114. številka.
Ljubljana, v petek 22. maja.
XXIV. leto, 1891
Izhaja vsak dan svečer, izimEi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersko dežele za vse leto 15 gld., za pol lota S gldM za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 ki- , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta, — Za t.nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo jo v Gospodskih nlicah št. 12. U prav ni 3 t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Le redke so sedaj seje državnega zbora, ker se vsa delavnost koncentruje v budgetnem odseku, da izgotovi svoje poročilo, ker drugače bi se zasedanje zbora potegnilo preveč v vroče poletne mesece.
Prvo sejo po binkoštnih praznikih imela je poslaniška zbornica v sredo. Izmej važnejših točk omenjamo vladni predlog glede prodaje nekaterih vojašnic in eraričnib zemljišč na Dunaji. Poročevalec je bil dr. Herbst. O važnosti tega predloga za razširjevanje in olepšanje Dunaja smo go-vteiiL **LJudi mi 7 našem listu, ko smo izvajali posledice za naše razmere. Kolikor toliko torej zanima ta Bicer lokalna Dunajska zadeva tudi nas.
Čudno se mora zdeti človeku, da so ugovarjali temu predlogu baš nekateri zastopniki Dunaja, zastopniki obrtnikov Dunajskih, ki so se nekako Čutili dolžne potezati se za hišne gospodarje Dunajske, katerim bi bilo baje na škodo, če se gradijo nove hiše.
Prvi se je oglasil nasproti posl. Gesmann, kateremu se ne zdi potrebna preložitev vojašnic; uzroki, ki so se navedli za to potrebo, ne zde se mu dovolj tehtni. Posl. dr. Koser in vitez dr. Kraus podpirala sta predlog, ter posebno z zdravstvenega stališča zahtevala, da se odstrani tudi takozvana „ Alaorkaserne". Posebno je poslednji poudarjal sanitarne napake, ki se nahajajo v pojedinih vojašnicah in vojaških bolnicah. Finančni minister dr. Stein-bach razjasnil je, da je predlog v prvi vrsti vo-jašk, da pa se Ž njim podpira razširjevanje Dunaja. Skrbelo se bode za to, da so bode stvar vršila brez one divje špeklucaje, katere se boji g. Gess-mann. Tudi on poudarja, da vojašnice ne zadostujejo sanitarnim zahtevam. PobI. dr. Pattai prizna, da se nahajajo reB veliki sanitarni nedostatki v Dunajskih vojašnicah in predlaga resolucijo, naj vlada vodi prodajo tako, da se bode preprečila divja špekulacija.
Na predlog poslanca Kluna se konča debata in volita glavna govornika. Za predlog govori baron Pinjuet, ki poudarja živo potrebo, da se Dunaj preustroji tudi v sredini, kjer ga ovirajo baš vojašnice
in navaja vzgled druzih velicih mest, ki so žrtvovala milijone, da so se olepšala in razširila, le na Dunaji storilo se je zadnji čas malo.
Proti predlogu govori dr. BI a že k, rekoč, da on in njegovi somišljeniki nečejo nikakor glasovati proti predlogu, ki namerava pospeševati razvoj katerega koli mesta monarhije. Če se pa toliko stori za Dunaj, treba je jednake dobrohotnosti tudi nasproti drugim mestom, posebno Pragi, kjer se nabajajo v sredini mesta vojašnice, proti katerim so Dunajske prave palače. Tudi glede sanitarnih razmer pravi, da bi se vojaki, ki so zboleli v Praških vojašnicah, lahko pošiljali v Dunajske vojašnice, da tam ozdravijo. Nadeja se torej, da bode vlada se ozirala jednako tudi na potrebe druzih mest.
Ko je še poročevalec dr. Herbst utemeljeval predlog vlade, bil je vsprejet brez spremembe v drugem in tretjem branji.
Imunitetni odsek je potem poročal o zahtevi okrajnega sodišča v Starkenbergu za dovoljenje, da se sme sodnijsko postopati proti poslancu Kramaru zaradi prestopka proti postavi o združevanji. V imenu odseka poroča dr. Lang ter predlaga, da se zahteva odkloni. Isto tako se odkloni jednaka zahteva glede poslanca Sokola S prav drastičnimi besedami — na katere se bodemo še vrnili v jed-nem prihodnjih člankov — razjašnjevali so poslanci Masarvk, dr. Herold, Purkhart (v češkem jeziku) in Pernerstorfer postopanje vladnih organov. Oba zahtevi bili sta, kakor že rečeno, odklonjeni, potem pa je seja prenehala. — Trgovinski minister je prijavil potem predlog glede nekaterih sprememb v etatu trgovinskega ministerstva za 1. 1891. Posl. Pernerstorfpr interpeloval je trgovinskega ministra glede tiskarskega štrajka in so bo stavile še nekatere manj važne interpelacije, potem pa se je seja zaključila.
Prihodnja seja bode v ponedeljek, v kateri se bode vršila definitivna volitev predsedništva in nadaljeval dnevni red, kar ga je še ostalo od zadnje seje.
LISTEK.
K a r i c a.
Slika iz ameriškega življenji). Po lirct llurto-u J. C. (Konec.)
— „Koliko znaša vrednost volila ?" vpraša Robinson hlastno.
— „Blizu pol milijona."
— „V tem slučaji moram Vam kot prijatelj gospice Tretherik izreči, da je Vaše ravnanje popolnem hvalno in opravičeno v mojih očoh."
— „No dovoljujem si soditi želje pokojnega moža in najmanj ovirati jih," dostavi gospa Tretherik pomirjena. — Razgovor bil je končan. Ko so o tem obvestili gospo Starbottle, pritisnila je Jackovo roko na ustni, Šepetaje: — „Ničesar več ne treba mojej sreči; pa povejte mi, zakaj ste vse to prikrili Karici?*
Smehljal se je ne da bi odgovoril in ne da bi se potrudil razodeti skušnjo, katero je naložil mlademu srcu.
