Leto VII, štev. 282
LJubljana, sreda 8. decembra 1926
Poštnina pavšallrana.
Cena 3 Din
s= >gb<tfa on 4. zjutraj. y
Stane mesečno Din a$-—; 9 tao-aemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/I Telefon štev. 72, ponoči tudi štev at.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
OpravnBtvoj Ljubljana, Prešernova
ulica št S4. — Telefon St. 36
inseratnl oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št 49»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica
št. 1. — Celie. Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu t Ljub-jana št. 11.84» - Praha čislo »8.180 Wien. Nr tos.i4'
Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din.
Ljubljana, 7. decembra. Sinoči je zunanji minister dr. Ninčič izvedel konsekvence iz katastrofe politike, za katero je on neposredno odgovoren. Podal je demisijo, ki je bila takoj sprejeta. Mi smo že včeraj povda-rili, da je ostavka zunanjega ministra edino mogoči prvi odgovor Jugoslavije na vse to, kar se je dogodilo zadnje dni v Tirani in Rimu. Odhod dr. Ninčiča je priznanje pred narodom in svetom, da smo v svoji politiki napram Italiji do-sedaj hodili po napačnih potih in da je skrajni čas za obrat.
Danes je dr. Ninčiču sledil celokupni kabinet g. Uzunoviča. Po popolnem brodol.omu v notranji politiki, je sedaj režim RR napovedal svoj bankrot na zunanjepolitičnem terenu. V notranji politiki so vlekli nemogočo situacijo brez obzira na življenjske interese naroda naprej, ko so pa privedli Jugoslavijo še v njeni mednarodni poziciji na rob propada in v objem skrajnih opas-nosti, so se vendarle odločili, da napo-vejo konkurz.
Demisija vlade g. Uzunoviča znači moralični in politični krah režima RR.
Izzvan je ta polom na velevažnem, za bodočnost naše države skorajda uso-depolnem vprašanju našega zunanjepolitičnega sistema. Rešitev krize bi se morala torej pravilno usmeriti po novih linijah naše bodoče politike. Ako bi bile naše notranje politične razmere konso-lidirane, bi mogli brez dvoma pričakovati, da se bo to tudi zgodilo. Toda, vse kar nam dosedaj javljajo skromne brzojavne vesti iz Beograda, kaže, da je krah režima RR le povod za nove politične intrige, novo borbo za ministrske portfelje, prilika za reševanje partizanskih razprtij in za strankarsko-politič-ne špekulacije. Veliko državno vprašanje se tako v rokah zaslepljenih strankarskih voditeljev, ki polni skrbi za interese svojih partij nimajo časa se brigati za interese svojega naroda in države. pretvarja v partizansko zadevo.
Prvi se je že oglasil g. Radič. S krepkim sunkom je spravil s poti kamen spodtike, ki ga je sam'"s fako teatrsko slovesnostjo pred nekaj dnevi vrgel Pašiču pod noge. V strahu, da bi katastrofa režima mogla pogoltniti niega in njegovo HSS. ie že sinoči z izgovorom, da je treba sedai vso pozornost posvečati zunanji politiki, postavil novo teorijo, da »anketni odbor in korupcija itak ne mdeta». Z drugimi besedami, g. Radič se na vse strani priporoča in albansko-italijanska afera je radičevski politiki le dobrodošel povod, da likvidira nekatere nerodne konflikte z zavezniki ter poskusi režim RR zopet spraviti v sedlo.
Podobna stremljenja je opažati pri radikalih. Sicer se zatrjuje, da bi se radikali radi znebili radičevcev, toda le zato, ker upajo dobiti za zaveznike gospodo iz takozvane ožje opozicije, ki naj bi za ceno ministrskih portfeljev dali radikalski stranki "generalni pardon ter jo rešili v najkritičnejšem momentu neizogibnega propadanja. Ali je mogoče,' da bi veliki gromovniki opozicije, ki so stalno proglašali, da je odstranitev radikalov z vodstva države predpogoj ozdravljenja države, bili sedaj pripravljeni sodelovati pri spasavaniu radikal-ske stranke in pomagati pri akciji, katere cilj očividno ni revizija celokupne naše zunanje in notranje politike, temveč odstavitev vprašanja korupcije z dnevnega reda in utrditev radikalske moči v državi? Ali bo hotela Demokratska zajednica zameniti Radičevo stranko ter voziti strašno obremenjeni voz naprej, kjer ga je pustil v blatu nesrečni režim RR?	<1 Gotovo, izločitev Radiča in njegove stranke iz vodstva države bo celokupna jugoslovenska javnost pozdravila z globokim oddihom zadovoljstva. Toda ali se ie nadejati, da se z vstopom Demokratske zajednice, h kateri se, dosedaj sicer brez upa, stiskajo klerikalci, vzpostavi nov sistem, ki bi prelomil z dosedanjimi nesrečnimi in pogubnimi metodami, z dosedanjo lenobo in malomarnostjo režima, z njegovo brezbrižnostjo za vsa važna vprašanja našega gospodarskega. socijalnega in kulturnega življenja? Ne rečemo, da ne verujemo v dobro voljo davidovičevcev, a manjka nam vere v njihovo sposobnost in silo.
Kakor je videti, se problem, ki so ga postavili na dnevni red najvažnejši zunanjepolitični dogodki, rešuje po naši nesrečni «stari navadi» — ne programa-tično. temveč partitzansko-taktično. Ako je Ninčičeva demisija pomenila priznanje, da je naša dosedanja zunanja politika v bistvenih točkah postala insol-ventna, je morala demisija celokupne vlade biti deklaracija, da smo odločeni kreniti na nova pota. Sestava nove vlade bi torej morala biti že sama na sebi nov program, bi morala nuditi garancijo, da bo Jugoslavija hodila v zunanji politiki nova pota in da jih bo hodila s krepkejšim korakom. A to je mogoče le, če se istočasno pristopi sanaciji na-
V pondeljek zvečer je podal ostavko minister zunanjih del dr. Ninčič, včeraj pa je demisijonirala celokupna vlada g. Uzunoviča.
Beograd, 7. decembra, p. Sinoči je bil min. predsednik Uzunovič dolgo časa v avdijenci pri kralju. Nato je vladar sprejel ministra dr. Ninčiča in ministra pro-svete Mišo Trifunoviča.
Ko je dr. Ninčič prišel ob 10.15 z dvora, je sporočil novinarjem, da je pravkar podal kralju ostavko kot zunanji minister.
Med dr. Ninčičevo avdijenco so se mudili v predsedništvu vlade Uzunovič, Miša Trifunovič in drž. podtajnik An-drija Petrovič.
Besedilo ostavke zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki jo je poslal min. predsedniku Uzunoviču, se glasi:
«G. predsednik! Vodil sem politiko, ki sem jo smatral, da je najugodnejša za mojo državo in na medsebojno določe-nih osnovah, katerih sem se ves čas svoje uprave v poverjenem mi ministrstvu lojalno držal. Zadnje dni pa se je medtem pripetilo nekaj, kar je omajalo moje prepričanje, na katerem sem zasnoval svojo politiko. Radi tega imam g. predsednik čast, obvestiti vas, da podajam s tem ostavko na položaj ministra zunanjih del.
Dr. Momčilo Ninčič.® Beograd, 7. decemebra, p. Danes do-
poldne so se v ministrskem predsedništvu sestali radikalski ministri k daljši konferenci. Ob 10. dopoldne se je ministrski predsiednik Uzunovič podal v dvor ter je bil takoj sprejet v avdijenci. G. Uzunovič je izročil kralju ostavko celokupne vlade. Kralj je demisijo sprejel.
Po avdijenci se je g. Uzunovič vrnil v ministrsko predsedništvo, kjer se je konferenca nadaljevala.
Ministrski predsednik je takoj sporočil predsedniku Narodne skupščine demisijo vlade ter ga prosil, da o njej obvesti parlament.
Seje Narodne skupščine so odgodene.
Beograd, 7. decembra, p. Demisija ministra Ninčiča je napravila, kakor javljajo, v vsej Evropi velik vtis ter se splošno komentira kot dokaz jako težavnega položaja, ki je nastal vsled nelojalne politike Italije. Vsi evropski kabineti se interesirajo za razloge in danes so inozemski diplomati prihajali ves dan v zunanje ministrstvo po informacije. Popoldne je obiskal angleški poslanik Cunard ministrskega predsednika, s katerim je imel dolg razgovor. Našim poslanikom v inozemstvu so bile poslane obširne instrulonje.
Vlado sestavila zopet Uzunovič
Kralj je poveril Uzunoviču mandat za sestavo nove vlade. — Obseg mandata še ni znan. — Uzunovič ponudil sodelovanje davidovič evcem.
Beograd, 7. decembra, n. Ko je kralj sprejel demisijo vlade g. Uzunoviča, je bil poklican v avdijenco predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič, ki je vladarju svetoval, naj poveri mandat za sestavo nove vlade zopet Nikoli Uzunoviču. Brez običajnega konzulti-ranja voditeljev parlamentarnih skupin je kralj nato zopet poklical k sebi gospoda Uzunoviča in mu res poveril nalogo, da zopet sestavi vlado.
O vsebini in obsegu novega Uzunovi-čev.ega mandata do večera ni bilo mogoče doznati ničesar točnega. V Uzu-novičevi okolici zatrjujejo, da se mandat glasi le na sestavo parlamentarne deiovne vlade brez kake omejitve. To je potrdil tudi skupščinski predsednik Trifkovič, ki je novinarjem izjavi!, da gre morda samo za rekonstrukcijo sedanje vLade, v katero pa bodo morda vstopili tudi davidovičevci.
Popoldne ob 4. sta se v predsedništvu vlade sestala podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič in Niko-la Uzunovič. Po kratkem razgovoru je odšel Mihajlovič k Pašiču, kamor mu je kmalu nato sledil tudi Uzunovič. Po skoro dveurnem razgovoru s Pašičem se je Uzunovič vrni! v ministrsko predsedstvo in je telefonično prosi! Ljubo Davidoviea, da pride k njemu. Davidovi^ je čakal na vabilo v svojem klubu in je takoj odšel k Uzunoviču, pri katerem je ostal celi dve uri.
Pri odhodu iz predsedništva vlade je
Davidovič izjavil novinarjem, da ga je Uzunovič povabil, naj vstopi njegova stranka v vlado. Stavil mu je tudi konkretne predloge, ki naj bi tvorili bazo za sodelovanje med radikali in demokrati. Kaki so ti pogoji, o tem se gospod Davidovič ni hotel izjaviti. Oif^el je takoj v svoj klub v Narodni skupščini, kjer je bila zbrav /ečina demokratskih posiancev, navzoča sta bila tudi zastopnika muslimanov dr. Behmen in dr. Spa. ho. Davidovič je referiral o svojem razgovoru z Uzunovičem in sporočil, da se bo jutri ž njim zopet sestal. Poprej pa mora vedeti za stališče kluba do Uzu-novičevih predlogov. Klub je pozno zvečer svojo sejo prekinil in jo bo nadaljeval jutri zjutraj.
Po svojem sestanku z Davidovičem je odšel Uzunovič zvečer zopet na dvor, kjer je poročal kralju. Ko je odhajal z dvora, je Izjavil novinarjem: «Danes ste videli, kako je stvar tekla. Odkar smo govorili, sem bil skupaj s Pašičem in Davidovičem. To je bilanca današnjega dne, jutri pa bomo videli dalje.» Na vprašanje, ali se je razgovarjal z doktor Korošcem in ali se bo z njim sestal, ni Uzunovič ničesar odgovoril, temveč samo mahnil z glavo ter se odpeljal v predsedništvo vlade. Tam je delj časa konferiral s Simonovičem, Srškičam, Mišo Trifunovičem, Ninkom Peričem, Vlado Andričem in Ilijo Mihailovičem, potem pa se je proti 10. zvečer odpeljal domov.
Razočaranje v radikalski h vrstah
Značilno postopanje krone pri podelitvi mandata. — Uzunovi-čeve težave. — Uzunovič ne želi sodelovanja z radičevci. —
Pesimistične prognoze.
Beograd, 7. decembra p- Dogodki današnjega dne se v političnih krogih živahno komentirajo. Kriza se rešuje na neobičajen način. Zatrjuje se, da je predsednik skupščine Trifkovič pri današnji konzultaciji predložil kralju, naj poveri mandat za sestavo nove vlade šefu najjačje stranke g. Pašiču. To se pa ni zgodilo, marveč je kralj poklical g. Uzunoviča ter mu dal mandat. Med radikali je dejstvo, da je bil šef stranke prezrt, napravilo silen utis ter se komentira kot dokaz, da krona odklanja povratek Pašiča na krmilo. Pašičevci so takoj pričeli akcijo, da mora Uzunovič mandat vrniti, ker nima odobren ja kluba. Uzunovič se je trudil, da v dolgem razgovoru s Pašičem pridobi pristanek šefa stranke za svojo misijo Razgovor je bil zelo živahen in Pašič dolgo ni hotel pristati.
Pašičeva pozicija je od včerajšnje seje glavnega odbora NRS zopet jač-ja in vloga, ki jo je prevzel g. Uzunovič. se zdi jako težavna. Ne more se trditi, da je uspeh že siguren. Stališče napram pašičevcem si je g. Uzunovič nekoliko olajša! z izjavo, da nikakor ne želi več sodelovati z radičev-
■	■ i ■	-i	-r
ših notranjih prilik in se etablira režim, ki pomenja definitivni prelom z žalostno dobo RR.
Vse, kar nam danes javljajo iz Beograda, pa govori Ie o tem. kako se radikali in radičevci trudijo, da bi vsak svojo barko rešili iz viharja . . .
ci, temveč da bo skušal vse storiti, da jih zamenja z drugo kombinacijo. Tudi je dal gotove garancije glede anketnega odbora.
Pašičevci vztrajajo pri tem, da bo vsaka kombinacija z Uzunovičem na čelu pomenila le nadaljevanje dosedanje. latentne krize, češ radikalni klub ne bo prej zadovoljen, dokler ne vidi svojega šefa na krmilu vlade.
Protestni shodi Narodne odbrane
Beoarad. 7. decembra, p. Narodna odbrana je na svoji seji sklenila, da priredi v nedeljo protestne shode v vseh večjih krajih domovine povodom postopanja Italije.
v Bavidtavicevem klubu
Beograd. 7. decembra, n. Danes dopoldne je bila seja demokratskega kluba, na kateri se je izvršila rekonstrukcija njegovih lunkcijonarjev. Dr. Kumanudi je skupno s svojim posianiškim mandatom odložil svoj mandat v klubu. Za predsednika je bil izvoljen Davidovič, za podpredsednika Rista Jojič in Radoslav Agatonovič, za tajnika Jo-van Jovič, za blagajnika Ljuba Mihajlovič. Nato je Davidovič poročal klubu o težki politični situaciji in pozval člane, da ostanejo zbrani stalno, da bi se mogli posvetovati. Klub je ves popoldan do kasno zvečer ostal zbran, tudi v času, ko je bil Davidovič pri Uzunoviču.
Uzunovičeva pogajanja z davidovičevci
Velik odpor med radikali, zlasti bosanskimi. — Zahteve in pomisleki davidovičevcev. — Skoro nepremostljive težave za koalicijo. — Skeptično presojanje v političnih krogih.
Beograd, 7. decembra p. V politični javnosti je vzbudila danes popoldne največjo pozornost vest, da ie g. Uzunovič povabil na sodelovanje Davidovičeve dera.okrate. Čeprav se je že cele tedne govorilo o vstopu davidovičevcev v vlado, je Uzuno-vičevo formalno vabilo vendar vplivalo naravnost sertzacijonalno, obenem pa povzročilo tudi mnogo razburjenja. Najbolj neprijetno iznenaden je bil St. Radič, ki ni mogel prikriti razočaranja, da se je Uzunovič poprej sestal z Davidovičem kakor ž njim. Tudi slovenski klerikalci so nezadovoljni, da dr. Korošec ni bil pozvan niti v avdijenco h kralju niti na razgovor z Uzunovičem.
Radikali sami spremljajo Uzunovičeva pogajanja z Davidovičevci z zelo mešanimi občutki. Sodelovanje s celo demokratsko zajednico, torej tudi z muslimani, odločno odklanjajo predvsem bosanski radikali, ki .izjavljajo, da bi iih njihovi volilci zapustili, ako bi šli skupno z muslimani. A tudi drugi radikali zlasti srbijanski, se ne ogrevajo za koalicijo z davidovičevci, ker vedo, da bi ti ne bili tako poceni kakor so radičevci, Zlasti se boje, da bi davidovičevci zahtevali ključ . za nameščanje uradništva in bi morali radikali žrtvovati celo vrsto današnjih pozicij.
Kakšne predloge je stavil Uzunovič na današnjem sestanku Davidoviču za sodelovaje v vladi, ni točno znano, ker nočejo niti Davidovič sam, niti člani njegovega kluba, katerim je nocoj poročal dati nikakih tozadevnih pojasnil. Zatrjuje se, da ponuja Uzunovič demokratom vsa dosedanja radi-čevska ministrstva in še ministrstvo za zunanje zadeve, ako se sestavi nova vlada brez radičevcev. Ako ostanejo radičevci v vladi, bi dobili demokrati tri ?li štiri portfelje, med njimi tudi zunanjega. Davidovič je zahteval baje pet mandatov in izjavil, da si mcvra njegov klub pridržati pravico veta za nekatere radikalne politike, ako bi hotel radikalni klub komandiratj v novo
v strahu za svoje mesto v vladi
Ponuja radikalom odgoditev vseh korupcijskih vprašanj. — Čakal je včeraj zaman ves dan, da se ga zove na razgovore. —
Seja kluba HSS.
Beograd, 7. decembra, p. Radič, ki ie vče raj prispel v Beograd, je danes dopoldne na vse načine skuša 1 poboljšati situacijo za. svojo stranko. Očividno nervozen, da ga nihče ni zvai na razgovor in da Uzunovič radičevskih ministrov pred odločitvijo o ostavki kabineta ni konzultiral, je izjavljal novinarjem, da smatra obnovitev koalicije RR za potrebno, češ, da je edino ona sposobna rešiti težavno zunanje politično situacijo. Izjavil je, da je treba sedaj vprašanje korupcije odložiti. »Naša korupcija nam ne bo ušla! Imamo pošteno vlado, ki je proti korupciji! Rešimo albansko stvar. Narod mora imeti najprej sigurno zunanjo politiko. Jaz bi bil za to stališče v Narodni skupščini in če bom šel k Uzunovič-u, mu bom rekel: Uredite, kar je z Nmčičem. Uredite z Rusijo in Bolgarsko in v tem mesecu ali dveh, dokler ne bo gotov z delom anketni odbor, moramo urediti naš zunanji položaja
Popoldne je Radičev optimizem precej pojenjal. Novinarjem ie izjavil, da bo tudi on šel k Uzunoviču, ker je le-ta bil kot mandator krone najprej pri Pašiču; to je tudi pravi red, da gre Uzunovič, ki ima man dat, najprej k šefu največje stranke. Ko so novinarji pripomnili, da je Davidovič baš sedaj pri Uzunoviču je rekel Radič: »Eto
vlado.
Sicer pa je bil današnji sestanek m«d Davidovičem in Uzunovičem pred vsem informativnega značaja, ker je Davidovič izjavil, da mora najprej izvedeti, kakšne stališče zavzema napram Uzunovičevim predlogom njegov klub.
Davidovičevci sami se izražajo o vabilu za vstop v vlado zelo rezervirano. Njihovo stališče je označil posl. Milan Grol novinarjem približno tako - le: <U ver jeni smo, da radikali še vedno ne mislijo iskreno na sodelovanje z nami. Sami si v tem vprašanju še niso na jasnem. Saj niso še niti povedali, ali žele sodelovati samo z nami, ali pa s celo Demokratsko zajednico. Mi nočemo nikakih licitacij in transakcij glede anketnega odbora. Ta nima posla z vlado in mora svoje delo nadaljevati in objektivno končati. Kar se tiče zunanjega ministrstva, ki nam ga ponujajo radikali, je treba pomisliti, da to ni nikaka parada za demokrate, temvei usluga, ki jo demokrati napravijo radika. lom. Ni lahko v teh težkih časih biti minister za zunanje stvari, stranka od tega nima ničesar.®
Posl. Grol je dalje zatrjeval, da je demokratski klub nocoj razpravljal le o načelni strani in glavnih linijah svojega sodelovanja v vladi. S podrobnostmi, zlasti z vprašanjem razdelitve portfeljev se še ni baviL Klub je bil soglasno mnenja, da je možen vstop v vlado le, ako je upati, da pride potem do zboljšanja današnjih nevzdržnih razmer. Zlasti je treba rešiti finančno vprašanje v pr»-čanskih pokrajinah in pa vprašanje javne varnosti v Južni Srbiji. Tudi v teh pogledih morajo demokrati dobiti zadostne garancije, predno stopijo v vlado.
V zvezi s to zahtevo so bile nocoj razširjene vesti, da zahtevajo demokrati za sebe notranje in finančno ministrstvo. Radikali pa to zahtevo odklanjajo. Ker prihajajo k temu še velike druge težkoče, se presoja nocoj v političnih krogih možnost radikalno-demokratske koalicije zelo skeptično.
vidite, on konzultira šefe strank.« Na daljnje -vprašanje novinarjev, ali smatra, da bo ostala v vladi tudi njegova stranka.,, je Radič izjavil z velikim naglasom: »Smatram, da je danes najneugodnejši moment, da bi bili Hrvati izven vlade. Sicer pa bi se moglo napraviti tudi ta eksperiment. Vendar pa tn ne morem ničesar smatrati, tu ni verovanja ali prepričanja, to se bo vse videlo«. Radič misli, da je vendarle intriga vest, da je Uzunovič na seji radikalnega kluba izjavil, da nikakor ne bo delal z Radičem. Novinarji so ves popoldne opazovali, da ie Radič zelo nervozen m mrk, kar ni njegova navada.
Ves dan ie Radič čakal in se posvetoval v svojem klubu. Ob 30.30 ie stopil iz dvorane zelo slabe volje in nerazpoložen. Novinarjem ni hotel dati nikakih izjav. Na potu od kluba do avtomobila ie govoril o indefirentnih stvareh, češ, da morajo radičevci biti v vladi zato, »jer rade«. Na vprašanje novinarjev, ali je pripravljen iti v opozicijo, ni odgovoril ničesar. Vaš dopisnik pa doznava, da ie klub HSS danes zvečer razpravljal o možnosti, da bo morala HSS v opozicijo vendar si je Radič dal izglasovati pooblastilo, da sme poizkusiti vse, da ne pride do ukinjenja sedanje koalicije.
Papeška stoika in Mussolini
Rim, 6. decembra, d. Kardinal Vannutel« li, ki je obenem škof v Ostiji pri Rimu, je pričel, ko je pred zastopniki države klu ški bodo znašali 8 milijonov lir. Za to bas ziliko nabirajo prispevke tudi med Sloven* ci. Ob priliki svoje devet desetletnice je ta vatikanski vele dostojanstvenik in papežev intimni zaupnik podal dvema urednikoma fašistovskega dnevnika «Impero» značilne izjave o razmerju med Vatikanom in fas šizmom.
Kardinal je med drugim izjavil: Prepri. čan sem, da se aotovo dospe do cilja. Mus. solinija sem občudoval že ob njegovih pr« vih dejanjih, ko je stopil na čelo vlade. Občudoval sem ga tudi tedaj ko bi mi mo. glo to občudovanje povzročiti neprijetno, sti. Zato sem sedaj tem bolj vesel, ko vi. dim, da se zbira vedno več soglasja okoli moža, ki ga je božja previdnost poslala Ita. lijL Motil sem mnogo in molim zanj, da bi mogel dokončati ogromno delo, ki ga je prpičel, ko je pred zastopniki države klij cal Boga na pomoč pri svojem težkem delu. Benito Mussolini bo z božjo pomočjo, ki se je že večkrat očitno izkazala, gotovo dosegel srvoj cilj.
O razmerju med cerkvijo in državo je izjavil kardinal, da vlada na obeh straneh najboljša volja priti do pravičnih rezulta. tov. Vprašanje je sicer težko, ni pa neraz= rešljivo. Izrazil je željo, naj bi se ta spor kmalu rešiL
Volilni teror na Madžarskem
Budimpešta, 7. decembra, g. Vladni pri« tisk na volilce je vedno hujši, tako da je mnogo opozicijonalnih' politikov umaknilo svoje kandidature. Na deželi se je spričo terorja vladne stranke polastila prebival, stva popolna apatija. Doaslej je že 82 vo. lilnih okrajev, kjer se je prijavil le po en kandidat in ga je smatrati že za izvoljen neoa, ako se v zadnjem trenotku ne prija. vi protikandidat. Od teh 82 okraje-" je 66 v vladnih rokah. Štefan Rakovszkv je iz. javil, da zato ni hotel sprejeti nobene kan. didature. ker noče imeti ničesar skupnega z volilnimi sleparji. Vlada nastopa proti opoziciji z nezaslišanim terorjem, ki je ce« lo v zgodovini madžarskega volilnega na. silja osamljen. Edino upanje v takih raz. merah je, da bo vlada, ki je dosegla višek svoje moči, morala prav kmalu pasti. Vla» da strelja preko cilja. Opozicija nima spri. čo vsega tega druge dolžnosti, kot da v deklaraciji vsa ta nasilja vlade javno žigo« sa in ostane potem pasivna.
Churchill obišče Mussolinija?
Pariz, 7. decembra, s. aPetit Parisien® pr;-vi, da se angleški zaldadni kancelar Chur chill, ki je bil včeraj s francoskim ministrskim predsednikom Poincarejem na obedu na angleškem veleposlaništvu, odpelje » Rim, kjer se sestane z Mussolinijem,
pojavila potreba za zaščito njegovega režima. V tej konvenciji so tudi določene napadalne operacijske baze Italije, ki so: Valona, Drač. San Giovani di Medna in Skadar. Ta konvencija je bila sklenjena na podlagi čl. 1. pakta, v katerem se govori o ohranitvi političnega režima v Albanji.
Tajna vojna konvencija med Italijo in Albanio
Italijansko vojaštvo na razpolago Albaniji — Italijanske operacijske baze v Albaniji.
Beograd, 7. decembra, p. <Politika» navaja v zvezi s tem vest iz Skadra. ki poroča iz Tirane, da se je 27. pr. m. razen prijateljskega pakta podpisala tamkaj tndi tajna voina konvencija med Italijo in Albanijo. Po tej tajni konvenciji in v duhu prijateljskega pakta se obvezuje Italija, da daje Ahmed Zogi na razpolago tudi svoie čete. kadarkoli se bo
Likvidacija albanske samostojnosti
Albanska afera še vedno vznemirja našo javnost. — Velik interes evropskih diplomatov. — Pred objavo našega pakta s Francijo. — Neumestni italijanski predlogi,
Beograd, 7- decembra p. Albansko -italijanski pakt je še vedno na dnevnem redu. kar se je moglo včeraj kon-stat-rati po izredno mnogoštevilnih po-setih diplomatskih zastopnikov v zunanjem ministrstvu Pri dr. Ninčiču in njegovem pomočn"ku J. Markoviču je bil včeraj pravi deiile diplomatov. Posedli so ju poleg drugih angleški poslanik Cunard, francoski poslanik Gre-nard, avstrijski poslanik Hoiiinger, bolgarski poslanik Vakarevski. poljski poslanik Okenski in odpravnik albanskega poslaništva. Vsi so se hoteli informirati o nadaljnjem razvoju položaja po podpisu italijansko-albanskega prijateljskega pakta
Beograd. 7. decembra r. V pol ticmh krogih se zatrjuie, da bo pakt prijateljstva med Italijo in Albanijo pospešil objavo pakta prijateljstva med Jugoslavijo in Francijo, ki je bil podpisan že pred daljšim časom.
Beograd. 7 decembra p. Italijansko časopisje komentira pogodbo z Albanijo in piše zlasti o tem, da je italijanski poslanik v Beogradu Bodrero zahteval
Italija izziva nov evropski konflikt
Pravilna in pravična sodba o italijanskem imoeri?aIizmu v Moskvi. — Balkanska borba pomeni boj med Francijo in Italijo.
Italija smatra Balkan za svojo bodočo kolonijo!
Drugi dan ženevskega zasedanja
Včerajšnja seja zgolj upravnega značaja, — Informativni razgovori med diplomati. — Dr. Beneš referent o razorožitvenem vprašanju. — Možnost kompromisa glede vojaške kontrole v
Nemčiji.
od jugoslovenske vlade, naj ostane do poslednjega upora v Albaniji nevtralna in naj naroči svojim obmejnim ob-iastvom, naj ne intervenirajo. Z mero-dajne strani je dobilo »Vreme« to-le informacijo o tej stvari:
Taka zahteva italijanskega posIan:ka ne bi imela niti smisla, ker so jugoslo-venska oblastva že od začetka neredov v Albaniji, torej še preden so začeli kakršnakoli razgovori z italijanskim poslanikom v Beogradu o tem, bila sama ob sebi na stališču, da se ne smejo vmešavati v notranje zadeve sosednje neodvisne države Albanije. Zato ta vest italijanskih listov ne odgovarja resnici.
Beograd. 7 decembra p Mussolini-jeva vlada je potnm našega tukajšnjega poslanka poslala naši vladi oi cijei-ni predlog nai tudi ona sklene z Ahmed Zogom pogodbo ki bi bila v vseh točkah istovetna z albansko-italjansko pogodbo Te posebne nogodbe bi dejansko tvorile organsko celoto ter bi imele naslov tripie-alliance
Moskva, 7. decembra, p. Med razr.ravo_ o mednarodnem položaju na konferenci komin-Jeme v Moskvi po ruski in inozemski dele-pati posvetili posebno pozornost Mussolini-jevi politiki.
Manuilski je v imenu internacijonale izr javil, da se razvija delo italijanskega int perijalizma v treh smereh, in sicer na Balkan,' v Turško iu na Sredozemskem morju Po vojni Uoee I*a!iia konkurirati An-liji in Franciji t splošnobalkanski politiki. Z ugrabljeni*ni R«-ke ter ufvrstenjem v Alha riji je italijanski iniperijalizem pretvoril Jadransko morje T italijansko morie. Toda tudi na tera se ne ustavlja in v stremljenju da se na-lani ca Grško, skuša Ttaliia zapreti Jugoslaviji izhod ua Ese.i?ko morje. Ker pa je v teb vprašanji!) prizadeta tndi Francija postaja borba ua Balkanu takfirno horha med Italijo in Francijo. Italijanski imperija lizein je "nevaren zlasti radi teea. ker more rsled vejne va Balkanu ali s Turčijo nastati požar spiošnesa evropskeea kmitlikta.
Drugo pot italijanske ekspanzjie na bližnjem Vzhodu tvori Turška s svojo provinco Adalijo. Tu je najbolje pripravljen teren za 'borbo. Na otokih Lotosu in Rodu so Italijani zgradili avijatično in pomorsko bazo ter so žrela svojih b-terij usmerili proti Adaliji Izzivalno obnašanje Mussolinija je že več krat povzročilo zmešnjavo v Kemailovi Tur ciji. Kakor znano, je pri kapitulaciji Turške v moeulskesi vprašanju isrral značilno ulogo
tndi pristanek ItMiie oo Mussoiinijevem demonstrativnem potovanju v Liri jo.
Končno tvorilo tretio r>o1 itnliianskeOT imperija lizma Sredozemsko morje in afriške kolonije — Konferenca kominterne je izdelala proglas o potrebi borbe z italijanskim fašizmom.
Pariz. 7. decembra. 1. tjorrrnab prinaša zanimivo sliko o italijanski psihi. ki mu jo ie poslal niecov dopisnik iz Italije. Članek veli med drueim:
Čeprav se nieno prebivalstvo hitro množi. ima Ttalija ozemlje, ki ie nekako v sredi med polovico in dve tretjini površine Francije. Kljub svoji znani skromnosti nima Italijan ni?e<5ar doma. d" bi se preživljal Ni pretirano priznati, da Ttslija nima kolonij. Potrebno je. da se včasih zamisli svet v kožo irtKTih štirideset miliionov Hudi živi na revnih Heh Zato ni čudno, da gledajo z zavist jo in žalost io na krasne domove svojih bolj srečnih sosedov Kadar je kak nare-d v takem položaju, v katerem ie tudi Nemčija, se pojavlja fenomen, ki ga imenuje ?vet ira-perijalizem Naravno je. da še triko lepe fra-je o mednarodni morali ne mnreio nikdar spremeniti ta dejanski stan (Kljub tako veliki plodnosti pa je zadnji ministrski svet na Mussoliniiev predlog sklenit uvesti progresiven davek na vse sanice od 25 do (to let. Dohodki tega davka sredo v prid državnemu zavodu za zaščito mater m sirot. Op. ur.)
„Red in mir" v Italiji
Proces proti Zaniboniju, — Krvavi spopadi med fašisti in nasprotniki.
Bim. 7. decembra, o. Neka rimska agen tura zatrjuje na podlagi informacij, ki jib^ie dobila iz sodnijskih krogov, da se prične
sodna razprava proti majorju Zaniboniju. ki je obdolžen nameravanega atentata na Mussolinija, dne 20. januarja. Računajo, da proces ne bo trajal nad teden dni. Razprava preti Angležinji Gibsonovi prične koncem februarja.
Brescia. 7. decembra, o. V vasi Urago Mella pri Bresciji se je snoči pripetil krvav dogodek. Dva fašista, ki sta se okrog po! nc-či vračala proti domu. sla naletela na vi njenega moža, ki se je dr! na vse grlo, zraven pa zmerjal in klel. Fašista sta ga ustavila in spoznala v njem nasprotnika fašizma. }-o imen j Ganiba. Zahtevala sta, naj takoj neha peti. Nžctalo je prerekanje, pri kate-
rem je Gamba nenadoma potegnil iz žepa dolg nož iD ga zasadil enemu tašistu * vrat. Napadalec je pobegnil, ranjenega fašista, ki je star 25 let in se piše Luigi Unga-ri, pa so prepeljali v bolnico. Zdravniki pravijo, da je malo upanja, da bi okreval. Domnevajo da je Gamba, ki se je pred kratkim vrnil iz Francije, hote) maščevati svojega brata, katerega so fašisti pred tremi meseci krvavo pretepli Policija je aretirala vso družino napadalčevo in enega njegovih prijateljev O napadalcu Gambi samem pa ni ne duha ne sluha.
Napoli, 7 decembra, o Sa stanovanju komunista Esposita, ki je pred kratkim napadel nekega fašista, je policija izvršila hišno preiskavo. Našli so pri njem štiri puške in triDogo revolverjev in nabojev.
Francoske obrambne priprave ob italijanski meji
Pariz, 7. deccinbra. s. «Ocure» prinaša iz Niče vest od 4. t. m., ki jo označuje kot zakasnelo Ta vest pravi, da doslej še ni bilo znano, da se pri Mentoni ob Sredo* zemskem morju zbirajo čete. Na podlagi prefektove okrožnice pa se o tem sedaj poroča, ne da b: s tem prišla francoska ob* lastv2 v zadrego.
Po tej francoski brzojavki vozijo že dni skozi Nico vlaki š transporti proti Mentoni. V pristanišču v Niči je več trans, portnih parnikerv in troje podmornic Včc= raj je dospel v tamošnjo vojašnico oddelek čet z oklepnimi avtomobili Vse te korake je vlada storila zaradi možnosti kakega in« cidenta Okrožnica opozarja prebivalstvo, raj se zaradi tega ne razburja Vendar so trgovci v Niči precej vznemirjeni. Naglas jati je treba tudi. da je italijanskosfraa. coska meja strogo zastražena in aa jc vse pripravljeno na morebiten napad čraosrajčs nikov.
Doslej še ni bilo mogoče dohiti s uiads ne«a mesta potrdila te vesti.
Ameriški kongres
Washingion, 7. decembra, (pr.) Kongres sc je danes sestal k svojemu poslednjemu zasedanju v svoji funkcijski dobi. Zase-cas nje bo trajalo do 4. marca 1927.
Prvi bolgarski katoliški škof
Rim, 7. decembra, o. Včeraj se je vršila v cerkvi sv Klementa za Rimljane povsem nenavadna cerkvena slovesnost. Posvečen je bil namreč za škofa bolgarski svečenik Kurtev, ki je tako postal prvi bolgarski ka. toliški Škof Cerkveni obred posvečenja se je vršil v staroslovenščlni pri čemer so uporabljali v glagolici pisane knjige Pri obredu je pel staroslovtnske liturgične pes. mi zbor gojencev msinskega kolegija N« številne udeležcnce jc napravila cerkvena svečanost globok vtis Po posvetitvi je sprejel škofa Kurtcva papež v avdijenci.
Nove italijanske province
Rim, 7. decembra. I, Ministrski svet je sklenil ustanoviti 17 novih provinc, in si. ccr: Aosta. Bo!c&n. Brindisi. Castrogiovan« ni, Frosinone. C carica. M^ters. Nuoro, Pe« scara, Pisto-a. Ragusa. Rieti, Scvcaa, Terai, Varese, Vcrcclli ia Viterbo.
Ženeva, 7. decembra, (be-pr.) Dopoldne so se nadaljevali neobvezni razgovori in stiki med meredajnimi diplomati, ker je bila seja Sveta sklicana šele za popoldne. Van-dervelde je posetil dr. Stresemanna, italijanski delegat Sciaioja pa je bil pri nemškem delegatu Carusu. Baje je pri tej priliki sporočil Vandervelde nemškemu zunanjemu ministru' sklepe veleposlanice konference glede razorožitvenega vprašanja, ki j5h ie prinesel iz Pariza njen glavni tajnik Mas-stglL
Popoldne je bila druga seja Sveta Društva narodov, ki je. bila zgolj upravnega značaja. Sprejeto je bils poročilo o naseljevanju bolgarskih beguncev. Nato je bila zaupna seja, da se imenujejo novi tunkcijo-narji. Nemškega zunanjega ministra dr. Stre sematma ie zastopal mimsterijalni ravnatelj Schttbert.
Jutri sta dve seji Sveta o vprašanju razorožitve, na katerih bo češkoslovaški zunanji ministeT dr. Beneš podal več poročil, med njimi .o pripravah za razorožitveno konferenco. V četrtek poroča dr. Beneš o delovanju odbora Sveta Društva narodov za razorožitveno kcrmerecco.
Ženeva, 7. decembra (pr.) Dr. Beneš ir dopoldne delj časa konieriral v prisotnosti poljskega zunanjega ministra Zaleskega z Briandom. Kasneje.je izjavil dr. Beneš. da je zadobil vtis, da se bo aosegei sporazum, tako da se bodo dala rešiti najvažnejša vprašanja.
Pariz, 7. decembra s. Agence Havas poroča iz Ženeve o včerajšnjih konferencah zunanjih ministrov, da so predvsem razpravljali o treh v-prašamjin, namreč o razorožitvi, investigaciji rn posebni kontroli v Porenju. Razprava o teh predmetih je precej dozorela. »Petit Journal* poroča iz Ženeve. da stoji v tem vprašanju v ospredja tale kompromis: Mednarodna vojaška kontrolna komisija naj bi se odpravila čimprej, najbrže že prihodnji mesec. Nemčija P3 pristane na to, da izvajajo bodočo kontrolo cad demobilizirani® Porenjem solidarno
velesile, ki so podpisale locarnsko pogodbo toda zunaj Društva narodov. Francoski zunanji minister Briand je izjavil, da ima k vprašanju skorajšnje izpraznitve Potenja le še dodati, da je pripravljen dobrohotno proučiti vse možnosti, ki so s tem vprašanjem v zvezi.
Dunaj, 7. decembra (pr.) Kakor se čuje, je za predsednika mvestigacijske komisije Društva narodov za Avstrijo, ki naj prevzame vojaško kontrolo, določen italijanski genera' Marinetti, za Madžarsko pa angleški general.
Berlin, 7. decembra (pr.) Dočim presoja desničarski tisk pogajanja v Ženevi pesimistično, so informacije levičarskega časopisja poltie nade. Ti listi pričakujejo, da se do konca tedna doseže popolno soglasje. Zunanjemu ministru dr. Stresemannu blizu stoječa »Tagliche Rundsciia-jc pravi, da je težišče zadeve pri velepcslanišk! konteren-ci, pa naj izjavi, da ie kor.ee razorožitve v Nemčiji zadovoljiv ali ne. Pogajanja v Ženevi so zelo pod vtisom odkritij »Man-cnester Guardiana« o zvezah med nemško bramfoo in sovjeti. Z nemške strani se odklanja formula, da se s 1. jacutrjem ukme vojaška kontrola.
Glede utrjevanja na vzhodu Nemčije izjavljajo zapadr.e države, da ie nemško postopanje v protislovju z versaiHsko mirovno pogodbo. Ziasri naglašajo korierenco generalnega tajnika veleposlaniške konference Massiglija, ki je davi dospel v Ženevo, z nemškim delegatom Scfrutoertom. Po razgovoru ie biia nemška delegacija bolj optimistično razpoložena
Bern, 7. decembra, (br.) Svet Društva narodov je imenoval japonskega učenjaka Aikičija Tanakadateja za člana mednarodne komisije za duhovno sodelovanje. Italija je dobila sedež v komisiji za omejitev proizvajanja opija.
Ženeva, 7. decembra (be.) Generalni tajnik Društva narodov predlaga, nai se vrši svetovna gospodarska konferenca v Ženevi.
Važne politične spremembe v CSR
Vstop slovaške ljudske stranke in narodnih demokratov v vlado. — Odhod ministra Beneša. — Velike spremembe v čsL diplomaciji. — Beograjski čsl. poslanik odpoklican.
Praga, 7. decembra (pr.) Kakor pišejo listi, je za prihodnje fini pričakovati rekonstrukcijo kabineta z vstopom Hlinkove slovaške ljudske stranke in Kramafevih narodnih demokratov v vlado. S tem se bo podlaga nove vlade zaatno razširila.
V zvezijs temi spremembami se trdovrat no vzdržuje vest. da se minister Beneš, ki ie sedaj pri zasedanju Sveta Društva narodov, ne vrne več na svoje mesto. Mnogo pozornosti je vzbudilo dejstvo, da se v Pragi mudi washmgtocski čsl. poslanik Chval-kovsky. ki je bi! te dri opetovar.o pri pre-zidentu Masaryfcn v avdiienci. Poslanik
Chvalkovsky se smatra kot kandidat min. predsednika Švehle ca mesto zunaujega ministra.
Te dni se vrši velik revirment v čsl. diplomaciji. Odpoklicani so m. dr. poslaniki v Kodanju, Stockholmu lu Beogradu. Beograjski poslanik Jan Šeba je premeščen v ministrstvo. Naslednik mu dosedaj šc ni imenovan.
Praga, 7. decembra, (be) V obrambnem odboru senata ie napovedal minister za narodno hrambo zakonito predvojaško vžgejo mladine k militariziranin vsega naroda.
Fašistična akcija na Poljskem
Ustanovitev «Velikopoljskega tabora». — Težaven položaj
vlade Pilsudskega.
Varšava, 7. decembra, d. Veliko pozornost je zbudilo v vseh političnih krogih deistvo. da se je iz vrst desničarskih strank ustanovila fašistovska organizacija ki si je nadela ime «veiiko-poliski tabor* Njen ustanovitelj Drnovški je izjavil, da organizacija nikakor noče pospeševati padca vlade Pilsudskega. Ako pa bi bi! sedanji kabinet vsled neuspehov prisiljen odstopiti, potem je Velikopoljski tabor pripravljen prevzeti vlado. Dmowski .ie uvenen. da bo v tem primeru več političnih strank spreielo program te organizacije in se pod njenimi zastavami udeležilo skupnega dela.	, _ . ,
Listi poročajo, da položaj vlade m preveč trden, ker ie primanjkljaj državnega proračuna tako velik. Dmowski
misli, da bo mora! tudi zunanji položaj doprinesti do padca kabineta Pilsudskega. Zaenkrat ni računati s kako večjo akcijo Dmovvskega.
Veliko pozornost je zbudilo tudi dejstvo. da knez Janud Radziuil, vodja konzerva ti vcev. ki sedaj zborujejo v Krakovu. ne odobrava akcije D morskega. Predvsem je obsodil tendenco fašistov. ki hočejo morebitne neuspehe vlade izrabiti v svoje namene. Pri pogajanjih v Krakovu gre za tem da se vse konservativne organizacije na Poljskem strnejo. Knez Radziwil je izjavil, da bodo konservativci zavzeli do vlade pozitivno stališče in podpirali vse načrte Pilsudskega. ki gredo za tem, da država napreduje in se okrepi.
-S59-
Nova bolgarska nelojalnost
Sofija. 7. decembra. Bolgarski delegat v komisarijatu za naseljevanje beguncev pri Društvu narodov inženjer Saratov, a je sedaj v Ženevi in ki bo skupaj z boigar. skim finančnim ministrom Molovom zasto= pal bolgarske interese v Svetu Društva oa» rodov, je pred kratkim podal sanjskim no= vinarjem izjavo, iz katere je iap° razvnet r.o da bo bolg-arska vlada zahtevala od Društva narodov spremembo pogojev, pod katerimi ie bilo dovoljeno posojilo za bo., garske begunce Od Društva naroaov :mc= novani glavni komisar za naseljevanje beguncev Čharonne, ki je hkrati tudi itontro:= n; organ za uporabo posojila, je odpotova. skupaj z bolgarsko delegacijo v Ženevo m bo predloži! Svetu poročilo, kaj se je do= slej zgodilo z begunskim posojilom. Po_ pi= savi listov se sklepa, da so Bolgari pr.do. bili Charonnea za svojo tezo. po kateri naj bi se pogoji begunskega posojil« spremeni:; v toliko, da bi se smeli begunci naselje« vati tudi na ozemlju do 50 kilometrov od meje. Razen Charonnea imajo Svetu prec* ložiri poročilo tudi člani gos poda rsko-.f!= r.ančnc sekcije Društva narodov i-o.ter in Abram. ki sta pred kratkim tneia v Bo!= Carski anketo, ko ie bilo treba uveljaviti po sklepu Društva narodov zakon o bo.* gerski Narodni banki Izgleda, da Solter po» polnoma sprejema bolgarsko tezo. smatra pa, da je v Bolgarski mnogo nenaseljenih krajev, ki se morejo uporabiti za naselje* vanje beguncev, ki pa i:b ie treba prej iz« sušiti, tako da hodr zdravi
Dvomljivo je, ali se bo Svet Društva na» rodov sporazumel za spremembo svojih prejšnjih sklepov, ker je znano, da četni* ška akcija ob meji Se ni ponehala in aa bi se še povečala, ako bi se poboji begun* skega posojila spremenili
Ruski poslanik v Rimu odpoklican
Rim, 7. decembra, o. Danes ob 10-50 do* poldne je sprejel kralj ruskega poslan. dr Kerjenceva v poslovilni avdijecci Ka; kor znano, je dr Keriencev odpoklican, ker je imenovan za podpredsednika državne statistike v Moskvi. Poslanik odpotuje ju» tri iz Rima.
Mednarodni clearing med državnimi bankami
Berlin. 7 deccmbra. (be.) Kakor piše cBeriincr Tageblatt>, se je dosege! med Reichsbaako ter praško, dunajsko ia bu. dhnpeštansko državno banko sporazum glc-s ce mednarodnega kliringa, k; naj se kasne, je razširi tudi na ostale notne banke v Ev> ropi.
Tiralica za dr. Ahrerjem
Dunaj, 7 decembra (pr.) Vlada sporoča, da je avstrijski poslanik v NVashiagtonu dostavil b:v»eaiu finančnemu ministru dr Ahrerju poziv, naj se uemuoosia vme aa Dunaj. Banka Bose! zanika, da bi bila dr Ahrerju plačala 5O0.«Xl0 dolarjev provizije Zaradi odkritij v aferi tir Ahrer namerava švicarska skupina takoj odpovedati dolar, ski kredit Poštni hranilnici v znesku 45 ai. lijoaov šilingov.
Španske operacije v Maroku
Madrid. 7. decciabra. s. Španci so danes dopoldne začeli v .naroku opcracijo. k; je dovedia do zasedbe ozemlja plemena Beao. laita.
Naša zunanja propaganda
Italijansko-albanskj pakt. ki je spravil Albanijo popolnoma pod italijansko jerobstvo in dejansko pomaknil italijanske strategične pozicije vse do južno-srbske meie. je izzval burjo nezadovoljstva v naši državi Vse nepristransko javno mnenje vidi v njem težak poraz dr. Ninčičeve politike napram Itaiiji in Albaniji. To mnenje dele tudi naši prijatelji v inozemstvu Zato se ie tembolj čuditi članku, ki ga je napisal g. Paul du Bochet v <Tribune de Geneve» z dne 4. decembra. G du Bochet velja za velikega prijatelja Srbije dobil je tudi že naša visoka odlikovanja in stoji v ozkih stikih vseh kategorij z našim zunanjim uradom. Pri zasedanjih Društva narodov dobi prve informacije in navodila iz ust samega dr. Ninčiča. Z druge strani kaže g. Du Bochet zelo praktične simpatije za italijanski fašizem. Morda je po mnenju nekaterih čini-teijev naše zunanje politike to bilo nekaj časa v skladu Po sklepu italijan-sko-albanskega pakta pa bi se ljudje, ki uživajo simpatije in podporo našega zunanjega ministrstva morali pač odločiti na eno ali drugo stran.
V članku »Albanske zadeve« pa skuša g. Paul du Bochef na silo božjo opravičiti albansko-italuanski pakt Tako piše na koncu svojega članka: cPri-jateljski in varnostni pakt. ki ga je sklenila Italija s svojo malo sosedo in ki je protiutež pogodbe dobrega sosedstva. podpisane prej med Beogradom in Tirano, tvori s tega stališča resno jamstvo za ohranitev miru (!) na evropskem jugoiztokn. Srečno izpopolnuje analogne pogodbe, ki ji je fašistični režim sklenii z Jugoslavijo samo in pravkar tudi z Grčijo. Kot piše «Corriere della Seras, izključuje vsako misel kakega novega zavojevanja. In ta opustitev sleherne teritorijalne pretenzije (!) na iztočno obalo Jadrana ie nepobiten dokaz trdne volje za mir, ki jo je razglasi! g. Mussolini v svojih zadnjih izjavah novinarjem.j>
Da je tako prikazovanje italijansko-albanskega pakta, kot nam ga servira g. Pau! du Bochet, za lase privlečeno, ni potrebno posebej dokazovati. Pač pa je nujno potrebno opozoriti naš zunanji urad, naj bo pri izberi ljudi z3 našo propagando v inozemstvu bolj previden. Ničesar nimamo od člankopiscev. ki nas <podpirajo». kadar to konvenira tudi Itaiiji. ki pa v siučaju očividne kršitve dobrega sosedstva in pozitivne pogodbe od strani Italije skušajo s so-fizmi opravičiti fašistovski imperializem.
Resna presoja našega spora z Italijo v Društvu narodov
Ženeva, 7. decembra, s. Ostavka jugo> slovenskega zunanjega ministra dr Sinčit ča je v krogih Drzišiva narodov danes \-zbu> diia \-eliko pozornost Bati ss je, da pride do resnih sporov med Jugoslavijo in Italijo zaradi italijanskcsalbanske pogodbe, ker bi bilo bcš sedaj žeto neprijetno Tudi ako bi dr. Sinčič zopet sprejel resori, ki ga k vodil več let. sv tu še ne vidi. kako bi se rešila italijanskczjugcslovemka kriza, ki brez dvoma obsteja, ne da bi se za stvar zavzelo Društvo narodov.
Premišljen italijanski komentar o Ninčičevi demisiji
Rim, 7. dccembra. o. Časopisje prinaša vest o ostavki jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ninčiča brez slehernega ko. mentarja. Samo KGiomalc d' I taliprina. ša v svoji peti izdaji kratek komentar, v katerem pravi: Novo okolnost, s katero utemeljuje go>rod Ninčič svoio aemisijo, tvori, kakor izhaja iz beograjskih poročil, sklenitev prijateljske in arbitražne pogod. be med Italijo in Albanijo Nikakor ne moremo razumeti, kako je mogel tak uvi« devni in v svojih razsodbah hladni človek, kakor je dr Ninčič. smatrati to pogodbo za novo okolnost oziroma za znak sprem:m be političnih smernic Italije, čfcš da se ta pogodba križa s politiko italijansko*juge« slovenskega prijateljstva, ki ji je doslej dr. Ninčič slediL
Umor fašistovskeffa vohuna v Franciji
Sun Remo, 7 dccembra o Sinoči so trije neznanci umorili v Ventimigliji blizu frač coske meje 23Ietnega Gina Gavariaa, name« ščeaega pri italijanskem konzulatu v Nizzi. Ko je Gavarino v družbi prijateljev zap-j« ščal kolodvor v Ventimigliji ia Sel proti domu, je na ulici zapazil tri neznance, ki so se mu zdeli sumljivi Pusti! je družbo in sledil neznancem Najbrže jih je Gavar:. no ustavil ia zahteval, naj se legitimirajo. Prišlo ie pa do prepira Dejstvo je. da je kmalu potem počilo par strelov in da so prijatelji našli Gavarina mrtvega Oblast, va domnevajo, da jc bil zločin izvršen iz političnih nagibov Gavarino ie bil namreč vnet fašist in je v Nizzi nadzorova! itsli« janske politične begunce. Policija skuša ru slediti krivce
Tacna in Arica pripadeta Boliviji
Santiago de Chiie, 7 decembra (be.) Re« publika Čile je pristala aa ameriški pred« leg. da ->e odstopita >porn: pokrajini Tac« na id Arica Boliviji, toda - pogojem, da ti dve pokrajini mkdai ae dofci kaka druga država Pristanišče Arica mera postati pro» sta luka le za Čile, Bolivijo ia Peru. Osta. le latinske republike v Južai Ameriki nas spoštujejo to pogodoo
Papeževe kuharice
Ri.7!. 7 decembra (be.) Za osebno s!už» bo pri papežu ia za oskrbovanje niegove kuhinje je bilo iz Nemčije poklicanih t ') Vatikan pet mladih kuharic.
Ob stoletnici rojstva Franca Cegnarja
(Rojen 8. decembra 1826. pri Sv. Duhu, starološki podružnici.)
Franc Cegnar
Ob zori našega narodnega preporoda sredi minulega stoletja "je dramila tudi Cegnarieva Muza rojake k plemenitemu delu ^domovini v slavo», «da nam pride doba zlata». Svoje pesniške prvence ie Cegnar priobčeval v Blei\vei-sovih Novicah, Cigaletovi Sloveniji, v Janežičevi Bčeli, Koledarčkih in Glasniku ter ie nato zbral svoje najboljše pesmi. izvirne in prevedene, v zbirki leta 1860., ki jc bila splošno navdušeno sprejeta, posebno glede oblike in pesniškega jezika, a ne more zatajiti vpliva Prešernovega, Koseskega in srbskih narodnih pesmi, ki jih je mnogo prevedel. Ko je Antoii Janežič, naš neumorno delavni literarni vrtnar iz Rožnega dola, začel gojiti Cvetje iz domačih in tujih logov, mu je prispeva! Cegnar z dovrše-
tu in tam obči naši stvari pomoči. Zelo važna reč so naši časopisi, zato je on pripravljen z novci pomoči, da dospe do tiste stopinje, ki jo zahtevajo sedanje potrebe. Sklenjeno je, naj se Janežiču in Božiču piše, naj pustita urejevanje, pa naj se preseli Glasnik v Ljubljano, Slovenec pa v Trst. O tej zadevi pišem
delo za list. Kot urednik je doživel marsikaj grenkega, a je vztrajal, dokler je mogel. Tridesetletnico njegovega delovanja «v probujenje in vzgojo slovanskega življa na Primorskem* so številni tržaški prijatelji dne 3. decembra 1883. v čitalnici svečano proslavili.
In ko je 14. februarja 1892. prenehalo biti njegovo blago, plemenito, rod in domovino iskreno ljubeče srce, se jc upravičeno poudarilo v nekrologu «Edi-nosti», da sc jc «njcgov duh ohranil med


