SVOBODNA SLOVENIJA
ANO (LETO) XXI. (15) N«, (štev.) 5
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES
1. februarja (febrero) 1962
Se o slovenskem domu
V zadnji Svobodni Sloveniji je B. R. lepo opisal prizadevnost ohranjanja slovenstva v tujini in poudaril je štiri otoke slovenstva v ogromnosti tujega oceana: dom, slovensko šolo, organizacijo in versko-kulturno življenje nasploh. Te lepe misli bi rad samo še dopolnil z dvema opombama.
Avtor je med prilastki zadnjega otoka imenoma naštel: slovensko mašo in pridigo, koncerte, predavanja, gledališče, pa šport v vseh oblikah, zabave in skupne izlete... pozabil pa je imenovati dve drugi važni postavki, ki ju je vJ mislih gotovo vključil pid „ostale izraze narodovega genija“, pa bi zaslužili poseben poudarek: namreč: slovensko knjigo in slovensko umetnini (likovno).
In k temu zdaj par besel:
Ko si stopil v slovensko kmečko hišo v domovini, si videl bogkov kot, v njem križ, okrog slike na steklo, pod njim pa polico in na njej Mohorjev koledar. Slika, delo domačega obrtnika, včasih celo velikega ljudskega umetnika, pa slovenska knjiga! šele v zadnjih desetletjih je slike na sfeklo nadomestilo tiskano trgovsko blago, povečini židovski šund brez umetniške vrednosti, tako religioznega značaja, kakor tudi posvetnega. V tukajšnjih argentinskih razmerah jo tak šund še neprimerno bolj razširjen in umetniški okus še bolj skvarjen, ker ga tudi cerkev s svojimi devocionalijumi podpira. Pri nas je bilo že zdavnaj škofijsko, prepovedano, izstavljati v cerkvah po-dobe ali kipe brez umetniške vrednosti. Tu ne. In iz cerkva prehaja tako trgovsko blago v hiše. Po zgledu tukajšnjih stanovanj pa se izobešajo žei po zidovih naših bivališč slabo tiskani plakati, nemalokrat tudi. taki, ki ne žalijo samo. okus, temveč tudi že sramežljivost. Ih namesto slovenske knjige se v kotu kopiči najraznovrstnejša plaža, kupljena na obcestnih štantih, stripi In ilustrirani vici, če ne še kaj hujšega, prav nič čednega, še manj čednostnega. Vse to prehaja danes s ceste v naše domove, ki tako ne na zunaj ne na znotraj nimajo več slovenskega obeležja-
Zato menim, je slednje slovenske hiše dolžnost, imeti na vidnem mestu slovensko knjigo, časopis ali publikacijo, ki naj se ne vrže vstran, ampak hrani v knjižni omari, ki spada prej v naš dom kot hladilnik, gotovo pa prej kot televizor. Po knjižnici boš sodil slovensko kulturno vrednost družine v hiši. Vedel boš, da ta hiša časti slovensko besedo, predvsem še, če je pisana in iz-dajana za nas, imel boš potrdilo kulturnega sodelovanja te hiše s slovenskimi pisatelji in kulturnimi delavci; pa tudi da je to najlepša zapuščina, ki jo mora gospodar' pustiti novemu rodu še v branje, če že ne samo v spomin. Je pa knjižna polica tudi lep okras stanovanju.
Takšen okras naj bi bila tudi slovenska slika v slovenskem stanovanju. V tem pogledu je pri nas še zelo malo razumevanja. Obešajo se po stenah šci vedno nič pomembne tiskanice, če ne plakati in propagandni klišeji. Vsaj reprodukcije slovenskih del naj bi nadomestile tujo reprodukcijo. Cene tu niso odločilne, kajti izdajajo se že. med nami barvani slovenski motivi, ki dobro nadomeščajo tuje trgovsko blago. Pa tudi za modernejšo umetniško zahtevnost neimovitih slojev je poskrbljeno: lani je med nami izšla mapa izvirnih lesorezov s planinskimi motivi, tiskanimi-kot izvirniki, s podpisi slovenskih avtorjev; namenjena prav zato, da se listi lahko tudi vzamejo iz mape in samostojno poob-esijo po stenah stanovanj kot izvirni slovenski okras slovenskega modernega stanovanja. Sodobno stanovanje brez sodobne slovenske slike je slepo in gluho: nima našega izraza in ne naše besede. Koliko je tu že slovenskih modernih stanovanj, ki nimajo slovenske izvirne umetnine! Ali koliko jih je, ki jih imajo? Še vedno je slovenski umetnik med nami obsojen na hiranje in stradanje, dasi so tu Slovenci, ki kupujejo tuje podobe za drag denar, tudi za dražjega, kakor pa bi dobil od slovenskega umetnika izvirnik. Tak dopušča, da poginja slovenska umetnost v tujini, ki je na priznano
Obsoalfoat Csnstapwv«» dilstiitiM?« msa IŠuifci
Zunanji ministri ameriških republik, zbrani na konferenci v Punta del Este, so po dolgih debatah izdelali deklaracijo, sestoječo iz šestih točk, s katero so obsodili Castrov komunistični režim in ustvarili vsaj delne pogoje za sankcije proti- komunističnemu kubanskemu režimu.
Čeprav deklaracija daleč zaostaja za tistim, za kar ¡se je boril ameriški zunanji minister Rusk, je večina točk deklaracije bila izglasovana z nad dve tretjinsko večino, tako da so se Wa-shingiton in srednjeameriške državice vsaj delno oddahnile pred nevarnostjo, da bi konferenca sploh propadla zaradi neodločnosti velikih južnoameriških držav, kakor so Argentina, Brazil Chile in Meksiko.
Deklaracija izzveni v glavnem tako:
'	1. V latinski Ameriki ne more ob-
stajati komunistični režim, ki je povezan s sovjetsko-kibajskim blokom, ne da bi spravljal ves kontinent v nevarnost.
2.	Vse latinske države bodo morale na vseh področjih, po poti, ki- je začrtana z „Zvezo za napredek“, hitro izvajati program za odstranitev revščine in zaostalosti ¡med svojim prebivalstvom, ker je sedanje stanje najplodo-vitejše pelje za komunizem.
3.	Castrov režim, ki se je sam, proglasil za marksistično-leninističnega, r.i v skladu z načeli- medameriškega sistema.
4.	Kuba je izključena iz sodelovanja v Medameriškem obrambnem svetu. Komunistični režim s prevratnimi nameni
ne more namreč biti član sveta, katerega namen je ravno braniti kontinent pred komunizmom.
5.	Latinske ameriške države naj podvzamejo vsaka zase ukrepe za svojo obrambo pred komunizmom.
6.	Vse latinske države ustavijo trgovanje z orožjem s Kubo. Istočasno se priporoča vsem državam, naj -omeje tudi druge trgovske odnose s Kubo.
Na konferenci v Punta del Este se je pokazalo, da predvsem velike južnoameriške republike zaradi ozirov na svoje domače razmere niso hotele odločno nastopiti proti komunističnemu režimu na Kubi. Ameriška delegacija z Ruskom na čelu je doživela v Punta del Este veliko razočaranje in z njo vsi protikomunistični elementi v južni Ameriki. Washingtonu je bilo znova dokazano, da samo z dolarji ni mogoče kupovati prijateljev in zaveznikov. Napovedal pa je Rusk v svojih izjavah, da si je Washington začrtal odločno politiko proti ko-munizmu v latinski Ameriki in da se je resno zavzel, da se nova Kuba ne bi ponovila.
Neodločnost nekaterih latinskih držav pa je dala Moskvi in Pekingu nove možnosti, da se bosta še naprej brezobzirno posluževala svojega oporišča na ameriškem kontinentu in preko Kube še naprej rovarila.
Ob zaključku lista je prišlo do nove odločitve: 14 držav zahteva takojšnjo izključitev Kube iz Organizacije ameriških držav.
Sovjetom ni sa vasovositev
Triletna po-gajanja med ZDA in. ZSSR o atomski kontroli, ki so se vrstila med' obema velesilama v Ženevi, so se končno končala brez uspeha pretekli ponedeljek. Da bi pogajanja rešili, šo ZDA pristale na .so-vjetsko zahtevo, da naj se problem atomske kontrole prenese v sklop problema splošne razorožitve. Ko je bil ta ameriški korak storjen in tako izpolnjena vztrajna sovjetska zahteva, pa je sovjetski delegat čarapkin izjavil, da sedaj tudi s tem Moskva ni zadovoljna.
ZDA so obdolžile ZSSR, da je tako končno neizpodbitno dokazala vsemu svetu, da ji pri razgovorih v Ženevi ni šlo za rešitev problema, pač pa samo-za propagandne namene in da je hotela pripeljati ZDA do tega, da bi one končale konferenco in tako nase sprejele krivde- za neuspeh.
ZDA so bile po dolgih debatah in da bi rešila konferenco, pripravljene, prenesti reševanje problema v sklop problema splošne razorožitve. Konferenca o splošni razorožitvi se bo predvidoma začela 14. marca t. 1. v Ženevi.
Sovjetski delegat čarapkin je ma ta ameriški predlog, ki predstavlja sprejem sc-vjetske zahteve, izjavil, da ga sedaj Moskva ne more sprejeti. Ni hotel ničesar slišati o dejstvu, da so Ame-
kanci sedaj pristali na sovjetsko zahtevo, ki jo je Moskva že več kot pol leta neprestano ponavljala na konferenci.
Ameriška in angleška delegacija sta bili mc-čno presenečeni. Smatrali sta, da bo ZSSR, zaradi njenih prejšnjih izjav, pristala na prenos tega problema, na razorožitveno konferenco, k> se jo bo udeležilo 18 držav in ki se bo začela 14. marca. Sedaj so zahodnjaki mnenja, da ZSSR tudi na tej bodoči konferenci ne bo pristala na nobeno kontrolo atomskega orožja ali poskusov.
Sovjeti so v zadnjih treh mesecih že drugič spremenili svoje stališče glede problema atomske kontrole. Lanskega novembra sp zavrgli zavezniški predlog o neki vrsti mednarodne k-ontrole nad atomskimi poskusi in objavili, da bi bil zanje sprejemljiv samo nekontroliran moratorij.
Neuspeh,* sovjetskega, poljedelstva
Hruščev je za 5. marec sklical v Kremlju sestanek Centralnega komiteja sovjetske KP, ki .naj bi se bavil z neuspehi sovjetske poljedeljske politike v preteklem letu.
O sklicanju ¡sestanka je pisalo vse sovjetsko časopisje. Na sestanku bodo-'razpravljali o poljedelskih težavah in nedostatkih, ker je partija ugotovila, da sovjetska skladišča letos niso založena ne z mesom ne z drugimi živili.
Sovjetski zvezi, tako- ugotavlja sovjetsko časopisje, sicer ne grozi lakota, kakršna zadnja tri leta razsaja n. pr. na Kitajskem. Toda v poljedelstvu ZSSR še daleč zaostaja za poljedelstvom v zahodnem svetu, zlasti za ZDA. Hruščev se čuti poraženega v svojih načrtih, da bi ZSSR dvignil na raven zahodnega sveta.