V jednem tednu so bile končane] zakonske form ali te te in Karica bila je za vedno puščena mačehi.   Najeli  io malo hišo zraren mesta, da
tu počakajo spomladi, katera je bila jako pozna ono leto, in okrevanja gospe Starbottlove, katero ni prišlo več. Vender je obdržala srečno vero, da okreva. S svojega okna zrla je drevje poganjajoče popke, kar ni nikdar bila videla v Kaliforniji in ni nehala vpraševati Kartao za ime vsakega drevesa z otroško radoveduostjo. Za poletje načrtavala je dolgo »prehode s Karico po gozdih, kateri so se jej kazali še sivkasti iu uveli ob straneh hriba. Čutila je v sebi moč pesen zlagati o tem in nekde hrani iz teh ostalih pesniških del sočutno drobno pesnico tako radostno in toli naivno, da bi se lahko primerjala popevku taščice, katera je hodila vedno trkat na okno. Kar nakrat namreč, komaj je zbežala zima, zašije iz neba dau toli ljubek, toli vlažen, toli krasen, toli poln veselega, jasnega življenja, da nas nehote spominja, da nam nehote toli prepričalno govori o zbujenji iu vstajenji, puvsodi prižiga žareče Bolnce Bveče poročne. Dolgo časa ležala je tako, raztopljena v sreči blizu večne blaženosti. Na njenej strani zaspala je Karica utrujena po prečutih nočeh in dolgi suhi prstjo gospe Starbottle počivali so trudno na nje glavi kakor blagoslavljajo. Zaman je klicala Jacka. —
— „Kedo je ravno sedaj prišel?* vprašala je precej tiho.
III. skupščina „Zaveže slovenskih učiteljskih društev"
dne 10. in 17. maja v Trstu.
(Konec.)
Poročevalec pravi, da ima učitelj, ko dobi svoje spričevalo zrelosti, itak pravico do definitiv-nega nameščenja, odnosno imenovanja in to po obstoječih zakonih. Res je sicer, da se to pravo mnogo, mnogokrat zavlačuje, da, celo krati in večkrat preteče 2 leti, 3, 4 in več let, predno se imenuje učitelj definitivnim. Učiteljstvo na takem postopanji trpi ogromno škodo. Zagovarja zato predlog: naj bi vsi učitelji imeli pravico do aletue doklade od istega dne, katerega dobo svojo svedočbo sposobnosti.
Predsednik izjavi, da sta torej o tej zadevi dva predloga, skoraj enaka drug drugemu. Vender zdi se mu umestno dati oba na glasovanje. Predlog g. Ribnikarja pade, vsprejme so predlog g. Vertovca.
Vsprejela se je potem nastopna resolucija.
K predmetu „Pravne razmere ljudskih učiteljev in o socijalnih razmerah učiteljstva v sedanjih časih."
I. Ljudskemu učitelju naj se dovoli vsaj toliko plače, da bode zamogel stanu primerno živeti, kakor zahteva državni zakon z dne 14. maja 1869. leta.
II. Ako deželni zbori tega ne privolijo, naj učiteljstvo prosi države pomoči.
III. Pri oddaji učiteljskih služb uvede naj se status po starosti službenih let, kukor je običajno pri c. kr. uradnikih.
IV. Slovenski učitelj mora v javnem življenji priboriti si isti ugled, kakeršnega uživajo drugi na-obraženi stanovi, torej pristoja učiteljem v vseh javnih zastopih ista veljava, kakeršna drugim stanovom.
V. Skrb „Zaveže* naj bode v prvi vrsti, da se občinska volilna pravica pridobi vsem ljudskim učiteljem in učiteljicam.
VI. Pri izdelovanji oziroma pri premembah ljudsko-šolskih zakonov bi moralo imeti učiteljstvo
„Gospića van Corlenr," dejal je Jack Prince, prostodušno zrofc v njo velike vprašajoče oči.
„Ona zelo često prihaja," mrmrala je umirajoča. „Jaek,u pričela je znova, „usedite se tu sem, moj dragi Jack nekaj imam Vam povedati. Če sem se Vam zdela nekdaj mrzla, koketna in lahkomiš-ljena, bilo je to, ker sem ljubila Vas, Jack, ljubila Vas preveč, da bi Vašo bodočnost zjedinila s svojo. Vedno sem Vas ljubila, celo tedaj, ko sem bila Vas najmanj vredna. Sedaj je končano*, pa čujte! Imela sem zadnjič sen, radosten sen . . . Sanjala sem," — in njen pogled božal je s kipečo ljubavjo zaspalo dekle, — „da bodete našli v njej, kar nisem imela jaz, da bodete njo ljubili, kakor sto Vi ljubili mene. Ali to ne Bme biti, govorite?" vprašala je in gledala ga s pogledom, ki je postajal plašen. — Jack stisnil je mehko njeno na pol že mrzlo roko in ni odgovoril. Čez nekoliko minut tišine pristavil je: — »Morebiti imate prav v vašej volitvi. Dobro dekle je,......samo malo preodločno . . .
Zadnji svit živijenjenja odplul je iz te revne duše, slabe in blazuo do konca; bleda UBta niso govorila več. Ko se je približal trenotek pozneje, od-frčala je veša, katera se je bila usela na njene prsi, in roka katero je dvignila nad glavo Kurice, upala je brez življenja.
ljudske šole več besede in upliva, kakor ga je do sedaj.
VII. Naprosijo se dotične šolske oblasti za skrb, da nastavijo vaposobljene učitelje in učiteljice od dneva vsposobljenja definitivno.
VIII. Naprosijo se dotične šolske oblasti, da ne kaznujejo učiteljev brez postavne disciplinarne preiskave.
IX Naj se dotični merodajni činitelji naprosijo, da dobe učiteljice tudi na Primorskem toliko plače, kakor učitelji.
O predmetu „Važnost obrtno-nadalje-valnih Šol" govori poročevalec g. Lapajne v daljšem govoru. Slika Btanje bivših „ceh" ali takozvanih „Ziiufte" v preteklih stoletjih ter na podlagi zgodovinskega razvoja obrti iu rokodelstva dokazuje, kako je morala vlada misliti dandanes na teoretičuo naobrazbo obrtnikov. Priporoča toplo osnovanje malih, t. j. obrtnih šol za posamične stroke tudi v manjših mestih. Fonda v to suho, misli, ne bode manjkalo.
Predsednik prečita resolucijo, ki se glasi: „N a vsaki tri - in večrazrednici, kjer se j) e č a prebivalstvo z obrtnijo, naj se osnuje obrtno -nadaljevalna šola."
G. Jlibnikar želi dodatek, da bo precizno določi, kdo bode take šole vzdržaval.
Resolucija sprejme se enoglasno z dodatkom: „ko bode gmotni obstanek zagotovljen".
O točki „Metoda računstva na nižji stopinji" izraža predsednik svoje prepričanje, da je ista zavozila na krivo pot.