■ta
' t'

J, *
\J L-vA;
■ r.

f<AbX
s? V* ■ JI k/,
><10 , '"Uj i «1 > t
>* <J
si :Te <■' >

^a.' ' afevv

t	i J
Jas* io'	/Ivuii* 'nJ •
t j. ?■' -vi "-tt-r uJ-ts* | ' ' -i /
i- P ~ f
lil ia.
r r
■xi O a'.
m


mi
'v«.-' ■•

JiA -	wJ ->irCt)U . -
C, ? ^
, -.. f V .1 v
w t ur) O ,
/I cri->t
<

<2- fpJSJji
) \
7
t/O-
■j vn
u t

A;
\

r ti^ - »-"jf. v
►•mg
o
1L
{ ~	-J^^f A U f
^'kiMrn

Cegnarjeva rojstna hiša pri Sv. Duhu pri Školji Loki.
nfmi prevodi Schillerjevih dram Marije Siuart in Viljema Telia ter z Babico Božene Nemcove. Z Levstikovo pomočjo nam je mojstrsko podomačil Schiller-jev Valenštajnov ostrog in nato celotnega Valenštajna. S temi in ostalimi prevodi v verzih irT prozi se je Cegnar uvrstil med naše najboljše prevajatelje.
Nič manj pomembno za naše javno življenje je bilo Cegnarjevo skoraj štiridesetletno delovanje na političnem polju. Ko je dovršil ljubljanski licej, je po Cigaletoveni odhodu na Dunaj pomagal leta 1849. urejevati «S!ovenijo», ki jo je naslednje ieto upravljal sam; bil je tudi sotrudnik »Ljubljanskemu časniku*. Ko so ga 1. 1853. premestili k pošti v Trst. ni zatajeval nikjer in nikoli svojega slovanskega mišljenja ter se ni strašil niti preziranja niti groženj. Poučeval je slovenščino na tržaški gimnaziji (1860. do 68.), slovenil vladne spise in deželni zakonik za Trst in Primorje; a poleg naporne telegrafske službe ie 1. 1862. prevzel še tajniško breme v Čitalnici. Ko je bil 1865. izvoljen za zastopnika okolice v tržaškem mestnem svetu in so se Slovencem bližali boljši časi. je misiji na ustanovitev novega političnega časopisa. Zanimivo je v tem oziru Cegnarjevo pismo prijatelju Levstiku dne 11. marca 1865., v katerem mu razodeva svoje načrte: «Z Gorupom (znanim slov. mecenom) sva se marsikaj pomenkovala o naših zadevah; on je pravi rodoljub in želi tudi
Cerkvica Sv. Duha,
ppzornica slavne zbadljivke »kjer je mačka'
danes tudi v Celovec. Za Glasnikovega urednika hi bi! Ti najboljši mož, zato Ti pišem o tej stvari ter prosim, razodeni mi o tem svoje misli. Z Gorupom misliva, da bi iepoznanski časopis moral večkrat izhajati, nego izhaja do zdaj, vsak teden ali vsaj vsakih štirinajst dni. Pa tudi političen časopis bi moral v večji obliki vsaj trikrat na teden na dan hoditi in bi se moral mnogo spremeniti: treba bi mu bilo dobiti krepkih moči in moral bi se tudi pečati s kupčijo vsaj toliko, koiikor zahtevajo potrebe našega naroda. Prav dobro ume-ješ. kako važna je ta. reč, naj jo že obrneš na to ali ono stran, ali ona tudi hoče izdatne novčne podpore, posebno v začetku, da se ne osnuje kaj polovičnega, kar bi naposled samo ob sebi propalo in malo dobrega sadu rodilo. Gorup vidi napotke in težave, da bo treba dosti novcev, pri vsem tem pa ima resno voljo. Premisli tedaj to stvar in mi naznani svoje misli; ko dobim iz Celovca odgovor, pod katerimi pogoji prepustita Janežič in Božič uredništvi. Ti naznanim nadaljnje sklepe.*
Kako se je glasil odgovor iz Celovca, nam ni znano, vemo le, da sta naslednje leto začela v Trstu izdajati svetoivanski učitelj Ivan Pino in Godina Verdelski ^Ilirskega PrimOrjana*, «podučiven, omikaven in kratkočasen list», ki je 1867. spremenil naslov v «SIovenskega Primorca* ter je kot političen list postal tednik in izhajal do konca 1869. Obema je bil Cegnar marljiv sotrudnik. V novoustanovljenih okoliških čitalnicah se je razvilo živahno narodno delovanje, v Trstu se je ustanovilo prvo slov. delavsko društvo «Čbela», kateremu je Cegnar načeloval. Ko je politično društvo <Edinost» 1. 1875. sklenilo izdajati časnik istega imena, je bil za uredništvo določen kot edini sposoben Cegnar, ki je napisal v 1. številki na uvodnem mestu program, obsegajoč šest točk. med katerimi se četrta in peta glasita: (Časnik) «bode naroden in tedaj bo odločno odbijal sovražne napade na slovensko narodnost, naj dohajajo od koderkoli; potezal se bo za to, da se našemu jeziku da v šolali, pisarnicah in javnih zavodih tista pravica, ki mu pristuje po ustavnih določbah in naravi; on bode budil slovensko rodoljubje, učil, dramil in jačil prosto naše ljudstvo.*
«Edinost» je ostala svojemu programu zvesta, Cegnar pa «Edinosti» kot taktični urednik do svoje upokojitve 1889., ko radi bolezni ni mogel več sodelovati. Za časa Dolinarjevega odgovornega uredništva se ni natisnil noben članek brez Cegnarjeve vednosti: to se listu tudi pozna: popravljal in prenare-jal je uvodne članke, podlistke, politični razgled pa je pisal sam. Ko ie prešel list v Dolenčeve roke, se jc Cegnarjev VPjiv na list nekoliko zmanjšal, a ne
primorskimi Slovenci čvrst in svež, razvijajoč se po njega jasnih in čistih vzorih. Seme, ki ga je Cegnar zasejal v rodoljubna slovenska tla, je divno pognalo svoje kali, ki se razcvitajo v košato narodno drevo: večino primorskih odličnih boriteljev nam je vzgojila njegova šola.*
Za enoten nastop državnih
nameščencev
Resolucija delegatov organizacij državnih nameščencev iz Dalmacije in Zagreba.
Kakor smo že poročali, je prišlo na zagrebškem kongresu Glavnega Saveza državnih nameščencev radi odklonitve sprejema zagrebške organizacije v Savez do ostrega konflikta in so člani organizacij iz Zagreba in Dalmacije zapustili kongres. Vršila se je potem skupna konferenca Saveza javnih nameščencev in upokojencev v Zagrebu z delegati iz Dalmacije, kateri je prisostvovalo okoli 200 državnih nameščencev, sodelovali pa so tudi delegati kongresa Glavnega Saveza. Zlasti delegati iz Slovenije so posegli zelo živahno v razpravo. Dr. Benkovič je kot predsednik odločno protestiral proti sklepu kongresa Glavnega Saveza, s katerim je bil odklonjen sprejem zagrebškega saveza. Konferenca je prešla nato na dnevni red o raznih činovniških vprašanjih in sta v razpravo posegla tudi prof. Katunarič iz Splita in računski svetnik finančne delegacije v Ljubljani g. Pire.
Končno je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija:
Delegati organizacij državnih uradnikov in uslužbencev iz Dalmacije in Zagreba z nezadovoljstvom ugotavljajo, da na kongresu Glavnega saveza v Zagrebu, ki se je vršil v dneh 5. in 6. t. m., ni prišlo do skupnega nastopa vseh državnih nameščencev, akoravno so vse organizacije pri svečani otvoritvi kongresa jasno izrazile svojo željo, da uradništvo cele države nastopi složno in skupno.	-■*
Konferenca je pretresala celokupni položaj državnih uradnikov in nameščencev ter je ponovno ugotovila, da je splošni položaj državnih nameščencev zelo težaven, zlasti ker jim še vedno ni zagotovljen ekstistenčnj minimum. Konferenca naglaša, da se samo z nujno in pravilno rešitvijo uradniškega vprašanja more popraviti državna administracija po potrebi naroda in države. Konferenca torej zahteva od vlade in narodne skupščine:
I.	Da se sestavi glavni status vsega uradništva po ministrstvih in ostalih uradih v državi po taktični potrebi in brez kakih strankarskih obzirov. Potem pa naj se izvrši revizija in redukcija državnih nameščencev v smislu člena 106. ustave, t. j. po posebnem zakonu in s sodelovanjem uradniških organizacij;
II.	da se v smislu uradniškega zakona vse pokojnine izenačijo po obveznostih, prevzetih s Saint Germainsko in Trianonsko pogodbo;
III.	da se takoj izplača razlika prejemkov med starim in novim zakonom, ki je z zakonom zajamčena in na katero imaio državni uradniki pravico že cd 1. oktobra 1923.;
IV.	da se takoj ustavi delno odtego-vanje draginjske doklade, ki se odbija pod pretvezo pomoči poplavljeneem, ter da se že odtegnjeni zneski povrnejo;
V.	da se upokojencem aktivni prejemki v smislu člena 105. in 106. uradniškega zakona izplačujejo tako dolgo, dok-
| Danes ob 11.,
V*
8. in 9.
Velefilm s petjem:
3., '/2 5., 6,
„Umirajoča TOŽB." (Čudež Sv. Terezije).
Prekaša «Belo sestro« — Življenje mlade, bogate, a pozneje obubožane devojke, katero privede Sv. Terezija na pravo pot. Originalni posnetki vatikanskih slav« nosti proglašenja Terezije za svetnico 1. 1925.
Včerajšnja premijera razprodana!	*
Sodeluje pomnoženi lastni orkester in pevski zbor! Predprodaia vstopnic danes od 10. do 12. in od 2. dalie.
KINO «DVOR» Telefon 730.
Ii
ler sc jim ne nakaže in izplača njihova pokojnina;
VI.	da se ustanovi pokojninski fond za državne uslužbence cele kraljevine;
VII.	da se tudi upokojencem dajo železniški certifikati, kakor jih imajo aktivni uradniki;
VIII.	da se upokojencem ne ustavi draginjska doklada v slučaju postranskega zaslužka;
IX.	da se stanarina aktivnim državnim uslužbencem v smislu člena 35. in 37. uradniškega zakona zviša po faktič-ni potrebi z ozirom na zvišanje najemnine;
X.	da se takoj izplačajo obveznosti iz prejšjih let, ker je v ta namen zasigu-rana dotacija v proračunu za leto 1926. in 1927.;
XI.	da se izvrši- obligatorno zavarovanje vseli državnih nameščencev za slučaj bolezni in da se tozadevni pravilnik prometnega osobja razširi na vse ostale državne nameščence.
XII.	da se mesta Zagreb. Split, Ljubljana, Maribor. Skoplje in Sarajevo uvrstijo v I. draginjski razred.
Konferenca naglaša svojo odločnost, da se bori z vsemi legalnimi sredstvi za udejstvitev teh minimalnih zahtev. V ta namen bo stalno v stikih z vsemi organizacijami, ki jim je iskreno pri srcu dobrobit vseh državnih nameščencev. Konferenca naglaša dalje potrebo, da se s skupnim in odločnim nastopanjem izposluje končna rešitev uradniškega problema na korist " naroda, kralja in države.
Amundsenov polet na Severni tečaj
Ta izredno lep petdejanski kulturni film si je izbrala ZKD Ljubljana za svoj pri« hodnji program v nedeljo dne 12. decem« bra. Film nam predočuje v lepili slikah dol« gotrajno borbo za dosego najsevernejše točke našega planeta. Prikazuje nam vse dolgotrajne priprave in gigantski boj nad vse pogumne ekspedicije, kateri je načelo« val neustrašeni raziskovalec polarnih kra« jev, Norvežan Roald Amundsen.
Predstave se bodo vršile kot dosedaj v prostorih kina Matice, in sicer v sledečem redu: Šolska predstava za dijaštvo in mla« dino v soboto dne U. decembra ob 14. uri 7. vstopnico 2 Din ria vseh sedežih. V nede« Ijo dne 12. t. m. pa bosta za ostalo publi« ko dve predstavi, in sicer prva ob 9.15 in druga ob 10.30 dopoldne.
Pri vseh. nedeljskih predstavah sta od* slej uvedeni dve vrsti sedežev in njim prh merne cene. Sprednji sedeži do vključno II. prostora stanejo 2 Din, ostali sedeži od I. prostora nazaj (I. prostor, rezervirani, par« ketni in ložni sedeži) stanejo 4 Din. Po« skrbljeno je tudi za zadostno kontrolo, da bodo vsi zasedli le pravilne, njihovim vstop nicam odgovarjajoče sedeže. Občinstvo na« prošamo, da blagovoli to uvaževati in ob« držati v svrho kontrole svoje vstopnice po 4 Din do konca predstave, ker se bodo dru« ga vstopnice po 2 Din po vratarjih odvze« male.
Glede na veliko privlačnost in zanima« nje za ta izredno lep program, naprošamo občinstvo, da si nakupi vse vstopnice v predprodaji pri blagajni kina Matice.
Skupščina fotografov
Dne 20. novembra se je vršila v dvorani beograjskega holela Imperial letna skupščina cUdruženja fotogrifov> za Srbijo in Črno goro.
Ker se je na tej skupščini obravnavalo vprašanje ustanovitve <Saveza fotografskih udruženj> cele države iu o novem obrtnem zakonu, so se skupščine udeležili tudi delegati vseh fotografskih zadrug v državi, in sicer iz Zagreba g Franjo Gašparidec, iz Ljubljane gg. Franjo Grabjec in Hugon Ifib-šer, iz Osijeka g. Andrija AVeisman, urednik strokovnega lista <Fotograf>, iu iz Sarajeva g. Milan Mezer.
Delegati iz Zasreba. Ljubljane. Osijeka in Sarajeva so bili od beo<rraiskega udru-žeinia fotografov prisrčno pozdravljeni in sprejeti.
Skupščina je brzojavno poslala vdano-stne pozdrave Nj. Veličanstvu kralju in pa ministru za trgovino in industrijo.
Po prečitanju letnega poročila so je otvo-rila dolgotrajna diskuzija o raznih stanovskih vprašanjih. Enodušno se je sklenilo, da se z vsemi sredstvi skuša doseči na mero-dajnem mestu, da se potom novega obrtnega zakona zajamči tudi fotografski obrti ona zaščita, ki ji gre kot obrtnemu stanu.
Nato se je razpravljalo o ustanovitvi ••Saveza fotografskih udruženj,> v kraljevini SHS ter sklenilo, da se isto že v prihodnjem letu ustanovi. Udruženjem in zadrugam se je naročilo, da vrše tozadevne priprave.
Pri volitvah <Udruženja fotografov za Srbijo in Črno goro-.- ie bil -zopet izvoljen kot predsednik gosp. Dušan Živojinovio, narodni poslanec, ki je tudi obljubil, da se udeleži prihodnjega občnega -/.bora <Pokrajin-ske zadruge folograio? za Slovenijo v Ljubljani-.
Ime agilneia in inteligentnega stanovskega tovariša in narodnega poslanca <*. Dušana Živoiinoviča jamči fotografski obrti potom Saveza lepe uspehe in napredek.
OBLEKE ~
lastnega izdelka Vam nudi	t>7
NAJCENEJE
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3-
Lokalni promet Notranjske z Ljubljano
Iz krogov interesentov smo prejeli sledeči dopis:
Kot zveza za lokalni promet Notranjske 2 Ljubljano na glavni, dvotirni, za mednarodni promet ustvarjeni progi, imamo sedaj le sledeče vlake na razpolago. Prihod v Ljubljano ob 7.20, 10.40 in 22.3S; odhod iz Ljubljane ob 6.13, 14.22 in 18.30. Brzoviak, ki prihaja v Ljubljano ob 16.16 oziroma odhaja iz Ljubljane ob 12.20, ne moremo šteti k lokalnemu prometu, ker imata ta dva vlaka obstanka le v Borovnici in v Logatcu ter stane voznina s temi dvakrat toliko kakor s potniškim vlakom, česar si ne more privoščiti vsak, ki mora vsak dan ali i večkrat na teden potovati na tej progi.
Potnik', ki prihajajo iz postaj od Rakeka do Borovnice, nimajo v smeri proti Ljub-j Ijani od 9. zjutraj do 9. zvečer, torej 12 ur, nobenega potnišketa vlaka. Tudi to pa le v najugodnejšem siučaju, ker viak 625 odide z Rakeka skoraj vsak dan z manjšo ali večjo zamudo od 15—10 minut. Da ni posebno prijetno za potnika v sedanjem vlažnem vremenu čakati ves premočen v poznih večernih urah v nezračenih, nezakurje-nih čakalnicah aii v vežah postaj do cele ure, mora vsak lajik priznati.
Ukinil se ic s 1 X. 1926 jako pripraven vlak 630-631 Ljubliana-Rakek-Ljubljana (odhod iz Ljubljane ot< 9.10, prihod v Ljubljano ob 18.43) iz razloga št eden j a in baje, ker nista bila ta dva vlaka dobro zase-, dena. Tako sledenje v prometu metropole' Slovenije z mejnim, industrijskim krajem gotovo ni na pravem mestu in tudi zasedena sta bila ta dva vlaka bolj kot vlaka 612-625 in marsikateri drug pasiven vlak, ki mora voziti iz drugih ozirov.
Kakor čujemo, je stavila za odstranitev tega nedostatka že Trgovska zbornica neki predlog, ki pa je bii enostavno zavrnjen in vsa zadeva jc zaspala. Čitali smo tudi v časopisih tozadevne piitožbe. ki pa so istotako ostale brez vsakega uspeha.
Prosimo tem potom ponovno in javno, maj se uvedeta vnovič vlaka 630-631 ali pa vsaj vlak 631 in istočasno potniški tarif vsaj za III. razred pri brzovlaku št. 4 (12.20 iz Ljubljane) za postaje Borovnica, Logatec, Rakek tako, da bo vsaj nekaj storjeno in pomagano na vse tozadevne pritožbe. Za to odločbo ne more priti dosti štede-nja v poštev, ker se itak vrnejo prazni, neizrabljeni stroji iz Rakeka v Ljubljano.
Le malo dobre volje in zadeva bo rešena v zadovoljstvo več prizadetih, ki so z današc.jo krizo in z vremenskimi nezgodami že itak dosti tepeni.
Strašna Ijuhavna tragedija
Orožnik, ki je v ljubosumnosti ubil štiri ljudi.
Skoplje je doživelo v nedeljo strašno tragedijo, ki je napravila v mestu silen vtis. Orožniški kaplar Blagoje Stankovič je nam« reč v ljubosumnosti zaklal svojo zaročen« ko in ubil potem štiri osebe, o katerih je v svoji silni ljubosumnosti mislil, da ho« čejo preprečiti njegovo poroko.
Orožnik Blagoje Stankovič se je šele pred meseci spoznal z Deno Nikoličcvo. Zaljubil se je strastno v njo in se tudi že zaročil. Popeljati bi jo imel prav kmalu pred oltar.
V nedeljo zvečer je zapazil Stankovič na balkonu hiše svoje zaročenke kantiner« ja Miloša TodoroviOa in Borisa Stanojevi« ča. Oba sta sc živahno razgovarjala. Stan« koviču se je zdelo to sumljivo, ker jc mi« slil, da sta oba prišla samo zato, da bi pre« govorila njegovo zaročenko, naj ga zapu« sti. Odšel je zato naglo v vojašnico, vzel puško in samokres in se kmalu nato vrnil. Našel je najprej kantinerja Miloša Todoro« viea, ki ga je vprašal: «Zakaj si bil pri moji zaročenki?® Ker Todorovič ni od£\» voril, je Stankovič nameril nanj takoj pu« ško in ustrelil. Krogla je nesrečneža zadela naravnost v čelo in je obležal takoj mrtev. Istočasno jc bila v Todorovičevi sobi njo gova 141etna hčerka Cveta. V' razburjeno« sti je Stankovič zgrabil tuui njo in ji zadal z nožem 19 ran, da je umrla v najtežjih mukah. Stankovič je nato hladnokrvno od« še! v hišo Borisa Stanojeviča, ki ga jc na« šel že v postelji. Zbudil ga je in tudi njega pozval, naj mu takoj pojasni, zakaj je bil pri njegovi nevesti. Obenem pa je že na« meril nanj puško, ga pogodil sredi čela in ubil.
Tragedija pa s tem še ni bila končana. Star.kovič jc po trojnem umoru odšel še k svoji nevesti, katero je našel v postelji ravno v trenotku. ko je bridko plakala. Sto« pil je mirno k njej in jo nagovoril: «Zakaj sta bila pri tebi Miloš in Boris?« Njegova zaročenka je pa dalje plakala. «Ti mc g-rdo varaš,* je nadaljeval, zgrabil za nož in jo potem zaklal. Zabodel jo je petnajstkrat.
Po strašnem dejanju je stopil Stankovič na hišni balkon in oddal več strelov v zrak, da prikliče policijo. Ker pa te ni bilo od nikoder, je odšel v orožniško vojašnico, po« vedal tamkaj svojim tovarišem, kaj jc na« pravil, jim prinesel obenem dva litra žga« r.ja, pil z njimi in legel potem v postelj, kakor da se ne bi ničesar zgodilo. Policijski uradnik Serafimovič je kmalu nato odre« dil aretacijo morilca. Našel ga jc mirno spečega. Na poziv naj mu sledi, je Stan« kovič odgovoril: «tZavedain se. kaj sem storiL Napravite z menoj, kar hooetc!»
V znamenju hude zime
V Liki leži ponekod sneg 3 do 4 šenja vsepovsod. —
Nenavadno toplo letošnjo jesen so r.e« nadoma prekinili mrzli vetrovi, ki že nekaj dni razsajajo z vso silo po naši državi. Te burje so posltdica velike barometerske de« presijc, ki vlada vzdolž Sredozemskega morja pod vplivom atlantske depresije. Te depresije so našle svoj izraz sedaj v nagli izpremembi vremena in v mrzlih vetrovih, a katerih prihajajo poročila iz vseh strani.
Burja, ki je divjala v nedeljo in ponde. !jek po Hrvatskem, je dosegla mestoma br» zino 12 do 15 m na sekundo. Vihar je rušil dimnike, uničeval telefonske in brzojavne Kvcze, ruval drevje s koreninami, odnašal strehe s hiš itd. Interesantno je pri tem, da je v zapadnih delih naše države pihal pretežno severovzhodnik, v vzhodnih krajih pa jugovzhodnik. Nevihte so objele skoro vso našo državo. Slovenske planine so v Hiegu, istotako tudi hribovje in gorovje na Hrvatskem. Posebno strašna je morala biti burja in snežni metež v Liki, ter dalje v Bosni in drugih goratih pokrajinah države, železniške proge so zasute s snegom. Poa nekod so padle tako velike množine sne« ga, da so morali vlaki čakati na odprti pro« gi. Železniški promet preko Like z Dal« macijo je popolnoma ustavljen. Proga je na več krajih na debelo posuta s snegom.
Položaj se od včeraj ni izpremenil, tetn« več se na progi proti Sisku še poslabšal, kjer je razsajal včeraj strahovit orkan. Stra šna burja je napravila v telefonskem in brzojavnem prometu popolno zmešnjavo. Od 40. medmestnih linij v Zagrebu jih je iunkcijoniralo v pondeljek samo šest, v če. raj pa se je položaj še poslabšal. Zagrebška poštna direkcija je zato ustavila ekspedieu .io pošiljk pokvarljive vsebine ra progi Zagrcb«Sušak in Zagreb«Splrt, kakor tudi v vse Hrvatsko Primorje. Kar se tiče pot» niškega prometa, je promet popolnoma ustavljen na progi Ogulin«Sp!it med posta« jami Piaški in Vrhovine ter Gračac in Knin, kakor tudi tranzit preko teh delov proge v obe smeri.
Najžalostncjša je slika v Gorskem Kota= ru, kjer je zapadel silen sneg jn je snežni vihar progo popolnoma zamedel. Tudi več snežnih plugov, ki so prišli čistit progo, je obtičalo v snegu. Na odprtih krajih v Liki
m na debelo. — Velika opusto-Železniske nesreče.
leži sneg ponekod 3 do 4 to na debelo. Po« sebno nevaren jc položaj med Znoanjo io Malovanom.
Na Jadranu jc burja naravnost zbesnela. Polomila in raztrgala ja vse telefonske in brzojavne drogu ter žice, porušila dimnike itd. Mnogi paroiki niso mogli iz svojih luk in zgodile se se tudi nesreče na morju.
Kar se tiče domačih linij, je bila brzo« javna 'zveza z Beogradom vzpostavljena včeraj preko Osjeka s kombinacijo raznih linij. S Sarajevom in Splitom še vedno ni niti telefonske niti brzojavne zveze. Glav« na ovira jc na progi med Lekenikom in Siskom, kjer so porušeni vsi brzojavni dro? gi. V noči od poodeljka ca torek je na progi Dugoselo « Sesvete zadela lokomotiva na 26 brzojavnih drogov na tračnicah, ki jih jc silni orkan zruval in vrgel z žicami vred na progo. V Zagrebu jc včeraj burja se vedno besnela, čeprav je bila nekoliko slabejša. Selo okoli poldne je polagoma po«
Razen popolnega zastoja prometa ua po«
sameznih progah je neurje povzročilo tudi več železniških nesreč, med njimi tudi dve
v	Sloveniji.
Včerajšnji vlaki iz Zidanega mosta in 2 Gorenjske so prišli v Ljubljano z znat« nimi zamudami, ker se.js tako na Savi pri Zidanem mostu kakor tudi pri Žirovnici na Gorenjskem zgodila železniška nesreča.
Pri premikanju tovornega vlaka na Sa«
vi	je v torek, ob 2.05 ponoči, skočil tovor« ni vlak s tira in zaprl oba tira. Iz Ijubljan« ske kurilnic« je moral priti pomožni vlak, nakar so po treh urah odstranili prometno oviro. Ob 5.50 zjutraj je bil končno pro« j met popolnoma vzpostavljen in so mogli j dopoldne vlaki voziti v splošnem že nors malno.
Podobna nesreča sc jc zgodila ob 5.45 zjutraj tovornemu vlaku, ki je vozil z Je« senic proti Ljubljani. Ko je šel namreč čez most preko Završnice pri Žirovnici, jc skočil en voz s tira in povzročil zastoj vse« ga prometa na enotirni gorenjski progi. Ju* tranji gorenjski vlak je ime! radi tega sko« ro poldrugourno zamudo. Obe železniški nesreči sta povzročili sicer precejšnjo ma« terijalno škodo, ranjen pa ni bil nihče.
voljstvo! Državna uprava pa bi morala za take izredne ljudi zopet uvesti posebna odlikovanja in jih podeliti vsem. ki prarnu-jejo taka slavja. Na mnoga leta, vrli mož!
GORENJI LOGATEC V nedeljo, dn« 5-t. hi- je iuk krajevna organizacija SDS otvorila volilno borbo za oblastne skupščine z javnim voHlatm shodom, ki Je bil sijajno obiskan. Kot prvi je podal poročilo o občinskem gospodarstvu naš župtjn g. Puppis, ki je žel za pregledno gospodarsko poročilo, Iz kojega je bilo razvidno, da .ie občinski odbor, zastopan po demokratski stranki, v polni meri izvršil svojo dolžnost, iskreno zahvalo. Izpopolnil je njegovo poročilo še g. cotar Tavzes, ki je umestno povdarjal, da zastopniki SLS, ki so toliko pred volitvami pripovedovali o dobrotah, ki "iih bodo občanom prinesli, ako jih volijo, niso posečali niti redno sej občinskega odbora tako, da je od 22 sej eden izmed odbornikov manjkal 0 krat, drtisi 12-krat, tretji 7 krat. Prosil je občane, da si zapomnijo delo teh zastopnikov in v bodoče dobro premislijo, ali se sploh lsplača zanje žrtvovati kako krogliico ali ce. Kot drugi govornik je nastopil kandidat za oblastne volitve, nosilec liste logaškega steza g. Valentin Poljanšek, posestnik iz Zi-rov. V lepih gospodarskih primerih ie razvijal program, za kojega sa hoče boriti koi bodoči oblastni poslanec. Nazorno je govoril o potrebah logaškega sreza, na koncu pa tudi, da se predstavi votileem, kratko orisal plodonosno svoje delo za občino, v kateri je do sedaj stalno prebival. Za res lepa izvajanja je žel dolgo odobravanje. Za niim je podal poročilo o političnem položaju oblastni tajnik g. dr. Ra-pe. Shod je bil slika pravega demokratskega življenja, prinesel je obračun za preteklo delo in utrdil vse navzoče tudi v prepričanju, da je bodočnost naša. H koncu ie g. notar Tavzes spominjal na to, da zborujejo na današnji dan demokratje Sirom Jugoslavije in si ustvarjajo temelje in pota za nadaljne pledonosno delo za narod in državo.
Šport
Velika nesreča v Trzinu
Sinoči, okoli 9. ure, se je dogodila v IV« zinu velika nesreča. V hiši 63 let starega posestnika Mihe Scršena so pripravljali mast za parkete. 16!etni sin posestnika, Mi« ha Seršen, se je pri tem preveč z lučjo pri« bližal bencinu, ki ga pri tem poslu rabijo. Bencin se je vnel in prišlo je do težke eks« plozijc. Pri tem je dobila težke opekline, po obrazu, rokah in sprednjem delu tele« sa 5SIetr.a gospodinja Terezija, sin Miha pa na rokah in po obrazu. Stari Miha Ser« Sen je dobil le lažje opekline na rokah. Obstojala jo nevarnost, da prične goreti hi« Sa, kar pa so sosedje preprečili. Vse tri ranjence so z avtomobilom rešilne postaje prepeljali v deželno bolnico.
Pred sodniki
Mesar Matija se je letos 4. oktobra na$r-kal sladkega dalmatinra. Ko se je prizibnl domov, je začel zmerjati svojo ženo. Ker mu boljša polovica ni molčala, je skočil vanjo. Kuvala sta se iu kregala, naposled je pa y inasala žen i ca. Saj je imel Matiček kar dva s-ovražnika, ki sta ga silila k tlom — žeuo in alkohol, ki ga je precej omamil. Žena Lenka je hotela pijanca poriniti v spalnice, na se je mož zasukal in zletel skozi kuhinjska vrata na stopnice, odkoder se je zvalil na cesto. Matija jc obsedel na pragu in klical žive in mrtve, naj poglalajo. če s« še kr.ke-tou drugemu poštenemu Ljubljančanu taka .krivica godi. saj mora iz lastne hiše, ker ga je pahnila iz nje žena. Pred Matijo so se zbrali ljudje in poslušali njegov navdušen govor, poln zbadljivk in kletvic. Približala so je tudi straža; stražar Matevž ga je opozoril na red. Tedaj je pa možakar naenkrat Kbesnel, skočil kvišku in se pognal v stražnika, ga udaril s pestjo po obrazu in ga podrl na tia. Prišel je še drugi stražnik, ki ga jc- Matija tudi »suval Zblaznelega pijanca sta stražnika komaj ukrotila. Zdaj bo gotovo dejal, da jo nedolžen, sai je, vedno trdil, dn nič ne ve, ker ie bil preveč pijan, a k sodni ji ga pa ni bilo. Mož bo pa moral priti, Uer je
povabljen 1-4 dni na godljo.
*
-Lipo! Ali vas ni sram? Tak čvrst, tridesetletni!:, pa okradete ubogega starca?*
Prdesednik ie kregal ihanskega delavca, ki mu bolje diši tatvina kot pošteno del). Dne 12. septembra jc prišel v štepanjo vas. Ker ni imel denarja, je jel oprezati po hišah. Ko je pogledal v sobo starca Janeza jo bil takoj zadovoljen. Počakal je noči in se skozi vrt splazil k oknu. ki je bilo kjt nalašč odprto. Zlezel je v sobo, kjer je stari Janez že spal, sicer bi ga pa itak ne slišal, saj je mož gluh. Lipe je vzel Janezu 2 ds riavniei, ki ju je našel v kovčku in se tad» voljno zmuaal na prosto. V denarnicah jo bilo okoli Din. Lipe je šel v gostilno in si ga privoščil. Pridružila se mu je prijazna Metka, ki mu je nekaj denarja ukradla, a nekaj sta skupaj zapita. Metka je Lipetu vse obljubila in se naenkrat po francosko poslovila. Lipe je ostal sam in vpil nad gostilničarjem Danko, naj mu pripelje kako družbo. Gostilničarja so je zazdel Lipe 6umljiv in preskrbel mu je družbo mladega stražnika, ki ga je povabil s seboj. Med potjo je ob Ljubljanici Lipe kihnil, segel po robec in urno izvlekel obe denarnici ter jih vrgel v vodo. Lipetu pa' to ni nie pomagalo. Kar na 8 mesecev je bil obsojen, saj je bil radi tatvine že parkrat kaznovan. Gluhi starec Janez pa je dejal, naj ga rajo izpuste, saj svojega denarja itak ne bo nikoli več videl. •
Pred sodnikom stoje tri starke, ki s tresočimi prsti prisegajo. Prva izmed njih ja bila zaslišana Jerica, ki maha z rokami, kima a glavo in miga avtomatično z brado. Potem pa začne: <Ne, gospod sodnik, za take malenkosti smo pa morale k sodniji; 7,-lai je pa Franca še zahtevala, da smo prisegle. Ne, to pa res ni prav: še nikoli nisem prisegla, čeprav mi že osmi križ raste na hrbtu. Ne, ne! Vem pa tudi ne nič. Ce
i® rekla Franci gospa Zofija ccigararica>, ne vem- Franca je pač to nam pravila, slišale pa nismo. Tudi nismo videle, da bi Franca za ccigararicoa vrnila Zefi klofuto. Nedelja je bila, mrzel oktobrski veter je bril, ko smo se vračale pred ftenklavžem. Me smo hitele dalje; Franca in Zefa sta se pa ustavili. Ce sta imeli Uaj med seboj, bi naj se bili sami pogovorili, zakaj pa toipa druga drugo in tlačita nas vmes!* — Franca iu Zefa, ki sta drusa drugo tožili, sta odšli brez zadoščenja. Bili sta uatnreč obe oproščeni, ker je manjkalo dokazov.
Marko, Micka in Lenka iz Rateč so se pred senatom komaj izlizali. Marku je bilo avgusta letos zaplenjeno blago. Mož se je namreč peljal iz Italije preko meje z vosom. V Ratečah ga je ustavil cariaar, da bi pregledal voz. toda Marko je hotel pobegniti in je jel vola poganjati. Tedaj mu je pa preglednik eno privoščil. Pijani Marko s« je jel ž njim prepirati iu tudi Micka in Lenka. Ker je pa bil Marko pijan, je bil oproščen. Besede Micke in Lenke pa tudi niso bile tako hude, da bi jih bilo smatrati za žaljivke.
Dopisi
Vič. Danes v sredo ob 4. popoldne gostujejo v Sokol ske m domu na Viču bent-jakobčaui z Drinklerjevo štiridejansko pravljico s petjem, godbo in baletom "Pogumni krojaček« — Igra je namenjena v prvi vrsti mladini, vendar pa bo prav dobro zabavala tudi odrasle vsled komičnih tipov, ki nastopajo Igra je dosegla na Šentjakobskem odru ve ik uspeh ter je doživela štiri reprize pri razprodanih dvoranah. Ker bo gotovo k igr; precejšen naval, prosimo p. n. občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji.
TRŽIČ, Pretekli teden je obhajal redek jubilej štiridesetletnega zvestega službovanja pri enem in istem gospodarju gospod Jurij Švajgar. predllniški mojster v Tržiču. Roieo je 24. aprila 1862 in pristojen v občino Trnovo pri Gomiljskem. V predilnico je prišel 26- novembra 1886 kot predllniški podmojster. Od tedaj službuje brez prenehanja ua tem mestu kot mojster. Med delavstvom je splošno priljubljen in ugleden. Njegovi tovariši so mu priredili malo slavje v ožiem krogu, ki ie poteklo ob spominih na nekdanje dni prav veselo. Jubilant je za svoja leta še silno krepak ln gotovo učaka še petdesetletnico, a ne menda kot mojster, temveč kot kaj drugega. Kot človek ie vreden vse časti. S svojo zvesto •ženico je vzgojil svoje otročiče v ugledne državljane Nai*tareiši siri Viktor je profesor glasbe v Mariboru, kier se udeistvu-je pri pevskem društvu »Dravaa, ki je lansko leto priredilo več vzornih koncertov. Sin Roman je trgovski pomočnik, tretji pa izvrsten ključavničar. Ena hčerka je otroška vrtnarija. odnosno učiteljica ženskih ročnih del, druga pa je bila ugledna po-sestnica v Tržiču in je pred kratkim umrla, kar ie g. jubilanta siiao potrlo. Vrlemu možu želimo, da ga na njegovem mestu po njegovem zaslttženju tudi upoštevajo, kakor mu tudi iz vsega srca želimo, da bi dočakal še mnogo let plodonosnega de-lovaaia sebi iti svojim v srečo in zado-
V kinu ..IDEAL" se pleše danes
CHARLESTOH
dopoldne ob rol 11., pop ob 3, po! 5, 6. pol 8. in 9. uri.
Glavna skupščina Ljubljanskega lahkoatletskega podsaveza
Ljubljanski lahkoatletski podsavez razpi« Bfje za nedeljo dne 9. januarja 1927. ob 10-uri v datnski salon kavarne «Emona-» svojo IV. redno glavno skupščino s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika. 2- Overovljen j« zapisnika zadnje glavne skupščine. 3. Poro« čilo tajnika. 4. Poročilo tehn. referenta. 5. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo nadzorne« ga odbora. 7. Podelitev absolutorija odsto« pajočemu odboru. S. Volitev novega odbo« ra 9. Proračun za naslednje leto. 10. Dolo« čitev vporabe društvene imovine. 11. Ime« novanje častnih članov na predlog uprav« nega odbora. 12. Predlogi za spremembo sa« veznih praviL 13. Reševanje predlogov m prizivov članov. 14. Določitev višine do« prinoscv in kvote od poedinih prireditev. 15. Določitev službenega glasila. 16. Določi« tev dneva in kraja podsaveznegg prvenstva. 17. Slučajnosti.
Pravico prisostvovati skupščini imajo vsi člani (klubi) LLAP-, ki so zadostili vsem dolžnostim, izvirajočim iz tekm. pravilnika JLAS, m sicer po dveh delegatih, od kate« rih ima eden glasovalno pravico. Člani, ki so v zaostanku s piačanjem svojih dopri« nosov in ki niso zadostili § 14 tekm. pra« vilnika JLAS., nimajo glasovalne pravice. Glavna skupščina je sklepčna, ako je pri. šotna vsaj polovica članov z glasovalno pravico. V slučaju nesklepčnosti se vrši uro pozneje nova skupščina z istim dnev« nim redom in ob vsaki udeležbi članov. Člani, ki nimajo svojega sedeža v Ljublja« ni prenesejo glasovalno pravico lahko na druge pooblaščene osebe. Člani s sedežem v Ljubljani pa morajo biti zastopani samo po svojih članih. Ena in ista oseba sme za« stopati samo enega člana.
Aktualni predlog: in prizivi za glavno skupščino se morajo predložiti upravnemu odboru LLAP«ja najkasneje 14 dni pred glavno skupščino. — LLAP.
ASK Primorje : SK Slovan
Danes, v sredo na praznik, odigrata na« vedena kluba prijateljsko tekmo, ki se vr« š: v stilu ponovnega revanža. Kakor znano je SK Slovan dosege! v jesenski sezoni le« pe uspehe ter se plasiral na drugo mesto v prvenstveni tabeli. Premagal je med dru« gim tudi ASK Primorje z 2 : 1, dočim je v zadnji prijateljski tekmi podlegel istemu klubu s 4 : 0.
Pri tej priliki nastopila oba kluba z ne« koliko spremenjeno postavo, da preizkusi« ta svoje mlajše, a ambicijozne igrače.
Tekma se odigra le ob lepem vremenu na igrišču ASK Primorja ter prične ob 14.30 Predtekmo absolvira s pričetkom ob 13.15 SK Reka proti B moštvu ASK Primorja.
ASK Primorje (Nagom. sekcija). Sle« deči igralci naj bodo danes ob 12.45 v g*r« derobi na igr.: Konče Daneu, Jančigaj, Sve» tic. Jug, Koradini, Sočan, Pečar, Jug II Priv« šck. Glavič, Dramičanin, Bogičevič, Ber« v3r, Praunseis. Ob 14. uri pa: Erman I. in II Slamič. Pečnik, Zemljak, Vindiš. Pišek, Po. duje. Bauer, Čebohin, Uršič, Čamernik, Bir« sa. Vsakdo naj prinese seboj vso opremo, ki jo poseduje. — Načelnik.
SK Jadran rez. igra danes dopoldne ob 10.30 prijateljsko tekmo na igrišču Ilirije z ljubljansko Svobodo
SK Jadran rez. Pozivam, da pridejo da« nes ob 10. uri na igrišče Ilirije sledeči igral« ci: Vamga, Steiner, Zor, Kos. Žnidaršič, .Terina. Kotar. Ladi?. Samotorčan, Banovec Jesenko. Logar II. Hndales. — Kapetan.
.4SK Primorje. Plesna vaja danes, sre da ob 13.
Nov planini rekord. Preteklo nedeljo je plavač H. Faust (GSttmgen) postavil » i Strasbourgu nov rekord v prsnem nlava« r.ju na 100 m. Dosegel je čas 1:15.8. S tem ie izboljšal dosedanji Rademacherjev re« kord za 0.2 sekunde.
ItaRfanski nlimpi iM komite — organ fašistovske stranke. Uradni list objavlja, da se odslej smatra italijanski olimpijski komite za organ fašistovske stranke. Nada 1 je javlja imenivani list. da so z ozron^ na razcepljenost v italijanskem športu vsi športni interesi Italije podrejeni fašistov skemu olimpijskemu komiteju.
					