Kljub svojim 67 letom je Hruščev sredi zime v januarju prepotoval in. obiskal vsa večja poljedelska središča od srednje Sibirije do Bele Rusije na poljski meji. Na potovanju je zopet grozil krajevnim funkcionarjem, da so-
IZ TEDNA
V	Venezueli ¡so imeli prejšnji teden znova velike nemire, ki so jih povzročali komunisti in castrovci v zvezi s konferenco zunanjih ministrov 21. ameriških držav v Punta del Este v Uru-guayu. Z nemiri so levičarski prevratniki hoteli prisiliti vlado, da bi na omenjenem zasedanju njen zastopnik opustil odločno stališče v obsodbi sedanjega komunističnega diktatorskega režima na Kubi. V nemirih je bilo več oseb ubitih, še več pa ranjenih. Vlada je za zavarovanje notranjega miru in reda pripeljala v prestolnico Caracas vojaška ojačanja ter je vsa javna poslopja močno zastražila.
Kubanski diktator Castr0 je dal znova ustreliti tri borce za svobodo ku-hanskega naroda in za uvedbo demokratskega režima v tej državi.
V	Dominikanski republiki so objavili, da se bo zaprti genedal Echava-rria moral z devetimi častniki zagovarjati pred sodiščem zaradi obtožb, da je bil pod diktatorjem Trujillom kriv smrti nekaterih oseb. Echavarria ima v vojski precej pristašev, ker je v glavnem njegova zasluga, da se je posrečil atentat na Truiilla in se je tako ustvarila možnost za pc-vrnitev dežele v pravo demokratsko življenje.
Msgr. Eduardo Boža Masvidal, pomožni škof v Havani, ki ga je Fidel Castro izgnal, je v Miami v ZDA izjavil, da kat. Cerkev na Kubi trpi hudo preganjanje pod sedanjim komunistič-
Kennan ras e «1 tkovei
visoki stopnji umetniške vrednosti, pa na priznano visoki stopnji zanemarjenosti od strani slovenskega občinstva.
Slovenski vseljenci že postajamo imovitejši.Naša stanovanja niso več taboriščne luknje s pohištvom iz zaboj-skih , desk, temveč že izbiramo zanja konfert sodobnega sloga, zat0 naj omenim še to: so kulturna društva med parni, ki prirejajo loterije, katerih dobitki so zgolj izvirne umetnine najboljših kvalitetnih ¡slovenskih umetnikov, slikarjev in kiparjev, z namenom, da pomaga prodreti ¡slovenskim umetnikom v naša stanovanja, še bo-lj pa, da občinstvu daje možnost, priti do kvalitetnih slovenskih izvirnih umetnin! Geslo te loterije je: v slovensko hiš-o slo-vensko umetnino!
S temi mislimi bi dopolnil uvodnik prejšnjega tedna, ki govori o „izrazih slovenskega genija“, ki naj ga gojimo izseljenci kc-t svojo narodno dolžnost.
Slovenski otok v tujem oceanu naj bo zato tudi stanovanje Slovenca v tujini. Njega slog: križ na vidnem mestu kot znak našega krščanstva, knjižna polica s slovenskimi knjigami, po stenah pa umetnine naših slovenskih umetnikov, predvsem seveda emigracijskih, lci z nami dele isto usodo; v .skrajni sili pa vsaj reprodukcije slovenskih umetnin, ki naj nadomeste tuji židovski šund-	td
Pred nekaj tedni smo poročali, da so v Washingtonu začeli spreminjati načrte o podpiranju takih nezanesljivih ‘zaveznikov’ kakor so tkzv. nevtra-listične države, med nj''mi zlasti komunistična Titova Jugoslavija. Vse je kazalo, da bodo v Washingtonu to spremembo tudi izvedli, pa so pozneje v svoji odločnosti znova popustili in končno spet poslali Titü 500.000 ton žita in druge pomoči, ker je tudi letos baje Jugoslavijo prizadela ‘suša’.
V eni izmed zadnjih številk je ameriška revija „Time“ objavila zanimivo poročilo o ameriškem poslaniku v Beogradu Kennanu, iz katerega je jasno razvidno, kako spretno Tito izigrava ■naivnost zahodnjakov, zlasti Amerikan-cev. V poročilu med drugim stoji, da „ima Kennan v Beogradu zelo težak položaj, ker se tudi Jugoslavija nahaja v izredno čudnem položaju: je popolnoma komunistična država, ki je leta 1948 prekinila s Stalinom, ki ji od takrat zahodnjaki, zlasti ZDA, veliko pomagajo, je pa sedaj povsem poslušna Hruščevu, kar se tiče zunanje politike, čeprav se proglaša za nevtralno. Kennan je upal, da ho Tito bolj ‘objektiven’ komunist, kakor so njegovi sovjetski tovariši in da ga bo mogel previdno spremeniti v resničnega nevtralca. Štiri mesece je bil Kennan prepričan, da mu je uspelo spremeniti Titovo mnenje, toda napravil je isto napako, k', jo je med drugo svetovno vojno očital Rooseveltu zaradi njegovega popuščanja Stalinu.
Udarec v obraz je Kennan dobil na zadnji septembrski beograjski konferenci tkzv. nevtralcev. Tito sam mu
je zagotovil, da bo Jugoslavija na tej konferenci nastopala kot ‘pomirjajoča sila’. Kennan je takoj sporočil v Washington, da bo imel Tito na konferenci resnično nevtralen govor. Toda ni vedel, da se je pozneje pri Titu oglasil sovjetski poslanik Episov in da je ta Tita prepričal o pravilnosti novih ¡sovjetskih poskusov in da mu je Tito obljubil na konferenci vso podporo Jugoslavije. Kennan je razjarjen sporočil v Washington, da naj ameriška vlada sedaj spremen'' svoje zadržanje do Jugoslavije. Vendar se je nekaj dni zatem znova dal pregovoriti od Tita, da se je ‘z usodo jugoslovanskih narodov igrati nečloveško’ ter je izjavil: „Nikdar se ne bom igral z jugoslovanskimi želodci.“
Tako je prišlo do novih pogajanj med Jugoslavijo in ZDA ter je bil sklenjen nov sporazum o pošiljki 500.000 ton žita v Jugoslavijo. Tito je Kennana takoj povabil na lov poleg drugih diplomatov. Med tradicionalno večerjo po lovu (trajala je do šestih zjutraj)/ je Kennan sedel na častnem mestu med Titom in Kardeljem. Takrat jima je dejal, da si ZDA ne bodo dovolile norčevanja.
Kennan se je spravil pred tedni tudi v borbo z beograjsko „Borbo“ in „Politiko“. čutil se je ‘prizadetega’ zaradi lažnivih člankov o ZDA v obeh listih — ZDA so doslej poslale Jugoslaviji za 2100 milijonov dolarjev pomoči in s svojimi zavezniki kupujejo 60% jugoslovanskih proizvodov — ter jima je poslal pet ostrih pisem za objavo. „Time“ piše, da „so bili uredniki presenečeni nad pismi, %h pa niso objavili,
zanemarjali poljedelstvo' iin da pomanjkanju ni krivo slabo vreme1, pač pa slab partijski aparat.
Moskovska Pravda in mladinski list Komsomolskaja pravda sta objavili vrsto poročil o poginu na desettisoč glav živine in o poljedelskih strojih, ki na stotine rjavijo v dežju in snegu po državi.
Partija je zahtevala, da bi se morala v ZSSR v preteklem letu obdelovalna površina povečati za 7,5 milijona hektarjev, povečala pa se je samo za 4 milijone hektarjev. Povečati bi se morala tudi produkcija mesa za 14 odstotkov, pa je obratno padla tako produkcija kakor tudi povpraševanje.
Hruščev je lansko leto obljubljal sovjetskim narodom, da bo ZSSR prehitela ZDA v poljedelski produkciji, toda še daleč zaostaja za njo, kakor kažejo naslednje številke:
Pridelek žita v ZSSR 133 milijonov ton, v ZDA 194; pridelek mesa 8,8 milijonov ton v ZSSR, v ZDA 17,9.
V TEDEN
nim režimom in jo je zato smatrati za „molčečo Cerkev“.
Italijansko civilno sodišče v Bariju
bo sodilo bolgarskega vojaškega letalca Miljuša Solakova zaradi vohunstva ■v korist bloku komunističnih držav. Kot znano, se je omenjeni bolgarski vojaški letalec s sovjetskim letalom Mig ponesrečil nad vojaško bazo za raketne izstrelke držav zahodnega evropskega obrambnega bloka Acquaviva ter je z letlom padel na tla samo 600 m vstran od te važne vojaške obrambne postojanke. Letalec se izgovarja, da je hotel z letalom pobegniti v svobodni svet, toda v letalu so našli precizne fotografske aparate ter tudi fotografske posnetke.
Iranska vlada je objavila, da ima v rokah dokaze, da so zadnje dijaške izgrede v Teheranu organizirali sovjeti. Zato je ¡pri sovjetski vladi vložila oster protest zaradi njenega vmešavanja v perzijske notranje zadeve. Povzročilci nemirov ter izgredov v Iranu bodo prišli pred vojaško sodišče.
Tito v odgovoru na poslanico kubanskega predsednika Dorticosa naglasa, da povsem odobrava načelo, da imajo narodi pravico do neodvisnosti in samoodločitve. Seveda pri Titu naj bi to načelo veljalo samo za druge narode, za narode Jugoslavije pa ne, ker bi ti narodi, če bi mogli svobodno odločati o izbiri režima, takoj pomedli s sedanjimi nasilniki ter zrušili komunistično diktaturo'.
Štiri žene komunističnega prevratnika v Kongu Gizenge žive v Jugoslaviji. V zadnjem času so v skrbeh za njegovo usodo. Zato so Tita zaprosile za pomoč. On jih je potolažil z zatrdilom, da se bo za Gizengo zavzel „iz političnih in človekoljubnih razlogov“,
Imena Molotov, Malenkov, Voroši-lov in Kaganovič ne sme biti več nikjer v Sovjetski zvezi. To je sklenil sovjetski parlament kot nadaljnji ukrep proti prejšnjim visokim komunističnim funkcionarjem, po katerih se imenujejo v Sovjetski zvezi razna naselja, tovarne in vojaški oddelki.
Na Formozi so odkrili priprave za oboroženo vstajo proti maršalu Čang Kajšku. Pripravljal jo je opozicionalec Su Tung Či.
Zagovornik Eichmana dr. Servatius je zaprosil vrhovno judovsko sodišče naj bi mu zaradi zdravstvenih razlogov podaljšalo rok za vložitev priziva proti smrtni obsodbi njegovega klienta od 31. januarja do 5. februarja.
pač pa je Kennanu glavni urednik Borbe dal redko čast, da ga je povabil na večerjo, kjer je Kennan mogel debatirati tudi z drugimi jugoslovanskimi uredniki.
„Trne“ zaključuje svoje poročilo z mnenjem enega izmed članov ameriškega veleposlaništva v Beogradu, ki je izjavil: „Jugoslovani so ugotovili, da Kennan ne bo dovolil, da bi se iz ZDA noric el vali. Njegovi', predniki so samo zmignili z rameni in izjavili: ‘To je pač komunistična država in nas ne marajo.’ Kennan ni tak ¡'n sedaj, ko ga poznajo, so mu začeli kazati naklonjenost, prijateljstvo i-n se zanimati zanj.“
Globoka življenjska modrost
Tisti, ki imajo opravka s slovenskimi ljudmi v izseljenstvu, bodisi, da med njimi delujejo na društvenem, organizacijskem, prosvetnem in kulturnem po-dročju ali v dušnem pastirstvu, imajo večjo priložnost kot drugi, da hitro opazijo kvarne vplive novega okolja, ki se med slovenskimi ljudmi pojavljajo v najrazličnejših oblikah.