Po razlaganju g. poročevalca, kateri priporoča metodo Lavtarjevo, po kateri si praktičen učitelj lahko poinore, vsprejmejo se vse posamične točke tega predmeta brez debate „en bloc".
G. podpredsednik prečita na to došle brzojave in pisma. Mej temi je osobito omeniti pismo gosp. deželnega iu državnega poslanca Spinčići, koji se opravičuje, da se vsled preobilnega posla ni mogel osebno udeležiti občnega zbora „Zaveže".
Na to se predsednik zahvaljuje v daljšem zaključnem govoru tuli posamičnim članom na mnogobrojni udeležbi, kolikor vsem gospodom, koji so toli radovoljno pripomogli do lepega izida koncerta, osobito pa slov. časnikarstvu na toli iskrenem pozdravu in izraženi simpatiji do „Zaveže". Izraža željo, da bi se bodoče leto že našla o katerej točki, zadevajoči „Zavezo", koja „p or oč e v al k a". (Na-uilašeni Živio-klici in „Živela kolegijalnost!")
Z gromovitim trikratnim „Živio" na presveti, vladarja sklene III. redno skupščino točno ob 12. uri.
Po zborovanji bil je v isti dvorani skupen obed, pri katerem smo opažali občno zadovoljnost na doseženem uspehu zborovanja in so se izrekle razue nnudušene napitnice. Sploh je bil utis, kojega je napravilo na nas učiteljstvo naše, kaj ugoden, kajti napolnilo nas je z neizmerno radostjo videče, da v teh krogih vender še neso zamrli i de j ali iu da v kroge te še ni padla ona slana narodne brezbrižnosti, koja je požgala v.je oduševljenje malone v vseh onih krogih, ki bi bili v prvi vrsti poklicani da nam na kompetentnem mestu in z ognjevito besedo branijo idejale, s kejimi narodnost naša živi iu pade. Krasen pojav tega zborovanja je bil tudi ta, da se je ob tej priliki inanifestoval vzgleden kolegijalen duh mej učiteljstvora, ki uam jedini jamči, da hočejo vzgojitelji mladine naše skupuo in vzajemno delovati za isti sveti cilj.
Po obedu bil je izlet v „Miramar". Zaključujoč to površno poročilo zakličemo zavednemu na-• fin u učiteljstvu: Dal Rog, da se Vam kmalu kmalu izpolnijo želje glede na zboljšanje zares tužnega Vara materijalnega stanja! Bog blagoslovi Vaše delo na korist mladine naše in v prospeh narodne uaše bodočnosti!
Slavnost blagoslovljena zastave »Zagorskega Sokola''.
(Daljo.)
Došli so naslednji ti'legrafični pozdravi, ki so bili vsi vsprejeti z živahnimi Živio, Na zdar in Slava-klici! Posebno radost vzbudil je prvi, in je naudu-šeno zaorilo: Slava diki naši, mecenu jugoslovanskemu!
Djakovo. — Liepa hvala na pozivu! Okolnosti mi uedopuštaju doći. Blagoslovain od svega srdea zastavu i ciclo društvo zelee mu svaki uspjeh i svaku sreću. Strossmayer, biskup.
Dunaj. — Trobojnica dvigni se čilo, ponosno se razvij sinom Slave v ohrabrilo, a vragu v grozo.
Bisjak, brata Primožič, Seljak.
Dunaj. — Vrlemu Sokolu in njega častilcem krepek: Živio 1 Medved.
Gradec. —
Na novo razvita ponosno vihraj
In druži Sokole, zastava !
Naj tujcem v poplah bo tvoj jasni sijaj,
Rojake bodri in navdušuje naj,
To želja je društva „Triglava". Karlove c. — Obavješteni i pozvani po hrvatskom Sokolu u Zagrebu na vašu svečanost, žalimo, što nemožemo istoj prisustvovati, ali kličemo iz srca: vivat, floreat, cre«cat!
Pokupski Sokol. Praga. — Srdečni pozdrav k dnešni slav-nosti bratrum jihoslovanskim ze zlate Prah v!
Dr. Podlipny. Zagreb. — Bratskomu družtvu i svim go-stovom  sakupljenim  kod slavlja kliču gromoviti živeli! članovi hrvatskoga Sokola:
Stožir, Mazzura, Lenuci, Mašek, Hafner Celje. — Zagorski Sokol naj živi! Živio!
Križanec.
• Kamnik. — Presrčno bodi pozdravljen Zagorski Sokol! Dvigni se hrabro in čuvaj z bistrim okom na važni postojanki, nikdar ne omagaj pod blagoslovljeno zastavo. Bog in majka Slava !
Kamniški ognjegasci.
Kostanjevica. —
Pod zastavo častno, zastavo sveto
Vrli Sokol pogumno naprej!
Korak za korakom za naroda prosveto,
Nesprosen ščit naroda nadej.
Bralno društvo Kostanjeviško. Litija.  — Nositelju  in buditelju narodne ideje ter vrlim   zaatopnikom  slavnostnih društev kličemo uaudušeni: Živio!
Pevsko društvo v Litiji. Litija. — Zadržani biti prisotni kličemo vrlemu Sokolu  ter zbranim   slaviteljem gromoviti: Živio! Minka Čretnikova, Drag. Pasquetti,
Srečko Coklič, Iv, Pispanec, Cvetnik Bercon.
Ljubljana. — Vsled nemogoče udeležbe kličemo radostnim srcem: Širi Sokol čile peruti pod krepilom novorazvite zastave, katera bodi tebi draga svetinja in zvesta voditeljica v boji za blagor slovenske domovine! Odbor „Slavca".
Ljubljana. — Rada bi med slavitelji navzoča vskliknila: Živi Sokol Zagorski!
Šišenska čitalnica. Ljubljana. — Pri Severnem tečaji zbrani Sokoli in goBtje, zadržani udeležiti se slavnosti, kličemo vsem zbranim Sokolom presrčni bratski: Na zdar! Cešnik, Fiirsager, Golob, Kessler,
Mejač, Pelan, Šetinc, Drek, Zupan. Ljubljana. — Krepki živio! zbranemu Sokolu ! Wisjan. Maribor. —
Sokol naš, domovina sveta, Tebi mi nazdravljamo, Tebi v blagost brez trepeta Srčno kri zastavljamo.
Sevar, Zupančič, Mačku. Mokronog. — Drugjy zadržani, Vam kličemo bratski: Na zdar! Dolenjski Sokol.
Mokronog. — Kakor skala stoj krepko, stopaj v boj za drago domovino !