				t -' i	
	K*' * ^SRS9				
	sSm				
					
					
i&f					
				jpKp	
D A N E S
MONTE KR1STO
ponosni otok čarobnega zaklada jc dal ime skrivnostnemu sužnju, ki se j.s PO 30 LETIH JEČE, zakopan pod zemljo, brez solne a m svetlobe nastanil v IAR/A-z devSo «OKO ZA OKO» - "ZOB ZA ZOB, . - Prekrasno to filmsko delo, ki je doseglo kolosalni uspeh pri vseh dosedanjih predstavah, se predvaja kom« platno (oba dela v enem sporedu) pri običajnih cenah samo se danes ra jutri — Ker je interes za vstopnice ogromen se vrši predprodaja od 10. ao pol 1. m od 2 naVej. Naš priznano prvovrstni pomnoženi orkester svira pr; vseh predstavit Krasna vsebina. — Lepi igralcu — Izvrstna igra. Predstave ob 3., pol 5., 6., po! 8. in 9.
vELITNI KINO M A TIC A» naiug!?dnei< kno v Uubliarr Tel 124
iz Trbovelj
t— Praznovanje rudarskega praznika. Praznovanje 6v. Barbare, ta tradicijonalna navada, očividno peša .od leta do leta. Sspre« vod v Hrastniku je bil skromen, proti vsa« k emu pričakovanju pa je bil majhen v Tr« fcovljah. Za rudniško godbo je namreč ko^ rakalo komaj okoli 50 rudarjev, med njimi niti eden v rudarski uniformi. Tembolj pa so bile obiskane popoldanske in večerne prireditve, ki so se vršile v vseh domovih rn še zasebnih dvoranah. Kot najlepšo pri« reditev omenjamo ono pri Forteju na Vo« dah, kjer so praznovali sv. Barbaro rudn:« ski poduradniki. Žive slike so pokazale za« ščitnico rudarjev in rudarja samega v raz« nih življenskih nevarnostih.
t— Koncert v Hrastniku. Pevsko glasbe« a o društvo Svoboda II. je priredilo v nedeo ljo koncert pri Logarju. Pester program je bil absoiviran še dokaj zadovoljivo.
t— Sneg je zapadel. V noči od nedelje na pondeljek je pričelo v Trbovljah tako snežiti, da so bili vsi bližnji hribi v pir urah na debelo pokriti s snegom. Vmes je divjala burja. Največ snega je padlo v Če« čah. kjer so veliki snežni zameti in je sne« ga do pasu. Včeraj, ko je snežena buTja pev nehala, se je pričel sneg naglo tajati.
AH že vesta
7godbo o nesrečno zdjublientm tvincu, kateremu ie b:t» devo ka dražja n ljubša od Te-stoia in kralievstva? Če ne veste, pohitite na praznik, dne 8 t m. v Soko1 k no Trbov.je ob 4., n. a.i 8. uri zvečer, kier se predvaja lilm .ste vsehine ali
Zaljubljeni princ
6 dejanj izcedno zanimi-e vseb ne, med drugimi tudi polet okoli sveta itd 1 447	Sokol kino Trbovlje.
t—. Mnenje trženov o kraljeivm ukazu. Brzojavka ministra n. r. dr. Žerjava občini, v kateri čestita tako občini kakor celokup« nemu prebivalstvu k povišanju v trg. je napravila v Trbovljah med vsemi sloji uaj« boljši vtis. Med prebivalstvom vlada pre« pričanje, da gre za povišanje trboveljske občine v trg največja zasluga dr. Žerjavu, ki je že opetovano pokazal veliko razume« vanja za našo občino.
t-— Napad v Prcprelnem. Ko je nesla 231etna služkinja Helena Brečko, uslužbe« nf. pri posestniku Golobu v Prapretnem, mleko v košu na separacijo v Trbovlje, je srečala v prapreškem grabnu okoli 30 let starega moškega, ki .jo jc pozval, naj mu takoj izroči ves denar Dala mu je 25 Din, meneč, da se ga bo ubranila. Toda ta je navalil nanjo, ji vzel kruh, ki ga je imela s seboj in jo hotel preiskati, ali ima še kaj denarja. V skrbeh za 125 Din, ki jih je ime Ia pri sebi kot izkupiček za mleko, se je pričela braniti, nakar jo je ranil z žepnim nožem na roki in na prsih in zatem pobeg« nil Napadena služkinja opisuje napadalca kot srednje velikega, podolgovatega obraza, rujavih las. špičaste brade in oblečenega v športno čepico.
t_ Osebna vest. G. Oskar Moli, učitelj na deški osnovni šoli na Vodah, je razre« šen službovanja in imenovan za učitelja na meščansko šolo v Trbovljah.
t— Afifctevževi večeri v Trbovljah in v Hrastniku so se vrstili oh sobote 4. t. m. do pondeljka 6. t. m. Eden najbolj pri^č« nih je bil pač oni v Sokoiskem domu v Tr« bovljah.
Iz Kranja
r— *Strankin dan» v kojega proslavo jc priredila preteklo soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma tukajšnja kraj. organizacija SDS družabni večer, ie sijajno uspel. Poleg pozdrava po predsedniku go« s podu Sajovicu Janku je imel bivši mini« ster g. dr. A Kramer poldrugourni govor o delu in smernicah jugoslovenske demo« kracije ter o pomenu .Strankinega one». G dr. Kramer ie bil ponovno predmet iz« krenih ovacij. Večer je bil dobro obiskan te pokazal potrebo prirejanja takih dni. žabnih večerov, ns katerih najde članstvo prijateljsko besedo in raiv.drilo. Želeti bi bilo. da bi se članstvo trfia zavedalo m znalo tudi upoštevati v prihodnje.
Pande!ikov veliki sejem v Kranju je imel ob ugodnem vremenu dober obisk. Na živin iski sejem je bilo prignanih 237 glav živine: 105 volov. 55 lcrav. 13 tehe. 06 pr<u šičev. Prodanih je bi!o 43 vdov 34 praši« Cev, 15 krav. 5 telle skupaj 97 glav. Kupči. jg je bila mani živahna.
r-^ Miklavie\> večer za odrasle priredita Soko! in Narodna Čitalnica v veliki dvo« rani Narodnega doma nocoj ob 20 no gledališki predstavi. Darila se oddajajo da« nes ves dan v pisarni Narodnega doma. Preskrbljeno je z» raznovrstno zabavo m
pl«s- . ..
r— Gledalki oder. Danes ob 16- uri no. poldne nori zori Gledališki oder Narodne Čitalnice Golarjevo .Vdovo Kf* <n.<o» v re?:i! g. Reša. — V petek dne 10. decembra ob 20. uri bo premijera Cankarjeve drame «Hl»pci» v proslavo 8- obletnice njegov«
smrti. Zasedba je izpolnjena z najboljšimi močmi in obeta v režiji g. prof. Kolar.ia biti večer resničnega užitka, ki bo dostojen spomin Cankarjevega dela. Oder zasluži po svojih nesebičnih stremljenjih ra resni fco prosvetno delo vsestranske podpore.
Iz Celja
e— Bujna fantazija. Klub delovne veSr.e v celjskem občinskem svetu dela celjskemu poročevalcu »Slovenca« obilo preglavic. Oddahnil se b;> šele takrat, ko bo zavladala r.a celjskem magistratu združena opozicija, od koje je prišlo mnogo članov na prav čuden način do svolib občinskih mandatov. Dvakrat je 2c *S!ovanec* v svojih poročilih o redni mesečni občinski seji prav resno trdil, da ie Klub delovne večine pri poročita iz finančnega odseka nameraval utiho-tapiti proračun, ki je zadnje bojno sredstvo klerikalcev, radikalov in Nemcev, da bi razbili celjski občinski odbor ter s tem upropastili tudi avtonomijo celjskega mesta. Na srečo imajo v svoji sredini poročevalca »Slovenca«, ki nekoliko dalje misli kot drugi in ki je Se pravoja^so to veliko nevarnosti iztaknil. Dasi je turist in fcj vsaj kot tak mora! vedeti, d3 se more v občinski seji obravnavati proračun le tedaj, ako Je na dnevnem redu. ga puv nič ne moti, da ved&ma ta namenoma poroča neresnica Kajti, da bi iega ne vedel, si ne moramo misliti. Toplo bi ga priporočali za bodočega gerenta celjske mestne občine, ker bo kot tak tudi lahko skliceval »občinske seje celjskega magistrata-. Iznajdljivost in bujna fantazija pa se mora enkra' primerno nagraditi.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek, dne d. t. m. se ie nadaljevalo predavanje o lienrviu l*"ordu. Predaval je prav tako sanimivo kakor prvič t- vladni svetnik Emiiijan Lilek. Občinstvo j« njegova izvajanja toalo aklamiralo.
e— V celjski javal bolnici je umrl gospod Blaž Zupančič, posestnik iz St- Jur-ja cb Taboru v 66 letu starosti. Blag mu spomin!
e— Občni zbor Dijaške kahteje v Celja.
Redrn letni občni zbor DijaSke kuhinje v Celju bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 1& uri v rdeči sobi Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: Čitanje rapisjiika zadnjega občnega zbora, poročila posameznih odbornikov o poslovanju v L 1935-26, volitev novega odbora, ijprememba društvenih pravil in slučajnosti.
e— Zanimiv slučaj. Predzadnjo uedeljo smo priobčili pod celjskimi vestmi sledeči članek: »Zanimiv slučaj, a vendar pri nas že zelo udomačen, le ta, da državna podjetja ne plačujejo radi budžetarnih nemož-nosti svojih obveznosti. Državni rudnik v Zabukovci je dolžan mestni občini celjski večji znesek katerega je morala ta iztožiti. Dne 20. decembra cb 10. uri dopoldne se vrši v Zabukovci javna dražba 14 vagonov premoga. Ji to pač tud: lepo gospodarstvo na račun štednje. kakor smo g* vajeni menda ie pri nas.« Kakor smo se informirali iz avtentičnega vira, ta vest nikakor r,e odgovarja dejstvu in nismo bili pravdno informirani. Omenjeno državno podjetje ne dolguje aičesar mestni občini Celje. Zapienllo st je sicer od strani sodišča v Zabukovci 2k vagonov zdroba za za-htcvaiočo stranko mestna občina Celje, k! pa ima pri neki čisto drugi državni instituciji svoie terjatve in išče kritja pri državnem podjetju. Državni rudnik ni pr; tem tangiran b stor;'i so se ie koraki, da se slične zaplembe enk'at za vselej odpravijo. Ugotavljamo to lojalno.
e— Simfonični koncert Celjske« godbe-nega društva v Celja. Na novo oživljeno Celjsko godbeno društvo je priredilo v soboto. dne 4. decembra v veliki dvorani Cei^skesa doma simfoničen koncert z jako It-pim sporedom. Sodelovala sta tudi člana cetjske Glasbene Matice g. Vidmajer na vijoKno in g. Kumara na klavirju. Nastopit! bi bi! mora! tudi ravnatelj Glasbene Matice g. Karel Sancin, a se ie vsled boiezni oprostil. Priznati moramo, da ie vodstvo Celjskega godbenega društva v najboljših rekah in da bo požrtvovanost vseh članov že v kratkem privedla ta prepotrebno društvo v Celin na ono višino, na kateri si i« mora vsak Celjan želeti. Izvajanje posa-me* nih koncertnih točk ie nudilo lep užitek, žal pa, da se občinstvo ni dovoli zavedalo svoje dolžnosti napram Godbenemu drtt-štvtr, kajti obisk ie bil zelo »lab. Temv »o gotovo tadi krive razne prireditve ia pa izredno slabe socijalne razmere ravno onih krosov, ki bi sicer imeli TA kulturne prireditve največ smisls-
Inseratni oddelek je danes odprt za stranke od pol 10. do 11. ure.
*	Novi kraljevi adjutantL S kraljevim ukazom so imenovani za kraljeve adjutan-te: generalštabna polkovnika Mihajlo Bodi in Ljuba Krstič ter artilierijski polkovnik Radivoje Zlatanovič.
*	Proračun za naše univerze. V ministrstvu prosvete je bila te dni definitivno odobren proračun za naše univerze v proračunski dobi 1927/28,- Troški za beograjsko univerzo so proračunjeni na 15 ,-niIiionov Din, za zagrebško univerzo na 5 milijonov-za ljubljansko pa na 900.000 Din.
*	Odlikovanje. Kralj Aleksander Je direktorju gradbene direkcije v Zagrebu Mirku Feriču podeli red Belega orla 5. razreda.
*	Poprava cest v gornji Savinjski dolini. Vsled zadnje poplave močno razdrta cesta med Ljubnim in Lučami v gornji Savinjski dolini je bila v zadnjih dneh za sito popravljena. Vas Solčava pa je še vedro odrezana od sveta. Upati pa je, da bo tudi cesta med Lučami, Solčavo in Logarsko dolino v kratkem zopet izročena prometu.
*	Finančni komisarijat v Dravogradu.
Finančni komisarijat. je bil nedavno iz Ma-renberga premeščen v Dravograd, kjer je te dni pričel svoje poslovanje.
*	Vzpostavitev železniškega prometa na progi Jesenice - Rateče. Danes dne S. t. m. bo vzpostavljen celokupni potniški in tovorni promet na železniški progi Jesenice-Kranjska gora-Rateče.
*	Iz Geografskega društva v Ljubljani. G. župnik A. Kokelj je poklonil knjižnici več lepih knjig, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo. — Obenem sporočamo gg. naročnikom ^Geografskega vestnika», da ie št 2—3 v tisku in izide tekom meseca. Nujno prosimo, da nam pošljejo zaostalo naročnino, sicer ne bo mogoče- nadaljevati z izdajanjem «G. vestni>ka». Državna podpora 20.000 Din, ki nam je bila določena v budžetu. 1925/26,. nam kljub našemu odločnemu-trudu ni bila izplačana. Zato smo navezani edinole na uvidevnost naših naročnikov; od nje je zavisno, če bomo mogli lepo začeto znanstveno delo nadaljevati.
*	Smrt idealne mladenke. Snoči je umrla v Ljubljani 19 letna gdč. Pavlina V e b e r, sestra univ. prof. Fr. Vebra. Rojena v Gor. Radgoni je absolvirala meščansko šolo v Mariboru in se vpisala kot sestra v državni -zavod za socijalno higijensko zaščito d.ece v Ljubljani. Pri izvrševanju svojega poklica je nalezla tifus,. kateremu ie podlegla. Predstojniki so jo izredno cenili, ker :e izvrševala svoje prostovoljno prevzet^ dolžnosti z največjo požrtvovalnostjo. Njene zadnje besede so bile: Za ta zavod rada umrjem. N. v m. p.!
*	Most v Tacnu se je tekom preteklega tedna na vižmarski strani, kakor smo že poročali, nagnil za 40 cm. Preko mostu, pri katerem podnevi in ponoči otraži orožnik, je dovoljen prehod samo posameznikom in manjšim skupinam ljudi. Vozovi vseh vrst ne smejo preko mostu. Tudi Ijudie na mostu ne smejo postajati. Dela za. zasiguranje mostu so v polnem teku, če pa bodo uspešna, ie drugo vprašanje. O uspešnosti sanacijskih de! sodijo pesimistično celo nekateri strokovnjaki. Na le-vem bregu nad mostom se nahajajoče skale, ki so vodni tok usmerile naravnost proti tretjemu mostnemu stebru, razstre-Ijujeio, da bi tako vodo spraviti zapet v prvotno smer. Kakor čujemo, soglašajo vsi strokovnjaki v tem, da., je glavni krivec «pogrezanja» mostu regulacija Save. Regulacijski nasipi so. dali Savi nasilno strugo, ki nima skoraj nobenih ovinkov. Dočim ie preje reka, vijoč se v številnih vi-jugah, razmeroma počasi tekla, brzi sedaj tekoč naravnost, z podvojeno hitrostjo in seveda tudi s podvojeno močjo od Me-denskega jeza proti Tacnu in dalje proti Jezici i;i Lazam. Ker pri regulaciji s tern niso v zadostni meri računali, je Sava tekem let poglobila svojo strugo za okroglo 5 m. In posledice? V nevarnosti je ljubljanski vodovod, da nekega lepega dne odpove svojo službo, v nevarnosti pa je sedaj tudi tacenski most, da se podre.
*	Sprehodi po Dalmaciji. Pri potopisih pod tem naslovom na 11. strani današnje številke je popolnoma izostal podpis avtorjev »A. D.t
*	Nagrade za čipkarske načrte so prejeli od Drž. osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani predlagatelji z gesli: «Iz naroda za narod* in «Maribori-. Ostalim. se vrnejo načrti. Razveseljivo je dejstvo, da se je predložilo 42 načrtov, od katerih so nagrajeni 4. Prvi začetek za javno udeistvovanje domačih moči pri načrtih .ie storjen. Naše čipke bodo dobile sčasoma svoj tipičen narodni značaj, ki bodo zaradi teg£ mnogo bolj vabljive, zlasti za inozemce.
*	Za vinski sejem in razstavo v Ivanjkov cih, ki se vrši v četrtek 9. t. m. je dovolilo prometno ministrstvo z odlokom št. 11824/ 26 50% popust za osebne vožnje za vse železnice in vlake. Popust velja od 8. do 14. t. m. Z mokrim žigom opremljene vozne karte veljajo tudi za nazaj. Legitimacije se dobe na razstavišču.
*	Za rezervne oficirje. Prejeli smo: Rezervni oficirji, ki vlagajo potom pris* .'cih komandantov vojnih • okrugov prošnje za Povišanje v višji čin, se opozarjijo, naj opremljajo te prošnje s sledečimi listinami: Potrdilo, da v zadnjih dveh letih ni bil scdnijsko kaznovan, da ni v sodni preiskavi. da je neoporečnega obnašanja in da ne pripada nobeni proddržavni politični stranki, ali organizaciji, ter potrdilo o sedanji zaposlitvi. Ti podatki se zahtevajo od vsakega na podlagi člena 84. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
Za Božič
znatno znižane cene
pri vsem zimskem blagu, kakor pri velurjih, ženskih in moških štofih, perilnem in posteljnem blagu, porhantu in kovtrih ter vsem drugem blagu.
v novi trgovini Josip Siibar,
v Ljubljani, na Starem trgu 21, poleg Za-laznika.
Oglejte si ralogo!
*	Podpora hercegovskim in bokeljskim vstašem. Po določilih načrta novega -finančnega zakona se bo hercegovskim in bc-keljskim .vstašem in njihovim rodbinam, katerim je bivša črnogorska vlada priznala dosmrtno podporo, izplačevala še nadalje državna podpora z draginjsko . doklado pod pogoji, ki so veljavni za državie upokojence. Finančni minister je pooblaščen, :da se podpora nakaze tudi vstašem in njihovim rodbinam, katerim-Je bila morebiti odvzeta iz političnih razlogov. •
*	Uniforme za davčne organe. Finančni minister je odredil, da morajo davčni organi, .ako so zaposleni izven pisarne, nositi predpisalo uniformo.
*	Pevsko društvo »Slavec« v Litiji. Pevsko društvo «Slavec» iz Ljubljane priredi v nedeljo, dne 12. decembra ob 8. uri zvečer koncert umetnih in narodnih pesmi v dvorani Sokolskega doma v Litiji.
*	Razpis stalnih učiteljskih služb. »Uradni list» razpisuje veliko število stalnih služb na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti. Ta razpis omogcčuje učnim osebam, ki so bile po členu 71. uradniškega zakona brez razpisa premeščene na sedanje službe, in onim učnim osebam, ki imajo usposobljenostni izpit in jim je pripoznana stalnost v državni službi, da dobe stalno službo po razpisu.
*	Razdelitev čistega dohodka razredne loterije. V bližnjih dneh se v kmetijskem ministrstvu sestane stalna komisija za razdelitev čistega dohodka zadnjega kola državne razredne loterije. Čisti dobiček se bo razdelil siromašnim poljedelcem ni obrtnikom.
*	Koncert v Gor. Logatcu priredi Satt-nerjev pevski zbor iz Ljubljane v nedeljo dne 12. t. m. ob 5. popoldne v župni cerkvi. Zbor vodi 75 letni g. svetnik p. H. Satfcier . osebno, na orgijah spremlja prof. Vedra! Vstopnice a D™ 10 in 5.
*	Kolo Jug. sester v Ptuju priredi dne 18. dec. ob 14. uri v Društvenem domu božičnico ubogi ptujski deci. Prijatelji mladine, darujte košček svojega, božičnega bogastva, ubogi deci. Položite skr-rn.io darilce pod bazično drevesce zapuščenih, da Vam zažare- v božičnem veselju hvaležna srca! Sprejmite zato radoyoljqo sestre Ko-Iašice, ki bodo pobirale te drii Drispt-vke. ozir.. darove za božičnico.
ono norete razveseli
ako ji podarite krasen damski plašč za Božič V lepoti in v elegantnem kro]U ne doseže noben izdtlek res
bajno lepih plaščev tvrdke Fran Lukič Pr-ed škofijo 13,
*	Smrtna kosa. V pondeljek zvečer je umrl v Ljublja ni po dolgem bolehanju g. Anton Petek, sobni slikar. Pogreb se bo vršil danes, ob 4. pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. —
V	Mariboru je umrla včeraj ga Emilija Kopriva, učitelica v Spodnji Poljskavi in soproga tam-ošnjega šolskega upravitelja g. Avgusta Koprive. Pogreb se bo vršil v četrtek 9. t. m. ob 16. iz mrtvašnice na po-breškem pokopališču. Umrla gospa, je iz znane ljubljanske narodne rodbine Treo. Žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Gremij trgovcev v Kamniku sporoča, da meroizkusni urad v Kamniku z ).pet posluje. Opozarjajo se vsi trgovci, da skrbijo za pravočasno meroizku-šnjo svojih tehtnic, uteži, mer za tekočine, metrov itd., ker doleti lahko vsakogar, ki pri pregledovanju ne bi imel pravočasno žig.>s;mih mer, uteži Ln tehtnic, stroga kazen.
*	Pevsko društvo «Lipa» v Litiji priredi danes ob 20. uri v Sokolske/n čnmu Pivski večer z veseloigro. Če prijiteljem lepega petja omenimo še to, di bo sodeloval tudi odlični jub;iii?ki kvartet, menda ni potrebna še nadaliii rekltma.
*	Za Miklavževo darilo nam posial iz prelepe Dolenjske g. Leon Butkov.č, trg. pomočnik iz Leskovca pri Krškem, šopek vijolic, ki jih je nabral dne 4. i. m. ra sprehodu, g. Adolf Svete iz Ljub!j:me pa več cvetočih vejic japonske kut.ie. Hvala!.
*	Zavarovanje proti požaru. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje na dan 10. januarja 1927 ofertabio jieitactjo za zavarovapje proti požaru materij tla, oziroma inventarja v materij them skladišču in delavnici Maribor kor. kol., ter stavb imenovanih edinic v skupni proračunski vrednosti ca Din 93,000.000. Splošni in specijalni pogoji ter seznami materijala in stavb so interesentom na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic, oziroma se dobe istotam proti plačilu takse Din JO.
*	Zveza jugoslovenskifc mest. Prihodnjo nedeljo se bo vršila v Zagrebu predkon-ferenca zastopnikov vseh večjih mest naše kraljevine, ki naj pripravi vse potrebno za ustanovitev Zveze jugoslovenskih mest.
V	zvezo bodo sprejeti tudi trgi, ki imajo nad 5000 prebivalcev.
*	Samomor slovenskega orožnika v Srbiji. Kakor se nam poroča, se .ie v Užicah v Srbiji ustrelil slovenski orožnik Franc Vincenc Vrhunc iz Selca pri Škofji Loki. Kaj je pognalo nesrečnega mladeniča v smrt, ni znano.
*	Smrtna nesreča na železniškem tiru.
V	nedeljo zvečer se je vračal iz Jagodine
seljak P. Manojlovič nekoliko vinjen z vozom domov v Mirčinovac. Spotoma je na vozu zaspal. Ravno v trenotku, ko je voz pri Paračinu dosegel železniški .tir, je pri-vozil tovorni vlak, ki je z vso silo zadel v voz. Manojlovič je padel pod vlak ia le ostal na mestu mrtev.
*	Roparski napad v Zagrebu. Neverjetno crzen "roparski napad je bil včeraj dopoldne izvršen skoraj sredi Zagreba. Dva doslej neznana mladeniča sta prišla na Pantovčaku v stanovanje mesarja Tomin-ca ter • naperila proti mesarju in njegovi ženi revolver in bodala. Na zahtevo; jima je žena izročila vso gotovino v znesku 40.000 dinarjev, nakar sta drzna roparja zapustila stanovanje, "zaklenila vrata in pobegnila brez sledu.
+ Najboljše čevlje »Karo« dobite v Mariboru, Koroška cesta 19. od 1. oktobra tudi Aleksandrova cesta 23, v trgovini St.- Čer-netič,	-r. ■	- 27
*	Žolčno bolnim» zlateničarjem in bolenu-jočkn »a jetrih pospeši Franc Jožefova grenčica prebavo. Na klinikah so dognali, da je Franc Jožefova voda v tem slučaju posebno dobra, ako jo vzameš jutraj na tešče zmešano z gorico vodo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah."	65
*	Naši današnji nakladi je priložena zanimiva priloga znane bančne tvrdke: Bančna komandi t na družba A. Rein in Komp. v Zagrebu. Tvrdko našim čitateljem priporočamo. Njena solidnost in točnost je priznana Ln ima zato temu primerno tudi velike uspehe. Sploh je ta tvrdka ena največjih Ln najpomembnejših te vrste.
*	Vsakdo se mora boriti za eksistenco, in ta boj ni lahek. Ali je čudno, če omaga oče, mati? V najlepši dobi, ko so otroci še nepreskrbljeni, že prihaja strahotna starost ker ni zdravja. Kje so Vzroki? Ali ste se že kdaj vprašali: »Ali si s. čim izpodkopavam zdravje?« Ali se zavedate, da jemljete, če tudi po malem strupe, ki grizejo na Vašem zdravju? Čisto »-nedolžna« kava Vam že poganja srce in draži t. j. ubija živce. In še ne prenehate! — če pijete mesto prave .kave Žiko, se boste čudili ugodnim posledicam Prepričali se boste, da ni mogoče doseči zdravja naenkrat, temveč da je treba graditi v malem.	275
Iz Liiibftaue
u— Izročitev odlikovanja predsedniku SPD dr. Tcninškti. Kakor znano, je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval dolgoletnega predsednika Slov. planinskega društva g. dr. Frana T o m i n š k a, odvetnika v Ljubljani, v priznanje njegovih zaslug na polju turistike z redom sv. Save. III. vrste. Svečanostna izročitev, odlikovanja se bo vršila v četrtek 9. t. ni. ob pol 12. dopoldne
v	palači velikega županstva na Bleivveiso-
vi	cesti. Svečanosti še gotovo udeleže številni planiaarji, da s tem izkažejo svoje spoštovanje svojemu čislanemu predsedniku.	- ...	..
u— Odposlanca Aero-Tšluba iz Beograda v Ljubljani. Iz Beograda sta prispela v Ljubljano delegata osrednje uprave aero-kluba »Naša krila« gg. vazduhoplovni kapetan Sij. Burazevid. in Ante Albert, z na--logo, da oživita delovanje Glavnega odbora Aero-klu-ba v Ljubljani, ki je že leta 1924. iz ■ nepoznanih vzrokov prenehal delovati. Prilik o m ponovne sestave glavnega odbora Aero kluba v Ljubljani, bi bilo želeti, da se sestavi tako, da bo uspeh njegovega delovanja zagotovljen. KakoT nam • poročajo,-bo v kratkem sklican občni zbor članov in . prijateljev Aero-kluba in upamo, da bodo naši meščani mnogoštevilno zastopani, ter na ta način dokazali, da se zanimajo za razvoj naše mlade avijacije.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnji teden so bili javljeni sledeči smrtni slučaji: Milan Brajer, drž uradnik 32 let; Janez Praprot-nžk. sin mizarja, 18 mesecev; Ivana Kobilca, slikarica, 64 let; Marija Trdina, žena mag. rač. ravn. v pok., 56 let; Anton Ver-bič, bivši pek, 67 let; Janez Stitoilj, dninar, 38 let; Franc Oblak, čevljar, pom., 17 let; Leopold Vidmar, strugar. pom. 70 let; Ama lija Roje, bivša hišnica, 60 let; Malči Accet-to, žena stavbenika, 36 let,
u— 4. ciklus predavanj umetnostno-zgo-vinskega društva. Peto predavanje bo v če-. trtek, ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Predava dr. Stanko Vurnik o »Zgodovini narodne noše.« Vstopnice. pri blagajni; dijaki 3 Din.
u— Izlet v Julijske Alpe — predavanje, ki ga priredi SPD., se bo vršilo v petek 10. t. m. ob 8. uri v Mestnem domu. Slike ki jih ie okoli 80, so večinama kolorirane. Med njimi je precej planinskih cvetlic, najlepših zastopnic naše alpske flore. Vstopnina je 5 Din, za dijake 3 Din.
u— Kolizejski oder igra danes 8. t. m. ob 8. zvečer veseloigro »Ploha« v salonu pri «Levu«. Po predstavi prosta zabava s plesom.
u— Akademsko društvo « Treznost«. Red
ni sestanek se vrši na univerzi v petek, 10. t. m. o-b 14:30 (balkcns"ka dvorana). — Tovariši bratje, udeležite se važnega in zanimivega predavanja: Nov projekt kazenskega prava in boj proti alkoholu.
u— Vohunjenje pri zaklenjenih vratih uvajajo zadnji čas gospodje pri »Slovencu« kot svoje informacijsko sredstvo. Očividno pa nimajo pri izbiri svojih vohunov srečne rake. Tako vsaj kaže notica v torkovem »Slovencu«, v kateri poročajo o nekem skrivnostnem sestanku g. velikega župana z voditelji celjske SDS, ki se je baje vršil v nedeljo zvečer do pol dveh zjutraj v neki zaklenjeni sobi. Gospodu poročevalcu, ki je hotel prav po klerikalni maniri s to notico očividno g. velikega župana predstaviti kot partizana, bndi povedano, da se je
izvirne fi-anencoske pasfilje
Danes se pleše v KINU IDEAL božanstveni
/ CHARLES T O
Torej pridne vsi, ki ga že znate, ki se ga želite naučiti, ki faotaz rate
o njem — zabavali in smejali se boste do solz. Predstave dop. ob pol 11, pop. ob 3., pol 5., 6., pol 8 in 9. uri
Ko boste na polu
kupovat raznih potrebščin ;n daril m premišljevali, kam bi šli kupit blago j a razna obla.ila naj Vas vodi dejstvo, da se danes najbolje kupi iz prav lepe izbere vseh vrst manufaktur-nega blaga dokazano najcenejše, po ljubeznivi postrežbi pri
BAN, Resfieva cesta štev. 7,
ker je to najcenejša družinska oblačilnica Ljubljane.
vršila v nedeljo zvečer v klubovi sobi Celjskega doma se'a celjske SDS in ni nihče od celjskih demokratov niti slutil, da se nahaja v Celju- tudi g veliki župan, ki je prišel dotični večer ineognito semkaj in ni nikogar sprejel ter se z nikomur sestal. Pač pa je g, veliki župan imel v ponedeljek dopoldne najprvo razgovor z županom dr. Hrašovcem, potem z dr. Ogrizkom, dr. Goričanom in z dr. Kalanom. Menda bo dopisnik uvidel, da ima g. veliki župan ob taki priliki pravico, slišati tudi zastopnike največje stranke, ki ima tudj večino mandatov. Za bodoče mu pa priporočamo, da naj pošlje pod okna ali pred vrata ljudi, ki imajo več zanesljivosti in resnicoljubja.
u— Društveni sestanek »Svete Vojske« bo v četrtek dne 9. t. m. ob 20. uri v klavirski sobi moškega učiteljišča (Resljeva cesta) s sledečim sporedom: Deklamacija: Za čašo vinca rujnega... A. Rus: O temeljnih nalogah protialkoholne akcije (predavanje). J. Lindič: Vpliv dramatskega dela na treznostni pokret. M. Ku-nčič. Debata oz. razgovor. Točno! Vabljeni vsi, ki se zanimate za najbolj pereče socijalno vprašanje — alkoholizem.
Conrad Veidt
in
proti škotil ivim učinkom meqle
tn vsem boleznim dihal.
Prodajajo vse lekarne n drogerije
Lya de Putti
v veličastni, skrajno napeti drami prideta v
Elitni Kino Matica.
u— ASK Primorje obvešča, da priredi skupno s. klubom Primork pod pokroviteljstvom ce'okupnega sodelujočega častnega damskega komiteja tudi letos in sicer tekom februarja v vseh prostorih Tabora svojo elitno črno-belo reduto, ki nima ničesar skupnega z neko cvetlično reduto, ki se vtši baje začetkom meseca januarja pr. 1. v Unionu. Za sodelovanje bodo na-prošene vse cenjene dame, ki so nam pri vseh naših dosedanjih prireditvah izkazale svojo- naklonjenost. Vse govorice, ki nasprotujejo tem navedbam, so neresnične.
—	Prireditveni odbor črno-bele redute.
u— Aleksandrovo v Ljubljani. Za to prireditev društva »Skrb za mladino« vlada splošno zanimanje. Ne-le postrežba, ki bo izrazito aleksadrovska, ampak tudi vse osta Ie točke pestrega programa so porok, da bo ta večer odmeval razkošnega pomorskega veselja. Vino, ribe, smokve, kuhano vino itd. 'vse pristno od priznanih Aleksandrov-cev. Prijatelji lepe pesmi pridejo na svoj račun ob nastopih' raznih solistov, kvartetov in komikov. »Aleksandrovci«. v soboto,
11. t. m. ob 8. zvečer vsi v Kazino.
u— Anketa Zveze jugoslovenske demokratske mladine se vrši danes v sredo ob 15. uri v društvenem lokalu Gajeva ulica in ne na kraju'kot je bilo prvotno dogovorjeno. Tajnik ZDM
u— Das Moderne Hotel VVien poroča, da je zastopnik Italije oficijel.no poročal na srednjeevropskem gospodarskem kongresu, da je vlada ukinila dosedanji 4% davek na prenočišče v svrho povzdige tujskega prometa. — Tako Italija! A v Ljubljani je še vedno 30% davek. Ni čuda, če so ljubljanski hoteli komaj dobro polovico zasedeni.
u— Cestni napad. Ko je šel dne 5. t. m. ob 18. uri železniški uradnik Franc Krašnja iz Rožne doline v službo na glavni kolodvor, se. mu je bližini bivšega drsališča primajalo nasproti več pijanih mladeničev, ki so ga napadli in vrgli v obcestni jarek. Ležečega na tleh so nato trije moški obde-lavali še z nogami in ga suvali s pestmi. Ko so slednjič izginili, je Krašnja začutil nad boki pokočo bolečino. Šele na policiji, kjer je iskal prve pomoči, je zvedel, da mu je eden napadalcev zadal globoko rano z nožem. Krašnja je moral takoj v bolnico, kjer so ugotovili, da je poškodba vsled nastalih komplikacij težka. Policija je včeraj izsledila napadalce: 18 letnega delavca Miho Bračuna, 23 letnega Rudolfa Kopino in 27 letnega zidarja Alojzija Ribiča. Kopina ie med zaslišanjem priznal, da je sunil Krašnjo z nožem, vsi trije pa se izgovarjajo s pijanostjo. Seveda v tem slučaju pijanost nič ne olajšuje krivde in krivci zaslužijo prav eksemplarično kazen.
u— Tatinski drobiž. Čobec Mariji, služkinji v hotelu Union je neznan uzmovič izmakni! iz kovček a 1300 Din gotovine. — Mariji Rožnik, posestnici na Glincafc je doslej še ne izsledeni kokošji tat odnesel v torek ponoči 2 kokoši, vredni 75 Din.
—	Gluhonemi prodajalki čipk Mariji Vurnik iz Škofje Loke je neznana tatica v Ljubljani odnesla za 150 Din raznih čipk.
u— Splašeni konji- Ko je hlapec Anton Bregar, uslužben pri Ljubljanski gradbeni družbi, nakladal dne 7. t. m. popoldne na dvorišču glavne pošte na voz deske, je na strehi pošte, ki io popravljajo nenadoma nekaj močno zaropotalo. Ropota sla se konja tako ustrašila, da sta se splašila in zdirjala z vozom v Prešernovo ulico. Tu sta napravila oster ovinek na levo, vsled
česar se je prevrnil voz. K sreči tisti hip ni bilo na pločniku nobenega pasanta in se je tako le slučaju zahvaliti, da ni prišlo do težje nesreče.
u— Sveža polenovka se dobi vsak petek v gostilni pri Bobenčku, Sv. Petra cesta 15. .Ljubljana.	1547
3io»oioioioioioiaiQ
NISEM
vsled bojkota italijanskega blaga NAJCENEJŠI,
pač pa sorazmerno s ceno in kvaliteto NA JESOLIDNEJŠI!! Josip Ivančič, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Konfekcijska industrija, zaloga češkega ia
angleškega sukna: 0«0»0»QI0ICH0l0»P|i:
Iz Maribora
a— Iz Novinarskega kluba. Na mesto v Ljubljano odišlega dosedanjega predsednika mariborskega novinarskega kluba g. B. Borka je bil izvoljen na ponedeljkovem občnem zboru kluba g. Udo Kasper, glavni urednik »Marburger Zeitung«.
a— Pedagogiko na mariborskih državnih učiteljiščih poučuje od srede novembra g. dr. Franjo Ž g e č, do sedaj profesor na višji pedagoški šoli v Zagrebu, znan po svoji knjigi »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda« in po svojih predavanjih ob priliki pedagoških tednov v Mariboru. Nedvomno se bo v bodoče pedagoško stremljenje, ki ga vodita iz Maribora gg. Šilih in Osterc, pod okriljem Pedagoškega krožka, s pomočjo dr Zgeča še poglobilo. Želimo mu v Mariboru mnogo uspehov!
a— Osebne vesti z mestnega gradbenega urada. Pri gradbenem uradu ie uslužben že 25 let g. komisar Fr. Madile, ki je absol-viral sicer le samo srednjo tehnično šolo, a je postavil v času svoje službe najlepša mestna poslopja ter vodil stavbe in izdelal načrte za nove gradnje tudi v dobi sedanjega občinskega sveta. Vsi drugi uslužbenci so prišli v mestno službo od drugod in so bili prevzeti s priznanjem večletnega ■napredovanji, le njemu je pripadala gola plača. Da se tudi to uredi, mu je občinski svet v zadnji seji priznal plačo prve kategorije, ker izvršuje faktično in žen je r-sko službo. — Knjigovodja g. Kolar je bil po enoletnem službovanju definitivno potrjen v mestni službi, kar se prizna le izjemoma.
a— Proslava 50!etnice obstoja trgovske nadaljevalne šole v Mariboru bo v nedeljo, dne 12. t. m ob 9.30 dopoldne v veliki ka-zinski dvorani. Pri tej priliki nastopi prvikrat novoustanovljen trgovski pevski zbor kakor tudi tamburaški zbor trgovske in obrtne mladine. Vstop prost.
a— Gledališki sosvet, kakor st> ga predlagali socijal-demokrati pri zadnji seji, ni bil sklenjen, marveč bo preštudiral ta predlog še poprej pristojni odsek. Dokler vzdržuje gledališče država, dvomimo, da bi pripustila, da se mu postavi sosvet s tako odločujočim vplivom, kakor je to predvideno v gornjem predlogu Ce bi pa usahnila državna subvencija, tedaj bo pa prešla itak vsa uprava v oblast ali pa na mestno občino, seveda po tem, koliko bo kdo za gledališče prispeval.
a— Miklavžev večer v Narodnem domu. PRK je priredil s sodelovanjem Dramatičnega društva v nedeljo popoldne v Narodnem domu Miklavžev večer, ki je bil navzlic skrajno slabemu vremenu še precej dobro obiskan. Diletantje so predstavljali z velikim uspehom pod vodstvom g. Nakr-sta otroško dvojedanko »Čarodejna srajca«, nakar so pripeljali palčki in angeli Miklavža na oder. S pesniškimi besedami dr. Laha so se mu poklonile Gorenjka, Hrvatica, Srbkinja, Primorka in Korotanka, nakar so se razdeljevala dospela in z narodnimi kolki CMD kolkovana darila. Take prireditve so zelo dobrodošle.
a— Cercle francais. Francoski krožek priredi v nedeljo, dne 12. decembra v »Vesni« družabni večer, ki ga bo počastil s svojo navzočnostjo g. A. Boissier, francoski konzul v Zagrebu. Spored prireditve je ta-le: 1. Dve francoski pesmi iz 18. stoletja, ki jih bo pela k lutnji gdč. V Rudolfova; 2. Predavanje gospoda R, Martela, profesorja za francosko literaturo na ljubljanski univerzi, o pisateljici G. Sand in njeni dobi, s projekcijskimi slikami; 3. Šaljivi prizori, ki jih je sestavil in iih bo igral g. H Fur-rer, podpredsednik francoskega krožka. — Sledi čajanka in prosta zabava Odbor se nadeja, da se bodo odzvali člani društva v prav lepem številu vabilu; dobrodošli pa so vsi, tudi nečlani, ki bi radi poslušali pristno francosko besedo Vstopnina je ? Din; kdor ostane pri čajanki, plača 10 Dir za čaj in pecivo. Začetek ob pol 5. zvečet a— Mariborski aforiztnl Špecijalist dr Matko m »Ljudska knjižnica« — le čevlje sodi naj kopitar: dr. Matko in rontgen — le čevlje sodi naj kopitar; dr Matko in reklama — čevlje sodil je kopitar Napisal dr. Avg. Reisman. vodja »Ljudske knjižnice«.
Nove kandidatne liste za oblastne
volitve
SDS je vložila včeraj kandidatske liste za Radovljico in Kočevje. — Zavrnjene klerikalne liste v novomeškem sodnem okrožju. — Klerikalne liste v celjskem sodnem okrožju,
Ljubljana, 7. decembra. Pri ljubljanskem deželnem sodišču je bila danes vložena kandidatska lista za
srez Radovljica
Kandidati: 1.) Josip Ambrožič, posestnik v Ljubnem. 2.) Alojzij Ferbežar, kovinar, Sava 137. 3.) Boris Černe, posestnik. Gorje.
Namestniki: 1.) Franc Rauhekar, gostilničar in posestnik, Boh. Bistrica,
2.)	Leopold Zore, posestnik in trgovec. Kranjska gora, 3.) Rado Lauseger, kovinar, Jesenice-Fužme 193.
Novo mesto, 7. decembra. Tu je bila vložena sledeča kandidatna lista za
srez Kočevje
Kandidati: 1.) Ivan Rus, posestnik in veletrgovec, Loški potok, 2.) dr. Štefan Rajh, odvetnik in posestnik, Kočevje,
3.)	Anton Pirkovič, posestnik Velike Lašče, 4.) Filip Peterlin, posestnik in trgovec, Ribnica.
Namestniki: 1.) Josip Oberstar, posestnik in trgovec, Ribnica, 2.) Alfonz .Ličen, pomožni kurjač drž. železnice, Kočevje, 3.) Franjo Keržič, trgovec. Velike Lašče, 4.) Ferdo VViegele, nad-učitelj, Loški potok.
Nadalje je bila vložena sle-deča radieevska kandidatna lista št 3 za srez Kranj. Kandi-•'dati: Franc Mol, župan, Voglje; Valentin Starman, posestnik, Suha; Jernej Bohinc, posestnik, Trboje; Ivan Ankele, župan. Sv. Ana; Matevž Dolenc, posestnik. Praprotno. Namestniki: Fr. Sušnik, posestnik, Sp. Bela; Janez Okorn, posestnik, Visoko; Pavel Jarn-nik, klobučar, Škofja Loka; Iv. Rozman, posestnik, Zvirče; Janez Cegnar, posestnik. Žabnica.
Kandidature na Dolenjskem
Noto mesto. 7. decembra. Dne 4. decembra so bile vložene pri tukajšnjem okrožnem sodišču prve liste, ki pa so bile vsled nepravilne prijave zavrnjene. Zavrnjene like so:
Kandidatna listi SLS za Kočevje, nosilec dekpn Skubic iz Ribnice;
Kandidatna lista SLS za Krško, nosilec <ir. Milavee iz Ljubljane;
kandidatna lista SKS za Novo mesto, no-rilec tajnik Bukovec i/. Ljubljane;
kandidatna lista SKS za Črnomelj, nosilec župan Strugar iz Črnomlja.
Novo mesto,"?, decembra. Dne 5. decembra so bilo vložene in potrjene sledeče kandidatne liste:
kandidatna lista SLS za Noto mesto, nosilec dr. Ivo Česnik, odvetnik v Novem mestu; kandidati: župan Kastelic iz Žužemberka, posestnik Bevec iz Velike Loke, posestnik Pezdirc iz Gornje SuSice in tajnik Ga-brovšek iz Ljubljane;
kandidatna lista SLS za Črnomelj, nosilec liste Josip Nemanič, posestnik iz Želebelj; kandidat: Evgen Jarc, profesor v Ljubljani; namestnika: Josip Miheleič ml., posestnik iz Vabčje vasi, iu Ivan MiheJčič, trgovec iz Starega trga pri Poljanah
Danes je bila vložena še sledeča lista SLS za Kočevje: Anton Skubic, dekan v Rib niči; Evgen Jan?, profesor v Ljubljani; Jožef Strnad, posestnik v Porisorici pri Dobrepo-lju; Alojzij Peterlin, učitelj v Kočevju. Namestniki: Fran Stopica, posestnik v Sodri-žici; Janez Jelene, rosentnik v Vel. Laščah; Anton Pogorele*-, župan v Strugah in Ivan Jiikopič, drž. nameščenec v pok. v Kočevju.
Kandidature v celjskem sodnem okrožju
Celje, 7. decembra, a. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču so dosedaj vložene sledeče liste:
Cejje mesto:
Klerikalno - radikalna lista: nosilec <lr. F. Goričan. odvetnik, Celje; namestnik: prof. Cestnik, duhovnik, Celje.
Šmarje:
Ivan Turk, posestnik, Šmarje; dr. Ogrizek. odvetnik, Celje; Karel Tavori, posestnik, Št. Vid; Karel Jazbec, posestnik, Sv. Peter pod Sv, gor; Marko Kranjc, duhovnik, Maribor; namestniki: Janez Iioškar, posestniški sin, Št. Vid; Jože Stoklas, župa.i, Šmarje pri Jelšah; Ivan Ranjkovec, posestnik, Sv. Lenart; Ivan PoCivalšek, posestnik, Grobelno; Anton Križman, posestnik in trgovec, Dobje; Valentin Neklican, župan, št. Vid pri Grobelnem.
Konjice:
Matija Napotnik, posestniški sin, Stepanj-ski vrh; Leopold Broderman, trgovec, Konjice. Namestniki: dr. Anton Jerovšeik, duhovnik, Maribor; Anton Leskovar, posestniški sin, Oplotnica.
Laško:
Jože Žamuc (?), posestnik, Trbovlje: Matija Deželak, posestnik. Lože: Filip Križnik, rudar, Trbovlje. Namestniki: Fran Terse-prlav, novinar. T.iubljana: Mihael Hrastnik, posestnik, Laško; Jakob Amšek, krojač, Hrastnik.
Slovenjsrradee:
Vlado Pušeniak. poslanec, Beograd: Ivan Cuzej, posestnik. Št. Jnnž; Simon Blaznik, Stara vas - Velenje. Namestniki: Fran Ovčar, žandarmeriiski ,->odnoročnik, Slovenj-gradec: Zdravko Zaiec. rudar, Velenje; Miha Skrubec. posestnik. Topolščica.
Gornjisrail:
Martin Plekac, posestnik, Okomina; Fran Strnoelj, posestnik. Brezje; namestnika: Anton Stvarnik, posestnik. Ljubno; Jože Tesov-nik, posestnik. Linhno.
Brežice:
Fran Podouik. posestnik. Blatno; Jože Tratnik, župan. Raihenburg: dr R. Jesenko, odvetnik Sevnica. Namestniki: Ivan Urek. posestnik. Globoko; Anton škerb. posestnik, Videm ob Savi: Miha Koziuc. posestnik, Sevnica.
Vol3ne novosti
Kakor nam javljajo iz Maribora, so vesti o pogaianjih radikalov ;n klerikalcev z nemškimi nacijonalci vzbudila v vsej narodni javnosti brez razi ke strank veliko ogorčenje. Zdi se, da je to napravilo na voditelji' SLS precejšen vtis. Z druge strani se govori, da so nemški nacjonalci v zadnjem tre-notku stavili nove zahteve, glede kate-r'h dosedai še ni prišlo do sporazuma. Po tej informaciji bi b"lo torej sklepati, da se sramotna kupčija še nada-IJuje.
Socijalisti vseh struj postavijo v Mariboru skupno listo, katere nosilec bo šolski upravitelj g Viktor Grčar, bivši mariborski župan. Tudi v ostali mariborski oblasti je dosežen sporazum za skupen nastop vseh socijalist čnib frakcij: Socijalistične stranke (Mlinar-Svet-kova skupina). skup'ne »Zedinjenje« (Sedej-Š'uhlieva -lupina), Gustnčičev-cev in Bernotovcev. V Prevaljah je nosilec skupne socijalistične liste g. Mo-derndorfer.
V ljubljanski oblasti pogajanja za skupni nastop socialističnih grup niso povsem uspela radi upornosti Bernotovcev, ki so z zahtevo, da naj so nosilci skupnih list v Ljubljani in malone v vseh srezih njihovi pristaši, onemogočili enotno socijal:st eno fronto. Navzlic temu pa se pričakuje, da bodo Ber-notovi pristaši večinoma glasovali za skupno listo za katero pripravljajo poseben manifest.
Politične beležke
Škof Jeglič zabranil kandidirati kanoniku Koblerju in župniku Pibru
V zadnjem času sc si slovenski radičevci mnogo prizadevali, da bi pridobili zase ta-korvane šusteršičijance, ki so kolebali med njimi in radikalno stranko. Ker je med pristaši pokojnega dr. Šusteršiča tudi precej starejše duhovščine, so znali biti naši radičevci ob gotovih prilikah celo ganljivo pobožni in sKmetski list« je večkrat označil boj proti klerikalizmu za .neumnost, češ da »e nam v današnjih časih ni treba bati kle-iflcaHzma, ker imamo dovolj opravka z dru-jginU nujneti širni skrbmi. Pobožnost ministra iPucIja in njegovega »Kmetskcga lista«, ki f3e vestno beležil, kadar je Radič na shodili fopoldne molil, nikdar pa ne, kadar je za-Šbavljal proti popom in popovski politiki, je ^Utrgala iz radikalnih vab nekaj šusteršiči-jaancev to med njimi tudi nekaj duhovnikov. Hfted njimi sta tudi kranjski dekan Kobler, »nekdanji odbornik Katoliškega tiskovnega kiništva v Ljubljani, ter župnik Josip Ptbci ■Iz Šenčurja, bivši deželni poslanec SLS. sžupnika Pi-bra je nameravala SKS cclo kandidirati pri sedanjih oblastnih volitvah. To-Ida štab 3KS je delal račun brez krčmarja. ^luMianski škof jo zabrani! duhovščini kandidirati v kaki drugi stranki, razen v SLS, Nič ni pomagalo pisanje »Ktnetskcga lista« lil zagotavljanje g. Puclja. da SKS ni proti veri in da je boj proti klerikalizmu nepotreben, nič ni pomagalo uiti dejstvo, da so iz oblastnih skupščin izvzeta versko-poli-tiona vprašam, ker so po zakonu pridržana osrednjemu parlamentu, SKS duhovnikov «ie sme kandidirati, ker ni priznana od škofa in ker je škoiova stranka samo SLS. In tako se je celo zgodilo, da je »Slovenec« priče! napadati dekana Koblerja in župnika Pibra, ker sta v ponedeljek govorila na Puclievem shodu v Kranju, da se glasilo •klerikalne stranke, ki uživa protektorat škoia, bori proti škofu podrejeiri duhovščini. Mi smo samo radovedni, ali bo sedaj
postalo »Kraetskema listu« bolj jasno, kaj je kierikalizem, m aii bo še pisal, da je nepotreben boj proti klerikalizmu, ki je sedaj tudi napram pristašem SKS pokazal svojo diktatorsko pest, s katero omejuje izvrševanje pravic svobodnih državljanov. Dejstvo, da napada dekana Koblerja, ki je bil med vojno interniran, "glasilo klerikalne stranke »Slovenec«, na katerem je podpisan kot izdaja-:!j bivši avstrijski feldkurat dr. Kulovec, da ne sme kandidirati v imenu SKS župnik Piber. k: le bil odlikovan z redom sv. Save, medtem ko sme v SLS kandidirati cela vrsta duhovnikov, menda več kot dovolj lasno govori o bistvu našega klerikallzma.
Dr. Korošec o krizi parlamenta
Nedeljski »Jutarnji list« objavlja razgovor z dr. Korošcem, ki pravi med drugim, da jc naš parlament zelo slaba institucija, ker nimamo dovolj močnih ljudi, da bi vlekli ta voz. Cc pa je parlament slab, bj prav radi tega potrebovali močno vlado, ker pa močne vlade ne moremo ustvariti, prihajamo do zastoja ne samo parlamenta, temveč tudi državnega dela in gremo čim dalje bolj v splošno notranjo krizo. Parlament sc je pokazal tako nesposrbnega, da sploh ni za nobeno akcijo h. normalno delo. Vlada in predsedstvo Narodne skupščine ne dajeta nobene inicijauve in danes samo životarimo. »Smatram,« pravi dr. Korošec, »da je potrebna diktatura, in sicer ostra diktatura, toda ta diktatura b; imela biti diktatura parlamentarnih voditeljev, ki bi diktirali hitro ln ekspeditivno delo parlamenta in vseh upravnih organov. Da bi se do tega prišlo, je treba izpremeniti parlamentarni stroj od temelja. Treba je napraviti obrat in šele pc obratu sestaviti novo vlado, čas je resen, volitve morajo biti blizu, četudi še ne bodo pojutrišnjem.« Pozno jc prišel dr Koroše,. do spoznanja, da iz sedanjega položaja n! drugega izhoda kot nove volitve v Naroino skupščino. Toda v času, ko je bilo že vse to očitno, kar navaja dr Korošec, in ko so sam. demokrati označevali ko1 edini izhod iz večne parlamentarne krize ter neprestanih vladnih kriz nove volitve, apel na narod, jc dr Korošec
Nikola Uzunovič,
bivši ministrski predsednik, ki jo s ček* vlado odstopil, ja dobil zopet nalog, da sestavi ik>vo vlado.
:	V: " V
Dr. Momčilo Ninčič,
minister zunanjih del, ki jc podal ostavko.
s svojimi ljudmi, pomagal vzdrževati ko-ruptni režim radikalov in radičevcem s tem, da se je (.b vsakem izbruhu kake večje krize kazal pripravljenega igrati vlogo radikalne rezerve. Dr Korošec je baš zato sokriv sedanje parlamentarne krize in obstoja neplodnega režima.
«Radikaisko upravo je treba pognati v Azijo» ...
Med zbori, ki jih.--:je Svetozar Pribičevič imel 5. iri 6. t. ©..(v-Kijzminu, Boboti, Tr* pinji) ja bil posebno značilen zbor v Kuli, kjer je g. Pribičeviča navdušeno pozdrav. Ijalo tamošnje jugoslovensko prebivalstvo, dočim so Nemci in Madžari ob sprejemu manifestirali zi radikale, vzklikajoč: Elven Pašič! Na zborovališčti se jc sestalo okrog 4000 zborovalc&v, ki so g. Pribičeviču pri= rejali burne ovacije ter pritrjevali njego. vim izredno "Striin. izvajanjem, naperjenim predvsem proti radikalski politiki. Posebno burno je bila odobravana g. Pribičevičeva izjava, da SDS ^ ie bo sodelovala v nobeni krpariji za sestavo delovne vlade. Volitve so edini izhod 'i sedanje situacije. Skrajni čas pa je, da se radikali izključijo od pro« vajanja volitev, ako nočejo, da se v drža* vi ustvari do jem, da je Jugoslavija zares radikalska kraljevina, kakor je Uzunovič v • Beogradu dejal pred občinskimi volitvami. Radikalsko upravo je treba pognati v Azt» jo, a v naši državi naj se uvede evropska uprava, ki ne vprašuje za razlike strank, marveč samo za resnico in pravico.
Zakaj dobimo samouprave?
Nedeljski »Slovenec« je zapisal, da so samouprave, k; iih dobimo z oblastnimi in srezkimi skupščinami, mišljene zgolj kot sredstvo, da bi se centralizem lažje izvajal tako, da bi ljudstvo njegove trdote manj čutilo. To svojo duhovitost naj si pusti »Slovenec« čim prej patentirati. Zakaj, ako bodo samouprave vzrok, da se bodo trdote centralizma manj občutile, potem morejo samo politikastri okoli »Slovenca« iz tega izvajati, da bodo zgolj sredstvo za lažje izvajanje centralizma. Seveda, ako pomenja za klerikalce državno In narodno edinstvo centralizem, potem tudi decentralizacija državne uprave potom samouprav nc* bo odpravila tega centralizma, oziroma unltarizma. kakor pravimo mi. »Slovcnec« naj ne slepomiši, pa naj točno pove, kaj je zanj centralizem in v koliko naj obstoja skupnost Slovenije z ostalo jugoslovensko državo. Kaj je po njegovem mnenju »resnična« samouprava, gospodarska samoodločba in narodni politični forum slovenskega ljudstva, o čenier piše »Slovenec«, da je edini cilj, ki daje smise! volilni borbi za oblastno skupščino'3 Povejte, kje je meja med to »resnično samoupravo«, državno skupnostjo in oblastnim: samoupravami, da bo jasno, kaj pravzaprav hoče klerikalna stranka, ki napada v »Slovencu« sam. demokrate zato, ker hočejo menda pri volitvah v oblastne skupščine povdarjati predvsem cospodarsk'" moment, potrebo, da pridejo v skupščino dobri gospodarji, ne pa politiki ali pristaši »resnične, zakonodajne avtonomije slovenskega naroda«, kakor piše klerikalno glasilo Zakaj tega, da bodo imeli sklepi in odredbe samoupravnih skupščin zakonsko moč. da sploh ne bodo potrebovale sankciie krone, in da jih trihče ne bo mogel razveljaviti, ako ue bodo nasprotovale ustavi in splošnim državnim zakonom, se »Slovenec« doslej še ni upa! ovreči, iz česar sled", da bo avtonomija samoupravnih skupščin večja kakor pa bVših deželnih zborov Bodite jasni in iie varajte lastnih pristašev!
Vsled popolne opustitve trgovine
se Vam nudi edina prilika, da si kriiete svoje oblačilne potrebščine za Božič po izredno nizkih cenah, ki so 'nižane pod nabavno ceno. Bogata izbera še vedno na razpo>ago, dobnm kupcem tudi na obroke. Ne zamud te prilike in oglejte si bogato zalogo takoj.	o. Bernatovič Mestni trg.
Mednarodna pogodba o Albanii
Knjiga XII,
Zbirka pogodb, str. 372 Št. 332.
Ši. 1, 2, S, 4.
Društvo narodov
Deklaracija vlad Britanskega cesarstva, Francije, Italije in Japonske o
Albaniji
Podpisano v Pariza, dne 9. novembra 1922.
Uradno francosko besedilo. Sporočila veleposianiška konferenca. Registriranje deklaracije se ie izvršilo
dne a. oktobra 1922.
Britansko cesarstvo, Francija, Italija in Japonska priznavajo, da je neodvisnost Albanije, kakor tudi integriteta in nedotakljivost njenih mej, kakršne so določile dne 9. novembra 1921, vprašanje mednarodnega značaja, izjavliajoč, da bi kršitev teh mej ali neodvisnosti Albanije mogla biti pretnja strategični varnosti Italije.
Te države so sklenile:
1.	Ako Albanija ne bo mogla obdržati svoje terito-rijalne integritete, ima pravico, da se obrne do Sveta Društva narodov za pomoč.
2.	Vlade Britanskega cesarstva, Francije. Italije in Japonske odločajo, da bodo v danem slučaju naročile svojim predstavnikom v Svetu Društva narodov, nai priporočajo, da se vzpostavitev teritorijalnih mej Albanije poveri italiji.
3.	V slučaju nevarnosti za integriteto ali neodvisnost Albanije v. materijalnem in gospodarskem oziru, v primeru napa« od zunaj ali kateregakoli drugega dogodka in ako Albanija ne bi imela časa zahtevati pomoči, predvidene v členu 1., bodo omenjene države obvestile Svet Društva narodov o novem položaju.
Ako Svet uvidi, da je potrebna intervencija, bodo omenjene države dale svojim predstavnikom navodila, predvidena v členu 2.
4.	Ako Svet Društva narodov odloči z večino glasov, da intervencija z njegove strani ni potrebna, bodo omenjene vlade vprašanje ponovno proučile v smislu načela, navedenega začetkom te deklaracije, to je, da vsaka sprememba mej Albanije pomenja nevarnost za strategično varnost Italije.
Dogovorjeno v Parizu, dne 9. novembra 1921,
Hardiug od Panhurst, Jules Cambon Bonin K. Išil
Zasedanje Sveta Društva narodov
Triinštirideseto zasedanje Društva narodov bi se imelo vršiti pod predsedstvom nemškega zunanjega, ministra dr. Stresemanna. Ta pa se je že v septembru zahvalil za to častno funkcijo, češ da je še novinec v Ženevi, vrh tega pa zna le slabo francoski in ne zadosti angleški, zato bi morali vse njegove nemške govore sproti prestavljati, kar bi škodovalo ekspeditivnosti posla. Tudi sedaj je prepustil rajši predsedstvo belgijskemu zunanjemu ministru Vanderveldu, ker se bodo obravnavale mnoge nemške zadeve. Dr. Streseinann bo prevzel funkcijo šele spomladi, ko namerava povabiti člane Sveta na zasedanje v Berlin, če bo čas ugoden za to, to se pravi, če bodo urejena pereča vprašanja, ki ovirajo napredek franco-sko-nemškega sporazuma.
Ravno ta problem pa se te dni obravnava v Ženevi, ne sicer na rednih sejah, marveč na tajnih sestankih, ki se jih udeležujejo zastopniki takozvanih locarnskih sil.
O izidu teh razgovorov je doslej malo ali nič znanega. Ministri molče in izdajajo samo kratke komunikeje. Iztrez-tiil jih ^e Locarno in Thoiry. kjer se je preveč govorilo in ugibalo, nakar so prihajale v svet najfantastičnejše vesti, kj so vsled pretiranih nad samo škodovale ozdravljenju razmer med Nemčijo in Francijo. Zdi sc. da razgovori to pot ne teko tako gladko, kakor so upali optimisti. Pogajanja bodo. kot vse kaže, trajala cel teden, dočim bi za absol-viranje tistih vprašanj, ki so na dnevnem redu zasedanja, zadostovala dva ali trije dnevi. Za pravi dnevni red: pripravo svetovne gospodarske in raz-orožitvene konference ter nekaj drugih stranskih vprašanj pa je zanimanje minimalno. Važno je kvečjemu imenovanje predsednikov investigacijskih komisij, za Nemčijo, Avstrijo. Madžarsko in Bolgarijo, pa tudi to odvisi od sporazuma med velesilami. Zato je vsa pozornost obrnjena na tajne razgovore ^Lo-karnčanov».
Za sedaj je dobro, da se razgovori nadaljujejo in se še niso prekinili. Zakaj francosko in nemško stališče sta si biii docela nasprotni. Francija je bila pripravljena odpoklical! medzavezniško vojaško kontrolo iz Nemčije, če se izreče versajski vojni svet generalov, da je Nemčija izpolnila razorožitvene obveznosti. Take izjave doslej še nimamo. Poleg tega je želela Francija, da stopj v slučaju odpoklica medzavezniške komi-sije na njeno mesto nova invcstigacij-ska komisija Društva narodov, ki pa bi morala imeti značaj stalnosti
Nemci pa so zatrjevali, da je njihova razorožitev končana, vsled česar nima medzavezniška vojaška nadzorstvena komisija ničesar več iskati v Nemčijk Investigacijska komisija, ki bi jo imenovalo Društvo narodov, pa ne bi smela imeti svojega sedeža na nemškem ozemlju in bi imela le od časa do časa pravico vpogleda v nemške vojaške zadeve, to pa le v takih primerih, ki bi jih Društvo narodov določilo z dvetretiin-sko večino.
Prepad, ki zija v tem vprašanju med Nemčijo in Francijo, je torej globok in širok. Locarnski sbotera Chamberlain
I išče primerno dolga bruna, da ga premosti. Najprej so predlagali Nemcem, naj bi provizorično sprejeli investiga-cijsko komisijo po načrtu, ki ga je izdelalo Društvo narodov, s pridržkom, da bi se čez par mesecev utegnilo to vprašanje revidirati. Zdi se. da dr. Stre. semann tega kompromisa ni sprejel. Zdaj se razglablja druga solucija. Medzavezniška vojaška nadzorstvena komisija naj bi se odpoklicala. če izpolni Nemčija vse zahteve angleškega raz-orožitvenega memoranda. Gre predvsem za popolno ustavitev izvoza vojnega inaterijala, za odpravo patrijotič-nih zvez z vojaškim značajem in razorožitev trdnjav na poljski meji. Doktor Stresemaun je obljubil, da ugodi tem zahtevam. Ce sc to zgodi, bi na mesto investigacijske komisije Društva narodov stopila nadzorstvena komisija <-'Iokarnskih si!». Trenutno se sučejo pogajanja na tem terenu.
Briand kaže slejkoprej najboljšo voljo, da pride do sporazuma z Nemčijo. Vendar je francoska opreznost povsem opravičena, saj kažejo mnogi znaki na to, da vodi Nemčija napram Poljski obkroževalno politiko. Posebno dejstvo, da Nemčija utrjuje Konigsberg in druge trdnjave na poljski meji. zasluži vso pozornost in izziva skepso glede miroljubnih izjav nemškega zunanjega urada.
Grški parlament
Atene, 7. decembra, s. Na včerajšnji seji nove zbornica so prisegli poslanci, nakar je bilo izvoljeno predsedništvo parlamenta. Za predsednika je bil s 145 glasovi izvoljen kandidat republikanskih strank Sofulis.
Zanimive izjave bivšega rumun-skega prestolonaslednika
Pariz, 7. decembra, s. c.\!atiu> prinaša razgovor z bivšim rumunskim prestolonaslednikom Karlom, v katerem ta demantira vest, da pripravlja državni udar na Rumunskem. Princ pravi, du noče pustolovščin, ki bi domovini škodovale. Vodm se ie trudil ostali nad političnimi strankami, da bi mogel imeti proste roke. Delal je tudi na to, da ostanejo zakonske institucije neokrnjene in da ne sinejo služiti interesom ene ali drugo stranke. Končno izjavlja princ v leni razgovoru, da se o razmerju do njegove rodbine ne sme javno razpravljati. To razmerje je Lilo in je vedno izvrstno.
Kongres sovjetskih strokovnih organizacij
Moskva, 7. decembra, s. Ob udeležbi 1337 delegatov, ki zastopajo 9.,270.000 organiziranih delavcev, je bil včeraj otvorien kongres strokovnih organizacij Sovjetske unije. Vodja angleški!) rudarjev Cool; se je v daljšem govoru zabvaiil za t>odporo sovjetskih strokovnih organizacij, ki so poslale 11 milijonov rubljev in pol stavkajočim rudarjem na Angleškem.
Sneg in viharji
Budimpešta, 7 deccmbra s. Dva brzo» vlska, ki sta včeraj odšla proti Dunaju, sta obtičala v snegu Ista usoda je doletela brzovlak, ki je vozi! z Dunaja Na obmej« ni postaji Hegvcshaloin ic vse polno vla, kov, ki ne morejo dalje Tudi več drugih železnic je zasneženih
Kapolj, 7 dccembra (be.) Na Vezuvu je zapadel prvi sneg
Pariz, 7 decembra, s. Na vzhodni obali Zedinjenih držav divjajo strahoviti vihar« ji, ki so doslej zahtevali 23 žrtev.
Poslednji ostanki Mongolov v Kaliiorniji
Ameriški arheolog dr. D. B. Rogers je pred kratkim izdal poročilo o raziskovanju starega mongolskega plemena Čumašev, ki žive v dolini Sainta Barbara v Kaliforniji. Danes živi le še en zastopnik tega rodu. a ta je čistokrven: ime mu je Juan Justo, je star sedemdeset let, slaboten in bolan, a vendar duševno čil. Kdor ne verjame, da so Čumaši mongolskega izvora, naj pogleda le Justu v obraz.
Čumaši se docela razlikujejo od rdečckožcev. Prišli so po vsej verjetnosti iz Azije po Behringovem prelivu v Ameriko ter se pomikali vedno bolj proti jugu in dosegli Kalifornijo in Mehiko, kjer se ie vedno dobijo lieovrg-ljivi sledovi njihove kolonizacije. Njihov prihod na ameriški kontinent utegne segati rnnogo tisočletij nazaj v tisto dobo, ko sta bila Aljaska in Sibirija še z isthmom spojeni med seboj. jb~r. Rogers ceni kolonizacijo Čumašev ua 12.000 let in jo deli na štiri poglavitne epohe. Prva epoha je po njegovem mnenju najdaljša.
V Mehiki so sc Čumaši naselili v dobi, ko so jo zavzeli Tolteki. Takrat vidimo prvič omenjeno ime Čumašev. Bilo je leta 1542, ko sc je Spanec Ca-brillo izkrcal v zalivu Sv. Barbare in naletel na Čumaše, s katerimi je zamenjaval blago. Cabrillo jih slika kot miren iti gostoljuben rod. Imeli so velike čolne, ki so jih vozili ribiči, ogr-njeni v živalske kože. Živali so v glavnem od morskih produktov, ki so jih uživali surove. V 16. stoletju so bili Čumaši še čvrst in velik narod; dve stoletji pozneje, po prihodu Špancev v deželo, jih je ostalo le še nekoliko tisoč in še ti so malone docela zapadli v barbarstvo. Leta 1884. jih je lc še okrog štirideset. Danes je edini zastopnik Čumašev Juan Justo.
Dr. Rogers je našel med drugimi iz-kopninami, ki izpričujejo mongolski izvor Čumašev, nekako poliedrično vr-tavko, ki služi za kockanje- (Podobne vrtavke so še zdaj v rabi v Siamu in v Indiji). Vrtavka je izsekana iz belega kamna, meri kakih 12 centimetrov, je povsem simetrična in obrobljena od 6 ploskev, opremljenih z znamenji, ki odgovarjajo točkam na kockali. Vrtavko zavrtiš na osi. in ploskev, na katero pade, pokaže, koliko dobi igrač.
Dalje je našel dr. Rogers podzemska bivališča, ki spominjajo v mnogo-čem na bivališče pračloveka. Ona so značilna za prvo epoho.
Druga epoha kaže Cumaše v visoki kulturi in v zdravi meči. Končuje se ta doba nekako z ustanovitvijo Rima.
Tretja epoha je vrhunec čutnaške civilizacije- V tehniki so se povzpeli do izredne popolnosti. Posebno radi so Čumaši obdelovali, idolbli in polivali
kamen, pri četner so jim najbolj služili nekateri zeleni metamoriični por-ijrji izredne trdote. V tisti dobi so bili čumaši naseljeni na pobočjih gora, kotlinah, pa tudi ob morju. Imeli so že do osem metrov dolge ladje, zbite iz desak iglastega lesa, ki so jih oblili z asfaltom, da jim voda ni mogla do živega. Zelo zanimivi so malone sierični
lonci, ki jih je našel dr. Rogers. Izsekani so iz enega samega kamenja, lepo izdolbeni in oglajeni.
Četrta epoha se pričenja s prihodom prvih belokožcev v Ameriko *ri so seboj prinesli kali dekadence: alkohol in bolezni. Od tistega momenta datira izumiranje Čumašev. Danes spadajo že v preteklost.

