Leto IV., štev. 9? Poštnina pavžalirana. V Ljubljani, sreda dne 25. aprila 1923 Posamezna Itev. stana i Din tottmfa ob 4 »fntroj. Stane mesečno 12-öQ Din ra inozemstvo 35*—i „ ««obvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo : Miklošičeva cesta št. Ityï. Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 54. TeleL št. 96. Podružnice: Maribor, Barvarska uLL Tel. št 22. Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 24. aprila. Da si pribori Stambolijski v volitvah tako veličastno zmago, tega nikakor ni bilo predvideti. Saj niti ni bilo gotovo, če bo njegova stranka mogla obdržati staro pozicijo, kajti danes je položaj v državah, ki so bile zaplete ue v veliko svetovno vojno, tak, da postaja vladajoča stranka skoro povsod — nepopularna. Lažje si je pridobiti pristašev nego jih obdržati, to kaže izkušnja vsaj pri onih strankah, ki so si osvojile mandate z velikimi obeti, spominjajočimi na demagogijo. Zemljoradniška stranka pa ni le obdržala svoje pozicije, marveč jih je celo razširila v jako znatni meri. Preje je imela polovico vseh mandatov v sobranju, sedaj pa si je osvojila štiri petine poslanskih mest. M še znano, na čigavo Škodo se je izvršil ta napredek, jako verjetno pa je, da je šel največ na račun komunistov. Sedaj bo zemljoradniška stranka absolutno obvladala položaj v Bolgariji. K jena brezobzirna, dosledna, neomah-Ijiva politika se je ukazala, kot jako učinkoviti; potegnila je bolgarsko prebivalstvo takorekoč v celoti za seboj. S tem je podana garancija, da bo ostal kurs bolgarske notranje in vna-nje politike isti, kakor je bil doslej. Po zadnjih dogodkih, osobito po Konferenci v Nišu, moremo biti s to konstantnostjo povsem zadovoljni, vlada Stambolijskega se je v zadnji dobi potrudila v jako očitni meri. da likvidira vse neprijetne zadeve, ki so bile motile medsebojno zaupanje med našo kraljevino in Bolgarijo. Dogovor o obojestranskem čuvanju in nadziranju meje. vzajemna borba zoper akcijo makedonstvujuščih, ki jo predvideva in določa niski dogovor, je pokazal, da je vlada Stambolijskega resno pripravljena, resignirati na nesrečne aspiracije ua, Makedonijo ter s svoje strani onemogočati krvave intrige ko-miiašev. Ti dogovori potrebujejo še izpopolnitve, ki naj jo da. nadaljevanje konference v Sofiji; izid volitev je vsekakor- zanjo dober predznak. Posebno. ker se je malo pred volitvami Iz zemljoradniške stranke izločil del njenih vodilnih oseb. in sicer ravno one, ki so vzdrževale zveze z make-donstvujuščimi, podpirale aktivno njihove, proti nam naperjene akcije, kar je v bistveni meri motilo razmerje med nami in Bolgari, ker je v Beogradu povsem upravičeno vzbujalo nezaupanje in sumnje. Upamo, da se je s Lo secesijo stranka Stambolijskega popolnoma očistila nam sovražnih ele rnentov, in ako se je to zgodilo v polni meri, potem je Bolgarska na najboljši poti, da popravi težko krivdo iz bližnje preteklosti ter izbriše iz naših src trpke spomine prestanih let. Nadaljevanje take iskrene politike more ustvariti podlago za boljšo bodočnost, za prijateljsko razmerje med obema državama, ki bi bilo v korist obema sosedoma in bi pripravila novo, krepko situacijo na Balkanskem polotoku. Ravnokar izvršene volitve z zmago Stambolijskega so vsekakor dobro znamenje, ki ne bo ostalo brez primernega učinka. Važni dogodki v Beogradu KRALJ VZTRAJA NA VOLILNI VLADI. - PAŠIC VNOVIČ VRNIL MANDAT. - ŠTIRIURNA AVDIJENCA PRIBICEVIČA. - SESTAVA VLADE SE POVERI DAVIDOVIČU. predloge glede sestave koalicijske Bolgarske volitvs Sofija, 24. aprila, p. Rezultat parlamentarnih volitev na Bolgarskem je nastopen: Stambolijski 214 mandatov, komunisti 15, blok 14, socialisti 1. ICrall m kraljica potujeta v Pari* Beograd, 24. aprila, r. Današnja k Tribuna» doznava iz zanesljivega vira, da odpotujejo romunska kraljica m naša kraljevska dvojica v kratkem času v Pariz, kjer da so zanje že pripravljena stanovanja na «Quai d'Orsay». Mudili se bodo v Parizu kot go-iti francoske republike in bodo poseliti tudi predsednika Milieranda. Kra-'ievska rodbina bi imela odpotovati že Poprej, a je bilo potovanje radi vlad-r,e krize odgodeno. „,% NACIJONALISTIČNA MANIFESTACIJA V BEOGRADU. Beograd, 24. aprila, p. V nedeljo, dne 29. t. m. se bo vršilo na Terazijah veliko ¿bor o vanje Narodne obrane, katerega se udeleže vse nacionalistične orga-n i racije. Na zborovanju bodo sprejeli resolucijo prot; destruktivnim elementom v državi. NOV POMOČNIK MINISTRA ZA NARODNO ZDRAVJE. Beograd, 24. aprila, g. Dr. Nikolič, pomočnik ministra za narodno zdravstvo je z ukazom upokojen. Na njegovo mesto ie uneuo.vaa dr. Stalilo Vukičevic, Beograd, 24. aprila, d. V politični situaciji je nastopil danes nenaden, skoraj senzacionalen preokret. Pašič je bil ponovno pri kralju, ki je naposled pozno zvečer poklical na dvor še vse vodilne radikalske ministre. Pašič je kralju vnovič vrnil mandat za sestavo koalicijske vlade in kralj je to pot vzel njegovo izjavo na znanje. Glavno senzacijo pa tvori štiriurna avdijenca Pribičeviča, ki je bil pri kralju od 6. do 10. zvečer. Pričakuje se, da bo jutri poverjena sestava vlade Davidoviču. Beograd, 24. aprila, r. Potek današnjega kritičnega dne nudi naslednjo sliko: Važni dogodki so kar podili drug drugega. Dopoldne je Pašič dolgo konferiral z zunanjim ministrom dr. Ninoicem in Ljubo Jovanovičem o političnem položaju. Na seji je bilo sklenjeno, naj Pašič razloži kralju, da je radikaicem nemogoče stopiti v volilno vlado z demokrati. Po konferenci je odšel Pašič ob 12. na dvor. kjer je bil sprejet od kralja, kateremu je pojasnil stališče radikalnega kluba glede krize in naznanil da radikalni klub ne more sprejeti pogojev demokratskega kluba. Kralj je Pašiča pozval, naj poskusi še enkrat doseči sporazum. Pasi-čeva avdijenca je trajala Četrt ure, nakar se je Pašič vrnil v ministrsko predsedstvo in sklical za popoldne sejo ministrskega sveta. Obenem je Pašič povabil za pol 4. k sebi Ljubo Da vido vi ¿a. Pašič je bil po avdijenci na dvoru zelo potrt. Svoji okolici je izjavil, da ima že vsega dovolj in Ha se umakne s političnega polja. Na dvoru se je baje uveril, da je kralj pripravljen na vse morebitnosti in da ima že točno izdelan svoj načrt. Nespremenjeno demokratsko stališče. Od 9. do 11. je imel sejo demokratski klub, ki je pretresal novo politično situacijo. Kot skrajna koncesija radikaicem se je smatralo, da bi demokrati pristali, da poslovna vlada sama določi, kdaj in pod katerimi pogoji izvrši volitve, vendar pa mora vlada že pri sestavi dobiti pooblastilo za razpis j novih volitev. Demokrati vztrajajo na; stališč«, naj poslovna vlada najprej reši uradniški, invalidski in agrarni j zakon, nato pa razpise volitve. Sestanek med Pašičem in Davidovičem. Na popoldanskem sestanku je Davi-dovič Pašiču sporočil demokratske sestave vlade. V smislu teh pogojev naj bi parlament sprejel tri najpotrebnejše zakone: uradniški, invalidski in agrar-n: zakon, potem bi vlada razpisala volitve. Pašič je s svoie strani predlagal naj narodna skupščiaa razpravlja tudi o državnem proračunu in o davčnem zakonu, na kar pa Davidovič ni mogel pristati. Razgovor je končal tako brezuspešno. Davidovič je poročal o svojem sestanku na popoldanski seji demokratskega kluba, ki se je začela ob 5. popoldne. Klub ni razpravljal o