO aa pol lata. UJM ta ¿«trt lata: «a Chicago in okolico Cook Ce„ NiO aa «alo lato. M.71 aa pol lata; aa inoammIt» $1140. Subscription ratea: for tha United State« (except Chicago) and Cañada M JO per r««r. Chicago and Cook Countr MM pav year. foreign countrtos $11.00 par year Cena oglaaor pa dogovoru,—Rokopisi dopisov In nenaretenib ¿lankov «a na vraíajo. Rokopisi literarne vsebine (¿rtiča, porasti. itd ) aa vrnejo pošiljatelju la v »lučaja, če 1« prileŠU Advertising ratas on agreement—Manuscripts of communication* and unsolicited articles will not be »turned. Other manuscripts such as stories, plays, poems, etc. will be returned te sawder only accompanied by seli-addreeeed and stamped envelop*. Naslov na vse. kar Ima stik s Ustom» PROSVETA 2997 . M So. Lswndale Are.. Chicago 23. Illinois tas Tragedija dr. Farlanä O tragediji dr. Borisa Furlana, ki je bil prejšnji teden v Ljubljani obsojen na smrt, na tem mestu ie nismo komentirali. Tudi zdaj se ne mislimo spuščati v detajle njegove zadeve, kajti podrobnosti obtožnice kakor tudi potek sodnega procesa nam niso še znane. Znano nam je le to, da ^je bila ob koncu zadnjega meseca postavljena pred vrhovno sodišče v Ljubljani skupina 14 intelektualcev, med njimi dr. Boris Furlan in narodni pdalanec Franc Snoj in da je bil prvi obsojen na smrt, drugi pa na sedem let zapora. Obtoženi so bili zarote proti državi, sodelovanja s jmbeglimi izdajalci in vojnimi zločinci, ki v tujini delajo rtfcčrte za nasilno strmoglavljenje ljudske vlade in Intrigirajo proti novi Jugoslaviji, kakor tudi vohunstva v interesu tujih sil. Kakšni so detajli te zarote in sodne obravnave, bomo morali počakati, dokler ne prejmemo iz starega kraja (podrobnejša {poročila, predvsem pa zapisnik sodne obravnave. Te vrstice pišemo predvsem radi tega, ker sta bila dva od teh obtožehcev, dr. Boris Furlan in Franc Snoj poznana tudi med ameriškimi Slovenci. Oba sta prišla med nas v zadnji vojni, nekaj mesecev po invaziji Jugoslavije. Oba sta bila v službi zamejne vlade, kar jima nismo šteli v zlo, dokler nismo izvedeli, kaj se tam v resnici dogaja, to je o junaški borbi Osvobodilne fronte, ki je po zru-šenju "železnega zastorja" v Londonu spomladi leta 1943 postala predmet velikega občudovanja tudi v te) deželi. ★ Od obeh se je po preokretu v Londonu prvi postavil na stran Titovih partizanov dr. Furlan in pričel pisati navduševalne članke, v. katerih je razkrlnkaval tudi kraljevsko bandO v Lon donu—Iste elemente, katerim se je bil udinjal po invaziji, ako nt te prej. Svoje govore je oddajal tudi po radiu za inozemstvo, v tem primeru za Jugoslavijo. Intelektualno je stal precej .visoko nad Snojem. Njegovi članki, ki smo jih prinašali tudi v Prosveti, so bili temeljiti—najbrže preveč abstraktni za povprečnega čitatelja. Z drugo besedo, dr. Furlan ni zaman nosil naslov profesorja prava. V argumentih je bil večkrat sijajen. Na drugi strani je Franc Snoj na nas napravil vtis spretnega, precej sposobnega in oportunističnega klerikalnega politika, kakršne srečujemo v vsaki deželi. Zato se tudi dolgo ni mogel odločiti za pretrganje svojih stikov, svojega nagnjenja in svoje politike v zvezi s preteklostjo. Ta odlok je napravil precej po^no, ko je bila Titova in partizanska slava tudi v tej deželi na višku in ko se mu je končno zagabllo izdajalstvo in zločinstvo klero-isšistov v Sloveniji in njih udinjanje okupatorju. Odločil se