NOV NAČIN OBLIKOVANJA OSEBNIH DOHODKOV Nagrajeni naj bi bili bolje najboljši delavci Tako kot vse organizacije lesne stroke je tudi Jelovica dolžna urediti svoje akte na področju delitve osebnih dohodkov s splošno sprejetimi merili. Roki za to so bili že sprejeti, in prav sedaj se počasi zaključuje krog javne razprave o novih delitvah osebnih dohodkov. povečanje vrednosti točk za to delovno mesto tudi do 20 odstotkov, samo da bi te delavce dobili. Uveljavljalo se bo posebno nagrajevanje delavcev za posebne uspehe pri delu, ki bodo velike koristi za delovno organizacijo. Tudi za stalnost - torej tisti, ki so večino svojega dela preživeli v Jelovici — bo več denarja, kot za tiste, ki službe menjajo. Dodatek na delovno dobo je nekaj, kar je bilo že prej uzakonjeno. Kako v novem pravilniku s to kategorijo, boste opredelili v javni razpravi delavci sami. Nočna izmena naj bi za vsoje delo dobivala tudi 50 odstotkov več denarja. Tako bi se končno Jelovica izenačila z ostalimi delovnimi organizacijami v Škofji Loki. Tudi mentorji, ki uvajajo nove delavce, naj bi dobili nekaj več v svoji plačilni kuverti, če bodo svoje delo seveda dobro opravljali. V Jelovici je zaradi narave dela izredno veliko trajnih poškodb, ki povzročajo slabšo delnovno sposobnost posameznih delavcev. Za tiste, ki se jim je to zgodilo in imajo manj kot 10 let do upokojitve, pravilnik predvideva osebni dohodek, ki bi bil enak tistemu pred zmanjšano sposobnostjo za delo. Nadomeščanje delavca na odgovornejšem delovnem mestu, naj bi seveda po novem nagrajevali v času odsotnosti prvega delavca. Nekateri v proizvodnji opravljajo tudi več nalog hkrati. Tudi to naj bi bilo posebej vrednoteno. Nekaterih stvari, ki bi jih pričakovali, pa pravilnik ne obravnava. Vključenih ni povračil stroškov, ki jih imajo delavci pri delu ali v zvezi z delom (dnevnice, terenski dodatek, povračilo za uporabo lastnega avtomobila, prevoz na delo). Ker se to namreč stalno spreminja, bo to moral urejati poseben pravilnik. Seveda boste o vseh teh novostih delavci temeljito seznanjeni na sestanku sindikalnih skupin. Pripombe, ki jih boste Za proizvodne tovarne je seveda najlepši posnetek tisti, ko pride velik tovornjak in ga potem naložijo z izdelki. V Jelovici je bilo maja kar živahno, saj je bila prodaja dobra, še posebno, ker je k temu precej pripomogla reklama v medijih. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi številnih ugodnosti v prodaji, še posebno pri najemanju posojil. GLASILO DELOV Kaj je posebna značilnost teh i: novih aktov. Težko je opisati vso to obsežno zakonodajo na nekaj straneh, vendar bomo vseeno poizkusili izluščiti najbolj bistvene in za vas delavce morda tudi najbolj pomembne stvari. V tem pravilniku o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo, kot se ta akt imenuje s polnim naslovom, je za vas delavce verjetno najbolj zanimivo vprašanje: Metodologija se bistveno spreminja od obstoječe. Tako bo vrednotenje delovnih mest in s tem izračun osebnih dohodkov povsem drugačen in brez dvoma lahko to tudi zapišemo — na začetku bo zagotovo povzročil precej hude krvi. Ta osebni dohodek vsakega posameznika bo namreč seštevek ocenjevanja posameznih elementov aktivnosti delovnih opravil. In delavci se bodo med sabo primerjali in marsikdo bo morda razočaran. Vendar ne zaradi novega pravilnika, temveč bolj zaradi tega, ker bo nekdanja uravnilovka odpravljena. Vsaka razlika pa ponavadi boli. Nihče pa takrat ne prizna, da mora biti razlika, če nekdo več zna, če nekdo bolj dela, če ima težje delovne pogoje. Ena takih novosti bo denimo razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom. To pomeni, da bo tisti, ki bo dobil naj višjo „plačo", imel v kuverti 4,8-krat veččji osebni dohodek kot tisti, ki bo prejel najnižjo plačo. Sedaj je bilo to razmerje 1 : 4,41. In kaj vse bo prispevalo k takim razlikam, ne samo med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki, temveč tudi med posameznimi dohodki znotraj teh dveh kategorij? Vrsta faktorjev bo vplivala na to. Denimo: Če ne bo nekih kadrov, ki jih Jelovica potrebuje, bo KOLEKTIVA JELOVIC,-, LESNA INDUSTRI JA ŠKOFJA LOKA ; . V , VIJ IZ VSEBINE — Rezultati poslovanja v J prvih mesecih letos — Laboratorij za preizkušanje izdelkov — Obisk na obratu Preddvor - Nov izdelek Jelovice - Poslovalnica Stara Pazova - Seminar za vodje dela — Nekaj več o montažnih im predelnih*tenah^«^«^-s imeli, bo posebna komisija pregledala in jih vnesla v končni tekst pravilnika, če bodo v okviru zahtev panožnega sporazuma. Ko bo vse to delo opravljeno, bo seveda celotni pravilnik šel še na glasovanje referendum. Šele po tem glasovanju bo tudi dokončno stopil v veljavo. Kdaj bo to, je v tem trenutku težko reči, seveda pa želja vseh, da bi do tega prišlo čimprej. j.č. knjižni IVANA TAVC 1CA APRILSKI REZULTATI JELOVICE Skoraj dosežen načrt prodaje O rezultatih prvih treh mesecev ste lahko že prebrali. Zanimivi so seveda tudi aprilski rezultati, ki po običaju že dajo še boljšo sliko, saj je gradbena sezona na višku. Podobno je seveda potem tudi v maju. Poglejmo torej, kako je bilo v aprilu. Nekatere poslovalnice so prodajo izjemno povečale. To še zlasti velja za tradicionalno najboljše, med katerimi so škofjeloška, kragujevška, valjev-ska in druge. Ce bi pogledali samo odstotek presežka prodaje nad mesečnim načrtom, je bila v aprilu najuspešnejša poslovalnica v Zadru, Takoj za njo pa Priština. Prva je plan presegla za 58 odstotkov, druga pa za 52 odstotkov. Izredno dobro prodajo so imeli tudi v Zaječarju (39 odstotkov nad planom) in Škofji Loki (26 %). Slabe pa so tokrat bile: Stara Pazova in Zagreb, ki sta dosegla komaj 61 odstotkov načrta za ta mesec. Peč in Bar sta dosegla 70 oziroma 72 odstotkov mesečnega načrta. Kljub vsemu temu pa je mesečna realizacija že dosegla skupno 98 %, kar pomeni, da je skoraj v celoti dosežena, če upoštevamo, da je tudi tokrat bilo precej težav. Seveda pa je takoj potrebno povedati, da ti prodajni rezultati veljajo za poslovalnice. Slika celotne prodaje Jelovice v mesecu aprilu pa je precej slabša. Še zlasti se pozna, da je bilo prodanih manj montažnih objektov, kot je bilo načrtovano in zato je plan prodaje za celotno Jelovico dosežen komaj v višini 86 %. Kot rečeno, je na to najbolj vplivala slaba prodaja montažnih objektov. Doseženega je bilo komaj 57 % načrta. Še slabše je z izvozom teh objektov, ki je bil dosežen le v višini 55 %. Vse drugače pa je z izvozom stavbnega pohištva. Kot vse kaže, so se izdelki Jelovice dobro uveljavili, saj je bil načrt izvoza dosežen z 97 odstotki. Pri tem je le prodaja vratnih kril pod načrtom, kar seveda le zahteva nekaj analize. In samo še beseda, dve o proizvodnji. V prvih štirih mesecih je dosegla 95 odstotkov letnega načrta za to obdobje, samo v aprilu pa 94 odstotkov. V primerjavi z enakim obdobjem lani je večja za 4 odstotke. Pri tem ne gre pozabiti, da ima Jelovica neprestano težave pri premalo zasedenih delovnih mestih v proizvodnji, kar seveda vpliva na končni rezultat. j.