Dolenjsko pevsko društvo na izletu v Mokronogu-Mozirje. — Zadržani po slabem vremenu kličemo: krepko neustrašeno, naprej brati Sokoli, pod novorazvito zastavo! Živela zbrana društva, združeni Slovani! Na zdravje! Savinjski Sokol.
Mozirje. — Zastava sveta se razvij, sinovom Slave v ohrabrilo, a dušmaninu v srd!
Rodbina Blaž. Ormož. — Gledaj   bistrim  okom  po širni slovenski domovini kako in kaj!
Ptujski in Ormoški Slovenci zbrani v Ormoži. St. Peter na Krasu. — V duhu z Vami pri blagoslovljenji zastave, kličemo Vam gromoviti: Na zdar! Ferdo Spirar, Radivoj Jeglič,
Pavel Požar, Andr. Lavrenčič. Trebiž. — Iz tužnega Oorotana kličejo najmlajšemu Sokolu, kot vzbuditelju narodne zavesti, srčni: Na zdar! Kamniški Liraši.
Št. Peter. — Čilo dvigaj krepke peruti vrli mladi Sokol Zagorski za Btaro našo pravdo!
Bralno društvo v Zagorji na Pivki. S t. Peter. — Trdno stoj na narodnem braniku, rasti, cveti in krepi  se  za boj proti našim dušmaninora. Gasilno društvo v Zagorji
na Pivki.
Št. Peter. — Kakor stari sokol na gori čuvaj mladi Sokol za goro in pazi na narodnega sovraga!        Domicelj, Čopič, Ćešnik, Lavrenčič v Zagorji na Pivki.
Višnja Gora. — Posveti Bog trud čilih Zagorskih Sokolov, katerim kličemo iz globočine srca: Na zdar! ŠtepiČ, Volk.
Vraueko. — Zadržan udeležiti se blagoslovljena zastave Vaše kličem Vara tem potem krepki: Na zdar! Stojite junaki kakor skala v raz-
burjenem oceanu okrog svetega paladija Vašega. Pozdravljam prapor Vaš! Lavoslav Apat.
(Konec prih )
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 22. maja. Češka fevdalna stranka. Konservativni veleposestniki iz Češke imeli so v Pragi te dni volilni shod, ki je v obliki resolucije zopet prijavil program stranke. Ta program se ni nikakor spremenil vsled premenjenega položaja. Stranka ostane taka, kakor je bila, ter bode poudarjala ista načela, kakor do zdaj, mej njimi posebno tudi češko državno pravo in češko narodnost. Dunajski listi so zarad te izjave raztogoteni, ker so menda pričakovali kaj druzega in so torej iznenađeni, ker se jim ni izpolnilo to, kar so pričakovali.
Reforma juridičnih študij je dala komisiji gospodske zbornice povod k živahnim debatam. Komisija dokončala je svoja posvetovanja in je izvoljen drugi predsednik najvišjega sodišča pl. Stremaver poročevalcem.   Komisija odklonila je predlog vlade, da bi se čas študij znižal z 8 semestrov na 7. Pritrdila pa je navzlic živahnim ugovorom odredbi vladnega predloga, da za državno službo doktorat ne nadomestuje državnih izpitov. Poročila o tem vprašanji, kakor so jih podajali nekateri listi, ki so trdili baš nasprotno, so bila neosnovana. Češka razstava. Kakor se poroča iz avtentičnih virov, bode cesar posotil deželno razstavo še le v prvi polovici meseca julija.
Trgovinska zveza s Srbijo. Po razgovorih, katere je imel srbski finančni minister dr. Vuics nedavno na Dunaji z grofom Kalnoky-jem in z vodjo trgovrasko-politične sekcije v ministerstvu, sekcijskim načelnikom baronom Glan-zom, je pričakovati, da se bodo obravnave vršile gladko in brez ovir dovedle do ugodnega uspeha. Na obeh straneh nahaja se najbolja volja in torej ni dvomiti, da se bode stvar mogla rešiti ugodno.
* nanje dr/iuc,
liusija in mir.
Zanimiva je izjava, katero je storil znameniti BeroliuBki bankir Bleichroder proti zastopniku združenega Novojorškega časopisja, ki ga je uprašal, čemu kopiči Rusija toliko zlata skupaj, Če se morda pripravlja na vojno. Za gotovo bi rekel — izrazil se je Bleichroder — da za bodoča tri leta Rusija ne miali na vojno. Sprejel sem pozitivno informacijo, da Rusija namerava spremeniti svoje oboroženje. Uvedla se bode nova puška in bode trajalo tri leta, dokler se oskrbi ž njo vsa vojska. Izplačati ima Rusija Holandcem posojila od I. 1790 in 1850 in zato zbira denar. Jaz gledam ua Rusijo brez bojazni. Več skrbi mi prizadeva btanje zapadnih borz.
Papeževa enci/klica razposlala se je krasno vezana vsem vladarjem. Papež priložil je za tiste vladarje, v katerih deželah je obilo delavskega prebivalstva, lastnoročna posebna pisma. Te dni razposlala so bode encyklica vsem ministerskim predsednikom in poglavitim narodnim ekonomom in državnikom.
Zaroka rttskef/a carjeviča s princesinjo Heleno, hčerjo kneza Črnogorskega — o kateri smo že poročali — praznovala se bode, kakor se poroča „Kreuzzeitung", koj, ko se carjevič vrne s potovanja. Mej carjem in knezom Črnogorskim je v tej zadevi ž«) vse dogovorjeno, in se pričakuje za gotovo, da se bode tudi carjevič udal želji svojega očeta.
usi v prlhaltiških provincijali.
Da se okrepi ruski živelj v pribaltiških provincijali, kjer je dozdaj nemščina vživala neopravičene predpravice, bodo se osnovala ruska gledališča v Rigi, Revalu, Drpti, Mitavi in drugih večih krajih, kjer se bode to spoznalo za potrebno. Ta gledališča bodo pod vodstvom skušenih oseb izmej osebja cesarskih gledališč in se bode tudi gledalo na to, da hode osobje dobro. Dajala se bode tem gledališčem izdatna podpora, da bodo mogla dostojno izvrševati svojo nalogo.
Portugalsko noro ministarstvo.