je tik pred dvanajststo uro in se podal v Slovenijo, "da reši, kar se rešiti da . . Po ustanovitvi prve slovenske vlade v Ajdovščini na predvečer osvoboditve je dobil resor prometnega ministra—sigurno dovolj velik dokaz, da so voditelji Osvobodilne fronte želeli njegovega sodelovanja, kakor tudi vseh njegovih pripadnikov iz predvojne dobe. * Ko smo prvič slišali, da Je bil dr. Furlan postavljen pred sodišče In par dni pozneje tudi Franc Snoj, nas je ta vest zelo presenetila. Kar verjeti nismo mogli. Posebno smo se čudili radi dr. Furlana, ki je v Ameriki pred svojim povratkom v staro domovino napravil vtis Iskrenega pripadnika Osvobodilne fronte in nove Jugoslavije, ki se Je pričela porajati v tisti gigantični borbi med vojno. Med nami je bil znan tudi kot liberalen narodnjak in odličen profesor. Kot je zadnji torek že omenil br. Milan MedveŠek v svojem članku, smo že lani izvedeli, da sta bila dr. Furlan in njegova žena (zdaj že pokojna) po svojem povratku v stari kraj zelo razočarana. Baje vsled tega, ker dr. Furlan nI dobil visoke pozicije v vladi, na primer resor ministra. (Govorice so bile že pred njegovim povratkom, da si je te časti želela posebno gospa Furlan—biti žena ministra, ako ne predsednika vlade . . .) Znano nam je bilo i« raznih privatnih poročil, do sta se po svojem povratku oba začela obračati proti ljudski vladi ln jo pričela od prto kritizirati. Na vse te govorice nismo polagali kakšne važ nosti. Mislili smo si, ako lahko odprto kritizirajo in ruvarijo proti vladi, ne more biti tam takšne diktature kot klevetajo sovražniki nove Jugoslavije. Ampak kot govori prej omenjena obtožnica, je bilo to nekaj več kot klevetanje alt kritika! Kaj je bilo v ozadju, bomo Izvedeli v bližnji bodočnosti. • Kolikor moremo presojati brez detujliranega ozadja tega procesa. je bila tragcHlija dr. Borisa Furlana v tem. ker je bil bodisi zelo prevejan koristolovec ln srečelovec pa intrlgant, ali pa intelektualec buržvaznega kova, ki nI mogel doumeti velike socialne revolucije, ki m* vrši po vsem Balkanu in vsej vzhodni Evropi kakor tudi ne velike revolucije, »kozi katero koraka ves »vet Sploh je dvomljivo, da je dojel pravi, to je zgodovinski pomen velike osvobodilne borbe, čeprav se Je po spremembi svoje poli tike in pripariništva med vojno pričel navduševati zanjo. Po vseh videzih je bil tisti njegov "preokret" gol oportunlzem. ka terenu pu je znal spretno zakriti. V starem kraju ni nobenega raja. ker ga sploh ne more biti — tudi ga te ne bo! Po strahoviti vojni je prišla dve leti zaporedoma velika suša, ki mnogim krajem tudi lcU» ni prizanesla Ljudem primanjkuje kruha, še bolj pa obleke ln obutve. Toda polagajo se temelji za novo človeško družbo s ciljem čim večje ga blagoalanja in pravičnoeti /a vse delovno ljudstvo. Tragedija je. da dr. Furlan s svojimi pajdaši vred ni moge vsega tega dojeti in se uvrstiti med graditelje nove Slovenije nove Jugoslavije, marveč ae je obrnil proti njim in pričel kovat1 zarote proti novemu redu Postal je orodje notranje In zapadne teakclje, ki novi Jugoslaviji streže po livljeftju Po povratku iz Amerike mu je vlada dala visoko mesto dekana pravne fa kultete jut ljubhanski univerzi Toda namesto, da bi ae vživel v novo, nret telko življenje vsled razbitoatl dežele, velike suše in groženj pa intrig s strani zapadnih kapitalističnih demokra d j, »e je obrnil proti ljudski oblasti ln novemu