Ne bomo jih danes tu znova naštevali. O njih smo že govorili ponovno in ponovno in bo treba še govoriti. Pisanja in govorov o tem ne bo nikdar preveč.
Danes bi rad opozoril samo na zadnjo razpravo dr. Milana Komarja „Dre-Vo kot simbol“ v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1962. Napisal jo je slovenski znanstvenik ter mislec za slov. emigrantsko skupnost.
Dr. Komar dobro pozna razvoj in rast slovenske izseljenske skupnosti. Saj živi sam v njej, v njej deluje in zato tudi do potankosti pozna vse kvarne vpliye, ki jo razkrajajo. Zato slovenski skupnosti prikazuje drevo kot simbol „mirne in ustaljene sile“, simbol „ukoreninjenosti“, simbol „sinteze med starim in novim“, simbol „orga>r.ično zraščene in dinamične enote“. Ob teh simbolih drevesa dr. Komar razvija globoke misli o slovenskem človeku, ki je odtrgan od domovine in mora živeti v tujem svetu. Ljudem daje vero in pogum, da na poti, ki jo jim je določil Bog in med narodom, iz katerega so izšli, vztrajajo, se razvijajo kot posamezniki in skupnost.
Misli teh odstavkov v njegovi razpravi so tako lepe, polne tako globokih življenjskih modrosti, da človek vedno znova z veseljem sega po njej. Vzemimo n. pr. odstavek, v katerem govori o drevesu kot simbolu „ukoreninjenosti“. Takole nam govoril dr. Komar:
„Drevo ni postavljeno na poljudno mesto, s katerega bi ga bilo moči prestaviti. Drevo je trdno zraščeno z zemljo. Velik del njegovega organizma, večkrat celo polovica, se razpreda v temi tal. Drevo je vedno nekje in nikdar kjerkoli. V koreninah je njegova moč, brez korenin se posuši. A korenine pomenijo omejitev in opredelitev: tukaj in ne drugje. Drevo je vedno na svojem in iz svojega črpa mož...“
Na drugem mestu govori, da tudi človek potrebuje korenin in nadaljuje:
„Zakoreninjen mora biti v Bogu, v domovini, v preteklosti, v izročilih, v družini, v poklicu in končo v samem sebi, v tistih globinskih plasteh lastne osebnosti, ki jih je prejel od rojstva in izven katerh zanj ni pravih možnosti. Samo tako se bo lahko prikopal do polnovrednega osebnostnega življenja in se izognil notranji praznoti. Vezi sicer omejujejo in krčijo neodvisnost, toda taka popolna neodvisnost, kot si jo zamišlja racionalistični duh, ni človeška. Kar komu ni lastno, tega v resnici ne pogreša in zato ne potrebuje. Nasprotno pa človek potrebuje vse te organič-ne vezi, ki so kot žile, po katerih mu doteka življenje.“
Za zaključek pa slovenskim ljudem polaga na srce naslednje prelepe in globoke misli:
„Ves ta nauk je zapopaden v drevesu. Za nas, ki živimo v zdomstvu, je še posebej važen. Ker smo bili proti svoji volji vrženi v veliki svet in postavljeni pred težke preizkušnje prilagoditve novim razmeram, se nam vztrajno in moreče zastavlja vprašanje: od kod vzeti sile, da ne omagamo in utonemo? Sile s0 v nas samih. Sile so v naših koreninah, čeprav smo spremenili kraj in okolje, ni treba, da se duhovno izkoreninimo, da postanemo duhovni proletarci, pa čeprav z denarjem v žepu. Skoro vsi globlji sociologi in psihologi, ki so preučevali proleta-rizacijo, so si edini, da ne gre pri tem pojavu predvsem za gospodarski položaj, ampak za duševno stanje iztrganosti iz družbe, neupoštevanosti, zapuščenosti, pomanjkanja topline v odno-šajih in izkoreninjenosti.
Iž korenin je. mogoče mirno in krepko rasti, ohraniti osebno enotnost in uresničiti skladen razmah. Tega je današnja družba, ki je premnogokrat podobna premikajočemu se pesku v pu-
ščavi, najbolj potrebna. Tudi dežele, v katere smo se doselili. Doseljenci, ki se izkoreninijo, so pravo zlo za te kraje. Oni nosijo levji delež krivde za po-plitvelo življenje novega okolja. Kdor ni tam, ni tukaj. Zlasti pa niso tukaj njegovi otroci, kajti duhovna izkoreninjenost se podeduje. Ena stvar je pri-ličiti se na zunaj, druga je ukoreniniti se. Površno priličenje in ukoreninjenje se izključujeta. Priličenec je duhovni proletarec in njegov gnev me izvira iz morebitnih krivic ampak iz globinske neenotnosti in razklanosti Drevo naj bo zato naš simbol.“
Tako dr. Milan Komar v svoji razpravi „Drevo kot simbol“.
Knjiga, v kateri je objavljena, mora v resnici biti v vsaki slovenski hiši, v vsakem slovenskem domu. Noben slovenski človek bi ne smel biti brez nje. Saj so v njej objavljene in zapisane tako globoke misli in tako silna življenjska modrost, h kateri se bomo lahko zatekali po nasvete in napotke, kadar bomo v stiski kot posamezniki in kot celota.
BRALI SMO
PROTI POLITIČNEMU TURIZMU
Pod tem naslovom je novembrska številka Sindikalista, glasila svobodnih sindikalistov Jugoslavije, objavila govor, ki ga je imela ga. Milica Djurič-Topalovič kot tajnica socialističnih žena v emigraciji na zasedanju Mednarodne konference socialističnih žena, kateri je prisostvovalo 46 zastopnic iz 46 držav v zastopstvu treh milijonov socialističnih žena in ki je bila dva dni pred začetkom oktobrskega zasedanja Socialistične internacionale.
V govoru je ga. Milica Djurfč-To-palovič nastopila zelo ostro proti tkzv. političnemu turizmu ter je med drugim povedala tole:
„Čemu služi politični turizem, posebno v Jugoslaviji, pa tudi v Rusiji in Poljski? Kako je mogoče, da nekateri ugledni funkcionarji delavskih gibanj svobodnih držav hodijo na obiske k diktatorjem, so tam v gosteh, potujejo brezplačno, dobivajo darila, gledajo samo to, kar jim hočejo pokazati nasilniki in nekateri zatem pišejo slavospeve svojim gostiteljem, med tem, ko njihovi tovariši ječe po zaporih? Ali smo mi vsi skupaj socialistična družina ali nismo? Kako je mogoče, da je nas toliko • v emigraciji in se borimo proti komunističnim režimom, naši tovariši pa koketirajo s temi režimi? Kje je tu socialistična solidarnost? Kako bi to izgledalo, če bi mi šli na obisk k Togliattiju, med' tem, ko bi bil Saragat zaprt ali Thorezu ali Vermerschu, naši tovariši pa bi bili po zaporih? Mi smatramo, da je tu kršeno načelo mednarodne solidarnosti in odločno protestiramo ter zahtevamo, da ta praksa preneha. Kdor hoče spoznati te režime, mora tam živeti, ne pa se po teh državah sprehajati z letali in s salonskimi vagoni. Treba je videti, kako žive delavci in kmetje, ne pa pristaši režima.
Naši novi emigranti z največjo in-dignacijo opazujejo te politične turiste in se vprašujejo: Kakšni socialisti so
to, ki prihajajo na obiske k diktatorjem. Naši tovariši so ogorčeni nad tem pojavom. Skrajni čas je, da preneha to koketiranje z diktatorji v naših državah, ker ni vredno pravih borcev, nam pa v državi samo škodi.
Vaša materialna pomoč za nas ni glavno. Mi zahtevamo od vab predvsem moralno podporo, kajti, če je vi ne boste dali, to ne bo samo škodilo nam, ampak vsem vam in vsej Internacionali. V državi bosta borbeni duh in vera v zmago demokratskega socializma splahnela brez podpore od zunaj in mladi emigranti bodo izgubljeni ter razočarani ne samo za našo stranka, ampak tudi za vaše odnosno za Internacionalo. Ti razočaranci bodo odšli k fašistom in reakcionarcem.
Sicer s,e pa tudi ne ve, kaj vse se bo jutri zgodilo in kdo vse bo emigrant. Opozarjam vas, da dobro pazite in razmislite to, kajti, če je treba, da se skupno borimo za zmago demokracije in socializma, potem moramo to delati odkrito in pošteno.
Mnogi so mi govorili: Kako dober je vaš narod, kako je človekoljuben in gostoljuben. Isto so pravili o bolgarskem in romunskem narodu. Pa menda ne mislile, da so jih take napravili komunistični diktatorji? To je narava naših narodov, diktatorji so jih pa mogli samo pokvariti. Ločite narod od njihovih režimov? Oni so vsi proti sedanjim oblastnikom. Mi zahtevamo od vas, da si skupno z nami prizadevate, da se v naših državah izvedejo svobodne volitve in ukinejo diktature, če se to ne bo zgodilo, potem ni izklj'učeno, da bo tudi mnoge od vas zadela naša usoda. Vedite: svobodo je lahko izgubiti,. težko jo je pa znova pridobiti.“
„Sindikalist“ pripominja, da so zadnje besede sprejeli vsi navzoči z eno-dušnim odobravanjem. Vtis govora, ki ga je napravil na tiste, katerim je bil namenjen, je bil pa težek. Ta dan so vsi delegati govorili o tem govoru.
KONČNI CILJ JE ISTI-. -
Kdor pozna komunistični sistem in cilje, ki jih zasleduje, ve, (Ja med komunisti nikdar ne more priti do takih nasprotij in sporov, da bi med njimi prišlo do pepojne ločitve. Nikdar do tega ne more priti, ker spor nikdar ni o končnem cilju, ampak samo o načinu dela, o taktiki za dosego cilja, ki je diktatura proletariata nad svetom.
To sta potrdila že ponovno Hruščev in Tito, čeprav sta se med seboj napadala s hudimi očitki. Tito je to storil na povsem odkrit način znova z izjavo, ki jo je v oktobru dal dopisniku japonskega lista Asahi šimbun, ko mu je značaj jugoslovanskega „socializma“ označil takole:
„Kadar je beseda o izgradnji socializma odnosno komunizma, moram izjaviti, da glede uresničenja končnih ciljev ne morejo obstojati razlike med posameznimi državami, ki grade socializem. Razlike obstojajo samo glede metod, ki se jih poslužujejo. Med tem* ko y pogledu končnih ciljev zgraditve socializma ne obstojajo razlike, lahko rečemo, da je poti v socializem skoro toliko, kolikor je držav. Sostvari, ki so med! nami in Sovjetsko zvezo sporne, toda te niso tako velike...“
Da Tito stopa v zunanji politiki in v vodstvu svetovnega komunizma skupno s Hruščevom, je potrdila pred dnevi beograjska „Borba“, ki je kot glavno glasilo jug. kom. Objavila silovit napad na Albanijo. Očita ji, da se je s svojim naslonom na kom. Kitajsko v zagovarjanju stalinizma in trdovratnem vztrajanju pri njem pravzaprav spremenila v čisto kitajsko provinco, ki sedaj s svojega področja širi „reakcionarno stalinistično miselnost“, namesto, da bi ~se posvečala svojim problemom.