Ker so se pokazale težave pri sestavi novega ministersterstva, dal je kralj Serpi Pimeutelu nalogo, da mu predloži listo novegu miuisterstva, kar se je baje že zgodilo.
ljetna skupščina irske lif/c za Veliko Britanijo bila je pred binkoštmi v New-Castele-on-Tyno-u. Ta zveza, ki je posestrima narodne lige irske, je zdaj popolnoma v rokah anti-parnellitov. Pri shodu bilo je 380 odposlancev iz vseh krajev Angleške in Škotske. Poudarjala se je potreba, da se zveza tesno združi z liberalno stranko. Sklenilo se je, da je Parnell moralično in politično nemogoč za kako zaupno mesto, da je Justin Mac Garthy jedini priznani vodja Ircev in irska narodna federacija jedina politična organizacija, katero mora priznati vsak Irec. Irski poslanec O1 Connor izvoljen je bil na novo predsednikom.
Dopisi.
Is Gradca 20. maja. [Izv. dop.] Najnovejši pojav na polji glasbenega našega gibanja je tambu-raštvo. čita se tu in tam po Časnikih o ustanovitvi novih tamburaških zborov. Če je kaj primerno raz-meram narodnega našega razvoja, smelo poudarjamo: tamburaštvo. Nadarjenost in vnetost našega ljudstva za glasbo ni nikomur neznana. V vsaki vasi nahajaš skoro godce svirajoče ob nedeljah, ob praznikih in semnjih po krčmah, a to jim največkrat ni v lastno korist. Slučaj da zbrati vodji precejšnje število vnetih mladeničev, ki se godbi žrtvujejo z občudo-valno marljivostjo. A jedva znajo svirati par komadov, pa hajd igrat po gostilnah in plesih na svojo roko, ne brigajo se za vodjo, ne brigaje za red in svoje zdravje. Društvo se razcepi neverojetno; po dva in trije hodijo skupaj od gostilne do gostilne, od goda do goda, od novega leta do starega. Da se pri tem odtujijo vsakemu domačemu delu, je skoro brezizjemna posledica takemu življenju. Nikakor pa nočemo reči s tem, da bi se naši mladeniči osobito na kmetih ne odzivali godbi. Daš nasprotno je naša želja. Godba je gotovo izmej prvih močij, ki blagodejno uplivajo na razvoj in oliko vsakega tudi naj-prostejšega človeka. Isto tako pa je preopravičena zahteva in potreba, da se goji godba pod pravim in veščim nadzorstvom in vodstvom, sicer podivja, kakor bi človek naziva! pojave, ki jih nahajamo v tem oziru čestokrat v nas, in to ne samo na kmetih. Baš iz tega uzroka pozdravljamo prav iz srca vsako novo tamburaško društvo mej nami. Pred vsem je b tamburanjem izključena tista divja godba, ki smo jo ravnokar označili. S tamburami se ne hodi na plesišče. Tamburaštvo ima po svoji naravi Bvojstva, katera ga najbolj pripravnim store, služiti pravemu svojemu smotru in poklicu.
Drugi glavni uzrok ki nas ogreva za tamburaštvo, pa je njega slovanski značaj, polje popolnoma tuje narodnim našim nasprotnikom, katero nas takorekoč loči od njih. In to je nekaj, kar se nam zdi velike važnosti za naše razmere. S tambura-Stvom se goji slovanski čut, s taraburaštvom se proslavlja naša pesem, naše slavnosti in veselice. Tambure dajo orkester, jako prikladen naši pesmi. A da ni pretežavno vzgojiti tamburaškega zbora, pokazali so nam Cvenski tamburaši, kateri so se, do malega kinetskega stanu, v kratkem čhsu nepričakovano izurili na strunah tamburaških. Po dnevi za plugom, zvečer pa pri vaji delajo veselje sebi iu celi okolici, ki jih vedno s ponosom navaja. Dasi „niso večkrat mogli spati, ker so se učili citrati", vender sedaj s pravim ponosom zrejo na svoj zbor in svojo izurjenost.
Da bi se dalo tamburaštvo porabiti tudi v večjo proslavo pevskih uaših shodov in slavnostij, je umevno samo ob sebi. Treba bi le bilo, da se ustanovi mej posamičnimi zbori potrebna zveza, za kar ima seveda bela Ljubljana prvo besedo.
Nismo še pozabili, kako laskavo se je izrazil slavni Slavjanskij o tamburašvu o priliki svojega bivanja v Zagrebu. Zatorej še jedenkrat prav prisrčno pozdravljamo Muso tamburaško, o kateri gre
gl&8 : Glasbo prava
NaSa slava
V tamburici nutn živi, In bIovuIh Ž njo vesela
1*080111 li:i.š;i  VSO 1)0 (lili.
Tudi akad. društvo „Triglav" je sklenilo spomladi lanskega leta pridružiti su tamburaškomu kolu ter s tamburanjem proslavljati svoja zburovanja, veselice in izlete, — pa, „per tot discrimina rerum" —- dospelo je še le sedaj vsaj toliko do svojega smotra, da ima tambure v svoji lasti.
Iz Vinice 20. maja. (Skrlatica.) Od predpusta sem skoro nepretrgano davi škrlatica in to posebno sedaj s tako silo, kakor bi hotela ves mladi naraščaj ugonobiti. Dokler je bila še nekako pohlevna, je ljudstvo molčalo glede slabe zravstvene pomoči. Od kar pa vsak teden po več otrok vsled škrlatice umrje, je ljudstvo zbegano. Mnogo bolnih okreva ali umrje brez vsake zdravstvene pomoči, kajti pot v Črnomelj je našemu kmetu predaleč, bližja mu je do okrevanja aH pa do smrti.
Prosi 8e torej višja zdravstvena oblastva, da bi bo proti dolgotrajni epidemiji kaj storilo in da bi se vsaj jedna zdravniška moč začasno tu nastavila ali pa namesto vsak osmi dan, kakor je sedaj običajno, vsaj vsak drugi dan odposlala, kajti pripeti «et da otrok v jednem dnevu zboli in umrje.
Detoljub.
1 ,hi ii.m»»,„i.....ym >'wi ■ nifUii i! miijim '*'■!» mili......H —»■■"■————■—-»»i—-
Domače stvari.
