Nr. 4. Celje, 3. Septembra. 1882. Kmetski prijatel. per Bauerttfreuitb. äfa*"- Izhaja t tako pervo ia tretjo nedeljo t meacn, in kotta | Rokopisi ae nazaj ne pošiljajo, nefrankovana puma te ne a poštnino vred ta celo leto 1 gld. 50 krajcarjev, za pol aprejemajo. leta 80 krajcarjev. | Za oznanila te plaia za neradno rento 8 kr. Denar ta naročilo kmettkega prijatelja proaimo pošiljati t gotpoake nlice številka '1 (Herrengaate Nr. 6.) Cesarjeve besede. Skoraj tri leta ao pretekla, kar je naš dobrotni veličanski cesar govoril: .Hočem da naj bo mir med mojimi narodi." Te besede našega dobrotljivega cesarja, kteri želi osrečiti svoje narode, prihitele so v palače bogatinov v koče revežev, v farovže in v šole, in kjer livel je resničen pošten domoljub, ki čUls Avstrije čes vse, te cesarske besede so mn šle do sena. Naš prosvitli cesar iigovoril j« te besede, prod poslanci vseh narodov Avstrijanskih, in ni s temi besedami mislil posamezen narod. Srečni in zadovoljni naj bodo narodi! Ali nam ne da naša dežela dovolj, da bi bili zadovoljni in srečni njeni prebivalci, da bi v mira živeli t Zares gotovo, mi Štajerci, Kranjci in Korošci prebivamo v lepih deželah, Bog obvaroval je planinske dežele obilno, in kamor pogledaš na travnike, na njive, na gojide, na hribe in doline, povsod prijazne in obilno obdarovane kraje vidiš. Prebivalci teh dežel so delavni, ter ljubijo napredek. Ljudstvo je veselo in šaljivo rojeno, in pri tem pametno. Kjer zemlja ne da dovolj kruha, pomagajo si prebivalci ■ obertnqakimi deli, ktera jim donašajo kruha in masa za potrebo. Prebivalci planinskih deiel to pošteni In rodoljubni ljudje, ki se ne pečajo ■ politiko in drugimi takimi rečmi, ki po navadi grenijo nam življenje. Temeljiti pogoji srečno in mirno živeti posebno kmetakemu stanu dani nam so obilno, in kdor narod Ijtabi resnično, ne bo kalil lepega miru. Naj bo Slovenec ali Nemec, konservativen, ali napre- fin £'ete spreoberniti, moje misli spremeniti, da bi se mastili vi in vaši družbeniki. Pa prav za prav po lesičje zvito nekteri delavajo. Sovražniki reda in sprave in miru, kterega želi naš cesar, skrivajo svoja nesramna namena pod lepo unajnos-tjo; vedo dobro, da njihova nepoštena namena ne smejo priti na dan. Tacim ljudem je kmetski prijatelj tern v peti, kajti dobro vedi, da so nam znana njihova namena, in da jih razodenemo mi tudi kmetom. Sovraštvo in nemir pridgati proti narodu, iz kterega je naš cesar, to morejo le hudobni ljudje, ki vam hudo želijo. Slabo vest pa kaže, da se bojijo pervaki in njihovi pomagači kmetskega časnika, ter si napenjajo vse žile, da bi ga do kmetov ne dopustili. Kmetje, vi smete brati samo pervaške časnike in si tam poduka iskati. Kaj ti hočejo, vam je že tako znano. Mnoga pisma od kmetskih Štajercov Kranjcev in Korošcev nam poročajo, da imajo kmetje radi „Kmetskega prijatelja,* ker studi se že kmetom vedno zabavljanje, psovanje in šuntanje pervaških časnikov. V lepih deželah živimo, bili bi lahko zadovoljni in v miru. Zakaj pa ni tako P Miraljubni nemci in slovenci, vam je namenjen naš časnik, skup deržite , mirno živite med be« Solfrt tljut, roer bie Opfer, bie er feinen Sanb«-leuten unb btrn Solf«roof)Ie bringt, itidjt glrtd) in fetbftfü^tieer ffieife fo in bie fflelt binaufgadert, nie bie jjenne i&t ©i, — b e r ift a u $ 3S a n n b e i Ä a i f e t *, ber ift uafer Irtamt, unb itya flingen bie SBorte unfereä nielgeliebten Sanbe&Mtrri „3$ raiH grieben beben unter meinen Sölfern !