r....... 1"'
N«jT«Sji ilmnaki dnevnik v Združenih državah
h
i 2
Vflljt za tn leto . • • $6.00.
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto
Za
celo leto
$7.00 $7.00
GLAS
The largest Slovenian D United Stitflfc
List slovenskih delavcev v Ameriki«
and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 56. — STEV. 56.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 9, 1935. — SOBOTA, 9. MARCA 1935
VOLUME XLIXI. — LETNIK XTJII.
MUSSOLINI PODPIRA GRSKE REVOLUCIJONARJE
"Nova doba za industrijo"—pravi Johnson
vstaši obstreljujejo solun;
venizelos je baje pobegnil
Londonsko poročilo, da ima Italija svoje prste vmes, potrjuje tudi Jugoslavija. — General Kon-dylis bo uvedel ofenzivo, kak Dr hitro mu bodo dovoljevale vremenske razmere. — Grški predsednik pravi, da bo vlada z vso strogostjo zatrla > vstajo.
LONDON, Anglija, 9. marca. — Tukajšnji "Daily Herald" je izvedel baje iz povsem zanesljivega vira, da je gonilna sila za grško revolucijo italijanski ministrski predsednik Mussolini.
To senzacijonalno poročilo je objavil list z debelimi črkami.
Mussolini je baje podžigal nezadovoljne elemente na Grškem k vstaji, in Mussolini bo odgovoren za vse posledice.
LONDON, Angjija, 9. marca.—Dopisnik "Daily Expressa" poroča iz Beograda, da je Jugoslavija resno posvarila Bolgarsko.
— Ako le en bolgarski vojak prekorači grško mejo, — je rečeno v brzojavki, — bo stopil v veljavo balkanski pakt. Posledica tega bo, da bodo Jugoslavija, Turčija in Romuns/ka pomagale Grški.
"Exchange Telegraph" je zvedel iz Sofije, da so vstaške bojne ladje obstreljevale Solun.
BEOGRAD, Jugoslavija, 8. marca. — Vladni krogi zatrjujejo, da dobivajo grški revolucijo nar j i pomoč od neke tuje velesile (Italije) ter da se snuje mednarodna zveza, ki ogroža Jugoslavijo.
ATENE, Grško, 8. marca. — Voditelj grške revolucije, bivši ministrski predsednik Eleutherios Venizelos je bil tekom obstreljevanja Krete nevarno ranjen ter se nagaja na begu v Egipt.
Poveljnik vladnih čet general Kondylis pravi da bo vlada uvedla odločno ofenzivo proti vstašem, kakorhitro bodo dovoljevale vremenske razmere. Ozemlje ob reki Strumi, kjer so se vstaši ustavili, pokriva visok sneg.
Vstaške bojne ladje niso z obstreljevanjem Soluna povzročile mestu posebne škode.
RIM, Italija, 9. marca. — Italijanski vladni krogi niti z besedo ne omenjajo londonskih poročil, da italijanska vlada oziroma Mussolini podpira grške vstase.
Ministr. predsednik Mussolini je danes poslal gško vodovje tri italijanske bojne ladje, da bodo ščitile interese italijanskih državljanov na Grškem.
- ATENE, Grška, 8. marca. — Grški predsednik Aleksander Zaknis je v svoji izjavi na Associated Press zagotovil, da bo vlada z odločilnimi ukrepi zadušila vstajo. Njegova izjava se glasi:
"Sedanja vlada je bila vsled volitev 5. marca, 1933 poklicana v življenje. Nekaj ur po objavi izida volitev je skupina bivših častnikov, ki je stala blizu Venizelosove stranke, pod vodstvom generala Plastirasa skušala vreči vlado."
' Zaradi ogorčenja javnega mnenja je zaradi zvestobe armade, se jim je ta namera izjalovila in nastopiti je mofala Tsaldarisova vlada, katero je narod izvolil.
"Sedanja vlada se popolnoma posveča cilju, da odstrani politična nasprotstva in da omogoči izboljšanje gospodarskega položaja.
"Bivši častniki, ki so bili zapleteni že v več zarot, so se zarotili tudi proti sedanji vladi, toda s tem so v javnosti zbudili strah in ogorčenje, ker je bila zadovoljna z mirom in izboljšanim gospodarskim položajem tekom dveletne Tsaldarisove vlade.
"Venizelos se je postavil na čelo upornikov. Vlada je takoj Izdala odločne odredbe, da se zopet vrne normalni mir in prosperiteta, katero je grški narod užival pod sedanjo vlado."
angleški izvedenec bo
Sel v rusijo
Simon bo najprej šel v Berlin. — Politika Anglije ostane neizpreme-njena.
London, Anglija, s. marca. V bližnji bodočnosti bo odpotoval v Moskvo in Varšavo stotnik Anton Eden, da razpravlja z obema vladama o angles ko-francoskem sporazuma v Londonu. Dan njegovega obiska št* ni določen.
To jo v poslanski zbornici naznanil zunanji minister Sir John Simon. Poslanci so ga takoj pričeli bombardirati z vprašanji. Labor it Will Thorne g a je vprašal:
— Ali namerava Mr. Eden odpotovati v Mokvo, predno greste vi v Berlin, ali pa mora počakati vašega berlinskega obiska ?"
" V tej zadevi ni nikake nujnosti", je od vrnil Simon. "To je svobodna dežela. Nameravano je bilo, da po obisku Berlina prideta drugi deželi na vrsto: In tako se bodo najbrže vrstili dogodki".
Liberalni poslanec Murdock McKenzie Wood je vprašal Simona, ako Rusi ne bodo užaljeni, ako gre v Rusijo kak drug zastopnik, ki ni minister, medtem ko je zunanji minister šel v Berlin. Na to mu je Simon odgovoril, da so se vedno pokazale kake težkoče, kadar je bil zunanji minister odsoten iz dežele dalje časa, da pa v tem oziru popolnoma zaupa Mr. Edenu.
Edenova pot pa bo najbrže samo poizvedovalna in bo pozneje tudi zunanji minister obiskal Moskvo in Varšavo. Najvažnejše pa je, da Hitler čimprej ozdravi, da more osebno govoriti s Simonom. Vse drugo je manj važno.
mussolini pošilja vedno več vojaštva
V Afriki je že 20,000 i-talijanskih vojakov. — General Graziani imenovan z a vrhovnega poveljnika.
Rim, Italija, 8. marca. — Italija je pričela 20,000 vojakom, ki jih je že poslala v Vzhodno Afirko, pošiljati oja-čenja in kralj Viktor Emanuel je imenoval generala Rodolfo Grazianija za governerja So-malie in vrhovnega poveljnika italijanske armade.
V uradnem naznanilu je bilo oznanjeno, da se je general Graziani, katerega je kralju predlagal Mussolini, s svojo y>e-loritani-di vizijo izkrcal v Mo-gadišu.
Obenem pa tudi vlada naznanja, da se je s pamikom "California", ki jiavadno vozi med Napol jem in San Francisco, odpeljalo skoro 1000 letalcev v Vzhodno Afriko. Skoro vsi letalci so prostovoljci. Izdelovalci aeroplanov so dobili že naročila za nove aeroplane, ki bodo nadomestili aeroplane, ki so bili poslani v Afriko. Vsi prostovoljci bodo v Eritreji in Somaliji uvrščeni v fašistično milico.
Govinani-divizija iz Florence je pričela odhajati v Napolj. Vzelo bo najmanj dva tedna, predno bo vsa divizija vkrcana. Parnik "Grange" jo od-plul z bataljonom strelcev s strojnimi puškami in dvema baterijama iz Messine in bo v Tripolisu vzel na krov 2000 ta-mošnjih vojakov. Dva'druga pamika sta odplula iz Napo-Ija z 68 častniki, 630 vojaki in veliko množino vojnega mate-rijala.
ROJSTVA V NEW Y0RKU
HAUPTMANNOV SKLAD
Komisar za drobrodelne namene Stanley H. Howe je sporočil Hauptmanovi ženi Ani, da ji ni dovoljeno nabirati prispevkov za obrambo njenega moža brez dovoljenja. Howe pravi, da mu je Mrs. Haupt-mann obljubila, da bodo odstranjene vse nabiralne puščice po javnih prostorih in da ne bo več prirejala shodov, na katerih je dosedaj nabirala prispevke.
Obenem pa je tudi generalni pravdni k države New Jersey D&vid T. Wilenitz rekel, da bo država New Jersey zahtevala vsako vsoto, ki je bila na-| brana za Hauptmannovo obrambo, ker je Hauptmann vložil ubožno izpričevalo s prošnjo /la Npw Jersey plača stroške njegovega priziva v znesku $10,000.
Mrs. Hauptmann je po dvoranah nemških društev in po nemških trgovinah postavila nabiralne* puščice, vsled česar
Zdravstveni komisar dr. J. L. Rice je naznanil, da je bilo prejšnji teden v Greater New Yorku rojenih 2,281 otrok, ali 500 otrok več kot prejšnji teden. V istem času pa je umrlo 1622 ljudi.
long proti predsedniku
Predsednika do!ži, da je prelomil svojo besedo. Miljonarji služijo ravno tako kot pod Hoover jem.
ZA SKUPNO POSOJILO KITAJSKI
Washington, D. G., 8. marca. Državni podtajnik Phillips je naznanil, da so Združene države obvestile Anglijo, da je ameriška vlada pripravljena poga* jati se za skupno posojilo Kitajski.
jo je Howe v torek poklical v svoj urad ter ji povedal, da je to po postavi države New York prepovedano.
Naslednjega dne se je Mrs. Hauptmann zglasila pri Howe-ju in ga prosila za dovoljenje za isti večer napovedani shod v Schwaben Hfcll v Brooklynn. Howe pa je prošnjo zavrnil in shod se je vršil brez pobiranja prispevkov.
V svojem govoru po radio, ki po svoji ostrosti in psovkah ne zaosta ja-za govorom generala Johnsona v ponedeljek, je senator Huey Long iz Lousia-ne rekel, da mu je Bela hiša napovedala boj, da bi ga zaradi izjalovi t ve Rooseveltove po-Htike naredila za črno ovco in da je bil Jolinsonov govor proti njemu in župniku Couglilinu samo prvi strel iz nasprotnega tabora.