— (Državnega zbora budgetni odsek) imel je včeraj sejo, v kateri so se rešili razni naslovi naučnega ministerstva. PoBlanec Šuklje priporočal je pri tej priliki, da bi se napravila na vseučilišči vGradci stolica za slovenski jezik in literaturo. Šuklje je mej drugim dejal: Mučno čutijo Slovenci, da je v mnogojezični Avstriji njih jezik jedini, ki se akademično ne goji. Stolica za splošno slovansko filologijo v Gradci ne zadostuje praktičnim potrebam, marveč je sedanje stanje nazadek proti preteklosti, kajti že leta 1810. nasvetoval je štajerskih stanov odbor stolico za slovenščino in predlagal v ta namen 1000 gld. Ta stolica se je 1812. 1. res napravila, a 1867. leta odpravila. Zahteva, da se zopet ustanovi, osnovana je v tem, da bi utegnilo biti tudi kaj nemških dijakov, ki bi si želeli službe v območji slovenščine. Šuklje je priporočal, da bi bo tudi nekateri praktični predmeti na jurdiični fakulteti pronašali v slovenskem jeziku.—Dr. Heilsbergse je Šukljejevera predlogu osorno protivil, dr. Kaizl pa ga je toplo podpiral. Ko je Šuklje zavrnil Heilsberga, oglasil se je naučni minister Gauč rekoč: Na vseučilišči v Gradci sistemizovana je redna stolica za slovansko biologijo, za slovenski jezik in literaturo pa ni habilitovan noben docent. Kakor hitro se dobi dobra učna moč, ki bi si pridobila „veniam legendi", smel bi tak docont računiti na učne uprave dobrohotno podporo. Sicer se je pa že mislilo, da bi se nastavil učitelj slovenskega jezika na vseučilišči v Gradci. Po tej ugodni izjavi, ki se je po posl. Šukljeja Želji vspre-jela v poročilo, izrekel se je pa Gauč zanikalno proti temu, da bi se na juridični fakulteti v Gradci sploh kakšen predmet slovenski prenašal, češ, da je ta želja za sedaj neizvedljiva.
— (Gospod K lun) priobčil je'v „Slovenci" poslano, naperjeno proti „Kdinosti". Poslednja odgovarja, da je čisto irelevantno, kdo piše v „Eii-uost", a pozivlje g. Kluaa še jedenkrat prav udano: naj jasno pove in povoljno utemelji, zakaj imamo Jugoslovani v proračunskem odsoku samo dva zastopnika, isto tako močna frakcija nemških konservativcev paštiri. Zelo smo radovedni na g. Kluna odgovor, ki ima pojasniti kočljivo to uprašanje.
— (K o nI i s k ac i j a.) „Naše Sloge" včerajšnjo števiko zaplenilo je državno pravdništvo zaradi notice ob imenovanji sodiških uradnikov. Danes došlo nam je drugo izdanje.
— (Pro m eš če n j e.) Gospod Ivan Fišer, c. kr. notar v Mokronogu, premeščen je v Gornjigrad.
— (Zrelostni izpit) na tukajšnjem izobra-ževališči za učitelje iu učiteljice bode meseca junija, iu sicer pismeni izpit dne 1., ustni pa dne 16. junija.
— („Prusa") izšla je včeraj 10. številka. Vsebina odlikuje se po raznovrstnem in zanimivem berilu.
— (Ustanovna slavnost ognje-gasnega društva v Dolenji Šiški) bode zelo odlična. Več narodnih društev naznanilo je že svojo udeležbo ali korporativno ali po odposlanstvih. Iz Kamnika došla je vesela vest, da od tamkaj pride 28 mož z godbe. Tudi Škofjeloško društvo naznanilo je, da pride s svojo godbo. Hazven vojaške godbe bodo, kolikor doslej znano, sodolovale še tri druge godbe: Domžalska, Kamniška iu Škofjeloška.   Slavnost bode torej prava ljudska veselica.
— (Svetovni poštni kongres) zboruje te dni na Dunaji. V spomin na to zborovanje ustanovil se je p o š t n i m u z e j , ki kaže zgodovinski razvoj in sedanje Btanjo pošt, brzojavov in telefonov, razne poštne tiskovine, znamke, nabiral-nice pisem, vozove, parobrode in sploh uzorce vseh občil in prometnih sredstev. Mej drugim izložil je tudi kranjskega muzeja kustoz, g. profesor Alfonz Miillner več zemljevidov in panoram, ki točno predočujejo rimske ceste in prometna pota v deželah mej Jadranskim morjem in Dunavom. Ti zemljevidi vzbujajo pozornost strokovnjakov.
— (Na Reki) se že delajo pripravo za vsprejem cesarja, ki pride tjakaj dne 23. junija ob 7. uri zjutraj in ostane ondu do 24. junija po-poludne.
— (Popolni lunini mrak,) ki se bodo jutri zvečer videl na izhodnem nebu, bode se pričel že ob Vab* uri. Ko luna izide okolu 1 rS uri bode že popolnoma zatemnela in bode, ako bode vreme ugodno, ta pogled jako zanimiv. Navadno se pokaže zatemuela lun« v žareči rudeči ali bakreni
barvi, časih tudi v bolj svetli ali celo modrikasti. Po 8. uri začelo bode zatemnenje od spodaj gori ponehavati in proti 1 ji) uri bode konec mraku.
— (Nov glasben proizvod.) „Dionička knjižara" v Zagrebu prodaja po 90 kr. glasben proizvod, ki bi moral biti v vsakem slovenskem salonu. Naslov mu je: „Kitica ruskih pjesama, što ih pjeva Slavjanski sa svojim »borom." Delo sestavil in izdal je za glasovir gospod J. Schinzl, kapelnik c. in kr. 101. pešpolka.
— (Akad. društvo „Triglav" v Gradci) priredi dne 23. t. m. 1801. svoje III. redno javno zborovanje letnega tečaja s sledečim vsporedom: 1.) Čitanje zapisnika. 2.) Poročila odbora. 3.) Poročilo odbora ad hoc. 4 ) Predavauje g. MohoriČa. 5.) Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Lokal: Knopfs Ite8tauration „zur VVeinheck^", Kloatevvies-gasse 5. Gostje dobro došli!
— (Vabilo) na I. občni zbor Šmartinskega pevskega društva „Zvon", ki bode 24. maja ob 6. uri zvečer pri gosp. Al. K usu s tem vsporedom: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo blagajnika. 3.) Volitev odbora. 4.) Nasveti. 5.) Petje. Ker ima po pravilih § 14. tretjiua udov biti navzočna, vabi uljudno k shodu začasni odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Beligrad 21. maja. V očigled velikim vojaškim pripravam se mir ni več kalil, a razburjenost na obeh straneh so ne da tajiti. Zagotavlja se, da kralj še ne ve, da so mater i/tirali. Kraljevskega dvorca vrata so danes zopet odprta. Nekatere osebe iz boljših stanov izpustili so iz zapora.