* feine«-roeg« nie ein Sotrourf in ben Obren. $odj, felbft-lofe« {Birten fommt tjeuf ju Zage feiten nor, unb jeber 3ID,',e bat einen eigennüfeigen @runb, roarum et „für« Allgemeine" biefe« ober jene« tljut. 9iun, mir fmb alle nur SRenfdjen, boben alle gthlet, unb nenn bei folgern ganbeln nicht« Serrorrflicbe« unb Schlechte« im Schilbe geführt roitb, — urteilt man at« 9»enfch mit Siachföt. fflo aber bie $arteibe-jeidjnungen „cletifal", „conferoatin", .liberal" u. f. ro. baju beniitjt ro erben, um Unfrieben ju ftiften, um $afj gegen bie ftatboliten unteteinanber, unb unter ben Oefterreicbern ju fäen, — blmS meil fie anfällig nicht alle biefelbe Sprache fptecheu, ba hört Milbe unb @emüthlichteit auf, ba hat gegen foldje Stube-ftärer unerbittliche Strenge ju malten. j)er Säuern-ftanb in ben Sllpenlänbern, ob er nun beutjeh ober flonenifch fprid)t, fühlt fic^ alt Steirer, Kärntner unb ftrainer roobl, er ift ftolj barauf, biefem ober jenem Rronlanbe anjugebören, unb ift buret) unb butet Sauer in ben SKpenlänbern mürbe uitjmeibeutig antmorten: Jort mit Such, bie miroti narodom, zategadelj si resnično hvalje vreden n s tem kažeš, da si poštenjak, ne pa sovražnik miru.* — Le tako naprej. Ako se časnik naslovi .List ljudstvu v poduk,* — se od njega terja, da je res v poduk v vsem dobrem, ne pa, da se ga človek že boji v roke vzeti, kjer se v njem le večidel psovanje, žalenje in odeljavaaje čita, med tem se najdejo besede in zgovori kakoršnih še ■ kmet nigdar znal in slišal ni, .alj je to kmetu v poduk* f t Kmetskega prijatla nekdo imenuje, d« je lesjak. Ta, ki je to primialil, se mu očitno zna rečti, da je hinavski maček. — Lesjak je umetna stvar ter nas s tem imenom nikdar ne oetraši, sna se pa rečti, da je to sirovost in neotesanost, nekogar v miru kaliti, kdor mu mir pripusti — Zato, dragi nai umetni lesjak! — le pribeži bolj po gosto k nam, kjer imaš v tvoji lepi koži nam prijetne novine in hasnovite poduke, z vesel em že čakamo na tvoj prihod. — Vsak kmet, kateri tebe le skerbno prečita, tebe zavrečti ne more. — Zato kmetje! le naročite si kmets-kega prijatelja , zvedeli bodete, da je to resnično naš prijatelj, ki golo resnico govori in kmetu napredek želi, tedaj ne dajte se motiti, odprite svoje možgane k napredku in bodite miroljubni, ter precenite besede pervega in drugega Usta kmetskega prijatelja. .Kmetje na spodnjem Štajerskem!' in .Mojim prijateljem v namen !* — Bodimo in ostanimo zložni, podpirajmo mir, ljubezen in svobodo. — GMpariarske stvari. Solnčnica (Heliaathiu.) Solnčnioe saditi in obdelovati pri nas nikdo ne začne, akoravno so se poskuinje s obdelovanjem vsakokrat prav dobro pokazale. Prav ni, da se ne poprimemo njenega obdelovanja, ker saditi se da med krompir pa med repo, toraj ne potrebuje svojega kraja sama zase. Da bi več kmetovalcev poskusilo pridelovati jo, hočemo tukaj ob kratkem njeno obdelovanje popisati. Med vsemi plemeni solninice, je navadna enoletne solninica (Helianthus anuus) ur bolj aoseia. To in kavkaiko boiemo malo pregledati. Prineali ao jo i« Mekiike in ii Peruvanakega; zdaj pa M je ie raaiirila po oelem svetu. Na debelo obdelajejo jo pa aamo na Ruskem, in tam jo sadijo samo zase, kakor pri nas koruzo ali pa druga žita. Ostane samo eno leto in zraste v kakorino zemljo se vsadi na visokosti od I1/» metra do pet metrov. Steblo je močno in kosmato, zraste od dveh do 8*7 centimetrov na debelost, pri verhu razdeli se v ve- vejic, k ter« imajo