poročilu. nego je v polni meri odobril Davi-dovičevo postopanje. Nato sta konfe-rirala Davidovič in Pribičevič ter se sporazumela, da bo Pribičevič, ki je bil za ob 6. poklican lia dvor, sporočil kralju tudi Davidovičev razgovor s Pašičem. To dejstvo je najboljši dokaz o dobrih razmerah, ki vladajo v demokratskem klubu. Ministrski svet. Seja ministrskega sveta je trajala od o. do 7. Na seji se Pašič ni več eksponiral za svojo zahteve o poslovni volilni koaliciji, temveč je Ie poslušal ministre. Večina ministrov se je izjavila proti koaliciji. Najodločnejši protivniki koalicije so bili ministri Uzunovič. Vujičič in Velizar Jankovič. Pred svojim odhodom so ministri izjavili novinarjem, da odbijajo demokratske predloge. Pašič je potem tretjič odšel na dvor in vrnil kralju mandat za sestavo koalicijske vlade. Odločilne večerne avdijeuce. Ob is. je bil sprejet v avdijenci na dvoru Svetozar Pribičevič, kjer je ostal do 21. ter ga je kralj tudi pridržal pri večerji. Isti čas je prišel na dvor tudi Pašič, ki je vrnil pri tej priliki kralju poverjeni mandat za sestavo koalicijske vlade. Kralj je demisijo sprejel, ker se je overil, da Pašič ne more izvršiti stavljene mu naloge. Nocoj ob 21. je kralj pozval k sebi radikalne prvake, med njimi ministre Jo-vanoviča, Ninčiča, Vukičeviča, Trifuno-viča, Jonkoviča, Miletiča in Trifkoviča ter se z njimi razgovarjal celi dve uri pozno v noč. Kakor doznava Vaš dopisnik se mandat za sestavo. nove koalicijske vlade jutri poveri Davidoviču. Pokazalo pa se ie jasno, da ¡e ideja homogene radikalske vlade propadla. Davidovič se jutri začne razgovarjati z načelniki političnih skupin v parlamentu. Češke represaiije proti Madžarski RADI PONOVNIH MADŽARSKIH IZZIVANJ JE ČEŠKA VLADA PRLA MEJO PROTI MADŽARSKI. ZA- Praga, 24. aprila, d. Na češko-madžarski meji je prišlo v zadnjem času do ponovnih incidentov, ki so jih izzvale madžarske mejne straže z napadi ua češke obmejne organe, zlasti finančne stražnike. Pri enem takih spopadov je bil pred dnevi ubit neki češki finančni uradnik. Ker madžarska vlada na češko zahtevo po zadoščenju ni dala nikakega odgovora, je bila češka vlada prisiljena poseči po re-presaiijah in je z današnjim dnem zaprla češko mejo proti Madžarski za ves osebni promet vsake vrste. Obenem je odredila ukinjenje dela češko-madžarske razmejitvene komisije. Odredbe bodo v veljavi tako dolgo, dokler Madžarska ne da polnega zadoščenja. Bratislava, 21. aprila, s. Meja proti Madžarski je zaprta. Včeraj je dobilo v mestu šest madžarskih državljanov nalog, ca v 21 urah zapuste mesto. Češkoslovaška, delegacija v madžarsko-Seški razmejitveni komisiji je dala svojim nastavljen-cem nalog, naj ustavijo delo. Tovorni promet' se začasno vrši še neovirano. Kolikor je desedaj znano, ludi češkoslovaških potnikov za enkrat še ne zavračajo. Vlada je storila, te korake vsled incidenta, ki se je zgodil pred dnevi med madžarskimi in češkoslovaškimi obmejnimi stražami. MADŽARSKA INTERPRETACIJA. Budimpešta, 24. aprila, s. Poslanec grof Apponv je na današnji seji narodne skupščine interpeliral zunanjega ministra radi odredb Češkoslovaške in opozoril na člen pakta Zveze narodov, ki prepoveduje, dokler po na razpolago mirna sredstva, prisilne odredbe. Zunanji minister je takoj odgovoril, da hoče Češkoslovaška Madžarsko d is kreditirati, toda ona tega oprta na tri evropske velesile, ne bo dopustila. Zbornica je sprejela izja™ z bravanjem na znanje. STALIŠČE ČEŠKE VLADE. Dunaj, 24. aprila, j. Vaš koresponden* je na merodajnem češkoslovaškem mesti) izvedel o zadnjih obmejnih incidentih: Ms džarske obmejne straže so zagrešile do sedaj devet prestopkov na meji. Praikn vlada, je takoj po prvem incidentu poslu la noto v Budimpešto in jo v prijatel, skem tonu opozorila nanju madžarska vi? da pa ni niti odgovorila. Po zadnjem dogodku, pri katerem so našli eeškoslova ško stražo ustreljeno, je poslala, češkoslovaška vlada ponovno noto in zahteval1 zadoščenja. Tudi na to noto budimpeštsv. ska vlada ni odgovorila. Nato je praška vl?.da odredila, varnostne korake in zaprla meje. Včeraj je prispela v Prago »pome niča madžarske vlade, ki pravi, da lo predložila vprašanje mednarodni kontrolni komisiji, s čemer hoče rešitev zadere zavleči. Praška vlada zastopa stališče, d? gre za sistematično postopanje s strani Madžarov, in vztraja na tem. da mora dobiti zadoščenje. Dane? je bilo v .-led teg'3 izgnanih 65 nnidžarskih državljanov, večinoma magnatov in posestnikov tovarn, ki so morali takoj zapustiti tla republike. Češkoslovaška hoče z najstrožjimi sredstvi, če treba tudi s prekinjenjem diplo matičnih zvez. zavarovati svoje meje. V?s odredbe pa bo takoj ukinila, čim bo Madžarska vlada zadostila njenim zahtevani. Mussolmi vrgel klerikalce iz vlade KLJUB ZAUPNICI PARLAMENTARNEGA KLUBA JE MUSSOLIN! SPREJEL KLERIKALNE DEMISIJE. Separatisti nadaljufefo svofe intrige NOVE RADIČEVE IN KOROŠČEVE IZJAVE. Rira, 24. aprila. 1. Snoči je poslal Mu«-solini popolarskemu ministru Cavazzoniju tole pismo: «Dragi Cavazzoni! Če bi bili časi kakor nekdaj, če bi bila moja vlada rezultat tra- in demisije klerikalnih državnih podtajni-kov. je v Rimu splošno presenetilo, ker se je smatralo, da bo Mussolini zadovoljen z indirektno nezaupnico, ki jo je izrekel popolarski parlamentarni klul dicionalnih parlamentarnih kriz, bi mi za- ; strankinemu diktatorju Sturzu. Kako s upnica, izglasovana, ua zadnji seji odbora popolaiov zadostovala. Danes mi pa ne zadošča, kakor lahko sam veš. Ne bom se bo kriza razvila in rešila, je še negotovo. Ni pa izključeno, da io bo Mus-solini kar na. kratko spravil z dnevnega veda s tem Beograd, 24. aprila, p. Na podlagi Radičevih iustrukcij je dr Korošec razvil v Beogradu posebno kampanjo, katere cilj je za vsako ceno onemogočiti koalicijo med demokrati in radikalci. Opetovano so se klerikalci ponudili, da so pripravljeni brezpogojno podpirati homogeno samoradikalsko vlado. Beograd, 24. aprila, r. «Novosti» prinašajo ponovni intevju z Radičem, v katerem ta izjavlja, da je stremel dr. Korošec za tem, da omogoči Tadikalno homogeno vlado, pa makar da stopita dr. Korošec in dr. Spaho v vlado. Trditve, da so radikalci zavrgli v Zagrebu podpisani protokol, so po Radičevem zatrdilu samo demokratske intrige. Radič je še nadalje za sporazum. On odobrava krvnejših elementov levice (Sturzo). Zahteval sem pojasnil, vendar pa zaupnica še ni dokument, ki bi mogel modificirati turinsko resolucijo, ki je v bistvu proti-fašistovski. Hvala tebi in tvojim kolegom za delo in solidarnost, ki ste mi jo izkazovali do danes. Sprejemam tvojo in njihovo ostavko. Najsrčnejši pozdravi. — Musjsolini.» Rim, 2-J. aprila, d. Muisolinijevo pismo delo dr._ Korošca. Ako pa v BeograUu ; klerikalnemu ministru Cavazzoniju, v ka- spuščal v podrobnosti turinske resolucije, ¡da bo vsled izstopa klerikalcev izpraznje-ki jo je povzročil eden izmed najvroče- ! na mesta kratkomalo črtal. Njegovo po ne pokažejo dovolj pameti, pride dr. Korošec v Zagreb namesto v Beograd. On (Radič) Pašiču ni poslal nobene brzojavke, temveč mu je ustno sporočil, da zahteva, naj bo v radikalnem kabinetu Ljuba Jovanovič minister notranjih poslov ali vsaj prosvete. Radič pride oseb-no v Beograd, čim sc pokaže iskrena volja za sporazum, ker cm nikakor ni proti Beogradu ter se