Novi York 21. maja. Vrtinec v državi Misuri mnogo poslopij razdejal in prouzročil velika opustošenja. Tudi več ljudij jc poginilo. Brzojavna zveza pretrgana.
LiiSDOna 22. maja. Novo ministerstvo definitivno sestavljeno: Abreue Sotisa predsedstvo in vojsko, Carvalho finance, grof Valhoni vnanjo zadeve. Novega ministerstva program obeta liberalno politiko, premembo kazni za politiške obsojence, tiskovno svobodo, znatno znižanje troškov za kolonije iu vojno upravo, trgovinske pogodbe.
Razno vesti«
* (Ž e n s k i z d ravniki v I! o s n i in Hercegovini.) Bosenska deželna vlada razpisala je tri zdravniška mesta v deželnih bolnicah v Bosni in Hercegovini in sicer za žensko zdravnike. Oglasilo so jo že nekaj prosilk i/, Švice, kjer študira mnogo slovanskih mladenk medicino. Letna plača znaša 1400 gold. in aktivitetne doklade. Tako poroča „N. Wiener Tagblatt", kateremu povzamemo to vest.
* (O r n i t o 1 o g i č n i m e j n a r o d n i kongres) sešel se je binkoštno nedeljo v Budimpešti in se je ob jednem odprla ornitologičua razstava na slovesen način.
* (Povodnji na gorenjem Štajerske m.) Nad Gradcem poškodovala je Mura jez pri tako zvani „ WeinzettlbrUcke". Ker je vsled tega bil most v veliki nevarnosti, morali so ženijski vojaki podreti del mostu. V noči podrl se vsled silnega navala vodo del državnu ceste, podrla se je tudi jedna hiša, druga je še v uevarnoBti. Vojaki imeli so dosti opraviti, da so zabranili daljne škode. Mnogo malnov je vsled poškodovanj pri jezu primoranih ustaviti delo do jeseni, dokler se ne popravi jez.
* (Čisti dohodek južne železnice) za I. 1890 znaša 21,700.256 gld. Stroški znašajo 17,430 023 gld. torej je preostanka 4,265.283 gld. Upravni odbor predlaga, da se izplača divideuda 4 frankov.
* (Nesreča.) Magistratni svetnik Dunajski Prey padel je binkoštno nedeljo preko ograje takozvane „Prauenstiege" cerkve v Steinu poleg Kremsa. Ker je padel z velike višine iu baš na glavo našli so ga mrtvega, ko so na klic žene in hčere, ki sta bili ž njim, prihiteli na pomoč. Bil je star 62 let.
* (Hripa na Angleškem.) V Londonu razsajala je te dni huda hripa, mnogo ministrov in nad 50 poslancev angleškega parlamenta bilo je bolnih. Poleg Gladstona bili 80 tudi lord George Hamiltom, lord John Morley in drugi oboleli lahko na hripi.
* (Kobilice v Algiru.) Kakor pri nas kebrov, tako, in še mnogo več je v severni Afriki letos kobilic. Vsa prizadevanja pokončati jih so brezuspešna. Iz Maroka došla karavana potovala je celih 32 dni v sredi trop kobilic. Vsa dežela je popolnoma opustošenu.
* (Grozna eksplozija) vsled dinamita dogodila se je v Paturages-u kakor se poroča iz Bruselja. Hiša nečega paznika, imenom VVilnart se je razletela.
Za vnanjo porabo. Bolečine udov, protinske in revmatično bolezni in vaak o vrstna vnetja so z gotovim uspehom ozdravijo z Moli-ovim , Francoskim znanjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tnohlanbon 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (4-7)
Meteorologično poročilo.
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
**++ i i* i i *************** i M".*
Tujci:
21. maja:
Pri 91 al K-i: Almoslitn, Katz, Kavan, Poltnig, Ek-stein, Lederer. Olschbauer, Ilerzl, Fischor h Boprogo, Vogel z Dunaja. — Bartic s soprogo, Rudolf, Lichtenberg, Pirker a soprogo iz Gradca. — Ur. Kikli z Bleda. — Škraba iz Maribora. — Forlani iz Trsta. — Ballagi s soprogo iz Budimpešte.
Pri .slonu : Baron pl, Spinerte, Roiner, Wattingor iz (iradca. — Weinberger, Kluin, Tausstg, Stingl, Fluy z Dunaja. — Tissen iz Ljubljane. — StHber iz rulju. — Schwarz s hčerjo iz Opatije. — Beu, Fischer iz Budimpešte. — Steiner iz Prage. — Urbanek fz Tržiča. — VVacha iz Medike.
Pri bavarskem dvom : Celestina b soprogo iz Podnarta. — Pjischnig, Krese iz Kočevja. — Ilofer z družino iz Št. Vida. — Milohnoja, Bork z Dunaja.
Dan |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
ca e? B ^ (m	7. zjatraj. 2. popol. 9. zvečer	734-9 mm. 734 4 mm. 733*5 mm.	11'8'C 150« C 14*2« c	sl. svz. sl. zali. sl. szh.	obl. dež. obl.	0-50 as. dežja.
Srednja temperatura 13*7°, za 1*4° pod normalom.
ID-u.n.3js3sst "borza
dne* 22. maja 1.1.
(Izvirno telegrafiono poročilo.)
včeraj —
gld
Papirna renta . . , Srebrna renta . . . Zlata renta . . . . 5%» marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije.   . .
London .....
N..pol.......
C. kr. cekini .   .   . .
92 10 92 — 110 70 102 35 998 — 30O5O 118 40 9 36 5-57 57-85 250 gld. 100 .
- gld.
Nemške marke.....
4°/. državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
8gerska zlata renta 4°/0....... gerska papirna renta 5°/o......
Dunava reg. srečko 5° n . . . 100 gld. Zouilj. obč. avstr. 4>/a4/0 zlati zast. listi. .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfov« srečke ..... 10 „ Akcij« anglo-avstr. banke . . 120 „ Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.   .   . .
daru •« 9230 9215 110-75 102 40 998 — 300 — 118-35 936 f>57 57 85 133 gld. — kr.
183 104 101 120 11« 185 20 159 239
25
50 30 50
50 10 50
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, posebno pa gospodom pevcem za izkazanje toliko ginljivsga sočutja n pogrebu našega preljubega sina, oziroma brata
Otona Šuler-ja
izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Kropa, dne 20. maja 1891.
(438) Žalujoči ostali.