veliko kosmato peije podobno sercu Okroglo rumeno ovetje, ktero doseže velikost od 35 do 50 centimetrov dobi vsako leto temno-siva aerna, ktera imajo veliko ol;a. Na Ruakem aadili so jo od začetka kakor povsod v kinč po vertih, po potih in po vodotočih, ko pa so se prepričali, kako koristna da je, jeli so jo obdelovati in saditi po polji, in dandonainji dobi ae tam iz solnčnice nar manj 150*000 metliških centov olja, ktero donaia 3 do 4 milijone rubeljev, rubelj po naie velja en goldinar in 00 krajcarjev. Če je aolnčnica dorastla, zavreči ni treba čisto ničesar od nje. Is semena se napravlja prav dobro jedilno olje, enako makovemu , tergovci ga imenujejo provenoersko olje (Provenceröl). Iz 50 kil. razluienega semena dobi se navadno 20 do 25 kil. olja. Seme raljjo tudi za pičo kuretnini in pticam pevkam; Če ae pa na ogni smodi in s dišavami zmeša, pijejo ga namesto čokolade. Oatanjke iz preie iivina rada je, in so ravno tako dobri za pičo, kakor laneni. Pa ne j< le samo rada iivina zrele solnčnice, ampak dobra je tudi sa živinsko zdravilo, če se prekuha, dobi se oljnata in žlemasta voda, podaja se z cvetico vred živini, ktera jo prav rada ji. Zeleno peije je redilna in dobra piča živim. To peije na Ruskem priplavljajo enako tobakovem perju, in ga meiajo med tobak. Cvetne ploiie in stebla dobra so za kuijavo, delajo iz njin tudi velmijak in potaie. Kakor vse rastline z velikim petjem je tudi aolnčnica za zdravje dobra, {isti namreč zrak od smerdljivih ao parov, ki škodujejo zdravju, in večkrat nalezlive bolezni donaiajo; toraj svetovati je saditi jo v močvirne kraje, iz kterih se nezdravi sopari kadqo, in celo okolico ostrupijo, ter hude bolezni donaiajo. Solnčnica raste nar rajie na močni ilovnati zemlji, donaia pa tudi dovolj pridelka v slabeji zemlji, naj bo peičena ali močvirnata, rastlina ni zbirajoča, zadovoljna je z vsako zemljo in z vsakem ozračjem. Če ae sama zase sadi, je nar boljši saditi jo v novino, če je pa njiva dobra saditi se sme ie drugič na isto mesto; pojiti ji je nar boljše z navadnim dobrim gnojem in z gnojnico. Njive ali novino treba je zorati globoko že v eseni, in ležati pustiti čet zimo, spomladi prerahlja se z brano, ter naredijo se 53 centimetrov, to je pol metra namen 15 centimetrov globoke ljuknje, in vsako tako ljuknjo se deneta po dva aerna, ter se zasuje jama z roko. Skerbeb je treba, da se dobi dobro seme, in ie se ni pridelalo doau, kupiti ga je treba od takih prodajalcev, ki so znani, da prodajajo samo dobra semena. Ko je seme posajeno, treba ga je varovati skerbno plevela. Pleve ia čisti se z motiko ali p« z osipaiem, tem loije, ker je dovolj narazen naea;eiio. Ko zeljie doraste treba je ohraniti motnega zeljia, slaba pa naj se postriiejo; ie jih pa kje manjka, presaditi se smejo, in izravati tam kjer jih je preveč. Ko solnčnica doraste porezati ji je treba z ojstrim noiem verhove, in pustiti ji le tri k veiim itiri, da je cvet e večje in boljše. Pore zani verhovi so kravam in ovcam dobra püa. Ko solninica začne seme delati, varovati jo je treba ptüev posebno iinkovoev in senic. Če stri-galee nad n,'o pridejo, treba jih je otreeati in pomoriti. Ko je seme iernorajavo in spodnja plošča rumena, treba je porezali ploi e in obesiti na suh kraj z nitjo, da ne ptiči ne miši ne morajo do njih. Na enem hektara pridela se po navadi 5 do 10 meterskih centov semena. Če se pa solninica sadi med krompir ali repo, treba jo je saditi en ali pol drug meter