n*du ter se zna šel ob—steni ... Te tragedije je žal tudi nam. Nekaj za šalo, nekaj trn res Coraopolis, Pa. — Prav sedaj sem se spomnil, kakšno smolo mi je nekoč povzročil močan veter. Kadar bo začelo zopet ru-meneti listje na drevju, bo minilo leto dni, odkar sem šel na kratek obisk k mojim sorodni kom v državo Ohio. Spremljali sta me moja žena in hči. Kaj smo vse tam pili in jedli, ne bom obešal na veliki zvon, ker. nočem nikomur povzročiti skomine, toliko bom pa le povedal, da je bil moj želodec zelo zadovoljen s postrežbo, ampak jaz ga nisem nesel počivat, ka-cor je to v navadi pri gospodi. Poveznil sem klobuk na glavo in šel pogledat tamošnje farme. Vreme je bilo lepo in precej vetrovno, a v kratkem času so me n ge še precej daleč odnesle po tistih enoličnih farmah. Veter mi je pa vedno bolj izka zoval svojo moč, tako da sem moral klubuk držati, da bi ga ne odnesel. To pa je bilo zame prenaporno, zato sem klobuk prijel z obema rokama in ga potlačil prav do uies. "Na, sitnost iitna, zdaj boš pa miroval!" sem zarentačfl. Zdelo se mi je, da vetre samo na to čakal, kajti začutil sem že tisti hip njegovo potrojeno moč in klobuk odletel. Takoj sem vedel, da ne bo nikdar več na moji glavi, kajti nisefo videl kje je pristal. Mogoče ga je pobrala kakšna ena vrana in ga odnesla na kakšno visoko drevo in v njem jdgojila svoje črne mladiče. Vrani sicer nišam bil nevo-Jčljiv klobuka, ampak ne rad podpiram lenobe, kajti spiela si >i lahko bolj udobno gnezdo kot moj klobuk. Zgledalo pa je, a nI bil veter zadovoljen samo mojim klobukom, ampak mis-i odnesti tudi mene. K sreči pa sem opazil v bližini precej močan kol, zakopan v zemljo, inl v trenotku sem bil pri njem in tako preprečil votru njegove ilabe naklepe, dočim sem svojega rešitelja tako tesno privil k tebi, kakor kakšen novo počeni možiček svojo ženico. Sicer pa veter kmalu spoznal, da se mu več ne izplača zaganjati va me, ker je videl, da se nahajam v dobrih rokah, zato je namah nehal divjati. Saj je bil že ikrajni čas, kajti bil sem že do trla sit tistih trdih objemov, Tedaj sem spoznal, kako silno moč ima veter na ravnini. Po čudežni rešitvi sem naj prvo prisegel pri Mohamedovi bradi, d je zdaj naš novi zaveznik proti komunizmu, da če bo še (daj obiskal moje sorodnike, se ne bo Iz mojega klobuka vrane nikdar več izvalile. V prisego *em tudi vpletel, dk boita v bodoče bolj čislal naše pennsvf-vanske hribe, posebno tistega za mojim domom. Saj to tudi za-iluži, kajti stoji noč in dan na itraži ln čuva moj dom pred viharjem. še bolj je zanesljiv kot tisti angel varuh, ki ga je nekoč omenil v svoji pridigi neki hrvaški pop: Spominjam se, 1a nam Je tudi kaplan pri vero jku pravil o angelu varuhu, kako nas zvesto varuje pred hudobo. Ampak hrvalkl pop je bil večji gcntleman in strašil svoje vernike z vragom celo v pridi- naš program. Na odru se je pri-gi. Dejal je: Ja znam zašto kazala miss Klun in zapela. Ka-hodite vi ljudi, u crkvu. Ne ko je pela, tega moje pero ne strašite se vraga; ja vam kažem,' zna opisati. Želel sem, da bi bil da on vam ne može ništa uči-' Rockefeller in potem bi dekle nit. Znate da ima svaki čov-jek svoga angela varuha, jer on vas tako čuva kao konjski rep konjsko prdico." Resnica je, da je ta precej okrogla, ampak vragu precej o-krni njegovo moč, vendar pa je kljub tem on še vedno glavni cerkveni steber. Kam sem zašel?! Saj nisem ničesar pri tistem kolu