Johnson je v svojem govoru imenoval Longa in Coughlina dva norca, ki se ne naslanjata na razum, temveč na razburljive duhove nepoučenega naroda.
A' svojem govoru je Lonej odgovoril Jolinsonu s tem, da ga je označil kot moža, "pod katerim je NRA postala po celi deželi tak škandal, da je moral Roosevelt Johnsona žrtvovati kot grešno ovco in ga odsloviti".
Zanimivi del njegovega govora pa se je šele pričel, ko je prešel na osebnosti. Rekel je, da med Rooseveltovimi svetovalci in Hooverjevim "kuhinjskim kabinetom'' ni nikake razlike: tukaj, kakor tam so vedno Astorji, Rockefcllerji in Morgan, ki imajo v vsaki stvari zadnjo besedo. "Natakarji so se mogoče premenili", je rekel, " toda kuharji so o-stali isti' \
Long je rekel, da si naj vsak sam ogleda PAVA, CAVA, NRA, AAA in druge "abecedarske organ izaci je: ' * Več delavcev je brez dela, kot kdaj poprej. Dolgovi Združenih držav so narastli za 10 milijard. Lakota, stiska in beda vsepovsod, toda gospod Roosevelt je mogel storiti in pustiti, kar se mu je poljubilo".
"(Sedaj pa so se spravili na mene, ker sem pred štirimi leti gospodom okoli Hooverja rekel, da na ta način, kakor delajo, ne morejo ničesar doseči, in ker sem pred tremi leti Roo-seveltu in ljudem okoli njega rekel isto. Z drugimi besedami: na Huey Longa imajo smrdljivo jezo, ker jim' morem sedaj povedati: "Saj sem rekel!"
Lon# pravi, da položaja v Združenih državah ne slika prav nič temnejše kot je v resnici, kajti Johnson je v ponedeljek sam priznal, da pod depresijo trpi 80,000,000 ljudi, administrator reliefa Harry L. Hopkins pa je rekel, da 22,375,000 Amerikancev prejema državno podporo.
Po njegovem mnenju se Roo-seveltova vlada ne more prav nič izgovarjati, kajti dve leti je imela dovolj časa, da bi pokazala, kaj zna. Long je bil tudi prvi, ki je pod Hooverjem
mendieta naj odstopi
vlada bo razširila moč
nad trgovskim življenjem
PROVIDENCE, R. I., 8. marca. — Navzlic težkim porazom, katerih je bila zadnje dne deležna NRA. pred zveznimi sodišči, je bivši NRA. administrator general Hugh Johnson izrekel zelo važno prerokbo: s pomočjo sodišč bo zvezna vlada dobila nad gospodarskim življenjem naroda večjo moč, kot kdaj poprej.
Z isto ognjevitostjo in enako ostrimi besedami, s katerimi je v ponedeljek napadel senatorja Huey Longa in župnika Coughlina, je grmel proti velikim brezsrčnim družbam ter je v istem stavku govoril o band iti h.
Z naglico gorskega plaza zavzema ameriško gospodarstvo, kakor je rekel Johnson pred odveniško zbornico države Rhode Island, obseg, ki uničuje malega trgovca in velika podjetja postavlja na njihova mesta. "Toda altruistično ban-ditstvo spada v romantično preteklost in se moremo zanašati na to, da korporaeije nimajo duše. Ne razdiram tru stov, toda trdno sem prepričan, da naš narod ne je juhe iz roke, ne da bi pri tem tudi rekel kako besedo".
Johnson je prešel v posa-' mezne probleme, katerim stoji ravno sedaj nasproti NRA in tako tudi ves narod. Po njegovem mnenju je treba rešiti naslednja dva vprašanja: 1. ali naj bo vse pod nadzorstvom in 2. ali naj nadzoruje kongres, ali države?
Kot pravi Johnson, ni večje neumnosti, kot da državne meje določujejo industrijsko delo v Ameriki.
"Svojih nosov ne smemo po-grezniti tako globoko v postave, da ne bi slišali grmečega koraka novega časa in novega gospodarstva. Vsem ljudem, ki imajo ušesa, da slišijo, in oči, da vidijo, je izkušnja dokazala, da smo en sam narod, ne pa 48 liennetično zaprtih oddelkov".
Državni uradniki so se pridružili stavki. — Bombe v carinskem in zakladniškem uradu. I
Havana, Kuba, 7. marca. —' K 300,000 stavkarjem, ki za-; htevajo odstop predsednika C.' Mendiete, so se pridružili tu-i di uradniki in uslužbenci na-' učnega, delavskega in finančnega ministrstva. Neposredni povod za ta korak je prišel iz mesta Cienfuegos, kjer so vsi delavci, ko je odbila ura dvanajst, pustili delo. Najbrže bodo v najkrajšem času zastav-' kali tudi ostali državni uradniki in bodo vsled tega ves državni stroj ustavili. Arojaštvo je zasedlo finančno ministrstvo, ter je prisililo uradnike, da so stali na svojih mestih, da je bilo vladno delo saj deloma poravljeno.
Ar glavnem poslopju finančnega ministrstva je ravno ob času, ko so uradniki odhajali iz poslopja, eksplodirala bomba, ki je ranila eno osebo.
Ar carinskem nradu, kjer so uradniki zastavkali in zahtevali, da je 39 njihovih odpuščenih tovarišev zopet nastavljenih, je tudi eksplodirala bomba, ki je ranila 7 oseb, med njimi je tudi poveljnik pristaniške policije stotnik Oscar Hernandez in njegov namestnik poročnik Carlos Perez.
SUHAŠKI SODNIK ODSTAVLJEN
Lansing, Mich., 6. marca. — Volilci Lingliam okraja so z eliko večino glasovali proti izvolitvi okrajnega sodnika Ch. B. Coflingwooda, ki je postal važna proliibicijska osebnost, ko je zaradi prodaje žganja obsodil na dosmrtno ječo Mrs. Etta Mae Miller.
imel pogum javno povedati, na čem boluje Amerika: da je preveč kapitala in dohodkov v rokah nekaterih, medtem ko so dohodki malih ljudi tako majhni, da ne morejo pokupiti izdelkov vseh industrijskih podjetij. In Roosevelt je po svoji zmagi in pri nastopu vlade javno izjavil, da bo skrčil dohodke velikih, malim pa da bo pomagal.
SPADA JE MORIL ZA KRISTUSA
Bastia, Korzika, 6. marca. — Zadnji korzijski ropar Andre Spada je pred sodiščem v mestnem gledališču priznal, da je postrelil mnogo orožnikov "iz ljubezni do Kristusa".
Obravnava proti njemu je zabava. Sam sebe imenuje največjega tigra celega sveta.
Časnikarskim poročevalcem z nasmehom odgovarja na vsa vprašanja, toda o svojih roparskih tovariših noče ničesar povedati.
REČNI VOZNI RED
Moskva, Busija, 8. marca. — Promet na reki Moskvi se bo moral ravnati po lučih, kakor po mestnih ulicah.
Na Moskvi so že bile postavljene zelene in rdeče luči in policijski motorni čolni. Ta' odredba je bila izdana, ker je po-'leti reka polna čolnov.
"0LA8 MAS OD A'
HEW YORK, SATURDAY, MARCH 9, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
Ofraai and PnMMwd by
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakwr, President
L. Benedik, Treas.
Place of U$ W. 18tfc Street.
the corpora don and ade' reawa of a bore officers:
New York City, N. Y.
•LA8 NAAODA (Velce ef the People)
■very Day Except Sunday t< %nd Holidays
fe poleta la Mit lota



IB
. $6.00 . $Sjoo
i •9 t t• ••I
Za New Yoek aa ealo leto
2a pol leta .......
2a inoacmatro aa celo leto Za'pol lata ..............
fr.oo $8*0 «7.00 f&OD
SubscriptioD Yearly 16.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" iahaja vsaki dan lavaemH nedelj tu prasnlkov.
Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne prlcbCuJejo. Denar naj se blagovoli fnMljatl po Honej Order. Pri spremembi kraja naroSnikov, pror'mo, da * *K*t fndl nrejftn> blrallVe naznani, da hI trejo aajdeaio naslovnika.
IttAS NaROBA", »If W. 18th Street, New York. N. Telefhawe g CHdasa »-»M
NEMIRNI BALKAN
Na (Irskem je izbruhnila revolucija, ki je bila že dalj časa na programu. Pot ji je ugladi'1 bivši ministrski pred seclnik Veuizelos.
Po svetovni vojni je Veuizelos a Ipravil monarhijo, ustanovil republiko ter ustvaril se preeej redne razmere.
f*ar let je igral na Grškem vodilno vlogo, slednjič ga je pii iiionarhistiena ljudska stranka v parlamentu pora-žila. nakar je odstopil.
Krogi, ki imajo izza onega easa v rokah politično moč, zele obnoviti moiiarliittTie.no vlado ter poklicati nazaj na prestol kralja Jurja, ki je večino svojih neprostovoljnih *• počit-nie" preživel v Londonu, <<k>Čim se nahaja sedaj na lovu v Indiji.
Liberalci pod Venizelosovim vodstvom so bili sicer pri zadnjih volitvah poraženi, toda njihova moe je naraščala od »dne do dne.
Kreta, Solun in Maeedonija veljajo kot najmočnejše trdnjave protimonai-hističuih Vtnižzelosovih pristašev-
Da bi se vzdržali na površju, so monarhisti pod vodstvom ministrskega predsednika Tsaldarvsa osvojili fašistične metode, kar je dandanes ]>o balkanskih državah že nekaj običajnega.
Veuizelos in nekateri mornariški častniki (tudi v ar madi je veliko število prtKtimonarhistov), so udarili s presenetljivo nagiieo, se polastili liekaterin Ihojnili ladij in dobili otok Kreto v svoje roke.
Vlada je \~se svoje zanesl^vo vojaštvo poslala jmvti revoliu-ijonarjem, proglasila obsedno stanje ter začela obstreljevati vtft<aške taborišča.