IIBIDISBIIIIIIIIIIinilllimiBIBMIIIIIBIIIIIIIIIIII
SMRT DVEH EMIGRANTSKIH POLITIKOV
+ Večeslav Vilder
V	Londonu je 2. decembra 1961 umrl od' kapi zadet prvak Samostojne demokratske stranke Večeslav Vilder. Dne
9.	decembra so ga pokopali na St. Ma-rys Cementery, Kensal Green. Na njegovi zadnji zemeljski poti so ga spremili. v Londonu živeči srbski, hrvatski in slovenski politični emigranti, predstavniki češke politične emigracije ter pokojnikovi angleški prijatelji.
Pred odprtim grobom se je od pokojnika poslovil predsednik Združenja svobodnih državljanov Jugoslavije Bane Ivanovič.
+ Dr. Ante Nikšic
V	nedeljo, 28. januarja t. L, je umrl v Pilarju pri Bs. Airesu zadet od kapi v starosti 66 let dr. Ante Nikšic, ki je bil v hrvatski emigraciji znana osebnost. Pred vojno je bil sodnik v Karlovcu, nato nekaj časa notranji minister v ustaški vladi, proti koncu druge svetovne vojne pa poslanik NDH pri Kvirinalu v, 'Rimu. Sedaj je živel kot emigrant v Argentini in je bil knjižničar v Seminario Metropolitano. Pokopali so ga v Pilarju.
Dr. Nikšic je zapustil v rokopisu obširne spomine, katerih odlomek je objavila Hrvatska Revija.
ARGENTINA
Argentina je v polnih pripravah za marčne splošne volitve. Vse politične skupine imajo polno dela z določanjem kandidatov za zvezni parlament, za provincijske parlamente, za guvernerje in viceguvernerje provinc ter mestne župane , in občinske svetovalce. Kandidate postavljajo n-rmdno pristaši posameznih političnih strank sami z notranjimi volitvami.
Kot pri dosedanjih, bodo tudi pri marčnih volitvah odločilni glasovi tkzv. „neopredeljenih“ in pa peronistov. Za te glasove se potegujejo vse stranke. Peronisti so opustili dosedanjo taktiko oddajanja praznih glasovnic. Po vseh provincah poskušajo doseči, da bi jim oblasti dovolile samostojno nastopanje. V ta namen so vse neoperonistična stranke ustvarile tkzv. „justicialistični blok“, ki postavlja skupne kandidate, za katere morajo glasovati peronisti vseh frakcij. Za provinco Buenos Aires so peronisti postavili za kandidata za guvernerja voditelja sindikata tekstilnega delavstva Andresa Praminija, za viceguvernerja pa samega Perona, katerega vlado je zrušila vojska v zadnji revoluciji leta-1955.
Oba kandidata so peronisti vseh frakcij potrdili na javnem zborovanju v mestu Avellaneda prejšnji petek na zborovanju, ik je bilo tako, kot so bila pred leti vsa peronisEčna zborovanja: Pristaši te politične skupine so nosili velike Peronove slike, napise, in z gramofonskih plošč so neprestano odmevale peronistične koračnice in popevke. Govorniki so pa ljudem zatrjevali, da je že sedaj smatrati, da so peronisti že zmagali in da bo 18. marec, t. j- dan volitev, drugi 17. oktober, ko je Peron pred leti prevzel oblast.
Ker je pa v Argentini v veljavi zakon, ki prepoveduje obnovo peronistične stranke in povrnitev stanja, ki ga je v državi ustvarila ta politična skupina, je malo verjetno, da bi oblast potrdila peronistično kandidatno listo.
Zvezni komisar v provinci Salta je izdal dekret, s katerim je uvedel obvezen pouk veronauka v vseh provincij-skih šolgh,
V	Buenos Airesu se je sestalo Sodstvo kršč. demokratske stranke. Razpravljalo je o dosedanjem strankinem delu in ga odobrilo. Tudi zadnji sporazum, ki ga je ta polit, skupina napravila s peronisti v prov. Formosa. V zvezi s tem sestankom je eden od ustanoviteljev kršč. demokratske stranke dr. Esteban Oschoa izjavil, da izstopa iz stranke. Kot' vzrok za to navaja odobravanje stranke zadnjega železničarskega štrajka, volilni sporazum s peronisti v prov. Formosa in način, kako so bili določeni kandidati za volitve v Bs. Airesu. Omenja, da so se zaradi nestrinjanja z vodstvom stranke že umaknili tudi še nekateri drugi vidnejši strankini funkcionarji kot n. pr. dr. Manuel Ordonez.
V	Argentini se bo šolsko leto 1962 začelo 19. marca.
&■■■■■■■ BIHHIBBBBiBII BIH KB BKIBIBIIBIBCBIBiCMBia BI	Bil ■■■■■■!
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
v	v
lie političnega življenja jugoslovanske
emigracije
V	jeseni lanskega leta so se besede predstavnikov politične emigracije iz Jugoslavije cule na pomembnih medna-_ ¡rodnih zborovanjih. Tako je bilo najprej v Evropi zborovanje evropskih krščan-sko-demokratskih strank, združenih v skupni organizaciji NEI. Tega sestanka so se udeležili tudi predstavniki Slovenske ljudske stranke in na njem živahno sodelovali. O njem smo v Svobodni Sloveniji že poročali.
V	ZDA je bil kongres Mednarodne kmečke zveze. Na njem je med drugim sodelovala Hrvatska kmečka s tranka (HSS). Ta politična skupina je pa imela v Kanadi tudi enajsti kong-res vseh svojih tamošnjih formacij.
V	Evropi je pa bilo v oktobru zasedanje Socialistične internacionale, na na katerem je bila zastopana tudi Socialistična stranka Jugoslavije, ki je doma, kot. ostale demokratske protikomunistične stranke, prepovedana in nadaljuje svoje delo v emigraciji.
Kongres Mednarodne kmečke zveze
je bil dne 2. in 3. septembra 1961 v Washingtonu. Bil je v hotelu Sheraton Park ter so mu pristotvovali zastopniki posameznih kmečkih strank, ki so včlanjene v Mednarodni kmečki zvezi, predstavniki raznih emigrantskih društev in organizacij,, kakor tudi predstavniki ameriškega političnega življenja.
Kongres je začel predsednik Mednarodne kmečke zveze Stanislav Mikolaj-
ezyk. Po njegovem pozdravnem govoru je bil izvoljen za predsednika kongresa predsednik Hrvatske kmečke stranke dr. Vladko Maček, ki je v svojem go^ boru omenjal naloge in pomen tega kongresa, ki je pad'el ravno v čas velikih mednarodnih kriz, ki zlasti zadevajo države Srednje Evrope, t. j. tisto evropsko področje, iz katerega je največ, članic v Mednarodni kmečki zvezi.
Na kongresu je bil pomemben tudi govor ameriškega demokratskega senatorja Huberta Humphreya o mednarodnem političnem položaju. Naglašal je, da temelji ameriška zunanja politika na načelu Samoodločbe narodov. Za to načelo je dejal, da bo moralo priti do izraza in uveljavitve prej ali slej tudi v Srednji Evropi.
Kongres organizacij HSS v Kanadi
Hrvatska kmečka stranka je skoro istočasno imela tudi važno zborovanje v Kanadi, kjer so njene politične or-1 ganizacije imele v Torontu enajsti letni kongres, katerega se je 'udeležil tudi glavni tajnik te politične skupine dr. Juraj Krnjevič. Kongres je potekal v v slogi in edinosti. Vse udeležence je preveval čut dolžnosti in odgovornosti, ki jo imajo do svojega naroda, ki trpi pod komunistično diktaturo.
Predsednik stranke dr. Maček se kongresa organizacij HSS v Kanadi ni mogel osebno udeležiti, pač pa ga je pozdravil s pozdravnim pismom, v katerem je med drugim naglašal, da sta
Anton in Štefan Radič smatrala, da sta hrvatski narod im hrvatski kmečki stan ista pojma. Zato pa je hrvatsko kmetsko gibanje „tudi lahko preživelo vse protihrvatske beograjske režime, preživelo ustaško strahovlado in tudi danes brez kakršnekoli pomoči vodi težko borbo proti brezbožnemu in okrutnemu komunizmu. Prepričan sem, da bo hrvatsko gibanje zmagalo tudi v tej borbi,“ zaključuje dr. Maček svojo poslanico.
Dl-. Krnjevič je zatem obiskal vse politične organizacije v Kanadi in Severni Ameriki. Povsod so ga navdušeno sprejemali in mu pripravljali dobro obiskane sestanke in prijateljske družabne večere, na katerih je dr. Krnjevič govoril o nalogah in dolžnostih emigrantov. Pristašem HSS, pa ne samo njim, ampak vsem Hrvatom, je polagal na srce, naj se med seboj ne prepirajo za prazen nič, naj bodo sležni v velikih in važnih vprašanjih. Naglašal je. da imajo Hrvati vso pravico do svoje države in da jim te pravice ne more nihče kratiti.
Kongres socialistične internacionale
je bil v Rimu od 23. do 27. oktobra. Je bil to že sedmi kongres te močne socialistične internacionale. Na njem je sodelovalo 170 delegatov iz 46 držav, ki so govorili v imenu 70 milijonov svojih pristašev iz vseh kontinentov. Na kongresu so bili zastopani tudi jugoslovanski dtemokratski socialisti, ki žive v emigraciji in sta Socialistično stranko Jugoslavije zastopala dr. Živko Topalovič in Milica Djurič-Topalovič.
Oba zastopnika jugoslovanskih demokratskih socialistov v emigraciji sta
sodelovala v debatah o važnih vprašanjih. Tako poročamo na drugem mestu o pomembnem govoru Milice Djurič-Topalovič na Mednarodni konferenci socialističnih žena, v katerem je ostro napadla tiste socialiste iz demokratskih držav, ki zahajajo v goste h komunističnemu diktatorju v Jugoslavijo in komunističnim nasilnikom v drugih komunističnih državah. Njen govor je med delegati sedme socialistične internacionale vzbudil veliko pozornost, zlasti, ker so bili na kongresu navzoči tudi tisti zahodnoevropski socialistični prvaki, na katere je napad Milice Djurič-Topalovič letel, kot n. pr. vodja britanskih laboristov Gaitskell, ki je bil na obisku pri Titu.
Na kongresu je bila razprava o naslednjih treh glavnih vprašanjih: o mednarodnem položaju je imel referat Hugh Gaitskell, šef britanskih labori-sbov, o Evropi dn evropskih ustanovah belgijski zunanji minister Henry Spaak, o sodeloÿanju med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi državami pa Aso-ka Meta, predsednik indijske socialistične stranke.
Delegacija jugoslovanskih socialistov v emigraciji je sodelovala pri javni razpravi o položaju v Evropi. Govoril je dr. Živko Topalovič, ki je zastopal mnenja in stališča tudi ostalih socialističnih emigranskih .skupin.
Dr. Topalovič je v svojem govoru prikazal delo jugoslovanske komunistične diktature za dosego svojih zunanjepolitičnih ciljev. Zato je omenjal njihovo stališče, ki so. ga na lanski beograjski konferenci tkzv. nevtralcev zavzeli do nemškega vprašanja.