narazen. Krompirju ali repi ne ikoduje nič, temveč jima je njena senca ie dobra. Plevela jo je treba tudi tukaj čistiti, ter ji k veiim tri ali itiri verhe postiti, ko doraste. (Švedska rei) pride iz kraja med Gdte-borg-om in Kristiania. To rei je posebno tistim krajem priporoiati, kjer je navadno huda zima, kjer domača rei rada pozebe. Ta pa je navaiena hudega mraza, ker raste visoko na severu , kjer se rež že neha. (Kit «a konjska kopita.) Če konjem kopita pokajo, priporoča živinozdravniika šola v Pariz-u raztopiti 2 dela gutaperke in en del amo-niakove smole; kopito se skerbno očisti in tam kjer je počeno zamaie s takim kitom, kit se maie i vročim noiem, ter je tako terd, če se ohladi, da smejo se zabijati žeblji vanj, ravno ko v kopito. (Spodnjo-itajerake vinorejce opomnimo,) da bo goapod Jikle v Celji fabriko napravil, v kteri bo obdeloval vinako droije in ostanke ki iz preie pridejo. Vinrejcem bo to pač prav, ker prodali bodo gospodu Jäkle-ju lahko vse, na kar so dozdaj pri terganju grozdja malo porajtali. (Znamenja prihodnjega mraza.) 1. Če ptice potovalke zgodaj odidejo. 2. Če male ptioe, posebno pastariüce v celih tropah pridejo blizo hü. 3. Če solnoe v jeseni megleno uhaja, in večje kakor po navadi. 4. Če M mesec potem ko se spremeni, prav sveti in ima velike raci. 5. Če je pozno v jeseni nebo polno zvezd. 6. 0» so mali oblaki visoko na severu. 7. Če sneg droben pada, akoravno so oblaki veliki ko skalovje. 8. Ce pridejo brinovke in inefi. 9. Če je persna kost pri peieni gos ki rajava, pomeni mraz, ie je pa bela. pomeni veliko snegi. (Sredstvo, da svinje mladih ne p o i r o.) Nerodnost svoje mladiče potreti ae najde pri mnogih svinjah, in tako se dobiček, ki ga na- v »d no donašajo, veliko skrajša. Krivo je temu nar večkrat, da mladiči i ojstrimi zobmi svinjo na vimenu ranijo. Od kraja j« svinja nemirna, mladiči se pa silijo do nje, in bolečina, ki na ta način terpi naprej, raikači svinjo. Začne suvati in griziti mlade, kteri jo terpinči o, jih pomori in na zadnje za prav dobro pičo požre. Zavarovati to nesnago, ki napravi dovolj škode, treba je pogledati vsacega mladiča berž po porodu, ter mu poščipati zobe, če jih ima, naj boljše z ojstrimi kleščami. Če böte napravili tako, ne böte nikolj doživeli, da bi vam svinja mladiče požerla. Če pa svinja mladih sesati ne pusti, gledati je treba, priti do nje, der-glati Jo z mehko grahovo slamo po vročem vimenu, kar ji prav dobro dč, vleže se večidelj po strani na tla, ter rada pusti sesati mladičem. — (■••pod doktar Franc Radaj iz Maribara poslal je vredništvu kmetskega prijatelja sledeče pismo:. V Maribor« »/, 1882. Prečastiti gospod uredniki Oziroma na § 19 tiskovno postave od 17. decembra 1862 \as prosim v Vašem kmetskem prijatelja ta le popravek prihodnjič prinesti: ,Kmetski prijatelj je v svoji prvi številki prinesel, de mi je na moj ugovor v deželnem zboru — da nemško šolsko društvo slovenščini škoduje — neki kmet ? Tages pošti tiskano odprto pismo pisal." To ni res, meni ni tisto pismo nobeden kmet pisal.