Venizelosova hiša na Kreti je bila popolnoma razdejana, bombe so pa tudi po raznih mestih napravile precejšnjo škodo.
Vlada, ki je zatrla vse revolneijonarno časopisje in podvrgla vsa poročila najstrožji cenzuri, poroča, da se vstaši na vsej črti umikajo.
Ker je pa naprosila Jugoslavijo, naj aretira enega najbolj znanih revolucijonarjev, generala Plastirasa, ako hi pdbegwii na jugoslovanska tla, se zdi, da "zmaga" ni tako popolna kot pravijo.
(Irska revolucija, pa naj se konča tako ali tako, u-\ egne zanetiti novo balkansko vojno.
Meje med balkanskimi državami so bile po svetovni vojni precej drano začrtane.
V vsaki balkanski državi je veliko število nezadovolj-nežev, ki so uverjeni, da je njihova prava domovina v so-serin ji državi ter se bore proti zatiranju.
Vsitika balkanska država skuša dobiti nazaj tristo o-zemlje, o katerem je prepričana, da ji je bilo pokrivici r>dvzeto.
Bolgarska, Jugoslavija in Tuiv.ija so začela na mejah koncentrirati svoje vojaštvo.
Kaj se Ibo »kuhalo iz tega, bo pokazala bližnja bodočnost.
Frest City, Pa.«
Zopet, raram poročati le žalostne novice. Kakor sem že parkrat omenil, »ta v naši naselbini vedno dva smrtna slučaja obenem ali pa k mulo drug za drugim. tako se je tudi sedaj zgodilo, ifi najbolj značilno jo, da sta obe smrtni nesreči skoraj enaki.
Dne 2(>. februarja je pri pripravljanju drv v gozdu veja tako močilo udarila Frank Zupančiča, da je drugi dan v bolnišnici poškodbi podlegel. Pokojni je bil star 54 let, zapušča ženo in 8 že odraslih otrok. Doma j«* bil iz St. Lovrenca ob Temenici. Dne L marca pa je Alojz Lavrič šel v gozd po drva, in ker je bil sneg in led, je drevo vlekel ter na ledu tako nesrečno padel, da si je prebil črepinjo in čez nekaj ur v bolnišnici umrl. Lavrič j<* bil star 5f> let, doma iz Črnega potoka pri Kočevju. Zapušča ženo in ."> nedorastle otroke in brata.
(Vravno nekoliko pozno, pa ker še ni bilo poroča no v tem
listu, naj tudi poročam, da je j kakor povsod tudi tukaj pred dobrim mesecem smrt j sedaj bodo pa žclibo; vzela družini Frank Oven zve- še. Družba, ki je d< sto soprogo in drago mater Terezijo Oven. Za njo žalujejo soprog, sin, štiri hčere, dve sestri in brat. Z vsemi prizadetimi družinami cela naselbina sočustvuje in jim izražamo naše iskreno sožalje, pokojni pa naj počivajo v miru.
Delavske razmere so bile
Jacob Rufferts IB o c k "M t? e v
IN BOTTLES
ŽARAM OMEJENE ZALOGE RUPPERTOVEGA B O C K PIVA. VAM SVETUJEMO. DA GA NAROČITE ZGODAJ
Vaš prodajalec v soseščini lahko sprejme vaše naročilo sedaj in vam točno zadosti dne 13. Marca, ko bo Ruppertovo Bock Pivo naprodaj. Če ga vam pa le ne more preskrbeti, nam telefonirajte naravnost in mi bomo skrbeli. da ga boste točno dobili.
JACOB RUPPERT
Telephone ATwater 9-1000
BREWERY
NEW YORK Cm
la be. » še slal>-sedaj »letoma obratovala, je za nedoločen čas zaprla rov, in ker imamo bridke skušnje od poprej, ko je bil zaprt skoraj dve leti, gledamo s strahom v bodočnost.
Pozdrav čitateljem!
Poročevalec.
Iz Slovenije.
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro do-1 movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori« —-Naročnina za stari kraj stane $7. — V] Italijo lista ne posi-| Ijamft.
KREZOVI ZLATI RUDNIKI
Turški listi poročajo, da je uspelo odkriti zlate rudnike, ki so bili nekoč last s lovnega li-dijskega kralja Kreza, najbogatejšega moža starega veka. Za te rudnike se zanima turško gospodarsko ministrstvo, ki je odredilo preiskavo, da-li je vredno začeti z izkoriščanjem nekdanjega vira pravljičnega bogastva.
Kratka kariera lažnega fratra Rudolfa.
Frančiškanski "frater" je hodil po Mariboru in trkal na vrata. Vratarju pri očetih frančiškanih je zatrjeval, da je mlad frater in da je pravkar odslužil kadrski rok ter ostal trenutno brez sredstev. Dobil je nekaj podpore. Tudi pri predsednici katoliškega društva se je zglasil mladi frater in dobil srebrn kovanec. Ko so mladega fratra spraševali, kje ima kuto, je imel brž na jeziku izgovor, da je ravnokar odslužil kadrski rok in da nima denarja za vlak. Pripovedoval je tudi, da bo pel letos jeseni novo mašo in da je bil v šoli pri očetih frančiškanih v Ljubljani.
Tako si je frater brez kute nabral lepe denarce. Pri šolskih sestrah pa je zaman skušal prepričati vratarico o svoji pobožnosti in redov ni št vu. Na lepem se je znašel pred njim stražnik, ki ga je od vedel na policijo. Tukaj se je izkazalo, da je "frater" 23-letni Rudolf R. iz Dalmacije. Slovenščino je gladko obvladal. Kar odkrito je povedal pri zasliševanju, da se mu je zdel ta način naj-prikladenjši, da je prišel do denarja, ki ga je potreboval. Ima ženo, ki mu je lani povila deklico, pa je brez posla. Dak-tiloskop Grob in je "fratra" slikal in mu odtisnil prstne odtise, nakar so bratca Rudolfa izročili sodišču.
Strašna smrt v goreči kleti.
Po (k)brili dveh letih je požar ponovno uničil znano, nekdaj pokojnega dr. Oražna klet v Ža vodilu zdaj pa last posestnika Cvelbarja Alojza, po domače «Skindra iz Dolenje Prekope. Pri tem požaru je postal žrtev ognja tudi oče lastnika, slaboumni Cvelbar Mati Ta. Našli so ga pri gašenju in podiranju strehe pod atreho zoglenelega.
Mož j«* bil s sinom v bližnjem gozdu, kjer šo pripravljali koljo za vinograd. Odstranil se j«* pa ponovno od dela. Tak»i tudi k rat ko pred nastopom požara. Ali gre za nesrečo ali požig, bo težavno dognati, ker je priča požara zgorela. Pokojni Cvelbar Matija se je že pred dobrim letom v svoji duševni zmedenosti izrazil, da bi rad umrl v svoji kleti in da bo tukaj še enkrat gorelo. Izključeno ni, da se je nesrečni Cvelbar v duševni raztreseno-sti izpozabil in sam povzročil ogenj.
Zločin malopridnega sina.
V prijazni vasici Kalobje, ki je približno pol ure oddaljena od iSv. Jurja ob železnici, je bila na zverinski način zsivratno umorjena (>9-letna posestni-ea Klizabeta Repec.
Ko se je vračal posestnik Poljšek iz Kostrivnice domov po samotni gozdni poti, je naletel popoldne na posestnico Elizabeto Repec ki je ležala v gozdu ubita. O tem je obvestil orožnike pri Sv. Juriju, ki so pod vodstvom komandirja Jožefa Gori jak a takoj pohiteli na kraj zločina.
Orožniki so ugotovili, da je stara posestnica živela pri svojem sinu Adamu in njegovi ve-ui Frančiški na posestvu, na katerem si je izgovorila kot. Sin in snaha se s staro Rebče-vo nista razumela in prepiri v hiši niso bili redki. Adam se je hotel svoje stare matere že pred leti oi^križati. Natresel ji je med jed arzena in jo polagoma zastrupljal, pa so njegovemu zločinskemu početju prišli na sled. Repčevi so zdravniki rešili življenje, siti pa je moral v ječo, kjer je presedel 3 leta.
Tudi ta kazen ga ni iztrožni la in poboljšala. Ko se je vrnil iz zapora, se je njegovo sovraštvo do matere še povečalo ih znova sta se tožarila. Pre-
tekle dni sta bila zopet pred sodiščem v Celju, kjer je sin pravilo-izgubil. Zato j«* zasnoval peklenski načrt, da se matere iznehi.
V zaporu se jf Adam Repec seznani! z malopridnim Janezom Polenikom iz Mislija, ki je 1»i t zaradi uboja in tudi tatvine že večkrat kaznovan. Ta je živel na Adamovem posestvu in njega je Adam pregovoril, naj starko umori. Da bi odvrnil vsak suni od sebe, se je Adam Repec odpeljal v Savinjsko dolino in se vrnil šele drugi dan. njegov pajdaš pa j<> medtem izvršil gnusni zločin. Zvečer je nesla Repčeva žito v mlin k Zeliču pri Sv. .Jakobu. Nazaj grede jo je Poleni k za-vratno napadel 111 pobil mi tla. Neka soseda je sicer slišala njeno vpitje, vendar ni šla blizu.
Orožniki so aretirali Adama Repca in njegovo ženo Frančiško. Seveda se je Adam delal nevednega, zatrjeval je svojo nedolžnost in dokazoval alibi, češ, da ga sploli ni bilo doma. Med zasliševanjem so je pa že nekoliko omehčal in je priznal, da je še istega večera po zločinu govoril s. Po-lenikoni. ki mu je povedal, kaj
je storil. Z ženo sta nato odšla na dom in se nista brigala za umorjeno mater. Bila sta prepričana. da se bo dala vsa 'A\-deva prikriti.
Morilec Polenik je po zločinu pobegnil in ga orožniki še niso izsledili, upati pa je, da ne bo ušel roki pravice. Za njim je izdana tiralica. Na domu pri Repčevi 11 sn ostali zdaj trije Adamovi otroci v starosti 11, 12 in 13 let, ki zanje skrbi Adamova sestra. Stara mati v grobu, starši pa v zaporu, to so posledice nepremišljenega to-žarenja in pravdanja, ki je prineslo že toliko gorja.