V	tem pogledu je dr. Topalovič navajal, da Tito zatrjuje, da so za sedanje težave v svetu krivi Nemci, ne pa Hruščev. Za Tita je sedanja razdelitev Nemčije na tri dele pametna, trajna in modra rešitev. Zato je Tito bil med prvimi, ki je priznal sovjetsko okupacijsko zono- v Nemčiji kot posebno državo. Dr. Topalovič izjavlja, da smatra za svojo dolžnost, da v imenu jug. socialistov in demokratov javno izjavi pred socialistično internacionalo, da ti ne soglašajo z gornjimi izjavami in z gornjo politiko šefa jugoslovanske komunistične diktature. Dr. Topalovič je tu navajal izjavo vodje francoskih socialistov Guiy Molleta, ki je dejal, da iso sedaj zasute bojne črte, ki so skozi stoletja delile francoski in nemški nared. Danes sta oba naroda usmerjena v zvezo in v skupno sodelovanje. Dr. Topalovič zatrjuje, da je taka sprememba nastala tudi v odnosih Nemcev in skupnosti narodov Jugoslavije.
V	nadaljnjih izvajanjih je dr. Topalovič omenjal zlom nemškega imperializma. Po zlomu tega imperializma pa se je pojavil novi sovjetski imperializem. Sto milijonov ljudi v Srednji in Vzhodni Evropi je danes v suženjstvu sovjetskega imperializma. Vsi demokratski državniki dajejo načelne izjave, da imajo vsi narodi pravico do samoodločbe. Culi smo jih od ameriških, francoskih in agleških državnikov. Toda niti eden od njih si ne upa odkrito postaviti tega vprašanja na dnevni red razgovorov a sovjeti o ureditvi miru v Evropi. Zakaj ? Zato, ker Hruščev zatrjuje, da so ti narodi že priznali komunistično diktaturo.
Dimice tz £Coi>en!jte~
V	Ljubljani so imeli v začetku decembra dva kulturna dogodka, ki sta imela namen še bolj zbližati Slovenijo in Koroško. V ta, namen so v Ljubljani najprej odprli razstavo sodobnega koroškega slikarstva in kiparstva. Razstava je obsegala dela 20 slikarjev in 6 kiparjev. Na otvoritvi razstave je bil navzoč tudi koroški deželni glavar We-d'enig, razen njega avstrijski konzul v Ljubljani Newole ter jug. iz Celovca Boris Trampuž. Navzoči so bili tudi nosilci sedanjih oblasti v Sloveniji. Koroški deželni glavar je govor zaključil z upanjem, da se bo „kulturna izmenjava tudi v bodoče poglabljala in nadaljevala ter \ prispevala k razumevanju med našimi narodi. Umetniki so v bistvu diplomatski posredniki. Saj končni cilj ostaja vedno isti prijateljstvo med narodi okrepiti, kar si še posebno želita naši sosednji deželi Koroška in Slovenija“.
Istočasno je bil v Ljubljani tudi koncertni nastop celovških madrigalistov. Koroški pevci in pevke so pod vodstvom dirigenta Guentherja Mitter-gredneggerja izvajali dela Gallusa, Dawlanda, Bacha, Purcelle, Barchierija in Becchija, zatem pa venec narodnih pesmi raznih narodov. Od slovenskih narodnih pesmi so zapeli pesem Barčica v Maroltovi priredbi.
V	Sloveniji deluje 18 hortikulturnih društev, katerih glavna naloga je skrbeti za „skladnost med naselji in naravo". V decembru so si ta društva ustanovila Zvezo hortukulturnlh društev.
Sekretariat za občo upravo Izvršnega sveta LRS je izdelal nov sistem modernega pisarniškega poslovanja, ki zelo poenostavlja evidenco o spisih in jo prilagaja zahtevam sodobne uprave, obenem pa omogoča milijonske prihranke. Nov sistem so uvedli v Sloveniji z novim letom. Bodo ga na razširili tudi na ostale republike. V ta namen je bil v decembru v Ljubljani zvezni seminar za seznanjanje z novim sistemom pisarniškega poslovanja.
Letos spomladi bo Beograd dobil moderno letališče pri Surčinu pred Avalo. Letališče bo tako veliko, da bo omogočalo 45 vzletov odnosno pristankov v eni url. Dosedanje letališče za Beograd je bilo v Zemunu odnosno Ba-tajnici. Moderni letališči — manjši kot bo v Beogradu — imata sedaj že Zagreb in Titograd. Do korea letošnjega leta ga bo dobil Dubrovnik, do konca prihodnjega leta mislijo dokončati z graditvijo novega letališča za Ljubljano, ki bo v smeri proti Kranju. Sarajevo bo dobilo novo letališče do konca leta 1964. Prav tako Split, Reka pa do konca, leta 1965.
V	Mariboru je umrl znani pedago-
ški in mladinski pisatelj Gustav šilih. Doma je bil iz Velenja, učiteljišče je študiral v Ljubljani, nato pa se še spo-polnjeval v svojem poklicu v Zagrebu, na. Dunaju in v Ženevi. Na maribor-Wr~ _________________________|_________
sbsm učiteljišču je bil pročcs >r 25 let ter je za pok. ravnateljem Schreinerjem veljal na zavodu za enega najboljših pedagogov. Izdal je več del c družinski vzgoji. Leta 1960 je izšlo njegovo delo „Učna načela, v naši šoli“, ob njegovi smrti je pa bilo v tisku njegovo cj,elo „Očrt splošne didaktike“.
Pok. Šil'h je bil narodno zaveden mož ter je bil v letu 1918 Maistrov 'borec.
Na povabilo Sekretariata za ljudsko zdravstvo zveznega izvršnega sveta se je mudila v decembru v Jugoslaviji veččlanska sovjetska zdravstvena delegacija ter si je po državi ogledovala razne znanstvene zavode in ustanove. Člani te delegacije so se mudili tudi dalj časa v Sloveniji.
Na Dolenjskem so imeli lani hmelj-skihonasadov na površini 280 hektarjev. Pridelek hmelja je bil prav dober razen med Stražo in Novim mestom, kjer je hmeljišča delno prizadela toča.
Lanski — že sedmi — Gorenjski sejem je obiskalo okoli 110.000 ljudi. Na njem sklenjene pogodbe za nakup in prodajo blaga za široko potrošnjo so dosegle vrednost pol druge milijarde dinarjev.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani je ustanovila Inštitut za ekonomiko, statistiko .in demografijo.
V Knjižnici Mestnega gledališča v Ljubljani izhajajo pod naslovom „Igralčeva kronika“ spomini zaslužnega slov. dramskega umetnika Hinka Nučiča. V drugem delu svojih spominov je Nučič popisal zadhje štiri sezone svojega delovanja v Ljubljani in sicer 1908/9 do 1911/12.
Belokranjski muzej v Metliki je slavil 10-letnico svojega obstoja. Tamoš-nje Belokranjsko muzejsko društvo jo ie proslavilo z izdanjem knjige „Metlika skozi stoletja“, ki jo je napisal Jože Dular.
Trygve Lie, biv. glavni tajnik OZN, se je mudil v decembru v Jugoslaviji ter je imel kot gospodarski svetovalec norveške vlade razgovore z jugoslovansko vlado o sodelovanju med Jugoslavijo in: Norveško o proizvodnji boksita in aluminija.
Na festivalu jugoslovanskih amaterskih gledališč na Hvaru je dobila nagrado Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v višini 100.000 din Svoboda center Trbovlje za najboljšo „izvedbo- dela s tematko iz narodnoosvobodilnega boja“. Uprizorili so Matkovičev» dramo „Na koncu poti“, nagrado za najbolje izvedeno delo iz kulturne dediščine pa si je priborila dramska sekcija Svobode „Slavko Klavora“ iz Maribora. Nastopili šo s' komedijo „Tripče de Utolče“ od Marina Držiča. Za nagrado so dobili bronasti kip s hvarskim zmajem.
Zvezni izvršni svet je izdal odredbo, s katero je uvedel plačevanje cest-'nine za motorna vozila. Za tovornjake znaša cestnina na leto 20.000 din, za vsako tono nosilnosti ter 8.000 din za
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Osebne novice
t Uršuda žitnik. Iz domovine je prišlo sporočilo o smrti vzorne slovenske žene ge. Uršule Žitnik, matere Rudolfa Žitnika, člana NO za Slovenijo. Pokopali so jo dne 15. januarja 1962 v Stepanji vasi. čudno naključje je naneslo', da je bil njen pogreb časovno istega dne in ob isti uri, k0 se je poročil v Buenos Airesu njen vnuk Janez Žitnik.
Rajna Uršula Žitnik je bila v mlajših letih tobačna delavka in je bila kot taka v vrstah tistih tobačnih delavk, ki. so se zbirale okoli Jan. Ev Kreka in njegove sestre Cilke. Med prvo svet-vojno je razvijala veliko delavnost v Stepanji vasi in okolici zlasti tedaj, ko so narodno zavedne žene in dekleta zbirale podpise za Majniško deklaracijo, katere so potem izročile dr. Korošcu v Ljubljani.
V	Argentini žalujet zanjo njen sin Rudolf in vnuk Janez Žitnik, v domovini pa hčerki Anika in Stanka ter sin Peter, snahi Mimi in Marica, vnuki in vnukinje. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajna pa naj mirno počiva v slovenski zemlji.
SLOVENSKA VAS Občni zbor odseka SFZ
V	soboto dne 27. januarja je bil 9. redni občni zbor odseka SFZ Jože Mehle v Slovenski vasi. Na njem so društveni odborniki poročali o opravljenem delu v pretekli poslovni dobi. Člani so jim za izvršeno delo dali razrešnico.
Za volitve je društveni odbor pripravil listo, ki jo je pa članstvo zavrnilo. Pri volitvah je bil nato izvoljen naslednji odbor: predsednik Tone Burja, podpredsednik Marijan Goljcvšček, tajnik Ciril Jan, blagajnik Janez Barle, športni referent Tone Strah, gospodar Lojze Zupančič. V nadzornem odboru so: Jože černak, Franci Stanič in Franc Lipovec.
vsako tono nosilnosti tovornih avtomobilskih in traktorskih prikolic, 1500 din za vsak potniški sedež v avtobusih in 750 za vsak sedež v avtobusnih prikolicah- Cestnina za -osebne avtomobile je določena z ozirom na jakost motorjev in sicer 6000 din z motorjem do 1000 ccm, do 50.000 din z 3150 ccm, za motorje in skuterje s 50—125 ccm din 2.000 do 6.000 din z motocikli z več kot 1000 ccm, za rešilne avtomobile bo treba plačati letno 10.000 din, za druga posebna vo-zilta 30.000 din, za prikolice teh vozil pa 10.000. Nova odredba je začela veljati z novim letom.
Na posvetu političnega aktiva sindikatov Slovenije so v Ljubljani razpravljali- o problemu notranje delitve dc-hodkov v delovnih kolektivih. V obširnem po-ročilu ugotavljajo, da se je število tistih,ki so prejemali manj kot
20.000	januarja 1961 in ki so predstavljali 57% vseh zaposlenih, v septembru 1961 že znižalo na 32%. število- tistih, ki so januarja 1961 imeli dohodkov med 20.000 in 40.000 in katerih je bilo tedaj 31%, je pa v septembru 1961 naraslo na 54%. Vseh v gospodarstvu zaposlenih, ki prejemajo 100.000 ali pa več, je samo 0,3% V poročilu končno zatrjujejo, da se na podlagi novih' pravilnikov o delitvi čistega in osebnega
ARGENTINI
Novoizvoljeni predsednik se j« v imenu novega odbora zahvalil za izvolitev nato pa vse članstvo pozval na še povečano delo v društvu.
Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik zveznega odbora SFZ Jernej Tomazin.
SAN JUSTO
V nedeljb, 14. januarja, dopoldne smo imeli v prostorih Našega doma članski sestanek Društva slov. protikomunističnih borcev, ki ga je pripravil krajevni zastopnik društva V. Do- j lene. Na sestanku j-e predaval France Krištof o „Vtisih in razmišljanjih s potovanja po Koroškem in USA“.
Na predavanje so prišli vsi člani DSPB v tem okraju, pa tudi mnogo prijateljev. Sestanek je začel s pozdravi in zahvalo vodstvu Našega doma za prostore načelnik društva DSPB Miloš Prelog.
Predavatelj je v prvem delu „Vtisi“ prikazal ¡svoje potovanje in je predvsem primerjal življenjske razmere v Avstriji in USA z razmerami v Argentini. Pri tem je poudaril, da je o tem zelo težko pravilno govoriti, ker vsak gleda na življenje v kateri koli državi pač s -svojega stališča in pri tem je težko doseči popolno objektivnost.
Na Koroškem se na pr. nekoliko težje živi kot pa v Argentini, so pa na razpolago druge stvari, ki jih tukaj nimamo in ki delajo življenje prijetnejše, to je: lepa narava, majhne razdalje, povezanost ljudi. Silno pa moti narodnostna nestrpnost in raznarodovanje, ki gre počasi, pa zanesljivo svojo pot naprej. Raznarodovanje je tem lažje, ker koroški Slovenci nimajo izpeljanih močnih gospodarskih organizacij, kar pa jih obstoji, pa so večinoma v rokah prot-itovsldh elementov. Mnogo si za-
dohodka v delovnih kolektivih razponi med najnižjimi in najvišjimi prejemki vedno bolj znižujejo.
‘So pa morali tudi priznati celo vrsto negativnih pojavov, kjer gre za neopravičeno visoke prejemke posameznih funkcionarjev. Tako so med' drugim navajali, da so bili primeri, ko so bili pri skupnem gospodarskem uspehu kake ustanove delavci udeleženi z 2 ali
3.000	dinarji, vodilni funkcionarji pa z 10 ali celo 20 krat večjimi vsotami.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Tesar, upok., Marica Kunst, poštna uradnica v p., dr. Ernest Rosina, svetnik podružnice Republ. zavoda za soc. savarova-nje, Vilko Košenina, Armin Tr^bše, ključavničar v p., ing. Anton Bernik, elektroenergetski inšpektor, Vilma Žlender, prof. glasbe, Vilko Koprivec, bolničar, Marija Strniša, roj. Jurjč, Franc Brezovar, ključavničar, Uršula Sitar, vdova žel. in Marija Babič, roj. Jeglič v Bistrici, Franjo Šega, učitelj v Celju, Anton Bals, nadzornik cementarne v Zidanem mostu, Avgust Rožanc v Izoli, Katarina Gruden, roj. Drobnič v Sp. Slivnici pri Grosuplju, Franc Stritar v/Trbovljah, Marjeta Zatler \j Kočevju, Terezija Lampret, roj. Rus v Stični, Iva» Kokalj v Trbovljah in Franja Orel, roj. Petrovčič v Goričanah
Vsul: teden ena
SENTJANŽEVO
Josip Murn-Aleksandrov Na nebu zvezde se prižigajo, kresnice iz lesov se dvigajo v poletno noč.
Studenci tiho se pregibljejo, ko v sanjah praproti se zibljejo v poletno noč.
Cvetov zdaj čas ih čudnih je semen, vse polno gleda vejic iz slemen v poletno noč.
Vse polno gleda vejic mi iz koč, obstal tam sveti Janez je, gredoč v poletno noč.
Obstal tam sveti Janez je gredoč, od rane zore še kresnikujoč in vso to noč.
vedni Slovenci obetajo od slovenske gimnazije v Celovcu, ki bo že čez dve leti dala svoje prve maturante.
V	USA — Clevelandu pa je položaj popolnoma drugačen. Slovenski izseljenci, ki- so prišli v USA prav tedaj kot mi v Argentino, povprečno žive mnogo boljše, kot mi tukaj v Argentini. Višji življenjski standard se kaže priedvsem v prostornih stanovanjih in raznih gospodarskih strojih, da ne govorimo o avtomobilih. To pa ne velja za tiste priseljence, ki prihajajo v USA sedaj. Zaradi vedno večje avtomatizacije tovarn je namreč — začasno vsaj — odstotek brezposelnosti, ki je v Argentini ne poznamo, precej velik, in novodošleci zelo težko dobe primemo službo in se ustale, posebno ker medsebojna pomoč tam ni tako razvita kot v Argentini.
Družabno življenje je tudi precej hazvito, vendar ne v toliki meri kot v Argentini. V osebnih stikih pa človeka precej moti stalni poudarek na gospodarskih prednostih. Pri vsem tem pa je predavatelj izjavil svoje mišljenje, da se bo na podlagi sedanjega napredka v Argentini življenjski standard novega slovenskega naseljenca v Argentini čez kakih pet let močno približal tedanjemu življenjskemu standardu novih slovenskih naseljencev v USA.
Močno pa je presenetila klima v Clevelandu. V miesecu septembru se je temperatura gibala v glavnem med 75 in 85 stopinj Fahrenheita, to je približno med 24 in 39 stopinj Celzija z izredno hudo vlago, ki je bila včasih hujša kot v Buenos Airesu, tako, da se tukaj nad našim vremenom ne smemo preveč pritoževati.
V	drugem -delu predavanja pa je predavatelj govoril o svojih razmišljanjih iz poti od Podljubelja—Podgora— Borovlje—Dravski most in Vetrinje, ki jo je lani po1 16. letih ponovno prehodil. Pri tem je pokazal fotokopijo originalnega angleškega povelja o prevozu domobrancev iz Vetrinja.
Po predavanju se je razvila zanimiva debata, pa se je prehitro končala zaradi pomanjkanja časa. Vodja sestanka, članski načelnik Miloš Prelog se je zahvalil za obisk in zaključil sestanek. — B. R.
Nadaljnja izvajanja je dr. Topalovič posvetil -naporom za ustvaritev nove Evrope, v kateri vidi rešitev. V tem delu svojega govora pravi „Ne pravijo zastonj, da ima vsaka nesreča tudi dobro stran. Sovjetska teroristična politika sili svobodne zahodne -države, da čimprej odstranijo medsebojne spore- in združijo vse -svoje napore. Iz mraka sedanjosti se je začela pojavljati nova sila: Združene države Evrc-pe. Tri sto milijonov svobodnih Evropejcev se z -naglico približuje združitvi. Belgijski zun. min. tov. Spaak mam je tu z občudovanjem sporočil, da niso samo vse svobodne evropske -države zaprosile za sprejem v evropsko gospodarsko skupnost, ampak tudi že precejšnje število izvenevropskih držav.
Svobodna Evropa znova postaja duhovni vodnik sveta, toda me kot njegov kolonialni gospodar, ampak kot branilec svobode in enakopravnosti narodov pred napadi sovjetskih in kitajskih za-sužnjevalcev.
Narodi pod komunističnimi diktaturami pozdravljajo rojstvo Združenih držav Evrope in združevanje vsega svobodnega sveta. Verujejo, da bo prišel dan, ko se bo razmerje sil tak0 spremenilo, da sovjeti ne bodo več imeli vojaške premoči, da ne bodo mogli več terorizirati sveta, da bo oboroževanje prišlo pod mednarodno nadzorstvo ir. da bo vpTašanje svobode narc-dov resnično postavljeno na dnevni red.
Stvar svobode danes še doživlja poraze. Toda ni mrtva. Razvoj človeštva jo nosi na svojih krilih. Hruščev jih svojimi bombami v srcih narodov ne more uničiti.“
JOSIP JURČIČ
Gorele s
Zopet je bilo treba postaviti bran grozeči reki, dežela je klicala vsakega junaka na boj. Veljalo je tačas še bolj ■ko današnji dan: pomagaj si sam in pomore ti Bog; zakaj tedaj ni bilo redne vojske, da bi se bila postavila vragu pred oči ter mu zasadila mejo. Gorele so grmade po gorah in naznanjale, da se bliža sovražnik. Zdaj so šele vreli vkup, vsa dežela je bila velik tabor. Dostikrat pa se brambovci riso utegnili zbrati, ker je bil Turek tu, kakor bi ga bila ponoči zemlja izpuhnila.
Leta 1475 so udarili Turki v najlepšem poletju na južne štajerske pokrajine. Vodil jih je Ahmet-paša. Vseh je bilo kakih dvanajst tisoč mož, največ konjenikov, krdelo janičarjev. Jurij Šenk, glavar koroške dežele, je zbral v naglici nekaj pripravljene vojske po vseh treh deželah, ¿a bi toliko časa ustavljal sovražnika na južnem štajerskem, dokler bi se ne sešle vojska vseh slovenskih dežel.
Jurij Šenk je bil s svojo malo vojsko, kakih dva tisoč mož, zalotil sprednje krdelo turške vojske. Misl-sč, da je to vsa turška sila, so se vrgli Slovenci hrabro na Turka in, preden je sonce zašlo za goro, je ležalo okoli dve sto nevernih sovražnikov pobitih na bojišču, drugi so se umaknili. Veliko je bilo veselje med šenkovimi vojščaki, zakaj menili so, da so tako z lahkim trudom odbili sovražnika in rešili deželo. Še tisto noč je poslal Šenk sla, da bi oznanil po deželi veselo sporočilo. Dru-
» || r mn «I«?
gi dan je hotel sovražnika zagnati čez mejo.
Veselo poročilo, da so Slovenci Turka premagali, pride tudi v stiski samostan. Opat Ulrik brž napove procesijo k cerkvi Matere božje na Muljavi, ..vasi, dobro uro oddaljeni. Povabi vse ljudstvo in gospodo z gradov, da bi zahvalili Boga, ker je odvrnil od dežele veliko nesrečo.
Medtem, ko so so pripravljali za procesijo, se je zgodila slovenski vojski velika nesreča. Ahmet-paša, turški poveljnik, je komaj zvedel, d'a so kristjani njegovo krdelo razmetali in večidel pobili, kar razkačen zapovedal svfajji vojski, naj še tisto noč zajame krščanske junake. Ko je napočilo jutro, so Slovenci naenkrat videli, da jih je zajel desetkrat večji sovražnik; in nepripravljeni, prestrašeni so morali zopet zgrabiti za orožje. Krvavo so se zdaj bili; vsak 'vojak je bil junak, nobeden ni zaman dal življenja; ali nazadnje je mala, že prejšnji dan utrujena in zdelana slovenska vojska vendarle obnemogla. Koroški glavar Šenk, kranjski plemenitaš Ludbvik K6zjak in mnogo drugih imenitnih vitezov je bilo ujetih, ker jih Turki niso hoteli umoriti, češ da dobo veliko odkupnine zanje. Ostanki krščanske vojske so se naglo umaknili v gozde. Po deželi še nihče ni vedel za to ¡strašno pobitje. Turki so bili prepričani, da jim zdaj nikjer ne more enaka vojska zapreti poti, zato so hrumeli naprej.