prisegel v imenu vrfc-ga in bo moja prisega veljala tudi brez njega. Po tisti mali ceremoniji pri kolu, sem jo kar hitro odkuril. Svojega sorodnika sem našel v hlevu, ko je baš krmil čedo. "Ali ti ga je odneslo?" me je vprašal, ko je videl, da nimam na glavi klobuka. Vse drugo mu je bilo jasno in je celo vedel, da sem objemal tisti kol. Seve, ni bil prav nlfc ljubosumen name in priznal je, da je nekoč 'njemu veter odnesel ne samo klobuk, ampak tudi hlače. Name ni njegova nezgoda napravila nobenega vtisa, čeda pa je močno otresala z glavami in tudi jezike je vtikala z ene nos; niče v drugo. Mogoče, da je tako izražala posmeh. Trinogač pa je stal tam v kotu brez posla, kadar pa se bo pojavilo novo življenje v hlevu, bo pa ponovno zaposlen. Zapazil sem tudi, da je bilo pod obokom zataknjenih nekaj časopisov. Sorodnika sem vprašal, kakšne vrste časopisi so tam gori. "O, tisto pa je tista lažniva tetka A. D." Tako je dejal, jaz pa sem opazil, da mu ni nič kaj po volji, ker «sem jo iztaknil pri nJemu. Nato je tudi dejal, da zahaja k njemu že precej časa, a še danes ne ve, kako si je u-trla pot v njegov dom. "Dvoje je mogoče: ali mi jo zastonj pošiljajo, ali pa je kdo plačal naročnino zame." "Sicer pa je ne čitam dosti, vendar pa tolikfi AVGUSTAJm Razgledi po stari domovini (poroča Fran jo Alcl it LjùMjane) vgSh JUGOSLAVIJI «ipehi prostovoljnem v JugoslaVf jf pod tem naslovom sta objavi-L acetkom avgusta angleška ^•Westminster Prasa' in KL» Observer'' dgltt čla-ISpff« angleškega pu-Ke. w. Tempesta. Med ¡¿n P«e *lankar tudi tole: ^obnova v Jugo-napravlja globok vtis i>a m ki obišče jugoslovansko ¡publiko" ,. . v odstavku o mladinski progi tarmc—Sarajevo piše:. . Med, ■000 prostovoljci je tudi 2,000, Ljincev iz Avstralije, Aibani-IBolgarije. Danske, Francije, Lje Palestine, Švedske itd. Uii dela opravljajo ženske. Cfabeti se učijo fttanja in i Delavci na progi ima-i razna razvedrila, kakor liške predstave, kino (mo-, koncerte, predavanja, ki fvodijo profesorji, kar predaja pravo napredno vzgojno ■ , 'Samo en smoter— ^ Ikfostanje domovine" Čeboslcvaški list "OBrana Li- k" je objavil članek "Nova ju-«slovanska armada", v katerem ped drugim piše: Politična vzgoja borcev v ju-¡cslovanski armadi je eno izmed Ijmodernejših orožij. Velike i slavne zmage Titovih juna-b niso bile samo plod heroiz-jl temveč tudi sistematične in pktno vzgoje jugoslovanskih Krčev, ki predstavljajo s svojo noko politično moralo svetel pgled rodoljubov in brariilcey Imovine. Jugoslovanski vojak I uči pravilne orientacije v razr ih življenjskih vprašanjih in Eoče odgovor na najbôlj zamota vprašanja. Jugoslovanski K k pozna samo en smoter— ostanje domovine. Zato je Dgla osvobodilna borba jugo-Îwanskih narodov izbrisati na »ojem ozemlju vse ostanke fa-fema in očistiti nesnago sode-tonja izdajalcev s sovražni-m." * Trdno verujem, li je Jugoslavija n mir" Direktor instituta za praktič-* religijo v Birminghamu dr. Sond Williams je ob priliki ob-llu v Jugoslaviji izjavil beo-Pl«ktmu listu "Borba" sle- pT "Prispeli smo v Jugoslavijo z um namenom in željo, da bi istili zbližanju naših naro-V Jugoslaviji sem dobil « vtise, spoznal sem globo-p »vednost ljudstva, ki obnav-ivojo državo ter sem spre-da imajo jugoslovanski ni ljudje silno vero vase v svoje sile. Trdno verujem, t* jugoslovansko ljudstvo za >n da ne more in ne sme Ido vojne." II položaju 'Jugoslaviji Opisal major