Strašna rodbinska žaloigra.
Kapusta Tomaž od Sv. Križa pri Dobovi je imel sina Pavla, ki je ležal že š«-st leto v po-: stelji zaradi neozdravljive su-šice. OcV Pavla /.•• od nekdaj ni maral, ker je živel v mišljenju, da Pavel in njegov sin. Zato je bil tudi sin največkrat gla-den, ker mu razen brat .Jožeta, ki pa ni bil stalno doma. nihče ni hotel nič streči. Tako je zadnji čas ostal s k or o pet dni brez jedi.
Te dni, ko so pretakali vino, ga je začel oče zmerjati in se ga je celo dejansko lotil. Sin pa je imel pri sebi v postelji nož in revolver. Z zadnjim je hotel očeta prestrašiti, a ga je zadel v roko. Ko si je oče rano zavezal, je prišel nad sina s polenom. Ko je sina tiščal s celim telesom na jiosteljo, mu je ta zabodel nož v život. Smrtno ranjeni oče je kmalu nato izdihnil. Kden o<| bratov je nato udaril Pavla po glavi in ga močno poškodoval. Pavla so drugi dan v spremstvu orožniž-nikov odpeljali v bolnišnico.
Ko so mrtvega Kapusto nesli na pokopališče, je padla kr-
KAJ HOČETE ČE VEČ ...
Kakor vsako leto, .-o se tudi lansko pomlad in poletje vršili pikniki, pozimi pa veselice. No, kaj hočete: sorodne duše se pri takih priložnostih najdejo.
Ona je bila mlada in neizkušena, on pa z večini mazili namazan. Strašno rada ga j«' imela.
Tudi on ji je o<l začetka dosti govoril o ljubezni, ko je pa spoznal, da mu ne kaže druge ga kot sveti zakon, jo je k;ir popihal nekam tia Za pad. X«-vem prav, 'V v Cleveland ali v Cikago. Ona pa za njim. kako-pa.
Ženske imajo v Ameriki vso pravico, kar moški presneto dobro vedo. Sodnikove razsod be j»- nevarno čakati. Kajti sodnik bo vedno razsodil v njen prid.
\ <lal so jo v svojo usodo in ponižno rekel, <la jo bo vzel.
Proti W\v Vorku sta .-«• »kil pa j odpravila in se začela pripravljati na poroko. To pa si-veda if" gre tako hitro. Treba je najeti stanovanje, preskrbelo pohištvo ter to in ono poko-maudirali. Tudi k spraševanju je treba iti in se na oklice da ti. Salament, ali -o bili jezni gospod, ko sta stopila preden j.
Te sitnosti so vzele toliko truda in časa. da je bila šele pred novim letom poroka, zadnje dni februarja, je bil pa že krst.
Vse je bilo fino pripravljeno; vse lepo in Velikopotezno. Na krstijo sta povabila prija tel je, znane«-, vse strice in vse tete. Vina je imel -^e lanskega dovolj, ker ga ni mogel piti. kajti preveč se mu ji- po pik-
sta nosilcem na tla, se odprla j niku mudilo na Zapad. ter se je truplo zvalilo veli, kar je povzročilo med ljudmi sko-roda paniko, zlasti še, ker je vsa ta žalostna zgodba povzročila med ljudstvom veliko razburjenje. Ljudje obsojajo mrtvega Kapusto, ki je bil sam kriv, da se je njegov nesrečni sin tako daleč izpozabil.
'IVI.: STiiyvt>s:tni !M544<>
Dr. D. S. DIBICH
ZDRAVNIK
Oriiitiira : in op. in <>«l C—8 zv<W-or
S«»h.: «mI 1 |ni|i„ «>il »l—s -/.v. 45 E. 9tl» ST., NEW YORK CITY
SSBh,!
: IWI!!*'! IfflBBTOWW
28 Velikonoc
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75 .......... Din.	100
$ 5.35 .......... Din.	200
$ 7.50 .......... Din.	300
$12.— ............... Din	500
$23.85 .................. Din. 1000
$47.50 ......... Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Lir 100
$18.25 ........................................Lir 200
$44.60 ....................Lir 500
$88.20 ....................Lir 1000
$176.— .,..................Lir 2000
$263.— ............................Lir 3000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE ^ODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
zrn Izplačilo večjih zneskov kot sgoraj navedeno, bodisi v dlnarjlb ali Urah dovoljujemo Se bolje pogoje.
lEFUClLi V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za isplaMlo $ 5.— morate »Mlati..........$5.75
$16.— " "	..........$10.85
$15.— " "	••••..... $10.
$20.— M "	..........$21—
$4t.— " "	..........$41.25
Prejemnik uobl ▼ starem kraja Izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po C&ole Letter za pristojbino $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Glai Narod«"
M
21« WEST 18th STREET
NEW YORK, N. V.
jlliiillilMBIillllllBWIIIIl
Lepo je bilo in prijetno. !»• navzočnost stiin* t«*t<* Mice j«-delala zirairo. Z^iija mora biti namreč vsepovsod, »Vludi im*-!it* iti jMilcir.
Vsi noslja -»t «l<>bro z;ib«*-vali. le teta Mu-a je irrdo irle-dala. včasi nekaj mrmrala, vča-si pa nekaj tuhtala predse.
Xa vse mogoče načine so jo skušali razvedriti, pa zastonj. Ni in* je« 11 a. ni m* j>ila. b * tuhtala je.
Vsi >i» jo s strahom gledali, kajti bili so prepričani, da bo iztulitala vra^ra in pol.
Zabava j«j prikip«*Ia do viška. Takrat se jt« pa v sosednji sobi oglasil otročiček s svojim jokom.
Takoj je skočila srečna mati ponj in prinesla vseira v Židi in v špieah veseli družbi pokazat.
Drobeeno otroče j<* bilo, komaj štiri funt«' je varalo, sicer je pa bistro gledalo ter je bilo polno življenja in zdravja.
Vsi so hvalili otroka in čestitali materi, le teta Mica se je #rdo držala.
—	Kaj bo t«j — je siknila skozi škrbino — stavim, da n«* va.^a več kot tri funte.
Znano vam je. da ne mori »to mater bolj razžaliti kot če ji o-troka ne pohvalite. Stara «le viea Mica se je pa hotela tako-rekoe kar norčevati z njejra.
—	Štiri funte vapra — je u-govaigala mlada mati odločno. — Štiri funte in še nekaj čez.
—	Ah, kaj bo to — je sikala teta Mica — to ni vse skupaj nič, tudi če bi šest funtov va-gaJ.
Mladi materi je šinila rdečica v lici^. Teti Mici je morala odgovoriti, pa kako naj ji «mI-govori, da bo zaleglo?
Izkušene mlade matere imajo pa več pameti kakor vse stare device in še tri Mice povrhu.
—	Res ni k dove kako velik in močan — ji je zabelila — toda pomisliti morate, teta, da sem šele d.va meseca poročena.
tlkanskf koledar za 1935? - stane 54 centov. - naročite ga še danes
r*

OL A 8 NARODA1
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 9, 1935
THM LARGEST SLO VEHE DAILY in U. 0. A.
. .iKOMfe* IL ' -	-■
KRATKA DNEVNA ZGODBA
Nwrwnw y
FREDEMC ROVTET:
ZAPUŠČENA
Oh tri ret rt iui štiri je sto pila Lucie Lamgevinova iz Ma-guziua Louvra, kjer prav za prav ni kupovala; poklicala je taksi in kakor \>ak »lan se je dala odpeljati k Mareelu Ka rgeu.
Kakor vsak dan j«' morala krotiti svojo notrpnost, <la bi ne prišla na sestanek prej *ne go ob določeni mi. Kactarko li si je to dovolila, Marrela bo-disi ni bilo doma ali pa ni skrival svojega nezadovoljstva.
Kakoi- vsak dan jr sedela stisnjena v kot ter drhtela v sladkem in grenkem pričako vanju. Sladka ji je bila misel, tla ga bo zopet videla, da bo počivala v njegovem naročju, grenka pa bojazen, kakšne volj« bo. Znal je biti tako nežen, ii. tako robat. Ljubila ga je s polno lldanostjo in on se je tega dobro zavedal... Že osem -najst meseeev je bila ta ljubezen vse njeno življenji'.. . A j kaj je bila Mareelu* Včasih -i je zastavila to vprašanje, v J trenutjkih dvomov, mučne ne gotovost i.
I Medno se je seznanil z njo je imel mnogo Ijuhie, to je do bro vedela. Hil je zapeljiv, lep, vajen naglili uspehov.. . Očarana je bila že po prvem srečanju z njim. Dotlej ni i-mela uolienega globljega do-; živetja. < Množila s<* je bila p red šestimi leti s praktičnim, poštenim možem, brez svež" mladosti, ki niti po izobrazbi, niti po zunanjosti ni bil ni.'*' | »osebnega.
Nikoli* ni imela namena va i;.ti svojega dolgi>časnega mo ža, ki ji je nudil mirno, dokaj razkošno življenje, in zabave, da je bila lahko zadovoljna. Mislila je, dii ljubezni sploh n • Iio pogrešala... Pa se je pojavil Mareel... in odkril ji j:-njo samo... Zdramil je v nji novo bitje, plain teče, izgubljeno v neslutenili nasladah, mučeno z neznanimi bolestmi.. . Tako strastno, tako udano mu ji govorila o svoji v roe i ljubezni, o svoji sreči, o svojem « nes hrepenenju in o svoji ljubo ->im most i.. . Kako bi ne bil tega sčasoma zlorabil!
Ljubezen vedno eden izmed zaljubljencev zlorablja, če jr prepričati, da je drugemu nenadomestljiva.. . Tu jo je zlo-inbljal Mareel. Ljubil je sicer Lucijo, o tem j<* bila prepriča-na... V svetlih trenutkih jo je znal o tem prepričati.
Ali bo uživala danes pri njem svetle trenutke?	j bila to
Včeraj popoldne se ji j" |
zdel raztresen, neiskren. Zvečer na plesu, kamor je šla samo zato, da bi ga.videla, se ni pojavil. Zakaj? Davi je zaman poskušala telefonirati mu.