m
Poslednji ostanki Mongolov v Kaliforniji
Na ievi, zgoraj: čumaški lonci, izsekani iz karana, ki iih jc našel arheolog dr. D. B. Rogers v Kaliforniji; spodaj: najstarejši mežnar sveta s tolkačema (star najmanj 12.000 let). — Na desni: Juan Justo, poslednji mongolskega rodu Čumašov.
iv vojne na
Angleški fiziolog prof. Huxley objavlja interesantne zaključke, ki so nastali na podlagi opazovanj posledic svetovne vojne in se tičejo človeškega temperamenta.
Profesor namreč trdi, da zavisi človeški temperament v prvi vrsti od ravnotežja izločevanja notranjih žlez v človeškem organizmu. Mnogi vojaki so se vrnili iz svetovne vojne docela iz-premenjeni. Posebno so se opazile te izpremembe v njihovem značaju- Življenje na bojišču, epidemije in bolezni, ki so jih prestali, rane, ki so jim povzročile trpljenje, so determinirale pri njih jajčjo funkcijo žlez in v mnogih se je na ta način ravnotežje sekrecije popolnoma preobrazilo. Ti vplivi jasno kažejo, kakšnim potresom je podvržen človek in kako se da uravnavati in obvladati ves ljudski organizem.
Huxley je prepričan, da je na podlagi njegovih opazovanj mogoče usme-
Ženeva, sedež «Društva narodov«,
v XVII. stoletju.
riti biologijo na čisto nova pota. Obetajo se nam torej nove oblike življenja, ki bodo prišle z novimi manifestacijami tega, kar preživljamo. Zaenkrat pa smatra angleški fiziolog za potrebno, da priporoči najstrožje nadzorstvo porodov in strogo kontrolo vzgoje otrok. Degeneracija človeške družbe, pravi zdravnik, je že dosegla takšno stopnjo, da ie mogoče samo s temi sredstvi očuvati ljudski rod popolne propasti.
Dorus Rijkers,
nazvan kralj holandskih reševalcev. Star je SO let in je dozdaj rešil že 511 oseb iz smrtne nevarnosti ter 42 ladij. Odlikovan je z neštetimi holamdskimi, angleškimi, belgijskimi in laškimi kolajnami. Cesar Friedrich pruski mu je 1. 1887 celo podaril zlato uro za njegovo človekoljubno delo.
H.-J. Magog:
Posteljica
Dvakrat je možak šel mimo male hiše, napeto gledaje preko žive meje vrta.
—	Vse je po starem! je zamrmral.
Bil je slabo oblečen in zanemarjen, kljub svojemu trdemu klobuku. Na prvi pogled se mu je poznalo, da je alkoho-lik. Za roko je vlekel slabotnega dečka, ki ga je imel morda le za to, da je zbujal usmiljenje pri ljudeh.
Naglo je hitel mimo hiše, vlekoč otroka za seboi.
—	Ali si dobro videl hišo? mu je dejal. Aii si jo boš zapomnil?
Otrok je boječe prikimal.
Hitela sta iz mesta ven po državni ce.sti iu sta nazadnje dospela v gozd. Sla sta s ceste v goščavo iti možak je legel. Čez nekaj časa je rekel dečku, ki je molče sede! poleg njega:
—	Drevi se bova še imenitno imela, čc se nama posreči načrt. Poslušaj me dobro. Vrnil se boš zdaj v ono hišo, ki sem ti jo pokazal. Prav zdaj je najlepša prilika za to: vsi so pri večerji. Pazil boš, in ko vidiš, da ni nikogar na cesti, smukneš na vrt. Ali si videl odprto okno?
—	Da! jc yzdihnil deček
—	Dobr<# Zlezeš skozi to okno. Glej, da boš delal tiho . . . Prideš v sobo. Tu je omara z ogledalom. Ključ je vedno v ključavnici. Treba ti je samo potegniti in omara se odpre . . . Vleči pa počasi, kajti vrata nekoliko škripljejo. Na eni polici najdeš kup prtičev. Pobrskaj za njimi. Skoraj gotovo utiplješ škatlo . .. blagajno. To škatlo moraš vzeti.
—	Vzeti? ... je tiho vprašal preplašeni deček. V odgovor je dobil brco.
—	Na! . . . Kadar ti kaj zapovem, moraš ubogati. Škatlo vzameš in mi jo prineseš. Če se vrneš praznih rok, boš videl, kaj te čaka . . . Razumeš?
Deček je sklonil glavo in pogoltnil vzdih.
—	Pazi se, je nadaljeval oče. Čakal te bom na vogalu. Gorje ti. če ne napraviš vsega, kakor sem ti zapovedal!
Deček je žalosten odšel, toda oče ga je poklical nazaj.
—	Še nekaj! Kaj storiš, ako ie zasačijo?
—	Zbežal bom, je zajecljal ubožček.
—	Dobro! Pa glej, da boš tekel . . . če pa vidiš, da te bodo zgrabili, zažvižgaj, da se jaz še za časa izgubim. Ne ljubi se mi priti v ječo . . . Tebi se ni ničesar bati, ker si premlad ... Pa še nekaj: če tc predajo orožnikom, ne
črhni o meni niti besedice. Reci, da si prišel sam ... da nimaš ne očeta, ne matere ... Si razumel?
—	Da . . .
Deček je odšel.
Tedaj se je možak zakrohotal:
—	To bi pa res bila ironija usode, če bi ga zasačili in bi ga lastnica' predala orožnikom!
*
—	če ne prinesem škatle, bom tepen.
Tako si je ponavljal dečko očetove
besede in si delal pogum.
Zmuznil se je na vrt, splezal na odprto okno v pritličju in mahoma stal sredi sobe. Kako jo je bil oče natančno opisal! . . .
Toda mali tat je ni utegnil ogledovati. Mislil je samo na očetovo povelje, ki ga je moral izvršiti. Stopil je k omari z ogledalom in jo je previdno odprl. Kupi prtičev so ležali pred njim. Porinil jih je v stran, segel globoko zanje in privlekel lakasto skrinjico, v kateri je za-zvenel denar, ležeč na bankovcih: skromni prihranki štedljivega gospodinjstva.
Deček je bi! tako malo radoveden, da je ni niti odprl. Gnal ga je samo strah. Stiskal je svoj plen in hotel zbežati.
Da pa je dospel do okna, ie moral preko cele sobe, ki je šele sedaj opazil
Angleške študentke in šport
27. novembra se je vršila med študentkami oiordske in readfnške univerze vesla- j ška tekma na reki Isis. Zmagalo je «žen-stvo» univerze Readiing, kojega sliko pri- i
oličuiemo. V medaljonu: kapeianka zmagovalk proži roko svoji nasprotnici.
Trgovina s človeškimi okostji
Dunaski list «Dcr Montag» prinaša senzacijonalne vesti o trgovanju s člo* veškimi skeleti, ki da se je po Avstriji močno razširilo, ter opozarja na even* tuaine zlorabe. Potreba avstrijskih itni* verz in umetniških šol po okostjih, pra* vi «Montag», je sicer pravilno in ne* oporečno krita z dobavami anatomskih institutov, nasprotno pa jc nepojasnjen na stvar, odkod se inozemski intere-sentje preskrbujejo z materiialom.
V nekaterih evropskih državah kakor tudi v Zedinjenfli državah Sever* ne Amerike obstojajo strogi zakoni, ki zabranjujejo trgovanje s človeškim okostjem, tako da so celo znanstveni zavodi v teh deželah prisiljeni kupo* vati materijal v inozemstvu. Pred ne* kaj dnevi je sklenila s posredovanjem nekega ameriškega zdravnika neka ameriška univerza dobavo 6 kompletnih garnitur človeških okostij. Cena dobro ohranjene garniture je precej visoka. Za črepinjo, ki mora imeti še vse zobe, plačajo 150 do 200 šilingov (1200 do 1600 Din).
Toda človeške kosti ne služijo zgolj v poučne svrhe, nego izdelujejo iz njih tudi razne predmete. Tako pripravlja* jo iz lobanj in iz nekaterih drugih ko* sti pepelnike, nože za papir itd. Ker obstoja bojazen, da so ti izdelki iz člo* veških kosti v-.išli na nedovoljen na* čin v promet, ni izključeno, da so jih prodajalci izropali na pokopališčih.
Nov padec s trapeca
Pred kratkim smo poročali o razburljivem dogodku, ki se je pripetil v cirkusu Adolfi na Dunaju. Neka kletna artistka je padla s trapeca 9 m globoko na zemljo in se je precej poškodovala.
Listi so takrat poročali, da ie poškodba lahkega značaja in da bo ne-srečnica okrevala že čez 7 dni. Toda preden se je to zgodilo, se je ponovil sličen žalosten slučaj, ki bo pač izzval pri varnostnih oblastih primerne zaščitne ukrepe.
Na programu je bila predzadnja točka. Imela je nastopiti skupina «Banalo Astis». To je grupa artistov, ki se pro-ducira na obročih in trapecih ter izvaja napol smešen in napol resen program. Točke izvajajo tri dame in en gospod. Pogoj uspešnega izvajanja te točke je brezhibno funkcioniranje orodja, ki pa ne odgovarja vedno svoji svrhi, o čemur priča baš nesreča v zadnjem času-
Banoia Astis je razpostavila orodje, spustila vrvi in artisti so začeli nastopati. Mladi artistki je bilo naloženo, da se mora obesiti s koleni na trapec in se pognati v kroženje. Toda bogvedi kako je bilo, da je naenkrat popustila vrv. kljuka se je odpela, palice so šle narazen in artistka je strmoglavila v globočino. Obležala je na hrbtu v nezavesti in cirkuško osobje jo je moralo odnesti izpred oči razburjene publike.
Panika je bila tako velika, da so hoteli gledalci naskočiti vodjo. Vsem je bil še v živem spominu sličen dogodek.
ki se je pripetil pred par dnevi. Občinstvo je zahtevalo, da se predstava zaključi, kajti bilo je sito nečloveških rezultatov teh opasnih poskusov- Toda ravnateljstvo cirkusa ie bilo tudi za ta slučaj pripravljeno in je poslalo v areno svojega zastopnika, ki je ljudi zopet privabil in pomiril njihovo jezo.
Med Dunajčani vlada radi teh dveh nesreč veliko vznemirjenje in oblasti bodo pod p diskom javnega mnenja pač prisiljene slične produkcije popolnoma ustaviti ali pa vsaj znatno omejiti,
Feldmaršal Ludendorff,
o katerem poročajo listi, da se bori s smrtjo, in
njegova žena,
zdravnica, s katero se je poročil pred par meseci.
SrečUe Mo! i
Srečke drž. razr. loterije so dospele. Nabavite si jih pri tvrdki
uJugoport", Ljubljana,
Tavčarjeva (Sodna) ulica 3.
njeno prijazno tišino. Ves ganjen se je ustavil, ko je videl poleg velike postelje majceno otroško posteljico z lepo obrobljenimi rjuhami. Bila je prazna in zdelo se mu je, kakor da čaka.
Tu so solze stopile v njegove uboge, žalostne oči in zajecljal je:
—	Tudi jaz sem spal poleg mame, ko sem bil čisto majhen . . . Dobro še pomnim . . .
Obrnil se je in zapazil na kaminu celo vrsto razpostavljenih fotografij, med njimi mlado ženo s kodrastim detetom v naročju. Začudene oči tatiča se niso mogle ločiti od nje. Bil je tako zmeden, da ni slišal, kako so se vrata odprla.
Vstopila je mlada žena.
Toda čeprav je videla odprto omaro in skrinjico v tatičevih rokah, vendar ni takoj zavpila. Ostrmela je ob pogledu na dečka, ki je stal zamaknjen pred fotografijo in jo je prav tisti mah prijel in začel poljubljati.
Dolg trenutek se ni ganila, dokler ni nenadoma deček postavil fotografije nazaj, skočil k omari in zopet vtaknil skrinjice vanjo.
—	Naj me le tepe, je zamrmral odločno.
Tedaj mu je pa lahno položila roko na ramo.
—	Kdo si. mali? In zakaj si poljubljal
je vprašala z drhtečim
to fotografijo? glasom.
Poskočil je, toda ni zbežal. Pogledal je prej njo in spet fotografijo.
In zdajci je iztegnil ročice proti njej in vzkliknil:
—	Mama!...
*
Rezek žvižg se ie začul in možak, ki je stal na vogalu, je zbežal. Kmalu natu je izginil v gozdu.
—	Tem slabše zanj! se je jezil. Škoda samo denarja. Fanta bodo spravili v .sirotišnico . . . Upam, da ga ne bo spoznala . . . Zrastel je od dne, ko sem ju zapustil in odvede! fanta in denar. Dobro sem ji bil posvetil.
*
—	Ne boj sc, mama! . . . Nisem zažvižgal ,da ga prikličem. Ravno narobe! Zato, da zbeži... Toda ču.i, meni moraš odpustiti .aa sem hotel vzeti skrinjico. Dejal je. da bom tepen. čemu je ne prinesem.
Mati je sedla na posteijo. držala zopet najdeno dete na kolenih in ga neprestano poljubljala:
—	Ne boš tepen, dragec moj zlati . . . Danes zvečer boš spal v svoji posteljici; postiljala sem jo vsak večer, ko sem mislila nate in te čakala ... In sedaj si prišel . . . Kako srečno me jc storil tvoj
Chapiinova žena zahteva ločitev
Filmski zvezdnik Charlie Chaplin je šele dve leti oženjen pa že jemlje sreča slovo od njegovega zakonskega življenja. Njegova žena namreč zahteva. da se njun zakon razvede in sicer radi tega, ker je Chaplin napram njej premalo nežen. Pravi vzroki za ločitev zakona seveda ne pridejo v javnost do zadnje podrobnosti. Znano je samo toliko, da se mlada zakonca kregata radi različnih naziranj. ki jih imata v zadevah družinskega značaja. Chapiinova žena ima namreč zelo rada družbo in ljubi zabavo. Večkrat prireja večerje, ki trajajo pozno v noč in ki ne minejo b»ez kalitve hišnega miru. Chaplin se je temu uprl in zahteva! od zene. da preneha s svojimi ekstravaganesmi. Zadnjič se je pri neki taki pojedini pripetil celo incident, v katerem je filmski zvezdnik razžalil barona in baronico de Prefurt, ki sta velika prijatelja njegove žene. Njegov nastop ie povzročil, da sta plemenitaša zapustila Chaplino-vo stanovanje, drugi dan po feri dogodku pa je žena šla k odvetniku in vložila tožbo za ločitev. Gospa se seveda nikakor ne namerava zadovoljiti zgolj z ločitvijo, kajti obenem z zahtevo po ločitvi je prijavila tndi višino odškodnine, ki bi jo ji moral mož izplačati. Ta zahteva znaša cela dva milijona dolarjev. Poleg denarja hoče vzeti Chapiinova žena tudi 2 otroka, ki mu ji je rodila v komaj dveletnem zakonu.
Tako poročajo nemški listi.
Blondinke in rajavolaske
Sodnik v \Vies-Oppenheimu je zadnjič izrekel sodbo, ki je povzročila med Nemci, posebno pa med Nemkami velikansko pozornost.
Zgodilo se ie namreč na neki ljudski veselici, da so nekateri študentje v navalu razigranosti objeli in poljubili navzoča dekleta, ki pa sc s tem niso čutila kaj počaščena. Vložile so tožbo in se korporativno pojavile na dan obravnave v sodni dvorani.
Sodnik je obsodil nekatere študente na petdeset mark globe, druge pa na dvajset. Opazilo se je, da so bili tisti študentje kaznovani bolj, ki so objemali in poljubljali plavolaske. oni. ki so sc spustili v prepovedano ljubimkanje z brinetkami, pa so prošli ugodneje.
Zakaj ta razlika med rujavo- in pla-volaskami? Sodba o tem ne govori in ljudje morejo zgolj ugibati.
In eni so res ugeniii. Sodnikova žena je plavolaska . . .
0 starem Puhku
Stari Punčk je bil že od rojstva z vsemi mastmi namazan. Imel jih je polno za ušesom. Po vsej okolici so pravili o njem: »Navihaec je. kolikor ga je pod klobukom. Od pete do ust ga je sama čeljust ". Vsaka druga beseda mu je bila uspel dovtip ali šala. vsako tretje deia-lije pa imenitna potegavščina. Najrazličnejše govorice o vsem. kar ie Puhek na-pletel in nagodel zabavnega, so krožile nc samo v šegavj vasi. njegovem ro-dišču in bivališču, temveč daleč in široko naokoli. Namesto bajk in povesti so babice pripovedovale deci o šaljivem in šegavem možancu. Puhek je bil dolgo star samec. Da bi se kedaj oženil, ni prišlo nikomur niti v sanjah na um. Ali kakor strela z jasnega se je raznese! glas, da bo Puhek že v nedeljo na oklicih. Nihče ni maral verjeti, vsakdo je osupnil. Puhek tega ni mogel vsakomur razlagati, sklicujoč se na poslovico: >Kar Bog stori, vse prav stori.« Svatba jc bila bučna in vesela. Puhek jc kar puhal šale in smešnice. ~ Mahoma pa je utihnil in sedel liki božji volek. Kdor ga je poznal, je%takoj uganil, da ima nekaj za bregom in da zopet tuhta kako okroglo ali osolteno. Naglo Puhek plane pokonci ter odide ven. Ni trajalo dolgo, kar sc nenadoma duri odpro iu v sobo resno vstopi Puhek, držeč na uzdi kobilo. Splošno presenečenje in strali med prisotnimi, potlej pa gromki krohot. Vse je drlo k Puhku iti novemu četverono-genm svatu, in kakor valovi zaganjavci so se podila vanj vprašanja, kaj počenja. Ko se je naposled smeh polegel in nastala tišina, je Puhek slovesno stopil na sredo izbe, rekoč: ;Kaj se tako čudite?
Vsakdo v vasi je že videl mojo ženo, samo moja kobila jo še ne pozna. Zato ji hočem ženo pokazati, da se seznani s svojo novo gospodinjo...« Nov. še večji smeh se je razlegel po koči. Še na smrtni postelji je bil Puhek vseh muh poln. Ko ga žnpnik vpraša, ali mu ni morda še česa žal, se bolnik zamisli, potem pa: »Ce hočem po pravici povedati. gospod žnpnik. mi še neka stvar dušo teži. Edino to obžalujem.* — »Kaj Pa takega?« vpraša duhovnik. — »On-dan sem si kupil nove copate, pa jih bom, žal, težko kedaj nosil.«
Smrt radi elektrike
Dve smrtni nesreči, ki sta se pripetili v drugi polovici novembra v Mostah, in nezgode, ki jih beleži kronika tekom leta v ljubljanskem mestu in v okolici ter na deželi, vse to je dalo zdravniku dr. Rusu povod, -ia je priredil v dvorani ljubljanskega Mestnega doma predavanje -O prvi pomoči pri nesrečah z električnim tokom.!
Električne sile dandanes ne izrabljajo samo tovarne in veliki obrati v mestu, tem več je deležno njenih koristi tudi prebivalstvo zuiiaj Da deželi. Uporaba električne energije v praktičnem življenju pa prinaša s seboj Številne nesreča. Nesreče nastajajo iz najrazličnejših vzrokov. Včasih se pojavijo radi slabe napeljave, ki so jo izvršili nestrokovnjaki. kateri se ne zavedajo v kako nevarnost spravijo človeka. Nastajajo pa nesreče tudi povsem slučajno. V državah, kier je elektrika splošno v rabi. n. pr. v Nemčiji, Franciji, Švici in drugod. je predpisano. <la se mora vsaka nesreča. bi nastane radi uporabe elektrike. prijaviti oblasli. Na ta način vrše oblasti kontrolo in vsaj omejujejo nesreče. če jih že ne morejo odpravili.
V	življenju imaio ljudje čestokrat opravili z elektriko prav visoke napetosti. Ker se ne zavedamo posledic, ki lahko nastanejo iz neprevidnega ravnania. zaidejo včasih v napake. ki se končajo s sinrlio. Znano pa je tudi. da se ljudje naravnost lahkomiselno igrajo z elektriko. Ena izmed lakih slabih navad, ki pogostoma rodi ne*rečor ie nape-Ijavanje električne žiee na kljuke, da se :ia ta način obvarujejo pred neprijetnimi obiski. Taka nespamet je že mnogo rodila nesreč.
Čisto napačno na je razširjeno mnenje, da nizka napetost ni nevarna človeškemu življenju. Medicinsko-tehn^čna literatura nudi veliko vrsto zgledov, ki pričajo baš o nasprotnem. Nizka napetost postane v izrecnih slucs.ih lahko baš tako nevarna VoVor visoka. Nevarna je n. pr. že napetost voltov. Seveda odločalo v mnogih primerih tudi okol-nosti. ki včasih povečajo riziko včasih pa ga tudi zmanjšajo.
Nevaren je tudi enakomerni tok. če zadene človeka enakomerni tok. pa se skuša nevarnosti rešiti, vzbudi lahko s tresenjem vrtilni tok in je po njem.
V	literaturi na M eni o veliko primerov, ki nazorno kažejo, da ie elektrika istotnko nevarna. ako se žice dotaknemo samo s prstom. Elektrika gre namreč skozi cel život.
Veliko nesreč se pripeti radi potrganih telefonskih ali brzojavnih žic. Vi pridejo čez električne vode. Marsikdo. ki se je nevede dotaknil take vic^e žice. je že plačal pesku« s svoiim življenjem.
Pri elektriki je treba vedno upoštevati nevarnost. Tndi na videz nedolžna svetilka ni brez opasnosti in priporočati je. naj se nihče ne igra z električno lučjo in njeno napeljavo.
Zelo važno ie vedeti, kakšna ie prva pomoč. ki jo lahko nudimo ponesrečencu, ra li elektrike.
Človek lahko zadebi radi električnega toka samo lokalne poškodbe, lahko omedli, lahko pa ostane na me^tu mrtev. Trda največkrat se primeri, da človek ne obleži mrtev. pač r.a nastopi samo navidezna smrt. Takega ponesrečenca se da skoraj vedno s hitro pomočjo rešiti.
Če je ponesrečenec še v stik" s tokom, se mora reševale«', predno priskoči na pomoč, izolirati. Žico je treba odstraniti vedno samo * snhim lesom n. pr.. s kakšno leseno kljuko ali vejo. Ako ni s7ične<ra predmeta na razpolago, more n. pr. reševalec stopiti na suho desko, su^o odejo, na seno ali na obleko ter oviti roke s suho cnn<V>. f'e je Ponesrečenec umotan z žica. je treba žico nreščip-niti. toda samo z izoliranimi škrr'ami ali kleščami Zelo dobro in poceni lahko reši? ponesrečenca, če sra potegneš za suknjič in ga premakneš ne da bi se sa direktno dotaknil. Treba pa ie vedno pogledati, če ie suknja suha. Ponesrečenca v mokri ali tudi samo v vlažni suknji, se ne smeš dotakniti t eolo roko.
Če so odstranjene vse nevarnosti za ponesrečenca in za reševalca, je treba pričeti z umetnim dihanjem. Položi nesrečnika vznak na mizo ali na klop. Odpri nrn usta in poglej. če nima mogoč? česa v ustih. Nato mu potegni iz ust iezik in prični z pregibanjem obeh rok po Ifikrat na minuto, io ie tolikokrat. kolikorkrat normalen človek diha. Z umetnim dihanjem ie treba poskusiti v vsakem slučaju, tudi tedaj, če leži ponesrečenec že 3. 10 ali 15 minut brez pomoči. Treba je postopati zelo vztraino. kajti več nego enkrat se je že pripetilo, da so >mrliča< obudili k življenju šele po treh urah.
Radio amater
Seznam valovnih dolžin
Pred 14 dnevi 90 vse radiofonske oddajne postaje spremenile svoje valovne dolžine, kakor je določil mednarodni urad za ra-
diofonijo v Ženevi. Sprememba naj bi omogočila nemoten 6prejern omejenega števila važnejših oddajnih postaj po vsej Evropi s tem, da je dobila vsaka feh postaj svojo valovno dolžino, ki se ji ne sme nobena druga postaja približati. Vsem ostalim oddajnim postajam bolj lokalnega pomena pa so dodelili par skupnih valovnih dolžin, tako da več teh postaj oddaja hkrati na enem in istem valu.
če se bo ta razdelitev, ki jo imamo sedaj, obnesla, še ni gotovo. Za naše kraje sedanje stanje ni dosti boljše od prejšnjega. Pričakovati pa moramo skorajšnjega zboljšanja, kajti glavna ovira nemotenemu oddajanju tiči baje v tem, ker nekatere oddajne postaje še do daues niso prejele enotnih valomerov. kot je bilo določeno v Ženevi. Tako n. pr. vse švedske oddajne postaje še danes oddajajo na starih valovnih dolžinah.
Najbrž bo ostalo pri sedanji razdelitvi. sledi'e bodo mogoče le malenkostne spremembe. kake zamenjave.
Spodaj slede valovne dolžine nekaterih glavnih oddajnih postaj in nato še valovne dolžine nekaterih lokalnih, ki pridejo pri nas v poštev radi svoje bližine.
Glavne oddajne postaje. (Valovne dolžine v metrih.) Beograd 225.6 _ Munster 241.9 — Tou-louse (P. T. T.) 245.9 — Poznanj 247.9 — Turin 256.6 — Barcelona 280.4 — Radio Lvon 291.8 — Bratislava — KSniesberg 303 — Eournemouth 306.1 — Marseille (P. T. T.) 309.3 - Nevvcastle 312.5 - Milan 315.8 - Breslau 322.6 - Bel last 326.1 Nurnbere 3297 — Nspolj S33.3 — Praga 348.9
—	Cardiff 353 — Lipsko S57.1 — London 361.4 — Gradec 365.8 — Cfclo 370.4 — Madrid 375 — Stuttgart 379.7 — Manchester
384.6	— Radio Toulouse 389.6 — Hamburg
394.7	— Glasgov? 405.4 - Bern 411 — Rim 422.6 — Frankfurt 428.6 — Bilbao 434.8 — Brno 441.2 — Pariš (P. T. T.) 447.8 — Stock-holm 454.4 — Elberield 4*8.8 _ Lvon fP. T. T.) 476.2 — B«rlin 4*3.9 — Aherdeen
491.8	— Dunaj 517.2 — Monakovo 335.7 — Budimpešta 555.6.
Lokalne postaje. Trst 230.8 — Gleiuitz 250 — Stettin 252
—	Linz 254.2 — Benetke 254.2 — Celovec 272.2 - Zagreb 275.2 — Barcelona II. 500
—	Curili 500 — Sarajevo 556.
V šoli
—	Tvoje številke so zelo slabe. Tale trojka ;e n. pr. taka, da b! jo zamenjal s petko.
—	Saj je pet. gospod učite-!;!
—	A tako! C'ovek bi deial. da ie tri!
Izpit
—	Torej, gospod kandidat, caštejte mi kosti človeške črepinje!
—	Kosti?... Da... Crepmje? ... Dajte, da pomislim... Ali. to je res čudno: še ravnokar sem jih imel v glavi, pa se jih ne spomnim več...
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Sreda, S.: ob 15.: »Štreni mali oder». N'a korist pomladks Rdečega križa Irv. Ob 20.: »Stalni qost». »Boubouroche* Ljud« ska predstava pri znižanih cenah. Izv. Četrtek. 9.: »Dr. Knock ali Triumf medici«
ne». D Petek, 10.: Zaprto
Sobota, 11.: »Triglavska bajki®. Izvirna
pravljična igra Premijera. Izv. Nedelja, 12.: ob 15.: »Slaba vest«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera.
Sreda, S.r ob 15.: »Terez;na» Izv. Ob 20.: »Židinjam. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv. Četrtek. 9.: Zaprto. Petek. 10.: »Nižava* E Sobota. U.: »Manon-» A. Nedelia. 12.: «ob 15.: »Mrtve oči* Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv. Ob pol 20.: »Terez'ns» Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče.
Sreda, 8.: ob 15.: »Pcpelka*. Otroška pred«
stava. Ob 20.: »Peg. srček moj* Četrtek, 9.: »Pagliacci* in <-Bastien in Ba» stienne». A. Gostovanje članov Ijubljan« ske opere ge. Žaludove in g. Knittl«.
Popoldanska operetna predstava » Ljubljani. Danes v sredo popoldne 15 uri »e poje prvič kot popoldanska predstava Strs-ttssova opereta »Terezina««. Na to predstavo opozarjamo zlasti izvenliubl.iansko občinstva Konec predstave je ob šesti uri tako da je mogoč odhod z vsemi vlaki.
»Židinja« kot ljudska pred«tav». Nocoj ob polosmih se poje v operi velika HaWyjeva opera »Židinja« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Glavne vloge pojo gospe Lovšefova in Labudova ter gg. Knattl. Kovač in Rumpl. Za predstavo veljajo znižane operne cene.
Ljcdska predstava v Ljubljanski drami to
danes v sredo zvečer. Vprizorita se dve francoski veseloigri 'Stalni goste« in »Bou-bouroche< Za predstavo veljajo znižane dramske cene.
Premijera otroška predstave >Pei>elkat na rnrriborskem odru. V sredo, dne S dec. popoldne bo v mariborskem gledališču prvi predstava za deco in mladino -Pepelka-: j? bajka v šestih slikah, ena najlepših in naj-privlačnejših iger. ki bft nedvomno ugajata. Nastopajo polesr vsega dr^mskeea annmbla. škratje, bajne rože. sodeluje tudi gedba i'.l. Itd.
Gostovanje dveh prrnkoT ljuh!ian=ke ope
re v marihorskem sledilen bo v Četrtek. <ine 9. dec. v iPaeliaccih«. kier nastopita t£n> rist g. Zdenko Knitt! in sa. žaludova r.rava dramatika pevka pri ljubljanski operi To izredno in zanimivo gostovanje najtopleje priporočamo. Imenovana umetnika imata kot pevca ln iaralca najboljši sloves.
Na praznik v sredo S. dee rrefer Fe ponovno. a obenem zadnjič vprizori v Mariboru zabavna angleška veseloigra >Pee, Tček moj.t
I* pisarne SentjaknbsVeea eledali^keen
odra. Danes v sredo ob štirih popoldne gostujejo Sentjakobčani na Viru z Drtnklerjevi pravljico i-Pogumnl krojaček«. - V soboto in nedeljo se vrši repriza Petrovičeve komedije »Vozel«. Prihodnia premijera bo najbrže 17. in 18. t m. Uprizori se <K:>ntrolor spalnih vossov.
Pavla Golie: ».Triglavska bajka"
katere premijera bo v ljubljanski drami v soboto, dne 11. t m., nam predstavlja ubcea otroka Bratca in Sestrico, ki ju preganja zlobni duh Konte Monte. varuj' r.a Očak Triglav. njegova družina in Babuška, mati vseh preganjanih in zatiranih. Proti nasilstvu zlobnega duha protestirajo otroci vseb narodov in ras ter ustanove svetovno zvezo otrok. Zamorček manifestira vzajemno z zastopniki bele. žolte in rdeče rase za bratstvo vseh narodov ter odklanja krivico in nasilie. Blagi očak Trielav. ki noče verjeti, da sta Konte Monte in njegova vila zlobna duhova. spozna končno njuno zlobo, zbere vse prebivalce svobodnih hramov in osvobodi za vselej preganjana otroka in Kraljico sinjega morja.
Bajka nam kaže poostbljenje na5e eore. tako blagega očaka Triglava, dobrodušno Strinio Rjavino in Špika. Vodi nas po n>v tranjosti naSih gora. kjer domujejo prebivalci svobodnih hramov in pelie nas tudi v mesto, kjer živita Bratec in Sestrica pri krutem Vasilniku težko življenje, katero jima grenita Konte Monte in vila Zla.
Bajka bo scenično in deloma tndi kar se kostumov tiče popolnoma nanovo opremljena po načrtih scenografa g. Ivana Vavpotiča. Pri predstavi sodelujeta tudi srodba in baletni zbor. Režira g. avtor S3m. Sodeluje skoro ves dramski ansambel.
StraTinskij na koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice t pondeljek. dne 13. t. m. t Unionu. V Ljubljani je pela Stra-
vinjekega do sedaj samo Marja Strozzl, kateri je Sira vin ski i posvetil nekaj svojih pesmi. V Zagrebu je lansko in predlansko leto imel silno privlačno moč Str*vinskeea balet »Petruška«. Pri nas bomo slišali Stra-vinskeea kot sinfoničnepa komponista prvi« na koncertu Ork^tralnesa drnštva Glasben« Matice, v ponedeljek. 13 t. m Pod taktirko g. Adamiča se bosta izvaialn dva dela iz baleta «Žar pticai. in sicer «Ples prlncez (Ho-revodna) in Finale. «Žar r>tica> oaj pokaže naši publiki prvo etapo gVshenesa ustvarjanja veliketra Ru^a. Ti dve točiti sta ne'-aka glasbena poskušnia, ki nii pokaže, da Stra-vinski. ki sra danes občuduje ves flacheni 5\-et. ni strašilo in ki nai mu ngladitfi pot tudi v naše koncertne dvorane, ki so se dolgo zapirale sodobni glasbi.
Mihael Glinkm {umrl leta 1S57) je v prvi vrsti operni komponist in si je pridobil kot tak z reformaciio opere v nacijonalnem sai:-siu nevenljivih zastug Niejrovih zgolj instrumentalnih del je le malo. Med te dela. ki lokazu^ejo. da ie imc-1 Glinka izrazit smisel za sinfonsko obliko, spada zlasti vKamarln-skaja««. dovtipna ruska orkestralna fantazija, ki jo izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice na svojem koncertu dne 13. dee. ti v Unionu. Glinka je pokazal v te i skladbi vso svojo tehnično mojstrstvo s tem. da je na originalen način razpletel v tej skladbi dve temi: Poročno in Plesno pe^em.
Sarajevsko gledališče je imelo v preteklem tednu dve premiieri. Uprizorilo je Manr.ersovo ;Pe<?, z Ljubico GioU-ičevo v naslovni ulod ter Korosotova komedijo cS;n ljubezni*-. V slednjem komadu je igrala glavno žensko ulogo ruska igralka Mansvje-tova. režiral pa je Sibiriakov.
Mariborska premijera <Pepelbe». prekrasne otroške igre s petjem, plesom in godbo, bo na praznik, v sredo 8. decembra popoidne. Izmed (starejših otro-kib je <Pe-peika* nedvomno ena uajboljših in najpri-vlačuejša. VT naslovni ulogi nastopi gdč. Kraljeva. Poleg nje sodeluie ves dramski ansambel, zbor, škratje, pazi, vojaška poJ-ba itd. — Režira gosp. J. Kovič — Ker je pričakovati za to predstavo velikeea navala, prosimo, ca se vstopnice po možnosti rezervirajo že pri dnevni blagajni.
Tretja serija prevedenih Zhranib spisov Dostojevskeea je izšla v založništvu Hrv. štamparskega zavoda v Zagrebu Kolekcija obsega nove tri knjige, v katerih *o natisnjena dela: Ponižani in razžaljeni. Soprog. Kritični članki o ruskem slovstvu ia Dnevnik pisatelja iz 1 1873. Knjige so vezane v platno in staneio 140 Din.
JanačkoT večer v Berlinu. V sredo, dne 8. t. m. se bo vršil v Berlinu večer komorne muzlke. Soareja bo posvečena izključno skladatelju Leošu Janačku. katereea kompozicije bo izvajal SVsghalteriev kvartet
Aua Pavlova » Berlinu Slovita ruska umetnica, plesalka Ana Pavlova se je vrnila iz Amerike v Evropo ia r.sstopa M-daj v Berlinu. Nemško občinstvo je sprejelo priznano umetnico z nepopisnim navdušenjem. Kritika sicer pravi, da je danes i v baletu prevladala nova smer. a priznava Pavlovi nesporno prvenstvo v plesni umetnosti. Posebno duhoviti in divni so plesi, ki jih pte-še Pavlova, na Cbopinove skladbe, višek njene umetnosti pa tvori še vedno «tTmira-joči labod*. Umetnica ima e seboj tudi plesno skupino, v kateri so dame Niebolo. tie-lomore, Faucher, D'Arcy, Burk. Nikitina. nien partner pa je plese!« Lavreneij Novi-kov.
Zlogovna križanka
'—1 >>
C 11 ! E
	-i--—	r
& 5\		! ! &
| {		■ i 1
?[_		i
&	j|	_1
	9|	
Kh		□
		