Rlght. bivši po- P^k britanskega vojaškega p» v Beogradu, daljše pi-P kl ga je v izvlečku obja-¡jffonski časopis "Dallf Te-P4" »n v katerem pravi (■drugim: F vaakega dvoma je: voll-tOr v*fin'« iugoslovanskega PT> P°dpirt wedanjo vlado. i*, d« jo tudi v Jugo-H» *ksj gcdrnjdčov kot so L*« dri,vi. Tod« najbolj P* K «sil, ki so nalman) pri-P'1 k osvoboditvi svojo dr-C* kl tudi toda) nlčooar na t'" Pri nlcnl obnovi. To t? 1¡JI ki z.htavsjo zaščito f drt^i begunci iz taborišč v Italiji izvajajo svojo aktivnost v Jugoslaviji. Tudi so dokazi, d» prihajajo preko jugoslovanske meje agenti, mogoče tudi saboterji. O tem ni nobenega dvon^, ali hočemo JufOslavftt izkaiali našo simpatije in pomoč,—in u-pam. dn, hečemo,—toda) jo moramo izkazati tistim. Id so bili tlačeni od našega «kupnega ao VjaioUca in k* ao dali velikanske žrtve, podpirajoč nas. da bi deblll vojno, in kl se danos mi- ško svobodo v Jugoslaviji. "P/s, vsod aorn obUkal corkve. Vidal sem vernike, da svobodno Isvr-sujejo svoje verske dolžnosti. Popolnoma som prepričan, da v JugCklavijl ni nObeneg« vmešavanja v svobodo veroizpovedi. V Ameriki bodo sadovoljni. ko bodo to slišali." Dr. Gaorgo Barner. urodnlk "World's Calla" iz Indianapolisa je med drugim izjavil, da je proučeval tudi socijalne proble-me v Jugoslaviji ter da ga je presenetila prav aktivnost cer^ kve na področju vere. "To me je prepričalo, je rekel, da je v Jugoslaviji svoboda vere in da so neresnična poročila, ki so t*-, dila nasprotno. V Ameriki imamo še lisa predvojno dobe car* kov ločeno od dršave. Dejstvo. dijo da bi obnovili svojo dr- ti lepega, je nežno in krhko. Človek s podedovanimi slabimi, morda celo t zločinskimi lastnostmi, ne more biti sre čen in prav tako ne tisti ljudje, med katerimi tak človek živi. AH bi ne bilo bolje za človeka ln za družbo, da bi se tak človek nikoli ne rodUf Ce pa m laki ljudje že rodijo, tedsj bi bilo treba zatreti njihovo plodnost, Niso redki primeri, ko o-trocl očitajo svoji materi, kako je mogla poročiti tako slabega človeka, kakor je njihov oče, Seveda se mati izgovarja, da takrat, ko sta se vzela, oče ni bil tak. V resnici pa je bil prav tak in mati je najbrže to tudi vedela, Toda zaljubljeni ljudje mislijo samo nase ln nikdar ne na otroke, kl se bodo rodili lz te zveze ln bodo vse življenje nesrečni. Vsako dekle, ki se poroči, zato da si ustvari svojo rodbino ln svoj dom, bi morala dobro premisliti, kakšnega očeta bo dsls svojim otrokom. Se veda mora storiti isto tudi moš, ko si izbirs ženo. Le iz dobrega semena bo vzklila krepka in zdrava rastlina. Cim starejši postaja otrok, tem vidnejši so znaki podedovanih ali prirojenih lastnosti. Kako zgodaj Že opazimo, če Je o-trok radodaren ali skop, redoljuben ali površen, miren ali nagle jeze, namiljen ali trdosr-čen Itd. Prsv kmslu tudi opa /imo, kako Je z otrokovo nadar-lenostjo. Nekateri so manj, drugi bolj nadarjeni, redki pa so tisti, kl prinesejo s seboj posebne darove—izredne talente. Marsikateri otrok, pa ki se v šoli ne uči prav dobro, skfiva v sebi nagnjenje do kake posebne ve- de. 2e pri igranju v predšolski dobi opazimo lahko, kaj otroka posebno veseli in v tisti smeri bi bilo treba potem otroka vzgajati. Celo vidno duševno zaostali otroci imajo svoja posebna močna nagnjena, samo da jih pri takih otrocih teže odkrijemo. Sleherni tak otrok zadrhti ob zvokih godbe. Kakor hitro smo ugotovili pri otroku kako pe)scbno