Notarski kandidat
s 3 Valutno legalno prakso, ii-Če nlnžbe pri no-tar|i ali odvetniku. — Prijazni predlogi: Francetu Čulk-u v Celji. (431—2)
Išče se mladenič
popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Več pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slovenskoga Naroda". (439—1)
Cee. 3sr. đgSjf privil.
Assicurazioni Generali v Trstu.
Ustanovljeno 1. 1831. Porodi vrni lomi l».:iOS.«71 22 kr. »v. v.
Naznanilo.
V Trstu, dne 5. maja 1891. Čast nam je javiti, da smo z današnjim dnem gospodu
J. C. MAYER-ju
izročili
ter prosimo slavno občinstvo, da se v vseh zavarovalnih zadevah, katere bo tičejo nagega društva, blagovole obrniti do imenovanega našega gospoda zastopnika.
Z odličnim spoštovanjem
Za osrednje ravnateljstvo
c. kr. pri v. Assicurazioni Generali:
Generalni tajnik: Josip JBeitato.
-1  nitnjim i-
V LJubljani, dne 5. maja 1891.
Opiraje se na predstojeće naznanilo, čast mi je javiti, da sem z današnjim dnem prevzel zastopanje
c. kr. priY. Assicurazioni Generali ¥ Trstu
za Ljubljano in okolico
ter prosim, slavno občinstvo naj me počasti z naročili
iia zavarovanja proti ognju, na življenje in na provozna zavarovanja.
Pisarnica glavnega zastopa bode i nadalje v dosedanjih prostorih
(495)
T7" <3-xa,d_išči št- 4ki
Z odličnim spoštovanjem
J. C. AffA-JTER.
Največja razpošiljata blaga y Brnu
Filip Ticlto, 9915
Zelny trh 21. BRNO Radnička ulica 17,
Uazpoiilja proti povzetju »II predplačila:
Krnskega sukna, metrov 3'10, it celo moško obloko, dobre bazo samo rIcI. 5-_.
ltmskoga sukna, metrov 3-10, za celo moško obleko, bolje bazo samo gld. 8-_.
Krnskega sukna, metrov 310. aa celo moško obleko, najflnojie bazo samo gld. 1075. Unidkogn nukiia. črne barve, metrov 3-10, sadostujoč za salonsko obleko, jako trajno
samo gld. 9-—.
Metra 3, sa ogrtač, v najfinejših barvali in blagnili vrstab, samo gld. «1-—. Grebenasto blago za pranj o (da so smo prati, so jamči), v najnovejših narisih in
barvah, metrov 6-iO, sa celo moiko obloko samo gld. 3-—. Ostnnek platnenega blaga, sukančovo blago, ki so sme prati in v čudovitih vzorcih
metrov 6-40, sa celo moiko obleko samo gld. 4-—. Ogrlnjnlo Is sukanca, 9  cetrtink dolgo, gld. 1-20; čista volna 10 cotrtink dolgo gld.  4-—; popolnoma oruo s svllnenltni resami (kašmirski robec aa čalovaujo) gld. 460.
Blago
za ženske obleke
v vseh načinih tkanju, i z vrši mil in barvah, najnovejše in najele gant-nejše za pomladansko in poletno sezono 1891/92.
Za celo obleko, dvojno širi ko,
v dobri haži 10 »t gld. 3.50 v boljši bazi 10 m „ 6-— v finejši bazi 10 m „ 8*— v najfinejši bazi, čista volna 10 nt v velefini bazi, čista volna 10 m
francosko blago.
Francosko blago,
(■atlni),
ki se sme prati, za kar se jamči.
Za celo obleko,
10 metrov: v dobri bazi   . . gld. 2-80 v fini bazi ....   „ 350 v najfinejši bazi     „ 4*50 v atlasasti haži .   „   6-—
9 — 13-—
Či
Jutni zastori,
turški   nzorec kompletne dolgosti prve baze gld. 3*50 druge baze gld 250.
rni kašmir,
saksonski izdelek, gladek,
progast ali rožast: 1   obleka  10   nt,   gladek ;
gld. 4-60. 1  obleka 10   ta,   progast j
gld. 5-50 do najfin. vrsto, j
Angleški sefiri (platno),!
najfinejše in najprakticneje za domače in cestne obleke. Novo!
1 cela obleka v  Ia. bazi
10 m gld. 5*50. 1 cela obleka v Ha. bazi
10 iu gld. 4 —._
Tunišlri zastori,
z zlatom pretkani, z vele-linimi progami in čopi, kompletna dolgost v vseb barvah gld. 4'50.
Garnitura,
2 posteljni pregrinjali in prt iz jute. . . . gld. 3 50 iz ripaa   ...     „ 4'50
Manilske posobne preproge
jako trajno, ostanek 10—11 m« gld. 3.40.
Platneno blago
kos 30  Dunajskih vatlov.
Cena koBu: Rumbm-ško stat vino platno,
5 cotrtink široko gld. 650. Rumbnrški oksford, pristne
barve, Ia gld. 6*50.
Rumbnrški oksford, pristne barve Ha gld. 4'50.
Sifon, dobre baze, h gld. 4-50, 550, 650 do gl.t9—.
Domače platno, štiri četr-tinke široko, gld. 450, 5 četrtink gld. 550.
ŠtefanijhUo platno, pet četrtink široko, popolno nadomestilo za platnene tkanine gld. 9-—.
Atlasasti gradi za posteljne prevlake Ia gld. 8*50, Ha gld. 550.
Platnene rjuhe brez Sivi, komad 2 m dolg gld. 1.10.
Kanefas, Ia baze za posteljne prevlake gld. 6.—.
Žensko srajce iz sifona ali močnega platna, s čipkami, tt komadov gld. 3-50. iz najboljše Rumburške tkanine s švicarsko vezenino G komadov eld. 6*—.
llustrovani modni katalogi zastonj in franko so na zahtevanjo od vsega blaga zastonj
— Uzorci pošljejo in franko.
Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO.
ozarjamo vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzovoznimi parobrodi, da na Dunaji nemarno urada za prodajanje vozovnic. Vsakdo, ki prodaja na Dunaji vozovnice za brzo-vozne parobrode llreilieiiNke. je slepar. Novi brzovozni parobrodi Iz lli-emeiin v Ameriko vozijo le 8 dnij. Vozovnice prodajajo se samo v Bremenu. Potniki kupijo naj na Dunaji le železniške vozovnice do Bremena.   Ne kupujte od Dunajskih sleparjev vozovnic za parobrode.
"V Bremenu, marca meseca 1891.
(210—18)
Severonemški Lloyd.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne«.
59