DušiJa jo je bojazen, ki- sije tli mogla odkrižati.
Bojazen, ki jo je obšla vodno, kadar ji je kaj po krivici zameril, kadar-se ji je zdel tuj, sovražen, zoperon, če ga dva ali tri dni ni bilo k nji; to so bile grozne preizkušnje, ki so jo zelo bolele in ki jih je bil že večkrat pripravil.
Avto se je ustavil na voga In ulice, kjer je stanoval Mar cel. Hitro je plačala in planila v hišo kamor ni nikoli vst<> pila, ne da bi ji močneje utripalo srce. Desno v pritličju je pozvonila.
—	Marcel če k. zakaj te včeraj ni bilo: Bila sem tako v skrbeh, če se ti ni kaj pripeti h- Ah, kako nesrečna sem bila! Bilo je tako grozno.
Vrgla s«* mu je v naročje, a on jr ni sprejel, nič kaj toplo.
—	Prosim te, Lucie, sam» neumnih očitkov nikar... Xi-sem mogel priti, to je vse.
Imel je obraz svojih mrač ! nih trenutkov. Čeprav je bila prijazna soba polna prijetne toplote, jo je naenkrat zazeblo i bolj nego zunaj na mrazu.
—	Marcel, kaj imaš proti j meni? Kaj sem ti storila.' Ali! me imaš še rad:
Sklepala je roke in stal:; : pred njim kar v kožuhu, vsi iz sebe, in njen obraz je preble deval pod nadihom barvila.
—	Lucie, le nikar nobeni!; »cen... Odloži svoj kožuh... I *oshišaj me. ..
—- Da, takoj... X-o, kaj je .' Povej mi. kaj >e je zgodilo.'
—	< 'uj torej: Pariz moram zapustiti.
— Kaj: Ti od potuješ! Mar cel, to ni res!
ljubil tako, kakor jaz. Nikar me ne■ zapusti! Ne pahni me od sebe!
Xi plakala, toda glas se ji je trgal. Drhtela je, držeč se krčevito z obema rokama ramen svojega ljubčka. Gledal jo je, to je božalo njegovo sa-moljubje. Se nikoli ni tako jasno razumel, kaj ji je bil. Bilo mu je tudi žal, da ji je tako zagrenil življenje, kajti \ splošnem je bila prijetna ljubica. Toda njegovo potovanje!
VTEMOZIRU POSNEMAJTE KITAJCE!
Mi |»mvium "Kiiku s«* imnte?". t« dii Kitnj<-i s<i l»«>lj pametni. «»ni prst vijo "Ali jč V«5 ž«*liwlfH- v dobrem r«*«iu"r" Oni vwln. da
IMTOEK ŽEIiODEt' POMKM POIMII.NO ZDRAVJK in rslnitcKH izraža ta |m»lrav !«• sini-nrl življenja, in Kitajci greti" Se «Hi-1 jt*: Svoj«- »travnik« |»lH«"-ujej<*. 'l-t jih olxlrzi' v tloltiviu zdravju. «• pa •/.n njihovo služlui v slučaju lKtU'7.ni. MI NE MOREMO ITI NA KITAJSKO k<*r to iti v navadi, Kitajtf pa lait-ko tukaj |Mtsufinaint'. Mi lahko plačamo 7.U
TRINERJEVO GRENKO VINO
ki lut »»lnlržalo ua* želodw v pravt-m redu ter 1m» preprečilo vse trpljenj« . ki ga iKtvzročajo želtttleni neredi. k->r
jiltivovol. nesiMM-mist. itt'či>lo piprtje. pline. nepreltavo. slab tek. pomanjkanje energije, renin trin-li in s«- ozirati |m» zdravilu? Ali nT Ik'Ij pametno prepre«"iti l»«jlezi'ii z uitoraUo Trinerjevega Crenkega Vina. ki ga pri]x>roč-aj<> mnogi ztlravniki? Sevfd i.
g DVE
gfiahg	Spi
SIROTI
Bp** L*. ČlfltEKT
J7i»
, ..	i.,	< slučaju kronir-nc holt-ziti vprašaj! •
je bilo cc ze ne lieobliodno pa Uvojega »travniku. Vsak boljši lekar Vsaj koristno iti zanimivo, ill nar vam lahko i K streže s Trinerjevim
Vinom. Jos. Triuur C*«trp.. ddanil Ave., <'lii«-ago. 111.
Adv.
.jezilo ga te, da st dovoljuje o- i <*«»i"m x .	* .	. , i-'«:: s... A
v s rati ga v njegovem svobod- !
nem odločevanju.
— MiJa Lucie, — je dejal i
Madiicu — -preveč nespametna J
>i. Tvoja ljubezni je žare* ;
prrver sebiena, pre ver nasi I- ;
na. Ne morem uravnavati !
svojega življenja po tvojih J
1ASTAV1ČJI KRALJ" V ŽELEZNI KLETKI
Na Kitajskem je zadnje ea Moram odpotova j gospodaril slovtvi razboj-toda drugare
kaprirah.. ti. obzailujrm, i « irrr.
—	\'zemi me s seboj.. .Kaj nir hri«ra mož! Saj mi je vsr-« lin. Pospravim svoje stvari, iu odpotujem s teboj.
—	To je izkljueeno. Tu je « »Iver vsaka )>es<*la.
—	Torej o«lptduješ, da bi se me iHikrižal
—	Kaj li pa pride na mi-sel!
Ihter je nadaljevala svoje prošnje. \'sa iz sebe, ne menee
ltik Ja, kateremu s«» Kitajri tla H priimek ,4Lastavirji kralj" . Ta razlitju i k je imel to lastnost, da je botratašeiu jemal in revežem dejal. Veekrat so us: z« ujeli, f»a vsakikrat je uše!. Setlaj ga imajo spravljenega v železni kl<*tki. v kateri bo t; Mal toliko rasa, dokler jim zo pet ne bo ušel.
Ne nosi zaman imena 44La->tavirji 'kralj". Kakor lasta vira ima tudi on to izredno lastnost, da se ne da lahko u
>i- za svoje dostojanstvo, brc/, j^ti, kadar ga ujamejo, zna tu
jeze na moža, ki ji je tako kruto trgal srce se je borila samo za to, da bi ga obdržala, vsi v strahu in negotovosti, kako bo mogla živeti brez njega.
Dosegla pa ni nieesar. Obljubil ji je sieer velikodušno, da se bo potrudil omejiti svoje potovanje na dva meseca in pol, in obljubil je, da ji bo eesto pisal. Zapustila ga je ol> sedmih, strta, skrnšena o«l bo-
— Pomiri se vendar. Z a lesti, ko se je zadnjič ozrla po <iva ali tri mesece moram od -obi, kjer je preživela najslaj-potovati v Maroko po važnih ( še ure svojega življenja, opravkih. Jutri od|»otujem.—
Hotel sem ti povedati to že da-i bi...
\'sa obupana se mu je vr gla v na roe je.
— Norem! Norem! Ne morem živeti brez tebe! Saj sam dobro veš. Ne muei me, nimaš piavire m uri ti me zato, ker te ljubim. Hudoben si. Krut. Ne, nt, odpusti mi, saj nisem hotela tega reri! Toda ne odpo-tuj! Nir te ne sili odpotovati, to dobro vem... Četudi bi žrtev, ne odpotuj... Marrel, še -nikoli te .ni nibre
Stopala je po ulici napol onesvts'ena, ne da bi čutila mraz. Vrniti se domc^v ? f'e-mu * Ni imela volje. Pozneje je izaeutila |>otrebo biti sama, ležati, biti v temi s svojo bolestjo.
— Gripo imam, ne bom o-bedovala, — je dejala kuharici. I sto je ponovila svojemu mOlu, ko je prišel ves v skrbeli vnašat, kaj ji je.
Ver dni je ostala v }K»ste-Iji, bila je zares bolna; bala se je povratka v zunanje življe
(Nadaljevanje um 4. strani.)
STAVKA ELEVATOR MENOV V NEW YORKU
m
di hitro uiti. '* La^tavirji kralj*" — tako sam pripovedn je — r«»pa bogatim zato, «la more dajati revnim. Vsled tega uživa meti revnim prebivalstvom Kitajske silen ugletl.
Nekega dne pa ga je doletela bridka ustwla, da so ga vendarle ujeli in zaprli. Toda kmalu jo- izginil iz ječe. Tvedli so r.ataneno preiskavo, vendar nikakor niso mogli ugotoviti, kako je mož ušel. Ampak kmalu so ga zopet imeli. Sedaj je k prvi kazni dobil še nekaj let zraven. Teh pa ni presedel, ker je rez nekaj dni zopet u-šel. Sedaj so ga dolgo iskali in ga koneno res prijeli. Sedaj je dobil 10 let več ječe. Pred njegovo celico so postavili stalno stražo, ki ga je varovala noč in <lan. Ko pa so čez nekaj ča-•so nekega jutra stopili v njegovo eelieo, so se čuvarji si'-no začudili, ko so videli, da je celica prazna. Vnovič so ga Sedaj so zgradili zanj mor-no železno kletko, v kateri "Lasta vir j i kralj" čepi noč in dan ter ča»ka, da ga odpošljejo v kazensko kolonijo, kamor je bil obsojen za v*e svoje življenje.
Toda njegovi prijatelji, ki jih ima povsod zelo mnogo, pričakujejo, da se bo " La sta -vičji kralj" prav kmalu otre-«el gostoljubnosti jetniškega ravnatelja.

Preti kratkim so zastavkali uslužbenci, ki so zaposleni pri elevatorjih v newvorskih nebotičnikih. Iziavijajo, da s 70 dolarji na mesec ne morejo preživljati sebe in svojih družin. Nesoglasje se ni popolnoma uravnano. Slika nam kaže prizor pred nebotičnikom, v katerem je strajk.
DELO DOBE izvežbane šivalke tia "box-mašinahM pri šivanju "seiniitt" slamnikov. Stalno delo. — Jacob Korbar, 588 Broadway, New York, N. Y.