č. POSLOVALNICA STARA PAZOVA POROČILO O TROMESEČNEM POSLOVANJU Za sedanje razmere ugodni rezultati Poslovalnica v Stari Pazovi je na pogled precej neugledna, vendar pa poslovno zelo uspešna. Skoraj odvrženi montažni objekt je tu lepo urejen in bo še dolgo služil svojemu namenu — prodaji. Morda pa bi le kazalo zbrati nekaj denarja za ureditev okolice, še posebno za asfaltiranje dvorišča. glavni del Vojvodine. V letošnjem letu za prodajo aktiviramo predstavništvo v Beogradu, ki obdeluje glavno mesto Beograd in njegovo okolico je deistribucijsko povezano s Staro Pazovo. Na ta način naj bi dosegli optimalne zaloge, ki bistveno vplivajo na uspešno finančno poslovanje. Upamo, da bodo svoj delež k povečani prodaji prispevali novi izdelki, razstavljeni v mesecu maju na sejmu GRADBENIŠTVO 88 v Beogradu in informiranje kupcev o naših" prodajnih bonitetah. Izpolnitev11^ letnih planov pa bo odvisna predvsem od uspešnega dela zaposlenih v poslovalnici. Ti so: Mrdža Mladen, Barnak Slavka, Bursač Milorad, Bursač Nedžo, Česnik Janko, Hudžec Martin, Lalič Pavao, Maslarevič Cvetko, Mitič Dragica, Mrdža Mara, Papac Ivan, Šipoš Ivan, Vagič Čeda, Vasilijevič Petar in Vasilijevih Slavka. M. Berčič Med najuspešnejšimi je kot šesta poslovalnica Jelovice pričela delovati junija 1974. Njen poslovodja Mrdža Mladen jo vodi od začetka njenega poslovanja. Zaradi vedno večjih zahtev tržišča pa bo treba na področju Stare Pazove še bolj intenzivno obdelati tudi oddaljenejša tržišča, da bo realiziran letni plan. Se še spomnite vzorčne montažne hiše, ki je stala na sedanjem parkirišču pred Jelovico? Ta hiša je našla svoj prostor v Stari Pazovi in služi kot prodajni prostor. Zamenjala je prostore v starem mlinu, ki pa so še vedno . služili zasteklevanju oken. Tudi skladiščni prostori so v naših montažnih objektih, ki pa jih zaposleni v poslovalnici po potrebi dodeljujejo z izdelki zastarelih programov ali s poškodovanimi izdelki, ki so še uporabni. Če bi Jelovica izdelovala tudi tlake, bi tudi dvorišče verjetno že dobilo novo prevleko, tako pa žal za drugi asfalt vedno zmanjka sredstev. TAko je dvorišče v nemilosti enako kot naše ceste spomladi. Preventivni ukrep, da bi bilo čim manj škode, pa je zmanjšanje brzine in previdnost. Stara Pazova je po realizaciji na tretjem mestu med poslovalnicami Jelovice in pokriva V kratkem bodo že znani rezultati poslovanja v prvih petih mesecih letošnjega leta. Vendar obračunska obdobja se v našem sistemu vodijo v tromesečju in so kot taka vselej pokazatelj nekih gibanj in seveda tudi prva celovita ocena gospodarjenja v tekočem letu. V obdobju prvih treh mesecev smo z rezultati poslovanja lahko zadovoljni, čeprav vseh planiranih rezultatov nismo izpolnili. V primerjavi s planom in rezultati enakega obdobja v preteklem letu je uspešnost naslednja: Plana proizvodnje ne dosegamo, vendar ob manjšem številu zaposlenih presegamo obseg lanskoletne proizvodnje istega obdobja za 5 %. Tako povečujemo tudi produktivnost oziroma doseženo proizvodnjo na zaposlenega delavca Doseganje plana Proizvodnja (v NU) -4,4% Prodaja (v din) - 10,3% Število zaposlenih - 1,0% Dohodek + 9,7 % Sredstva za BOD + 0,04 % Akumulacija (skladi) + 160,0% Primerjava dos. 88/dos.87 + 5,2 % + 129,2% -3,0% + 200,6 % + 191,2 % + 332,5 % za 12 %. Povečanje proizvodnje seveda ni možno preko noči, zato z boljšimi rezultati v prihodnjih mesecih lahko dosežemo tudi planirane cilje. Plan prodaje je nekoliko posledica nedoseganja proizvodnega plana ali neustrezne proizvodne strukture izdelkov, ker se povpraševanje kupcev po določenih izdelkih pač spreminja. Ob ustrezni sestavi zalog bi bila prodaja lahko večja, saj so količinsko gledano te zaloge še vedno dokaj visoke. Ob podražitvah repromaterialov in nuji po povečevanju osebnih dohodkov smo bili prisiljeni povečati prodajne cene v drugi polovici marca za sfavbno pohištvo v povprečju za 17 %. Cene montažnih hiš smo povečali v aprilu, medtem ko se izvoznemu programu določa cena pač glede na devizni tečaj tujih valut. Spremembe tečaja v letošnjem letu niso tako vzpodbudne, kot so bile preteklo leto in dohodkovnost izvoznega programa se ponovno poslabšuje. Spremembo pričakujemo z ukrepi zvezne vlade v mesecu maju. Za finančno uspešnost lahko rečemo le to, da je v tem trenutku izjemno ugodna, oziroma da smo uspeli opravičiti z rezultatom (akumulativnostjo) že obračunane in izplačane osebne dohodke. Če bi hoteli boljše osebne dohodke, pa bi moral biti rezultat še precej boljši. Zlasti je pomembno, da se izboljša likvidnost oziroma da se zniža zadolženost DO. Z racionalnejšim gospodarjenjem oziroma zniževanjem stroškov poslovanja in predvsem zniževanjem zalog od repromaterialov in nedovršene proizvodnje do izdelkov v centralnem skladišču in poslovalnicah, moramo zmanjšati obremenitve vse večjih potreb po denarju. Pokrivanje dodatnih potreb po denarju pomeni dodatno zadolževanje in neizprosno povečevanje stroškov obresti. Izločanje znatno večjega obsega sredstev za bruto osebne dohodke je posledica večjih obremenitev dajatev iz dohodka na osnovi osebnih dohodkov v letu 1988 v primerjavi z letom 1987. Istočasno so se seveda znižale obveznosti za družbene dejavnosti iz osnove dohodka. Povečanje obveznosti iz dohodka je v veliki meri odraz povečanja realnih obresti za kratkoročne kredite in dolgoročnih kreditov za investicijsko vlaganje v preteklih letih (obrat notranjih vrat, obrat Preddvor, stroji iz kreditne linije IFC itd.). Obračunani čisti osebni do- hodek na delavca je bil v obdobju treh mesecev povprečno 403.989 din in je v primerjavi s preteklim letom (151.778 din) večji za 166 % oziroma s povprečjem leta 1987 (230.675 din) za 75 %. S tem pa zaostajamo za rastjo življenjskih stroškov v Sloveniji (76,2 %). Po izdelanih končnih izdelkih dosegamo plan: — pri programu oken Jelobor in ROTO plan presegamo, zaostajamo pri Termotonu in tako skupno pri oknih zaostajamo za planom 2 % in za lanskoletno proizvodnjo za 14 %; — pri programu vrat presegamo plan proizvodnje izvoznih vratnih kril in vhodnih vrat, zaostajamo v proizvodnji vratnih kril za domači trg in garažnih vratih; v celotnem programu zaostajamo za planom 2 % oziroma presegamo lanskoletne rezultate za 36 % (dve izmeni proizvodnje vratnih kril); — pri programu senčil plana ne dosegamo, vendar presegamo lanskoletne rezultate; — pri programu podbojev je dosežen plan slepih podbojev in zaostajamo pri vidnih podbojih za 11 %; v primerjavi z lanskoletnimi rezultati smo izdelali 17 % več; — zelo dober je rezultat proizvodnje oblog: plan je presežen za 29 % in dosegamo enake rezultate kot lani; — program montažnih objektov zaostaja za planom za več kot 50 %, vendar je obseg proizvodnje zelo povečan (indeks 249) na lanskoletno isto obdobje. Prodaja Do sredine marca je bila prodaja naših izdelkov, predvsem stavbnega pohištva, zelo ugodna, po povečanju cen pa se je uspešnost poslabšala, tako so rezultati v marcu doseženi le s 84 %, v lastni trgovski mreži s 96 %, v izvozu stavbnega pohištva s 95 % in zelo slabi z 20 % pri prodaji montažnih objektov na domačem trgu in brez vsake prodaje v izvozu. V obdobju prvega trimesečja dosegamo plan prodaje z 90 %, v poslovalnicah s 94 %, pri prodaji montažnih hiš na domačem trgu z 38 %, v skupnem izvozu s 86 %. Glede na dosežene rezultate v proizvodnji je prodaja preko poslovalnic zelo dobra z indeksom doseganja plana 94, kar pa je zelo različno po posameznih poslovalnicah, kar je razvidno iz sledeče tabele: Dos. Poslovalnica prodaje l-lll 1987 1 1. Škofja Loka 473.208 2. Zagreb 135.415 3. Nova Gradiška 103.524 4. Osijek 269.743 5. Pula 237.635 6. Crikvenica 75.470 7. Zadar 43.687 8. Šibenik 31.629 9. Split 100.503 10. Sarajevo 270.725 11. Banja Luka 90.277 12. Čapljina - 13. Stara Pazova 355.312 14. Valjevo 197.012 15. Kragujevac 263.514 16. Niš 170.304 17. Zaječar 108.481 18. Peč 210.938 19. Dečani 50.383 20. Priština 90.474 21. Skopje 202.446 22. Bar 112.274 3.617.039 Plan Dos. I—III prodaje Indeks 1988 l-lll 1988 2 3 3/2 3/1 1.055.325 1.482.267 140 313 553.925 218.496 39 161 245.751 146.419 60 141 601.491 478.683 80 177 480.597 386.670 80 163 216.020 188.307 87 250 144.676 129.747 90 297 108.999 120.183 110 380 229.893 288.004 125 287 883.897 665.701 75 246 378.532 295.701 78 328 178.366 99.019 56 1.103.878 1.006.884 91 283 497.442 482.184 97 245 871.018 1.187.582 136 451 517.261 396.848 77 233 295.296 218.949 74 202 267.550 445.703 167 211 189.269 184.822 98 367 261.603 238.667 91 264 552.935 445.663 81 220 275.478 215.009 78 192 9.909.202 9.321.508 94 258 S. Oblak SEJMI Sl KAR SLEDIJO Še naprej veliko zanimanje obiskovalcev Tako kot vsa leta doslej, je bilo to pomlad veliko sejmov, na katerih je sodelovala tudi Jelovica. Le redki od teh sejmov so bili prodajni, večina je bila predstavitvenih. Vendar je na njih potrebno sodelovati, saj le na ta način obdržiš stik s kupci. To je seveda cena prihodne uspešnosti, mimo katere torej ne more noben uspešen kolektiv. Spomladanski Zagrebški velesejem, kjer ima Jelovica svoj stalen razstavni prostor v montažnem objektu, sejem v Kranju, od koder je tudi naš posnetek, kjer je Jelovica razstavljala skupaj z ostalimi članicami sozda GLG, sejem Gradbeništvo v Beogradu, kjer je Jelovica tokrat prvič predstavljala svoje izdelke; vse to so nekatere prireditve v spomladanskem delu. Kolikšen bo ..izkupiček", bo vidno verjetno šele ob koncu leta, ko so vidni vsi prodajni rezultati. Na kratko pa si lahko pogledamo tudi poročilo, ki ga s takega sejma napišejo običajno komercialisti. Pred vami je tako poročilo s sejma gozdarstva in kmetijstva, ki je bil v Kranju. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva je trajal od 8.-17. 4. 1988. Moje poročilo bo zajelo odzive obiskovalcev na razstavljene eksponate Jelovice. NOVI IZDELKI Obiskovalci so si lahko ogledali nekaj novih izdelkov iz programa Jelovice. Dvokrilna vhodna vrata Zelo pohvalen odziv na izvedbo z odpiranjem krila in stranskega elementa. Obiskovalci so ocenili, da bi bila boljša izvedba z nadsvetlobo brez zaščitne mreže. Vrtna zložljiva garnitura Zelo veliko obiskovalcev je bilo zaintereisranih za nakup. Ponuditi bi jo morali tudi ostalim trgovskim organizacijam, ki se ukvarjajo s prodajo dopolnilnih programov za prosti čas in kamp programov. Na samo izvedbo vrtne garniture pa je marsikdo imel pripombo, da bi ustrezala z vsake strani še dva dodatna stola. Obiskovalci so bili mnenja, da bi izdelali še eno večjo varianto. Montažne predelne stene Premalo poznan izdelek. Marsikdo sploh ni vedel, da izdelujemo tudi montažne predelne stene. Na izvedbo predelnih sten so imeli obiskovalci same pohvalne besede. Stilne stenske in stropne obloge Z oblogami so bile v začetku sejma največje težave, ker sploh niso bile razstavljene. Za marsikoga je bila sedanja cena stilnih oblog zelo visoka. Na naslednjem sejmu bi bilo potrebno obloge razstaviti na bolj razpoznaven način (podobno razstavljenemu v poslovalnicah). OSTALI IZDELKI Notranja vrata Najprej bi omenil napake, ki so bile na razstavljenih eksponatih. Pri vratih 85 p-2 lužen hrast z leseno mrežo so bili vijaki slabo pritrjeni. Izboljšati bi bilo potrebno privijanje lesenih okrasnih elementov pri vratih p-2. Marsikdo je omenil, zakaj še zmeraj razstavljamo vidni podboj in nadsvetlobni element ločeno, ko pa imamo v prototipni že eksponat kompleten vidni podboj in nadsvetlobni element. Razstavljati bi morali tudi stilna vrata, ki naj bi bila nov proizvod. Okna Marsikdo pogreša okna z lesenimi okrasnimi križi. Pripombe je bilo slišati na površinsko obdelavo in probleme pri tes-nenju. Zmanjšati bi bilo potrebno število dolžinskih spojev. Veliko je bilo povpraševanja po panoramskih stenah in vrstila so se vprašanja, zakaj jih Jelovica ne izdeluje. Montažne hiše Obiskovalci so bili mnenja, da so montažne hiše še zmeraj premalo poznan izdelek Jelovice. Splošna ocena odziva obiskovalcev je zadovoljiva. Zaključnic s kupci je bilo narejenih v vrednosti 15.000.000 din in razdeljenih približno 20 kreditnih formularjev za potrošniški kredit. V sredo in četrtek je bil informativni dan za projektante: Odziv je bil slab, čeprav je ideja dobra in bi bilo potrebno vabila za obisk poslati prej kot tokrat. drugo skupino 31 delavcev. Program izobraževanja je trajal 40 šolskih ur, obsegal pa je naslednja področja: — finančna uspešnost poslovanja — delitev osebnih dohodkov — pisno poročanje — zagotavljanje kakovosti — samoupravna organiziranost — inovacije — poslovna politika DO in marketing — vzdrževanje strojev, naprav in orodja — računalništvo — psihologija dela in odnosov — o liku vodje dela — organizacija z ekonomiko — varstvo pri delu Udeležba na predavanjih je bila dokaj zadovoljiva. Večina udeležencev je bila s predavanji zadovoljna, seveda pa je bilo vmes tudi nekaj takih, ki so bili mnenja, da so že tako prepametni in da takega izobraževanja ne potrebujejo. Vendar so bili taki le izjeme. Upam, da je bil cilj, ki smo si ga s to obliko izobraževanja zadali, dosežen, kar kažejo tudi dokaj dobre seminarske naloge I. skupine udeležencev seminarja, kajti II. skupini še ni potekel rok za oddajo nalog. Boljše naloge oziroma naloge, ki so inovativne, bomo posredovali v obravnavo in ovrednotenje komisiji za inovacije. Nekaj je bilo tudi prijaomb na izbiro posameznih predavateljev, z večino pa so bili slušatelji zadovoljni. Mogoče res za določene teme nismo izbrali oziroma uspeli pridobiti najprimernejših predavateljev, vendar trudili smo se pridobiti najboljše. Udeleženci seminarja so na predavanjih tudi aktivno sodelovali, kajti običajno je predavanju sledila razprava o temi, ki jo je določeni predavatelj podal. Že na začetku seminarja smo se dogovorili, da bomo po končanih predavanjih organizirali strokovno ekskurzijo. Tako smo 7. maja res odšli na ekskurzijo v Zg. Savinjsko dolino. Ogledali smo si delovni organizaciji Smreka Gornji grad in Glin Nazarje. Ekskurzije se je udeležilo kar lepo število udeležencev seminarja, poleg teh pa so se nam pridružili še glavni direktor, vodja tehničnega področja, vodja SKK ter vodja OPD in TPD. Dan je bil topel in sončen, dolina, po kateri smo potovali, pa prelepa v pomladnem cvetenju, zato je bilo tudi vzdušje zelo prijetno. Zanimivo si je bilo ogledati proizvodnjo v delovnih organizacijah, ki imata podoben proizvodni program kot naša delovna organizacija in kar težko je bilo nekaterim od ..mojstrov" zapustiti proizvodne obrate Glina, toliko so imeli za pogledati in seveda so ves čas primerjali, kaj je boljše v Glinu in kaj pri nas v Jelovici. Ugotovili pa smo lahko, da imata obe delovni organizaciji bistveno manjše težave s preskrbo z lesno surovino kot mi. Seveda smo si po napornih ogledih zaslužili okrepčilo in počitek. Napotili smo se nazaj proti Gornjemu gradu. Ob poti smo se ustavili v Radmirju, kjer smo si ogledali zanimivo zakladnico cerkvenih umetnin, ki so po izjavah oskrbnika neprecenljive vrednosti, ogledali pa smo si tudi zanimivo cerkev Sv. Frančiška Ksaverija. Ves čas nam je prišlo prav, da je bil z nami na ekskurziji Stenšakov Jože, ki je od tukaj doma in nam je lahko povedal marsikaj zanimivega oziroma- . nas je usmerjal na naši poti. V Gornjem gradu smo se ustavili v prijetni gostilni pri Filaču, kjer so nas zelo lepo sprejeli in dobro pogostili. Po nekaj urah živahnega klepeta ob dobri kapljici smo se odpravili v zgornjih večernih urah proti domu. Upam, da so bili z ekskurzijo udeleženci zadovoljni; kar lahko sklepamo tudi po tem, da se jih je kar precej oglasilo v ponedeljek pri meni in mi povedalo, da jim je bila ekskurzija všeč. Tako smo zaključili izobraževanje naših obratovodij, izmeno-vodij in vodij oddelkov, vendar samo začasno. Kajti z izobraževanjem bomo morali nadaljevati, če želimo napredek naše delovne organizacije, seve-' da še v drugačnih oblikah izo-<_y braževanja in z drugimi vsebinami. K izobraževanju pa bomo morali pritegniti tudi druge delavce. To je bil pač eden prvih poizkusov. Na kraju bi se zahvalila tov. Feliksu Ježku, bivšemu ravnatelju SLŠ Škofja Loka, ki je ves čas sodeloval pri organizaciji seminarja pa tudi ekskurzije. Ž. S. SEMINAR IN EKSKURZIJA ZA NAŠE VODJE DELA Znanje je potrebno obnavljati Že leta in leta smo govorili o tem, da bi bilo dobro organizirati neko dodatno izobraževanje za naše vodje obratov, izmenovodje in vodje oddelkov. Na predlog kadrovske Isužbe je delavski svet delovne organizacije