bo rad vozil s Pašičem po Teraziiah. Odnošaji med Radičem in zemljoradniki so dobri. Ako bi sedelo v parlamentu namesto demokratov 50 zemljoradnikov, bi bil položaj Ugoden, ker so zemljoradnik; moderna in socialna stranka. tereni naznanja sprejem njegove demisije stopanje dela vtis, da se je hotel za vsako ceno otresti klerikalne kontrole, tako da bo sedaj lahko vladal sam. NESIGURNOST MED POPOLARI. Rim, 24. aprila, j. Kakor poroča «Gioi nale d'Italia». so državni podtajnik in dva poslanca izstopili iz katoliške parlamentarne skupine. Načelnik te skupin? Mera potrjuje, da parlamentarna skupin» popolarov kljub svojemu izetopn iz vlade ne bo stopila v opozicijo, tako da bo crsta^ la slika v parlamentu nespremenjena. Pred obnovitvijo po* galanl z Italijo Ugoden potek direktnih pogajanj msd vladami. , Beograd, 24. aprila, r. Naš poslanik v Rimu Antonijevič je konferiral z ministrom zunanjih poslov dr. Ninčičem o nadaljevanju naših razgovorov z Italijo. Antonijevič se v najkrajšem času vme v Rim. «Tribuna* doznava, da se bodo razgovori med Italijo. Jugoslavijo in Reko nadaljevali v Rimu v najkrajšem času in da se bo pri tem obenem sklepalo o trgovinsko - ekonomskem dogovoru med Jugoslavijo in Italijo. Kakor se zatrjuje, so razgovori med Jugoslavijo in Italijo, ki so se vodili v zadnjem času direktno med obema vladama, toliko napredovali, da je v kratkem pričakovati definitiv-ne rešitve jadranskega vorašania. Iz Rušile česa je obtožen patriarh Tihon. — Nasprotja v vladi. Moskva, 24. aprila. 1. Justični komisari-jat sovjetske vlade toži patriarha Tih on a;, ki pride pred sodišče, čim bo okreval, da je hotel povzročiti protirevolucijo in da je zagrešil več krvavih spopadov med kmeti in rdečo vojsko. Na vseruskem kongresu sta se v soboto resno spopadla Krasin in Kamenjev. Krasin zahteva, da, se postavljajo na visoka mesta uradniki-strokovnjaki. Kamenjev hoče na teh mestih obdržati politike komuniste. London, 211. aprila, j. Iz Moskve javljajo, da so se trije člani sovjetske vlade odločno izrekli proti vsakemu nadaljne-mu rdečemu terorju, ker bi mogla taka politika škodovati vzpostavitvi dobrih go" spodarskih odnošajev yaoiir Reparacije Berlin, 24. aprila, s. Londonski in pariški listi prinašajo vesti, da bo Nemčija na inicijativo lorda Curzona predložila zaveznikom nov reparacijski načrt. Po zanesljivih informacijah je Nemčija prosila Curzona. naj da preniznejše podatke o višini vsote, ki naj bi jo Nemčija plačala. Nato je angleška vlada odgovorila, da priporoča nemški, naj se ne drži Berg-mannovega predloga. Na vsak način mora načrt staviti več kot- 30 milijard na razpolago. Berlin, 24. aprila, s. Kakor poročajo listi, nadaljuje državna vlada pogovore o položaju, Id je nastal po govoru lorda Curzona. Li6ti dostavljajo, da vlada ne smatra izjav angleškega zunanjega ministra za posredovalne ponudbe. BRATOMORNI IRSKI BOJI. Dublin, 24. aprila. 1. De Valera je objavil iz svojega skrivališča vstašem proglas, v katerem pozivlje svoje ljudi, naj se vsi žrtvujejo za republiko. Včeraj so našli župana mesta Maia, nekega stotnika in nekega višjega uradnika irske vlade mrtve in grozno razmesarjene sredi ceste v bližini Dublina. _ ZNIŽANE IZVOZNE CARINE. _ Beograd, 24. aprila, p. Na današnji seji iinančno-ekonomskega komiteja ministrov se je sklenilo, da se zniža izvozna carina na ovčje in kozje kože od 800 na 400 dmaTjev za 100 kg. Tudi se zniža izvozna carina na otrobe od 25 na 15 » sosednimi drža- ! dinarjev za 100 kg. Borza dne 24. ipr. Zagreb, devize: Dunaj 0.136 - 0.137?. Berlin 0.325 — 0.335, Budimpešta 1.90 -1.95, Milan 483.50 — 487, London 45" — 456.50, Newyork ček 97 — 98, Pari/ 650 — 655, Praga 292 — 293, Švica 178-1 — 1795, Varšava 0.195 — 0.20, valute: dolar 95 — 96, lire 477.50 — 480, efekti: Liub. kreditna 250. Slavenska 110 — 111 Trb. premogokopna 900 — 920. Beograd, devize: Bukarešt 45.50 — 47, Berlin 0.33 — 0.335, Dunaj 0.131 — 0.138, Solun 110 — 114. Sofija 73. Praga 292 — 295, Milan 482 — 485, Ženeva 1775 — 1780, Newyork 97.50 — London 456.90 — 457, Pariz 645 — 650. Čarih: Berlin 0.0185, Newyork 550.25 London 26.95, Pariz 36.75, Milan 27.27. Praga 16.34, Budimpešta 0.1075, Beograd 5.55, Sofija 4.05, Varšava 0.0117. Dunaj 0.00775, avstr. žig. krone 0.00775. Praga: Berlin 11.75, Newyork 34.40. London 159.50, Pariz 229.50, Beograd 35, Budimpešta 60, Varšava 7, Bukarešta 125, Dunaj 4.77, Sofija 25.625, Milan 170, Curih 610. Trst: Beograd 20.6U — 21, Pari. 134.50 — 135, London 93.95 — 94.1i. Ne\vyork 20.10 — 20.20, Curih 365.3-' — 367.50. Praga 60 — 60.40, dinarji 21 — 21.60, dolarji 20.05 — 20.15. London: Pariz 138 — 143, Neuyork 464.375 — 465.50. Pariz 59.05 — 69.15. Curih 21 — 25.60, Rim 93.50 — 93.75. Praga 156 — 157, Dunaj 320.000 — 330.000. Varšava 210.000 — 220.000, Budimpešta 20.000 — 22.000, Beograd 44r — 460, Bukarcš'" 960 — 1010, Sofija 5% — 64 se pojavile zvečer oborožene tolpe kle rikalccv in komunistov, ki napadajo jz-Ijučno le posamezne mirne ljudi, ne dede na to, ali so člani Oriune ali ne. Prvič so nastopili v četrtek dne 19. t. "i. na. Viču. Ta tolpa jc ustavljala mir-:c pasante in nalirulila vsakega, ki se ni 'nesel legitimirati z orlovsko legitimacijo. Ogroženi ljudje so bežali domov in •e niso upali na cesto. V petek 20. t m. -o napadli 3 člane Orjune in zagrozili istniku gostilne »Pri Korlu» v Šiški, da bodo zažgali hišo; če bo oddajal lokale za sestanke Orjuni. V soboto 21. t. iii. so napadli nekega člana Orjune pred Mestnim domom in štiri v Šiški. Sinu ši-■enskega učitelja Stanku Korbarju so adali 3 udarce z nožem, mu odvzeli nak in legitimacijo Orjune ter listnico ■ nad 200 Din. Napadalec in uzmovič je Šiški napadli dva člana Oriune, ki sta -e pred napadalci umaknila v hišo g. :>ajž!ja. Klerikalno-komunisiična druhal ■ e je takoj zbrala pred hišo in zahtevala od stanovalcev, da jim predajo skrila Orjunaša, ker bodo sicer zažgali hišo. Intervenciji policije se je zahvaliti, da ni prišlo do težjih posledic. G. Albi :u Kerševanu in Francu Novaku iz Sike so odvzeli znak in legitimacijo. V ;ondeljek popoldne so komunistični de-avci pivovarne «Union:> napadli svojega tovariša Pavla Mihaliča in ga napodili iz dužbe, ker je član Oriune. Dovoljujemo si vprašati «Slovenca», .ako opravičuje to nasilno postopanje svoje «ljudske armade». Orjuna bo po svoji stari praksi gotovo stopila v ob-ambo ne samo svojih članov, temveč ;udi v obrambo vsega naprednega naci-nalilo mislečega občinstva. Koga bo te daj zadela krivda in odgovornost? Orjunaš. Žlafljersle ruskih intelektualcev Berlinski «RulJ» priobčuje sledeče pitno nekega univerzitetnega profesorja z Rusije: «Vsi delamo se za sedanji trenotek, a nihče ne misli na bodočnost. Osebno sem prepričan, da ie takozvano kulturno delovanje popolnoma odveč, ker ga dhče ne potrebuje. Ne utegnite si misliti, kako je padla naša kultura, kako amo-ralni so postali ljudje, kako se uničuje ' se, kar stoji višje nego temno umazana množica. Najbolj boli, da pri tem unl-ievanjn pomagajo vsi, ki imaio v rokah iblast. V neki muzejski dvorani se je n. or. udal tram. Poklicani arhitekti so zahtevali, da se muzej z ozirom na nevar-lost zapre. Ravnatelj se pelje v Moskvo X) pomoč. A tam mu odgovore: «A, kaj! — naj se podira!» — «Toda.» odgovori ravnatelj, «saj bodo