243. številka.

Trst v petek dne 24. oktobra 1902.
Tečaj XXVII
..EDINOST"
Izhaia enkrat na d*n. rnzun nedelj in praznikov, ob 4. uri popoludne.
Naročnina znaša :
u celo leto........24 kron
za pol leta........12
ca Četrt leta........ 6
ca en nie<*ec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-
ročbe	prilr>7**ne narm'nine «e upravu
ne ozira.
Po tob»k»rnali v Trstu se prodajajo po-»ameriif -terilk» po 6 Motink i3 nv?.>: izven Trrtii p« po 8 stotink |4 nvč.i
Telefon fitr. Sya.
Glasilo političnega društva ,.E<linostu za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petim. /:i večkratno naročilo s primernim popustom Poslanu. osmrtnice in javne zahvale 'lomači ogl»>i i t«1.. *e računajo po pogodbi.
Vsi dopisi n»j ^e pošiljajo uredništvu. Nefrankovani «lopi>i ne »»prejemajo. Rokopisi «e ne vračajo
Naročnino, reklamacije in oglase ■«prejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata
v ulici Carintiu <tv. 12. Upravnlštvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo »tv. .">, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Zaključki.
v.
Krvavo igro 1>7«» —1871., ustvaritev Vilje!ma I. in njega dveh glavnih sotruolni-kov, Bismarcka in Moltke a, ustvaritev se danje združene Velikonemčije smatra torej narod nerr^ki tam gori le za epizodo, etapo do Vseoemčije, ki I»o gospodovala svetu. To prepričanje, ta velika misel o svojem poslanstvu si je osvojila srca : ista povzdiga stota ko sivolasega starčka-učenjaka na katedri kakega vseučilišča, kakor dijačka v prvem razredu kake srednje šole.
Že ta solidarnost v čutstvovanju, že ta -kupnost v u danosti do ene in iste velike misli, že to soglasno stremljenje toliko milijonskega naroda, energičnega, ek°panzivnega in do cinizma brezobzirnega je tolika — moralna sila, da bi ustvarjala za sosede nevarnost tudi tedaj, ako hi se teritorijalno omajala na lastno nemško državo.
Ali idejam ni možno zapirati mej! Sila človeška more zaustavljati roko fizičnega človeka, k: je propagator ideje, ali ideji sami ne more z a -grajati poti!
Misel o veliki svetovni misiji Vsenem -rva, misel na svetovno nadvladje Nemštva, vera v poseben velik poklic nemšnega naroda-izvoljenca. in pa prepričanje, da je že rako določeno, da pokrajine, ki sestavljajo avstrijsko držav >, postavijo vso bodočnost -vojo v službo za uresničenje idejalov nemškega naroda — ta velikonemška ideja je že davnaj /mrgon« sno prekoračila meje gori pri Bodenbachu, je kakor triumfatorka nadalje vala svojo pot jo vseh neastih pokrajinah — ne pustivši na strani niti državnih uradov *amih — in si z vedko previdnostjo in uzorno vztrajnostjo gradi etape na važnih točkah po vsej poti iz nemških pokrajin dalje med drugorodei doli do naše A d rije, na Balkan :n v Malo Azijo.
Zast n) vsi poskusi od izvestnih strani, ker dogodki se razvijajo preočitno. Krčevito si mora t ščati oči oni, ki noče videti in ki -e hoče varati.
Že leta 1*78. je zaklcal S e h <"► n erer v državnem zl>oru : »Naraščajoča želja nemškega prebivalstva Avstrije e ta, da bi se združilo z nemško državo!«
r i) D \s I rt T K K
125
MELITA.
Povest iz nase dabe.
rpiaal J«-i p Evrea Tonie ; prevedel Radi.
Drugi del. XI.