- Dr. F. Radaj. Avaležni smo gospod doktoijn Radajn za njegovo pismice, ker opomnil nas je na hndo tiskarno napako v pervi številki kmetskega prijatelja. Premenili smo ime doktor Radaj namesto doktor Rataj, da bi se ne razumel članek napčno, ga drugič prinesemo ; kakor sledi: Nasproti v Slovenščini gospod Doktor Franc Rade j deželni poslanec je v Stajarskem deželnem zboru ugovoril (interpeliral), da nemško šolsko društvo Slovenščini škoduje. Na to je dobil gospod Radej od nekega gospoda sledeče v „Tages-pošti* tiskano odprto pismo : častiti gospod dokter! Vi ste v deželnem zboru z Vašim ugovorom (Interpellatio) proti nemškem šolskem društvu, na-padek strili, da to društvo ima namen, vse poger-manizirati; ja, tako razločno ste dokazati se mudili, da to društvo Vam in vašim rodnjakom čudno škodljivo je. Čudno ! zlo čudno je, da Vi tako govorite. Če reč bi v gotovem takista bila, tako bi Vi mogli kar najberž pervi biti, kateri je svojim otrokom a nemščino škodljiv. Vi ste oče osem zdravih sinkov. Jaz se postavim na Vaše mesto in Vam motam ogovoriti: Zakaj motite Vi Vaših otrok (sinov) način t zakaj njim kratite vednosti in njih izdajate neumnosti r Zakaj niste in nočete Vaših sinkov v pervi mladosti, namreč do časa ki v gimnazijo stopijo, pred vspehom nemškim varovati ? Kaj boste Vi rekli na tof Jaz vem Vaš odgovor, rekli böte: Država je temu k riva, ona nam Slovencem ne da pripomočkov in ni še dosihmal za korist nič, nar menje pa zarad šoskih naprav storila. To, gospod, bi bil prazen izgovor. Kajti v Mariboru imate priložnost, da Vaši sinovi na gimnaziji, na realki in clo še v ljudski šoli poduk v slovenskem jeziku dosežejo, tedaj ni nikjer prikrajšanja, da bi se v maternem jeziku Vaši sinovi popolnoma o mikati ne mogli. Dobro znano mi je, da Vi dobro veste, gospod doktor, da to ni država kriva, in Vi tudi dooro znate, da Vaši sinovi že od doma maternega jezika niso zmožni, da ne Vi, kakor vojvoda Slovanov, ampak država še le perve korenine slovenskega občutenja in pervi poduk slovenščine Vašim otrokom privošči. — Ali je to resnica ali ne P — Ne zamerite, gospod, da jaz Vaše domovinske familske reči tako razkladam — ampak je že tako na svetu, če se v politiki začenjamo napadati, tak ■e ni čuditi, da se tudi v preteklim n pričujočem življenju nekaj pove , kar nasprotnika pod nosom briga in se njemu ne dopade. Veseli me, da znam dopovedati, da ste Vi, kakor prebrisan in skerbni oče, ravno narobe temu, kar ste v deželnem zlioru govorili, Vašim otrokom dali, da ste njih v nemščini dobro in redno zredili in podučevali, kajti dobro veste, kaj je Vašim otrokom v korist. Verjemite pa meni, gospod! kar doktorskemu sinku v korist služi, to tudi kmečkemu otroku škodovalo ne bo! Razne stvari! (Naš deželobranski b a t a 1 j o n) št 20 v petek zvečer odšel je v tabor v Bruku na Lajti, da se bo vojaških vaj (manevrov) vdeležil. Tudi cesar pride tja, toraj bo marsikdo naših verlih Štajercev videl svojega cesarja, kar se mu sicer gotovo ne bilo pripetilo celo življenje. (V Raguzi) je v nedeljo 13. t m. med Božjo službo v glavni cerkvi zaklala neka deklica duhovna jezuitskega reda, ki je mešo bral; petkrat ga je x nožem zabAdla. Ljudje derli so raz-ka eni iz cerkve, ko so morilko popadE. Celo mesto je bilo v trenutku na n >gah, ker nimajo radi jezuitov, in kmalo bili bi pobili jezuite v njihovem kolegiji. Zaklani duhoven je menda deklico zapeljal, ktera je poštenega in dobrega stanu. Mestna vlada poskusila menda bo segnati jezuite iz Raguas. (Hlapce je gospodu enak.) Nek angleški lord imel je prav lepo posestvo na kmetih. To poaeatro bi mn bilo donaialo na leto nar manj 80011 goldinarjev, če bi se bilo le količkaj pametno gospodarilo. Sklenil je posestvo gospodarit in obdelovati sam, pa čez nekoliko let je bil tako zadol-žen, da mn je bilo treba prodati polovico njiv in travnikov. Drugo polovico dal je v najem pametnemu kmetovalcu oa dvanajst let. Ko so ta leta pretekla, pra&al je najemnik gospodarja, če bi mu ne prodal posestva. Kako je to mogoče, pravi začuden posetnik, ali se ne šalite P Kaj ste vendar počeli, da ste si toliko privarčevali P Jaz sem imel ravno še enkrat toliko kot Vi, in ni mi bilo treba plačevati najemščine, pa sem dolgove delal. Vi pa Bte mi vsako leto plačali 4000 ?