uničene svetovne znamenitosti: Rembrandt, Rubens in slično.» — »Kaj zato, če umirajo ljudje od rtladi. Mi že več mesecev ne dobimo plače, kako naj torej skrbimo za strop?» — Takih dogodkov je v Rusiji na tisoče. Na univerzi se ne predava sploh noben splošno izobraževalen predmet. Študentje se pripravljajo samo za prakso. V tiskarnah krasno zaslužijo delavci, obenem pa beračijo pisatelji, katerih de-ia tiskajo ti delavci. Šole in zavetišča se po vrsti zapirajo. . Ravnatelj muzeja prosi, da se natisne Katalog zbirk. Odgovore mu: «Za to ni Jasa!» Istočasno pa se natisne neštevil-10 boljševiških letakov. Če kdo prične znanstveno delovati — ne pride nika-nor. Akademija znanosti počiva, kajti • kljub obilici gradiva ne more storiti f nič. Vse ¡car presega potrebe množice i — ni potrebno. Vse to seveda tie uniči v nas zantma-i nia za kulturo in znanstvo, toda vendarle stojimo izven življenja. Od politike nočem slišati nič. Časopisov niti ne vzamem v roke, ker laži me ne zanimajo. Za univerzitetne profesorje na vseučilišču se imenujejo dijaki, ki niso še kon-čali svojih študij ter celo ljudie, kateri niso bili na univerzi in se niso nikdar brigali za znanost. Med njimi so n. pr. konjeniški častniki. Zato so se profesorji popolnoma odvadili javno delati iz-vzemši predavanja, poleg katerih jih za-nima le še gospodinjstvo: vsakdanje sekanje drv in slično. Predavanja so pač popolnoma nepotrebna. Onim, ki me radi tega še vedno smatrajo za «buržuias, moram povedati, da so res ne čutim nirm enakega. Političnih zborovanj se ne udeležujem. V kavarne in gostilne ne grem. Zadnji stavek vam bo mogoče nejasen, pa ga razložim. Kavarne in gostilne so nabito pol ne, slaščičaren ie nebroj, toda izobražencev tam ne vidite. Vse je polno ve-rižnikov, hišnikov, delavcev in oblastnih komisarjev, katerim ne manjka nič. Nam je hudo. Od januarja do junija nismo prejeli plače. Mesečno nam gre po 300 milijonov, dobimo iih komaj 20 — 30, vse drugo izgine. Zato znašajo delavske plače v državnih trustih, sladkornem in stičnih podjetjih po 600 milijonov in več. In potem se nekateri čudijo, da človek ne izgubi volje do dela in vsega!» Foiiíiíns Mtñi -j- Občni zbor gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj v Ljubljani se vrši jutri, dne 26. aprila ob pol 8. zvečer v društveni knjižnici Pred igriščem št. 1. — Odbor. -}- Pritožba zoper volitve v mariborskem volilnem okrožju je bila včeraj vložena na narodno skupščino z ozirom na nedopustno vplivanje na spremembo kandidatne liste in ostalo nedopustno agitacijo posebno glede Prekmurja. 4- Slaba primera. V soboto smo priobčili statistiko beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze, odnosno statistiko njihovih učnih moči in slušateljev. Konstatirali smo pri tej priliki. da v Ljubljani ne pride na učno moč niti 10 akademikov, dočim pridejo v Beogradu na eno učno moč 104 slušatelji. Hoteli smo s tem pokazati, da Beograd Slovencev samo ne izže-ma. kakor to trdijo avtonomisti. Kdorkoli ima vsaj malo vpogleda v šolstvo, vé, da to danes ni zastonj in da igra pri tem na koncu konca tudi veliko vlogo vprašanje stroškov z ozirom na število slušateljev. Ako bi temu ne bilo tako. bi lahko v vsaki vasi. ali pa vsaj v vsakem mestu ustanavljali univerze. 2e zato je docela deplacirana primera vseučilišč, zlasti pa primera ljubljanske univerze z bolnico v Krškem, kakor jo je hotel napraviti nedeljski «Slovenec». Vedel bi v ostalem on lahko, da v Krškem ne bo nihče postavljal dunajskih klinik, v Beograd pa tudi ne krške bolnice. Kar se tiče vojašnic, bi «Slovenca» opozorili, da je tudi p i njih — ne glede na raznoličnost z univerzami — treba gledati na ekonomske prilike. Črna gora je imela borne kasarne. Avstrija pa velike in mnogobrojne. Iz «Slovenca» pač odseva sama hudobija V Avstriji so bili klerikalci navdušeni patrijoti, četudi — poleg vsega dni-zega — tamkaj Slovencem niti pravne fakultete niso hoteli dati. V Jugoslaviji imamo — poleg "sega druzega — univerzo, četudi še nepopolno, zato so klerikalci nepatrijotični. 4- Socijalistični kongres se po sklepu glavne uprave SSJ vrši v dneh 21., 22. in 23. septembra v Beogradu. To bo prvi redoviti kongres jugoslovan- skih socijalistov, na katerem bodo re-jsetraena Humperainckova mladinska ope- " Beograd: R oprezen tatica Beograo* ferirali: Vitomir Korad o glavnem odboru, Jevdija Kiklič o finančni kontroli. Nedeljko Divac o parlamentarnem «lelu. Tasa Milojevič o strankinem statutu, Zivko Topalovič o političnem položaju, Sreten Jakšič o delavskem sindikalnem pokretu in Viljem Bnkšeg o socijalistični internacijonali. -f- «Samouprava» o sporazumevanju s federalisti. Glavni radikalski organ «Samouprava», ki je ves čas «sporazumevanja» previdno molčal, se zdaj javlja z interesantnimi paberki. Predvsem poudarja, da je do razgovorov prišlo na inicijativo gosp. Radiea. pa naj se to komurkoli zdi drugače! Posebno pikanten je detajl, da so radikali dobivali «zatrdila, da jo sporazum z Radičem mogoč baš na bazi in baš v okvirju vidovdanske ustave!» Šele nato sta bila v Zagreb poslana delegata Gjuričič in Janjič: vrnila sta se z Radičevimi predpogoji, referirala radikalskemu klubu, ki je njun referat vzel na znanje in ga sporočil vladi. Potemtakem, pravi «Samouprava». Radičevi predpogoji niso bili sprejeti kot baza za nadaljnja pogajanja. Ali «Samoupravino» pisanje odgovarja dejstvom ali ne, je postransko; značilno pa je, da se z njim odmika Ra-diču iu da skuša «Markov sporazum» (kakor v Beogradu imenujejo Gjuriči-čev protokol z Radičem) potisniti za kulise. ra «Janko in Metka», ki nam slika doriv- proti reprezentanc: Novega Sada 3 : t, ljaje dveh ljubkih otrok, bratca in sestri- i Prt tekmi le prišlo Oo Incidenta, ker' 9o ce. Izgubila sta se v gozdu ter zašla v 1 Novosadčani iz protesta proti neki sod-kromplje zlobne čarovnice, ki lovi otroke, nikovi odloSri zapustili igrišče. Incident jih peče in potem pohrusta. Toda s po- j pa ie bil poravnan in igra se je mogla Po svetu — Bivši avstrijski ministrski predsednik obsojen radi razžaljenja časti. Te dni se je vršila pred dunajskim porotnim sodiščem zanimiva pravda Sinclair contra Hussarek. Ameriški pisatelj Sinclair Je namreč tožil radi razžaljenja časti bivšega avstrijskega ministrskega predsednika Hussareka, ker Je Hussarek ■ nekem članku v dunajskem listu Reichspost» nazval Sinclairja «lopov» povodom izdaje knjige «Cerkev in veliki kapital». Hussarek je bil obsonen na 500 tisoč avstrijskih kron globe. — Dunajska cenzura je ustavila za 3 mesece tiskanje znanega humori-stičnega lista «Die Muškete», ker njegove Ilustracije in tekst žalijo javnost in ogrožajo moralo mladoletnih oseb. — Nenadna smrt francoskega senatorja Berarda. Francoski senator Berard, ki je pred nekaj tedni kandidiral za predsednika francoskega senata. Je soboto v Parizu nenadoma umrl. Zadela ga je kap. Senator je bi! star 64 let. močjo umne Metke sta grdo čarovnico ugnpla in se srečna sešla s svojimi ljubimi starši. Vstopnice ob običajnih urah pri dnevni blagajni. Lidija Wisiakova. naša rojakinja, bo plesala v opernem gledališču v petek, dne 27. t. m. Po enoletnem odmoru prihaja spet pred naše občinstvo, da pokaže, kako je napredovala na polju plesne umetnosti, kateri se je posvetila. Pozimi se je mudila v slovitem zavodu