Veselo je vstajalo sonce in obsevalo polja in travnike stiškega samostana. Par za parom je šel v procesiji za svetim križem: naprej menihi, za njimi plemeniti gospodje, Peter Kozjak s svojo grbavo «postavo, Janez Macerol in Macerolca, vitez Ravbar s Kravjaka in veliko drugih; za temi pa so stopali pobožni kmečki ljudje, moški in ženske, neizmerno število. Počasi- se je pomikala pobožna množica. Kar se zasliši od vzhoda in severa znani grozoviti krik „Allah, Allah“ in ko blisk se začuje strašna baseda: „Turki“. In od vzhode čez Bc-janji vrh dirjajo turški konjiki naravnost po travniku proti množici; od severa pa vro druge čete Turkov. Strah obide ubogo ljudstvo. Vpitje se dviga do neba; vse beži. Veči de! pobegnejo v cerkev m na obzidanoi pokopališče, nekaj v bližnjo hosto, nekaj brez namena in brez glave tja, kamor jih noge neso. Veliko pa so jih Turki posekali in pojezdili na travniku, tako da stari ljudje pravijo, da je tekla tačas kri po trati kakor potok po žlebu, da so jo turški konji do členkov gazili. Cerkev in pokopališče, obdano s precej visokim zidom, je bilo natlačeno beguncev, ki so tu iskali zavetja. Menihi, ženske, otroci in starci so šli v cerkev, možje pa so se zbrali za zido-m in sklenili braniti do zadnjega diha. Molitve so donele iz cerkve, da bi Mati božja izprosila od Boga srečno brambo in rešitev pred strahovitim sovražnikom. Pred oltarjem so kleče molili menihi, glasno so jih spremljala grla verne množice v cerkvi.
Okoli in okoli po planjavi so dirjali divji- Turki. Eni -so vlačili zvezane ujet-
nike s seboj, drugi so se zbirali v čete, d'a bi navalili na kristjane. Pač je moralo bridko zajedati ubogemu ljudstvu v srce, ko jo videlo kako so gorelo hiše in poslo-pja.
V majhnih krdelih so pritisnili Turki na tabor. Kmetje -so vedeli, da jim milosti ni pričakovati, zato so se brenili s tako hrabrostjo, kakršne bi morda današnji dan zaman iskal med nami, njihovimi vnuki. Nekateri Turek se je zvrnil, ko ga je zadel trd, težak kamen, odkrhnjen od' zida; ali tudi marsikateri Slovenec je padel, zadet s puščico s turškega loka. Bliže in bliže so se pomikali Turki; kamenje, ki se je usipalo nanje kakor ‘toča, jih ni moglo zavreti.
In ko se je sonce nagnilo že blizu gor, so bili sovražniki pred zidom, že so najpogumnejši plezali po njem in prislanjali tramove. Iz oči v oči, s pestjo proti pesti so se spopadali. Zunaj sql se bliskale krive sablje, izza zidu pa so vihteli različno orožje. Eni so z drogi merili Turkom črepine, drugi so s cerkveno, v sili odtrgano desko suvali vraga raz zid; tam je zopet velik mo-čan mladenič sukal težak kovan svečnik z oltarja, da je nekaterega nevernika za vselej minilo poželenje hoditi ropat v naše dežele. En sam mož je imel vojno orožje in bil izurjen v boju, Janez z Macerolca, edini plemenitaš, -ki je bil ostal pri menihih in kmetih. Ta je učil, kako naj se bijejo, ter krepko pomagal oko-li in okoli, kjer je bila sila največja. „Kmalu bo noč, potem se oddahnemo,“ jih je tolažil.
Na severni strani tik obzidja je sta-.
\
S LOVENCI P O SVETU
ZDA
Zbornik Koledar 'Sv. Slovenije za 1962 lahko dobite po ceni 3.50 dol. v ZDA:
Leaque of CSA, 5733 Catalpa Ave, Brooklyn 27, N. Y.; Familia 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio; Jakob Žakelj, 1133 E. 72 Street Cleveland 3, Ohio.
KANADA
Zbornik Koledar Sv. Slovenije ima na razpolago Slovenska pisarna, Slo-Can Centre, 618 Manning Ave, Toronto 4, Ontario.
BRASIL
V Sao Paulo sta se 30. 12. 1961 poročila profesorica glasbe gdčna. Angela Čopič in Alojzij Milan. Nevesta se je rodila v Stični na Dolenjskem. Družina je prišla v Brazil pred drugo svetovno vojsko. Ves čas, odkar se Slovenci zbirajo pri maši, se je gdč. Angela vozila iz 259 km oddaljenega kraja službovanja, kjer poučuje glasbo na gimnaziji,, da je mogla na orglah spremljati slovensko cerkveno petje. Tudi pri slovenskih prireditvah je že parkrat nastopila z istimi pevci. S tem si je pridobila za slovensko skupnost velike zasluge. V znak spoštovanja in hvaležnosti se je na poroki in svatbi zbralo lepo število starih in novih naseljencev, ki so prvič skupno prepevali slovenske pesmi. Med drugimi darovi je nevesta dobila v dar Jurija Kozjaka v portugalščini, ki ga je bila vesela
zlasti zato, ker je njena mati bila soseda Jurčičevih na Muljavi. Slovenci v Sao Paulo želijo svoji 'požrtvovalni organistki vso srečo v novem stanu.
V Santo Amaro sta se poročila 6. januarja Avgust Brunček, čigar starši so iz Šmartnega pri Litiji, in gdč. Ana Liza Bo. Bil0 srečno!
Franc Ušaj, blagajnik v slovenski pekarni g. Rajmunda Sobana v Gua-tulhos, je srečno prestal težko operacijo na želodcu.
14 letni Adolf Andrej Daneu, čigar starši so z Opčin pri Trstu, je srečno prestal težki operaciji, katerima se je moral podvreči zaradi vnetja slepiča. Bil je v bolnišnici 25 dni.
AVSTRALIJA
Slovenski slikar France Benko Je bralno sobo v slovenskem zbirališču v Melbourneu spremenil v živo barvan zemljevid Slovenije z mesti in večjimi kfaji, rekami in gorami ter številnimi slikami raznih posebnosti. Med drugim je naslikanih 16 različnih narodnih noš ter 29 pokrajinskih slik. Med temi so zlasti: Ljubljana, Brezje, Sveta gora pri Gorici, Ptujska gora, Gospa sveta na Koroškem, grad Otočec in druge. Na desni krasi zemljevid tudi slovenski grb s slovenskim trakom, pod njim pa je majhen zemljevid Evrope, da bodo domačini vedeli, kje je slovenska domovina.
BARILOCHE
Križ na Cerro Capilla
Pred desetimi leti, ko se je slovensko planinstvo v Bariločah najkrepkeje razmahnilo, so fantje iz Slovenske plezalske skupine postavili na vrhu Capille železen križ.
Podvig je bil predvsem izraz naše žilavesti, botrovali pa sta mu navdušenje in dobra volja. Na stvarno računanje smo malce pozabili. Kasneje se nam je ta napaka krepko otepala. Železno ogrodje se je izkazalo prešibko in ni zdržalo patagonskih viharjev. Čeprav so „bratje“ križ štirikrat vzdignili, so ga neurja znova in znova podirala. Slednjič smo si morali priznati, da bo treba prvo znamenje na Capilli opustiti.
Vendar zamisel o križu tam zgoraj ni zamrla. Pred dvemi leti je član SPD č. g. Albin Avguštin pokrenil nabiralno akcijo za nov križ. Zbral je nekaj tisočakov in medtem je Jožko Simčič že začel z delom. Za gradnjo je uporabil železne cevi, iz katerih so bili večinoma sestavljeni križi, ki smo jih poznali v Alpah (Škrlatica, Grossglock-ner). Aerodinamična okrogla oblika nudi namreč razmeroma skromen odpor pritisku vetrov.
Že ob začetku lanskega poletja je bil novi križ v bistvu gotov. Toda bari-loški gorniki so bili čez poletje preveč zaposleni in se niso mogli prav premakniti.
Letos pa se je dr. Janezu Trudnu posrečilo razgibati mrtvilo. V dveh zaporednih nedeljah, 14. 1. in 21. 1., so slovenski planinci spravili pripravljeni material iz kovaške delavnice na vrh Capille. Tisti, ki goro poznajo, vedo, kaj to pomeni. V kosih je romal novi križ v avtu in motornem čolnu, potem pa na hrbtih skozi brezkončni jarek, po našiljenih grebenih, čez snežišča in steno do koničaste špice.
Od Bariločanov so tovorili: J. Simčič, I. Arnšek, Lojze in Janko Grzetič, V. Arko. Krepko so poprijeli buer.os-aireški gostje: J. Truden, Peter in Jure Skvarča, M. Magister, T. Urbanija, E. Škulj, T. Debeljak in B. žužek. Posebej je treba podčrtati, da sta sodelovali tudi dve dami: ga. Magistrova in gdč. Grzetičeva. Poleg tega so pomagali še nekateri argentinski prijatelji.
Zdaj manjka sam0 še nekaj pomožnega materiala in smemo upravičeno upati, da bo še letos novo znamenje stalo in da bo odslej uspešno kljubovalo sili elementov.	VA
GORIŠKA IN PRIMORSKA „Ponujena roka“
V novembru so titovci ustanovili Zvezo prosvetnih društev v Gorici. V tej zvezi so se združila vsa prosvetna društva, ki so delovala v okviru Slovenske prosvetne zveze v Trstu in Zveze prosvetnih društev v Gorici. Na ustanovni občni zbor je prišlo okrog 100 delegatov iz treh obmejnih pokrajin, pa tudi iz Slovenije. Za predsednika je bil izvoljen prof. Ubald Vrabec iz Trsta, za tajnika pa Gorazd Vesel iz Gorice.
Ob tej priliki so seveda titovci uporabili stari trik „ponujene roke“; gori-ški „Katoliški glas“ pa je ponovno jasno pokazal, da ni mogoče sodelovati s komunisti.
Titovci so ob pripravah za ustanovitev Zveze prosvetnih društev namreč zapisali, da mora nova zveza zajeti vse Slovence in njih organizacije v Italiji. Dr. Dekleva, ki zastopa takozvano skupino neodvisnih, je na občnem zboru dejal, da bo treba poglobiti in utrditi sožitje 'pristašev iz raznih političnih skupin. Prav v smislu teh lepih besed so celo formalno povabili na Tržaškem nekatere organizacije iz katoliškega tabora, na Goriškem pa so se lotili posameznikov.
Vsa ta dejstva torej kažejo na oživ-Ijenje komunistične taktike, Id se mor-
(Nadaljevanje s 3. istrani) la lipa. Na deblu je visela že od nekdaj podoba Matere božje; za podobo v votlem deblu pa so se bili zaredili sršeni. Predrznemu janičarju je padlo v glavo, da bi se dalo z drevesa storiti veliko škode. Splezal je med veje in res je njegova strela zadela nekatere borilce za zidom. Janičarju je plezalo na pomoč še veliko tovarišev. Kmetje so se jeli razmikati, že so viseli Turki na zidu, že je samo še Janez Macerol z majhnim krdelom neustrahljivih mož težko branil to stran —, ko pošlje Bog drugega, sicer majhnega, vendar hudega pomočnika. Turek je brcnil podobo Matere bcžje z drevesa in tako razdražil žival v duplu. Naglo so prihrumeli sršeni, vse rumeno jih je bilo, in jeli pikati Turke, Ko so kmetje to videli, jim je zraslo srce in Turki, ki se jim je bilo treba braniti zoper kmečko orožje in razdražene sršene, so se morali umakniti in otepati zabuhle obraze pred jezno živaljo.