sprejel sklep o dopolnilnem izobraževanju vodstvenih delavcev Jelovice. Po daljših pripravah se je v pričel seminar za prvo skupino mesecu novembru končno 32 delavcev in v februarju za MONTAŽNE PREDELNE STENE Prednost - skoraj vse lahko naredite sami V prejšnjem glasilu smo vam predstavili predelne stene, ki so nov izdelek Jelovice. Ker prav delavci najbolje poznate prednosti montažnih sten (izolacija, debelina itd.), tokrat nekaj več o tem, kako te stene postavljati. Mislimo namreč, da boste prav delavci tisti, ki boste pogosto kupci, pa še kakšno „dobro besedo" boste znali reči o tem izdelku, da bo čim-h it rej e našel pot na tržišče. Montaža nosilnih sten Pred pričetkom postavljanja nosilnih oziroma obodnih stenskih elementov položimo in pričvrstimo spodnji venec na betonsko ploščo s PVC vložki in lesnimi vijaki, na leseno podlago pa samo z lesnimi vijaki ali žičniki. Na venec zarišemo po načrtu dimenzije določenih stenskih elementov, da lahko pozneje pri postavljanju elementov kontroliramo eventuel-ne nadmere ali podmere. Ob postavljanju moramo paziti tudi na pravilno postavitev predvidenih elektro vtičnic in razvodnic. Kjer smo predvideli vrata, moramo vstaviti vratni element, pri tem pa paziti na vertikalo! Stene začnemo postavljati tam, kjer imamo možnost pritrditve. Že prvo steno s pomočjo ^ libele ali svinčnice uravnamo tako po vertikali kot horizontali. Element spajamo med seboj s peresi, ki jih vstavljamo v utore elementov. Na zgornjem robu elemente fiksiramo tako, da v posamezni stik poševno zbijemo žičnik 80 mm. Tako postavljamo stene do konca oboda. Na zgornji del obodnih sten postavimo venec, katerega pritrdimo z žičniki 100 mm na vsak element. Oblaganje poševnin in stropa Ko so obodne stene zmontirane, moramo najprej obložiti poševnine in strop po sledečem vrstnem redu. Najprej napnemo in pritrdimo PVC folijo preko strešnikov in klešč. Na to pa pritrdimo deske, ki so enostransko skoblane in impregnirane z impregnacijskim sredstvom. Med strešne nosilce v poševninah in na strop polo- žimo toplotno izolacijo tervol. Ko je vse to končano, lahko pričnemo z montažo pregradnih sten. Montaža pregradnih sten Najprej moramo na strop narisati osi notranjih sten, nato pa točno po orisu pribiti na strop notranji zgornji venec (pero). Pri postavljanju teh sten moramo paziti, da jih dvignemo v pero na stropu, kar najlaže storimo s pomočjo hlapca za dviganje. Z libelo stene uravnamo, spodaj pa jih fiksiramo z lesenimi zagozdami. Te zagozde ostanejo na tem mestu. Po končani montaži stene pod-betoniramo, da preprečimo posedanje sten. Med stene moramo vložiti peresa. Vratne elemente moramo dobro kontrolirati po vertikali, še posebno pa po horizontali zaradi pravilnega zapiranja vrat. Pri vratnih elementih moramo vstaviti sidra za pritrditev na podlago ter priviti z lesnimi vijaki in PVC vložki. Pri postavljanju pregradnih sten moramo paziti na zaporedje sten zaradi električnih vtičnic in razdelilnih doz. Ko imamo končan razvod električne instalacije, začnemo z drugo oblogo gips plošč. Pri montažnih sten v prostorih, ki še nimajo izdelanih tal, postavimo najprej spodnji venec, na katerega postavimo pregradne stene in jih povežemo z zgornjim vencem. Po izvršitvi razvoda električne napeljave začnemo z drugo oblogo gips plošč. Nato sledi izdelava estri ha po sledečem postopku: najprej položimo material za toplotno izolacijo (npr. tervol, stiropor, poliure-tan ipd.), ga prekrijemo s PVC folijo, ki naj bo na vsaki strani vsaj 10 cm daljša in zavihana ob steni navzgor (zaščita sten!) Na PVC folijo damo cementni estrih, minimalne debeline 4 cm. Ko se estrih posuši, ob stenah obrežemo višek PVC folije. Pri polaganju talnih oblog pazite, da ostane odprtina za vrata minimalne višine 202 cm. Oblaganje notranjih sten z mavčnimi ploščami Pri oblaganju sten moramo paziti na pokrivanje stikov elementov najmanj za 30 cm. Med ploščami ravno tako puščamo 3 mm režo. Plošče pritrdimo s 'spojkami dolžine 22 mm. Sistem pritrjevanja je tak, da zabijamo spojke najprej na polovico plošče po dolžini in širini, nato pa na razmake najmanj 40 cm prečno in vzdolžno. Paziti moramo, da pri zabijanju ne poškodujemo električnega kabla, ki je speljan po utorih skoraj vseh sten. Pri oblaganju plošč okoli oken in vrat moramo upoštevati odmik mavčne plošče od odprtine, kot je označeno v detajlu. Stiki mavčnih plošč ob stropu morajo biti popolnoma zaptri. Bandažiranje stikov Mavčne plošče imajo vzdolžne robove delno sploščene zaradi lažjega bandažiranja. Pri stiku dveh prečnih robov plošče (pri oblaganju stropa in sten) in pri stiku dveh krojenih plošč mo- ramo odluščjiti eno plast kartona plošče v širini 5 cm, da s tem dobimo razliko v debelini, ki je potrebna za izdelavo bandaže. Za bandažiranje uporabljamo poseben trak, ki ga dobavi proizvajalec plošč. Postopek je sledeč: polnilec mešamo z vodo v razmerju cca 1 del vode : 2 dela polnilca. Dobimo viskozno maso, ki jo uporabimo za prvi nanos-podla-go, v katero položimo in vtisnemo bandažni trak. Preko traku še enkrat nanesemo enako maso, ki pa mora biti redkejša (razmerje: cca 1 del vode : 1,5 dela polnilca). S to maso še enkrat prevlečemo stike - paziti pa moramo, da na straneh stikov z maso napravimo ravno površino. Površina stikov mora biti popolnoma gladka in bandaži-rana mesta ne smejo izstopati. Na tako pripravljeno podlago lahko lepimo vse vrste tapet. Nesreče pri delu -april 1988 Prva nesreča sega še v začetek meseca marca (4.), pripetila pa se je našemu posojenemu monterju Stojanu Z., z montaže na obrat Sovodenj. Tu je pridno krpal grče, dokler ga strojček za izrezovanje grč ni več ubogal. Pri neki grči mu je ta strojček spodneslo in z rezilom se je urezal v palec leve roke. Upamo, da po bolniški ne bo hujših posledic. Dne 7. 4. je naša Rezka, zaposlena v obratu notranjih vrat, veselo sestavljala sredice, pri tem pa tudi prinašala na delovno mizo sestavne dele. Na eni od teh poti pa je napravila krajši skok čez valjčno progo in staknila poškodbo kolena. Ce je Rezkina nesreča lažja — par modric, pa to ne moremo trditi za nezgodo dne 21.4., ki seje pripetila našemu Antonu N. v obratu oblog in letev. Zlomil si je namreč kar dva prsta. S tal je tako nerodno pobiral razmetane letvice, da se je spotaknil in ob lovljenju na roke zlomil sredinec in kazalec. Nekaj časa pač ne bo za nobenim kazal s prstom. Tudi naši vrli skladiščniki niso neranljivi. Zdravka Z. je 13. 4. ob skladanju lesonita iz tovornjaka ošvrknila stranica ,,kašo na po nogi in par dni bolniške je bilo neizbežnih. Tudi Cecilija B. nekaj časa s kazalcem leve roke ne bo ..žugala". Dne 14. 4. si ga je poškodovala s strojčkom za porezovanje krp. Dne 19. 4. pa je zopet prišlo do nesreče pri krpanju obdelovancev. To pot na stroju za krpanje, na obratu Kranj. Ko je naš lesar SP Andrej P. hotel fiksirati obdelovanec na stroj, je poleg pritrdil tudi svoj sredinec na desni roki. Poškodba: stisnjeni sredinec. Kaj se lahko zgodi, če ne gledaš pod noge, kje hodiš, pa če so tla očiščena ali ne. To je na svoji koži okusil Brane D 22. 4. v obratu oken. Tako nesrečno je stopil na odlomljeno talno ploščico, da si je zvil stopalo leve noge. Istega dne se je pripetila še ena nezgoda, to pot našemu Alojzu F. na obratu nosilcev montažnih objektov. Pri transportiranju obdelovancev mu je spodletelo in s prsti se je zadel v zložaj lesa. Za zaključek meseca aprila, dne 26. 