Hallerau, kjer je žela. obilo priznanja in si pridobila uinogo simpatij. Gna Wisiakova goji ples v modernaii stilu, ki je pri nas še v povojih in skoro nepoznan. Na programu 60 skladbe Debussyja, Griega, Gounoda, Mozarta, Smetane in Suka.. Na glasovirju bo spremljal g. A. Balatka, kapelnik Narodnega gledališča. Načrte za kostume je izdelal arh. prof. Rado Kregar. Gostovanje srbskega pevskega društva v Mariboru. Dne 15. maja t. L priredi na svoji turneji v Zagreb in Ljubljano najboljše srbsko pevsko društvo Stankovič iz Beograda tudi v Mariboru velik koncert pod vodstvom svojega odličnega vodje. Na sporedu so srbske, hrvatske, slovenske in razne svetovne skladbe. Slikar Bucik in kipar Dolinar otvorita v nedeljo dne 29. t m. v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih del, na katero ponovno opozarjamo. Naj si jo ogleda vsak. kdor se zanima in komur je pri srcu naša umetnost. končati. — BSK. stalno v premoči. Vardar 3 : 0. Prv< Prosveia Ljubljanska drama. Sreda, 25.: «Črešnlev vrt». D. Četrtek, 26.: «Otok in Struga». E. Petek, 27.: «Črešnjev vrt». A. Sobota, 28.: »Hasanaginica». Gostovanje g. Markoviča. Izv. Nedelja. 29.: «Revizor». Gostovanje g. Markoviča. Izv. Pondeljek, 30.: «Črešnjev vrt». C. Ljubljanska opera. Sreda, 25.: «Carostrelec». C. Četrtek, 26. ob 16.: Diiaška predstava «Gorenjski slavček». Izv. Petek, 27.: Plesni večer gdč. Lidije Wisiakove. Izv. Sobota, 28. ob 16.: Mladinska operna predstava za naše malčke «Janko in Metka». Izv. Nedelja, 29.: «Tosca». Izv. Mariborsko gledališče. Sreda. 25.: «Velika noč». A. Četrtek, 26.: Koncert poljskih akademikov. Izv. Sokolsivo Sokol Ljubljana. Za četrtek, dne 26. aprila t. 1. napovedano predavanje br. Varacha «o čeških legijah v Rusiji» se vrši ob 20. in ne ob 21., kakor Je bilo prvotno Javljeno. Predsednik prosvetnega odseka. Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 29. t. m. točno ob 17. telovadno akademijo. Radi bogatega sporeda vabimo vsa sosedna bratska društva in prijatelje Sekolstva k obilni udeležbi. Zdravo! Odbor. Sokolska akademija v Osijeku. Sokolsko društvo v Osijeku namerava na svečan način proslaviti spomin smrti Zrinjskega in Frankopana. Dne 29. t. m. priredi društvo v svoji telovadnici veličastno spominsko akademijo. Sokolski večer v Petrin jI V vseh so-kolskih društvih se pojavlja v zadnjem času živahna agilnost. Tudi sokolsko društvo v Petrinji (Hrvatska) priredi dne 28. t, m. sokolki večer z izbranim sokolskim programom. Službena objava LLAP. Redna seja upravnega odbora Jutri, v četrtek ob 30 v sobi Športne zveze. Hazcna v Zagrebu. Trening-tekm* med I. tcamom Concordije in II. teamor Je končala z zmago prvega teama z 9 : 2 (5 : 1). Od zadnjega nastopa Concordije proti Hašku lansko leto se je opažal precejšcn napredek Concordije. Tekmi Je prisostvovalo veliko občinstva, ki se vedno boli zanima za ta lepi žensk' šport. Hazena v Beograda. Igralke «Jugoslavije-.. so porazile rokometni tim iz 2ombolje 10 : 3 (5 : 0). Kolesarska dirka v Zagrebu. Kolesarski klub «Sokol» v Zagrebu Je priredil v nedeljo na progi Zagreb-Brežice in nazaj (52 km) kolesarsko dirko za ju-niorie. Start in cilj sta bila v Podsuse-du. Prvi je bi! v izredno lepem čas:: 1:38:33 Dragutin Cesarec, ki se je utT-gal že takoj na startu in potem ves čas vozil pred drugimi. Dunajski Wacker v Zagrebu. Dunajski prvorazredni športni klub «Wacker igra 5. in 6. maja v Zagrebu s Haškon; in Concordijo. Rumunska nogometna zveza bo ab-solvirala po svoieni moštvu nekai mednarodnih tekem. 27. maja igrajo v Bukarešti Čehoslovaki, ki pa gotovo ne bodo poslali najboljših moči, ker se vrš: isti dan v Pragi tekma med češkoslovaško in italijansko reprezentanco, dne 10. ium'ja igrajo Rumuni proti Jugoslovanski reprezentanci. 2. septembra pa \ Krakovu ali Lvovu proti Poljakom. Spori Obfavc Pevski zbor Glasbene Matiee v Ljubljani. Skupna pevska vaja v sredo, dne 25. t. m. in v petek, dne 27. t. m. ot četrt na sedmo uro zvečer. Vsi in toi no! Odbor. Mežiška podružnica SPD v Preva-Ijah ima svoj redni občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 15. pri Lahovniku v Pre-valjah. K obilni udeležbi vabi odbor. Proslava obletnice Zrinjskega in i Frankopana v društvu v Ljabljo-' nI. V soboto 28. t m. predava v društvu «Soča» (salon «pri Levu») gosp. Mirko Seunig, profesor na državni realki o temi: «U spomen Zrinjskoga ( Frankopana, hrvatska junaka-mučenika». Po predavanju sledi tej proslavi primerno petje. recitacije in deklamacije. Odbor «Soče^ vabi k tej proslavi junakov-mučem-kov svoje člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo. — Narod, ki svojih velikih mož ne časti. Jih vreden ni. Začetek točno ob poldevetih. Vstop prost. * >-.n z nogo ob tla, kakor dela Moutario! med borenjem? Ali naj grem in razburim s svojim krikom in vzklika njem ves Pariz, kakor slično delate vi?i «In ona, ... ali vas ona tudi ljubi?» plašno vpraša Trencavel prijatelja. «Da!» potrdi Maulnvs z občudova-«>, vredno vedrino. «Je li vam to priznala?» «Nikakor!» pravi Maulujs, kakor loslej. «Pa vi . . . izprašuje Trencavel z isto plašnostjo, . . .' ste jej le vi priznali . . .?» «Svojo ljubezen? Ne! Toda ona to o upokojeni: Dušan Le- b0!i0 ge poročali. Marija in romunska kraljica sta na po-;tica. načelnik oddelka za Slovenijo. Dal- * škode viharja. Sobotni vihar, ki je tovanju po Dalmaciji v petek dopol- i macijo, Bosno in Hercegovino generalne Gospodarstvo dne dospeli v Dubrovnik, kjer jih je pozdravil admiral Priča s svojim štabom. Kraljici sta se nastanili v Knežjem dvorcu, pred katerim se je zbralo mnogo občinstva, ki je kraljico navdušeno aklainiralo. Opoldne je kraljica obiskala bližnji Gruž in si ogledala Lapad. popoldne pa mestno bolnico in razne cerkve. V soboto je kraljica na jahti -¡Karagjorgje» odpotovala v Boko Kotorsko ter se je v nedeljo vrnila v Dubrovnik. * Poljski dijaki v Beogradu. Slušatelji Ivovske tehniške visoke šole so priredili v nedeljo zvečer v beograjski Maneži sijajen koncert. Po koncertu je občina priredila svojim gostom banket v hotelu «Bristol». V pondeljek so gosti napravili iz'o t na Avalo. kjer so položili venec na grob neznanega junaka. Včeraj popoldne je bila matineja v veliki dvorani nove univerze, i večer pa so poljski študenti odpotovali v Niš. * Don Biankini — častni član Na-odne Obrane. Znani sivolasi dalmatinski borec za narodno ujedinjenje, Ion Juraj Biankini, je hil po poročilu iz Splita imenovan za dosmrtnega rastnega člana Narodne Obrane. * Delegati Udroženja javnih nameščencev pri kralju. Včeraj popoldne je sprejel kralj v avdijenci odposlance Udroženja javnih nameščencev, ki so mu podrobno razložili bedno stanje lržavnih nameščencev in ga prosili, naj se zavzame za izpolnitev njihovih pravičnih zahtev. * Kongres v Splitu. Koncem meseca julija se bosta vršila v Splitu dva velika kongresa: kongr?s inženjerejv in arhitektov in kongres gledaliških igralcev iz cele države. * Jovan Plamenac — novinar. Zadnji črnogorski «ministrski predsednik» Tovan Plamenac, ki ga je pred kratkim Mussolinijeva vlada izgnala iz Italije, kjer je neprestano rovaril proti naši državi, se nahaja sedaj v Ameriki. Tamkaj je postal lastnik in direktor zloglasnega lista «Vesnik», Id je takoj po priklopitvi Črne gore k Jugoslaviji pričel razširjati mržnjo proti