Melita se je prej rogala temu sportu. Njej, ki je bila tafco izvrstna jahačica, zdelo ■»e je smešno po jabašii sedeti na mrtvem vozilu in ga ftoganjati z lastno silo, da teče s Teboj. Priznavala je, da to more biti ugolna igračica za otroke, ali ne za onega, ki je navajen s« deti na plemenitem žrebcu, ki podrhtava pod teboj poln ognja in sile, s katerim se raz-govarjaš in ki te umeva, ter na zapoved, ali labno poskaklja s teb .j, ali strelovito zdirjava, kakor da tekmuje z vetroai. Ali sedaj jej je začel naenkrat ugajati tak sport. Ni bilo to brez vzroka. Ela jej je pripovedovala o nekem povratku v Deli-dvor, da se je blizo Pode u se d a sešla z nekaterimi ulanskimi častniki, ki so na bieiklih pridrdra i tja iz Mi-rovmka. Mej njimi bil je tudi Alfred z Ljubico, od katerih je izvedela, da jih je več častnikov, ki se bav.jo s tem sportom in da izletajo daleč na S^ajarsko, Kranjsko in Zagorje. Tudi njo eo spremili do Oroslavja in se vrnili nazaj.
Seveda so si oni, ki so imeli interes na tem, da svet ne bi videl prave pomembnosti tega gibanja, kateremu se je v naši državi oglasil prvi apottol v osebi Jurja Sthooererja, pomagali s tem, da so tega moža smešili, da so ga predstavljali kakor smt šno figuro, kakor pajaca v javnem življenju avstrijskih Ne noev! A vprašamo, je-li še danes kak politik v Avstriji, ako že ni tako frivolen, da bi tajil tudi solnce na nebu, je-li danes še kdo med resnimi in vestnimi politiki, ki bi si upal še trditi, da Sehonerer, pa bil tudi v formi še tako I uršikoren in smešen, ni človek krvavo rtsnega pomena?!
Trideset let jeminolo od tedaj, ko je Sel <"» nerer zaklical v državnem zboru na Dunaju gori navedene besede ! A tega čestnega spričevala mu ni mjžno odrekati, da si je ostal železno dosleden, kakor bi tudi bilo smešno, ako bi hoteli potajevati dejstvo, <1 a je i dej a, katero je začel on prvi odkrito propagirati v naši državi, hitala od v s p e h a do vspeha! Ti ▼spehi so bili začetkoma skromneji, dandanes se nam kažejo v pravih triumtih.
Danes lete skupaj trume, ki štejejo tisoče, kadar n kjer govori Sel.ocerer ali pa kateri apostolov, ki ga obdajajo v navdušenju. In če se tudi med njimi porajajo knke diference, kakor na pr. o aferah \Volfovih, ima to le ta edini efekt, da tekmujejo med seboj, da skušajo prekašati eden druzega v navdušencu in v intenzivnusti deia za veliko idejo! A avditorija teh vsenemških apostolov, katerim prihajajo vedno pomagat tudi emi-sarji od onstran meje, iz nemške države same, re sestavljajo morda samo kaki prenapeti politiki po poklicu, ali nezreli dijaki in burš;, ampak ta avditorij sestavljajo danes tudi ljudje celo iz onega stanu, ki je najkomer-vativneji po v so d i na svetu. Tudi nemški kmetje so — izlasti na Češkem, torej na najbolj izpostavljenih pozicijah — p» velikem delu prešli v Sehonererjev in \Vulfov tabor. Svoje veliko slavje jc slavila velikonemška ideja na veliki j>evski slavnosti v Gradcu tako očito, da se je vojaška oblast čutila primo rano odteguiti vo>jaške godbe in prepovedati vojaškim osebam vsako udeležbo!
Vsporeelni so bili vspehi Sel oaererja v parlamentu !