Sonce se je skrilo. Turki so se utaborili na griču pred cerkvijo, videlo se j je," da r.e mislijo pustiti ubogih ljudi, j Ti pa so bili za zdaj oteti, ali imeli so 1 živeža komaj za to noč, vode celo nič, \ kajti največ jih je bil pripcdil Turek s travnika, da niso mogli ničesar vzeti j
s seboj. Kaj bo jutri? Kaj to noč, ako Turki napadejo?
Črna noč se je raztegnila nad ubogo, potrto kanjsko deželo. Ne ene zvezdice r-i. bilo na nebu, vse s0 se skrile za gostimi oblaki, kakor bi ne hotele gledati obupa in žalostnega stanu slovenskih prebivalcev.
Vendar noč ni bila tako temna. Turki so bili zažgali mnogo kresov. Okoli in okojli, kamor se je človek ozrl, ni videl drugega ko ogenj. Gost, svetel dim se je počasi valil proti nebu, Tam so s plamenom gorele lesene, s slamo krite kmečke koče; cele vasi v ognju in nobene roke, da bi bila gasila, zakaj vse je pobegnilo, ali v gosto hosto-, ali v kamnitni gospodov grad, ali v cerkev, da bi si oteli življenje.
Turki so po planicah razpeli šotore, da bi o zori ropali, klali in vezali ujetnike. Dvc-jno vpitje se je razlegalo po zemlji in donelo, proti nebeškim oblakom. Prvi je bil divji krik ljutega Turka, ki je svojo krivo sabljo cedil krščanske krvi in komaj čakal jutra, da bi jo na novo prelival. Druga je bila žalostna, mila molitev tlačenega, zapuščenega Slovenca, ki morda ni toliko prosil Bega sam zase kakor za svoje otroke, da bo jim Bog ohranil star0 domovino in staro vero.	t
da mladini zdi nova, pa je stara: Kjer komunisti še niso na oblasti, iščejo zaveznikov za skupne nastope; tako izrabljajo sedaj za „ponujanje roke“ obrambo narodnih koristi. Ko dosežejo oblast, ali pa se vsaj čutijo močne, kakor so se ma primer čutili na Primorskem po drugi svetovni vojni, pa izrinejo vse ostale in ožigosajo vse nasprotnike za izdajalce. Zato je za vsakega demokratičnega in katoliškega Slovenca popolnoma jasno, da s komunisti ne more imeti ničesar skupnega, če noče postati grobar sebe, svojih idealov in svojega naroda. Imajo katoliški Slovenci na Goriškem že Katoliško prosvetno zvezo, ki so jo ustanovili pred tremi leti, in ki je v stalnih stikih z vsemi slovenskimi katoliškimi organizacijami.
Seveda so se tudi italijanski šovinisti obregnili ob ustanovitvi titovske zveze ob vse Slovence v Italiji. Tržaški Piccolo je napisal, da se bodo titovski Zvezi pri-družine najbrž še ©stale slovenske skupine. Dokaz za to pa naj bi bil, da so za sedež izbrali Gorico, kjer ravno dokončujejo novo dvorano, ki naj hi — po namiga vanju „Piccola“ — služila novi zvezi. Seveda so prizadeti protestirali pri uredništvu „Piccola“ ki je dobro poučen, kako je z zidavo Katoliškega doma, pa po stari navadi ne zamudi nobene prilike, da ne bi hujskal proti Slovencem. Če drugega ni, je tudi natolcevanje in sumničenje dobro za „Piccola“.
TRIJE NEUSPEHI
Amerikanci so pretekli teden v svojem vsemirskem programu doživeli tri neuspehe. Ni se jim posrečilo pognati na krožno pot okoli zemlje raketo s petimi sateliti. Komaj 80 km nad zemeljsko površino je začela napačno delovati ter je zgrmela v ocean.
Prav tako se jim je ponesrečil poskus poslati raketo na luno, Ker je raketa dobila preveliko hitrost, je 37.000 km proč od lune odletela naprej v vesolje in postala sončni satelit. Nameravali so slikati luno, z aparati, ki bi padli na luno, pa meriti morebitne lunine potrese, padce meteoritov na lunino površje itd.
Prvič zaradi majhne, toda važne okvare v dihalnem sistemu, drugič pa zaradi slabega vremena, so Amerikaner morali pretekli teden, dvakrat' preložiti polet Johna Glenna z raketo okoli zemlje. Polet je preložen na 13. februar. Glenn bo odletel z raketo Atlas predvidoma ma trikratno krožno pot okoli našega planeta v kapsuli, ki so ji dali ime „Friendship“ (prijateljstvo).
Sovjetska Pravda je poročala v nekaj stavkih samo o ponesrečenem poskusu z raketo na luno, medtem ko o prvi raketi s petimi sateliti in o odložitvi Glennovega poleta ni napisala niti besedice.
ZBORNIK - KOLEDAR Svobodne Slovenije za 1962 v vsako slovensko družino, v sleherni slovenski dom!
Če ga še nimate, naročite ga še danes. Stane samo 330 pesov.
PO ŠPORTNEM SVETU
Za najboljšega slovenskega športnika za leto 1961 je bil proglašen telovadec Miro Cerar, sledi mu košarkar Ivo Daneu, tretje mesto so prisodili svetovnemu rekorderju v smuških skokih Jožetu Šlibarju, četrto svetovnemu mladinskemu šahovskemu prvaku Brunu Parmi in peto deseterobojcu Jožetu Brodniku- Stanko Lorger, ki je bil že nekaj let med najboljšimi slovenskimi športniki, je letos odnesel šele deseto mesto.
Kirurg
DR. LOJZE BERCE
obvešča slovensko javnost, da zaradi poč'tnic od nedelje, 4. februarja, do novega sporočila ne bo ordiniral
PRENOČIŠČA V MAR DEL PLATI
dobite z udobnostjo po zmerni ceni PRI DRUŽINI PANGOS
Po dogovoru tudi uporaba kuhinje in zelenjave z vrta. Kolektiv pred vrati, ki Va.s pelje na kopališča. Priporoča se
LUDVIK PANGOS 3 de Febrero 4522 (za žel. postajo) Mar del Plata
DRUŽABNI VEČER
Triglav Jazzom
♦	v
SLOVENSKEM DOMU Córdoba 129	San Martin
Vsi lepo vabljeni Datum 3. II. 1962. Začetek ob 20.
V Selah na Koroškem je tamkajšnje smučarsko društvo, katerega člani že nekaj let uspešno tekmujejo tudi v avstrijskih tekmovanjih, priredilo tekmovanje v slalomu in veleslalomu. Tekmovalci so bili razdeljeni v šest skupin, od mladincev starih 10 let, d'o članov. Prvo mesto je zasedel Maks Pristovnik, drugo pa Maks Oraže.
Kljub temu, da so Selani pričeli s smučarskim tekmovanjem šele pred nekaj leti, so pokazali velik napredek. Nekaj Selanov je bil-o že na skupnem treningu boljših koroških tekmovalcev v Luggau; na teh treningih so pridobili na stilu. Zmagovalec Pristovnik pa je bil na smučarskem tečaju za najboljše koroške tekmovalce v Lienzu in na Teisseku.
Najboljši slovenski plavalci v letu 1961: 100 m prosto: Kocmur (Triglav —Kranj) 57,6; 100 m prsno; Pelc (Jj) 1:20,2; 100 m metuljček: Brinovec V. (Tr. Kr.) 1:07,0; 200 m prsno: Pelc 2:53,7; 200 m metuljček: Brinovec V. 2:37,1; 100 m hrbtno: Vrhovšek (Neptun—Celje) 1:07,6; 200 m hrbtno; Vrhovšek 2:31,6; 400 m prosto; Brinovec P. (T. - Kr.) 4;46,6; 1500 m: Brinovec
OBVESTILA
Odbor Našega doma v San Justu sporoča tistim članom Našega doma, ki še niso zamenjali provizoričnih delnic za uradne, naj to nujno store prihodnjo nedeljo takoj po slov. sv. maši zaradi ureditve uradnih knjig.
Vljudno tudi naprošamo tiste člane, ki so obljubili plačati kvote za gradnjo v teh mesecih, naj s poravnavo ne odlašajo, ker prav sedaj nujno potrebujemo gotovino.
Dalje sporočamo vsej slove: ski javnosti, d'a smo te dni pričeli z gradnjo druge etape, to je prednjega dela doma v velikosti okoli 400 m2. Zaradi rušenja starega doma, je na prodaj (^ko se kdo zanima za nakup) macesnovi trami, podi, stropi, okna, vrata itd. Odbor, Našega doma
Informativni sestanek članov Slovenske hranilnice z. z o. z. bo v soboto, 3. februarja t. 1. ob 20 v ulici Alvarado 350, Ramos Mejia- Vsi člani vljudno vabljeni. Odbor.
Slovenska vas. V nedeljo, 11. februarja 1962, bo v društveni dvorani ob 17 deveti redni občni zbor društva „Slovenska va.s“.
Slovenska hranilnica z. z o. z. sporoča vsem vlagateljem, da obresti za leto 1961 lahko dvignejo ali pripišejo h glavnci ob sobotah od 16 do 20 v naši pisarni na Alvarado 350, Ramos Mejia. S seboj prinesite hranilno knjižico. Vse do 31. marca 1962 nedvignje-ne obresti bomo pripisali h glav,niči z datumom 1. januarja 1962.
Odbor šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna v Moronu sporoča, da so bile pri rifi izžrebane naslednje številke: 19802, 26743, 29548, 31587, 31950 in 34154.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire», Argentina
CORREO ARGENT INO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argent no $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarja» Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
SLOVENCI!
V hotelu PRIMAVERA Avda. Luro 2525 Mar del Plata T. E. 2-8425
dobite najboljša postrežbo po | zmernih cenah. V letošnji sezoni- • so na razpolago tudi prenočišča : Rojakom se priporočata
1
ZORA in DANICA :
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■««■■■■■■■■■■■■■■■■•■•••■•■■■■M*
AKO ŠE NISI?
Potem izboljšaj In Izpopolni svoj pletilni stroj z:
1. Avtomatično prestavo — „Variador de frontura“
2- Aparatom za avtomatično izbito poljubnih volnenih barv — „Alistador de colores“ ki ti ga nudi domače podjetje " BRATA PIBER San Justo, Pichincha 3973.
S tem si zagotoviš sigurno, stalno delo v vseh na trgu zahtevanih vzorcih, povečaš in izboljšaš produkcijo in prihrano na iglah.
NAJNOVEJŠE HLADILNIKE
BLED
ter vse ostalo za hišo in dom Vam nudi vedno po najugodnejših cenah

Cerrito 2245 Lomas del Mirador :
Av. DB MAYO 2416 RAMOS MSJtA
Vse zs dom
PHILIPS — RCA VICTOR — ESLABON DE LUJO — WESTINGHOUSE — NECCHI — BROMBERG so najboljše znamke predmetov za dom.
Na. vse te znamke Vam pr.' nas nudimo na prodajno ceno (precio de lista) do 25% popusta ali pa do 22 mesecev brezobrestnega odplačevanja.
Vse življenje Bogu zvesti in vdani, so v domovini umrli mojai dobra mati
URŠULA ŽITNIK
v starosti 90 let-
Pokopali so jih 15. januarja 1962 ob treh pop. v Stepanji vasi.
Rudolf Žitnik
Nedelja 4. febr. v
Moronu
prireditev
duhovnega živigenga