naši državi. Govori se, da je Jovan Plamenac za ta svoj famozni pose» prodal vse dragocenosti, posebno darila pokojnega kralja Nikole in pokojne kraljice Milene, za katere je prejel mnogo milijonov dinarjev. * Delavstvo in prvi maj. Notranje ministrstvo je dovolilo delavstvu, da sme proslaviti prvi maj, kakor običajno, toda brez vsakih uličnih manife-1 direkcije neposrednih davkov; revizor 1. razreda Avgust Flak, revizor 2. razreda Ljudomil Nabergoj in revizor 3. razreda Martin Gabrijel — vsi trije carinarnice v Mariboru. nenavadno silo razsajal v Mariboru in okolici, je med drugim znatno poškodoval tudi glavui vod falske elektrarne. Podrl je ponoči na progi daljnovoda visoke napetosti za Studenci pri Mariboru trinajst železnih drogov, tako da je ležala 5 Smrtpa kosa. V starosti 78 let je umrl ; pro na j kii0lnetra po tleh in so o ___i___ .lj_ _ __M A /^Inkrv/i mm ... včeraj opoldne v Tržiču g. Anton Globoč-nlk, znani in ugledni tržiški tovarnar in posestnik. Pogreb bo v četrtek ob 11. dopoldne v Tržiču. — V Kandiji pri Novem mestu je umrla v ponedeljek gdč. Kami-la Bizjak; pogreb bo danes ob pol 16. Blag jima spomin! * Redek jubilej. Podmojstei osrednje delavnice Trboveljske premogokopne družbe, Jaka Frankovič v Trbovljah, slavi letos 50. letnico, odkar je stopil v službo premogokopne dražbe. Frankovič je ua-stopil kot kovaški vajenec svoje delo in si je kmalu vsled svoje marljivosti prido polnoči po Mariboru ugasnile vse luči. Vendar je bil tok že v nedeljo popoldne ! zopet vzpostavljen. * Na cesti Kotor - Cetinje. Gesta iz Ko- | toia na Cetinje je prav lepa in razgled na j morje in na Dalmacijo ter Hercegovino jc i nekaj izrednega. Ampak danes se po tej cesti ne potuje brez skrbi in tudi ue brez orožja, ker malokje v državi je razboini- \ štvo tako razvito kot na romantični ser- j pentinasti cesti na Lovčen. Poštni avto- i mobil, ki vozi po tej cesti, je bil že neštetokrat napaden in izropan in mnogo ¡orožnikov, ki spremljajo avtomobil, ter , bil ugled tako pri vodstvu kakor tudi pri , pomikov je i,i]0 pri takih uapadili ubitih, delavcih. Želimo, da bi gospod Jaka jesen , Te dni je' bil kotorski trgovec Laimovič svojega življenja preživel s svojo druži- , tako nepreviden, da se je sam vozii z vo-co v miru In polnem zadovoljstvu. j 20m iz Cetinja v Kotor. Tik pred Koto- * Ljubljanski občinski svet. Jutri ob ! roin. na ovinku, kjer je bil pred par dne-šestih zvečer se vrši v mestni dvorani iz- i vi napaden poštni avtomobil in en orož-redna javna, seja ljubljanskega občinske- | nik ubit. drugi pa težko ranjen, so stopili ZAGREBŠKI VZOFČM VELESEJEM. Zagreb, 23. aprila. Promet na zagrebškem vzorčnem sejmu se naglo oživlja. Dosedaj je prišlo mnogo interesentov zlasti iz Bosne in Dalmacije. Najboljše zaključke ic napravila dosedaj steklarska industrija, ki je dobila mnogo naročil predvsem za Dalmacijo. Dobre kupčije dela tudi domača industrija za paritnnerije in milo. Prodanih je bilo tudi nekoliko mlinov. Francozi so zmagali s svojim okusom. Intc-resantno ie, da so placiraii ceio velike količine suhih mesnih izdelkov, ki jih naša država sama izvaža v inozemstvo. Nasprotno pa Cehi za enkrat še niso zadovoljni s kupčijami. Danes popoldne je prispel na sejm korporativno Savez industrijalcev in trgovcev iz Suboticc. V Zagreb sta prišla tudi dva francoska a\ijatika. ki sta hotela razstaviti svoje aparate, a ni bilo več prostora. Zato sta danes napravila nekoliko poletov nad mestom in motala letake, v katerih prinašata pozdrave mestu Zasrebti. i staja notirafo: pšenica 455 — 465. Ir*--I ruza žolta 260 — 275. defektna 200 — 250, tž 375 — 3S0. ječmen za pivovarne 325 — 350. za krmo 300 — 310. ove^ 295 — 300, fižol pisani 480 — 650, beli 490 — 500. pšenična moka cO» 675 — 700. «2» 650 — 675, «4» 625 — 650. ia krmo 225 — 250, ržena 510 — 525, otrobi drobni 170 — 175, debeli 225. Tendcn ca mirna, neizpremenjena. ga sveta. Na dnevnem redu so med drugim poročila glede nakupa vodne sile v svrho zgradbe nove mestne elektrarno, glede udeležbe mestne občine pri nekem opekarniškem podjetju, glede zvišanja kredita za zgradbo hladilnice in klavnice ter glede zvišanja klavničnib pristojbin. Občinski svet bo razpravljal tudi o vprašanju zgradbe lastnega poslopja za mestni pogrebni zavod, v tajni seji pa o prošnjah mestnih uradnikov, uslužbencev in delavcev za zvišanje službenih prejemkov. "Razpisano službeno mesto. Odda se mesto državnega pravdnika v 7. činovnem razredu, oduosno namestnika državnega pravdnika v 8. činovnem razredu v Ljubljani ali drugod, če bi se izpraznilo. Prošnje je vložiti do 1. junija. * Orjunaši na mariborskih alicah in okolici. V nedeljo je priredila akcijska četa mariborske Orjune izlet v Liinbuš pri Mariboru. Raii znane napetosti med nacionalisti in klerikalei v Mariboru je bilo pred trgovca razbojniki, ki so mu ustavili voz in ga oropali vsega denarja, ki ga je , imel pri sebi za več tisoč dinarjev. Na bližnji orožniški postaji je trgovec prija-1 vil vso stvar in orožniki so šli takoj na j pogon za razbojniki, ki so pa gotovo dobro znani v krševitem terenu in jim bodo orožniki težko prišli do živega. Cesta Ko- i tor - Cetinje bi morala biti boljše zavaro- ' rana. Na zvoniku zagrebške katedrale. Dva krasna gotska zvonika zagrebške katedrale tvorita glavno karakteristiko historičnega Zagreba in ponos vsakega Zagreb- j čana. Zvonika, sta nad 100 metrov visoka. ! V nedeljo dopoldne se je na vrh križa po- ! pel mlad človek, Stjepan Kosinj ir. Banja- ' Inke, ter v vrtoglavi višini izvajal razne i telovadne vaje ter z robcem mahajoč po- ! zdravljal mnogobrojno občinstvo, ki je | bilo zbrano na Kapitolskem trgu. Stal je , na eni nogi in si zvil in zapalil cigareto, j Ko se je končno vrnil z zvonika, so ga ; TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna berza (24. t. m.): baška pšenica 77 kg. 2 — 3 odst. defektna 2 vagona 452.50, 77 — 7S kg, 2 — 3 odst. defektna ponudba 452.50, 75 — 78 kg. 2 vagona 457.50. ječmen 64 — 65 kg ponudba 315, oves 4 vagoni 287.50. koruza prompt 10 vagonov 257.50 — 265. 2 — 3 odst. defektna 5 vagonov 260, 100 odst. kasa za mai 3 vagoni 257.50, za maj ab Tisa ponudba 267.50. za apri!-mai postavno Mostar 2 odst. defektna 19 vagonov 292.50 — 295, sremska koruza postavno Mostar 5 vagonov 297.50. fižol beli Iraški povpraševanje 465. moka pšetiična «-0» 2 vagona 680 — (>95. «2» en vagon 640. «5» ponudba 580, «6» ponudba 520, «7» ponudba 450. otrobi v vrečah iz jute en vagon 160, v papirnatih vrečah ponudba 115. Zagrebški žitni trg (23. t. m.). Postavno baška odnosno vojvodinska po- = Pristaniške pristojbine v jugoslovanskih pristaniščih. Na temelju dogovorov jugoslovanske in italijanske vlade se je odredilo, da veljajo v italijanskih pristaniščih za jugoslovanske ladje iste pristaniške pristojbine kakor za italijanske iad je v jugoslovanskih pristaniščih. = Kronski bankovci v tretji coni. Ko misija za zbiranje kron v tretji coni je do vršila delo. Zbrano je skupaj 125,739.808 kron. Od te vsote je za tri milijone kron v bankovcih visokih serij, to je v bankovcih. emitiranih po premirju. Finančni> ministrstvo še ni odredilo relacije, po ka teri se naj izvrši izmenjava teh kronskih novčanic: ve se samo to. da bo tečaj kron visokih serij znatno nižji nego tečaj novčanic. ki