Pomen besed
Vodoravnp: 1. cikalnica; 2. znan gra« dič pri \?ersa:llesu: 3 osebn: zaimek: 4. re» ka na Hrvatskem; 5. tirolsko mesto: go« spa; 6. orožje čebele: francoska reka; 7. hr« vatsk: pesnik; ziraskossportno orodje;- 8. poveljnik ladje; 9. veznik; 10. neobdelan« zemlja; pritrdilna besedica.
Navpično: A prislov čas«; B južni sadež; C. številka; mohamedanska svet« knjiga; žensko ime; veznik; D znan slap: francoska pokrajina; E. romanska nikalni« ca; upanje; zavržen angel: predlog; F. vrsta kostanja; G. del leta
hudobni oče s tem, da me jc hotel napraviti še bolj nesrečno! . . .
(Po francoskem P. V. B.)
Rešitelj
(Moderna zgodba.)
Noč ic bila, globoka in črna noč. Vlak ie drevil skozi temo. kakor bi ga g .alo tisoč nevidnih vragov, in je veča! svojo hitrost od minute do minute. Biio je. kakor da se je izpremenil v ogromno zver. ki se jc utrgala z verige in blazni kdo vc kani. podiraje vse. kar se ji postavlja na pot.
Potniki so sedeli naslonjeni na svoje sedeže; njih obrazi so odsevali najrazličnejše občutke, ki so jim vstajali v dušah. Nekateri so slutili nesrečo: ti so bili bledi, njih oči široko odprte. Drugi niso mislili na nesrečo, le vznemirjeni so bili. kakor da jim sega razbijanje železnih koles v živce. Tretji so bHi videti čisto mirni; ti so namreč spali.
Ti, ki so spali, se niso menili za imena Postaj, mimo katerih smo hiteli s tako naglico, da so bile videti razsvetljene postaje z načelniki v rdečih kapah in brnečimi zvonci vred Ie svetli madeži na črni pokrajini, ki so kakor v sanjah švigali mimo.
V našem oddelku sva bila dva, ki ni-
sva spala: neka stara gospa in jaz.
Stara gospa je bila izmed tistih ljudi, ki neprestano trepečejo za svoje iSvlje-iije.
Jaz sem bil izmed tistih, ki so le nekoliko vznemirjeni, strah jih pa ni.
Na hodniku je stal človek, ki je mahoma izpregovoril s takim glasom, da se je zdelo, da bo prevpil hrnmenje vlaka skozi noč.
To. kar je dejal, je povečalo obči strah, ki je ždel v dušah potnikov. a se je zdaj docela prebudil. Kričal je:
»Železniške nesreče se množijo od ! dne do dne... I11, da povdarim. kar je 1 glavno: te nesreče nastanejo zaradi brezglave hitrice vlakov. Seveda imamo signale, s katerimi lahko zabranimo nesrečo. in ustavimo vlak. Toda. pomirite se. tega ni potreba, zakaj nesreča se zgodi še z večjo naglico. Ce pravim, da se pomirite, hočem reči. da je še več vzroka za strah. Zakaj, če letimo s tako naglico, recimo 190 km na uro — jaz se ne razumem na to —- je devetdeset odstotkov možnosti da vsak trenutek zle-timo s tira.<
Gospod je nadaljeval s svojim zvenečim glasom:
s Zame je to prav vseeno. Ni mi mar, umreti danes ali jutri. Oporoko sem Že
napravil. Vem. da niso vsi tako pripravljeni na smrt kakor jaz: treba je misliti na dediče...«
Poslušalci niso trenili ne z očmi ne z glavo.
iKaj hočete,: je nadaljeval gospod, z lahno ironijo v besedi. »Vlak ima zamudo in je treba, da jo dohiti. Poznam to progo. Dospeti moramo na prihodnjo večjo postajo, kjer so križišča, točno o polnoči, da dobimo zvezo. Zdaj je ura 23. 32 in moramo prehiteti še pet in šestdeset kilometrov. Premislite, kako mora strojnik poganjati stroj! To je sila!... Taka sila. da letimo, ako hočemo ujeti zamudo, naravnost v pogin.«
Na te besede so nekateri potniki dob3i glasove. Vsi iz sebe so vzklikali:
»To je nesramnost!«
»Ustaviti moramo vlak!«
»Nekaj moramo storiti!«
Besed ni bilo konca. Nešteto mnenj je bilo izgovorjenih, a vsa so bila brezplodna. Neznani gospod je dv ignil roko in je dal znamenje, naj bodo tiho:
»Počakajte!«
Odprl je okno. vtaknil glavo skozi odprtino in strmel v temo. skozi katero je batal vlak.
Cez minuto, ki se je zdela že večnost je gospod zopet pokazal glavo, vso razkuštrano od vetra. Zaprl je okno in
deja!:
»Deset kilometrov odtod je nevaren ovinek... Ce ga bo vozil vlak s to brzino se zvrnemo tik pred ovinkom po skalovju ali pa koj za ovinkom v morje... Še pet minut imamo na razpolago... Moramo hiteti, moramo kaj ukreniti .. .c
»Ukrenite vi... ukrenite hitro!« so v zboru dejali potniki, zbrani okoli njega.
Gospod je pomolčai. počakal nekaj sekund. nato je izpregovoril:
»Težavna zadeva je to. Strojnik ne sme zmanjšati hitrosti vlaka, sicer zapade težki globi, ali ga celo spodijo iz službe. In pomislite, če je to oče šestih ali več otrok? Samo en izhod je. da zmanjšamo hitrost vlaka, čeprav le za toliko časa. da prevozimo ovinek ..
Gospod je nadaljeval s poveljujočim glasom:
»Zberimo nekaj denarja! Jaz se izpostavim nevarnosti da mu ga pone-sem...«
Potniki so bili od gospodovih besed vsi iz uma. Kakor da prihaja glas že napol z onega sveta, so odgovorili, preden ie končal besedo:
»Zberimo... Hitimo! Nesite rrra!«
Gospod je prvi vzel iz denarnice dva stotaka, nato mu je letel denar v roke, kakor da gre za stavo.
j Gospod je s težavo tiščal denar, toli-; ko bankovcev so mu nametali. Nato ie | hladnokrvno še enkrat pogledal vse na-j vzoče in junaško izginil do hodniku. Nem:, razburjeni smo pričakovali... Vlak je hrumel dalje... in zdajci je zmanjšal hitrost in se je usraviL Oddahnili smo se. bil: smo rešeni. Viakovodja je prihite! ves zasopel: »Kdo je potegni! za varnostno zavoro?«
In mi — mi smo s sijajem v očeh. s ponosom v srcu pripovedovali o sijajni ideji tujega, neznanega gospoda, našega rešitelja.
Viakovodja ie poslušal, gledal, nato je skomigni! z rameni in dejal:
»Nevarnost ni bila niti najmanjša. Vlak nima zamude, tod blizu ni ovinka. Vozimo komaj osemdeset kilometrov na nro. Vaš rešitelj je tat. ki je potegnil varnostni signal, da .ie reši! «ebe. Zdaj vozi sam največ pet kilometrov na nro...«	Po VVhipu — Jernač.
NEVESTE!
Predno si nakupite kuhinjsko posodo ia opremo ter jedilno orodje, vprašajte za ceno pri -JFKT.O«. Ljnhl ana. Pt«ri tr«.
odklonjene prošnje za advokaturo
Slovstveni zgodovinar, u n i v. prof. dr. Fr. Kidrič pripravlja veliko ln izčrpno delo o Prešernu. Iz »Razprav«, ki jih izdaja Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, posnemamo nekaj zanimivih, naši javnosti doslej še neznanih mest, v katerih pisec slika, kako se je Prešeren boril za svoj krušni poklic, advokaturo.
Uredništvo.
Ko se je Prešeren, ki je vsaj od iept 1828, če ne že od srede aprila L 1. prakticiral v pisrani ljubljanskega odvetnika Baumgartena, pridružil ljubljanskim odvetniškim aspirantom. se je začel na slovenskem teritoriju zopet, • to pot v posebni obliki razgrinjati problem, ki ga odlični činitelji v kulturnih državah ne bi smeli nikoli zanemarjati, pa naj si gre za sina več-milijonskega ali malobrojnega naroda, za pripadnika državne ali pridružene narodne skupine: problem, kako se naj omogoči genijalnemu umetniku dostojna in njegovo umetniško misijo pospešujoča eksistenca.
Osemindvajsetletnemu možu. ki se i je literarni javnosti predstavil šele enkrat a hranil že marsikak biser umetniškega oblikovanja iz dobe pred vrnitvijo v Ljubljano, kjer se je združil z Matijo Čopom v skupno iskanje, je bila povsem tuja vsaka misel, da bi živel na račun literature, zahteval od mogotcev milosti ali reklamiral zase kake predpravice na škodo ljudi in institucij. Njegova poštena želja je bila, da postane Čimprej soliden in upoštevan odvetnik. In v kolikor so prišla v poštev njegova dotakratna izpričevala in njegova dobra volja, ie bi! upravičen soditi, da se mu namera posreči. Imel je izrazit pravniški dar. kakor izza 17. stoletja več reprezentantov njegovega rodu. Ne samo, da je študije na Dunaju završil z doktoratom, ampak v svoji stroki je bil res tudi odlično podkovan. Pesniške misije med Slovenci si ni predstavljal v taki obliki ki bi izvrševanju odvetniškega poklica mogla biti v napoto. V njegovi miselnosti in v njegovem značaju so pač že bile črte. ki so v Metternicho-vem območju bile opasne (svobodomiselnost — »irajgajstovstvo«. nagne-nje do kritike), ali se dale izrabljati (slabost za žensko in vino), toda imel se ie v oblasti.
Avspicije za odvetniškega aspiranta na Kranjskem v tem oziru niso bile ugodne. Avstrijski vodilni krogi so po odhodu Francozov zlasti v Iliriji pazili. da se tamošnji advokatje ne odmaknejo birokratskemu nadzorstvu ter ne dobe v svojo sredo hvaliteljev francoskega režima in njegovih svobodo-umnih gesel, a so posebne jezikovne in gospodarske potrebe dežele le v minimalni meri upoštevali. Pri tem je moral kandidat računati z razpoloženjem treh gremijalnih instanc: ^mestnega in deželnega, obenem krim., trgovskega in meničnega sodišča za Kranjsko« v Ljubljani; »notranje - avstrijskega ape-lacijskega in krim. nadsodišča« v Celju: »najvišjega iusiičnega oblastva« na Dunaju.
Izpit so delali kandidatje za advokaturo na Kranjskem pri apelacijskem sodišču v Celovcu. Prošnji za dovolitev izpita, kakor tudi za Dodelitev advokature je moralo biti priloženo mora-litetno izpričevalo, ki ga je dajal župnik, a magistrat eventualno še potrjal. Znanje slovenščine se ie pri teh kandidatih v interesu advokatske prakse same pač suponiralo. vendar ni bilo v tem pogledu jasnih predpisov. V dokaz, da kandidat zna slovenski, je zadostoval krstni list. ki je kazal, da gre ža rojenega Kranjca.
Vprašanje, koliko bodi na Kranjskem advokatov, še ni bilo definitivno rešeno. a le onim, ki so bili pbsvečeni v namere celovških in dunajskih činite-ljev. je moglo biti jasno, da se uveljavljajo tu tendence, ki za aspirante niso bile ugodne. Pred prihodom Francozov je imela Ljubljana za celo Kranjsko 19 advokatov.
Do imenovanja ie prišel kandidat sedaj le po velikih ovinkih. Razmerje advokatov do sodišča je pomenjalo v dobršni meri njihovo odvisnost. Odvetniški gremij. na čelu katerega ie bil kot »senior« menda vedno oni odvetnik, ki je bil nastareiši po letih odvetniške službe, ni imel ingerence niti na imenovanje. niti na disciplino. Dvorni dekret z dne 30. januarja 1821 je apelacij-sko sodišče in njegove nižje urade spe-cijalno opozarjal »na dolžnost, nai točno vzdržujejo nad odvetniki zdra^vo disciplino* .Ako .ie odvetnik daljši čas odšel iz Ljubljane, ie to sodišču navadno pismeno ali vsaj ustno javil ter navede! obenem tudi advokata, ki ga je nadomeščal. Sodišče .ie moralo obračati svojo skrb med drugim na to. da advokati stanujejo v kraju, za katerega so bili imenovani, da opravljajo le advokatske posle, ne pa tudi druge ali celo samo druge: da vršijo pošteno svoie dolžnosti, ako jih ie zaupanje sodišča napravilo za kuratorje.
Niti odvetniški praktikantie brez izpita, niti koncipijentje z izpitom se niso smeli pošiljati kot substituti svojih advokatov k razpravam na sodišče, ker ie mogel biti pri sodišču no zakonu substitnt advokata le eden izmed habi-lifranih njegovih kolegov, oziroma na deželi eden izmed okrajnih sodnikov. To je veflalo zlasti tudi takrat, ko ie imel advokat na sodišču posla v vlogi knratorja. Sodišče samo pa ie moglo
praktikantom poveriti kuratele. a zlasti jih uporabljati v ta namen, da so obsojencem sestavljali pritožbe. Kvalifikacija teh poslov ie prišla na tehtnico pri ocenjevanju kandidata za vakantno odvetniško mesto.
Advokatov je bilo v Ljubljani za celo Kranjsko 1828., ko ie začel Prešeren prakticirati za ta poklic, namesto vsaj 14 samo 11 Kvalificiranih je bilo na sodišču večje število teh odvetnikov okoli 1828. razmeroma slabo.
Poskus
V dobi predpisane Prešernove odvetniške prakse se je situacija brzo iz-preminjala.
Število ljubljanskih odvetnikov se ie zmanjšalo za tri. Ko se je- objavil razpis štirih novih advokatov, se ie oglasila do 6. julija 1830. četvorica konkurentov, v naslednjem letu, pač radi ponovnega razpisa istih štirih advokatur, je prijavila svojo konkurenco četvorica starih konkurentov in dvojica novih.
Vsi aspirantje so bili domačini, vsi stareiši od Prešerna po študijah.
Ko se je od Baumgartenove pisarne z 9. majem 1829 oficijalno Poslovil ter nastopi! službo zapriseženega neplačanega praktikanta pri kamerni prokura-turi v Ljubljani, je naglašal, da se hoče »izobraziti za javno službo« ter »nadaljevati začeto kriminalnojustično prakso do dobe, ki je potrebna, da se more delati izpit«. V mislih ie pač imel izpit za kriminalnega sodnika. Morda ie tudi upal, da dobi s pomočjo finančnega prokuratorja Scheuchenstuela o prvi priliki adjntum (prokuratorieva žena Antonija, roj. Oollmayer, je bila v daljnem sorodstvu s Čopom; prokurator-jev sin Anton je bil Prešernov sošolec).
Prešeren je bil komaj dobra dva meseca pri kamerni prokuratufi, ko je dobil gubernij 7. julija 1829 iz Celovca od fiskalnega urada obvestilo, da je Ai-chelburg postal avskultant deželnega sodišča in da se naj celovški adjutum razpiše.
Ljubljanski uradni list je prinesel razpis prvič 30. julija 1829. Med prosilci je bi! tudi Prešeren. Ker ie gubernij 18. septembra prejel od celovškega fiskalnega urada predlog s temo. prokuratu-ri pa vrni! prošnjo Prešernovo 24. septembra 1829, je bila odločilna seja na guberniju med 18. in 24. septembrom 1829. Vprašanje, kako so v Celovcu sestavili in utemeljili terno. mora ostati sicer odprto, ime odbranca se pa da tudi v Ljubljani ugotoviti: adjutum je dobil Anton Scheuchenstuel, sin Prešernovega — šefa.
Celovški adjutum ie postal po preteku šestih mesecev, ko ie bil Anton Scheuchenstuel imenovan Za avskul-tanta pri deželnem sodišču v Ljubljani, zopet vakanten. Gubernij ie prejel obvestilo o tem 26. marca 1S30. Razpis je izšel zopet, kompetentov ie bilo sedem, med njimi tudi Prešeren. Odbra-nec zopet ni bil Prešeren, ampak eden izmed celovških praktikantov.
Posebnega povoda za odklonitev takih Drošeni Prešeren še ni dal. Nedvomno napačna je trditev, da Prešeren adjutuma zato ni dobil, »ker Je bil že od Dunaja sem Dri avtokratski birokraciji, posvetni in duhovski, in pri policiji razkričan za »ireigeista«. Stari Scheuchenstuel ie bil birokrat prvega reda ter bi ne bil dvakrat priporoča! kandidata, ki bi bil s svojimi nazori že obrača! nase pozornost policije in državnih futikcijonarjev. Odločilna ie bila pač okoliščina, da so v Ljubljani upoštevali predloge celovškega fiskalnega urada, za čigar adjutum te šlo. tam pa dajali Lz uml.iivih razlogov prednost svojim praktikantom, Kamerni proku-rator Scheuchenstuel, Prešernov šef. ie ravnal tudi ob prvem razpisu, ko se je potezal za isti adjutum njegov ^sin, vsaj na videz korektno in nesebično: Prešernovo prošnjo je v času, ko je bila v Ljubliani že tudi prošnja S. sina, toplo priporočil, naghšaioč zlasti izvrstnost kompetentovih izpričeval, njegovo gmotno potrebo in službeno vnemo, toda dejstvo, da je dobil adiutum mladi Scheuchenstuel. opozarja na možnost, da je korektnost starega Scheuchenstuela obenem tudi varanje; priporočal je Prešerna, ker je upal. da bodo v Celovcu in potem tudi v Ljubljani upoštevali Scheuchenstuela ml.
Na Prešernov ustroi je že prvi poraz silno vplival. Dejstvo, da je adjutum dobil sin visokega in razmeroma bogatega uradnika, ki ie bil podpore neprimerno manj potreben nego On. in sum v šefovo iskrenost sta legla z vso težo na njegovo dušo. Ko se ie oktobra 1829 o situaciji poučil, je začel njegov spomin iskati dokazov za ono težko misel o usodi rojenega »berača« in o vsemogočnosti »goljtifij in laži«, ki se odraža v »Slovesu od mladosti«.
Ko se ie poslovil 17. decembra 1831. od kamerne prokurature. je oostal zo-Det Baumgartenov koncipiient Copu .ie zadnje dni 1832. iz Celovca pisal: »Prihodnii teden se nameravam javiti za izpit, a doslej sem opravil šele polovico gradiva«. A ocena, ki io .ie dobil Prešeren pri odvetniškem (in sodniškem?) izpitu, ni bila v skladu z uspehi dotakratnih njegovih Študij: kandida-tn. ki je tudi na univerzi dobiva! le »prav dobro« in »odlično«, so se kvalificirale sedaj odvetniške sposobnosti zgolj z redom »zadostno«, torei z najnižjo pozitivno stoonjo. Pesniku, ki še je po vrnitvi iz Celovca zaljubil v
Primčevo Julijo, je bila negotovost, ki se je ustvarila s kompletiranjem maksimalnega števila advokatov v Ljubljani, dvakrat težka nesreča. A kdor ve. kaj je pomenilo za slovensko slovstvo to. kar te Prešeren izoblikoval in objavil do odločilnega 27. novembra 1832., mora brez pridržka obsoditi formalizem korporacije, ki se na ta moment ni ozirala, ampak dala prednost kandidar tu. ki se Je v teku desetih let za svoj poklic moralno povsem diskvalificiral.
Resna kandidatura
Prešeren je po vsej priliki nestrpno pričakoval novega konkur^a. S 1. marcem 1834. je prišel za koncipijenta h Crobathn ter izza prve kandidature preživljal dobo elementarne ljubezenske strasti, mogočnega literarnega razmaha, hudih literarnih bojev, a po vrnitvi Andreja Smoleta najbrž tudi novih veseljačenj, kakor da ie Čutil tem večjo potrebo, ustvariti si trdno živ-l.iensko pozicijo. Čim boli se mu je Julija odmikala. V prošnji za advokaturo izpred 24. septembra 1834 ie skušal popraviti one napake iz leta 1832., ki so se popraviti dale: preskrbel si je izpričevali o službah pri Baumgartenu in Crobathu. ki sta obe poudarjali »kompetentovo posebno previdnost.
redko natančnost, marljivo uporabo in preizkušano poštenje«; pomaknil je začetek prakse pri Baumgartenu nazaj preko 1. septembra 1828, ki ga je označil za nje začetek v izpričevalu s 15. maja 1830 Bamgarten sam. v neposredno bližino promocije ter dobil na ta način za referat 6 let in 5 mesecev službe; za rubriko »znanje jezikov« je navedel sedaj poleg nemščine, latinščine in kranjščine tudi še italijanščino, francoščino in angleščino.
Po 27. juliju 1834 je mogel Prešeren slutiti, da se mu advokatura zopet odmika, po 23. maju 1835. Je dobil gotovost, da je v drugič propadel. Formalna krivica se mu res to pot ni zgodila-Toda Prešeren, ki ie tehtal uspeh te kandidature morda kot sredstvo, da si reši Julijo, se je mora! zazdeti sedaj samemu sebi čisto ubog. oropan vsake podlage za upanje. Pač Do krivici so dolžili nekateri in morda tudi pesnik sam Kopitarja, ki je bil radi abecedne vojske res že v drugo leto Prešernu gorak. da je »pripomogel k Desnikovi nesreči«. Krivda odgovornih formalistov pa postaja tem težja, ker je Šlo sedaj za priznanega pesnika, ki je zopet objavil vrsto vrednot ter postal središče literarnih nad probujajočega se naroda.	(Konec prih.)
Nepravde v nepravdi
S predrznostjo, ki je lastni samo lju« dem, ki ne marajo videti in slišati resnice, je napisal pater R. Tominec v »Slovencu® svojo »Nepravdo pravice kladiva® in je zato dobil od pisatelja samega primeren odgovor. Poleg »nepravdcs, ki jo je napi* sa! o »Pravici kladiva«, pa je nagrmadil cel kup »nepravd® o »Vodnikovi družbi*. Sicer se je o tem že pisalo takoj po usta« novitvi, a sedaj, ko imajo ljudje knjige, v rokah, bo mogoče še bolj jasno presoditi, na kateri strani je «pravda» in na kateri «nepravda». Ker p. Tominec očita družbi zlorabo Vodnikovega imena, naj še enkrat pojasnimo, kako je prišlo do imena »Vod« nikova družba®.
Nekaj dni pred ustanovnim občnim zbo» nom sem govoril z nekim odbornikom pri« pravljalnega odbora, ki mi ie pravtt, da je že vse pripravljeno za ustanovitev knjižcv« ne matice »Triglav®. Meni to ime za ttko organizacijo ni ugajalo, ker nima v sebi nikakega literarnega programa; poleg tega imamo »matic« že preveč In nI to nič pb» pularnega. »Triglav — to bi bila firma za liker.«
Odbornik je zmignil z rameni in rekel:
»Imamo kakih 30 naslovov, pa ni med njimi nič primernejšega.«
Ker nisem bil v pripravljalnem odboru, se nisem več Zanimal za to vprašanje.
Tako smo prišli na občni zbor. Tam sem takoj v Mčetku omenil, da se mi na« slov društva ne zdi primeren in s tem so soglašali tudi mnogi drugi. Ckn priprav« ljalnega odbora pa nas jc pomiril s tem, da so tiskovine že tiskane, pravila potrjena itd., in tako bi bilo treba vse spreminjat!. Zato smo zborovali do konca in občni zbor je bil že skoraj zaključen, ko setn še enkrat sprožil vprašanje imena. Ko so za« h te vali primernega predloga, mi je trenut« no prišlo na misel:
«N. pr. Vodnikova »li Prešernova d ruž« ba.»
Torej Vodnik? Da, Vodnik! To je edino primerno ime za tako organizacijo. On je naš prvi prztikar, poljudni znanstvenik, narodni buditelj, pesnik, ljudski vzgojitelj, zanimiv pripovedovalec, časnikar, narodov učitelj v najboljšem pomenu besede. Nje« gov program je: prosveta — in v ta na« men mu služi vse: pesništvo, zibava, po« učni članki, zgodovinski spisi, prevodi, mo« dri izreki, zemljepis in jezikoslovje, pred« vsem pa priprosta demači beseda in način, kano se zna približati ljudstvu. Bilo je to« rej naravno, da }e občni 2bor z avduše« niem sprejel ni čelo svoje organizacije Vodnikovo ime. In zdaj nam očitajo, da smo zlorabili njegovo ime. Ne vem zakaj in v čert! Ako ima Mohorjeva družba v svojem naslovu dvoje imen svetnikov, ki končno z* naš naro nimata druge zas!u* ge, kakor da »ta po naših krajih oznanie« vah krščansko v.ro. še preden so se Slo« venci tod naselili, (kakor je znano, so imeli tudi N-mci svoj »Hermagoras«Verein» in celovški škof je bil pokrovitelj obeh družb) zakaj ne bi smeli mi na čelo svoji narodni organizaciji dati popularnega ime« na našega prvega pesnika.
Vodnik je bil duhovnik. Res. to vemo vsi. a ni napisal niti enega molitvenika.. Ne bo torej nam zameril io ne bo nam oči« tal, da smo zlorabili njegovo ime, ako tudi mi ne bomo izdajali mol i. ven i kov. Vse njegovo delo služi narodni vzgoji. On piše o vsem, i v vseh njegovih spisih ne nij« dete nikjer kakega povdarjanja pridig in verskega zavijanja. In vendar se zdi, da bi bilo v tistih časih komaj preživelega jo« žefinizma in versko svobodnih idej, ki jih je s seboj po Evropi nosila Napolcono* va armada, to zelo potrebno Res, Vodnik je bil duhovnik, a bil je pred vsem pro» svetljenec, bil je Zoisov učenec in je srna« tral za svojo dolžnost širiti prosveto med ljudstvo. Zato je z veseljem poročal o novih iznajdbah in odkritjih, o izpremem« bah in novih idejah, ki so takrat prenav« Ijale Evropo. V čem torej zlorabljamo Vodnikovo ime, ako danes vršimo isto de« lo v njegovem imenu? Pater R, Tominec se zavzema zanj, češ da je bil član provin« ciic sv. Križa v Sloveniji. Prav, toda Vod« nik kot kulturen delavec je popolnoma posveten človek in njegovemu delu sc nič ne pozna samostanska kuta Tudi nikjer ne povdarja ne svojega stanu ne duhovniške« ga poklici Sicer pa mu ie Prešeren poleg lepe posmrtnice posvetil tudi nekoliko na« gajiv epigram:
Preblečen sem menišec bil...
Mislimo, da mu Vodnik ni zameril. In ravno fo je, kar deli Vodnika tako slm« patičnega, slovenskega, ljudskegi, da ga njegova redovniška obleka no loči od na« roda in kulture. Nikjer nikakega verskega fanatizma — sama ljubezen do ljudstva in vera v napredek človeštva brez vsakega zahtevka »katoliške podlage« Ako se to» rej p. Tominec sklicuje na to. da je bil Vodnik frančiškan, ga mora sprejeti take« ga, kot ie. z vsem njegovim delom in, če sc mu zdi, da je bil vzoren frančiškan, naj mu sledi, kakor mu sledimo mi kot ku!« turnemu delavcu. Bojim se, da bi ta ali
oni pri današnjem pojmovanju duhovni« škega poklica prišel na to, da bi očital Vodniku v spisih in v politiki premalo verske vneme. Pa recimo, d« je bilo takrat tako in danes je drugače, za nas je važno dejstvo, da Vodnik ai izdajal pridig in molltvenikov, marveč je pisal stvari, ki so se mu zdele pred vsem važne za narodno prosveto tn kulturo, ne da bi pri tem imel kak postranski verski namen. Zato nam ne gre za duhovnika Vodnika, marveč za Vod« nika kulturnega delavca Saj mu narod ni postavil spomenika zato, ker je bi! duhov« nik — ampak za to. ker je pisal in delal za njegovo kulturo. Meni ni znano, ali imajo v ljubljanskem samostanu njegovo sliko in ali da ga časte kot vaor redovnika.
Ako je njegovo ime kaj pripomoglo, da se je naša javnost v tako nepričakovanem številu odzvala obilnemu vabilu « Vodnik, ve družbe«, se to gotovo ni zgodilo zaradi duhovnika, marveč zaradi pesnika Vodni« ka. P Tominec citira vsem znani verz z Vodnikovega spomenika in misli, da je dovolj, da ga »pesmi pojo® Mi pa pravi« mo, da to ni dovolj. Tiste pesmi, kakor« koli je vsaka zase lepa in važna ali vsaj pomenljiva, so le majhen del Vodnika
Ko so mu 1. 1858 v Šiški vzidavali spo= minsko ploščo, so se govorili slovenski in nemški govori in godba jc igrala na en mah aRadetzky«marš®. «Kje dom je im>j» in — cesarsko pesem Kako se je počutil pri tem Vodnik v slovanskih nebesih, ka« mor ga je postavil sam Kollar — Bog ve. Najbrže Sta se s Prešernom do solz na« smejali tej nerazumljivi komediji. Poseliš no, ko sta slišala, kako so se razni govor« niki, profesorji in znanstveniki trudiii, da bi opravičili njegov »greh® in »zmoto«, ker je spesni! »Ilirijo oživljeno®. Koliko so si prizadejali oni iti njihovi potomci, da bi jo milostno pokrili z »Ilirijo zveliča« no». Dane* o tem lahko odkrito govorimo, ker smo sami preživeli premeni iive čase. Mislim, da je bilo 1. 1909 mnogo lažje spe« znati pomen jugoslovenstva nego I. 1S09 — pomen Ilirije, ki je prišla tako nenadoma in nepričakovano. In koliko žrtev je bilo treba pri nas, preden so se izpreobrnili navdušeni Avstrijanci. Iti ko bi se ne bilo zgodilo vse, kakor so to odločili junaki s Kajmakča!ana itd.. Bog ve. če bi ne slišali po naši domovini še bolj navdušenih pe« srni. nego je bila »Ilirija zveličana®.
V čem torej zlorabljamo njegovo i me, če vidimo v Jugoslaviji isto in še boljšo re> Hlev za nas, kot jo je on videl v Iliriji!
Pa med tem so sc vremena zjasnila in-danes lahko priznamo tudi to, da je bil Vodnik — framason. O tem se vsak lahko prepriča vsaj v ar Grafenauerjevi šolski zgodovini slovenskega slostva. kjer je iz« rečno povedano, da je padla nanj jeza a v« sirijske vlade za to, ker je bil član prostoj zidarske lože rimskega kralja (t. j. .Vapc--leonovega sina), ki je bi!, mimogrede po« vedano, vnuk istega cesarja Franca, v ks« terega imenu so pisali dekrete proti Vod« niku. Zdaj bo pa p Tominec gotovo zavil n» svojo stran in bo rekel: aha, zato ste sprejeli njegovo ime! — Ne zato. ker je bil duhovnik, ampak ke je bil framason. Pa ne bo držalo. Ne zato, keT je bil duhovnik in nc zato, ker je bil framason — marveč zi to, kikor smo zgoraj navedli. Vem. da sc bo« do tu pojavili razni ugovori, češ da prosto« zidarstvo takrat ni bilo to. kar jc danes, da je bilo v prostozidarskih ložah več duhov« nikov in celo škofov, da je bila to nekaka moda, da so to zahtevale razmere etc., etc. Vem, da prosiozidarstvo takrat ni bilo to, kar je danes (namreč po pomenu) vem pa tudi da framasonstvo sploh ni to. kar o njem piše kak «Domoljub« ali kar pridi« guje kak župnik, ki skuša s to besedo stra« šiti svoje verne faranc. A za to ne gre. Vodnik ie bil član prostozidarske lože in v čem zlorabljamo njegovo Ime. ako smo 21 dali na čelo napredni kulturni organiza« ciji! In on je bil duhevnik«frančiškan!
Rekli smo, da je Vodnik nuni več nego duhovnik«frančiškan in pesnik Ml sprejo* mamo celokupno njegovo delo in tudi nje« gove ideje, in ne bomo grešili ne proti nje« mu in ne proti narodu, ako bomo to delo sedanjemu času primerno nadaljevali v smi« slu njegovih idej. Tu se ne da nič protestirati v imenu stanu, ker sicer pridemo do čudnih zaključkov. Ako bi n pr. kaka »Pre« šernova akademija® vršila delo v smislu Prešernovih idej. ne bodo proti temu prtu testirali advokatje. zato ker je bil Prešeren — advokat. Pater Tominec more protesti« rati samo z literarnega stališči — in tam je pogorel
Za nas velja danes oni Vodnikov verz, ki jc zanj in za nis velike važnosti
en zarod poganja
prerojen ves nov.
Ako veljata prvi dve vrstici te kitice le za svoj čas, veljata drugi dve tudi zi našo dobo. V čem torej zlorabljamo Vodnikovo ime? Ali ne izpolnjujemo v polni meri nje« govega programa, ako dajemo pod njego. vim imenom med narod knjige, ki vrše v današnjih spremenjenih razmerah prav isto
nalogo kakor njegove pred sto in več leti. Sij je Vodnik napisal tudi «Babištvo» in »Kuharske bukve« in ko je v pomanjkanju preživljal svoje stare dni, ga niti takrat no najdemo med očitnimi izpreobrnjenci, ki jih je bilo takrat po l. 1815 zelo mnogo, in jaz mislim, da mu delamo krivico, če vla« čimo na dan njegovo zveličano Ilirijo, ki se ji po verzih vidi, da mu ni šla iz srci. do« čim kaže »Moj spominek® iz iste dobe pol« no pesniško samozavest. Vodnik duhovnik bi sc bil lahko prikupil škofu in avstrijski vladi. Vodnik,Ilircc in narodni prosvetitelj se ni mogel. On je sicer trpel, a sreča zanj in za nas da je v trstih »nerodnih® časih zmagala njegova boljši stran« Pa za vse to tu ne gre, gre za to, ali »Vodnikova d ruž« ba» zlorablja Vodnikovo ime. namreč tiste* f}a Vodnika, ki ga imenuje Prešeren »Pevca Ilirije», tistega ki je bil kot duhovnik član prostozidarske loža, tistega, ki je izdajal, nVetiko praiika* in «Ljubljanske Novice*, tistega, ki fe pel pesmi, včasih tudi take, da bi btl pater Tominec zelo hud. če bi ena« ke mi prinesti v ^Veliki pratikin, tistega, ki je pisal *Kuharske bukve* in *Bsbištvon (oj. pohujšanje!) tistega, ki )e dokazoval, da "Ilirija v srcu Evrope leži». tistega, ki je popisoval Kranjsko deželo in razlagal narodu v preprostem * povedan ju* sorod« nest slovanskih jezikov tn rorfov, ki je po« jasnjeval neravno prirodne pojave in nt smatral za potrebno, da bi bil kot duho\i nik v versko burnih časih javno v si"or:'h spi.nfh branil vero, ksr dokazuje, da je bil to pred vsem prosveten mož, ki skrbi za ljudsko kulturo, verske zadeve pa prepušča cerkvi in njenim voditeljem.»
Mislim, da je s ten dovolj dokazana »nc« pravda», ki jo je v imenu mnogih drugih zagrc-Hil pater R. Tomincc v svoji «Nc«
pravdi*.
Pater R. Tominec pa vkljub Levstikove« mu odgovoru trdi, da je sramota za »Vod« nikovo družbo®, ker jc izdala »Pravico kla* divas, ki jo je on proglasil za »šund®. P. R Tominec hooe veljati za literarno izobra« ženega človeka, kakor se vidi iz zidnjega članka v »Slovencu«, zato je tem boli ža» lostno, ako ga pri presojanju literarnih del vodi strankarski in verski fanatizem. Pre« . šeren bi mu rekel: »Kaj za Vodnikom ne hodi?« «Šund» sc Zdi patru R Tomincu delo zato, ker vidi bije pisatelj na cui stra« ni vse črno in slabo, na drugi strani pa vsa dubro in lepo. Torej je »Pridni Janezek in hudobni Mihec« tudi šund. Tam je na Ja« nezkovi strani vse dobro. Mihec pa je sa« ma zioba in pregreha. In vendar so to delo Tominčcvi redovni bratje prevedli v slo« venščino. Ali pa vzemimo Cankarjeve »Hkpco. Tisti župnik jc isti tip kakor go« spod Vojska in kovač Klander je precej podoben Andreju. N'a eni strani vse črno in zlobno, na drugi strani par ljudi z Jcr« ir.anom v boju za lepše življenje. Ali jo to tudi šund? Ali pa vzemite samega. »Hlapca Jerneja«. Nikjer pravicc, nihče za« njo ne ve, samo hlapec Jernej veruje vanjo in jo išče. Tudi šund, zato ker sta tako razdeljena dva svetova: svet krivice, in svet pravice. Zola je napisa! cele romane, ki se dotikajo najvišjih verskih vprašanj 9 pro« zorno svobodomiselno tendenco. Ali jc vse to šund?
Ko sem slišal, da piše Levstik povest iz. medvojne dobe, sem se skoraj bal, ker po« znam njegovo odločnost in resnicoljubnost, da bi tega utegnil nastati res »girstig Lied« čc bo povečal vse tako, kot je bilo. Ko sem povest prebral, sem si oddahnil: rešil jc svojo nalogo naravnost sijajno. In lahko rečem: prizanašal je, skušil je obva« rovati župnika glavnega zločina in ga ie naprtil duševno zanemarjenemu bratu in celo tu jc osredotočil celo vrsto zunanjih vzrokov. In da ni bilo takih Vojsk pred vojno in med vojno (in še po vojni) po naši domovini? Kar povejmo in priznajmo: mor« da še več kot 50 In da bi ne bili zmožni tistega, na kar jih jc pozivala v začetku vojne njih stranka? Oni niso protestirali! Ako tega niso delali, na kar jih je pozivalo-strankino tajništvo — čast njim — a huj« skanja jc bilo dovolj. Da pa so tudi oprav« Ijali tak posel, kaži. moj slučaj, pri katc« rem ie žunnik Trškan igra! žalostno ulogo ovaduha, da bi uniči! — srbofila.
Levstiku moremo biti hvaležni, da je i r. žalostnih razmer naše komaj pretekle dobo podal lepo ljudsko povest, v kateri je s polno resničnostjo poda! razvoj našega živ* ijenja v prehodu iz robsfva v svobodo in da je s pravo njemu lastno umetnostjo dal svojemu delu po-nolno literarno vrednost, šund ie delo, ki po obliki in vsebini ne od« govarja zahtevam literarne umetnosti. Po obliki je "Levstikovo delo pisano krepko, jedrnato in v izrazito Levstikovem slogu, ki se k že v vseh njegovih delih in je pri« znano lep: po tei strani torej to ni šund. In po vsebini? Ali ni to najbolj živa in resnična povest nas vseh, ki smo igrali v nji svoje uloge? Ako je kdo icjrnl bolj ža« lostno. naj sc zaveda, da gi bo zgodovina šc ho!j obsodila nego »Pravica kladivi«.
Šund je psovka. Francoz bi jo lahko vr^el RnrbiK.ipu v obraz zivto. ker je napisal rOtrenjr brez navdušenja za hmaštvo, slab Čeli bi io obrnfl proti msjorju Medku, ki piše lepiionarske romane in kaže seveda za loziionarje več simpatije neso za one. ki ni-6.0 sli v lesrije. Mislim, da ~e to ne bo uobeun-mu zgodilo, samo našemu Levstiku se ie. ker si je upal povedali nekaj resnice. Mislim, d.t bi bilo «is zavarovati se proti takim izbruhom osebnega iti stranknrskeira sovraživa. Ko si je pred Pf|r leti neki naš >kritikc privoščil jkanibalski vic, ki je pokalni vse niesrovo kanibalstvo, literarna naša družba ni protestirala, braniti se je moral pisatelj sam. To je arrtovo neprijetno delo, kajti vaeuio inde* in causa suo.s Zato mislim, da zahteva dostojnost in uirle*] literarnih delavcev. da t.--k način kritika odklanjajo. Kajti na ta način ni mejoče svobodno govoriti in b" vspk. ki se bo čutil prizadetega, javno po listih proglasil lahko najboljše delo za šund. Cankar je krepko vihtel bič nad slovensko inteligenco, o komediii i Za narodov blagorc je takorekoč s prstom kaza! na razne osebnosti in vendar mu zato nihče ni očital šun-da. Pisatelj ima pravico do svojega prepričanja in je naravno, da dajo svojemu delu primemo Wenco. Je snmo šalosten znak pa-trovske kulture, da skušn s psovko odpraviti delo. ki je živa slika naše resničnosti in no-j na sebi plemenito ideio zmaje pmvice. !o tem bolj. ker bodo ntnoffi v nifm obhodili napačna nota nase preteklosti in spoznali vrednost poštenega in Mesa boja. ki ea ie zahtevala svoboda s svojimi žrtvami. Prepričan sem, da bo kmalu našla prevajalce in bo služila tudi drugim kot slika nASetra življenja Mislim. da ie p. Tominec napravil Vodniku s svojim >štmdom« več sramote nego 5kodo njegovi družbi, ki je s tem delom Ie še okrepila njegovo 5 pravdo t.
Dr. Ivaa Lah.
Borba za Jadran
Ni skoro (ine^a. da bi se ne bavile italijanske novine z razmerami na Jadranu. 7 zavidnim očesom gledajo r.a vsak n'5 r.aro-brod na morju in neprestano -si ltvčrtu.i-i-jo
prometne zveze ->b na-i -•: aH. O M -:\:i rimskih časih saniajo, o )•<■:,a' nski dobi in ' donski pakt jim strmi prt-* : oči pa zaključujejo. da je Jadransko morje itc^janfko ia da mora ia njem gospodovati italijanska zastava.
V iržaškem dnevniku -. La >»r2' smo č:*:."i te dni ©od pompoznim naslovom iPatr:a agl' Hali tutto 1' Adriaticok članek, ki izvaja v glavnem:
>Pred vojno je bil Jad~an razde? ion mM dva gost-odarja. helij:: jr im»L> najslabši d •!. Danes je n'- vzhodnem br«u baš oni prebivalstvo. katero i,- Hrž-.la Avstrija v trajnem sovraštva pro:i Italijanom. Ali naj si želimo. dn postane naše morje- sedaj jugoslovensko jezero? . . . Treba nemudoma postavi 0 temelje za našo pomorsko trgovsko politiko. Z Reke ne sega nobena črta 7. italijansko zastavo preko Zadrs. Iz Trs-a odhaja v It-1-Tparijo več iugaslovenskib kot italijanskih brodov. iz Bari vozijo v Jugoslavijo šaro-) jugosiove tiski brodov i. Ako hočemo r'bl-ž---ij V Benetkah in v Trs'u promet, ki se •'<» že vršil v Dalmacijo, ako hočemo, da ne bo pe';a le bo!; okrnjena, moramo orgar:izir.."i omrežje redne pomorske službe med cbema bregovoma. Izgubiti prometno suprernacijo, se pravi, izgubiti tudi moralno. Ako bo morala naša zastava ostati pri omejenem prometu. pade tudi naš moralni prestiž in kmalu bo -presTenko morie ji^oslovensko jezero. kakor je bilo proi vojno avstrijsko.
Zader stoji kot otok za predzidjem tujih otokov in Reka je 7drobna z domovino z zelo ozkim koridorjem. Da v/iržujemo stik«* s temi konci na?» zemlje, nimamo drugega kot morje in nebo; z brodom naj se združuje letalo.
Dve -olemeni se gledata z jadranskih bregov. zadevata drugo ob drugo. Ogromno ja in še bo opravilo Rima. Mi smo nekaj več kakor kak pomlajen rad. ki si šeie :~-če svoje poli in izlive: nas vodi moč neločljive ded-Sfine. ki na- obvladuje iz pr»iel r>-ti io ram predpisuje bodočnost . . . Ves Jadran je Italijanom domovina.i
Ne govori tako samo legijonar iz Genove v tržaškem listu. r:::rveč je takega mnenja vsa današnja fašistovska It- .' . . ki se vedno silnejše primika našemu dalmatinskemu bregu s stremljenjem po končni zasedbi.
Gorenji Jadran je v rekah Italijanov. Benetke hočejo imeti prvo mesto, podrejetd mesti pripadata Trstu in Reki. Zaledni do-tok v Trst še vedno ni zadovoljiv. bati so Je celo rapidnega upadanja. Najslabše je r,a j;®, ki. V Rimu prepuščajo men ta toku časa usodo gorenjema Jadrana. Ko se zgradbo v Mar-gheri nove Benetke, izbruhne končna borba, v kateri bosta pooiegla pred Benetkami Trst in Reka . . .
Kako pa je danes na Reki? Reška >La Vedetta d" Italia< je izvajala k prometu letošnjega prvega polletja, da se priča Kovan je stalnega naraščanja, če tudi počasnega, n uresničilo. Prejšnje leto je kazal poviš-k uvoza po morju 79 odstotkov in izvoza to morju 77 odstotkov nad številkami iz leta IvC4., v letošnjem prvem polletju je padel uvoz za nad 23UD0 kvintaiov napram povi-šku okoli 133.000 kvintaiov v izvozu, tako -.a se je znižal skupni promet za 7^.221 kvintaiov, to je okoli 10 odstotkov. Beški pomorski promet še r.ima predvojne karakteristik'-. Reka plava še v negotovosti in ureditev njenega pomorskega gibanja bo zopet zakasnela. ako se takoj ne stvor;jo predpogoji, ki -o potrebni, da dajo njenemu pristanišču traj-
nega življenja. Reka še nima \>eb onib pomorskih zvez, ki jih mora imeti, ako hoče vrš'ti ojo funkcijo. Ako se Reoui: v Rimu pritožijo, oa nimajo ]>c-trebnih pomorskih poti. jins odgovorijo gospodje na visokih mestih: Poskrbite najprvo promet, potem vam damo potrebne pomorske črte. Dr. Ma-rio Moise pravi: Ta koncept je ;*op>olnoma "grešen. Da bo promet, mor: o biti m- prvo tu zveze. Z Dalmacijo in Albanijo nima Reka danes nobenega stika.
Konzul H ost Venturi je povodom lelošn,ie rešite razstave objavil člana k, v katerem je [•recej rezko izvajal, kako je pristanišče :.-a Reki podrejeno tržaškemu in benešsemu. Reka rima potrebnih pomorskih z- e7_ Benetke in Trst pa jih imata . . . Ako bi Reka n? bila politično in gospodarsko združena : Italijo, bi si bila ustvarila monoiK)! jadranskega prometa v škodo Benetk in v prvi vrsti Trsia.
Kako pa je danes v Trstu? Sjaju je ?!c nekaj časa ob neurejenih razmerah \ Nemčiji. Sedaj beležijo v trž-iši-1 trgovski zbr-*-niči nazadovanje za nazadovanjem. Tržaški promet letošniih prvih desetih mesece, izkazuje skupno zmanjšanje z* 6.550.S1G k vi rita io v napram isti dobi lanskega leta. Vzr -ki niso samo zunan; . ampak tudi notran > V tržaškem pristanišču kakor na tržaški železnici je še mnogo nere-ia in nedostatkov Kada»- pride kak visok vladni ionkcijooer v Trst. mu ©redlož? spomenico s Stedtaini pritožbami. On. Suvich je pisal ImI v ?:.ši-iov. • sen glasHu glede tržaškega r-rl^tanl-"--le: Tudi kar se tiče pristaniških stroškov, se mora Trs: pritoževati. Drživa je r-ri-pevs-la in prispeva na široko za zgradbo nover-. beneškega pristanišča < Margbera ni pa še odštela najnujnejših vsot za vzdrževanje obali in pomolov v tržaškem T:rist»nišču, i se podirajo. Senator Luiggi. zgraditel; pristanišča v Caaablanci. j" rekel pred r-.ar meseci. da v svoji dolgi inženjerski iziestno^i ni še nikdar videl kakega pristanišča v ko neegodnib razmerah, v kakršnih se nahaja sedaj tržaško pristanišč'- . . . fmli sno o novih ogromnih prispevkih aa - nove R-aetkec da bi bila vlada odštela ose najsj,-nejše vsote, tega še ne vemo.
Kolikor bolj se odteza zaledni promet. *■> liko bolj silijo na našo i •'•rk.o st-an Trsta in z R»ke. No. n. Reki beležili "e dni slučajni pri!-od in odhod ve* ji* bi:;-. nih količin z velikim veseljem, kakor ■ ' napočila nova velikoprometna doba. ItaVI-iansko pomorsko gibanje kar naravnost zahteva zase ves Jadran, s katereca naj izr -nejo jugos',-venski brodovi. Pišeki in c -rijfi či-^to odkrito in pripr;.,;:ajo se - poudarkom na :jutrišnje naloge« Italije. yaourq--« tandem . . .
cjNOGAVJ