OR KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Anglesko-slovenskc Berilo
VINOLISH SLOVENE BEADEB STANE SAMO
$2
.TdmMf 0ff vrt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
' 216 WEST im STBBKS
Dobil je bil ta dokaz zadoščenja, da niso po zabili im vladarja, ki. je uslišal klic velikega naroda, borečega *»e za *vobodo in neotlvisnost. In ta vladar je tudi oddobraval srečno Wash-ingtonovo missel, da izbral za to važno po-slanstvo frameoskegn ea^tnika, ko bi lahko po sla I v Francijo svojega častnika.
In ko seje policijski ravnatelj na kraljev poziv predstavil v versailleski palači, mu je deial kralj :
—	Gospod grof, hotel sem vam prvi sporočiti veselo VHst. Samo da sem to pot informiran bolje od svojega policijskega ravnatelja.
Grof de Liaiieres je spoštljivo čakal, ktlaj bo kralj nadaljeval.
—	Vedite torej, — je dejal Ludvik s povzdi-gnjenim glasom, —da se je vaš nečak ovenčal s slavo...
—	Vitez de Vaudrev.. .
—	Je postal naenkrat slav en vojščak.
Grof de Linieres je bil takti ginjen, da je ho
tel poklekniti preti kralja. Kralj ga je pa dvignil in nadaljeval prijazno:
—	Sieer vaui bo pa vitez tie Vaudrev kmalu sam opisab svoja junaštva, kajti obveščen sem, tla <e kmalu vrne.
Potem je pa pripomnil s prijaznim irlasom. kakor je govoril s svojimi dvorjani:
—	Ne bom vam prikrival, grof, da se veselim vitezovega prihoda in da sem odredil, naj br >el generala Washingtoiia sprejet z enaki'u: častmi, kakor po-lanški prijateljskih držav.
' Iti ne tla bi čakal, tla bi -i gr«>f tie Linieres o-pomogcl o«! presenečenja, je kralj mnlaljeval:
—	de Vaudrev je zaslužil to čast: tff lahko prestnlite sami, če p reč i tate to pismo, ki
' mi ga |x>šilja general Washington.
Grot' de Linieres je spoštljivo -prejel iz kra-! ljevih rok pismo, ki si ga f>a ni upal prečitati.
| — No, — le prečitajte pi<mo. — um je pri govarjal kralj.
Policijski ravnatelj je ubogal. Komaj je prečita! prve vrstire, se mu je obraz zjasnil. Ir rdečie^i ga je i»blila, ko je kralj nadaljeval:
—	Vidite. gos|M»d. da bi bil vitez de Vai' drev lahko brez prednikov, kakor pravi star iz rek. Njegovo ime ostane slavno v zgodovin* mlade Amerike, ki jo čiHka po mojem mnenju še velika bodočnost. Tli srečen sem, gospod, da je deležen te slave bas član vaše rodbine, tla je baš on doprinesel svetu doka« hrabrosti našega naroda.
—	Vaše Veličanstvo mi izkazuje. .. — je za-jecljal grof.
—	Izkazujem samo dolžno priznanje častni ku, ki se je odlikoval kot hraber in bistroumen vojak. Blesteča junaštva zaslužijo blesteeo nagrado, ki bi bila dostojna tudi nas.
—	Vitez, — <si je drznil pripomniti grof, — ne more dobiti lepše nagrade, nego če me doleti čast, da ga sprejme Vaše Veličanstvo, kateremu, izroči Angležem odvzete, vojne trofeje.
Zdelo se je, da Ltfdvik XVI. malo razmišlja. Potem je pa naenkrat odgovoril:
—	Mislim obdržati viteza de Vaudrevja v svoji Osebni službi... Pa ni bilo odvisno od mene, da bi bil vaš nečak deležen kraljevske naklonjenosti.
Grof de Linieres je povesil oči preti kraljevim pogledom. Namigavanje je bilo preveč ja-sno, tla bi ga takoj ne razumel.
Pričakoval je, da bo kralj po pohvalnih besedah o vitezu razločno omenil svojo voljo izbrati vitezu nevesto.
V tem primeru, je miislil, bi nakopala ponovna vitezova neposlušnost, njegovi rodbini kraljevo nevoljo.
Toda bojazen, ki ga je bila obšla, se je i spremenila v gro&o, ko je Ludvik XVI. nadaljeval:
—	Upam, da bo izkazal vitez de Vaudrev v bodt>če več poslušnosti našim... željam.
In s strožjim glasom,je pripomnil:
—	Tudi jaz imam svojo tajno policijo, in vem dobro, da se misli vitez upreti naši volji s svojo osebo iu svojim imenom.
Grof de Linieres je molčal. Mesto radosti, ki je ni mogel zadržati, ko je zvedel, kako zadovoljen je tkralj z njegovim nečakom kot vojakom, je zavzel silen «trah.
Obenem s£ je spomnil, »kaj je obljubil vitezu. Spomnil se je, kako je zagotavljal viteza, da je postavil samo en pogoj na pot svoje pri-
volitve v vitezovo poroko s llenriko Gerardo vo.
Roger je ta pogoj izpolnil iu zdaj bo zalite val, «1: * tu* I i grof izpolni svojo obljubo.
Kaj mu je-mogel odgovoriti? In če kralj in-opusti svojega trdovratnega vmešavanja v v' tezuvo usodo, bo moral on, grof »le Linieres, svojo obljubo prelomiti.
A Diana, a Jlenrika ?. .. kj*ko bi sprejeli ves*, da je nanulkrat izpremeiiil svoj sklep.
Grof de Liniedes je bil po kraljevih l*e-.eda:.« ves iz sebe. Kar je kralj znova izpregovori!:
—	Vitez de Vaudrev prisjie čez dva dni i;:» otok preti Roehefortom. Poslal sem mu naproti svojega sla. Odredil sem, tla bodi svečan sprt -jem odposlanca generala Waslungtona čez osem dni... In ko bo policijski ravnatelj ukrenil vs kar spada v njegov delokrog, pri«le grof de L> nieres meti našimi ministri ui naši osebi dodeljenimi veljaki zavzet mesto, ki mu ga t*lkaž«,-naša posebna naklonjenost.
Grof je že hotel prositi kralja, naj izvoli sprejeti njegovo ostavko. Totla kralj je nadaljeval:
—	Tisto, ki >i jo je izbral vitez de Vaudrev zn nevesto, pri vedite.. .
—	Vaše Veličanstvo ve.. .
—	Vem, <la pri ved i te to dekle v Versailles. Hočem jo videti v Trian«»nu Mega dne, k»» sprejmem viteza de Vainlrexa: upam, da bom obema doj»ove«|al. «la <«* ne moreta vzeti. <)di"-tlil sem /.«*. naj vašo varvanko (in t«» l»e-edo je naglasih izpn-le. tla bo lahko porakala. kaj sem odločil glede lij«\
Iu kralj jf prikimal /. irlavti v znak. d;i j«-;i \*t Iijenra k«»urami.
Ta «-a>. kt» -e je vračsil grof • l/rnieres v Pariz, je vladalo v palači policijskega ravnatelja v«»liktt razburjen«-.
Pica r« I je bil zopet prišel v pala«'*o mornariškega nmististva. kamor je bil ž«- vajen IiihIiI i ve»"*krat na teden: vratar, .njegov «iuber prijatelj, ga je ob v« »stil t» skorajšnjem povratku vi-teza «h- Vaiiulrevsi.
In k«*r je bil vratar »lobro informirali o tem, kar j«' ujel iz neprestanega pripovedovanja v f palači, je poveilal Piranlu, kaj vse je doživel njegov gospod v Ameriki.
Stari sluga rot I bine <le Vamlrev j«- poslašal in kar na obrazu se mu je poznalo, kako ga zanimajo vse podrobnosti o vitezu.
Ko je pa prišel vratar do velike vitke, ki je bila v nji po vitezovi zaslugi angleška vojaku premagana, je Pieard kar ]H>skoeil o«I veselja.
Hotel j<» naglo vstati, pa je omahnil nazaj v naslanjač, ki je kar zaškripal pod težo njegovega telesa.
Hotel je govoriti, pa mu beseda ni hotela iz grla.
Njegov prijatelj vratar si je zaman prizadeva ohraniti svojo <lostojarrstvenost. Pri pogledu na Picada se ni mogel premagati, da bi ne počil v 'smeh.
Končno je stari sluga zopet prišel do sape.
—	Ah, to je sijajno, kar sva storita z vitezom! — je vzkliknil. — Naša oboževana bo o-Čarana, navdušena, ko zve iz mojih lastnih ust, kako veliko junaštvo ima za seboj, kolik«> slavo sva si priborila...
—	Ktlaj se vrne moj gospod ?
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna
"Glas Naroda"
r . ■*»' I J

K
OL48 NAEODA"
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 9, 1935
TH5S LARGEST SLOVENE DAILY In TJ. 8. A.
SAMOSTANSKI I ftVFP
kJ (ROMAN 12 14. STOLETJA).mJ\F v jlj\j
ZAPUŠČENA
! VELIKONOČNI PRAZNIKI
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H,
44
Z m pada dež in hlapci, ki stoje pod streho gosposke koče naslonjeni na leseno steno, pojo tiho. da si preženejo mokri čas.
Ko pride gospod Henrik z Desertusom iz lovčeve koče, pravi;
—	Slabo izgledal, Dietwald. Nočna straža te je izmučila.
—	Da, gospod!
—	Upam pa, da le je to noč tvoje strašilo pustilo v miru.
—	Mislite? z
—	Dietwald!
—	Bilo je z menoj pod isto streho, eelo dolgo noč.
Gospod Henrik molči ter z zvedavim pogledom opazuje
Patra. Nato pa pravi:
—	Pojdi spat. ker si truden.
Oba stopita v gosposko kočo; Desertns gre v spalnico ter so vrže na ležišče, toda na njegovih očeh je bilo mogoče videti, da ne bodo našle spanca. Gospod Henrik natoči kozarec vina in prilije nekaj kapljic iz majhne stekleničice, ki jo je vzel iz svoje zdravniške skrinjice.
—	Pij, Dietwald, to ti bo prineslo spanje.