so bile emitirane pred premir jem. = Za uvedbo carine iia uvoz opeke. Trgovinska iu obrtna zbornica v Osijeku te je obrnila na finančno ministrstvo in na generalno direkcijo carin, da se zabrani dosedanji uvoz opeke iz inozemstva bre/ plačanja carine. = Dividende češkoslovaških bank. Češkoslovaške banke dajejo nastopne dividende: Češka Union banka 14 odst., Češka eskomptna banka 1-1 odst., Češka industrijska banka S odst.. Praska kreditna banka 14 odst. = Povišanje obrestne mere Nemške državne banke. Nemška državna banka je v eskomptu povišala obrestno mero oi 1:' na 18 in v loiubardu od 13 na. 19 Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. i Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Vremensko poročilo Ljubljana, 21 aprili 1923 Ljubljana 3ÜH m nad morjem pričakovati incidenta. Vendar pa se je iz- I sprejeli redarji ter ga odvedli k «crveni vršil izlet ob lepi udeležbi Orjunašev (nad sto) povsem mirno in dostojno. Mladina, ki je korakala v četah v Lirnbuš, je tamkaj ob ploskanju občinstva krasno prepevala, istotako zvečer ob povratku skozi mariborske ulice, Iyer jo je spremljala in z njo prepevala narodne himne velika množica narodnega občinstva. Končno so imeli nacijonalisti pred razhodom še navdušene govore na. Trgu svobode. * Prehitro se je vrniL Iz Maribora nam stacij. Vsako nezakonito postopanje j poročajo, da se je bivši srbski podpolkov-delavstva proti državi bo strogo kaz- nik Vojislav Gojkovič, radi katerega se Po novano. * Prometne zadeve črne gore. vesteh iz Cetinja, bo vojaška oblast zgradila poljsko železnico od Podgori-ce do Plavnice. Dela so se že pričela. V zvezi s to železnico namerava Brodarsko društvo «Boka» urediti promet od Bara do Bojane in od Skadra do Plavnice in Vira. Razen tega namerava vojaška oblast obnoviti bivšo avstrijsko vojno žično železnico Kotor-Krstac. Vse te zveze bi bile velikega pomena zlasti za prehrano teh krajev, kjer je pozimi vsak promet ustavljen! * Ocenjenje avstrijske imovine v naši državi. Koncem meseca aprila se bo vršil v Beogradu sestanek naših m avstrijskih delegatov glede ocene bivše avstrijske državne imovine v naši državi. * Ljudsko štetje na Koroškem je še vedno prava staroavstrijeka specijali-teta. V Strenji vasi ie vršil popisovanje bivši župan Milonik in je zapisal vse Slovence — za Nemce. V Draščah, kjer jo — kakor poroča «Koroški Slovenec» — podružnica «hajmverov-cev», so se zapisali za Slovence samo pri štirih hišah, v Gorjah so pa bolj zavedni in so se za Nemce zapisali samo pri petih hišah. Najbolj zavedni vasi sta Drevlje in Zahomec. V Drev-ijah sta bili samo dve hiši «nemški», v Zabomcu pa samo ena. V občini Bistrica je na vpraganje, zakaj se ne vprašuje^ po narodni pripadnosti, odgovoril števni komisar - učitelj, da se itak ve, da je tam vse slovensko, zapisal je pa vse — za Nemce! Take statistike seveda ne more nihče priznati in naj se Avstrija sklicuje nanjo kolikor hoče. * Osebna vest Kakor nam poročajo iz Rogaške Slatine, sta občini Sv. Mohor in Tekačevo oblastnega direktorja pošte in brzojava v Ljubljani, gospoda dr. Janka Debeljaka, za zasluge na prometnem polju imenovali soglasno za častnega občana. 9 Izpremembe v državni službi. Imenovani so: Fran Uršič, doslej pri davčni administraciji, za višjega davčnega upravi-telja v 7. činovnem razredu pri finančni deiegaciji v Ljubljani; Ernest Kramaršič, doslej pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljubljani, za davčnega upravitelja pri davčni administraciji v Ljubljani; kaplan Franc Jazbinšek ▼ Rajhenburgu za stalnega vojaškega duhovnika tretjega razreda za rimsko-katoliško veroizpovedanje; Branko Dmitrašinovič, doslej carinik v Celju, za carinika 4. razreda pri glavni carinarnici na Sušaku; poštna odpravnica Katarina Kosmač v Brusnicah za poštari-co 6. razreda. Višji davčni upravitelj pri davčnem okrajnem oblastvu v Logatcu, Jakob Milavec je premeščen k davčnemu Uradu davčnega okrainesra oblastva v je pričel včeraj pred vrhovnim sodiščem proces, zvezan tesno z znanim solunskim procesom, šele pred kratkim vrnil skozi Maribor v domovino, misleč, da ga z ozi-rom na izid volitev ne bodo več preganjali, ampak ga pustili mirno na njegovem obširnem posestvu v Maovi, kjer živita že od vojne njegova brata. Gojkovič sam pa je živel zadnji čas v Rusiji in Belgiji. Očividno se je mož le prehitro vrnil v domovino. * Dvoboj za tablico se je vršil včeraj pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Ljubljanski zdravnik dr. J. Grover je obesil pri hišnih vratih svojega stanovanja ua Miklošičevi cesti novo tablico z napisom «Doktor Grovers v rdečih črkah na belem polju in z modnim okvirjem, torej v- državnih barvah. Hišni lastnici --'Ljudski posojilnici» pa ta napis ni ugajal. Za, htevala je, da ga mora zdravnik odstraniti. češ da sme najemnik obesiti takšen napis Io sporazumno s hišnim lastnikom in da moti Groverjev napis enotnost fasade «Ljudske posojilnice». Vrhu tega je zavod opiral svoje stališče na trditev, da zdravnik sploh ni najemnik, ker je svoie-časno, ko je bil on pri vojakih, njegova gospa vzela zadevno stanovanje v najem. Toženi zdravnik je ugovarjal, da napis nikakor ne kvari fasade, ker je fasada v narodnih barvah in se zato prav lepo ujema z napisom v državnih barvah. Razen tega je pa navajal, da je Ljudska posojilnica tudi od njega zahtevala najemšči-no z izgovorom, da izvršujeta prakso i zdravnik i njegova gospa, ki je tudi zdravnica. Sodnik je odredil komisijo na licu mesta in ugotovil, da je tablica v državnih barvah prav lepa in okusna, v pravilni nepreveliki izmeri in da se tudi prav odlično sklada z narodno barvo fasade, ua kar je tožite! ji ca umaknila svoj razlog lampi», češ da je zagrešil izgred ter povzročil. da se je nabrala velika množica ! ljudi brez predhoduega dovoljenja. * Lov za hrzovlakom. Beograjski listi poročajo, da je neka mlada gospa na beograjski posta,ji zamudila brzovlak. s kate- I rim je hotela odpotovati v Budimpešto. Neki kapitan avijatik, ki jo je spremljal, jo je povabil, naj -se vsede v vojaški aero- -plan, s katerim še lahko dohiti brzovlak. ; Gospa ie karal irsko ponudbo sprejela. : Kapitanov aeroplan je v resnici še pred I brzovlakom dospel v Indjijo, kjer se je i spustil. Gospa jo vstopila v kmalu zatem i došli brzovlak in potovala naprej v Bu- 1 dimpešto. * Zopet ostra kazen tihotapca. Mariborska carinama je včeraj zajela pri tihotapljenju Ljubljančana, nekega Srečka Ko-bala in mu zaplenila blago ter ga vrh tega še obsodila na 30 tisoč dinarjev globe, i Ker pa ni imel denarja, so ga posadili za j 400 dni v zapor mariborskega sodišča. * Podlegel za poškodbami. Franc Fink, j delavec pri Gospodarski Zvezi v Ljublja- ; ni je padel med vožnjo s tovornega avto- \ mobila in se tako težko poškodoval na i glavi, da je včeraj kljub takojšnji pomoči j podlegel v bolnici za poškodbami. * Nasilneži. Posestni!; Josip Ulčar iz ] Gozda pri Trebeljevem je prepovedal I svojim sosedom voziti in hoditi skozi nje- ! gov vrt. To pa sosedom ni pri.iaJo. V so- j boto so se ga nekoliko napili. nakar so j odšli k Ulčarju. Ta je ravno sedel pri pe- i ti in kadil iz pipe. Naenkrat so se odprle duri njegove hiše in na. Ličarja je planilo šest mož, ki so ga začeli neusmiljeno pre-tepavati in ga tolkli toliko ča-sa s pestmi, j