K

najbolj? c, najt rPiZirn zato najcenejše.'
(Fotografije 1. Ktrr.&serta.)
Sarajevo, pre>i?lica Bosne, ie eno taajfcteresantnejših mesi Jugoslavije, po nekaterih svojih zanimivostih pa jnu moramo prisoditi zares prvo mesto.
V presto!ico Bosne se je mesto razvilo šele kasno. A' srednjeveški bosanski zgodovin: m igralo večje vloge: v oni -dobi so bili imenitnejši mnogi gradovi in druga inesta. med rjimi posebno Ja;'ce. Le v cerkvenem oziru ie bilo nekdaj v predelu Sarajeva središče dežele, toda takrat se .ie ta kraj naziva] Vrhbosna. Ime Sarajevo je dobilo
Stara mestna vrata
šele v turški dobi. Aii tudi gospostva Turkov šef deželne uprave, bosanski vezir, ni stoJova! v Sarajevu, marveč povečini v Travniku. Mogočni bo-sanski begi namreč r.iso marali imen sultanove kontrole nad seboj, marveč raje v manj važnem Pravniku, da so mogli <-.stati čim samostojnejši gospodje, ki so mogii kljubovati tudi sa-me-mu sultanu: taka je bila politika bosanske gospode \ v-cjj časih.
Sarajevo se ra/likuje od ostalib ' ečjii. jugoslovenskih mest že po svoji lesi. troji v dolini reke Miljačke, v do-
zada; celo nad 2000 m; neposredna okolica sarajevska je tedaj povsem gorska.
Interesantnosti Sarajeva pa so v posebnostih njegovega vnanjega lica, prebivalstva, v gradnji in zgradbah, v Segali in vsem kulturnem obeležju. Za človeka, ki pride iz srednje Evrope, je to prvo večje mesto, v katerem se začuti neposredno dih erijenta. kjer stopi do veljave muslimanski svet s svojimi mnogimi značilnostmi. Tu je še ohranjena čaršija s svojimi lesenimi hišicami, z neštetimi malimi prodajal-:iami. ki so hkrati tudi delavnice, z ozkimi ulicami, zastavljenimi domala popolnoma z vsakovrstno brkljarijo. vedno polna hrušča in trušča: ob tržnih dneh se s težavo prerineš skozi gnečo prodajalcev in kuncev. Ali tudi v čaršijo že prodira okcident; prodajalne se pre^-arjajo iz lesenih zgradb v zidane aii celo betonske, musliman opušča svojo tipično pozituro in je zlezel za pult. alafranga.
E. da, alairanga zmaguje. Okrog čaršiie. ki je ostala spomenik turške preteklosti, so od 1. 1878. dalje zrasli novi mestni deii. široke tlakovane ulice. z večnadstropnimi zgradbami, hišami, hoteli, z modernimi trgovskimi in obrtniškimi lokali, kavarnami in restavracijami. kakor jih imamo v Zagrebu in v Ljubljani. Da ne hodijo po ulicah ljudje s fesi. bule z zastrtimi lici, da ne prevladuje tako močno turško ori.ientaiski kostum, dasi v lokalni, bosanski obliki, aosiikiat ne bi mislil da snisi v srednji Evropi. Obilica džamij z -visokimi munarami priča, da tvorijo v Sarajevu muslimani še vedno večino, relativno večino prebivalstva mi da se celo od absolutne večine niso še močno oddaljili. liodža prepeva visoko zgoraj na hodnikih munare svoje molitve za Allaha. ramazanske posebnosti stopi io vsako leto za en mesec še prav močno v ospredje. Obili-
ca muslimanskih pokopališč 'dopoveduje zgovorno, da islamski verniki ne prekopavajo svojih grobov; zato so pokopališča s starejšimi grobovi nenavadno zanemarjena, turobno zapuščena.
Zelo interesantno je Sarajevo za arhitekta, i u so zastopani takorekoč vsi slogi, ki jih je ustvarila kultura Ev-
Mohamedansko dekle
rope in pred' je .Azije. Tu stoji mestni magistrat v arabskem slogu: postavila ga je Avstrija v svoji težnji, da se prikupi muslimanskemu prebivalstvu; tu so stare džamije,.nekatere zelo stare in lepe, kakor osobito Begova in Careva džamija: najstarejši deli segajo v XVI. stoletje. Stare muslimanske hiše z vsemi značilnostmi m.ohame-danskega družinskega in •• trškega življenja. stari hani in vodnjaki, vse to so zgovorne priče turško-arabske kul-
Mohameaansko pokopališče ob Carevi džamiji
Sinagoga špaa?olskih Židov
.fini, k. ni niti posebno široka, ruti dolga: tik nad mestom se zaključuje z apneniškimi stenami, med katerimi se vzpenja sedaj železnica čez 900 m visok:. da more preiti v nižji svet ob gornji Drini in dalje pr"*; Užicu. Na drago stran na preide Miliačkina doli-ca. v širše Sarajevsko polje, ki pa za ptsstu re pride do veljave. Okrog mesta se c^ igajo apneciiške planote in vrhov:	v;jsJko, nad 1500 m in bolj
Židovsko pokopališče
ture v Bosni. Ali poleg njih sioie za-Padnjaške zgradbe; pravoslavne i:; katoliške. v katerih so zastopani vsi poglavitni slogi zapadnoevropske-ga kulturnega območja, barok, renesansa, gotika itd.
MSjačka teče po sredi mesta v precej ravni strugi, ki je sedaj dobro regulirana, obzidana aa d>ci! straneh z visokimi zidovi; čez njo vodi obilica mostov, starih častitljivih jn novejših.
Sarajevo ima dobro električno razsvetljavo in električno cestno železnico. Kolodvor je samo eden.
Vzhodno nad mestom r.a vi- -:i stoje še ostanki nekdanje sarajevske trdnjave, ki je igrala v turški do >i tako važno vlogo. To ie najpristnejši stari del Saraje\a, tu čuti muslimanski del mesta še vedno svoj centrum. tn se vrši še vedno znamenita promenada muslimanskega mladega sveta.
Židovski, muslimanski, pravoslavni, katoliški in od 1. 1S7S celo protestantski element, vse to živi v Sarajevu in daje mestu pestri značaj. Nobeno drugo naše mesto ne more pokazati toliko raznolikosti, osobito sedaj, ko igra vera s svojimi razlikami v noši, -•• običajih. v praznikih itd. še tako važno vlogo.
Ali moderna doba nivelira vse. Ok-i-
dent je že niveliran popolnoma: sedaj prihaja val izenačavania r.a osnovi Ke-malovih radikalnih reform tudi v ori-jentalski aek V izenačenju razlik je pač tudi bodočnost Sarajeva.
Seljaki se vračajo iz mesta
Zvezde
Pozen večer z gostimi jesenskimi cvezdam:. Na ribniku leže rdeči refleksi iz bližnje kavarne. Silhuete dreves so fantastično -narisane na črno draperiio s svetlim; pikami. Sredi vode se kopajo zvezde: debele, iskreče, kakor oči zaljubljenih nimf. Povsod razpoloženje jesenskega mraka. Rahel dih v etra, tamtam kak šciest. korak, glas ali zvok.
On in ona sta na verandi, zakriti z listjem vinske trte. Njemu se vidi zgolj gia\a z vičmi. ki oleste izza stekel s črnim robom. On gleda zvezde. Ona strmi vanj. Polna odpovedi in molčanja. Vsa je izginila v senci.
— Pravite, da mi je ostalo več sa-tjarstva nego se spodobi za moža in za današnji čas. Nemara. Ali duša ni »bttbikopf«. Oprostite. Duša je lahko »nazadnjaška«, toda ne morete nikoli dokazati, da ne zre naprej, ko se dragemu zdi. da gleda nazaj. Kaj vemo o tem? Poglejte, kako so vse linije zlomljene. kako je vse prekrižano med sabo, zlito in nejasno. Malo manj svetlobe — in že se stvarnost izgublja v fantastičen ne sklad Ali razločite nebo od vode? Se vam ne zdi. da je vse eno — vse eno samo brezno? Kje se konča stvaren svet in kje se začenja naše cbcutjc? Nc
ooumeiete tega čudnega Janusa: stvarnost in sen sta le dva obraza iste uganke.
—	Pekli ste mi, da ljubite zvezde. Ali se vam ne zdi. da sleherna cvetlica v travi bolj cutj s človekom nego vsa vsem irska telesa?
—	Morda. Ali meni je malo do sočutja 1 cvetlic. Vsemir, to je čarobno zrcalo, j k: pripoveduje o njem neka stara bajka. ' Ko se pogledate vanj. čutite, da kopnite in se razblinjate v nič. Toda prav tega , nam jc treba. Ali ni Kant dobro dejal. ! da smo ljudje pred zvezdnim nebom nič !
in veliko----Poglejte: pri zvezdah sem j
našel več tolažbe nego je najdete pri j ljudeh aii cvetlicah. Našel sem Boga. Nc i vem. kaj je: ali Mlečna cesta je poteza i na njegovem obrazu. To vem. In v zvezd nih nočeh sem občutil njegov dih. Doživel sem ga. Odkod bi neki bila tista čudovita. nedoumljiva slast, ki me je pro-žela — pod zvezdami. Slast, kj je bila hrepenenje in izpolnitev, materija in duh, trenutek in večnost... To so bili najlepši dnevi v mojem življenju. Bila je vojna; ljudje so se poniževali do zoprnosti. Zaril sem se na domače hribe, mrzil ljudi in čital stare filozofe. Takrat so me zvabile lepe noči na vrh griča, kjer ie bil svet na vse strani odprt. In sem vzljubil zvezde in ob tihih jutriii
sem prevajal Fiammariona. Pravili so, da bom umrl. Ali sem veroval v bližino smrti? Zdela se mi je začudo svetla, brezbolestna in usmiljena. Živel sem z zvezdami, ne z ljudmi. In sem sanjaril, da postanem astronom in pojdem daicč na kako zvezdarno ter se posvetim skrivnostim vesoijstva.. - Da, bile --o zgolj sanjarije, zakaj slabi matematiki niso za astronome. In delo na zvezdar-r.ah. kakor veste, ni p-eveč poetično. Toda v teh sanjah jc bilo toliko lepote in življenja, da sc z mrko zavistjo spu-nunjuni tistih večerov pod zvezdami. Nemara sem ozdravel od zvezd. Ljudje bi me pogub.i:. izblča 1 > svojiri neume-vanjem: zvezde so me rešiie. Glejte, to je čar samote. >In silentio et quieta pro-flcit anima Gevota*. sem si zapomnil iz Kempčana. Ali ni največja slabost današnjega človeka, da ne pozna tiste pobožne samote? Namreč take. da bi bil tudi ateist pobožen. Jaz sem pobožen samo pred zvezdami...
— Eiammarion govori iz vas. Tudi jcLZ občutim lepoto zvezanega neba. Ce Pa pomislim, da je naša zemlja v vsemir ju le boren atom in da vsa človeška zgodovina, usoda vseh rodov, ki so bilL so in še bodo, znači za vesoljstvo to":iko kot za nas usoda mravljišča ob gozdnem robu, — če to pomislim, me strese po
životu. In jamem na tihem preklinjati znanost, ki je ljudem ubila lepe .iuzi.-c in odprla hladen vsemir.
— A baš to je ono. kar mene odbija od človeka. Domišljija, da nekaj pomeni. Iluzija, da stvarstvo obstoji zavoljo njega. Iz tega vrelca prihajajo zaporni značaji. ki vam dajo občutiti omejenost človeške misli. Pikajo vas s strupenimi žal-ci svoje ničemurne bahavosti. Kdor je živel z zvezdama se pomilovalno smeje tem revnim karikaturam ck veske neoo-poinosti. Kai je čas..ka.i jc prosior? Milijoni let so ie trenutek v e> sn a. Postavite te ljudi v luč vesoijstva: Kie^so? izainiii so brez sledu. Iščite jih. a jih ne najdete. Medtem so že -,plai:ne'l ce'i r-i-dovi. In ni ostalo nič. Tako ubija večnost človeško minljivost, človek ne more zreti s temi očmi na svet in človeštvo, ali če pogleda le eno sekund "> v strahotno žrelo, kjer se vrte v divjem vrtincu rodovi in stoletja, bo ostal za vse čase tih in ponižen. To je etika astronomije. Svetovi hite v neskončnost, čas mineva, ljudje se izmenjujejo — a vesoljstvo ostaja nespremenjeno. In če propade vsa zemlja, če se raztresne v drobne meteorite. ki se bodo zavrteli v območju solnčne privlačnosti — poteze na obrazu Njega. Neznanca vseli neznancev, se ne bodo izpremcniie. Saj ne ču-
timo, kedaj se izmenja kaka iztroše; a celica v koži našega oaraza. Tak je grozoten mir vesoijstva, to je strašen mi-sterij božanstva. Toda.. toda ... jaz sem pri tej mV; občutil vsekdar ostr -men zanos. Moč zavesti, spoznanja, zmago gmote, triumf duha. In kaj za t .. če v em. ca bova midva potem, ko se bo milijonkrat izpremenila materija, ki je dajala snov najin; zavesti, plavala nek<-č v družbi največjih veljake-v vseh čas'.v in narodov kot nespoznatna zmes gmote. ki v podobi kake kresnice pada na drug planet...
—	Kako ste kruti. Toda č-jjte: iz kavarne se oglaša shimmy. Divja glasba, ali modernemu človeku nekam prija. Kaira misel mi je prišla ta hip: morda je moderni človek prav radi tega tako brezbrižen in praktičen, ker se boji razodetij vede. Instinktivno se jih boji. Veda je skoraj ubila človeka. Degradirala gaje. Čutil se je gospodarja. Astronomija mu je razveljavila vse privilegije. In sedaj ga je strah pred kozmosom... Ne gleda več kvišku, ne ljubi zvezd.
—	Da, strah. To ic morda... Ali re verujte mL Bil sem pijan od zvezd. Močnejše so od vina. Kal sem vam besedici!? Da j:h ljubim? Da nisem človek kakor drag'? Kakšen drzen miseln' zalet! Morda ne morem pozabiti tistih lepih
Sprehodi po Dalmaciji
Na zletu po Splitu
Najprej kratek izlet v prošlost, ako privolite? Do konca III. stoletja po Kr. je bilo to ilirsko ribarsko selo s pogrčenim imenom Aspalathos, kar srednjeveški glosarji tolmačijo kot «kraj bogat aspalata», t. j. aromatičen grmiček, cenjen za mazila, za priprav* Ijanjc vina in olja, za barvanje sukna. Drugim pa pomeni «smokvoroden pre* del». Cesar Dioklecijan se je rodil ne* kje v tej okolici. V Liežu (Belgija) mu je poveljniku legij baje prorokovala druidkinja: «Car postaneš, kadar ubi* ješ vepra« (aper t. j. veper, merjasec, ali zapovednik carske straže: Arius Apcr). Oboje sc je obistinilo. Za sta* rost pa si je dal Dioklecijan zgraditi vilo v obliki tabora. Tu je dočakal smrt. V 5. in 6. stol. so barbari našel* bino malo poškodovali. L. 616. zapalijo Obri bližnjo Salono, prebivalci pa se razbegnejo po sosednih otokih, a Dio* klecijanov dvorec je vzdržal. Avare so pregnali Hrvati (638.), katerih blago vladavino so začutili staroselci Rimlja* ni ter se vrnili z otokov, kjer je nc* dostajalo vode. Nastanili so se v ogrom ni Dioklecijanovi palači, iz katere je nastalo mesto. Zidali so predmestja.
V	8. stoletju se pretvori Dioklecijanov mavzolej v krščansko cerkev, Eskula* pov hram p3 v krstilnico. Hrvatje in Romani se mešajo med seboj. V 9. sto* letju plačuje Split sosednim hrvaškim vladarjem letni davek. Omahujoč med beneško ter ogrsko*hrvatsko odvi* snostjo, se je 1420. mestni svet sam podal Benetkam s pridržkom samood« ločbe. To je porabil koncem IS. sto* letja. ko so Benetke propadle in se ni hotel pokoriti francoski vladavini, ne. go sc je želel spojiti s" Hrvatsko. Ob Napoleonu tvori del Ilirije. Dunajski kongres določi priklopitev Dalmacije s Habsburgijo. Po saintgermainskem miru (1920.) je Split brezpogojno naš.
Ko je prestala turška nevarnost, so pričeli staviti domove zunaj utrdb, na« stajala so predmestja (burgus), ki jih tukaj zovejo varoši. Ta razvoj se do* ccla strinja s francosko*španskim, kjer predmestna vitla danes pomeni mesto.
V	varoših žive poljedelci (težaci). Le* ta 1492. je bilo 350 družin, od teh le 20 laškega izvora. L. 1553. piše Benc čan A. Diedo. di se vsi meščani no* sijo «all' usanza schiava», in čeprav moški znajo tudi frankovski (lingua franca), ženske rabijo le svojo mate* rinščino. L. 1882. so izvolili prvega na* čelnika (Bulata). Kmalu potem se je začel razvijati obrt, posebno cemen* tarnc. Z vojaštvom šteje Split do 40 tisoč daš. Dioklecijanova «palača», naj znamenitejša in največja zgradba iz rimske dobe, kar jih je na sveta ohra* njenih, je nepravilen četverokot (30 ti* soč kvadratnih metrov), ki danes okle* pa 4000 duš. ^Peristil« obsega 12 ko* rintskih stolpov; prvi so iz egiptovske* ga rožastega granita, zgolj monoliti. Eskulapov hram čuva soho hrvatske* ga kralja (Tomislava?) na prestolu, pred niim kleči podanik. Vrh vhodne* ga stolbišča se dviga veličasten zvo* uik, ki so ga gradili domači umetniki od 14. do 17. stoletja, na 6 nadstropij. Nedavno je bil popravljen. Odrasli te opozori na dva ženska lika v zanimi* vem položaju. Duhovnik Bulic ju^ je označil kot «nesprctnu izradnju«. Tu* di v muzeju hranijo več itifaličnih Priapov.
Med pomembnimi stavbami bodi omenjena Papaličeva polača in rodna hiša prvega hrv. umetnega pesnika .Marka Maruliča (1450 do 1524). ki ima kakor njegov pobratim v Apolonu Lu* ka Botič tudi svoj kip in svojo «polja* no». Svoj grob ima tu prvi hrvatski zgodovinar Toma Arcidijakon. Vseh kulturnih znamenitosti ne kaže, našte. vati. Arheološki muzej je bil v vsej Avstriji prvi in najbogatejši. V najsta* rejšo hrvatsko povestnico spadajo ostanki sarkofaga kraljice Jelene (976) ter odlomek nap:sa o banu Trpimiru.
Slikovita obala je bila letos asfalti* rana. Bujne palme z otoka Visa šele* stijo po njej s svojimi pahljačami. Ne* hote me spominjajo bajnega velikana, ki jc na enem uhlju ležal kakor na žim* niči, z drugim se pa odeval. Ladja se ziblje poleg ladje. V senci rapallske
dni. ko sem štel zvezde in prevajal Flammariona. Ali ta-le glasba me je predramila. Glejte, danes imam rad shirr.my in vse zabave dobrega meščana. In če bi bil posta! astronom, bi se bil prav tako iztrezni!. Rad imam pestrost modernega življenja. Ve'ika mesra zabavišča, varijeteje. Nad vse pa čislam komed;jo. Ta najbolj diši po človeku, tistem vsakdanjem, resničnem človeku. Tisti vkročeni živali, ki jo vodi Smrt na nevidni vrvici in ki zabavlja veso'jstvo s svojo razumnostjo. Rekli st^. da sem krut. Ne, tak sem. kakršni smo vsi. Nič boljši. Le včasi. včasi mi prids neka opojnost v srce in v glavo. Taka-le zvezdna noč mi da piti iz svojega kristalnega vrča. In potlej zaplešejo okrog mene tiste sanje, ki so nekoč kljubovale smrti. In sc vse izpretneša. vse ostre linije se razblinejo. da lažje govori Bog.. Da. Bog...
Zablestele so oči za črnimi robovi. Ona se je sklonila. In molčala je vsa okolica, fe iz kavarne je prihaja'a glasba. Zvezde so se kopale v ribniku. Kaj so zvezde? Nekje se je utrnil bledordeč sij in je izginil v teminah. Odkod in kam?
B. Borko.
pogodbe prodajajo laški tržci južno sadje, bivajoč kar na jadrnicah in opravljajoč tu vse svoje posle in po trebe. Na Ilirski obali hudo zaudarja, kakor da smrdi snov, nazvana po esip* tovskem bogu Amonu. A znanci mi za* trjujejo, da ta duh ni od smradotokov, marveč od žvepla, v nekaj dneh ti po* stane vonjava mik in prijetna. V Sum* porni ulici stoji namreč kopališče «SpIitske Toplice«: eden največjih žveplenih vodenih izvorov, edinst 'en glede na sestavino jodove in bromove soli.
Tik Francoske obale včasih malo pokramljava z urarjem V. Kvedrom, bratom pravkar umrle pisateljice Zof* ke, o najinem Loškem potoku. Sloven* cev je tu precej: neumorni režiser gle* dališča R. Pregar^ poleg drugih glum* cev in pevcev, prof. Peruzzi in Kopač poleg aekaterih državnih in zasebnih uradnikov, nekaj obrtnikov. Nekam domače mi zvene napisi: postolar Za* lar, tiskar Vardian, krojač Troha, tr* govec Špan, Čopova in Vrazova ulica, kranjske kobasice. Ker sem že pri na* pisih, naj dodam, da je primeroma malo poitalijančsnih: Giovanni Anti* chievich, Illich. Matcovich, Milisich, Gottovaz in Gotovac, Seveglievich in Ševeljevič. V oči te često zbode puri* zem: rukotvorina (za manufakturo), središnjica (centrala), skuša (sardela), poslovnica itd. Včasih te kaka ccsta razočara, Biserova ulica n. pr. je prav* cata kozja steza. Laških napisov sko* ro ni videti, vendar se blesti na ne* kem zidu «Ewiva Lenin». Poleg brijača te preseneti kak češki holič. Naš Vdo* vič bi mogel nabrati tudi kaj humori* stičnega gradiva: mesar in stavbinski kovač Zlodre, brijač Pcpovič, proda* jač rib Sardelovič. Dve slaščičarni ka* žeta prikladnega lastnika: Š. Nutrizio, Rosina Panozza. Beograjski šaljivci so prekrstili tukajšnjega poslanca Prvi* slava Grizogona v Grizigovno! Čital sem nadalje priimek Nabiguz. čigar prednik je bil bržkone pogosto tepen po zadnji plati.
Pri najpriprostejših krčmah, ena se ljubko kliče »Magl-ca«, vidiš zunaj kovinsko tablico s cenikom: črno 7, bilo 8, opol 7. kvasina (kis) 7 rakija 22. Veliki hoteli- Bellevne. Central, Salonae, Slavija, K Aleksandru, Balkan. Imperi-al, Split (prei Schiller) dajejo celotno oskrbo za 80 do 110 Din na dan tisočerim tujcem V oktobru t. I. iih je bilo prijavljenih 25S2. Ceneje se živi v »geografskih« restavrantih: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Mostar. Kragujevac. Triglav. Soča itd. Pristojen obed in večerjo dobi stalni gost za 20 D'n v gostilnah »sa krevetim« kot Uvodič, Jadran, slovenski Klampfer i. dr. Svojevrstne občutke zbuja gostiona Boroevlč (Svoj k svome). ali »Zadnji dinar« na Buličevi poljani, ki so jo ondan poselili vlomilci. Pri »Vesel' gosfioni za uko-načivanje stranaca« je moj rojak v naglici razumel »za pokončavanje tujcev«! Ako stopiš v tobakarno, se ti vselej zazdi, da si se zmotil, saj to so mlekarne, pivnice, slaščičarne hkratu. Nasproti pošti stoji v Sokolski ulici po-nosita Sokolana, zakaj Sp!'čani so navdušeni za vsakovrstne športe. V Ribarnici bi mislil, da stojiš kje v orijentu: od stropa vis: polno tehtnic nalik gongu. Številne so prastare tangarije (kemične barvilnice) Na mnogih kraj:h se zida, kar jc dobro znamenje, saj »auand le batimeni marche, toutmarche« Poslopje Narodnega kazališta v Por:novi ulici je največje izmed vseh osmih ju-goslovenskih. ki tih minister kani »sve-
sti« na tri, medtem ko premore Italija celih 108 pozornic. »Samo toliko? To je malo za državo, ki redi toliko komedijantov,« jc pripomnil moj sprem. Ijevalec.
V	sredini so hiše starinsko črne, zato jih je ob razsulu ameriški poveljnik ukazal takoj pobeliti Šele častitljivemu donu BulČu se jc posrečilo preprečiti takšno vandalsko moderniziranje. »Ka,' bi vi Američani napravili s takim mestom?« — »Podrli bi ga in drugo postavili, ali kvečjemu se izselili, da bi nam bil to muzej«, je dejal zapovednik Okupacijske oblasti.
V	Inki jc precej »pristanov«, ki jim pravijo v Hrvatskem priinorju gat ali mul. Na lukobranu pa ponsči utripa svetilnik trikrat zapored* potem daljši pre sledek tvoreč črko S v Morsejevih znakih. Ko so pobrežna mesta v Beogradu potrkala glede kredita za te potrebne naprave, se je glasil odgovor, značilen za nepomorščake: »Kaj vam je treba toliko svetilnikov? Vsaka ladja naj ima svojo luč, pa bo mir!« Kot izseljeniško pristanišče za Južno Ameriko pride Split takoj za Hamburgom in Cherbour-gom.
Vračaje se preti središču, čajem kl'c: Novo doba, Novi čovjek! Te novine prodaja ruski begunec, pristaš starih razmer.
Okoli Splita
Seljanski značaj se kaže v ozadju me sta, koder vidiš po vrteh dokaj ulinja-kov in koder se še sedaj, po Vseh svetih, v ogradah paso črede ovac. koz in krav. Na vse zgodaj že rogovilijo pastirji, dva ovčarčka sem ondan posluša!, kako si narekujeta slavne davorije o kraljeviču Marku. V bližini Poljuda sem zvečer opazil elektriko v kozjem hlevu, medtem ko je naša hišica na periferiji še brez nje. V kratkem bo Split dobival strujo še iz druge centrale v Dugom ra-tu: doslej izrablja Dalmacija 420.000 HP od 3,000.000 svoje vodne sile.
Ne glede ua to, da se moram otepati komarčkom. nazvanim »papatači«, me je še črno ščene zavratno ugriznilo v meča »Oš, grivo, tudie je ml Ivo!« ga je klasično posvaril možakar. Mimo Velike gimnazije prihlača krdelo tolstih ščetinarjev. Na Novetn pazarju pa naletim na jato pur, od katerih morajo gonjači odšteti po 2 Din od glave, dočim je pristojbina pa tujcc 3 Din. Mastne ptice se prodajajo po 45 Din.
V Zvonim:rovi ulici se zatečem v krojaški salon L. Š liča iz Gorice (ime bi kazalo prej na črevljarja). Med kram. ijanjem mi je rojak povedal dogodbico iz svoje stroke. — Neki -človek je vzel svitek sukna pod pazduho in šel iskat šlvankarja, da mu skroji hlače. Prišedši v krčmo, najde gosta in ga povpraša »Prijatelj, bi mi mogel povedati, kdo zna tu krojiti?«
»Jaz znam,« odvrne vprašani, »ampak poprej plačaj kaj za jedačo in pijačo «
Ko sta se dobro najedla in se člo veško napila, vzame krojač sukno, ga prostre po mizi in ga jame sein ter tja preobračat:. Naposled se okrene proti seljaku in mu reče: »Veš, kaj je, več ko dveh ne morem urezati: eno veliko !n eno majhno.«
»Kaj veliko in majhno?«
»Glej ga no, torbo!«
»Saj laz nočem torbe, ampak hlače.«
»Eh. zakai pa ur nisi prej dejal, da hočeš hlače: ker jaz se nisem uči! delati hlače, ampak torbe«.
Iz trobentasto zavite ozke zagate, na-
9 »«««»«»5
čipke in zanese postanejo kakor neve, oprane s
•> « v- Ktv/ ril

zvane Trumbučac, blizu nje se dviga Trumbičev rojstni dom, krenem v ulico Radunico, kjer je stala 14 metrov globoka »gustirna« (vodnjak) na radost soseski v času, ko še ni bi! popravljen Dioklecijanov vodovod. Tod stanuje več babic: o diplomirani prima-Iji, ki sliši na ime Vatavuk. je težko reči, je li ona hvatala (lovila) volka ali on njo. Ulica K o p i 1 i c a drži proti trdnjavi ter ima naslov po nekdanji kapelici, ne pa kakor istoimensko selcc v okolici Solina po najdenišnici za nezakonsko deco (kopile!) Svoje čase so namreč imela dalmatinska mesta, če smem verjeti domaČemu inženjerju, v bližnji okolici podobne zavode za nebogljeno siročad, Zader n. pr. v Preku-
»Čuvajte se, gosparu!« me opozori jezdec v rdeči kapi, dolgovezen švigelj, ki so se mu skoro noge po tleh vlekle nalik Martinu Krpanu. Najnavadnejše prometilo je tukaj še vedno konj'č ali pa oslič — da prostite. »Da prostite« pravi zagorski kmet tudi tedaj, kadar omenja svojo boljšo polovico. To sem svoje dni čul v Parizu iz ust pokojnega L. Legerja, pa sem menil, da se šegavi profesor francoskega kolegija blagovoli šaliti. Toda brošura novega mojega znanca, drja Jakše Hercega, »Glas u pustinji?« (Mostar, 1926). mi je potrdila resničnost tega zaostalega pojmovanja med hrvaškimi kmeti.
Po blatnem kolovozu v smeri na Polj ice dospem do geološki zanimivih usadov in skladov, kjer lomijo kamenje težaki, pokriti s smešno majhnimi čepicami. Spotoma me sreča starec veličastnega stasa. Kot Pat in Patachou se pomenkujeva. Razložil mi je postanek prej navedenih nomenklatur za ulice. Manj razvidna je njegova razlaga, zakaj se pravi temu predelu »Vrzov do-Iac« — ker se gre »uz brdo«. — Kaj pa tale ccrkev, Gospa od Pojišana? Pripovedka pravi, da je njega dni okoliški kmet ponujal naprodaj Marijin kip, ki ga je našel med P o I j i č a n i. a vsako noč mu je ušel na to mesto, kjer so nato sezidali »bogomoljo«. — Moj Frane Kuzmanič, bivajoč v Matije Gub-oa ulici sredi predmestja Lušca (Lu-čac). je šlan seljaške Radičeve stranke, češ, ker je to stranka Matije Gubca, »okrunjenoga vrilom krur.om«. Videč, da si zapisujem njegove besede, me hoče povesti na svoje poje (polje) kjer mu je 28 ! u j a toča vse potolkla. Trda pojde letos za p c n e z. Pozneje sem dognal, da preprosta govorica tod jemlje š za č kakor pri Toskancih v Italiji ali pri sodobnih Francozih nasproti po-četnim stoletjem- Opazivši figovo drevo z zelenim plodom, sem opozoril moža na redki pojav. Imajo sedem vrst smo-kev, katerih ena sc kliče ozimica; sti-penjača pa je šele okoli sv. Štefana zrela, V nadaljnjem pogovoru sem zvedel od njega naslednjo domislico:
Nekt Švaba pride v Dalmacijo. Tu najde starega znanca in ga pobara »Kakšne so te vaše smokve, ki jih tako hvalijo?« Dalmatinec ga odvede na polje in mu pokaže smokova debla z zrelim sadom. Dalmatinec se popne na eno drevo. Švaba pa na drugo, ob katerem se je ovijal tikvinec (buča) Ko sta splezala na tla, vpraša Dalmatine »Koliko si jih poje!, kakšne so?« Švaba se začudi: »Koliko sem jih poje!! Saj da je najgladnejši vo!k, nc bi niti ene spravil pod rebra!« »Za bora, ti si pač namesto smokev jedel tikve!« mu z nasmehom zasoli domačin.
Nekaj dolgih koračajev, pa sem na kopal'šču Bačvicah — Benečani so jim rekali Botticelli — kotfer je baje cvetelo sodarstvo. Verjetnejši pa jc postanek imena po geološki tvorbi, ka kor nahajamo v hrvaški toponopiastiki Badanj, ali v samem Splitskem polju dol Duje, v izreki Vranjičanov Dulje (!at. dolium = sod),.slično na Hvarit Bunje v pomenu »jama, rupa« od it. bugna = p!etar, pehar. V prvi bačviški uvali je 300 kab:n, ki jih na tisoče domačinov in inozemcev poseča od maja do v'notoka Ob solnčnili dneh sem celo v listopadu videl ljudi ki so se kopali tu kakor v Kaštelanskem zalivu (18 do 19 stopinj C). Tik »Hrvojeve ku-le« pobiram stopiije čez Mletačko obalo na pristanišče Sv. Dujma (Domnij) in tja na skrajno točko, Kavalo. Kavala, Kavalin, znač:ta peščeno obalo, greben ob bregu. Slično se pomorski greben med Sučurjem in Bogomoljem na Hva-ru od strani Pelješca nazivlje Kobila, drugod obstoji Skočkobila.
Morska gladina ie mirna, negibna: temu pravijo mrtvo morje.
ftf*v* •	• v« • n i«,
Slicice m pricice iz Splita
Iz rimskega »Peristi!«a sredi mesta — na levi zreš sijajno prebivališče božje med ljudmi« s kamenitimi pošastmi, na desni pa skromno gostišče s pujskom odojkom, nataknjenim na debel drog in prislonjenim ob vhodu — do-speš ob dobrodelnem društvu Charltas po stopnicah v Severovo ulico št. 1., kjer je nastanjena menza splitskega uradništva v bližini dobre Pučke kuhinje. Pred ljubljansko menzo ima to prednost, da je vsa obdan/ z okame-nelo zgodovino in da se v njej toči močno vino, bodisi viško ali kako drugo, če že ne proslula »vugava« z otoka Brada oziroma »Grk« z otoka Korčule. Udobno je nadalje še to, da Imaš svoj stalni sedež, kjer moreš po mili volji prežvekovati svoje vtise in dojme. Saj članov je bore malo — 70, a si dajo pogosto nositi na dom — pri tukajšnjih agapah, zato so pa cene vsaj za tretjino večje nego v beli naši prestolici. Na vseh vernih duš dobiš za nameček znamenite *bob'če«, ki jim Lahi pravijo fauc dei morti. Med drugimi Slovenci kosi tu včasih i gospod Kosi- Nekega večera nam postreže brhka donašalka svinjino s kislim zeljem. Slava splitske-
ga kapusa sega namreč daleč nazaj v sivo davnino. Ko sc je Dioklecijan odrekel carskega žezla (305. 1.) in kmeto-val za oddih v okolici, so ga ob novih homatiiah prijatelji nagovarjali, naj zopet sede na prestol. Ali naš penzijonist odvrne: »Ako bi vi prišli v Solin in videli zelie, ki ga s svojo roko gojim, mi ne bi tega svetovali.«
Gost pri sosedni mizi pa sc ne dotakne prasetine. »Sta, ste li mosliman?« ga zbode sosed- — *Ei, mogn biti i Židov,« sc v zadregi ogiblje točnemu odgovoru dolgonosi zamiznik Iu res, po mestu zapaziš izveske s španjolskinti imeni: Papo. Finzi. Morpurgo. Kabiljo, Hajon, Altaras, Flcazar, Levi, Jesurun, David Romano, Šalom Gaon Od 24.000 prebivalcev jc imej Split pred vojno 1 odstotek Hebrejcev. ki premorejo s"'0-jo sinagogo iu getto, in protestantov, 1 odstotek pravoslavcev in 98 odstotkov katolikov, od katerih ie bilo 91 odst. Hrvatov in 88 odst Italijanov. Ako se že danes često čuje Dantejev jezik, gre to na rovaš hrvaške nezavednosti. Opazi! s-em, da naš soobednik nikoli ne pije vina. Morda pa jc vendarle Muhame-dov pristaš? Šaljivi tovariš, pisatelj Katunarič. mi je ob tej priliki povedal sledečo zgodbico: Sestalo se je pri kavi nekoliko Turkov. Razgovarjali so se o vsem mogočem- o konjih in junakihi Nenadno sc nekdo iz družine oglasi: »Bratje Turki' Ondar sem bil med kauri in videl, kako pijejo vino. Jaz ga še nikdar nisem okusil. Kakšno je to vino?«
i>Vino je kakor lev,« reče drugI.
»Bogme ni- Dobro je ko janjec in I juto ko volk,« doda tretji.
»Jok,« se vštuli četrti in nadaljuje: »jaz vam povem, kakovo je vino, kei sem ga pokusil. pa mi nikar ne zameri-te.".
Zatem jim pripoveduje tole dogodivščino:
»Letos sem sel skozi kaure za trgovino. V prvi gostilni sem jih našel, kc so piii vino Sedem na klop in pokličem krčmarja, naj mi prinese rakije. V tem se nekdo iz kaurov dvigne in mi ponudi čašo vina, rekoč: Na, Turčin, pij! — Vzel sem in popil. Hotel sem samo vedeti, kakšno jc vino, pa tudi žejen sem bil. Ko so kauri videli, da se ne branim, so mi nalili še drugo, tretjo, četrto čašo Izpraznil sem vse, da ne prelomim običaja. Popijem tudi žganje, ki mi ga je krčmar prinesel, plačam in grem po svojih poslih. A kmalu mi ie vino počelo zapletati noge in me goniti sem ter tja po cesti. Dejal sem mu: ne, vino, ako si božje! Pa bilo jc venomer hujše, in mahoma me je pahnilo v lužo.«
»Saj sem ti povedal, da je vino močno!« ga prekine tisti, ki je prej tako govori!.
»Razljutilo se je,« pripomni drugi.
»Počakaj, da končam,« odvrne pri-povedač in beseduje: »Tedaj sem začel prositi in kurniti vino, naj gre od mene. Ali jok! ni hotelo nikakor, ampak me je dobro izvaljalo po blatu. Sedaj ne pametim, kako sem se skobacal iz lokve, znam samo to, da sem bil kakor prasec iz svinjaka.«
»Bilo je dobro vino, Pa te jc premagalo.«
»Bržkone je tako,« je pritrdil govornik, »ali da sem ga dobil v pest, tako mi vere, bil bi mu snel glavo z ramen.«
Pameten .ie tedaj naš Ibrahim, ako mu je tako ime. ker se zaliva z bistro studenčnico, v kateri je ogljična kislina raztopila dokaj apnenca. Ta povzroča ljudem pogosto bolezen »kamen-?, od katerega bodo po mnenju nekega šaljivca sezidali nevo bolnico! Takšne so pač vse te kratkoteke dalmatinske reke, Jader, Dubrovačka. Trebišnjica. Zadnji dve, bodi mimogrede povedano, sta pod zemljo v zvezi, kakor je letos sredi vinotoka z barvo uraninom dognal vseučiliški asistent Lazič. Splitski monumentalni vodovod iz Jadra sega v davnino O njegovem postanku pripoveduje domača tradicija: iCarju Dioklecijanu so bile solinske postrvi tolikanj po godu, da je iz strahu, da mu jih ne bi zmanjkalo, dal v svojo »polačo« dovesti eden potoček. Želel je namreč v posebnem ribnjaku vzgajati te tečne ribe.« Navedena povestica je mogla nastati samo v dobi beneškega gospostva, ko se ni toliko čutila potreba vode, V sam h Benetkah ni bilo nikakega vodovoda. tako seveda tudi v odvisnih .pokrajinah vlaaalci niso skrbeli za ta neobhodni živelj. Bil je žalosten pogled, ko so morali pred popravo vodovoda (187S) voziti vodo v Split iz Solina.
Po jedi odrineva dva rojaka, suliač in debeljak, na šetnjo skozi Stpri pa-zar proti Narodnemu trgu, edinemu trgu, ker ostalim se pravi poljana. Pred veliko kavarno Centralom sc zrači dolgovezna gospoda, vitkostase in kratko-lase mladenke v krilih do kolen ali še više, na žalost očito naličkane — škoda nežne polti! Meščanstvo je dokaj Ičr.o oblečeno, domaČi kampanilizem prinaša s seboj težnjo no brezdelju in sijajnemu videzu, čeprav imajo morda doma spričo bornih .azmer stranišče kar v jedilni shrambi ali pa mečejo rabljeni papir po tleh. da si ne zamaše ustja v vodovodni cevi! Kaj si hočete? Tu v bližini so stolovali pni hrvatski kralji. In toliko znamenitosti je v teh neomajnih zidinah. Nič ne de, če si okoličani ponjalem osvajajo gospodarsko torišče. Spličan se tj nerad umakne na hodniku, tako da moraš brez potrebe v blato kadar gospodari šilok, »uscani« veter (če smem rabiti ribniški izraz). Split ima pač bodočnost, pravijo. Skovali so v tej svoji samozavesti proslu-lo krilatico:
C3 je pusta Londra kontra Splita gn». cia?