dobro ali slabo lastnost, moramo takoj začeti z vzgojo, da pravilno u-¿merimo dobro in zatremo v o-troku slaba nagnjenja. Da pa bomo imeli uspeh v zatiranju slabih nagnenj, moramo neprenehoma dopovedovati otroku, kako slabo je zanj in kako ne bo nikoli srečen in priljubljen v družbi, če se ne bo znal obvladati, zatajevati in če se ne ob znal upirati prirojenemu nagonu. Le če mu bomo prlka-sali njegove koristi in nesreče, kl Izhajajo iz tega, bomo imeli uspeh. Koliko manj zločinov bi bilo, če bi bilo mogoče v nekem odleičllnem trenutku prikazati zločincu, ki se je odloČil zs kako zlo dejanje vso grozoto posledic, ki bodo nastopile zanj po izvršenem zločinu. Ce pa je otrok že od mladega navajen, da bo pomislil najprej nase, bodo zaradi tega tudi drugi obvarovani hudega. Človek je velik egoist in če se bomo pri vzgoji naših otrok zavedali tega dejstva, bomo lahko obvarovali o-troka marsikatere nesreče. Ce hočemo vedeti, kakšni bodo naši otroci, ko bodo dorasli ln stopili v samostojno življenje, tedaj je potrebno, da se temeljito poglobimo v njihovo du-ševnost. Vse tiste lastnosti, kl jih ima človek kot otrok, bo 1-mel tudi kot odrasel človek. Ali pa narobe: Vse, kar je v odrss-lem človeku, je bilo tudi v otroku. Domača in Šolska vzgoja pa iz vseh teh dobrih in slabih nagnenj gradita1 človeka za skupnos^. Naloga staršev je, da znajo pravilno usmerjati dobre in slabe lastnosti, ki Jih ima o-trok po naravi, naloga šole' pa Je, da odkrije v vsakem otroku njegovo posebno zanimanje, dar narave, In mu pomags, ds doseže svojo srečo zase ln za skupnost. (Po Lluds. led.) PrekOp ss saščito 328,227 oralov rodovitne seM-Ije. Ob času poplav se pofOsto razlije jo rSke ln potoki n« področju brodskega, «IJukovaflkega, županskega, vlnkovškega, vuko-varskega ln mitrovškega okraja. Rečni nasipi so samo začssnl, ker ne morejo zadržati vode. Dk bi preprečili poplave, so sklenili skopati odvodni prekop v dol-lini 30 km. Ta prekop bo zbiral vodo potokov In jo odvajSl v Sivo. Delo se je že rszmshnllo. Hkrati bo s tem prekopom omogočeno tudi namakanje 6000 ha frmijlifc._ Ali ale naročeni m dnevnik "Proaveio"? Podpirajte svoj listi "Crossfire" ' Pregled slika "Crossfire," ki se prtlnr kazati v RKO Palace sleda* liAlu v mvdo, 27. avgusta, KKO je pr«v*el ta tefak subjekt popolno prosto s kompletnim uspehom in Jo /«lo dobro Minirane drame, ki daje mnog« utltkM, (Jlsvne vlog« imajo Rolieii Young, Hubert Mitchum in Rohfrt Heyn Povest j« prirejena V povojnem Washingtonu in podlega je l#ie/p«rnt»ina morltev. Medalji- sodelujejo v vlogah Oloria wy«*r. Kdward Dmytryk je dlrek-tirel, Adi lan Hcott Je produclrsl In John Pu s ton j« spise) to film igro. "Crossfire** se priporoma kot ertS najboljlih slik lega leta —(AdV.) P KO PALJKIF •OVftAlTVO BREZ VZROKAI MORITEV BREZ VZROItAl Začne v sredo 27. svg. soir»? »GKIT MITCHUM-RY AN m mi'Uit IM« PRVA VAŽNA POVEST V SLIKAH O SOVRAÉTVO IN NETOLELlftANJU RASE. PROSVETA KRIVDA FRANCE BEVK (Nadaljevanj«) Ana je gledala široko, prepadeno, kot gleda človek v brezdno. Počasi se je izvila beseda iz nje; bila je hripava, jedva slišna. 