da se je starec zgradil na tla- Eden ga je nato sunil še z nogo v obraz in mu izbil oko. Ulčar je dobil še veo drugih poškodb vsled česar je moral v bolnico, nasilneži pa dobe primemo nagrado od sodišča. * Razne nesreče. Josip Anžur, hlapec j pri Ivanu Brecelju v Ljubljani, je razme- j taval pesek z voza. Pri tem ga je pritisni- j Ia r ¡mM ¡üü o neskladnosti barv ter se opirala samo vsod. Glavna zaloga na drobno in debelo j j še na ostali razlog hišnega lastnika. Sod- i Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova j nik si je končno pridržal sod t», ki po j cesta št 1. Okrajni zastop v Sevnici odda potom pismene licitacije zgradbo novega žaleznobetonskega mosta na okrajni cesti Šmarje-Pianina km 18. Pismene ponudbe naj se vložijo pri okrajnem zastopstvu v Sevnici J najkesneje do 25. mainlka 1923. Načrt mostu, izkaz del in pogoji so razloženi v upogled pri okrajnem načelniku Karlu Ciniperšku v Sevnici. Ponudnik, katerega ponudba bo sprejeta, mora vložiti pri sklepu stavbene pogodbe kavcijo v znesku o % ponudene svote. Okrajni zastop si pridržuje pravico oddati dela ne oziraje se na višino ponudene svote. m Okralnf zastoo v Sevnici. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče in stari oče. gospod Anion L. (Močnik tovarnar in posestnik v Tržičn po večmesečni mučni bolezni, danes 24. aprila, ob pol 12. uri dopoldne, previden s tolažili za umirajoče, v 73. letu starosti, zapustil za vedno ta svet. Pogreb predragega bo v četrtek 26. aprila ob 11. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Tržič, dne 24. aprila 1923. Rodbine Globočnik, Mally, Miklitsch. «tenejo z državnim d.vkom nt Im.rito vred do 20 b.»edl Din 8'—, vteV« n«d»ljn|« tessd» 80 P« ni. — P1%!a M vedno nipre] ilehko tadl v znamksh). Na vpraiania odgovarja uprava le, ako ]• vpraianju priložena mamka ra odjovor ter manipulacijama pristojbina (I Din). Šofer antomehanlk, strojnik in elektromehanik, radi premenitve mesta išče dobro in stalno službo. Ima dobra izpričevala in gre tadi izven Slovenije. Ponudbe pod «Lboff ■> napodružnico «Jutra», Celje. 1438 Čevljarski pomočnik od 26 do 40 let star, ki se razume na mero, vzorce, gorenje dele in splošno na vsa mojBtrsko spadajoča dela, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Leopold Prostor, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko. ___1452 Trgovski vajeneo, ob svoji hrani in stanovanju, se sprejme v večji trgovini s kolonijalnim blagom v Ljubljani. Ponudbe pod «Pošten vajenec» na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1362 Zastopstvo 1466 eksportne tvrdke aii industrijskega podjetja prevzame za vso državo SHS ali samo za določene pokrajine agiien in reprezentativen potnik, proti plači ali proviziji. Ponudbe je poslati pod «Takoj ali po-imeje» na upravo «Jutra». — Kupim tudi motorno kolo v slabem ali dobrem stanju. Učeneo 1457 za klobučarski obrt se takoj sprejme. Učna doba tri leta, hrana in stanovanje v hiši, štiri leta pa tudi obleka. — Franc Adamlje, klobučarski mojster, Trbovlje 2. Sprejme se 1464 izurjena šivilja za krpanje perila. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Šivilja». Vsestransko verziran lesni manipulaat, prvovrstna moč, samski, se sprejme za skladišče v Beogradu. Stanovanje preskrbljeno. Prednost znanje srbohrvaščine. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pod «Lesno skladišče» na upravo «Jntra». 1463 Stanovanje 1462 bodisi v stari ali novi gradbi Mlinski Inventar, raznovrstni, vodna kolesa, kolesa na palce, tnige (pajfel-kostne), sita itd. naprodaj. Ivan Bizjak, Moste, pošta Žirovnica. 1458 iščeta novoporočenca brez otrok, ves dan odsotna. Pre-skrbita kurjavo zastonj. Ponudbe na M. N. 1983. na upravo «Jntra». SKebllrano sobo s hrano, eventuelno tudi brez hrane, išče za 1. ali 15. maj mlad akademični uradnik. — Cenjene ponndbe na upravo «Jntra» pod «Sredina ali periferija». 1465 Zidarski mojstri, posor! Naprodaj večja množina zidne opeke (delane na roko), katera se lahko ogleda na licu mesta. Cena po dogovovu. Ivan Šteli, Dobrepolje, Telefon «Videm» Dobrepolje. Soba. Zamenja se velika meblirana soba, popolnoma s separatnim vhodom v sredini mesta s podobno. Ponndbe na upravo «Jutra» pod «Najemnina primerna». 1459 Prodam 1423 200 m* okroglega smrekovega lesa za tesarje 8 do 22 m dolžine. Poizve so pri: Franc Grebene, posestnik, Trbovlje. Soba s posebnim vhodom v mestu se takoj odda. Naslov pove uprava «Jutra». 1461 Krompirja, dve do tri tone, lepega, posavskega, se proda. Vprašati v Akademski menzi, Kolodvorska ulica 22. SZobllrano sobo 1453 za dobo od dveh mesecev išče samec takoj, v mestu ali na periferiji mesta in plača, vsako ceno. Ponudbe pod «Dobra cena» na upravo «Jutra». Čebnlček nam pre o staja ter ga nudimo po znatno znižani ceni. Trgovina s semeni Sever & liomp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 1353 Kot sostanovalec so sprejme gospod na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava «Jntra». 1427 Pozor! 1306 Originalna «Puck» nova dvo-kolesa s torpedo in dobro pneumatiko po Din 1900'—. Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih ter različnih otroških vozičkov se po ceni proda. «TRIBUNA». Ljubljana, K orlovska cesta 4. Boljši gospod se sprejme kot sostanovalec. Gosposvetska cesta 12/1. iui Črna damska obleka skoraj nova, za visoko, vitko osebo in par lakastih uovih čevljev št. 41, se proda. Naslov pove uprava «Jutra». 1412 Dva mlada 1439 trgovsko naobražena gospoda, sedaj «službena pri večjem trgovskem podjetju Slovenije, se želita seznaniti v svrho poznejše ženitve s promoženima dobrosrčnimaizobraženimago-spodičnima z dežele ali mesta Slovenijeali Hrvatskega. Mlajše vdove brez otrok niso izključene. Tajnost zajamčena. Samo resne ponudbe s sliko proti vrnitvi naj se blagovolijo poslati do 5. maja na podružnico «Jutra» Maribor, pod šifro «Resen in Janko». Hrastove deske, suhe, lepo blago, okrog 100 m: od 0 do 8 cm debeline in od 2 m naprej dolžine, nežamanc po 1150 Din kubični meter Erauko vagon Varaždin, naprodaj. Rudolf Zoro & Komp. Ljubljana, Gledališka nI. 7/11. 1460 Mož z 13 prsti na rokah Na Norveškem je nenavadno mnogo ljudi, ki imajo nenormalno število prstov na rokah. Gospa Kristina Bonvi iz Kri-stijanije se bavi s proučevanjem raznih problemov potomstva» Od nje se je zve-(delo, da živi v neki družini Severne ¡Norveške 24 oseb, razdeljenih v štiri kolena, in da imajo vsi po dva ali tri in celo štiri palce na vsaki roki Ravno-tako obstoji tamkaj neki človek, ki ima na vsaki roki po pet palcev, to je, skupno ima 18 prstov na obeh rokah. Ti pojavi so posebno pogosti v okolicah Ringeba, Ramena in Stoielvedalena. Poleg tega je pripomniti, da je tudi mnogo asimetričnih slučajev, to je, da ima ena roka normalno število prstov, dočim je diuga roka pokvarjena vsled večjega števila prstov. Gospa Bonvi je ugotovila, da se te nenormalnosti direktno prenašajo od roditeljev na otroke, brez kakega prestan-ka. Ako se kaka oseba z nenormalnim številom prstov poroči z normalno osebo, potem ima gotovo vsaj polovica njunih otrok enako napako. Ugotovilo se je dalje, da izvira veČina sedaj pohabljenih oseb v imenovanih norveških krajih od nekega človeka, ki je živel pred 300 leti. GUMENE PETE m ^UMEÜg POTPLATŠ cénala In trajnlje se kakor tunean! Na