4. pa jo je skupil v palec leve roke še Boštjan D. Pridno je nastavljal pogonski mehanizem stroja, pri tem pa še sam ne ve, kdaj ga je zagrabila pogonska veriga, tako hitro je bil s prsti v njej. Iz preje navedenih nesreč v mesecu aprilu je razvidno, da je bil ta mesec glede na prve tri letošnje kar bogat z nesrečami pri delu. Vsem pa je skupni imenovalec še vedno ta, da je glavni vzrok večine nesreč pri delu še vedno neprevidnost — nepazljivost. Kako malo je potrebno, da je človek z mislimi pri delu, pa bi lahko črtali vsaj polovico preje navedenih nesreč. Golob Jurij OBRAT PREDDVOR Veliko novega, še več je za narediti O naših obratih (prej so bile to temeljne organizacije) ne pišemo prav pogosto. Seveda pa je za razumevanje dogajanja obveščanje delavcev o dogodkih na teh predvsem odmaknjenih obratih izredno pomembno. Tako nekatere zahteve, ki jih imajo in so ponavadi tudi veliko skromnejše, kot so v „centralnih" obratih, potem postanejo veliko bolj razumljive. Prav posebej se ne bi kazalo spuščati v zgodovino, ko govorimo o obratu Preddvor. Najbolj prelomen trenutek zanj je nedvomno velika ujma — vetrolom, ki je dobesedno pometla z vsemi barakami, ki so prej predstavljale ,.sodoben" obrat Preddvor. Precej časa je vseeno minilo, da so moderne stavbe nadomestile prejšnje barake, vendar vse le šč ni narejeno. O tem in seveda o vsem ostalem, kar je značilno za delo in življenje na tetri obratu, pa je lahko nekaj več povedal — kdo drugi — kot Janez Umnik, ki je tam vodja obrata. ,,Najprej moram povedati tisto, kar nas v tem trenutku najbolj veseli. Po dolgem času imamo na zalogi dovolj hlodovine, torej bo imela tudi naša šaga kar dovolj dela. K temu je seveda največ prispevala ugodna zima, ki je bila skoraj brez snega in so lahko gozdni delavci in kmetje spravljali hlode iz gozdov takorekoč vse leto. Pohvaliti velja tudi GG Kranj, ki je zadnji čas našo žago začel veliko bolje oskrbovati kot prej in če se bo tako nadaljevalo, bomo lahko končno tudi mi in s tem tudi vsa Jelovica zadovoljni in bomo lahko vsakemu pritrdili, da je GG resnično pravi oskrbovalec s prepotrebno hlodovino. Seveda se večajo sedaj tudi zaloge žaganega lesa, predvsem pa srednje kakovosti, kar seve- Precejšnja zaloga hlodov in pa nedokončan energetski objekt. To je sedanja podoba Preddvora. Prvo je dobro, drugo pa seveda ne, še posebno, če povemo, da bi z dokončanjem tega energetskega problema rešili vrsto stvari in posredno prispevali tudi k racionalnejši proizvodnji. Čeprav je bil rušilni veter pred leti nesreča za obrat in okolico, pa bi danes marsikdo rad dejal — zakaj ni zapihal še toliko močneje, da bi podrl to poslopje, kjer je sedaj jedilnica. Z njo imajo na obratu veliko težav, še več pa s sanitarno inšpekcijo. Nova jedilnica naj bi bila v energetskem objektu, kdaj, pa je seveda vprašanje. da ni prav preveč dobro. Vsi uporabniki, pa naj so iz Jelovice ali izven, namreč zahtevajo le kakovosten les, slabši pa nam ostaja. Zato bo potrebno kaj kmalu najti rešitev tudi za ta problem in v proizvodnjo bo potrebno vključiti tiste izdelke, ki potrebujejo les slabše kakovosti." Obrat je nov, stroji pa še ne vse težje doseči. Se sreča, da je strokovnost delavcev velika in da izdelki kljub vsemu osta^, jajo taki, kot jih zahtevajo kupci. Kljub vsemu pa je ta kakovost pri nekaterih izdelkih precej na meji, kar velja še posebno za vidne podboje, katerih kakovost bo potrebno še izboljšati. Kupci namreč morebitnih slabih izdelkov ne bodo več kupovali, saj je ponudba na Taka je okolica znotraj tovarniške ograde. Za Preddvor, ki je precej turističen kraj, je seveda nujno, da se najde denar tudi za to ureditev okolice in notranjosti obrata Jelovice. Med takim obiskom obrata Preddvor je seveda potrebno predvsem omeniti tisti del obrata, ki izdeluje slepe podboje, omarice z roletami, t.i. U-vodila za rolete in seveda okrasne železne mreže. Vse to se sedaj izdeluje v novih proizvodnih prostorih, ki so seveda narejeni moderno. Seveda pa se pojavlja problem, ki, kot je znano, tare vse dislocirane obrate. Stroji postajajo vse preveč zastareli in pač ne omogočajo povečevanja proizvodnje, tudi kakovost je zato trgu izjemno velika in odsotnost s trga zaradi slabih izdelkov bi bila preveč boleča in dolgotrajna. Posebno dobro lahko ocenimo tudi dokaj moderno opremljeno kovinsko delavnico. V njej delajo, to je treba priznati, strokovno usposobljeni delavci. Sami naredijo takorekoč vse izdelke iz kovine, ki so v prodajnem programu Jelovice. Še posebno to velja za okrasne kovinske mreže ter U-vodila za rolete. Precej razmišljajo tudi o širitvi svojega proizvodnega Elektrarna, ki jo ima obrat in si z njo priskrbi že sedaj dovolj električne energije za svoje potrebe, bo tudi zahtevala še nekaj dodatnih vlaganj. Ker pa se bo naložba takoj vrnila skozi ceno privarčevane električne energije, je seveda pričakovati, da bo denar za to obnovo kaj kmalu zagotovljen. programa, saj je še precej različnih izdelkov iz kovin, ki jih Jelovica potrebuje pri izdelavi stavbnega pohištva in tudi pri montažnih objektih. Tako bi bila ta delavnica lahko še bolje izkoriščena, predvsem pa je vselej dobro, če proizvodnja ni usmerjena samo na eno vrsto surovine, v primeru Jelovice je to les, saj težave lahko vselej povzročijo resne posledice. To so denimo že zdavnaj spoznale nekatere druge lesne tovarne, denimo Alples, ki izdelujejo poleg pohištva tudi lesnopredelovalne stroje. Zanimivo je zagotovo tudi to, da obrat sam proizvaja vso elektriko, ki jo potrebuje za obratovanje in poleg tega jo celo oddaja v redno električno omrežje. To jim omogoča lastna turbina na vodo. Lahko bi proizvajali še veliko več elektrike, za kar pa bi bila potrebna še ena nova turbina. Res pa je tudi, da je ta centrala nujno potrebna obnove, prav tako bi bilo potrebno Tale posnetek ima že kar malo brado. Obratovodja Janez Umnik je namreč dobil priznanje za 30 let dela ob dnevu Jelovice. Ker pa tokrat pišemo o obratu in ker je ostal vsa dolga leta kljub raznim tozdiranjem vodja tega obrata, seveda zasluži tudi priznanje na tak način, torej z objavo v glasilu. obnoviti zapornice,, jez ter vodni kanal, saj se le preveč vode ..izgublja". Ne bi smeli dovoliti, da bi ta centrala propadla, kajti lastna energija je le lastna, posebno še pri današnjih cenah elektrike. Na kratko pa nam je Janez Umnik nanizal še nekatere druge težave: „Največja problema, če lahko tako rečemo, pa predstavljata nedokončan energetski center in neprimerna obratna menza. Energetski center sicer že stoji, vgrajena so tudi že okna in vrata, žal pa je, kot vse kaže, zmanjkalo sredstev za dokončno ureditev, čeprav je to eden najpomembnejših objektov, saj bodo v njem kurilnica, trafo postaja, kompresorska postaja (ta že obratuje), vzdrževalna delavnica, garderoba in menza. Z menzo imamo na obratu velike težave, saj je sedanja že zdavnaj postala neprimerna, pa tudi sanitarni inšpektor je že izdal prepoved obratovanja, vendar smo jo le obnovili toliko, da ustreza vsaj minimalnim zahtevam. Prav tako bo treba čimprej urediti sprednji del obrata, to je vhod in okolico, ki sedaj obratu m ravno v ponos. Predvsem tudi zato, ker je Preddvor znan turistični kraj in je neurejena okolica kaj slaba reklama za Jelovico." Res je, da danes obrat kaže popolnoma drugačno podobo, kot jo je pred tistim strašnim neurjem, ki je takrat, kljub katastrofalnim posledicam, pripomogel k obnovitvi obrata. Sedaj bo treba določena dela le dokončati, vendar pa bo za to, seveda poleg določenih sredstev, potrebno še veliko več dobre volje, da bo tudi ta obrat dobil svojo končno zunanjo podobo, ne smemo pa pri tem pozabiti tudi na potrebno moderno opremo. Danica Miklavčič KAKO DO KAKOVOSTNIH IZDELKOV Lastne naprave za kontrolo vseh izdelkov Jelovice Malo delavcev Jelovice ve, da je vsak nov izdelek, preden pride v redno serijsko proizvodnjo, moral prestati številne preizkuse v laboratoriju. Sele ko je bila ugotovljena njegova uporabnost v vseh letnih časih, trajnost in delovanje na dolgi rok, je dobil ,.zeleno luč" za izdelavo. Ta laboratorij za preizkušanje izdelkov že dolgo deluje v Jelovici. Poleg vodje tega oddelka Nade Slovnik so v njem zaposleni še: Ferlan Anton — preizkušanje