Desert us izprazni kozarec. In ni trajalo dolgo, ko leži z
(Nadaljevanje s 3. strani.!
nje, kjer bi bila trpela še bol} nego v spavajočein miru svoje sobe.
Dve ali tri najbližje prijateljice so jo prišle obiskat. Slu tile so nekaj o njenem razmerju z Barceloni in zato so ta- , koj spoznale vzrok njene bolezni, ne da bi kaj omenile.
Ko je Lueie že hodila z <loma, so jo skušale razvedriti. Spočetka je odklanjala iijiho- j v<> vabilo, toda ker je bila brez utehe v času, ko je navadno j zahajala k Marcelu, se je okle * liila te rešilne bilke.
K svojim prijateljicam, ti-; čajanke, na razstave, po o j pravkih je vlačila s seboj sve jo topo žalost, prepojeno s spominom na odsotnega ljub j čka. Od njega ni imela še no-i bene vesti.
Prve tedne Lueiina bolest ni . nič porpustila, čeprav izbruhov obupa ni bilo več. Slednjič je
naprtim i trepalnicami in globoko diha v težkem spancu.	prišlo Mareelovo pismo, ki pa j
Gospod Henrik hoče stopiti na prosto, tedaj pa zagleda j,XI' prineslo zapuščeni nobene ; (iitli, kako dela v kuhinji. Popade ga neka misel, kot bi se je! utehe. Bilo je kratko, suhopai-hotel otresti, zmaje z glavo, toda vedno in vedno poleti ijje- j no. Pisal je, da gre njegovo gov ]»ogled proti dekletu.	| potovanje gladko. Sporočal je
— Gitli!
Roko si obriše ob predpasnik ter pride k njemu.
V STA K I 1» O M o VINI
PRIDRUŽITE SE NAŠEMU IZLETU NA KRASNEM KABINSKEM PARNIKU
"CHAMPLAIN"
6. APRILA OPOLONK
Hitra, pripravna pot prt ko Pariz i
in ekspreftnl vlak d<. IJiibljaii'-. T'ljudnu iKistr« Sba. — S'.avna fran-ro.«ka kuhinja. — (a «-zpla«"-tni vino prj obedih.
Znana ekspresna parnika
"ILE DE FRANCE" 4 P AR I S "
tudi plujeta redno iz New Yorka.
"NORMANDIE"
Ttt.oOO ton — 1"2:» (Vvl>v dolg. največji parnik na svetu odp uje iz New Yorka
7. .1 I X I .1 A
I'rfcHkrbit,- }*i proHtor**	|»ri
I. K O Z A K K A A S K K
'Itri-ni! Trawl 302 East 72nd St.,
■rvi««'. lin-.
New Vork
SLOVENK' PlltLISHINf; CO.
216 West 18th St.,	New York
<?r*eneh jdne
S KRALJEVSKIH DVOROV
VIHAR V TEXAS
SHIPPING NEWS

13. marca:
I)euis<lil.ind v Hamburg Washiugi'in v Havre
15. marca:
< »1> mpic v Cherbourg
lb. marca:
Chamiilain v Havre Coni* di Savoiit v Genoa
20. maica:
Hamburg v Hamburg \'eeilnain v llouldgue I'r«-«. Km.!iifveli v Havre
■ 22. marca: IVnn and Ma jf k lit
23. marca: II«- d»- Fran«
77. marca:
.Xt-w T«»i k v ;iattirnia v Mi>:<iiairaii
I la\rr
vhffrliourg
e v Havre
v- Hamburg Trst
v Havre
naslov, kain mu laliko odgo-vori. Napisala je takoj dva
najst strastnih strani, polnili solz in obupanega rotenja.
Ko je oddala pismo na po-što, jo je pa postalo naenkrat sram, kajti nehote je pomisli la na svojo strast in na Mar celovo suhopamost v pismu. Prvič je začutila napram njemu nekaj drugega, nego začuti sužnja napram oboževane-
—	Da. gospod?
—	Povej mi vendar, ali pa sta se tudi z gospodom patrom dolgi čas od večera do jutra kaj dobro razumela?
—	Ves čas dobro! — pravi Gitli z boječim nasmehom. — Pater je cul, jaz sem pa spala. — Kot bi se morala oprostiti, še doda: — Tako sem bila trudna!
—	Ves čas spala? Celo noč?
—	Bog obvaruj, gospod! Včasih sem že vstala.
—	Tn? In potem sta med seboj ljubimkovala, kaj ne?
—	Toda gospod! — pravi vsa prestrašena. — Kako naj l>i mi smelo priti na misel, da bi hotela s takim gospodom mu mojstru, ljubimkovati! Ves čas sem ležala in se nisem niti premaknila.
—	Kaj pa on?.Ali je s teboj govoril?
—	Nobene besede! Mislim, da me niti ni videl. Vedno je podel in je imel zaprte oči, kot bi hotel notri gledati.
—	Notri gledati? — ponovi gospod Henrik in kima praise. — Toda povej, ali si ga že večkrat videla?
—	Dvakrat, gospod! Prvič tam doli na stezi ob jezeru. — Naglo preneha, kajti gospodu Henriku vendar ni smela povedati, kak strah je tedaj občutila — strah in bojazen pred božjim možem! Tiho govori dalje: — Tu drugič na Veliki ponde-Ijek: — In tedaj ji pridejo solze.	4
—	Kaj ti je, Gitli, zakaj jokaš?
—	O, moj Bog. poglejte gospod, prišel je, ko je moral naš otrok izginiti, naš ljubi, dobri otrok.
—	Pridi, Gitli, pridi, sedi! — Pelje jo h klopi. — Tako! In sedaj mi povej, kako je bilo z otrokom.
Med solzami pripoveduje s priprostimi besedami o M i -niicinem kratkem živl jenju.
—	Poglej, gospod, deklica je bila kot veša v naši hiši, kot eevtlica po zimi in v vsej srčni stiski kot košček večnega kruha, od katerega smo mogli ves čas jesti, j>a vendar ni bil manjši. In sedaj je moral izginiti! In zakaj? Zakaj?
Frater Severin roj>ota na ognjišču s svojimi ponvami; roke so se mu pričele tresti: nekaj mu je moralo tudi prileteti v oko, kajti vedno se briše, pa nič ne pomaga.
Gospod Henrik drži Gitline roke ter globoko ginjen gleda v njen obraz, ki je bil ves oblit s solzami in obrnjen k njemu, kot bi čakala tolažilnega odgovora.
Ako ne bi prasketal ogenj in ne bi dež šumel po strehi in bi gospod Slutman na senu malo manj hrščal, bi bilo v kuhinji vse tiho.
—	Zakaj? Da, zakaj? — Gospod Henrik šede ob Gitlino stran. — To vprašaš? Tega ne veš? Tako pometno dekle kot ti / Beži, Gitli, kako moreš kaj takega vprašati?
Gitli je v zadregi ter išče besede.
-7- Ker pač ne vem, gospod!
—	In, seveda veš! Kako lep in ljubezniv otrok je bila vaša Miinica, to vendar veš, kaj ne?
—	Da, gospod, da, da!
—.In	Pomisli: ko bi otrok moral živeti in trpeti bo-
lečine in hirati, in bi ga zlobni ljudje suvali in tepli, in bi doživel nesrečo, za nesrečo, bridkost za bridkostjo, stisko za stisko? In ti in otrokova mati, bi vse to morale gledati? Ali vaju ne bi bolj bolelo v srcu, kot sedaj, ker je odšel?
—	O, Bog! — toži Gitli in se brani z obema rokama, ko misli, da bi morala njena Mimica trpeti, ne bi hotela dovoliti dostopa do svojega srca.
—	Kaj ne? Tukaj je zopet enkrat bil ljubi Bog pametnejši, kot mi vsi. Mislil si je: ne, kaj takega ne sme priti nad tega ljubega, dobrega otroka, rajši ga vzamem k sebi gori v svoja nebesa in bom iz njega napravil angela, da se bo mogel v veselju in sreči smejati doli na svojo domovino in da bo dober angel varuh za. svoje drage ljudi! ■	_	_
—	O, Bog, saj bi ga tudi potrebovali! — vzdihne GPU; in j zdaj Je" že po nji 7.'.* Škoda,Tla pogledavsi gospoda Henrika, pravi: — Poglejte, gospod, ved-4 ne moreš razumeti, kako do-dno sem si tako mislila, toda si nikakor nisem mogla dopove-* bro «e počutim zdaj...
dati'	'	i' In odšla je.
—	Sedaj vidiš, da veš ?
—	Da, in mora tudi biti res, kajti ko bi ne imela angela varuha, ne bi Hajmota nikdar našla in od tedaj sem vsako uro, dan in noc, videla otroka sedeti poleg sebe in vedno se mi je smejal. Kaj ne, gospod Henrik, naš Bog je vendar-le de-berf *
—	Mislim da! In zato bodi pametna, Gitli, zanesi se samo nanj ter si obriši solze! In potem ti naj frater Severin da-veliko skledo juhe, nesi jo Hajmotu in skrbi za to, da bo po-' Steno jedel!	(Dalje prihodnjič.)
Vojvoda iu vojvod i 11 ja Kent-ska sta sklenila posetiti Anti-le, Jamaico, Martnhpie, Santo Lueio, Barbados i 11 otoke hi Trinidad. Srečna novojKiro-čenea gotovo ne bosta pozabila tudi na Palm Beach in Miami na Floridi. Po atentatu v Marseillesu se kraljevski gost-
Nad državo Txas je pred krat kim divjal silen vihar, ki je v bližini mesta Graneland povz ročil za četrt milijona dolarjev škode. Na sliki vidite ostanki- hiše, v kateri je izirubilu življenje 12 farmskih delavcev.