'Tvoj brat je umrl, kakor umre vsak človek" "Ne," se je rogal Brdar. "Ni umrl drugače. Ali, zakaj je umrl tako nenadoma? Kdo je bil navzočen ob njegovi smrti?" Ana se je prestopila še za korak nazaj. Bala se je Brdarjevega sključenega telesa, njegove velike glave, široke stoje in rok, ki so se iztezale krčevito, kakor bi jo hotele zagrabiti in zadaviti. Zadela je ob pult in se preplašila. Zamahnila z rokama in se obrnila proti predsedniku. "Gospod sodnik, on laže?" "Saj še ničeaar dejal nisem," je Brdar ni izpustil iz oči. "Znorel si! Norec si!" "Povej, kdo je bil navzoč, ko je moj brat umiral? Se Jožeta si nagnala spat. Sama sta ga oblekla in položila na oder . . ." "Stric!" je /eknil Jože, pred katerim se je odgrinjal zastor novih strahov. "Gospodje sodniki, ta človek je norec!" se je Ana obračala do obrazov, ki so bili okameneli od začudenja. Marička se je zavijala v materino krilo. "Mati, molčite!" je prosil sin. "Kaj bo molčala!" je revsnil Brdar v kletko. "Resnica naj se izpriča!" Ana je bila v stiski. Morala je govoriti. Iz smrtne sile so prihajale pretrgane besede iz nje. "Gospodje sodniki , . . tako je bilo . . . Več let je bil bolan, tistega večera ga je prijelo slabo . .. Umrl je še ponoči ..." "Gospod sodnik," se je oglasil Brdar sredi besede, "tistega dne sem bil pri njih .. . Čufer. stokrat sem ti to' povedal. Ali sem ti povedal ali ne?" "Če praviš, da si mi povedal, že rnora biti res," je odgovoril Čufer previdno. "Prišel sem bil mimo hiše . . . Hude in trde besede sem slišal . . . Stopil sem v vežo , » ." "Ne, ne! Jaz bom izpričala!" se je oglasila Ana. "Mene poslušajte!" "Izpričaj ! No, le izpričaj" "Saj ste mi pričo ubili! On bi lahko pričal." "On bi lagal, kakor lažeš ti!" "Povejte, Brdar," se je oglasil predsednik, "kaj ste videli?" "Kaj sem videl? Stopil sem v vežo, takrat so me slišali. Prišla sta mi nasproti oba . .. Ta in rajni hlapec. Iz kamre sem slišal hropenje. Nista me pustila dalje . . ." "Laže!" "Gospod sodnik, lahko prisežem! Da je bolan, sta dejala. Hotel sem iti po duhovnika, nista me pustila . . ." "O!" je jeknila Ana. "Nista me pustila, sem dejal, in ponovim še enkrat. 'Saj ne more govoriti,' sta rekla. "Po zdravnika pojdi,' sta mi ukazovala ... Jaz sem se iztrgal in bežal v kamro. Ležal je v cunjah, vznak in take oči je imel," je kazal Brdar svoje velike stisnjene pesti. Ana je zamižala. "V dno duše me je zgrabilo, zato sem letel, kar so me nesle noge . . ." Brdar je otrnil solzo in onemel. Nastal je molk. Ana je zbirala besede, vendar tudi ona ni mogla spregovoriti. "In potem—kaj še veste?" "Ničesar," je dejal Brdar. "Vrnil sem se brez zdravnika, moj brat je že ležal na mrtvaškem odru. Poslali so me proč, da bi nihče ne bil navzoč ..." "Gospodje ..." ga je prekinila Ana. "Ni bilo tako!..." Predsednik je vprašal Jožeta: "Kje ste bili vi tisto noč?" "Slišal sem vpitje," je odgovoril Jože jedva sliino. "Prišel sem, a so me napodili spat . . ." "Ali je tudi oče vpil?" "Sprva tudi, pozneje samo mati . . ." Predsednik je premeril Ano z globokim pogledom, v besedah je bilo toliko ostrosti, da je ženska strepetala ko šiba. "Ana Seljakova, čudne stvari smo slišali; kaj pravite vi na to?" * Ana je padala v prepad. Z obema rokama se je oprijela otroka, nato ju je sklenila, kakor da moli in prosi. "Gospodje sodniki, poslušajte! Resnico bom govorila . . . Vse tako, kakor se je zgodilo . . . Moj rajni . .. moj mož je slutil, da med menoj in hlapcem ni vse tako, kakor bi moralo biti... Dobil naju je . . . Razburil se je . . . Hude besede smo si rekli, to je resnica . . . Nesla sva ga v posteljo, nato je umrl . . . Nisva se ga dotaknila . . ." "Ne verjamem, da se vajini prsti niso zapi-čili