lesnih izdelkov, Slavica Dolenc — preizkušAnje lakov, Marija Prevodnik — preizkušanje lepil. Seveda so vsi ti nazivi povedani bolj enostavno. Sicer pa bo o enem izmed opravil kaj več povedal Tone Ferlan, ki je na delovnem mestu preizkuševalca že dobrih 8 let. Tako bomo vsi skupaj o pomenu tega preizkušanja izvedeli tudi največ. ,,Preizkušanje končnih izdelkov je lahko zahtevna stvar. Vzemimo samo ta vrata, ki so sedaj na napravi za testiranje kakovosti nasadil. Ta naprava bo vrata odprla 80.000-krat. In šele potem bomo lahko prepričani, če bo nasadilo zdržalo, da je dobro in da bo ta izdelek (vrata) Jahko nasajen na ta izdelek in da bo kot tak lahko šel v izvoz v Zahodno Nemčijo. Če tega ne bi storili, bi nam Nemci vrnili vsa vrata, če bi se napaka pokazala le pri enem nasadilu. To je preprosto povedano najbolj plastični pomen tega preizkušanja. Seveda pa imamo tu še druge naprave. ALKO testirno napravo pozna največ delavcev Jelovice. Z njo testiramo vodotes-nost in zrakotesnost naših oken pa tudi vrat. Potem je tu naprava za umetno staranje. Izdelali smo jo pri nas z njo pa denjmo okna podvr-žemo vsem vremenskim vplivom, le da v izredno kratkem obdobju. Tako okno nekaj ur obsevamo z UV žarki, potem jih močimo z vodo, pa naredimo umeten mraz in podobno. To delamo tako intenzivno, da več let iz narave naredimo v tem laboratoriju v nekaj dneh. Preizkašamo rolete, predvsem njihove navijalce. Tudi obstoj- Tone Furlan je že tl let preizkuševalec v laboratoriju Jelovice. Po poklicu je mizar, končal je tudi detovodsko šolo in kot tak dovolj usposobljen za zahtevne naloge preizkuša- nja. Predvsem pa je dovolj inovativen (dobil je že dve nagradi za inovacije), da zna marsikatero zahtevno napravo usposobiti in tudi preurediti za nove zahteve. nost njihovih lamel. Po naši zamisli je izdelan poseben stroj za trganje dolžinskega in s/oja-stega spajanja. Kakovost tega spajanja je namreč potrebno preizkusiti, tako da zdrži vse obremenitve, ki so pri oknih." To je samo nekaj naprav in poizkusov, ki jih opravljajo v tem laboratoriju. Seveda pa ne veljajo njihove ugotovitve le za proizvodnjo v Jelovici. Preizkusijo namreč vsak izdelek, ki je vgrajen v stavbno pohištvo. In če ugotovijo pomanjkljivosti lai če izdelek ni dovolj dober glede na trajnost, se seveda povežejo z izdelovalcem (denimo Kovinoplastiko iz Loža za okovje) in ta potem ta izdelek popravi in izdela po zahtevah Jelovice. Kot primer, kako delajo v tem laboratoriju in kaj ugotovijo, je okna Termoton 180 x 140, za katerega je bilo prvotno predvideno, da ima le dve nasadili. Pri preizkušanju pa je bilo ugotovljeno, da je treba dodati še eno nasadilo, saj je okno pretežko. Lahko si predstavljate, kako bi bilo, če bi kupcu nekoč med odpiranjem to okno zgrmelo na tla, ker nasadili ne bi zdržali. Prednosti, ki jih izdelkom vtisne kot svoj pečat ta služba, pa zagotovo poznajo tudi v servisni službi. Temeljito preizkušeni izdelki so seveda manj podvrženi raznim napakam in reklamacijam. In servisna služba ima manj dela, tudi stroškov na enoto izdelka je zato manj. j. Čadež ~ \ JELOVICA. NAŠ GOST Se malo Ko sem ga pred 5 leti, ko je prejel priznanje za 30 let dela v Jelovici, hotel predstaviti ostalim delavcem Jelovice, je JOŽE POGAČNIK nejevoljno dejal, da mu niti na misel ne pride slikanje in pogovor. Nisem ga spraševal zakaj in tako do pogovora takrat ni prišlo. Tokrat pa je bilo drugače. Ne vem, kaj je bilo vzrok takratni jezi, vem pa, da je tokrat pristal zato, ker mu delovna doba novembra poteče in odhaja v zasluženi pokoj. Precej sem že vedel vseeno o njem. Vsak dan se vozi na delo iz Podbrezij in to kar 35 let. Zgodnje vstajanje, vožnja, delo pri montaži oken ali balkonskih vrat, povratek domov. Enolični delavnik, ki zagotovo človeka utrudi, da z veseljem čaka na „penzijo". Za Jožeta Pogačnika bo odre- šitev ta upokojitev. Pravi, da mu je dovolj dela na teh oknih, še zlasti, ker zaslužek ni več tak, kot bi lahko bil. Predvsem ga boli, ker se mu bo poznal v tanki upokojenski kuverti. Sedaj namreč zasluži okrog 420.000 din mesečno. Ni težko izračunati, kolikšna bo potem penzija. Pravi, da ga ta zaslužek niti ne bi motil, če bi le bil pravičen. Dela namreč na delih, ki poleg znanja zahtevajo tudi veliko dviganja bremen (balkonska vrata znajo biti pošteno težka), pa je njegov osebni dohodek enak nekaterim delavkam.-ki imajo veliko manj delovnih let in poleg tega delajo le pri obdelavi oken (brušenju). Primerjave ne bi smelo biti, pa je v osebnem dohodku. Če so te norme pač narobe postavljene, bi jih pač morali popraviti, sicer pa bi vsaj tistim delavcem, ki odhajajo, kazalo za kakšno leto povečati osebni dohodek. Vsak tisočak bo namreč čez leta še kako pomemben pri pokojnini. Naj pišemo o Jožetu Pogačniku le črno in o njegovi nejevolji? Ne. Le nekaj resnic je povedal. Drugače pa je zagotovo delavec Jelovice po srcu. Sicer se ne bi kar 35 let vozil tako daleč in tako ostal eden najbolj zvestih temu kolektivu. Če so besede morda pesimistične, pa ta dolgoletna pripadnost kolektivu le da vedeti, da je Jože le imel rad svojo Jelovico, svoje sodelavce in da bo čez leto vsakemu, ki ga bo poslušal, rad povedal, da je vsa najlepša leta pustil v tem dobrem kolektivu. Ne verjamete? Povprašajte druge upokojence, kaj mislijo sedaj o Jelovici, pa boste radi pritrdili tudi vi. j.č. Za deželo je vse dobro — tako bi lahko podpisali pod to sliko. Takoimenovana profilirka, ki je že služila na dveh obratih in ima častitljivo letnico 1971, namreč še naprej dobro dela na obratu Gorenja vas. Ta VVeinig bo kmalu postal celo zanimiv za tovarniški muzej, Gornjevaščanom pa ostaja grenak priokus, da pač znajo edino oni še iz njega stisniti, kar se pač da, ali pa velja tisto, kar smo zapisali na začetku. Tumo - smučarski vzpon na Sonblick -3105 m Se še spominjate letošnje nedelje 24. aprila, ko smo se zjutraj prebudili in je nova snežna odeja presenetila naravo in nas. No v soboto 23. aprila pa smo bili planinci Jelovice še dobrih 3100 m visoko, v lepem sončnem vremenu. Človek ne bi verjel, do kakšne vremenske spremembe lahko pride takole čez noč, če sam tega ne bi doživel. Včeraj v majicah visoko v hribih, danes v bundi v dolini. No ja, pa planinci imamo že nič koliko takih izkušenj. Ena takih izkušenj je bila že ta sončni vrh v Visokih Turah v Avstriji, za katerega smo se odločili planinci Jelovice, da ga presmučamo. Prve izkušnje smo si nabrali na njem že leta 1981, ko smo ga osvojili kot prvega tritisočaka. Takrat le z nahrbtniki, brez smuč, za kar nam je bilo tistega maja žal. ■Kajti takih idealnih terenov za držal, ko smo se iz nekakšnega kotla iztekajočih strmin naše gore bližali morenskemu robu ledenika izpod vrha. Našo druščino je strmina že nekoliko raztegnila, vendar pa smo se na robu spet ujeli. Pred nami je bil vršni plato in preko grebena mimo grozečih razpok in serakov ledenika smo se povzpeli na vršni plato. Tu se nam je lij Ja? j Jr i| f H | j | lj| jLf.J: im M X 4iJSH8lf turno smuko in to s take višine ne nudi prav vsak vršac. Sprva smo sicer načrtovali izlet na sosednji vrh, kamor pa te pripelje žičnica. Pa smo se spomnili starega dolžina in se odločili zanj, da ga presmučamo. Vremenska napoved nam je sicer napovedovala bližajočo se fronto, zato smo z vzponom pohiteli. Iz Heiligenbluta smo še v mraku dospeli do zadnjih snežnih krp, kjer smo parkirali naš kombi. Janez, Milan, Ivan, Marinka, Lovro, Vili, Polde, Matjaž in moja malenkost smo sestavljali to našo od pravico. Prav nič se nismo mudili, hitro smo si oprtali smuči in že zagrizli v strmino. Sprva še redek macesnov gozd, ki se je ravnokar prebujal v jutru, kasneje, ko pa se je strmina še bolj postavila in ko smo zagrizli v trd sneg, pa je na obzorju že zorel nov dan. Na nebu so že žarele rumene črte reaktivcev, ki so napovedovale