Kakor je v široki javnieti zmagovito napredovala nemška ideja, tako je v parlamentu
To ni šlo Meliti iz glave. Ni lepše prilike, da se sestane z Alfredom nego na takih eik'ist škin izletih, kjer se more vse vrediti tako, kakor da je le slučaj nanesel. Oja ni mogla več premagovati želje, da ee se?tine z Alfredom, kar jej ni bilo inožno do sedaj. Baronica Andrina je bila |v B-jrkovcu proti Hvojemti običaju, ker je redno letovala v \Vinteih fu, no, letos morala je napraviti izjemo. Cim je bil Alfred premeščen s svojim polkom v Mirovn k, v bližino Melitinega bivališča, mislila je ona, da ne sme biti daleč proč od fevojdi otrok. Trebalo je pazti na nju in še na nekoga, katerega bi žina je bila jako nevarna. Kadi tega je imela Ljubica stanovati v Mirovniku z Alfredom. Bilo jej je re* lepše v Borkovcu, ali Alfred ni smel ! ostati sam. Vejjaško stanovanje v Mirovniku je bilo neudobno in pretesno, ter je Alfred često tožil strini. No, ona ni premenila, kar je odločila. Mlada soproga Bta morala tudi nadalje skupaj ostati. A fred je dobro vedel, zakaj mora biti tako, ali Ljubica ni slutila, radi če*ea jo noče ado»ptivna imti k sebi. Oni winterhof»ki dogodek jej je ostal se vedno tajen. Njej je trebalo vendar nekako razjas »iti, da je najbolje za njo, ako se ne loči od Alfreda.
>Ti moraš ostati pri svojem možu«, — govorila je adoptivna mati.
na Dunaju Sehonerer vimenu teiedeje po ® tal nemškim poslancem — diktator! Ljubi ga — to jc res — le malokdo, ali boje se ga — vsi ' ! To obojno je umevno. Oseba njegova je * s» prej, nogo pri ku pij iva : forme njegove v občevanju tudi z nemškimi poslanci so tako odurne, da je vsakdo vesel, ako je čim le možno daleč od pjega. Ali boje se ga in pokore se mu, ker je ideja silna, ker si je ideja osvojila nemške mase: tistaideja-katero propagira on! Ob vsake m važnem vpraŠEiiju gledajo nemške stranke, kaj poreče — on ! Kakor jesenski vihar poigrava s pormenel m lističem z drevesa in ga odnaša, tako se volja Schonererjeva igra s oklepi nemških poslancev in j h prekop'ca. Tu pa tam se dozdeva, kakor da bi znierneji nemški poslanci ob kakem vprašanju hoteli seči drugim spravljivo v roko, ali čira je za-gromcl Seh«"»nerer in jih pozval na neodjec-ljivost, v hipu so isti rao^je najhuji intran-sigenti !
Redek je n. pr. resen politik med Nemci, ki ne bi se zavedal, da tisto neizprosno za-htevanje nemškega državnega jezika dovaja do razmer katastrofalnega značaja, in mnogi za svojo osebo niBo za tako katastrofalno politiko — ali tirajo jo vendar, v?i postavljajo urakonjenje nemškega državnega jezika kakor prvi pogoj za vsako nadbljnje spora- j zumljenje ! A to zato, ker je ta postulat posta\ :l Sel »"»nerer, ki^je-^risihl nemške po-i slance na nekem glasovitem shodu — če se ne motimo : v Hebu — da mu polože slovesno prisego, da ne odnehajo od tega postulata. Tn lahko rečemo, da je tudi tista nečastna omahovalna politika med nemškimi konservativci le posledica ostrih pogledov in groženj od Sehonererjeve strani.
Moralni upliv tega moža je med Nemci v Avstriji neizmeren. To pa ne zbog posebnosti njegove individuvalitete, ne zbog njegove sposobnosti, ne radi njegove posebne delavnosti ali požrtvovalnosti in morda tudi ne zbog čistosti značaja : kar se dostaje osebnih vrlin, ranžira morda Schoaerer prav v zadnj h vrstah med poslanci v dunajskem parlamentu ! Ali njegova moč je silna, njegov moralni vpliv velik nad masnui in nad poslanci ! A to od todi, ker ga smatra svet prvim reprezentantom ve likonemske ideje. Veliko moč mil
»Nista niti dve leti še svoja, pa da živita ločeno. Kaj bi govoril svet ? Pa Melita je blizo... Nje se čuvaj, drago dete... veruj mi, nje se moraš jako čuvati«.