>ldinarjev, in čez malo let hočete posestvo kupiti, o je kaj prav navadnega, mu oni odgovori, ves razloček je med besedama .pojte* in pa „gremo." Vi ste mirno sedeli doma, rekli ste vašim delavoem: „Pojte na delo," jaz pa sem bil vsako jutro pervi na nogah, in rekel sem svojim ljudem: „Gremo zdaj na delo.* Vi ste leiali do visocega dne v Sirnici, jaz pa sem pri pervem mraku bil na nogah, a sem mogel biti pervi na delu. Žlahtnik je sprevidel, kako potrebno je pregledati samemu vse, in čuvati nad delalci in hlapci. Kteri so si povsod enaki, ter čutiti morajo uzdo. če iepa gospod ščpa tudi hlapec. (Neki mesarje na svojo mesar i j o dal narediti tablo,) kjer je bil naslikan (namalan) sam, ko ravno vola pobija Praša prijatelja, kako mu tabla dopade. Prav dobro si zadet, mu odgovori prijatelj, pa povej mi, kdo je ta človek, ki te misli pobiti. (Dobrega preveč.) Pretekle dni je porodila delavka Markovic v Hernalsu pri Dunaju štiri dekleta. Kerstili so jih: Ana, Marija, Valeria, in Štefanija. (Osem otrok je zgorelo,) v Ogerski vesi Ipolyfalu. Goreti je jelo med tem, ko so želi ljudje na polji. Hud vihar razširil je ogenj tako hitro, da je pogorela skoraj cela ves. Zgorelo je osem otrok. (Medvedje raztergali inpožerli) so te dni deklico, ki je na Abdobolških planinah na Erdelskem (Siebenbürgen) krave pasla. Samo malo kosti so našli od ubogega dekleta. Odkar so oddali kmetje zavoljo davka za lov in orožje svoje puške s katerimi so se varovali roparske zveri, množijo se tam medvedje dan na dan bolj. (Častiti gospod Anton Ž u ž a d e -hant na Laškem,) revnim pravi o e in velik dobrotnik, praznoval bo na roženkransko nedeljo demantni jubileum, to je, praznoval bo, da je ie 60 let meinik. (Ko je nek iupnik (fajmošter) jubileum praznoval,) dobil je novega organista. Pri pervi veliki meii potem pel je fajmoiter psalm: Gospod je vsegamogočen, velika je njegova moč, na naj viijih gorah pusti travo rasti; Aleluja. Organist pa je zaorglal in zapel: Saj pa je tudi vse potem ; Amen, ker ravno ni vedel nič boljiega kaj bi odgovoril. (Naše šole.) Slovenski kmet prav dobro razloči pšenico od plev in lulike, mu le kaki uienjak to razloii. Med uiitelji imamo hvala Bogu na Štajerskem ie dovolj izvorstnih poštenih moia-kov, kterim mar je za blagor mladine, in se ne pe'ajo z meglenimi gradovi velkoslovenskega kraljestva. Tak izversten moi je gospod nadučitelj na Zidanem mostu. Pri seji k rajnega šolskega svčta 13. augusta predlagal je gospod iupnik (fajmoiter) ki je zraven tudi katehet, naj bi se p >slala peticija k raj nega šolskega svčta deriavnemu in gosposkemu zboru za vpeljan e slovenskega jezika v vradnijo in v šolo. Če ie samo na sebi šolski svčt nima pravice, kaj tacega počenjati, je pa ta predlog za šolo na Zidanem mostu čisto brezpa-meten. Na Zidanem mosta obiskujejo šolo večidel otroci delalcev po fiabrikah, na ieleznici ali pa gostinčarski otroci. Tem vsem je leie e na tem, da bi se otroci kaj boljiega učili v ioli, ne samo slovenskega jezika, kterega tnao ie od doma. V škodo jim ,je ie tako podučitelj v pervem razredu, kteremu