prelepo jutro. Sneg je odlično prvič prikazal tudi sam vrh gore. Izza njega pa nas je prvič pozdravilo sonce. Preko nekakšnih podov, kjer se nam je obetala najlepša smuka, smo se povzpeli pod sam vrh. Višina nas je že vse po malem dajala, zato smo se na vrh bolj privlekli. Sonblick koča, najstarejši avstrijski observatorij na višini 3105 m. Starta li smo z višine 1600 m in tako premagali zavidljivih 1500 m višinske razlike, seveda s smučmi na nahrbtnikih. Ponujal se nam je čudovit razgled na okoliške vršace Visokih Tur. Grossg lockner (3798 m) se nam je od tu kazal v vsej svoji mogočnosti. Planinci Jelovice smo ga osvojili leta 1985. Njegova impozantna vzhodna stena ga prav od tu dela resnično kralja Visokih Tur. Levo od njega nas pozdravlja Petzek, naš lanskoletni 3154 m visoki vrh, ki smo ga v potu svojega obraza komaj osvojili. Shareck (3122 m), vrh. ki smo ga nameravali, kot sem že preje omenil, letos osvojiti, pa smo zadnji trenutek izvedeli, da so ga pokvarili z žičnico. Ves preprežen s tepatnimi progami, na sicer idealnih terenih, se nam je ponujal tu izpred nas na vzhodu. Nekoč ga obiščemo. In še na severu Hochharen (3200 m), še neosvojeni „naš tritisočak". Izza njega pa nikjer sledu o kakšni bližajoči se fronti, vremenski seveda. Resnično je bilo vreme tako lepo, brez sapice in to na taki višini. Po obveznem fotografiranju in obisku observatorijev smo_ se pripravili za spust nazaj v dolino. Kar nikamor se nam ni mudilo, zavedajoč se, da v takih razmerah ne smučaš pogosto. Brez besed smo s smučmi zarezali v belino pobočij in uživali. Smuka je bila za vsakega izmed nas enkratno, doživetje, tako da smo se kar obotavljali, čakali eden drugega, samo da bi čim' dlje smučali. Na morenskem robu smo se ustavili in se malo oddahnili. Pred nami je bil še drugi del smuke v dolino. Sonce je sneg ravno prav omehčalo in nas nagradilo s tapravim „firnežem", ki pa ga je bilo kar prehitro konec. Kmalu smo se zopet znašli med redkimi macesni in odviju-gali dalje po krnici, skoraj prav do našega kombija. Ozrli 'smo se nazaj na presmučana pobočja gore, ki to pot resnično niso razočarala. Ko ti takole uspe turna smuka, si že ves v novih načrtih in na poti domov smo še dolgo premlevali o uspeli smuki in naredili že načrt za naslednjo: v maju gremo na Kredarico. , • Pa lep planinski pozdrav. Jure Golob VENTILATOR - SILOS - POŽAR Le malo je treba za požar O ventilatorjih, silosih in sploh o odsesevalnih sistemih velikokrat govorimo, posebno takrat, ko pride do okvar, zamašitev ali požarov. Nekateri starejši delavci se še spomnijo časov, ko so bile te naprave prava redkost v podjetju, vendar se tehnika razvija in je razvoj teh naprav postal zelo dinamičen. V tovrstne naprave je bilo vloženih ogromno sredstev in se še kar naprej vlagajo. Precej smo seznanjeni s koristnostjo naprav, manj pa s težavami, ki jih povzročajo. Bilo je že precej večjih zastojev in tudi požarov, ki so nastali v teh napravah. Kar naprej je potrebno te naprave imeti na očesu, da ne bi bilo kaj narobe, saj so nam posledice, ki bi jih lahko imeli, znane. Kovinska galanterija na sliki se je nabrala v nekaj mesecih samo v enem od ventilatorjev in povzročala svojevrsten „koncert , predvsem pa je prava sreča, da iskre ob trenju niso povzročile požara. Velik del krivde za okvare, ki se pojavljajo, pa izvira od uporabnikov naprav, saj se 10 mm lopatice v ventilatorju ne morejo skriviti same od sebe, ampak so vzroki v tem, da se v sisteme odmetujejo razni težji predmeti, ki se zagozdijo med lopatice in ohišje ventilatorja ter povzročijo trenje, iskrenje in deformacije. Ob remontih in okvarah so bili najdeni v sistemih večji kosi lesa, oblačila, kovinski deli, PVC folije itd. Vemo, da nam iskre pogosto nastajajo pri strojih zaradi nepravilno montiranih ali brušenih rezil, zaradi zagozditve obdelovancev, zaradi zamašitve odsesovalnih šob, zaradi topih rezil in nepravilne raspiritve itd. V 1000 primerih taka iskra ugasne na poti v silos, če pa je v ceveh ali pri izvoru nastanka nečistoča, pa nam taka iskra lahko povzroči veliko škodo. A. K. NOVI IZDELKI Zložljiva vrtna garnitura Za tiste, ki že razmišljate, kako bi tudi vrt ali teraso uredili čimbolj prijetno in domače, smo v Jelovici razvili kot novi izdelek leseno vrtno garnituro. V prodaji so že zložljive mize in klopi, stolčke pa boste lahko kupili v juniju. Vrtna garnitura, s toplimi gladkimi površinami in zaokroženimi robovi, vam bo omogočila, da bodo urice, ki jih boste ob prostem času prebili na vrtu, še privlačnejše. Služila vam bo za počitek po napornem delu ali kot prostor za kramljanje s prijatelji. Pred dežjem in drugimi vremenskimi neprilikami je zaščitena s pigmen-tiranim lazurnim premazom. Velika prednost te vrtne garniture je, da je mogoče mize, klopi in stolčke po uporabi zložiti in shraniti. Tako podaljšamo življenjsko dobo, saj les vendarle ni trajen. Zloženo vrtno garnituro pa lahko tudi kot prtljago odpeljemo s seboj na dopust oziroma počitnice. Tehnični podatki: (Mere v cm) miza klop stol višina 72,0 41,5 41,5 širina plošče 77,0 34,0 33,0 dolžina plošče 120,0 120,0 40,0 M.B. Se nekaj prostora za dopust Člane kolektiva*obveščamo, da je še nekaj prostih kapacitet za letovanje na začetku in na koncu sezone, tako v prikolicah kot v počitniškem domu v Puli. Vse dodatne informddije dobite v kadrovski službi. 8. letne igre SOZD GLG Tako kot vsako leto, bodo tudi letos letne igre SOZD GLG. Letos bodo že 8. letne igre, odvijale pa se bodo v športni dvorani Poden. Discipline bodo naslednje: namizni tenis, kegljanje, streljanje, odbojka in vlečenje vrvi v ŠD Poden, mali nogomet bo pri dijaškem domu in za OŠ Ivan Cankar, balinanje pa bo na balinišču „Loka 1000". Letos bo organizator letnih iger SOZD GLG naša delovna organizacija, igre pa bodo potekale v soboto, dne 28. 5. 1988. Pričele se bodo ob 8. uri. Vabljeni ste, da se kot gledalci udeležite teh tekmovanj. Krt Breda Loški gradovi II. V prejšnji številki smo že pisali o loških gradovih. Ker mislimo, da je dobro, da prebivalci škofjeloške občine in seveda tudi drug^J poznate svojo ožjo domovino, vam tudi tokrat objavljamo nekaj podrobnosti iz bogate zgodovine tisočletnega mesta, ki je seveda vidna tudi v muzeju. Potres leta 1511 ni prizanesel niti gradovom. Zgornji stolp na Kranclju so po potresu porušili in material uporabili pri obnovi Škofjeloškega gradu, medtem ko so s Starega gradu sem prenesli le vrednejšo opremo in ga pustili kljubovati času. Obnovo je vodil sposobni škof Filip (1498—1541). Leta 1521 je bil obnovljen osrednji stolp, leta 1527 pa so postavili jugovzhodni stolp s kapelo. To svojo podobo je grad nato obdržal do prve upodobitve Škofje Loke, ki datira v začetek 17. stoletja. Glavni bivalni prostor je bil gotovo od temeljev na novo postavljeni 35 m visoki stolp tipa donjon. Njegove stranice so merile 18 m, debelina zidov 3 m. Na vrhu je imel konzolni venec in nadzidek, namenjen obrambi, na jugovzhodnem in severozahodnem vogalu stražna stolpiča in piramidasto streho. Obdajalo ga je obzidje, v katerem sta bila na južni strani dva stolpa — v jugovzhodnem je bila kapela, v jugozahodnem pa ječa. Vmes med njima so bila na zid prislonjena gospodarska poslopja. Severovzhodni in severozahodni vogal obzidja sta bila le poudarjena, zadnji je izgledal kot stolp in skozenj je bil prek mostu možen dostop v grad. Med kapelo in severnima vogaloma sta bila vzhodni in severni trakt, ki sta doživela v 18. stoletju več sprememb in prezidav. Za hod-i^, na stran grajskega dvorišča je bila zaprta z visokim zidom, po katerem je tekel obrambni Tak je bil škofjeloški grad v letu 1649. Kot je znano, je večino naših gradov opisal in slikovno uredil Janez Vajkard Valvazor. Ta lepi primerek pa ni njegovo delo, temveč je sliko naredi! Merian. hodnik. Tak je grad v