©m 02 svetarorailh) §ir<§d)oše
Stanovanjska beda v New Yorku
New Vork, koncem novembra.
Ne\vyorčani se pritožujejo radi ne-dostatka stanovanj, dasi «Times-.> na 34. strani ali «World- na 82. redno oglašata nešteto praznih ali opremljenih sob. Ali tam se jim hoče noblese. i ik 5. Avenue, koder domujejo milijonarji, leži aristokratski Park Avenue, ki ■ na oglu 45. Avenue oklepa novo zgradbo v 20. nadstropij z vsaj 600 stanovanji, vsako po 10.000 dolarjev na leto.
Da nisem segel po izjemi, naj navedem ceno za dve podstrešnici s kuhi-njico, slično stanici telefonskega avtomata, na križišču Central Park — 74. cesta (West): 1440 dolarjev na leto! Ali v tej hiši so 4 ekspresna dvigala, ki noč in dan obratujejo, restavrant v pritličju in plavalnica v podzemlju.
V Uniji se zdaj širi običaj, ki so ga prejšnje čase poznali po nekih državah južne Evrope, da si dosmrtno kupiš stanovanje. Eden mojih prijateljev poseduje takisto svoj «home> v 13. nadstropju čedne donebnice. 35.000 dolarjev je žrtvoval, da bo svoj gospod, sicer pa je imel vzrok zato, ker je velik razgrajač, ker prireja pozimi plesne večere z bučnim jazzbandcm. vab: goste, jim naliva prepovedani alkohol — in nihče ga ne more pregnati. Njegovim sosedom, ki ne morejo, spati, ne preostaja drugo, kakor da se dajo povabiti k njemu.
Komiort je tu na višku. Kadar pritiske mraz, ti ni treba ne drv ne premoga. centralna kurjava te ogreje kakor švedski punč. Želiš li pismo oddati, najdeš v svoij veži stekleno drčo (mail-chute), po kateri spolzi tvoje pisanje 50 do 100 m globoko v pritlični nabiralnik.. Črnka ali bela služkinja iztepa-va preproge s tem, da spusti nanje majhen vacuum-cleaner na električni pogon. Kuhir.jica, vzor čistoče nalik operacijski dvorani, ima velik ledenjak-oklop-njak, sličen tanku. V Uniji je led prvo
hran.vo, po enkratnem naročilu ti ga podjetje vsak drugi dan dobavi v 2 ali 3 ogromnih kosih. In povrhu ti je ob nevarnosti na razpolago varnostna lestvica, da se skoz okno rešiš požara, ali tudi vlomilcem omogoča precej lahek dostop v tvoje izbe.
Hotel je dom za samce kakor i za mnoge zakoncč. Odtod neznanska delavnost hotelov. J. Bowman, kralj hotelirjev onkraj slane luže, vodi 12 takšnih velepalač. Na leto sprejme 3,880.000 gostov, ki použijejo 5 milijonov obedov, 12 mi!, skodelic čaja ter 11 mil. juh. Ako bi sto kur zneslo vsak dan eno jajce. bi te kokoši morale to nepretrgoma 137 let delati, da bi zadostile letnemu potrošku Bowmanovih kuhinj. «Vzemi-rao», mi je rekel. «da položite eden hleb vrhu drugega, pa bi ugotovili, da moji potniki snedo krušni stolp, višji nego \Vooiworth Building, ki meri od kleti do podstrešja svojih 1S5 m. Veste, koliko krožnikov, čaš in skodel pomijejo moji um/vači? 60 milijonov na leto. In uganete li, koliko vode se pjj nas popije, odkar je alkohol zabranjen? Zanjo bi bilo treba posode poldrugi km dolge, 50(3 m široke in 4 m globoke. Tudi vam je znano, da se v Ameriki popotnikom daje milo zastonj... Ta preprosta navada nas stane 2 milijona kosov mila. Na ta način pomagamo svojim nesrečnim someščanom preboleti stanovanjsko stisko.®
Mr. Bowman .ne pretirava. Sam poznam nad 10 Američanov, ki stalno bivajo v hotelu in se jako ugodno počutijo. Nekateri «paiaces» oddajajo svoja stanovanja neopremljena v najem, da si jih gostač po svojem okusu priredi. Dve moji znanki stanujeta v enem. naj-elegantnejših newyoršk"h hotelov; tu imata svoje zbirke podob, kar ju stane nazarenskega denarja. Ako povabita 4 ali 5 znancev na večerjo, se jima zaračuna za eno mesnato jed le 18 dolarjev.	M. D.
V mračnih uiicah Londona
Kdor ni bil v Londonu, si tega orjaka ne more predstavljati, ker ni sličen nobenemu drugemu mestu. Ne bol se izgubil v Parizu! kjer kažeta smer oba kroga boulevar-dov. Isto uslugo stori tujcu Kerut v Budimpešti- dunajski Ring, bruseljski drevored "ali pa trojna veriga moskovskih nasipov. V Berlinu lahko najdeš iskano ulico, ker so imenovane v eni četrti po pesnikih, v druai po vojskovodjih, v tretji po drugih slavnih možeh. N ©poznanje jezika v tujih msstih ni vedno največja ovira. Atene imaš kmalu v glavi, dasi so vsi napisi grški. Tudi Canigrad ima le par glavnih prometnih žil. a srednieveške stavbe ne ovirajo smeri.
Nikjer pa niso ulice in trgi tako zveriženi kakrr v Londonu in nikjer menda nima ljudstvo bolj čudnih, nam tujih navad. Ali ste v stanu kupiti tucat ostrig pri branjev-ki. ki sedi na svojem vozu sredi ulice, naio počepniti ob hodniku in takoj vse pojesti? Kdo izmed nas. vprašam, bo vtaknil roko v lonec z nasoljenimi raki in polži, ki visi ob vhodu v bar. ter si poslal celo pest te dobrote kar naravnost iz lonca v usta? (To ie brezplačni prigrizek in oš-tir pride ^na svoj račun, ker po tei uvodni zakuski začne vsakega gosta v grlu ščegetati žeja). Londonske jetrne in ledvične pogače ro dva pena kos prenese k večjemu en Londončan izmed desetorice — tako sc težko prebavljive. V baru pri -fTnem levu« so nam prinesli obenem s pivom kvarte. da bi šli du-reka. ali kaj... V Londonu ješ ponavaii i4oje. Ako pa hc?eš sesti in mirno pove-čerjati. te bo zavrnil vratar vsake gostilne blizu Pikadilija. ker nisi nataknil fraka.
Londonu pogledaš v čudno lice takoj ob prihodu. Kolodvorsko pc.=l«>je ie štirina 1-stropni hotel, kjer re lahko takoj ustaviš, ako nisi namenjen v kak persion. Avtomobili stoje na peronu in nosi?: nimajo opravka. ker te sprejme šofer naravnost iz vagona. Na cerkvenem stolpu bije osem. a vsak udarec je cel akord: šteti ure je skoro nemogoče. V Coarding-Houseu ti pripravijo zajtrk: ča j s praženimi koščki Vr nha. zemljo brez oblike, marmelado, maslo, i-otem kuhano ribo in pečeno šunko z jajci.
Llični promet je kakor besen '-udournik. Jate avtomobilov prehitevajo drus drurrega. trsm\aji dirjajo kakor na vrtiljaku in sprevodniki d a? r.o izklicujejo ime vsake posta-:e. Orjaški bobbiii (stražniki) stoje kakor fzklesani sredi valujočega ljudskega potoka in ustavljajo z dvienieno roko rele karavane tigrovsko rjovecih avtomobilov. Čim oade sfražarieva roka zopet ob stesno. te-Se uromet v istem temnu dalje. Sredi tega pekla na vogalu Evde-Parka med Buckins-hamsko r>alačo in gosposko ulico Picadillv leži manjši Greer.-Park: slej. tu pa se pasejo ovce tako mirno, kakor da je naokrog sama tiha vas.
Pred kinom čaka kilometrska vrsta po-setnikov na vstonnice: ni-če ne suva soseda. ker vsak stoji disciplinirano korak za svojim prednikom. Čitajo dnevnike ali pa se zabavajo s plesalcem, ki izvaja zamorske novcsti kar sredi asfalta. Motorji se mu iz-•->2nejo in stražniki ?a ne motijo v poklicu. Enake privilegije vživaio tudi pocestni godci. pevci in drusi oodobni umetnjakarji- Na ViVlorinem nabrežju riše invalid brez nog * barvanimi svinčniki evropske državnike. Če mu daš nol penija več. bo narisal tudi tvoj lastni obraz.
Večerni listi« se prodajajo od 9. zjutraj dalje. Tekom dne izhajajo nove izdaje vsako uro zapored. Ob 7. zvečer so trikrat debelejše kakor ziutraj ob 9.. ker je tekom dne nara-t!o število ^slas^-, kajti trgovine r Citv prireraio dražbe kar dnevno.
Težko dobiš kavarno, da bi v miru pre-Pital dnevnik. Na računu so označene tri vrste denarja: funti. Slin<ri, nensi. Cigarete t» r»rodajaio na tež-1. V gostilniški sobi nikjer ne naideš nočne omarice in če pozvoniš si lahko gotov, da se ti zvečer ne javi nobena hišna". Vse restavracije se zapirajo ob pol 1. ponoči, ko tudi podzemelj-
ska železnica ustavi promet. Največje svetovno mesto postane tedaj mrtvo kakor hribovska vas. Samo vzhodni London ne spi cikoli. Prav blizu Angleške banke, borze, Llovdov in sijajnih trgovin, onstran sosednega Heundsditsha ie veliki kvart malih sejmarjev in prodajalcev. Tu iomuje skromnost in revščina, ^lesarji prekričujejo drug drugega. Razcapane ženske se eneteio ob vozovih z zelenjavo. Tolpa starcev, deklet, slabotnih otrok oblega temno luknjo, z napisom -Tukaj se peče krompir!« Zloglasna Whitechapel Road :e še razsvetljena. Stražniki s plaščem preko roke, z lučko ob pasu. Desno in levo »lavne ulice pa ie egiptovska tema. Tu ne 6lisiš angleščine. Kra ljuje le židovski žargon, mešanica slabe nemščine s poljščino in ruščino. V sosednih četrtih velja za- Zida vsak tujec, ki ne ob vlada dobro angleški. Odprta vrata mečejo snope luči v temo in vabijo nerazvajene goste. Vsaka tretja vrata so vhod v bar. kjer dobiš gin (brinjevec). whiski. portugalsko vino (port). pivo vseh vrst in vodeno ovseno juho. Vse to je povsod napisano zunaj. Znotraj pa hiti vsem streči točaj s svojimi pomočniki. Vsak bar je pregrajen po dol-sem v tri oddelke in med gosti ne more biti prerivanja, ker do toč-aja za pultom prideš' po ozkem hodniku. Ob vsakem vhodu takih treh hodnikov visi lonec z omenjenimi slanimi raki. Nihče ne pozabi zajeti, tujec pa moraš imeti dober apstit. da slediš gostu, ki je pred teboj vtaknil v lonec umazano šapo.
»Brandv!«
Točaj. ki je menda sam gospodar, vzame kozarec, ea postavi na krožnik in odpre pipo. Ima kakih 30 pip in vsaka toči drugo pijačo. Pivo se naliva v lesene ali cinaste vrče. Tam v kotu besno trobenta vedno eno in isto pesem star godec, ki sa poprej nisi niti opazil, a mu moraš kakor vsak drug gost pokloniti nar penijev Občinstvo je mešano: dvomljive ženske, ki so si pripele čepico z buciko na lase, se mešajo z zamorci, Kitajci. Indijci in dečki neznanega poklica.
Čim bliže Temzi, tembolj je živahno, strahovito pošvedrane ženske prežijo na križiščih. od daleč pa jih opazujejo njih »vitezi.« Po krčmah tulijo glasbeni avtomati. Izveski kažejo zapeljiva imena: »Mornarjev najboljši prijatelj«. »Žejni krčmar« in slično. Pod lučko se je zbrala večja eruča- dva fanta se boksata. Udarci p.-> nosu. trebuhu, sencah in bradi so tako močni, da se sedaj eden, sedaj drugi prekopicne kakor božia-sten. Vsak udarec spremi ia jo hude grožnje in nečuvene psovke Občinstvo pa se zabava in huiska mlada pretepača ter sklepa stave. Kri teče. a stražnik, ki stoično stopa mimo. ne reče besede, marveč samo. malce postoji in pogleda >špas« kakor vsi druei. To je zabava. Gospod policeman bo posredovalno
posegel vmes samo, če se v kaki roki za-bliska nož.
Pot pelje po železnih mostovih, mimo ladjedelnic in neskončnih skladisc proti Temzi. Okrogla Towerjeva stolpa sta nekoč bila v svetovnem glasu radi svoje višine, sedaj pa se v meglenem, sajastem zraku poleg njiju križajo v nočni silhueti jambori, dimniki, in žerjavi. Moški in ženske si še-pečejo ob visokem ogrodju nabrežja. Tu-intam sedijo vedno skopi in mračno rmeni malajski mornarji. Opazujejo tujo ljubezen, ker je sami nočejo plačati. Njihove poševne oči se mrko bliščijo v temi. Tu se srečuje največ stražnikov. Skladišča vsebujejo milijonske vrednosti, po katerih hrepenijo tisoči izborno organiziranih tatov. Policijska služba v tem okraju je pekel. Letno izgubi tu življenje do. 300 policemanov.
Po beznicah doni petje,, pijano in zate-glo. tuintam na ulicah prevlada kreg. Povsod- postajajo pijani mornarji, skladiščni težaki, indijski in kitajski delavci,, pometal-ci "ladij, potepuhi, apaši in ženske, ženske... Ta grozna pristaniška četrt je najvažnejšega pomena v gospodarstvu velikega Londona.
Berlinsko pismo
Berlin, početkom decembra.
\Voolworth pride v Berlin. Takoj naprej že povem, da to ni kak slavni bok-ser. ali tekač, ali atlet, igralec ali filmski režiser, ampak, navadna in prozaična tvrdka. Gotovo so že mnogi čuli o \Vool-worth - Building u v Newyorku. Tam ima namreč \Voolworthov koncem svoj . generalni štab. .Tvrdka se bavi z ustanovo »Kaufhausov« (slovenske besede za ta idealna podjetja dosedaj še nimamo, ker nismo v srečnem položaju, da bi mogli kupiti v isti stavbi avtomobile in otroške igrače, ali pa porcelan in damske toalete) in posebno takih, ki. imajo enotne cene. Do sedaj ima tvrdka 1750 . takih podjetij v Ameriki, Kanadi in Angliji. Po dosedanjih vesteh bo berlinski \Voolwgrth popolnoma neodvisna podružnica. Vodstvo bo imel za enkrat g. Rih, Strongman iz Newyorka, ki je navidezno pretrgal vse stike z ne\v-yorško centralo in bo posvetil »vse svoje moči. in zmožnosti« berlinskemu podjetju. Po dosedanjih vesteh bodo tudi nastavljene! večinoma Nemci, a vodstvo bo v inozemskih rokah. Nameravajo tudi za enkrat razpečavat: izključno nemške izdelke. To so seveda jako laskave obljube; da pa bo podjetje uspevalo, je izven dvoma , pri ■znanih trgovskih zmožnostih Amerikancev in njihove reklame. Vidimo pa tu zopet korak naprej, kake postaja ameriški kapital vedno bolj ekspanziven in se ne omejuje več samo na kreditno in financijelno pomoč, ampak tudi direktno osvaja trg in ustanavlja podružnice kot prodajalne neposredno do publike brez posredovanja domačih rvrdk. Začel je Ferd, sledi Woohvortb, na-d a lin o pa še sledi.
Tudi znana- Uia - Universtim Film A. G. je zipadla Ameriki. Mogoče tudi mnogo po krivdi neprevidnega iinancijein.ega vodr stva. Stara Ufa ne obstoja več, na nje mesto je stopila Parufamet. Ta skrivnostna beseda bo takoj razumljiva, če omenjam ameriške filmske koncerne Paramount Metro - Goldwyn. Tu so začetnice onih tvrdk, ki so sanirale Uio in napravile dobro polpvico nemške filmske produkcije odvisno od Amerike. Kaj pa pomeni film za Nemčijo, je takoj jasno, ako upoštevamo,- da stoji film po vrednosti na tretjem mestu trgovske bilance.
Zato se tudi ne smemo čuditi, če je denarni trg berlinske borze vedno likviden. Denarja dosti, posojila so. na razpolago posebno inozemska, ki so prav cena. Kdor še ni spoznal, občuti danes na lastni koži, kdo je bil pravi zmagalec svetovne vojne, kdo je ime! od evropske norosti in besnosti največji dobiček. Sledile bodo Nemčiji v tem vse evropske države. Večje se bodo morda kdaj osvobodile najhujših obveznosti, zato pa bodo manjše popolnoma odvisne, od — Amerike...
Pa'ais de danse in Pavillion Mascotte v Metropolpalastu sta po daljšem počivanju v novem odelu otvorila svoje prostore. Ker so ravno ti lokali znani vsem tujcem, torej tudi daleč izven meja Nemčije, naj ne registriram samo tega dejstva, ampak povem. da Berlin kai podobnega v tem slogu nima. Plesni, orkestri so prvovrstni. Tango-orkester Bavo Moreno so izneverili ma-negeri.ii Savoy - Hotelu v Londonu in pripeljali na berlinska tla. Tudi kabaretni del se ponaša samo s prvovrstnimi močmi in že ime vodstva: Rudolf Nelson, znani komponist in režiser številnih revij in modernih operet, pove vse Razen tega užitka v plesu, godbi in pestrih svetlobnih efektih pa je pomembno tudi arhitektonsko oblfko-vanje is snovanje teb prenovljenih prostorov. Že iz tega razloga se za tujca, ki popoldne večkrat ^ Berlinu ne ve. kam bi kremi izplača five o' clock v Palais de danse.
Te dni se dogotavlja planetarij mestne občine na zemljišču zoološkega vrta.. Naprava je istega obsega, kakor je bila na letošnji razstavi »Gesolei« v Diissaldorfu. V par urah se izvrši pred očmi gledalca celotno premikanje našega ozvezdja. Komplicirane aparate je dobavila tvrdka Zeiss, Jena. V celi Nemčiji obstoja sedaj 4 ali 5 takih planetarijev.
Ob koncu tega kratkega pregleda vsega kar vznemirja in zanima duhove Berlina naj mi bo še dovoljeno spregovoriti par besed o koncertih, četudi spadajo v kulturni del. Znani dirigent Furtvangter :e pred kratkim dirigiral 5. filharmon-ičn: • koncert. Kot solist je sodeloval Bronislav Htjberman, ki je poda! Beethovnov vijolinski koncert v tako popolnem in klasičnem stilu, da je
bila berlinska kritika očarana. Govori o umetniškem užitku brez primere, celo, da Berlin še ni čul takega koncerta v tako dovršen; interpretaciji. Konec sporeda je tvoril Straussov: Heldenleben. V državni operi je Kleiber med drugim sporedom podal Dvorakovo simfonijo »Iz novega sveta« Pri tem koncertu je prišlo tudi do inciden:a, ker ni bilo na sporedu samo onih starih skladb, ki so za to svrho takorekoč že patentirane, ampak je Kleiber uvrstil v spored tudi par stvari mlajše modernejše generacije. In zato je tudi nekdo pravilno omenil: komur spored ne egaja, ni prisiljen, da kupi vstopnico. Čudna netoleranca pa je, da samo na sebi dobro delo zato obsojamo, ker ni skladba Beethovna, Mozarta, Dvo-raka ali Rich. Straussa. Tudi Berlin zna biti silno konservativen... Dogodek je bil edini koncert Fritza Kreisler.ia. Dasi risi bih" izdani lepaki, je bila dvorana do zadnjega kotička razprodana. — Predbožična sezija je na višku, novi užitki pa pridejo nedvomno o Božiču.
Pariške zanimivosti
Pariz, koncem Dvembra.
Prerokov in modrijanov, ki mislijo za ped pred seboj in sklepajo iz tega na tok svetov, nikoli ne manjka. Vroči poletni me* seci so že davno minili in tudi časnikarska zadrega z njimi. O tej niti govora ni, saj si časnikar v zadovoljstvu kar roke mane: tu zanimiv umor, tam Španci in naivni Kata!o» nec. ki je hotel s peščico pristašev rešiti svojo deželo, in nato Mussolini in Garibal« di in z njima možnosti na vse strani; sa; cd samega bogastva skoro ne ve. kam bi segel in odkod bi razsul. Kako bi bil hva» ležen vsaj za drobtinico tega izobilja v ju» liju in avgustu, ko mora polniti strani z raznimi anketami, na primer, kaj mislite o trdem ovratniku, kaj o kajenju cigaret in kaj o pohojenih čevljih, kaj o gledališču, kislem zelju in o tem in o <>nem; vsa do* mišljiia mora tu pomagati ubogemu.
In če se sedaj vkljub vsem Garibaldijem in Mussolinijem in raznim drugim a t rakci« jam še vedno ponavlja v časopisnih kolonah anketa za anketo, ki se je pa zdaj prečudno zgostila okoli trojega, je to znamenje, da ni govora o tem, ker boljšega ni, ampak ker je potrebno, ker je neizogibno, ker za« deneš na ta vprašanja ob vsakem koraku. In berejo vsi, kadar se v jutranjih urah ugneteni v voz podzemeljske peljejo na de* lo ali pa zvečer, ko se vračajo domov, naj« sibodi uradnik ali delavec ali midinetka ali strojepiska, v stisnjenih vrstah, kaj misli o jazzu, plesu in hudiču ta ali on; imemtnik.
Pred leti so vsi tisti, ki so videli boljše čase in nato slabše in slabše, ugotovili vi« šek vsega in kot vsemu zlu tudi plesu napo« vedali skorajšen konec: da je jazz dosegel najskrajnejšo mejo, da bo umrl osmešen, nemogoč in izsušen, in se bo Evropejec obr« nil od te prazne vršeče izna;d^e novega sveta; da bo prišlo zopet izključno cirstvo starih mojstrov in bo po kralju Abadonu zavladat sveti Duh, pod katerim bo tako dobro, da bi še Sibila, ki je vse to zlo pred« videla, rada oživela. Zgodilo se je pa nekaj nasprotnega: v nemiru razbičani, od notra« njeg-a ognja razpaijeni in vsi .svoja čuvstva primitivno izražajoči zamorec se je kultivi« ral, oblekel črno, utesnil razdivjanost in stopil v salon. Mesto da bi stari veljaki pregnali, kakor je bilo prerokovano, iz templja vse nepoklicane, so se morali pred njimi ukloniti in jazz je iz plesišč našel do* stop v koncertno dvorano. Da si jih videl čuvarje starega cvenka in starih svetinj, ka* ko so ^ vračali ozlovoljeni od Amerikanca VVhitemana in govorili o bogoskrunstvu. Saj si je vendar predrznil igrati s svojim jazzbandom Mozarta in Beethovna. Seveda je s tem postal umerjenejši, oficijelnejši in s!abokrvnejši. Toda vendar. Kakor ved* no. so se privadili tudi temu, se spočetka mirno podali, nato prenašali vdano, nato se nagnili, češ saj ni tako napačno, in končno skoro odkrito občudovali. Edinemu in sa* memu SVhitemanu so se pridružili še drugi in jesen je prinesla več koncerto" , na kate* rih so skušali izvabiti čisto novo barvnost iz žage in drugih pridobitev novega sveta. Slikar Van Dongen je zapisal: Ali bo jazz prišel iz mode. Nikakor ne, toda preobraža se ia postaja po naših potrebah bistveni del naše glasbe. Seveda je. tu moral priti do be« sede tudi včasih malce domišljavi dandy pesnik Jean Cacteau. ki ne zamudi nobene prilike, kadar more kakšno pritaknit; o sa* mem-sebi. Bogat po svojem očetu, je pod* piral prve jazzbande in tudi sam igral v njih, ker mu je to že v krvi, saj se je že njegov praded brati! z najimenitnejšimi glasbeniki svojega časa. S tem nekako kon« ča, začenja pa s sledečo umirjeno modrost« jo, ki mu kaj malo pristoja. Pogostoma sem dejal, da je usoda mode prav ginljiva;^ ved« no umrje mlada in mora vso svojo moč raz-dati v nekaj mesecih Umetnost ima vsaj nekoliko stoletij, da se obrne. Jazz je vzbu« jal najprej sijajno presenečenje, • nato je postal vaja za živce in končno navada. Da* nes elita občuduje bledikasti NVhitemanov
orkester, aiademizirani oficijelni jazz . . .
Sedaj" ga srečaš povsod: v nizkih bežni« aah, nad vjati katerih se prižigajo in uga* šajo črke, vabeče na ples; če stopiš na prste in pogledaš preko zaves v oknih, vidiš po« stavne delavce, tenke pohajače, z ruto okoli vratu in rdečim pasom, in dekleta, kakor jih premnogo poznaš s ceste. Na vzvišenem odru, ograjenem, da kdo ne pade, ker je kolikormogoče utesnjeno, so godci z zavi* hanitni rokavi. Preprosto poje harmonika, ob njej razglašfen klavir, trobenta in bo.
I ben dajeta takt. Srečaš jazzband na plesih, ki so v bleščečih. vseučiliških dvoranah, ali v starih prostorih dijaškega doma, ali v več ali manj razkošnih plesiščih Montmar« tra. Toda da vii&iš najlepše, pojdi v z vso razfinjenostio oprjemlieno pompejsko palačo s tisočerimi lučmi, ki se izgubljajo v prostorju, tako visok je strop; iz konca gle* da pozlačeni kip smehljajočega se Bude na plešoče pare. Tu izvablja godec iz har. monike prečudno opojne tople rwoke, ki se družijo z drugimi in omamljalo in božajo, da se pod zastrtim7 lučmi ves preliješ v od* lično usločene gibe ali pa zagoriš v zelenem ognju. In pred kratkim je jazzband pre* stopil tudi sveti prag koncertnih dvoran.
In ples; da*H se res nagiba k propadu ali niso nasprotno njegovi krogi zmerom večji in širji. Govorili so: po vojni so plesišča poplavila svet. 2e jih je manj in jih bo vedno manj. Pa so vendar prišli še razni tango ji, huppa*htippa, pojavile se prve širo* ke hlače in z njimi potresujoči Chariston in sedaj drsajoči deep bottom, ki spominja na človeka, ki hrodi globoko blato. Bra! sem uvodne članke, slišal predavanja; širo« ke hlače, nak teh pa že ne. in Chariston, ki ga je krepostni ž»jpan mesta, v katerem se je prvič pojavil in po katerem se imenuje, prepovedal svojim občanom, nikdar in ni« koli. Videl sem zabavljico, ki bogme ni bila slaba: tenko, sloko. neizprosno gospo* dično nagovarja mladenič z mehko otožnim pogledom. Torej kot predpogoj za ljubezen zahtevate, da plešem Chariston. Ali zahte« vate tudi. da postanem zamorec? In ver.« dar vkljub vsem smešenjem tudi ta ples pogumno kra pot skozi vsa nasprotstva. in ko ga bodo Amerikanci zopet sprejeli iz evropske šole, skoro da ne bodo več mogli prepoznati lastnega otroka. Tisti, ki so ga gledali od daleč, se bližajo in so manj in man.i zadirčni. Saj se je celo poslanec Rot« schield spomnil na stare dni, da bi bilo do« bro plesati, in danes si v jutranjem listu takoj pod Garibaldijem in najbolj privlačnim morilcem dneva videJ rud; nje?o\n podobo: tako je velik, močan in širok, da se v njegovem objemu skoro izgublja drobna učiteljica plesa, s katero pleše Chariston.
Še nekaj let, morda celo !e še nekaj me« secev in bo tudi ta ples tako izžet, tako vsakdanji, da ga bo zdolgočaseni Evropejec zavrgel med staro šaro in poiskal novega, k; bo bolj odgovarjal času. Do takrat pa bo ta uklanjal, kakor veter klase, ženo in mo* ža, utesnjeval čuvstvenost, jo bičal, jo ob* likoval in z razpaljerso krvjo pisal pesem telesa. (O hudiču prihodnjič.)
Svarilo
Ona: Ali še ne razumeš, da prideš ceneje, če mi kupiš novo obleko?
On: In na kak način, če te smem vpra: šati?
Ona: Stvar je vendar na dlani; če mi ie ne kupiš, ti zbolim. Koliko stane zdravnik pa itak veš.
—	Ti poredni otrok! 2e zopet si me raz* jezil!
—	O, mama, zakaj se vedno jeziš? Ti se nikdar ne boš name navadila!
—	Torej tvoj soprog ti je pobegnil s so. barico?
—	Veš, stirar me ne razburja preveč; sobarica mi itak ni bila po £odu in sem jo i kratkem nameravala odsloviti.
da za usta
Enrilo
Splošno prilfublfen
Kavni nadomcsteH,
okusen i cenen«
Dobiva se v nse0
<fobro asorfirofdJO
JsQlontfalam traovinafr
Naši onstran granic
Polom celovške »Kanstner Bank»
Senzacija dueva žirom dežele tn daleč tz» ven nje je krah iKarntcer Bankcs katera je Ž». novembra t. L ustavila plačila. Vzrok piopada tega nemško nacijonalncga zavcM da so po večini ponesrečene špekulacije na lesnem trgu, ogromni izdatki za nastavljen« ee, katerih je okoli 60, vštevši centralo in dve podružnici v Beljaku in na Dunaju. Sam ravnatelj Berger je prejemal mesečno nič manj kot 85 milijonov a. K.
Ogromne investicijo za centralo v Celov« eu, nakup delnic »družbe Park hotela* v Beljaku, udeležba pri velelesni industriji •Drauland« in žični industriji Jergisch v Celovcu, nakup gozdnih kompleksov in ogromnih količin ie-sa, katerega cena je od nakupa v spomladi do danes močno padh. poleg tega velikanski izdatki za upravni aparat, so spravil: banko v pro« past.
Dolgo se je šušljalo o slabem položaju banke, že pred pol letom se je deželni gla» var Šumi obrnil na vodstvo «K. B » naj mu pojasni faktičtso stanje češ, da se še lahko reši, ako pristane na fuzijo z neko močno dunajsko banko. Glavarjev nasvet ni imel uapeha, odgovorilo se mu je «vse je v naj« lepšem redun. Ko pa je pirecJsetlr.ik uprav« nega sveta Aichlburg prodal vse svoje del« niče aKarntner Bank« in vzdignil ves tam naloženi denar, so vedeli koliko bije ura, bila ie pa še prekmalu čine 29. m. m., ko j« banka bobesila na vrata tablico: «Ge» sehlossen. Ausgleichverfahrejj angemeldet v
To vam je bilo viča in cviča, banka je bila podobna oblegani trdnjavi, le oboro« žena sila je preprečila ekscese r&gljučenib dtmonstrantov«vlagateljev.
Banka ie ponudila SO odst. poravnavo, plačljivo v več ohrok h tekom dveh let Da pa bo ti tudi mogla to izvesti, je dru« go vprašanje, in nad tem dvomi vsakdo.
Vrše se pogajanja, nai neka bančna sku« pina z Dunaja prevzame sanacijo, nastale pa so težkoče, ter ta zahteva garancijo de« žele in kakor se vidi, ne bo nič iz tega.
Zadnji dan, preden je banka ustavila pla« čila, je zaprosila dež. glavarja pomoči, češ naj vlada pomaga z garancijo, da se pride do kredita, a ta je odklonila a motivacijo, cfa mora o tem razprav!iti dež. zbor.
Kar je nas razveseljivo je, da skoro nobeden koroški Slovenec ni prizadet, in velja odslej še boli za njega pravilo: Svoji t svojim! Kdor ima kaj več prihrankov, naj jih ne nalaga v tuje nemške zavode, ampak v domače slover.ske hranilnice!
Trgovski dom po zavzetju
Le a največjo težavo se je posrečilo nekaterim Slovencem, da so prišli v prostore Trgovskega doma v»aj sa hip in pregledati frtanje inventarja, da so mogli napraviti vlogo za odškodnino. Morali so iti do pod-prefekta, ki jih je pošiljal k Šolskemu patro-natu, kateremu je, kakor je znano, lastništvo Trgovskega doma moralo dati v najem dvorano in pritikline. šolski patronat pa i svojih gospodarjevi tudi ni mogel kar tako pustiti v dvorano in je delal različne sitnosti in potegnil naše ljudi parkrat a čakanjem »a uo«. Izkazalo se je tudi. da so bila vsa vrata sabarikadirana, le skozi ena je bil prost dobe«!. ki pa »o bila skrbno zaklenjena. Ta vsega tega obnašanja se je videlo, da se očetje razdejanja svojega dela vendarle sramujejo in prav radi tega ne puSčajo radi r prostore ljudi, ki bi ne videli samo razdejanje. ampak bi tudi ugotovili tatvine.
Zakaj dejstvo je, da so mnoge stvari uničili. mnogo pa jih je izginilo na zagoneten način; predmeti, ki niso gorljivi in jib tudi razbiti ni mogoče, pač niso izpuhteli v zrak. Ugotovili so. da manjka ia garderobe vsa obleka, ki je imela precej visoko vrednost, I;er je bila bogata glede na izbiro in kakovost. Manjkajo lestenci, dalje žarnice, ki p« niso bile razbite, ampak kar na lepem od-vite iu odnesene. Dalje manjkajo najboljši reflektorji, ki so zelo mnogo stili, vse preproge, različni prti. zavese ra okna. V obeh garderobah ie pohištvo, zrcala, slike, razbito pa odneseno. Izmed kulis manjkajo šo nekateri manjši kosi in trije veliki kosi Sekspirskega odra. Tgralni rekviziti, ki jih je bilo vse polno, od »oljskega orodja, »o izginili popolnoma vsi do zadnjega kosa. Ti so najbrž zgoreli omenjenega večera na
dvorišču s nekaterimi kosi pohištva vr«rt.
Stolice v dvorani ao vse križem, bajž jih je prav malo, ki bi ne bile več ali manj poškodovane- Spodaj so našli tudi pisalni »troj Trgovske obrtne zadruge, ki se obhaja v prvem nadstropju. Posebno Skoda je tod), da sta zgorela predvsem tudi knjižmoa tn arhiv Dramatičnega društva.
Najnižja Skoda, ki jo cenimo, znaša sam« pri Dramatičnem društvu kakih 30.000 lir. prej več nego manj. Kadar bomo izvedeli za celotne številke škode, ki so jo naredili g> riški Vandali. bomo poročali.
Neki gospod je dejal taSistu, ki je bil priča ogledovanja: >Ali ni brezpametno tako uničevanje? Kakšno korist imate od tega, če bo pa morala država celo odškodnino plačati za to?«
Odgovoril je samo: »Kaj hočete? .. .< >Vi če ste bili zraven, bi lahko preprečili,« ie nadaljeval gospod, »da ne bi šlo tako daleč. Vsaj vi bi rabili, če že mi ne smemo imeti... Ali niste bili zraven?«
In je dejal: »Ne. me ni bilo . . Nato je popravil besedo: >Bil sem na cesti . .t
Vendar se sramujejo vandalizma, rajo priznajo, da so bili sicer zraven, a zunaj na eesfi.
Brzovlak Reka » Trat? Dolgo časa ie se trudijo poklicani krogi na Reki in v Tr« »tu za zboljšanje železniških zvez med obe« ma mestoma. V Rimu irnajo o stvari že več spomenic in leta 1922. je vlada stavili v proračun znatno vsoto v to svrho, toda kmalu je opustila zanimanje za to zvezo m se je pričela pečati s predelsko črta Se« daj so v fašistovski vladi zopet naklonje« zboljšanju zveze Reka«Trst in prof Su« smel z Rc-ke piše v aPicco!u», da treba ns« peti vs« moči,
da se načrt izvrši v veliko korist Trsta in še posrbej Reke Železnica, ki bi imela predor skozi Učko goro, bi bila dolga 92 km. vožnja bi trajala eno uro in pol ter bi bila od sedanje krajša skoro za tri ure. Železnica bi bila velike važnosti tu« di v strategičnem pojedo in pospeševala bi tujski promet KopaVšfcnik bi prispel in Tr« sta v Opati jo v poldrugi uri. Končno bi bil vlak uvaževan v mednarodnih interesih za« pada in vzhoda Gradba železnice bi stala >S5 milijonov lir Govori se dalje o železni« škem spoju Trnovo»Divača, ki bi bil dolg 27 km in bi zmanjšal stik med Reko in Tr« sfom za 13 km. Sedai traja vožnja z Reke v Trst štiri ure, po novem spoju bi trajala tri ure. Ka Reki prihajajo do spoznanja, da v današnjih razmerah ni misliti na prvi na« črt. zato bi sc zadovoljili z dragim, samo da bi dosegi) boljšo zvezo s Trstom. Ali veliko ie še vprašanje, Se pride do uresni« Senja tudi tega drugega načrta Fašistovska vlada ima pred očmi preveč železniških zgradb po drugih provtnc-ah!
p— Obsodba komunistov Poročali smo, da so bili aretirani mladi fantje E. Culot, G. Bressan in M Černe, ker jih je orožnik Gagg; osumil, da so komunisti. Pri njih je naše! baje zavoj z letaki, ki hujskaio proti fašizmu. Goriški fantje so bili takoj po« stavljeni pred sodišče in obsojeni vsak na 4 mesece in 15 dni zapora tet na (j!obo 375 lir.
p— V Tomaju se je vpisalo v fašistov« sko organizacijo mnogo domačinov največ radi tega. da se občina opere očitka proti« državnosti, s katerim jo ie Grbec grdil pri oblasti. Grarioli je menil na shodu, da prevzame lahko posle kmetijske zadruge tomajska hranilnica in posojilnica. »Mesto da hodi denar čez mejo, naj bi doma ostal v korist kmetijstva*. Tako je osumil Grs« zioli Tomajce! O stvari sc razpravlja v na« čelstvu zavoda.
„Florianua pel bom vedno slavo, Za nasvet pa Tebi srčno hvalo.
Edina izdelovalnfca
___E. Jeras in drug, Ijnbljana-Mostc.
Vremensko poročilo
Meteorološki :avo< < ouatisiii 7 decemP>a 1926	Višina barometra -(Os-
T
Kra i
Ga?
I
opazovama
»aiurMlemoei
<e. <n 8*
v °/e
Ljubljana fdvorec)
Mariboi .
Zagreb .
Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Split . . Praha . .
t. S, 14. 21. a 8. 8. 8. S.
1. 7 1
1 /s3'3 ; 763-7 i 71-5-1 j76X? :! 661 763 7 7olO
753-6 772-2
4"S 70 60 36
3**
£-0 9-0
1-0
77 /1 7U 77
8:1
71
72
58
Smei vetra m brzina v m	Jaim 101 0—10
NNW 0.5	10
NNW 3	10
E 0..S	9
E 0-5	0
N\V 1	10
NE 20	10
SE 9	10
N 5
ESE 7
10 10
Vrsta padavine	
> isazovan i	' nir i / iga
	ao
	7.0
	4.0
po dežju	8.0
norje zmerso	0.3
Solnce vzhaja ob 7-24 zahaja ob 16-19 una vzhaja ob 09 28 zahaja ob 18-23. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 7 7, najnižja 24 C Povprečni barometer je danes »'Ljubljani viij' za 6 8 mm kot včeraj. šŠR Iz Sarateva, Skoplja, Dubrovnika ni poročilu vsled vremenskih neprilik. Dnnajska vremenske napoved ia sredo: Polagoma boli jasno. Temperatura se bliia
ničli.
Trfelka vremenska napoved » »rede: lahni vjihodni vetrovi. Oblačno, kasneje spre samlijvo. Temperatura cd 10 do 18 stopinj. Morje nekoliko raburkano.
Gospodarstvo
Obrtna banka kraljevine
SHS
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja v«e obrtnike, da shb j« 1. decembra t. 1. začelo vpisovanje delnic Obrtne banke kraljevine SHS. Osnovna glavnica banke znaSa 73 milijonov dinarjev, ki je porazdeljen« na 375.010 delnic po 200 Din nominale vsaka. Za soda! se vpise samo polovica osnovne glavnice. Od te vpiše po zakonu država 40 odstotkov, obrtniki 51 odstotkov, 9 odstotkov pa prijatelji obrtništva. Država se je za svoj deleg odpovedala udeležbi na dobičku in je banka po zakonu oproščena plačevanj* davkov in doklad, ki jih plačajo po svojih zaključnih računih družbe, zavezane javnemu polaganju računov. Banka je tudi oproščena plačevanja vseh državnih in samoupravnih taks pri osnovanju in izdaji delnic.
Minister trgovine in industrije bo vsako leto na predlog upravnega odbora banke po položaju na denarnem trem določil, koliko sme biti obrestna mera Obrtne banke SHS višja od obrestne mere Narodne banke SHS. Pri vpisu je vplačati 20 odstotkov nominalne vrednosti vsake delnice ter pri vsaki delnici 5 Din za kritje stroškov. Ostali znesek je plačati v enakih mesečnih obrokih do fronea marca 1929. Tri delnice dado na "lavni skupščini pravico na t gl?.s, a nilrdo ne more imeti več kakor 25 vtisov. Vpisovanje »e »ključi 15. jan naris 1927.
Z.- Slovenijo se vpisuje r>ri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah, pri Gosnodnrski zadružni banki ;n njenih podružnicah, ori podružnici Narodne banke SHS v Ljubi iani in Mariboru ter pri Obrtni banki v Ljubljani. Kdor ne more osebno k banki, naj prosi eno imenovanih bank, odnosno podružnic, da se mu pošlje obrazec za pismeno izjavo.
Tržna ©oročHa
Dnnajski goveji sejem f8. t. m.) Doron
2844 glav; od tega 599 iz Jugoslavije. Počasen promet. Cene skoro nespremenjene Za kg žive teže notiraio: voli T 1.60—1.85 (izjemno 1.90 - 2.05). TI. 1.30 - 1.55, III. 1 do 1.25, biki 1 — 1.45. krave 0.90 - 1.35 fl.55). slaba živina 0.50 _ 0.75 šilinga
Dunajska bnrra r.a kmetijske produkte (6. t. m.) Zaradi snežnih žametov so bile telefonske zveze prekinjene in ni bilo vessi iz inozemstva Le Liverpoo! je javil nekoliko čvrstejše začetne tečaie. kar na je ost-lo brez vpliva. Dunajsko tržišče popolnoma brez kupčije. LTradne notice so ostale nespremenjene.
s^- Proti eksekntlvnemn izterjevanja »*-
ostalih davkov. Minulo nedeljo se je vršil v
Sarajevu velik protestni shod davkoplačevalcev, ki se ga je udeležil") nad 2000 oseb. Shod je bil sklican v svrho protesta proti eksekutivnemu izterjevanju zaostalih davkov. Sprejela se je resolucija, ki zahteva, naj vlada določi posebno komisijo, katera bo revidirala zaostale davke in jih glede na težko krizo prilagodila plačilni sposobnosti vsakega posameznega davkoplačevalca. Razen tega se zahteva dovoljenje plačevanja zaostalih davkov v obrokih.
= Previšek svetovneca pridelka pšenice. Po podatkih Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu se je lotog pridelalo več pšenice, kakor znaša svetovna potreba. Nedvomno pa pšenice ne bo zmanjkalo do nove žetve. Izvozne države imajo okrog 240 milijonov metrskih stotov pgenioe za izvoz, do-
iim nai« uvozna potreba onih driav, ki morajo uvažati pSenloo samo 206 do 310 milijonov metrskih stotov.
« Polofoj na trUikera sladkornem trii-žžn. 1» Trsta poročajo: V zadnjem času se je tendenca na sladkornem tržišču malo okrepila. Promef se je poživil in cene so se dvignile. Trgovalo je po naslednjih cenah: normalni kristali, prijemljivi in promptna špedicija Lstg. 17.50 — 1R.5. december - januar in januar - ma« Lstg. 17.17.6—18.10: fini kristali, pri.iemljivi in promptna špedicija L6tg. 18—18.12.6, december - januar in januar - mare 18—18.12.6; kocke, promptno in do marca Lstg. 19.2.6—18.10.
= RasgoTorj o poljskem petrolejskeni kartelu. Pogajanja o poljskem petrolelskem kartelu so zaenkrat dovedln samo do podaljšanja dosedanjega dogovora do 81. t. m. Med tem časom se bodo vi šila pogajanja xa ustvaritev domačega kartela, centrale sirovega olja in prodajne zveze za inozemstvo. Dosedanja posvetovanja imr.io ta uspeh, da razen treh rafinerij vsa drusra podjetja soglašajo z mislijo skupne prodajne zveze.
= Češkoslovaške želeraice in ansfeSko-francoski kapital. Iz Prage poročajo: Na seji proračunskega odbora senata je železniški minister Na.šnan govoril med drusim tudi o ponudbi glede oddaje češkoslovaških železnic v najem. Ponudbo je stavila neka angleško - francoska finančna skupina. Zastopniki tega konzorcija so prišli Se v Prarro in začeli informativne razmvore Konsorcij ima na razpolago tudi nemški kapital. Kakor je podoba, pogajanja ne boio dovedla do uspeha. Vrednost češkoslovaških železnic se ceni na 25 milijard Kč.
Borze
?. decembra.
LJUBLJANA. (Prve številko povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 78 — 79, Vojna škoda 340 _ 0. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Liubljanska kreditna 140 — 0, Merkantilna 95 — 0, Praštediona 882 — 0. Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 90-0, Trbovlje 320 — 0. Vevče 110 — 0, Stavbna 55 - 65, Sešir 104 — 0. — B 1 a -g o: Brez zaključka. Povpraševalo se je po remeljnih, tramih, brzobvnih drogovih in la-nenem semenu. Ponudbe običajne.
ZAGREB. Na tržišču zasebnih vrednot se ni nič spremenila. Le Srpska ee je malo okrepila. Tendenea za Vojno škodo je daljo čvrsto in je njen tečaj dalje poskočil. Promptno blago se je iskalo po S46. a se ni moglo dobiti. Za ultinto t. m. je bilo ne- ■ kaj prometa po 547.5. Tudi investicijsko je i poskočilo, in sicer na 80. Denar za aararna i se je dvignil na 475. — Pariz in Italija sta | od včeraj popoldne zopet popustila, zaradi !
THETOHH
Švedska s vet s Ka marka
V.al j a ca {
česar sta sorazmerno padla tudi v Zagrebu: Pariz se je trtrora! po 226 — 227. dočim je Italija začela pri 246.23, a končala na 245.12o. Druge devize v glavnem oespremeujene. Narodna banka |e intervenirala v devizah na Dunaj, Nevir \ ork, Prago in Švico. Skupni promet 7 milijonov dinarlev. Notirale tO devize: Amsterdam izplačilo 2267—2273, Dunaj izplačilo 798.5 — 801.5. Berlin izplačilo 1348.5 — 1351-5- Bruselj 787.5 — 790.5,. Budimpešta 0.0794 - 0.0797. Italija izplačilo 244.99 — 246.99. London izplačilo 274.85 do 275.65, Nevv Vork kabel 36.675 - 56.S7S, ček 56.54 — 56.74. Pariz izplačilo 226 — 228, Praga izplačilo 167.78 — 168.58. £vica izplačilo 1092.75 — 1095.75; efekti: bančni: Eskomptna 100 - 101. Polio 1425 - 14.75, Kreditna Zagreb 100 — 104 Hipo 58 _ 57, Jugo 97.25 - 9fi, Obrtna 40 — 5». Praštediona 885 — 890, Srp=ka 190 — 134. Ljubljanska kreditna, zaključek 14t, Narodna 4250 — 0: indusMfski. Tsi= 45 — <*«. Slavonija 32 — 35, Trbovlje 805 — 3t5. Vevče 110 — 0, Sečerana Osijek 435 — 44S5: državni: investicijsko 79.5 — 82. agrarne 47.5 do 49. Vojna škoda, promptna 345.3 — 346.5, december 347 — 348.
CURTH. Beograd ».14. Berlin 123.2375, Nevv York 518.25, London 25.13^. Pariz 20.275. Milan 22.4875. Praua 15.35, Budimpešta 0.00726. Bukarešta 2.725, Sofija 3.74, Du-nai 73.195.
DUNAJ. Devize: ReosTad 12^46—12.50. Berlin 168.227 — 1ft*.77. Budimpešta 99.:>9 do 99 39. Bukarešta 3.655 — 3.67?,. Ixmrton S4.3175 - 31.4175. Milan 30.70 — ifl.SO. Nevv Yorl: 705.55 — 710.05, Pariz 27.6'5 — 27.76, Praga 20.9575 — 21.0375. Sofija 3.097."5 do 5.1375, Varšava 78.31 — 78.81. Curih 136 51 do 137.01; valute: dinarji 12.4J — 13.4S, dolarji 706 — 710.
Deviia Beofrrad ns ostalih ber*ih: v Pragi 59.44, v Berlinu 7.412, v Londonu (popoldne) 275. v New Yorku (6. i. m. po borzi) 1.76 in tri četrlinke.
V e?obok} žalosti naslanjamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, sesrf.ca In tetica
Pavlino VeVer
eojenka državnega zav/oda za socijalno hlgljensko zaščito dece v Ljubljani
danes ob 7. uri zvečeu z idealnim prenašanjem trpljenja kot žrtev svojega idealnega poklica v Gospodu zaspala*
Pocreb bo v četrtek ob 3. url popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice.
LjikljHi-fioiBii Mitu, 7. itnmbfi 1926.
Frančiška Veber, mfcti; Jofel Veber. o£e; dr. Franc Veber, brat; Marija, Pepca in Ljudmila Veber, sestre; Emilija Veber. svakiaia; Dušan, f-anica in Polonlea, nečak in nečakinji.
„YERC" komercijalna družba
LJUBLJANA, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matica)
Efektni oddelek
Telefon iaterurb. 422.
Efektni oddelek
Telelon internrb. 422,
KUPUJE
vrednostne papirje
vseb vrst tu in inozemske, kot drž., deželna, mestna posojila, železniške obligacije, prioritete,
srečke itd., oziroma
ZAMENJUJE
iste za srečke drž. razredne loterije ali za 2'/se/0 srečke drž. ratne štete.
POZOR! Predno prodaste končno veljavno Vaše vrednostne papirje, ponudite iste a limitam nam v nakup odroma zahtevajte našo ponudbo!
Prosimo limitirane ponudbe za: 4 % prioritete dolenjskih železnic, 4 V: % Bosansko-bercegovinsko dež. železniško posojilo, železniška posojila, obligacije, prioritete vseh vrst, ruske državne in železniške papirje, češke, poljske, ogrske, romunske itd.
Plačuje oajkulantneje in daje iadevolje vse informacije. Naročite srečke državne razredne loterije, ki so ravnokar došle.
Dijaško življenje
«Jugoslovenski Pokret»
Pred nekaj dnevi je bila izročena v kol« portažo druga številka «Jugoslovcnskega Pokreta«, glasila jugoslovenske akademske omladine. Vsebina j; ni nič manj zanimiva in aktualna kakor ona prve številke. Večji del lista zavzemajo članki: Josip J. Stross» majer, Črnim košuljama!, Naša dnevna štampa. Svet slušateljev ljubljanske univer« ze, Kongres COJSD, in drugi. V oddelku »Študentski glasnika se razpravlja zanimi« ■vo vprašanje februarskega izpitnega roka na beograjski pravni fakulteti, štipendije na domačih univerzah in pa poslednje volitve ra ljubljanski univerzi. O veliki smiselno* sti urejevanja našega edinega študenta skega lista v kraljevini pričajo poleg nas štete vsebine tudi posebni oddelki v gla« siiu kakor: Telesni odgoj omladine, Knji* ževnost, Muzika, Pozorište, San, Pregled časopisa, Razne vesti, Šport itd. ter aktu« alni članek v fcijtonu «Političke partije» (prevod iz laščine). a.lugoslovenski Pokret« podaja tako že v prvih številkah verno sli« ko življenja jugoslovenskega štuaentstva, njegovih vzorov in bojev. Zato je popob nema razumljivo, da je bil ta prepotrebni študentski list tudi med slovenskimi aka= demiki nad vse simpatično sprejet. Čitaj ga in spoznal boš. kaj in kje je pravo ju« goslovenstvo! Zadnjič smo pogrešno poro« tali, da je glavni urednik «Jugosl. Pokreta® g. Savo Sclenie, ki pa je predsednik Cen« tralne organizacije jugoslovenskih stu« ticnata demokrata. Glavni urednik lista jc marveč g. dr. Sima Miloševič.
Mali oglasi, ki služijo ▼ posredovalne in socialne namen« obSnstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—, Najmanjši znesek Din 19'-%
)j*iredUvt
Plesna vaja
S. K. .Slavija, je zaradi prazniki preložena rta črtr-tek 9. t. m., na kar opozarjamo ceni. obiskovalce.
36383
Pokrajinski zbor župe SJSU. za Slovenijo
V nedeljo dne 28. t. m. se je vršil v Ce« lju pr\i letošnji pokrajinski zbor Saveza jugoslovenskih srednješolskih udruženj, Župe za Slovenijo. Zastopana so bila po svojih predsednikih in delegatih naslednja društva": «Preporod», Ljubljana; «Prosvcta» Novo mesto; «Napredek» iz Maribora; «Slo^a,> iz Celja in li M. U. N., ki jc prav« kar vstopil v Župc. Iz neznanih vzrokov je 'izostal «Korotan» iz Celja.
Zbor jc otvoril: župni predsednik g. Ru« dolf Kobilica, in prešel na dnevni red. l'o« dana so bila obširna poročila o delovanju Župe in posameznih družin. Iz poročil je bilo jasno razvidna agilnost posameznih, družin naših srednješolcev.
Za tem je refe-riral g. V. Bučar o razmer« .ju med Župo in družinami, ter pokazal, kake vezi naj bedo med Župo in posamez« nimi družinami.
Nadvse zanimiv je bil tudi referat go« spod.i Iskre: «Razmerje med akademiki in srednješolci®, ria podlagi kojega se je raz« vila živahna debata, pri kateri so srednje« šolci uvideli potrebo, da stopijo v ožje sti« kc z akademiki. Zato so soglasno sprejeli program Zveze napredne jug. omladine iz Slovenije in izrazili željo, da sc Zveza zo« pet oživi tako, da bo lahko pomagala svo« jim srednješolcem.
Važna točka dnevnega reda je bila skle« panje o bodočem delu družin in Župe. Družine r.ai vzgajajo svoje člane v vseh panogah duševne .izobrazbe, in športa, ki jih zahteva današnji čas, vse to pa seveda na podlagi jasno ideologije. Tu pa jim bo priskočila na pomoč Župa. Priredila bo o Božiču za vse člane svojih družin idejni ■tečaj, poleg tega pa bo preskrbela med akademiki idejne predavatelje, za sestan« ke družin.
Pris lučajnostih je bilo govora tudi o tem, kako ustvariti med družinami čim več vezi. Sklenilo se je prirejati meddružinske šahovske turnirje, nogometne in lahkoat« letske tekme ter skupne izlete. Vse to naj bi pripomoglo do tesnejših vezi med po« sameznimi cdinicami srednješolskih dru« štev.
Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da sc pravi smisel društvenega udejstvovanja, ki odklanja pred leti še znatnejše razvito govorenjc brez marljivega dela. n^cd naši« mi srednješolci vidno širi. In samo na tak način bodo prišli po zrelostnem izpitu bo« disi v javne službe bodisi na vseučilišče ce« li možje, kakršnih je treba bolj kot kdaj prej tu in tam!
Ondulacija. vodna, ondulacija, striže-lje, barvanje las, nanikura, najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu
«KELŠIN». Kopitarjeva ulica I.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer v Ljubljani,
Valvasorjev trg.	266
Trajno kodranje, vodno ondulacijo in barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani. 243
Lastni Izdelki! Nizke cene!
Smučarske obleke
kompletne po 7S0 dinarjev,
telovadne oblačilne potrebščine in modni salon
jrospode priporoča o občinstvu in društvom tvrdka
Brata Capuder
nrej Pero Capuder Ljubljana, Vegova ulica 2.
24S-
fXO pečate ^^
etikeie, graverstvo'
, SITAR & SVETEM
LJUBLJANA J
■K, —
• e-Va c®"
d' T. RABIČ
lo. Ljubljana ^LVORSK^
Pisalne stroje
Continental, malo rabljene, po nizki ceni ima vodno v zalogi tvrdka Ant. Eud. Legat & Co.. Maribor, Sloven. eka uliua st. 7, telelon 100.
SS274
Pošteno služkinjo
ki zna tudi kuhati, sprejmem k dvema otroikoma. — Naslov t oglasnem oddelku <Jutra>.	36346
Mesarskega vajenca
poštenih staršev z dežele, zdravega Ln močnega, sprej: mem. Naslov pove ogiasni oddelek «Jutra>. 36396-a
Mlajšo deklico
za zavijanje čaja, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. '	^6409
2 konjsko hlapca
za prevažanje lesa in v e iS
gozdnih delavcev
za izdelovanj« drv, sprejme Fran Kmet — Trbovlje.
86405
Stalno službo
dobi takoj, kdor posodi 15.000 Din.
Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod .Takoj 1"».
35399
Boljše dekle
staro 20—22 let, katero je bilo že zaposleno pri otrocih, sprejmem k uietni deklici in Slet-nemu fantku. — Ob enem tudi za pospravljanje sob. Naslov v ogla?!, oddelku «Jutra>. 36324
Delavko
izurjeno šivanja na stroj takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.
36373
Pletilja
dobro izurjena, dobi stalno delo. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
36377
Šolerska šola
daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje. Ponk je temeljit ia uspeh siguren Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekte gratis. Natančne informacije v avto-školi, Zagreb, Kaptol 15. — Telefon 11-95.	254
1500 Din nagrade
dobi tisti, ki mi preskrbi kakršnokoli stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	S6074
Trgovski pomočnik
3-3 let star, samski, sedaj poDn«k z vinom, išče primerno službo skladiščnika, potnika aii slično, z mesečno plačo in provizijo. — Ponudbe na oulas. oddelek »Jutra* pod »Agilen 63».'
36065
Diplomiran pravnik
išče mesta kot notarski kandidat. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutru* pod »Pravnik*.	36313
Starejši uradnik
vešč bilanciranja, s SOlet-no prakso, sprejema v izvršitev trgovske in vse druge bilance ter ureja knjigovodstvo jn izvršitev davčnih zadev. -- PismeDe ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra* pod «Izvedenpe.»
84629-a
Deklica
str.ra 20 let, išče kakršne-koli službe za čr-z dan. — Ponudbe no. og'as. oddelek «Jutra* pod »Hvaležnost*.
36370
Natakarica
/.možna tudi drugih del in malo šivanja, išče mesta
kot začetnica. Ore tudi izven Ljubljane. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Začetnica 71».	36371
Uradnik
z večletno spedicijsko prakso, zmožen slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, k n jjgo v o d st ~a, k orespon d unče, spedicijsko carinskih in vseh ostalih pisarniških poslov, išče primerno mesto. Pouudbe na oglas.. oddelek «.Jutra* pod šifro »Stalno mesto 67».	36367
Akademik
daje gimnazijcu inštrukeije iz vseh predmetov. Dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod .Uspeh 3». 3G3GG
Gospodična
išče gospoda, ki bi ž njo veliko govoril nemško, "ali ki dobro poučuje nemščino'. Hodim na dom. — Cenjen« ponudbe ž navedbo honorarja pod .Večerne uro na c-glasni oddelek «Jntra».
20392
š— Vsem akademikom! Akademski klub 7.z Društvo narodov vabi vse slušatelje liub« lianske univerze k prvemu rednemu sestan« ku tečaja za esperanto, ki se vrši v četrtek, dne 9. t. m. ob 15. na univerzi, prcdavalni« ca 00.
š— Akademski klub za Društvo narodov
si ie sestavil nalogo, da v tekočem semestru znanstveno prouči vprašanja narodnih manjšin v sledečem ciklu predavanj: 1.) Ideje, na katerih bazira zaščita manjšin in njih zgodovina. 2.) Mednarodne mirovne pogodbe, spe-. Sen-Zermenska, in orlrsdbe, ki se tičejo naših manjšin. 3.) Položaj manjšin v Italiji, a) speoijeino Jugoslovenov, b) pravni, c) taktični. 4.1 Društvo narodov kot zaščitnik manjšin. Je-li zadostna zašcila. kakoršna je danes? 5.) Etnološka, ekonomska in prosvetna proučavanja f-tanja poedinia manjšin v naši državi. 6.) Enako kakor pod 5.» v Italiji. al specijelno naših narodnosti. 7.) Ena-ko kakor pod 6.) v Čehoslovaški. Čas posameznih predavanj bo objavljen sproti v dnevnikih in bodo predavanja s sledečimi diskusijami doslopna tudi vsem onim iz širše javnosti, ki jih manjšinski problem zanima.
š— Sesjanek Univerzitetskega udružeuja SHS za Društvo narodov se bo vršil v soboto in nedeljo 11., 12., tm. pod častnim predsedstvom prorektorja g. prof. dr. Leonyla Pitamica v Ljubljani. Ob tej priliki bo v soboto ob 18. v zbornici univerze javno predavanje o razorožitvi.
š— Akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov v Ljubljani-se te dni vestno pripravlja na sprejem svojih kolegov, delegatov zagrebških in beograjskih. tehnikov, ki prispejo v Ljubljano k ustanovitvi <rSaveza jugoslovenskih studenata tehnike,. Ideja ustanovitve Saveza je bila sprožena že leta 1920./21. v Ljubljani, ni pa našla pravega odmeva na ostalih univerzah kraljevine. Toda čas je pokazal, kako velikega pomena je za vse tehnike - akademike skupna organizacija, ki se letos res ustanovi. Prva redna glavna skupščina se bo vršila dne 12. in 13. t. m. v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Referat z diskusijo o organizaciji in uredbi tehniških in gospodarskih fakultet v kraljevini (M. Krstič). 3.) Sprejem poslovnika Fonda za izdajo strokovnih knjig. 4.) Poročilo o delu saveznega odbora. 5.) Poročilo odbornikov in podelitev »bsolutorija. 6.) Volitev novega odbora. 7-) Vpraša eja in predlogi.
Modna krojačica
Marija Krmelj Ljubljana, Wolfova ulica 1
se priporoča za izdelovanje kostumov, plaščev, prome-nadnih in večernih toalet. Cene zmerne!	30164
Galoše popravlja
parna vulkanizacija P. Škafar. Lj-ibljana, Široka cesta 11.	270
Ponos liiše
so okusno okrašen,- stene, privlačna	KleirantnL
okviri, moderne, svetniške slike, ikoue kraljeva sli ka, pokrajina, ženske flike igodov:nske . in umetniške slike, oljnati tiski itd — 1'udi okvirjenje najceneje pri Brača Jeoii. Zagreb, Iiica 48	265/1
Višješolec
humanist., iuštruira nižje-šolce. Naslov v oglasnem oddelku *Jutra>. 364U4
5SC650 Korespondent
in lesni manipulant, vešč nemškega jezika in deloma italijanskega. & trg. • Šolo, ki razume vsa pisarniška dela, išče službe pri lesni industriji. Cenjene ponudbe pod »Korespondent* in manipulant* na oglasni oddelek «Jutra».	S6333
Prodajalka
mešane stroke, želi premeniti službo s 1. januarjem. Naslov v oglasnem oddelku <-Jutra».	38359
15.000 Din posodim
na vknjižbo proti stalni službi paznika, skladiščnika ali vratarja. Dopise na oglasni oddelek «Jutra-> pod cBožič 1I>26*.	3e34S
Učenka
staVa 16 let, ki ,ie pridno' dovršila 7 nii"n;d(.v osnovno šole, bi rada vstoi»il:> v t.rgovit>7 jn.eš. .bla^ra. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
36415
Razveselite otro&e no Sveti veter
z naibolfšo ;!DokoCi obutvijo,
ki jo ne bodo uničili preko zime. V zalogi vseh vrst obutev za male in velike.
Prešernova ul. 9
Gvdtišče.
ii
Vsakovrstne vreče
iz jute, kupuje v vsaki množini trgovina J. Kušlan v Kranju.	350S2
Oglje
čisto bukovo, f-uho, viiano, kupuje vedno v vsaki množini firma J. Kušlan, Kranj 30401
Kmečko ruto
prist.no, k narodni noši, dobro ohranjeno, kupim. — E>opise na oglasni oddelek <Jutra» pod .Pristna-.
3J3379
Manjši štedilnik
dobro ohranjen, kupim takoj. Čimprejšnje ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Štedilnik*. 30391
Bukova drva
ponudite z navedbo cene družbi .Ilirija*, Ljubljana. Kralja Petra trg 8. 36394
. Lepo papigo
s kletko prodam za 1000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 3G069
Najprimernejša božična darila
za visokošolce in tehnike so
precizna risalna orodja in drugi tehnični pripomočki
katere kupite najceneje v strokovni trgovini Viljem Sequardt. Ljubljana, Seienburgova ulica 4 (dvorišče).
3G40S
Zimsko suknjo
dobro ohranjeno, proda krojač Janko, Židovska steza št. 1.	3639S
Družinsko marionetno gledališče
F0Z0HI	POZOR!
Sprejmem nova in stara dela: kakor predelavanle lestencev in dragih predmetov. Splošno galvaniziranje n. pr. zlatenici srebrenje, b^krenje, niblanje in brušenje raznih hovin.
Se priporoča	12191
Vid Oberšek, Vožarska ulica.
NOVE
Vreče
RABLJENE
vse vrste ima vedno na zalogi dobro znana tvrdka 1L9
MIRKO MLAKAR* Ljubljana
Pisarna: Krakovski nasip 14/1. Skladbice: Slomškova ul. 11
Pekarijo
oddam 7 najem, event. tudi gostilno
pod ugodnimi pogoji. Anten Kužnik, Trebnje. S6254
Gostilno ali kantino
na prometnem kraju vzamem v najem. Dopise na oglasni oddelek <Jutra* pod «1./I. 1927».	36347
2 pisarniški sobi
event. tudi za stanovanje takoi oddam v sredini mesta. Na?lov v oglasnem oddelku cjutra*.	3C336
nro<i3in. oddelku
Zimska sukn.ia
dobro ohranjena, naprodaj za Din. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 36-382
Daljnogled
za pl;ini:ibko koče, Rigutlni & Bulle, nemško-italijanski slovar, starinsko uro, prcci-zijsko puško za sobno streljanje, za strelske klube in usnjat potovalni kovček prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35361
«Tribuna» F. B. L.
Hišo sredi Ljubljane
zamenjani
za bišo v Zagrebu, Mariboru ali pa jo" p r o d a 1:1. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra» pod «Zamenja ali proda*.	36289
Lepo posestvo
s 5 orali, na Ptujskem po-~ju naprodaj. Starešine«; 20 — pošta Cekovce. 30031
Tovarne
in veletrgovine!
Agilen trgovski potnik vzame seboj več kolekcij za potovanje po Dalmaciji, Bosni. Hrvatski, Vojvodini iu Srbiji. Kavcije zmožen. Ponudbe s pogoji prosim na oglasni oddelek «Jutra- pod ^Zanesljiv 32».	3G418
Trgovski potnik
s prvovrstnimi odjemalci, ki redno potuje po južnih krajih.naše države, sprejme še eno zastopstvo. Ponudbe pod cjug» na oglasni oddelek <jutra».	36400
dobe
Mesar, pomočnika
maldega, treznega in poštenega, s triletnimi spričevali, dobrega nakupoval-ca iščem proti dobremu plačilu. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru.
36125
V lesni trgovini
in vseh tozadevnih manipulacijah, kakor tudi v špecerijski stroki, knjigovodstvu, slovenski in nemški korespondenci popolnoma verziran moški, išče službo. Nastopi lahko takoj Ponudbe z navedbo plače pod »Zanesljiv 32» na ogl. oddelek «Jutra>. 30332
Korespondentnija
vešča slov. in nemške stenografije, strojepisja itd., želi mesta v pisarni v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod «En mesec brezplačno* na ogiasni oddelek <Jutra>.
30397
V pisarni
ali v kakem skladišču iščem službo.
Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	30387
Dvokolesa. motorji, otroški vozički in pueumatika po 2tio nizki ceiu Ceniki frsu-ko — Prodaja na obrcLe. Ljubljana, Karlovgka c. 4. Tovarna dvokoles »u otro-Skih vozičkov.	198
Radio aparat
bol.no anteno in zvočnik ter več radio sestavnih delov prodam. Naslov pove ogiasni oddelek «Jutra*.
36314
Dekle z dežele
išče službo pri boljši rodbini. Naslov pove oglasni
pov
oddelek <Jutra».
36203
Perica
dobra in poštena, išče dela za č^z dan. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 3C3S9
Zaslužek
dober in stalen dobijo dame in gospodje z lahko prodajo novih, v vsakem gospodinjstvu potrebnih cenenih predmetov. Javiti Itadolin, zastopstvo. Sv. Peter pod Sv. gorami. 34847
Brivskega
pomočnika
solidnega in inteligentnega, kateri jc popolnoma vešč v striženju <Bubifri-zur>, iščem za čimpreje. — Oferte, če mogoče s sliko, na naslov: Aleksander Gjud ml., Ljubljana, Kongresni trg 6.	30300
Postrežnica
dostojna in skrajno poštena, srednjih let, vešča'veeh hipnih opravil, dobi delo za dopoldanske in popoldanske ure. Plača temu primerno dobra. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».
36363
2 čevljar, pomočnika
sprejme takoj v stalno delo Ambrož Josip. Muljava pri Krki. Erana in stanovanje v hiši.	30353
Siužinčad
kuharice, sobarice, natakarice, bišnp itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglase v birou Ekonomija. Bcugrad, Vasina 11
som
Trgovski pomočnik
izurjen špecerijske in mešane stroke, želi premeniti službo. Cenjeni na,-iov na oglasni oddelek «Jutra» pod ♦Isvežban 8».	3030S
Akademik
jurist, vešč pisarniških poslov, bi sprejel proti nizki plači primarno službo ob popoldanskih urah, da bi mu bil s tem omogočen na-daljni študij. Dopise pod «Vesten* na ogla-ni odde-le k«Jutra*.	30303
Za brivca
bi se rad učil in sicer 4 leta, s hrano in stanovanjem pri mojstru. Kje, je postranska stvar. — Ivan CundriČ, Boh. Bistrica, Gorenjsko. _ 30256
Šofer - mehanik
z dobrimi spričevali, trezen in zanesljiv, cmožen vsakega popravila — želi spremeniti službo 8 1. jau. Ponudbe na oglas. oddeleE «Jutra» pod cVesten 69».
36109
Lesni strokovnjak
z absolv. trgovsko šolo in. osemletno prakso išče službe kot skladiščnik, preje-malec ali žagovodj3. Verziran v vseh manipulacijah trdega in mehkega lesa. — Vešč vseh pisarniških del io. knj>gQvodttva. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod cTakoj 920». 25920
Prvovrstna šivilja
gre šivat v dobro hišo — tudi izven Ljujalzane. Dopise pod «Okus» ua oglasni oddelek «Jutra*. 30375
Pletilni stroj
št. 0'.j, kompleten, malo rabljen iu nov
Bencin-motor
4 k. s. poceni proda Janko Dolžan, gostilna Mali," Golnik-Križe.	30228
«Ljub!janski zvon» in «Dom in Svet»
-vezana v elegantne izvirne platnice, v^i letniki, naprodaj. — Naslov' v oglasnem pddelka «Jutra». 30150
Dvovprežna kočija
dobro ohranjena, s štirimi sedeži, po zelo ugodni ceni naprodaj. Vprašali pri občini Trbovlje.	36135
Črn, kratek klavir
z lepim glasom in v dobrem stanju, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	30365
Avto tov. karoserijo
samo parkrat rabljeno, prodam no nizki ceni za 15 er. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Avto 15 er* 3030;
en
2 stenski sliki
Kosovska devojka
in itrbsko vojsko, proda Kezilj. Frančiškanska ulica št. 10/111.	3035
«OdoI» prazne steklenice
kupuje drogerija Anton Kane sinova, Židovska ul. št. 1. 282
Zlatnike kupujem
in plač;« m dobro, t" Čuden — Ljubljana. Prešernova 1
238
Dvosedežni avto
kupim. Ponudbe ca podružnico «Jutra» v Mariboru pod »Trgovski potnik*. 30206
Klavir ali pianino
dobro oiiranjei'. kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod <Sobota» na oglasni oddelek cjutra*.	35317
Hrastovih ježic
kupim več vagonov. —
Ponudbe z navedbo cene {ranko vagon na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro « Ježic e».	36309
Objektiv
svetloba 4—.">. žarisiiira 23 do 30, kupi Fr. Jug, Križe. Gorenjsko.	30390
Stroj za rezanje mesa
\Volf-Haaga proda Todofc-nii:, Novi Vodmat. 36420
Smrekovih desk
lepih ia suhih, 30 linn, me-di:i 29 cm. 1 vagon takoj i.roda Franc Kmet, Trbovlje 36411
Štedilnik
lep. nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.
364=1
2 črna zimska plašča
moškega in ženskega, dobro ohranjena-in boo (Kreuz-iuchs) radi odpotuvanja po ceni prodani. Naslov pove hišnica v Tavčarjevi ulici št. 2.	S0422
Zaprt fiakerski voz
in lahek
dvosedežni voz
naprodaj v graščini Boštanj pri Sevnici, kjer sta voza na ogled.	36412
Steinbaukasten
(Richters) It. 2>4 Elbing in št. 31. A Hamm, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra>. 36365
Naslov v oglasnem .Jutra*. 363S6
)1
Sv. Petra cesta IS
(v noveai lokalu) proda:
Hlj.0 v Rožni dolini, dvo-družinsko. vrt. kanalizacija _ 90.01« Din;
Hlib v Sp. &iški. enonatl-stropno, 2 Stirisobna stanovanja, parketirr.no. pod-kinteno — 160.000 Din;
VILO blizu kolodvora, tri-stanovanjsko, davka prosto, Di:i 430.000. — Letni donos 50.000;
TRG. U1SO v centru Ljubljane, vogalno, trinadstr., cena ugodua. 4 štirisobna in več manjših stanovanj, prostorni trg. lokali iu velika skladišča;
GOSTILN. HIŠO v centru Ljubljane, trinadstropno, ve5 gostiln, lokalov, 10 stauovanj, od teh 2 pet-sobna, Din 350.000;
Razen teb več trgovskih in stanovanjskih his, vil in kmečkih posestev široin Slovenije.	3G110
Dijaka
ulžješolca sprejme uradniška družina ua hrano in stanovanje v bližini realke. Podrobnosti izve, kdor pošlje svoj naslov pod šifro .Dijaško stanovanje 800» na oglasni oddelek cjutra*.
36326
Sobo
zračno in svetlo, s posebnim vhodom, išče soliden gospod pri boljši rodbini s 1 .ali 15. januarjem. Event. tudi s celo oskrbo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod «J. C. M.»
30328
Višji oficir
samec, išče v sredini mesta lepo opremljeno sobo z vhodom s stopnic. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutia* pod «Union 47».
36305
Mlajšega dijaka
sprejme s 1. januarjem v vso oskrbo poštena rodbina na Gosposvetski cesti 10/IIi 30358
Opremljeno sobo
čisto in zračno, po mogočnosti v sredini mesta išče mlad in soliden gospod. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Stavbenik*.
30390
Stanovanje
z 2 ali 1 sobo ia kuhinjo takoj oddam na Glincah. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*.	30384
Stanovanje
obstoječe iz L' ali 3 sob s pritiklinami, iščem v sredini mesta. Najemnino plačam za eno leto naprej. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod «Centrum 04».
S0064
Stanovanje
sobo in kuhinjo aii sobo s štedilnikom i š č e 1 oseba. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek <Jutra> j»od značko »Mirna stranka 11».
30413
Snažno sobo
oddam blizu kolodvora. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	36381
Gospoda
sprejmem na stanovanje v sredini mesta; na zahtevo tudi z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
36321
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, oddam s 1. januarjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	30352
Sostanovalca
mirnega in solidnega iščem v lepo, veliko in zračno sobo * v sredini inesta. — Naslov v oglasnem oddelku j »Jutra*.	3C368 j
Dama
srednjih let, išče dobrotnika, ki bi ji gmotno pomagal \z trenoine zadrege. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hvaležnost in diskrecija*.	30103
Samotarka
želi znanja z resnim, solidnim in inteligentnim gospodom v starosti od 50 do 00 let. Dopise pod »Prijeten družabnik* Da oglasni oddelek «Jutra».	303&3
Uradnica
išče dobrega prijatelja v svrho razvedrila. Dopise na oglasni oddel&k «Juira»po<l šifro »Domače ognjiače 35».
30402
Kot družabnik
bi želel vstopiti v rentabilno podjetje z gotovino 150.000 Din. — Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Gotovina 150.000».	302S3.
Čisto sobo
dobro hrano iščem s l. januarjem pri boljši rodbi-Pontidbe z natančnimi podatki na oglasni oddelek tJutra* pod »Gospod .-<'».
36341
vrnr
Bel golobček
s čopko, udomačen, je ušel Oddati ga je proti nagradi v trgovini A. Lukniš. Vegova ulica 12.	3GG72
Zapestno verižico
zlato, sem zgubila na Miklošičevi cesti. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda gospe Heleni Grablr-vic, Tavčarjeva ulica 11/I.
30373
Ciganka
želi znanja s cigunom. —
Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod »Vesel Božič*.
30354
Regina
Prosim za natančen naslov, ker odpotujem za 12 dni. Tajnost strogo zajamčena. Franc Sadar, poštno ležeče — Liubliana.	30330
Bežni čas»
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. SG350
Iskrenost II
se zahvaljuje "a vabljeni sobotni sestanek! Bilo je nemogoče. Pismo predla v ponedeljek. Določita! o0364
«Protiusluga»
naj dvigne pismo v oglas, oddelku »Jutra*.
Gospodična
ki je oddala v Ljubljani dne 3. decembra ob 12. uri nekemu železn. sprevodniku na brzovlak proti Dunaju
dva paketa za Zagreb, se prosi, da odda svoj naslov ali šifro pod kuverto v oglas, oddelka »Jutra* pod značko »Občudovalec*. Tajnost pod častno besedo zajamčena. — Opazovalec v tramvaju, na peronu in ob izhodu voza II. razreda brzovlaka.	36407
Dve gospodični
boljši, želita resnega znanja z dvema gospodoma. — Prednost imajo drž. uslužbenci. Ponudbe, če mogoče s sliko pod »Ljubav* ca oglasni oddelek »Jutra*.
36301
Psa čuva.ia
čistokrvne volčje pasme, 3 mesece starega, išče Matko Maretio, tvrdka &ev«r & Komp., Ljubljana, Gnspo-svetska cesta 5. dvoriv«\ 30419
Kupca
7.a še ostale terjatve iz konkurzne mase £tevo Gombaca, išče upravnik leonkurzne mase Pučnik —• Tavčarjeva ulica štev. 3.
Dobava bencina itd.
*Razpisujemo dobavo -710 kg "bencina in mineralnih olj. Ponudbe je vložiti do 21. t. m. Več pri podpisani — Direkcija državnega rudnika Zabukovca, pošta Gri/.e, 0. decembra 1920. 30351
Restavracija «Roža»
Danes krvave in jet.rne klobase. Točim fina ljutomerska ia dalmatinska vina. — Se priporoča. A. Smid.
30414
Prednje dele
izdelane	«Acht-clilos.-»
stroju, oddaja po zelo nizki eeni M. Lazar, Ljubljana, Gradišče 10.	36406
Znamke
so najprikladnejše božično darilo. Obdarujte Vase drage z istimi, ter naročite moj novi cenik št. 3 za 1. 1927, stane samo 10 Din. — Vpak naročnik, ki pošlje denar naprej, dobi za na-gr;;-:o 50 različnih bolgarskih znamk. Cenik vsebuje okoli 000 držav sveta. Najti arejša trgovina v kraljevini SHS Izidor Steinpr, Brod Da Savi.	36246
Gostilno ali trgovino
Mariboru, okolici, ali ob železnici od Pragerskega do St. Ilja vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod »Gostilna ali trgovina*.	36417
Restavracijo
d o b i o vpeljano, pognano med slovem-ko publiko, na prometnem kraju v centru
Beograda rad: prešel it v; zelo ugodno proda r>u Informacije daje restavracija »Zlatno bu-rence*, Eeograd, Prizren-ska 8.	30393
Brivnica
brpz konkurence, z inventarjem i.i stanovanjem naprodaj za 5000 Din. Na »lov v oglaL-ncm oddelku Jutra.
Prodajalki
s primerno kavcijo, oddam špecerijsko trgovino
v nnjem. Naslov v oirlas oddelku »Jutra*. 30374
Potrti od olebeke žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena, skrbna in dobra žena in mati, gospa
Emilija Kopriva
učiteljica v Spodnji Poljska«!
v torek, ene 7. decembra 1^26 po dolgem in makepolncm tr Ijtnju, nrt\;d;iia z sv. zakramenti cb !0. dop. v splošni bolnici v Mariboru mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnxe bo v četrtek, y. decembra 1926 ob -1. ponoldne iz mrtvašnice v Pobrežiu.
Maribor-Spod, Poljskava, 7. decembia 1926. Žalujoči mož
Avgust Kopriva, šolski upravitelj In otroci.