»A zakaj, mamca? Ona je sedaj popolnoma drugačna proti meni« — branila jo je Ljubic j, ker se jej je Melita jako omilila, odkar jej je ista ponudila svoje intimno prijateljstvo.
»Zakaj ? Ti precej povem. Ona ne ljubi svojega moža, njiju zikon ni srečen... Na tem je kriva samo ona. A tvoj Alfred je lep človek, kakor redko kateri m'>žki. Ko je ona bila lani pri nas v \Vinterhofu, bila je jako ljubeznjiva žnjim. Nisi opazila?«
»Z Alfredom so vse gospe tako... vse ga imajo rade !«
Baronica je skoro planila na tako naji-ven odgovor, ali ob enem je imela tudi sočutje z mlado ženo, ki je bila taka kakor dete. Prevariti njo, to je bila najlajša ! stvar.
»Je g'>spej vseh vrst... dobrih, ne boj se, ali slabih varu; se kakor živega ognja. Kaj potem, ako se zljubi Meliti, da ti oolvzame Alfreda, ti ugrabi njegovo srce?«
»Tega ona ni zmožna«, je izustila Ljubica z nekim strahom, prebledevša v licu.
»Ali recimo, da je« — je rekla baronica — »ali bi ti bilo to prav?«
daja velika ideja — ideja, ki briše državne in politične meje med n< mškim narodom, ideja vsenemškegajedinstva, ideja, ki ustvarja bodočo — Nemčijo, vladarko svetu !
Politični pregled.
V Trsta, 24. ohtobra 1902.
Državni zbor. Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včera šnjega brzojavnega poročila). Po daljši debati je zbornica soglasno vspieje a predloge ustavnega odseka, ki je v zadevi posl. Lupu predlagal, naj se odpravi discipliniranje istega. Zbrrnica je nadalje naložila istemu odseku, naj tekom dveh mesecev predloži poročilo o predlogih glede — odprave $ 14. državnih upravnih zakonov.
Zborn'ca je potem prešla v razpravo o predlogu odseka za izrek graje, naj se posl. Bergerju izreče graja radi žaljenj na adrese) Čeških poslancev. O tej priliki je došlo zopet do hrupnih prizorov med Vsenemci in Cehi. Ko ?e je imelo glasovati o tem predlogu, se je izkazalo, da zbornira ni sklepčna in je predsednik prekinil sejo za pol ure, proti čemer so Vseneinai burn j protestiral', zahte-vaje, naj se seja zaključi. Ko re je po polurnem premoru seja nadaljevala, bila je taKoj zaključena. Danes je zopet seja.
O položaju. > Netie Freie Presse« poroča, da češki poslanci žele, da čim prej prične razprava o izjavi Koerberjevi. Će se torej Čehi ne premislijo in če tudi druge stranke, ki so stavile nujne predloge, ne bodo delale ovir, bi mogla ta razprava začeti ali v petek (to je dane-), ali v prvi eeji pi ihod-njega tedna. Pričakuje se, da se o tej priliki ministerski predsednik zoptt na razsežno izjavi o svojih prizadevanjih za uravnavo jezikovnega vprašanja. Nemške stranke da se sicer udeleže razprave, toda ne bodo prejudicirale vspebu svojega posvetovanja o načelih Koerberjevih.
Oudne vesti prihajajo z Dunaja. Te vesti poročajo o močnih prizadevanjih za sporazumljenje med nemškimi levičarji in Poljaki. V tem hipu, v očigled dvem dogodkom iz teh dni, se morajo te vesti zdeti čudne tudi onemu, ki sicer pozna in ve, čemu vsemu je zm< žen načelnik poljskega »kola« in njegov prijatelj Madevski. Ne more biti niti sledi več poljskega ponosa v teh dveh go-
»Ah, jaz bi bila jako nesrečna«, je rekla Ljubica otožno.