muzeju predstavljen z maketo. Svojo podobo je ohranil do leta 1892, ko so uršulinke pričele s preureditvenimi deli in ga spremenile v šolo. Nastanek tretje utrjene postojanke, Starega gradu pod Lubnikom, je zavit v temo. Stoji na hribu nad Vincarško grapo in bolj bi mu ustrezalo njegovo nemško ime VVildenlak, to je Divja Loka. Lega gradu govori o veliki starosti in zgodnje-fevdalnem nastanku. Njegovi obrambni sposobnosti so lastniki posvečali veliko pozornosti, kot govorijo podatki iz let 1317 1320. Takrat so obnovili obzidje, utrdili jarek in obdali "staro postojanko z zunanjim zidom. Dela so veljala 400 mark, za kar bi npr. lahko kupili 40 kmetij. Tudi v naslednjih letih je mogoče ugotoviti stalno skrb za vzdrževanje. Nekdanja trdnost pa je vidna še danes, 450 let po opustitvi. Tloris zunanjega, dober meter debelega in nekaj metrov v višino dvigajočega se obzidja, je elipsaste oblike z večkrat zalomljenimi vogali. Pred vhodom na vzhodni strani je vidno še dodatno zidovje. Notranji prostor, ki ga oklepa obzidje, meri 40 m v dolžino in 18 m v širino. Poleg teh treh je bilo na ozemlju loškega gospostva še nekaj gradov, vendar je v primerjavi z velikostjo ozemlja njihovo število majhno. Povezani so z nekaterimi rodbinami (Loški vitezi s Starega gradu, Puštal-ski, Lambergi, Siegersdorferji, Raspi), ki so se kot grajski oskrbniki ali gradiščani gospodarsko dvignili v službi frei-sinških škofov. To so: puštalski in staro loški grad v enako imenovanih naseljih, Ajmanov grad pri Svetem Duhu in Šempeter pri Stražišču. Grad War-tenberg pod Šmarjetno goro pa so dali škofje v 13 stoletju, potem ko so ga odkupili od Ortenburžanov, podreti. Mira Kalan Vsaka smrt pretrese človeka. Če pa umre najbližji sodelavec, je to še toliko huje. Smrt Franca Dolšaka, ki se mu je življenjska pot iztekla mnogo prezgodaj, je res boleče odjeknila med številnimi prijatelji-sodelavci. Kako tudi ne, saj je bil v Jelovici zaposlen vse od leta 1969 in to na številnih delih pri izdelavi montažnih objektov. Zato lahko tudi razumemo, da si je z leti pridobil resnično velik krog prija-teljev. Sicer pa je to najbolje povedal tudi ob odprtem grobu v imenu delavcev Jelovice Alojz Igličar: Usoda je res neizprosna in ti ni bila naklonjega, da bi dočakal zasluženi pokoj po vsem delu, ki si ga vložil v družino, dom in tudi v naše podjetje Jelovica. Izhajal si iz številne kmečke družine iz Haloz na Štajerskem. Zaradi pomanjkanja si zelo mlad moral oditi od doma in se leta 1969 zaposliti v Jelovici. Vsa leta v Jelovici si opravljal razna dela, od montaže do dela v sami proizvodnji. Vedno so ti bila zaupana najbolj zahtevna dela, ker smo vedeli, da jih boš le ti opravil tako, kakor je potrebno. Tudi v prostem času nisi počival, vedno si se rad odzval v pomoč sodelavcem, prijateljem in znancem. Bi! si poštenega in delovnega značaja, tvoj odnos do sodelavcev pa nam je lahko vsem za vzgled. Mnogo težav si v svojem dokaj kratkem življenju moral prebroditi, vendar vem, da si doživel tudi srečne trenutke med svojci in tudi med nami, saj si imel dosti ljudi, ki so te imeli radi in dostikrat smo se skupaj upravičeno poveselili. Dragi Franc, v dolgih letih skupnega dela so med nami nastale vezi, ki puščajo neizbrisne sledove. Bolečina vseh nas ob izgubi tebe je velika. Besede, ki ti jih govorim v imenu tvojih sodelavcev, so iskrene, vendar preskromne, da bi se ti s tem oddolžili za tvoje delo. Franc, hvala ti za vse. Govoril Igličar Lojze ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta Dolšak Franca se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje in izrečena sožalja, oktetu Jelovica pa za zapete žalostinke. žena Katica, sin Branko in hči Brigita >;-v -v. - KADROVSKE NOVICE Zaposlili so se: Sešek Janez iz JLA v proizvodnji garažnih vrat Ažbe Janez, iz JLA v prire-zovalnici Mavec Marija Maruša, ekonomist, pripravnik v tržnem področju Jenko Robert, iz JLA, proizvodnja montažnih objektov Škodlar Roman, proizvodnja polken Kranja Stefanovič Živko, voznik tovornjaka v poslovalnici Kragujevac Velikonja Tatjana, Prodajalec v predstavništvu Nova Gorica Majnik Likar Nada, pravnica v splošni pravni samoupravni službi Z delom so prenehali: Grbič Ranko Bogataj Pavel Štucin Jože Selan Roman, ing. Rant Slavko Dolšak Franc Na odsluženje vojaškega roka bodo odšli: Slabe Slavko Ahčin Andrej Upokojili so se: Pamukovič Gojislav Stanič Olga Bevk Albert Klemenc Marjana Rodili so se: Franko Andreju sin Izidor Demaj Fadilu sin Denis Maček Pavlu sin Damjan V športni dvorani Jezero v Kragujevcu je bil v marcu postavljen reklamni napis Jelovica. Pogodba velja za leto dni. Pri tem je treba povedati, da je ta napis izredno poceni, predvsem pa na vidnem mestu, saj so pred njim vse športne in tudi zabavno-glasbene prireditve. ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVED Mala križanka 1 X 3> S r s O JU 10 ‘t> J ti 1S \ v 46 \> M Q M 10 1K Q ■ n 12> S IS ! H S U ■ - Vodoravno: 1. prostaški človek, 8. ritmično krčenje srca, ki sledi širjenju, 9. ime danske filmske igralke Nielsen, 10. začetnici hrvaškega pisatelja Šenoe, 11. kratica za Ljubljansko banko, 12. del obale, ki sega najdlje v morje, 14. trgovina z medom, 16. mednarodna tiskovna agencija (United Press International), 17. prostor za shranjevanje, 21. tekmovanje v poznavanju določenih tem, navadno nagradno, 22. začetnici priimka in imena znanega novinarja in rekreatorja Ureka, 23. kemični znak za lantan, 24. rokodelstvo, 26. angleški filmski igralec in režiser (Lavvrence), 28. športnica, ki skače s padalom Navpično: 1. pesem hvalnica, hvalospev, 2. umetniški izdelki, 3. konica, špica, 4. mesto v vzhodnem Sremu, kjer je poslovalnica Jelovice, 5. avtomobilski znak za Torino, 6. ime francoskega filmskega igralca Delo na, 7. kmečka shramba za žito, 13. rekreacija, 15. manjša vrata, 17. več med seboj povezanih stvari ali naprav, 18. izraz hvaležnosti, 19. srbska močnata jed, 20. okrasna rastlina, 25. rastlina, biljka, zel, 27. kratica za idem Andrej Kodele Pri farni cerkvici (prosto) V naši halici zvonček že zvoni Jaz sem še zmiram pri svoji malici Se bo treba zbrati Od mize vstati in do mašine se priguncati Ko do mašine naglosem prišel Sem okno vanjo basati začel * Bo treba iti do ..Joška" priti in za rokco ga pripeljati Ko mojster s ključi se pojavil je Ura že prot koncu šihta gre Zdaj ni več časa zdaj se ne splača mašino še narazen kopati Pa m'je crknila mašina fina in zopet sam brez dela sem ostal V hali zvonček zopet zazvoni Vsi smo že v vrsti ob vratarnici Mašina že'uro — dve stoji Vzdrževalca pa še od nikoder ni Bo treba iti in se spočiti za naslednje take težke dni (Vsaka podobnost z razmerami pri nas je zgolj slučajna odkar r ..Toronta".) 1 Šušmar GOSTU LAHKO POGRNEM PRAŽNJI PRT; LAHKO PA GA PUSTIM ZA ČRVIVO MIZO... Lepa je ta moja dežela na sončni strani Alp. Toliko lepote na majhnem prostoru. Raznoterosti, ki se ne ponavljajo. Vse to lahko radodarno ponudimo gostu ali pa ljubosumno zadržimo zase. '; Lahko mu prijazno zaželimo dober dan ali pa zlovoljno odidemo mimo., Mimogrede mu lahko povemo, da samo pri nas raste Blagajev volčin, ali pa tisto pravljico o Zlatorogovem kraljestvu. Lahko nas pa to prav nič ne briga; saj je vseeno, ali tujec to ve ali ne. Gostu lahko odrežemo debelo »kajlo« domačega kruha in mu natočimo liste kapljice, ki je polna sonca, ali pa ga pustimo lačnega. Lahko mu... ali pa ne... Teh »lahko« je nešteto. Če jih bomo uresničili samo drobec, potem bomo bogatejši. Tako in drugače. Bo že držalo: turnem smo ljudje in turizem nas bogati. Turizem nas bogati UREDNIŠKI ODBOR: glavni in odgovorni urednik Danica Miklavčič, člani: Stanka Žbogar, Franc Ziherl, Milan Omahen, Jana Debeljak,^ Anton Zupan, Irena Košnjak. Tehnični sodelavec Janez Čadež. Naklada 1.750 izvodov. Tisk: Tiskarna LINKE, Sp. Pirniče