ZDRAVILSTVO — PRADAVNI ŽENSKI POKLIC
19. marca:
!'. r*-ni£aria v Cherbourg l'i>itiHii v Br«-m»-ti
30. mire«:
I' tis v llnvre Smttjcart v lluiiburg l:-x v • ;.-ro.<
5.	aprila:
I < »'ytn |»i« I K ir..|.a v
6.	Aprila:
1 *ii.<ltij>U
v Cherbourg ' 5rvi«i«-n
iri v I In vre
10. aprila:
U ashtngt<
12. apri'a:
Majrstit-
■1 v Havre
v Cberbouri
V davnini sta si mož in žena cejš-nje število žensk, ki bi bih delila delo tako, da je bil nin;; brez tuje pomoči prepuščene
prva je žena v prehrano družine nabirala le divje rastoče sadeže in zelišča, pozneje po
Ijivost krščanske ljubezni do bližnjega ustanovila "begin i >ke dvoree'\( Nekateri
zahajati k svojim prijateljicam in v družbo ter skrbeti za svoje obleke. Zdaj je bila prosta vsako popoldne, ni ji bilo treba odklanjati zanimivih va bil, imela je dovolj časa za izbiranje oblek in klobukov. Zopet je imela prijeten občutek da je lepa; to je rada slišala od ust svojih prijateljev.
Za Marcela pa celi dve leti ni našla časa. Pisal ji je še dvakrat, toda odgovoriti ji ni bilo treba, ker ji ni sporočal stalnega naslova.
Prišlo je četrto pismo; sporočal ji je, da se kmalu vrne, in določil je dan, kdaj jo b » pričakoval.
Oklevala je, pa je vendar Šla.
Mirno je vstopila v hišo, znova je zagledala dobro znano sobo, sestala se je z njim.
Stopil ji je naproti, samozavesten, trdno prepričan, da se mi nič izpremenilo. Hotel jo je objeti.
—	No, Lueie, končano je; saj vidiš, da sem se vrnil... Vidiš, dušica, da ni bilo tako strašno, ko me ni bilo tu... — Zdaj sva zopet skupaj...
Stopila je korak nazaj in odgovorila mirno:
—	Skupaj ?.. . Ne... Glej, Marcel, to ni več tako, kakor si misliš. Prišla sem ti samo •povedat in pa da se prepr; cam, če sem ozdravljena... Prav si imel, ko si trdil, da je tiranija ljubezni ostudna.
Presenečeno jo je pogledal. — Kaj pa naj to pomeni ?... Pa vendar ne boš trdila, da sem te jaz tiraniziral s svojo ljubeznijo ?
—	Tega ne trdim. Reči hočem, da me je tiranizirala moja ljubezen do tebe. Tvoja odsotnost mi je omogočila priti do tega spoznanja... In vidiš,
je izogibljejo rivijere, kjer so: lovec, žena pa poljedelka. Iz bedi in cesti. Za te je iznajti vsako leto preživljali glavno sezono. To so v prvi vrsti švedski kralj Gustav, danski kralj
in kraljica, siamski kralj i" j jih je začela iia stalnem mestu, i jo besedo po sv. Begu, ki je I vojvoda Conauglit, ki celo pro-j	doma sama pridelovati.! ustanovil red menihov p r osja-1
| lJaveč se tako z rastlinjem, je kov, drugi po rom. baga — bi Bruveres" na Cap Ferrat.1 ,pOZnaia samo hranilno-t ' >agi. > Prvo tako zavetišče za
zelišč in sadežev, marveč tu.lt | o-amljenc revne ženske je bi-njihove zdravilne moči. To jc 1«. ustanovljeno v Ki. stol. na bilo zanjo tembolj potrebno i t. Fiauiskem. < >d tod se je ta p:*- j koristno, ker je bila v bolezni va ženska pobožno-dobrodcl
13. aprila:
11.- d«- France v Havre di Savuia v <J«-ii'»a.
19. aprila:
Herengaj-fa v Cherbourg
l!rvmrn v Urpinm
20. apr.la
ftoma 1 i'an* v
Trst
Havre
i /VI i-' 24 aprila: i/.\«tj«	Manhattan v Havre
Ob tem času je začela to.li , . .	.. .. ... ,
z nekakšnim zadovoljstvom ! ,,a-la svo1° 211:1 menlU)	! Bavec se tako z rastlinjem, j.
naravna negovalka otrok, 1110 j /.a in drugih članov družine. A ne samo, da je bila vsaka po >amezua družinska m a t i zdravnica in strežnica za svo-'
jo bolmi družino, marvee s > >i nekatere žene v teku let pn J dobile toliko znanja iu spretnosti v zdraviUtvu. via >o ve-j
ravnost pridržani.* žen<tvu. j
babi
ce so
Vzrok je v tem. da so po aten tatu na kralja Aleksandra detektivi tako budno stražili kraljevske goste mi rivijeri, da so le-ti sklenili raje preživeti počitnice v miru doma.
Nedavno se je govorilo o poroki liolandske princese kraljice Julijaue z mladim nemškim velikim knezom. Nekaj mesecev prej se je pa govorilo o njeni zaroki z enim izmed treh najmlajših in najbogatejših vojvod ill pa i rov. Se prej pa naj bi se bila zaročila s princem Bartilom Švedskim. Toda kakor v filmu se je princesa .Tulijana zaljubila v barona Van Herdenbraeka. sina poveljnika kraljičine gard ne konjenice. Seznanila st:i se na svatbi nekega veljaka v Haagu in pozneje st«"i bila vedno skupaj v gledališču, na lovu ali 11a dvornih plesih. Toda kraljica je kmalu zvedela za lju- i stvom, je bilo kajpada velik bežen svoje hčerke in mladega barona so te dni poslali daleč tja v liolandske kolonije, kajti niti v naših časih se srce mlade princese ne sme Vneti za navadnega Zemljana.
Princesa Helena romunska, hiv6a soproga kralja Karola. namerava baje prestopiti v katoliško vero in se poročiti z italijanskim plemičem iz rodu Colonna. Ta princ, bivši konjeniški častnik, je bil edini izmed redkih gostov, ki jih je sprejela romunska kraljica o Božiču v svoji palači v Floren-ei, kjer se je mnudil na obisku njen sin vojvoda Mihael. Tedaj je tudi padla odločitev glede zakona. Toda noben član rodbine Colonna se ne more poročiti z nevesto nekatoliške vere, princesa Helena pa 11c more prestopiti v katoliško vero, dokler njen zakon ni raz veljavi jen.
26. aprila:
K u ropa v A<|uitani&
Uremen
V Chfrlioui<
27. aprila:
l^tfavi-ite v Havre I :<-x v Cerioa.
> 3. maja: I .Majr-.sia-
v Cherlio'jrc
i:a organizacija hitro razširili! po sosednjih deželah, tako «»a je bilo na Francoskem v 14. stoletju že l> odstotkov v>"-žen-tva v beginskih dvor-
4. maja:
Champla I n
f. maja:
WiixhiriKton B«-reiigaria
v Havre
Havre Cherbourg
10. maja:
l:r«-m»-n v i.'remen
V. a rili
Begi n s ko domove so ustanavljali j >0 večjih kmetijah s stanovsmjsko hišo in gospo-
11. maja:
1'ari.H v Havre O-.nte di Savuia v Ct-n 15. maja: .\«iuitania v Cherbourg
17. maja:
f	,	_	_	. Euro|«a v Bremen
ijale za prave čudotvorke 111 -o »larskimi poslopji. Begine so saturnta v Tr>t se Ziitekali k njim ljudje o<i , imele tudi brezplačno stanova i ^it.^d^Fran.e v Havre blizu iu < taleč. Tako je-bilo » ti j*-, luč in kurjavo, včasih tu- 22. maja prav do krščanske dobe in — j ,|*i (>stai,. oskrbe. Drugo so	^uTrV
lo v srednjem veku. Nekatere • morale begine same za-luž-panoge zdravilstva so bile na ! ti
iivanjem, prejo,
pletenjem. strežbo bolnikov 111 po-dobnim delom. Begine so žive
Srednjeveški
pečale tudi z negovanjem le	j a niso polagale nobenih obljub
pote in zdravja. Med ženska	( iu so mogle vsak čas zapusti-
mi, ki so se bavile z zdravil-	j 'i zavetišče.
2S. maja:
Cham plain v Havre Hex v OeniKt
28.	maja:
Hremen v Kremen
29.	maja:
Heretigaria v Cherlwmrg
Mestne oblasti >0 šle tej usta-iia vadili h mazačk; a kultuma ' novi zelo na roko. Tako so do-zgodovitia pozna tudi celo vr-	begine razne olajšave gle-'
sto izučenih zdravnic, ki so ob- ,le izdelave in vnovčenja raz-1
NADLEŽNI BOBRI
j« delovalo v 14. stoletju pet najst izučenih zdravnic.
Kljub temu, da je bil njeveškemu ženstvu omogot obstanek v rokodelstvih, trgovini, zdravilstvu itd., je vendarle še vedno preostajalo pre-le sicer po pobožnih pravilih.
V Skandinaviji, posebno v iskovale slovito visoko šolo vinih predmetov, imele so ]»one- j jngozapadni Norveški so se pod Sale ril 11. Samo v Frankfurtu kod monopol na strežbo bolni-' strogo zaščito bobri tako raz-
kov in o-krbo pogrebov. A'ča- j množili, da so postali nevarni sili so jim poverjali tudi oskr- j goztlarstvl oi vodnemu gospo-il sred-j bo van je in pouk najdenčkov. j darstvu. Pojavili so se tudi v nogočen Tako je srednji vek zelo u- i krajih, kjer so bili že davno spešno rešil v]>rašanje ženske-j izumrli. Da preprečijo prevelika pridobitnega dela v obrti, j ko škodo, so kanadske oblasti zdravilstvu, dobrodelnosti in sedaj dovolile, da se del bobr-vzgoji.	I škili naselbin uniči.
'oro&ie se na "ahAB NARODA " največji slovenski dy.*vnik 1 Združenih drinvak
nam
SLOVENIC PUBLISHING CO
TRAVEL BUREAU . tit WEST Itth 8TKEET NEW TOBK, H. T
FlSl'l't NAM ZA CKNX VOZNIH LDTOT, U-ZKRVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJS
llimilll
hiiiiiiiiihk
KOLIZIJA V MEGLI
V pristanišču Vancouyer, British Columbia, je v gosti megli kolidiral feirv-boat "Vancouver" s paruikom "Princes Alice", Pri lwliziji sta izgubili življenje dve osebi, -