»Torej pavi na svojega moža, pazi na Melito, na oba« — jej je svetovala baronica. Poskrbi, da se ne bi sešla za tvojim hrbtom, da ne bosta govorila sama na štiri oSi : drži Alfreda vedno p< <1 bu lnim očesom in ne veruj mu mnogo... Vsi možki so enaki, kar se ženskih tiče ; lehkomiselnost jim je prirojena! Obljubiš li, da storiš, kar ti svetujem ?«
»Obljubljam, mamica !« — je odgovorila Ljubica t ho, ki ni bila še uverjena, da je treba tako delati. Vendar se je spominjala često baroničinih besedij in pazila na Alfreda. Ko je šel v Zagreb, šla je ona žnjim ; ko je odjahal h kakemu znanemu vlastelinu na obiske fin poznal jih je mnogo, skoro vse> pridružila se mu j*>. Alfred jo je nauč 1 jahati, imela je svojega konja, torej ni bilo ni-kake zapreke, da ga ne bi spremljala na njegov h iz'etih. Ko se je v častniškem zboru Alfredovega poika sestavil ciklistiški klub ter so začeli učiti se na kolesu, postila je Ljubica z Alfredom tudi biciklistka. Ona je to zlasti zahtevala, ker jej je ob pravem času šinilo na misel, da bi mogel Alfred ni kolesu daleč izletati brez nje le zato, ker ona ne zna voziti.
(Piide šd.)
spodili, :.ko sta že pozabila na dogodke v Bjelskein. ako ju ne pečejo dogodki v Poznanju. Poljska »Nova Reforma« pravi, da bi taki dogodki, kakor so bili v Bjelskem, mogli iir.et7 jako neljubih posledic za avstrijske Nemce. Gospoda Jaw.>rski in Madey*ki pa sta menda že na delu, da se Nemci ne bodo posebno bali teh posledic. — Drugo deistvo pa, ki kaže g»ri omenjena prizadevanja v iako čudni luči, je, da je ravnokir g. Scloaerer zopet zavihtel svoj bič nad drugimi nemškimi strankami ter jim zauka-zal, da t» »pred, nego lw> zagotovljen nemški državni jezik, ni možno nobeno drugo reše -nje jezikovnega vprašanja. Češkemu notranjemu jeziku pa da Nemci sploh ne smejo pritrditi nikdar in v nobeni formi!
Ker pa je gotovo, da tudi to pot go*p. Sehr.oerer ni zagroinel zastonj in ker Poljaki menda tudi poznajo razmerje med Schouerer-jem in drugimi nemškimi strankami, moramo le strmeti in obžalovati, da je med Poljaki sploh še kdo, ki misli na ko:»psracijo Poljakov z Nemci na škodo Cehov in na škodo vseh avstrijskih Slovanov — na tako izdaj« stvo na -kodo bratskih uarodov ; in v kon*e-kvencah, ki bi bile neizogibne, tudi na lastno poljsko škodo! V interesu naroda poljskega in v interesu nas vseh bi bilo, da razni Jaworsk', Madevski in družba izginejo enkrat s pozorišea !
Celjsko vprašanje »Politik« konsta-tuje tudi na celjskem izgledu, kako sedanja vlada zadovoljuje slovanskim in kako nem-kim narodnim zahtevam. Za samostojne gim-nazijalne razrede z nemško slovenskim učnim iezikoin je |H»stavljena v preračun pavšalna potrebščina 34.7M K. Kompenzacija med Nemci in Slovenci — če nemško slovenske gimnazije sploh hočemo smatrati za slovenske
—	je v tem, da Nemci dobe popolen visi gimnazij, Slovenci pa le spodnji gimnaziji ! Ali s tem še ni dosti. Nemško-slovenski razredi »o navedeni v ordinariju proračuna, v ek-tra<»rdinariju pa se govori o nameščenju teh razredov pri Celju. Torej hoče vlada sloveuski gimnazij vreči iz Celja, da si ♦»e je ves slovenski narod na Spodnjem S a-jerskein izrekel proti taki rešitvi »celjskega vprašanja«. Slal»o obiskani nemški gimnazij i>stane v < elju, močno obiskani slovenski pa ne dobi viših razredov in mora iz Celja ! ! O v šem si-'venskem gimnaziju v MaribDru, o katerem <e je toliko govorilo kakoi o odškodnini za Celje, pa ni ne duha ne sluha.