kupujte pri domačem zavodu Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, ali pa v oglasnem oddelku „ Jutra". Naročenih je velika množina tako, da ni dvoma, da bo med njimi
veliko število velikih dobitkov.
Kier je naivec srečk, ie tudi največ dobitkov.
Zelo ugodna prilika!
Radi družinskih razmer se proda po zelo ugodni ceni
ssr hiša ***
z nekaj posestvom, gostilno, trgovino v prometnem kraju na Dolenjskem. V hiši se nahajajo že 20 let gostilna in trgovina, trafika in žganjetoč. - Naslov pod „gostilna" na upravo Jutra.

se bodete
m letošnji Božič
■ ■ ■
so i2Šle sledeče nove knjige v založbi
Tiskovne zadruge w Ljubljani!
Iv. Tavčarja zbrani spisi. IV. zv. (Grajski pisar 4000. V Zali. Izgubljeni Bos.) Broš. 84 Din, v platno vez. 100 Din, poliranco-ska vezava 106 Din.
Shakespeare - Župančič: Kar hočete. Broš. 24 Din. vez. 32 Din.
Boccaccio - Budal: Dekameron. HI. S slikami. — Broš. 56 Dir., v platno vez. 72 Din. lukSusna izdaia 100 Din.
Maupassant - Tavzes- Povesti iz dneva in noči. Broš. 30 Din. v platno vez. 40 Din.
Kuna ver. Zadnja pot kapitana Scotta. S
slikami. — (Odkritje južnega tečaja.) Broš 36 Din. vez. 44 Din. Jos. Sernec: Spominu — Uvod napisal dr Ivan Prijatelj. Broš. 36 Din, v platno vez. 46 Din. Marija Grošljeva. Čebelica brenčelica. -
Slikanica za otroke. Broš. 30 Din. Marija Grošljeva. Šale za male. — Slikanica za otroke Broš. 32 Din. Hartley Manners - Šest Peg. srček moj. — Veseloigra v 3 dejanjih. — Broš IS Din.
Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge
v Ljubljani. Prešernova alica štev 54, nasproti G avne pošte.
Najdovršenejši „BUICK"
ki je bil kdarkoli zgrajen.
Zanesljivost, trajnost in sigurnost pred nezgodami in defekti je bila vedno prednost tega sestava za vsakega Buick=a. Na teh temeljnih prednostih si je Buick zadnjih 22 let izgradil nedosegljivo repu taci jo.
Pri tem posebno novem sestavu Buick«a boste našli na vsakem detajlu izraziti lapredek. Odstranjen je ropot, vibracija m vsaka neugodnost, ki ovira pri vožnji Vsak vitalni del Buicka je znatno ojačenin nove varnostne priprave varujejo te nove dele.
Buick se jc odločil, da zgradi avtomobile, kakršni se doslej šc niso nudili in po« ■cbno Vas bo uveril, v čem tiči dovršenost dela Buick=ovih inženjerjev.
Oglejte si še danes te nove izredne avtomobile. Isti sc Vam radevolje pokažejo brez vsake obveznosti.
FRANK I DRUG
Zagreb Gunduličeva 40.
VELIMIR JOVANOVIČ
Beograd, Bosanska ul. 54.
General Motors Near East, Alexandria.
Proizvod General Motors.	Proizvod General Motor
Toaletno milo na vsak način rabite, kupujte zato PALMO-LlVE m prepričajte ce o njegovi vrednosti.
SAVON
PALMOUVE
Izjava.
S tem izjavljam, da goSjO	Šuiter-
slč. zastopnik v Mar.boru ((<rej v Lmoljani,) nt več mo) zastopnik, in nI uptavičen kasiraii neske na moj račun.
Ljubljana, /.decembra 1926. Rok Arhar, 'astoontk PALMOUVE.

Potrtim srcem javljamo tužno vest, da ie naš iskreno ljubljeni brat, stric, svak in bratranec, gospod
Josip Boehm
višji knjigovodja Kranjske hranilnice
včerai, dne 7. decembra t. 1. ob %k 4. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, v 67. letu svoje starosti, po kratki in mukapolni bolezni mirno v Oospodu zaspal
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 9. decembra 1926 ob Va 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Breg št. 18, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo truplo položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Nemškega vitežkega reda (Križanke) v petek, dne 10. decembra 1926 ob V* 7. uri.
V Ljubljani, dne 7. decembra 1926.
Žalujoči ostali.



lš'emo kap*tal
Din 2,500.000
za staro dobro vpe!'ano (ovarno — Eventualno damo hipoteko na prvo mest j. —■ Zadevne ponudbe prosimo pod „K T. V." na ogl. odJ. .Jutra"
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice javlja tužno vest, da je v vršitvi svoje službe, po kratki in mučni bolezni, preminul njen velezaslužni uadknjigovodja, gospod
e
Pogreb vzornega uradnika se vrši v četrtek, dne 9. decembra 1926 ob Vi 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Breg št. 18. na pokopališče k Sv. Križu.
Blagopokojniku ohranimo trajen in časten spomin!
V Ljubljani, dne 7. decembra 1926.
Uradništvo Kranjske hranilnice v Ljubljani javlja pre-žalostno vest, da mu je kruta usoda iztrgala iz svoje srede vzor uradnika in dobrega kolego, gospoda
Josipa Boehm-a
višjega knjigovodjo,
Na njega zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 9. decembra t. 1. ob V» 4. uri popoldne.
Zaslužnemu kolegu ohranimo med nami hvaležen in trajen spomin!
V Ljubljani, dne 7. decembra 1926.
Uradništvo Kranjske hranilnice
v Liubljani.
Najflneiše
Čajno maslo, maslo za kuho,
domači in švicarski emendolskl sir, Tra-»stovski sir vseh vrst, imeko, pastellzlrano sladko, Jogurt, zdravilno kislo mleko, nudijo za nodčne praznike v vsaki količini in najceneje
Združene mlekarne d. i.,
v Ljubljani.
12479 ,
■
i
Si ■
■
Božične okraske
Jirlande, lamete, angejske lase, čudežne sveče, božične m novoletne razgle-inice knpde najceneje v veletrgovini
OSVALD D0BE1C, Ljubljana
Sv. Jakoba trg 9.	•
iiiHnniiiui»i»Hini«uniiHiuH»
i
B1
I
Sigurna - -eksistenca
Iičem resne it« bogate družabnike ta >ako iep ;n modern paviljon v centru parka v nnjački nanji v Srbiji, kjei bom roaajal in terviral mlečne proizvode, slaščice, derkatese 1. t d. Promet izitdno veiik, kei e mrd celoletno sezijo zelo dobro ob.skana m ko alisče splošno znano Toč ie P datke ln načrt da:e Svetozar N. M ar ko« i č, Beograd Bogoiavlien-ska ul. 16, telefon H—94 (za Vrnjačko >anjo)	17381-a
Slaščičarna
dobro uveden«, vei let obsti-jci nt2lt», najemnin s ro-
joibo ta vet le«, >e ered ob i«ko ugodnih nogoph Ce Ia vsot ni potreba . St*r.o vunje '2 sob rakoj n r«po-1. go Ponudbe n.:
Rudoli Moki o vič, siasti-čai. Ogulin, (Hivatska)
Ce.
za engros manufak-
turno trgovino, opremljeni z inven-latjem in dvigalom, ter pisar, prostori
se oddafo takoj v najem.
Vpraša se pri Oblsčilnlci
Miklošičeva cesta.
Okraske in svečke
za božično drevo,
razglednice
boZične, novoletne itd. na debelo ln drobno po <tnd*» vito aliiSib Mfisk ori
L Pevatek,
LfBblJun. Udonka »rica.
H7I5-*
Neomeieno Število
zastopnikov
v vslh mes ili v državi
rabimo ia vrlo potreben predmet. — Samo dobri zastopniki naj s« javijo
na Pnblici'as d. d., Zagreb, Gtmduličeva 11 pod „Za 10.295*.
Vreče
rabljene, vsakovrstne
kva itete ima stalno v zalogi tvrdka
Ljudevlt Stre,
Kranj.
Prodam
novo solidno zgrajeno z Lanzovo lokcrno-bilo SO PS, polnojarmenik «Oesteicr». 75 cm ter 2 ci-rkulara; pri žagi se nahaja tudi valjčni mlin ob stalni vodni moči. V mlinu stanovanje, hlev in kleti. Zraven spada ca. 5 oralov njiv, travnika in sadonos-r.ika. Ker ie stalna vodna moč lokomobila in stavbišče na razpolago, se lahko osnuje na tem prostoru večje industrijsko podjet-ie. Vse posestvo leži ob prometni cesti, 20 minut od postaje Po'jčane. Vse se nahaja v najboljšem stanju in cena znaša 300.000 dinarjev.
Vsa pojasnila daje lastnik FRANC DROFENIK, trgovec. POLJČANS.
L. Mikuš ~
LJUBLJANA, Mestni trg 14
tzdelovatelj dainikov
Na drobno I	Ha debelo!
Zaloga sprehajalnih pttlio
Stari 4a9oiM » gmote ercoblataie.

Ljubljanska Kreditna banka
Delniška glavnica Din 50,00«! 000— Rezervni zafeSad okbtil Din 10,000.000.—
CENTRALA LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
PODRUZNICEB
Brežice, Cel|e, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metk o vid, Hovi Sad, - Ptuj, Sarajevo, Smilit, Trst, agencija Logatec =====
Brzojavni naslovi Banks Ljubljana Telefon štev. 881, 413, 502, 503 in 504.
ps*ipoPo6a za vse v bančno stroko spadajoče posle«
M. Zevaco-	26
Papežinja Favsta
RomaD
Obmolknila je, pritisnila si roko na čelo in zamrmrala sama pri sebi:
»Je li mogoče, da me je ta skitalec tako prevzel? Bože moj! Jaz, ki govorim s kralji kakor despotka, trepečiim pred neznanim pustolovcem in mu ne morem mirno gledati v obraz!... Kaj sem mu povedala nesrečnica? Kaj sjem hotela reči!...«
Toda Pardaillan jo je že razumel! Skrivnostna koprena, ki je ogrinjala Favsto, se je trgala na dvoje... Spoznanje ga je v prvem 'trenutku malone oslepilo...
»Oh!« je zamrmral, »tedaj je vendarle res! Vatikan v Parizu!... .Prestol, ki sem ga videl, ni namenjen papežu... ampak papežinji!«
Papežinji!
Mraz ga je izpreLetel... Ženska!... Pred prestolom strašnega, nepomirljivega starca SikstaV. je vstajala ženska in je gradila sama svoj prestol, da zavlada na njem s svojo vsemogočno krasoto!... Ta nezaslišana domneva se je zdela Pardaillanu tako blazna, da je srdito skomignil z rameni in skoro na glas zamrmral:
»Nemogoče..
»Uganil je mojo misel !* je rekla Favsta sama pri sebi. »Zdaj ni več drugega izhoda... Alu postane še to uro moj sluga... ali pa ne sme živ odtod!. -.«
Presunjenost ni nikoli dolgo držala Pardaillana. V pogledu, ki ga je zdaj uprl v čudno princeso, je bilo več radovednosti kakor
strahu ali češčenja.
»Gospa,« je dejal, »ker ste mi že začeli odkrivati svoje misli, izvolite nadaljevati... Vidim, da ste prišli v Francijo z nameni, katerih Sicer ne poznam, ki pa mojajo biti ogromni...«
»Začetek ste videli,« je odgovorila Favsta, ki se je med tem obvladala. »Henrik Valoiški jp pal na prvi udarec... Pobegnil je... Francoski prestol je izpraznjen... Kakšne so vaše misli o Henriku III., vitez de Pardaillan?-...«
»Moje misli, gospa?... Vse,, kar mislim o njem, je to, da je zbežal, kakor sami pravite.«
»Da... A morda imate kak vzrok, da ste mu vdani?... Odgovorite po pravici.'c
»Toliko da ga poznam, gospa. Videl sem ga samo enkrat ali dvakrat, ko je bil še vojvoda Anževinski, in priznati moram, da ga ne cenim Bog zna kako...«
Favstin obraz se je zjasnil.
»Dobro,« je dejala. »In kakšno je, mimo vse osebne mržnje, vaše mišljenje o vojvodi Guiškem?«
»Mislim,« je mirno rekel vitez, »da mu je namenjeno zasesti francoski prestol. Tako se vsaj zdi Parižanom.«
»Da,« je pritrdila Favsta. »Ali se ne vidi tudi vam, da je bolj vreden krone kakor katerikoli plemič v tej deželi? Ali ga ne odlikuje vsa moč duha, ves pogum, vsa visokomiselnost in vsa prirojena neuštrašenost, ki je potrebna tistemu, kdor hoče izvršiti velika dela?...«
»Hm, gospa,« je rekel Pardaillan z nasmeškom jedkega prosto-duš.ia, tako da ni vedela, ali se šali, ali govori zares, »če vas razumem prav, me vprašujete, ali bo Henrik Guiški kot kralj vreden, da se ga oklenejo vsi junaki?<
»Tako je. Ne pozabite moje obljube, da izbrišem iz spomina francoskega kralja vse, kar ste storili vojvodi Guiškemu.«
»Najlepša hvala, gospa,« se je naklonil Pardaillan. »Jaz pa narobe želim in upam, da iDi Guise dobro pomnil tisto zaušnico. In ka: se tiče mojega mnenja, se mi zdi pred vsem, da bi bil francoski prestol čudovito lep, ako ne bi bilo na njem nikakega kralja. Kaj hočete! Ce se človek dolgo klati po svetu in gleda solnce, ki je ustvarjeno, da bi svetile, vsem, ter vidi dan za dnem, kako malo se jih sme greti v njegovih žarkih, ga obidejo vsakojake misli... Drugič: ako dežela res tako strašno potrebuje nekoga, ki bo pobiral davke, naj bo ta nekdo vsaj hraber, lep in plemenit nad vsemi...«
»Mar niste s temi besedami načrtali slike Henrika Guiškega?« je dejala Favsta z ostrim nasmeškom.
Pardaillan jo je začudeno pogledal.
»Bože moj, gospa, ali niste slišali, kar sem vam imel prejle čast povedati?... Kako naj bo plemenit, kdor je stopil mrtvemu sovražniku na glavo?... Kako naj priznam lepoto in hrabrost tistemu, ki sem ga oklofutal? ...«
Vstal je in se naslonil na svoj rapir.
»Doslej sem se šalil, gospa... in tega mi nikar ne zamerite... Ne morem si pomagati, da bi smatral početje ljudi za resno. Zadovoljujem se s tem, da jih ljubim, kadar so ljubeznivi, da jih občudujem, kadar so vzvišeni, in da se jih ogibljem, kadar vidim, da so zveri... Guise je zver, gospa. Ne grajam ga; pravim samo, da se mi studi... In mimo tega ... mimo tega...«
»Le govorite, vitez,« je rekla Favsta s smrtonosnim nasmeškom.
»Prav! Hotel sem reči tole: kaj, za Boga, delate vj sami? Ženska ste, čudovita, krasna ženska, pa ne mislite na nič resnega: ne na srečo, ne na ljubezen... Stvari, ki vam roje po glavi, so same take, da moram zehati, ako le slišim o njih... Ali vas ni škoda, da se ukvarjate z načrti zastran prestolov?... Oprostite... Saj sem rekel, da pri meni ne boste našli Bog zna koliko plemiške visoko-miselnosti...«	»
»Vaše besede me zanimajo, da povedati ne morem, kako!« je dejala Favsta z mrkim bliskom v očeh. »Nadaljujte!«
»Hvala, gospa, saj nadaljujem... Če bi bile vse te kraljevske isto-rije le količkaj zabavne, naj bj še bilo... Pa niso. Bolj ko mislim
nanje, grje se mi sluti... Ali hočete, da vam povem, kaj?,,. Evo; Henrik Guiški ne bo francoski kralj!...«
»»Kako to?... Zakaj ne?...«
»Zato, ker jaz nočem, da bi bil,« je rekel Pardaillan prostodušno.« »Dajte, gospa, naj govorim prav iz duše. Prišli ste v Francijo, da bi izvršili ta načrt. Verjemite mi, da ne morete storiti boljšega, kakor če se vrnete v svojo prelepo deželo, kjer vse dehti po radosti in ljubezni, kjer je velikih slikarjev in blagoslovljenih pesnikov na stotine in kjer se smehljajo ženske kakor boginje... Pri nas, gospa, vam bo izpodletelo!«
»Zakaj?« je mrko vzkliknila Favsta. »Zakaj?...«
»Zato, ker sem jaz uganil vašo misel, gospa! Ženska, ki sanja o tem, da bi postala papežinja, namestu da bi delila radost in Iju-bav... taka ženska je bitje, ki me žali, bitje, ki ga biti ne sme! Tisti, . ki hočete pokraj njega zasesti prestol, ne bo nikoli vladal — tega sem porok jaz!...«
»A zakaj naj bi mi izpodletelo? Zakaj?« je ponavljala Favsta z milujošim glasom.
»Zato, gospa, ker bom jaz izpodnesel vaše naklepe!«
To rekši se je Pardaillan globoko priklonil. Ni se še vzravnal, ko je začul presunljiv žvižg. Ko je vzdignil glavo, se je vprašal, ali ni morda sanjal: skrivnostna princesa je bila izginila!... Bliskoma se je zavrtil na petah.
»Oho!« se je zagrohotal, »zdi se, da papežinji resnica nič bolj ne tekne kakor papežu samemu! Vraga... trije... sedem... dvanajst!... Kdo pa ste prav za prav, gospoda? Škofje, kardinali, ali mar celo cerkvenci?...«
Tako govoreč je Pardaillan izdrl svoj' dolgi, široki rapir, zaslonil se skokoma v levi vogal sobe in nastopil... Zakaj tisti mah, ko je Favsta izginila skozi tajna vrata, je bila vdrla v sobo dvanajstorica ljudi s krinkami na obrazih ter z meči in rapirji v rokah... Nihče iizmed njih ni rekel besedice niti ne črhnil glasu ...
Orožje je zažvenketalo... Tik nato se je začul kratek jek in zategnjeno tuljenje: eden izmed napadalcev je ležal mrtev, drugi se je ranjen umikal z bojišča.
Pardaillan, ki je stal v svojem kotu, napet kakor vzmet, ni.veliko mahal okoli sebe; toda sleherni njegov gib je bil pogubonosen kakor strela. Morilci so zadajali sunek na sunek, ne meneč se za število svojih ranjencev... Tedaj je vitez poskočil za tri korake naprej, obdaiaie se s tako goščo jeklenih bliskov, da je vse odletelo pred njim...
»Dober svet, gospoda! Hočete li?«
Napadalci so molče naskakovali in udarjali še besneje. ■ »Zarotite me! Izženite mi hudiča!« je viknil Pardaillan in zadal nov sunek, ki mu ie sledil nov bolesten jek.
»Ubij! Kolji!« so zavpili morilci, pozabljaje, da jim je bilo ukazano molčati.
»S poti, cerkvenci! je kriknil Pardaillan.
^ 9
je kupovalo in še danes kupuje svoje modne potrebščine, pritikline za šivilje in krojače, oaletne potreb ščme, trikot perilo, špeojalne čipke i. t. d., pri tvrdki
T. EGER Sv. Petra cesta št 2
Vedno so dobili najnovejšo izbiro, najboljše blago po najnižjih cenah!
ssasttaBsamsaBaaB
omobilo
v jakosti od 120 P. S- normalnih s kondenzacijo, najnovejšega datuma, kupuje Posavski umjetni mlin, Sisak.
hrastove iti bukove dobavljam in pokladam v vsaki množini
JOS. R. PUH, Ljubljana,
Gradaška ulica 22, telefon 513.
1131
OfomaneP
12319
Kako
se fzae&tm sosje zložne bafezna?
To kočljivo, kot globok vzdih zveneče vprašanje uhaja tisočem in tisočem iz prsi. Živčna OFla-belost je namreč najrazširjenejša bolezen sodobnega omikanega sveta, ia nazvati bi jo celo megli kulturno bolezen Razdrailjiva oslabelost živčnega fcisiercn je vedno pogostejša, težki bf.j za obstanek in posest je vedno straš-neiši in ostrejši. Kako različni so torej tudi pojavi te bolezni Od navadnega tiščanja do besnih bolečin po eni ali po obeh straneh glave, pešanje spomina, otežanje razmišljanja, razdražljivost. oslabelost volje, oslabljenje glasu vsiljena raztresenost, omotičnosi nezmožnost za duševno ali telesno delo, muke v nespečnosti, od-Ijudnost, strah od vsakega in od vsega, neodločnost v nainavad-neisih vsakdanjih opravilih ne-rniornost za hoio in stojo itd. Občutki strahu morejo postati čedalje bolj strašni.
MJ!abenega tiušzc-m-a rairo
ne najdem več ln misli ml rojijo po glavi kar brez vsakega reda," tako tožijo premnogi, tuhtanje, površnost v službi, nesigurnost v govorjenju, pomanjkljivost pri pisanju, tresenje udov, črevesne in želodčne težave in motenje v
prani Kola-Llcltin
prebavilih, nerednost stolice, zba-danje in trganje v udih, krvni zastoji in krvna valovanja, kronično hladne noge. napadi s po-jačanim utripanjem srca, potrtost in pomanjkanje sape, nervozno drgetanje od mrziice in zime. nenadno zardenje in pobledenje itd
Bli je Staka pomoči
Če noččmo priti o okom živčni oslabelosti z mnogoterimi njenimi bolezenskimi pojavi, se mora predvsem ojekleniti naŠ3 volja Pomanjkanje energije in volje živčno bolnega je glavni vzrok živlienskim neuspehom
Odprisno socje oči!
Dandnevno vidimo posameznike ki so zgrešili svoj ciij, kei so se brez volje udali v svojo žalostno usodo. Slab in omahljiv značaj je podoben vetrnici, ki je prepuščena na milost sunkom vsakega vetrea. Marsikaj se priporoča živčno bolnim za zdravilo in priznati se mora da so ntno-gokatera oznanila vsekakor pretirana, vendar pa so pota. ki vodijo k ozdravljenju.
Me bodite nefroaiežni
naravi, ki nam, četudi po ovinkih skozi znanstveno očiščevalne roke kemika, nudi sredstva, ki so zares znamenita in koristna, ker krepijo in zdravijo. Tak dar milosti narave je
livane, garniture, posteljne mreže, že-e/ne zložliive postelje, otroške postelje, modroce in tapetniške izdelke nudi
Rudolf Radovan, tapetnik
Krenov ttg 7 poleg Mestnega doma - ma, volna in morska trava vedno v zalogi
Javna zahvala.
Ob priliki svoje 70 letnice sem. prejel toliko pismenih in ustmenih čestitk, da mi je nemogoče zahvaliti se vsakemu gratulantu posebej. Zato se ttm potom najsrčneje zehvaljujem vsem skupaj in vsakemu posebej za šteudne 'zraze naklon.'enosti do moje skromne osebe, posebno pa še pevskima zboroma Glasbene Matice in Liubljanskega Zvona za krasno podcknico in darila in izrekam ponovno vsem: srčna hvala za tolikanj pozornosti ter jim zakličem sokolski .ZDRAbO":
Oton &elan.
jooncx]ocx]onDooaonnDooonnaonGnaa[3aDnDonixonDL
IMBBEaSSBBEBBBBB
Priporoča se	®
damsRa m\vm :d modn: aieilt T. Munc
vifcsini trg LJUBLJANA ^oa frančo
?.gaaMW»wiMi«Ba»BaBBEamMa»
Cvetličarna
PAVEL ŠIMENC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 33
.r i poroča se * naprava svežih in suhih vencev opkov, na >isnih trakov, dekoracij do zelo zmernih cenah — Sveže cvetie vsak dan.
ki osvežuje, dviga delozmožnost 'n življeisko moč, je najbolje hra.iivo za živce in možgane, izboliša kri, jo pomladuje, doiaša veselje do življenja, mladosti občutek kipečega z ravja in delovne moči, ka: jamči za uspeh n srečo. Kol3-Li:itin varuje živce od osiabljenja in jih stori oporne proti vstm naporom. Ko-a-Licitin dova,a telesu vse one snovi v naj&stejši ooliki, iz Katerih se razvijajo in nadomestujejo telesne celice.
mnogi zdraooiki,
med niimi slavni raziskovalci in vseučilišni profesorji, so Koša-Licitin preizkusili in s svojim sijajnim pri-zoalnim mnen.em toplo priporočili. Zahtevajte
brezplačno poizkušajo
in zelo zajemljiv, poučen spis o živčnih Boleznih. Poslal Vam jo bom takoj poštnine in carine prosto ter
poosem zastonj.
Čitajte ta spis in uvideli bodete, da izza vsake resnejše bolezni tiči kot predhoden vzrok slabljenje telesne moči. Kola Licitin dviga telesno moč. Prepričali se bodete, da je mogoče resnično podaljšati življenje, odvrni U bolezni, ozdravljati borne, krepiti slabotne, ustaljevati omahljive in osrečevati nesiečne.
Treba je le hotetl!
Pravo spoznanje nevarnosti učinkuje pomirjevalno na duševno razpoloženje, ako se obenem učimo spoznavati pota, ki zmagovalno vodijo iz te nevarnosti.
ERI1ST PHSTERVMCK, BERLIti, S, O.,
miCHRELKlRCHPLHTZ 13, Rfelefliing 772, DEUTSCHLHIID.
\ alanteriiske in modne stroke, z dobri-■ mi izpričevali se spre;me. Nastop 1. ja-[ nuarja 1927. Cenj. ponudbe pod ,Po-j štenost 9/1" na upravo Jutra. 12473
{ SSSBBBBBBBBBBBBBB
ALAMO
prvovrstno novo robo popolnoma dozotelo
Prva hrvatska tvornica sa-ame, sušena mesa i masti
MMHHHBHI
PETRINJA
Glav. zastop za Slovenijo ; a BUNC in DRUG Ljubljana Celje
Za Božič
dobite primerna darila
odraslim in malim
v bogati izbiri in po najnižjih cenah pri staroznani, domači tvrdki
F. M. SCHMITT,
LJubljana, Pred škofijo 2.
25. XI i.
špectjaina trgovina božičnih okraskov,
jOSIP URAN
Ljubljana, Mestni trg 11.
Papir: »vilen, talcuu, zlat m arebrm, SKrcocCi in Krcp. Z,lata m srebrna penca Žica za rože. žica za obešanje okraskov Bnljantna vrvica, svečke, držice za svečke, čudežne svečke Prtičk; ca v kot, res Krasni in poceni, 2o vzorcev m veličin. Obrazci (.Krippenbtlder), rojstva (štalicej, lameta, girlande od lamete, girlande papirnate, angeisKi laski Feenhaar) Razglednice, bloki m hrbtički za koledarje, krinke in lampiiom. Listje za rože, prašniki Potzelnj umetne cvetlice in veno za neveste Velikanska izbira vsakovrstnih steklenih božičnih okraskov v oblik: ptičkov, zvončkov, moiičkov, sadja bunkic. šptce okraski od amete ter Blasnikovs in dru->61	žinska pratika itd., itd.
Tvrdka Senčar & Sin. Ptuj
veletrgovina s špecerijskim blagom in detel, pridelki pioda;a za božične praznike po najnižjih dnevni« cenah
orehe, fino kuh2no maslo pristni domači med
12457a	ližoi. vinski kamen itd.
Kostanjev les i
razžagan do 1 m 20 etn, lahko oo 10 do 45 cm neklan in neobeljen, kupuje staino po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu, eventuelno akreditivu tRHESl filHRlflC, Celje, Zrinskega ulica 4. — Posredovalo dobe provizijo.
IVAN ZAROTNIK iSTO i
mestni tesarski mojster
Telefon št 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ia zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pivi-fjooi, verande, lesene ograje i. L d. čtniba CescnUt mostov, jezov in mlinov.
Parna Zaga.	o«	Tovarna furnirja.
Urejuje t rane Puc. Izdaja za konzorcij »Jutra* AdoJl	Za Narod«, tiskarno dd. kot osltarnarja Fran Jczcrssk. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.