v njegov vrat," jo je ugriznil Brdar. Posilile so ga solze, premagoval je ginjenost. "Ubogi moj brat!" Na te besede je nastal grozen molk. Iz te tišine je odmel le glas državnega vpravdnika, še ta je rahlo trepetal "Ana Seljakova, težek sum je padel na vas. Pridržati vas moramo, dokler se ne prepričamo o vaši morebitni nedolžnosti. Odpeljite jo v zapor!" Ana je razumela in vendar ni mogla razumeti. Stala je kakor v tla ukopana; srce ji je nehalo biti. Počasi je premerila navzočne, da se po njih obrazih prepriča, ali so te besede veljale nji. Predramila se je v spoznanje. "Kaj sem storila?" "Odpeljite jo!" je velel predsednik. Ana je apoznala, da ni pomota. Oklenila se je deklice in se obrnila do sina in do Brdarja: "Vi ste me zapeljali!" Odtrgali so jo od deklice, ki je ostala sama sredi prostora, in jo odpeljali. Maričkin glas je vpil za njo: "Mati!" "Odpeljite deklico!" Je ukazal predsednik. Predsednik mu je prikimal. Brdar je hotel iti, a se je ustavil še enkrat. Pogledal Je na Jožeta in stopil do kletke. "Težko mi je, Jože!" je dejal in solze so ga premagale "Težko mi je, kakor mi še nikoli ni bilo." Hotel mu je stresti roko, a se je skozi ograjo dotaknil le njegovih prstov. "Ti rajši ostani tu, nam doma bo težje živeti." Jože je ostal sam med sodniki. Njegove oči so zbegane iskale po prostoru. (Dalj« prihodnjič.) TOREK, 26. AVGUSTA Mlodrag Djurdjevlč (Odlomki) V jeseni ena ln štirideaet— spominjam se: veter potegne, pred hišo padajo jabolka z drevesa in se kotalijo po hregu; ali pa je noč, vse je mirno, slišim samo jabolko, ki pada skozi listje tn vejice, pa težko udari na zemljr»—da, vem, jesen je bila. Tedaj mi pravi moj mož Rade: "Mara," pravi, "pridi no nem." Prišla sem Stojiva pod jablano, on ae je prijel z roko za vejo. pa Jo k pet i/pustil in si začel zvijati cigareto. Gledam nekam v strart, pa ml pravi: "Ah slišiš. Mara?" pravi, "kako ponoči grmijo topovi?" "Slišim" "Gotovo m* nekje bi Jejo?" "Bijejo se kajpada?" 'in ljudje padajo, ni da bi al si človek tajil, ljudje umirajo" "Prišel je čas umiranja. Rade." setn rekla, "menda je tako sojeno: živ ne moreš |xkI zem-ljo,M Tako sva ntala Jabolka So pa-dsla z drevesa in Rade je gled.il rs vsakim, ko je izginjalo v travi Mol/slu Kva Ali veš," mi pravi, "da Jih je m noči iz naš. na ne bi jih bili pobili Italijani, ko lUatl «» prišli skozi vas! . . Odkašljal si je, vrgel cigareto v stran in mi pogledal v oči: "To pomeni, da naj grem tudi jaz, kaj?" Nisem mu odgovorila. "Včeraj so me nekateri vabili," pravi, 'Pojdi z nami!' so rekli. itulijanska in ustaška vojska gresta proti naši vasi: umak-nimo se, da nas ne pobijejo kakor stare žensk«.' To noč bi bilo treba iti na pot!" "Dve srajci imaš." mu pravim. "In. zima se približuje— vzemi odejo. Toda puške nimaš," sem reki s, "kje boš dobil puško?" "To je najina stvar—Jo bomo že dobili.. . Toda mar naj grem? Zdaj sem s teboj tu pod jablano, šele pred petimi meseci sva se poročila, a kdo ve, kako bo pozneje: praviš, da naj Krem?" "Ni drugače, Rade—taka Je usoda." 9 * "A ti?" "Kaj jaz! Čakala te bom, dokler se ne boš vrnil." "Vsi se ne bodo vrnili!" mi pravi. "A kaj onih petdeset," sem rekla. "oni ntsn niti odšli!" M reči ae. midva pa stojiva Spet si je zvil cigareto. "Vidiš, Mara." pravi, "* nama je tako Vzela sva se, kupila sva kravo in mislila sva—takole sva mislila: kravo imava Eno sva vasi kn šla k sorodnikom tja - v