le kraljevina velkoslovenska v glavi tiči, toraj uči skoraj samo slovensko. Pa prerajtal se je po slovenski kraljevini hrepeneč gospod iupnik. Gospod nadučitelj razložil je prav dobro potrebo iolsko, in to je naglo prepričalo tudi kmetske ude šolskega sveta, in overgli so nasvet fajmoitrovi. Dobro in prav bi bilo mnogim duhovnom rajie pečati se z duinim blagorjem svojih ovčie ne pa s politiko. (Dogodba is starih časov.) Nek kmet je prav dobro vedil, da se pri gospodu oskerbniku (fervaiteiju) z zajcem ali pa z debelo Martinovo gosko lahko čudeže dela, in se vse doseže. Pri tem oskerbniku se je vresničil pregovor: „Kdor dobro maže, dobro vozi.* Pa kje dobiti takega dolgouiesatega zajca, misli zi Miha, ki je imel opraviti pri oskerbniku, ter ga nekaj posebnega prositi. Miha poln muh in zvijač, ve si kmalo svetovati. V goetilnici so imeli veliko pojedino, gre toraj tje, in si sprosi gosji vrat in sprednje zajčje noge. S temi se napoti do oakerbuka, zaveže si pa gosji vrat in zajčje noge od spredaj na 2* ič, tako da so gosja glava in noge zajčje gle-e iz plašča. Ko v kanoelijo stopi zareži nad njim mož postave, kakor po navadi. In ko Miha svojo proiqjno povč, mu jo naravnost odreče. Zdaj pa je čas za Uoigro, misli si Miha. Gospod os-kerbnik naredite mi vender reverz proeim. saj ne bo zastonj, pravi Miha, in oberne svoj plaič tako, da so se malo pokazale zajčje noge in gosji kljnn. Saperment kako stegne vrat gospod tervalter in amehlja ae za dar, zavoljo kterega je kmet aiilakel svoj plaič. V petih minutah narejen je bil rov«, in ko ga Mihu da, reče mu: le v kuhinjo neaito tiste reči. Pogoreli ste gospod oskerbnik, Miha je gledal, da ja imel dari ia petami, ia ae je veselil po kialjem, da je gospoda oskarhaika tako «Tito nabrisal. — (Nek ialjiT kmet ležal je na «mertni postelji.) Pri njem ata bila dva advokata. Prosi jih naj se vsedeta vsak na eno stran postelje, eden na levo eden na desno. Zakaj bi radi to ? ga pra-iata. Da bom umeri kakor nai zveličar, jima odgoTti. (Nek velik mol viel je prav maj-h n o i e n o;) ker so mu nagajali prijatelji zategadelj, odgovori jim. Mislim, da so iene potrebna hudoba, in vsak pameten človek «i izbere iz več hudob naj manjio. Berite hi sedite. Izdajatelju tega lista pervariki listi očitajo vedno, da rojen Slovenec ne misli tako kakor per-vaki, temveč pridružil se je nemiki stranki, da je odpadnik nemškutar. Izdajatelju tega lista ne pride na misel, prepirati se z listi pervakov, vam pa bi vendar povedal, kakoien rojen slovenec da je. Doktor Eduard Glantschnigg sin političnega uradnika, poslednje okrajnega glavarja v Ljubljani rojen je bU v Celovcu na Koroškem, in ni cul do svojega osnega leta ne ene slovenske besedice. Slovenskega jezika naučil se je ie le na Ljubljanski gimnaziji. Doktor Ed. Olantschnigg-u ie nikdar ni bilo žal, da se je naučil slovenskega jezika, ali zatajil pa nikoli ne bo svojega nemikega rodu. Odpadnika bi ga smeli imenovati, če bi zapustil svojo nemiko stranko, in se pridružil pervakom. Da je ime Glantschnigg slovensko je morebiti res, ali mora zato tisti, ki se tako piie, biti tudi Slovenec? Ali je bil ranji doktor Bleiweis iz Ljubljane zato nemec, ki se je pisal Bleiveis , ali je njegov sin, pervak doktor Bleiweis nemec ? Ali je čeiki Zeithammer nemec? Mislimo, da ne. — Praiamo pa, kdo je boljši prijatelj Slovencev, tisti nemec, ki se je naučil slovensko, med slovenci živi, njihove potrebe spoznava, jim dobro želi,