Tako zadovoljuje »objektivna« Koerber-jeva vlada slovensk.m in nemškim zahtevam.
Socijalisti na Nemškem Iz Bero-lina poričij », da spor med nemškimi in poljskimi socija! sti traja dalje. Dae 21. t. m. je bilo v Berolinu zbjrovanje zastopnikov obeh skupin, da 1 »i se sporazumeli ozirom na prihodnje driavnozb »r-ke volitve. Tega posvetovanja se je u lel^žil tudi avstrijski državni j»oelane<- 1> a » z v n s k i, ali — kakor se Čuje
—	ni* » prišli do sporazumljenja. Vzrok je gotovo ta, da so poljski et cijalisti energično branili tu li svoje nacijonalno stališče.
Štrajk v Franciji. Položaj v okrožju Pas de Calais je nespremenjen.
Strajkovei v Duakei<|ue so na obrežjih zgralih barikade: zažgali so nekaj blaga, podtaknili so ogenj tu Ji v zalogah tvrdke Vimelle, katere so prej oropali, a ogenj je bil h tro pogašen. Ker je Dunkenpie trdnjava, proglašeno je obsedno stanje in je župan vs > svojo oblast izroča vojaškemu poveljniku. >trajkovci so t r >pali tuli več drugih zalog in so udrli v justiČno palačo. Interveniralo je vojaštvo in je bil jeden častnik ranjen: tudi dva komisarja sta bila ranjena. Včeraj so došli v mesto št ri peš-polki.
V včerajšnji seji poslanike zbornic? govoril je o širajkih tudi eosijalističen poslanec .J a ure«, ki je zahteval od vlade, naj stori kone*f koti ktu med gospodarji in delavci. Zahteval je predložitev več zakonskih načrtov v interesu delavstva. Govor i je tudi o |>o-sredovanju vlade med delom in kapitalom. Jsurč* jev £ovor je bil viharno odobravan.
Tekom seje je m nister*ki predsednik Combes prečital brzojavko iz LKinkenpje, ki je naznanjala, da se je med delavci in gospodarji dosegli sp »razumljenje in da je štrajk končan. Ta vest je bila burno pozdravljena v vsej zl*orniei. Poznejše brw-javke iz Dunkenpie |»otrjujejo vest o koncu štrajks.
Tržaške vesti.
Na delo ! Pišejo nam : V nedeljo, dne 2. prihodnjega meseca, bo imelj naše politično društvo »Klinost« svoj redni občni zbor in ob enc-m tudi javen shod.
Na občne zbore, oziroma javne shode, tega našega narodnega društva prihaja vsako leto veče število narodnih mož in vseh stanov.
To društvo vrši, posebno zadnja leta, veliko in težko narodno nalogo s tem, da vodi vse naše narodno delovanje in da se svojim uradom gre na roko revnejšim slojem našega zatiranega naroda.
Izlasti pa ima letos nenavadno mnogo sila važnega dela, ali takega, katerega širša javnost ne vidi in ga vsled tega tudi ne more ceniti.
To delovanje pa ne zahteva samo žrtev na času in delu od onih, ki so na čelu, ampak provzroča tudi mnogo troško v. Zato treba društvu členov, mnogo členov, in takih, ki vrše svojo dolžnost.
Povodom ol čoega zl>ora bo prilika vsakomur, da poravna zaostalo letnino, oziroma, da se vpiše med nove ude. Vsi, ki pridete na občni zb >r, skrbite, da postanete zraven moralnih tudi gmotni podpiratelji tega našega, posebno v sedanjih časih neizogibno potrebnega društva, ki je že toliko storilo za obrambo pravic našega življa v Trstu in v Istri !!
Mestni svčt tržaški. Sinoči je imel mestni svet svojo XIV. javno sejo.
Zupan dr. Sandrinelli je prečital dopis II. podpredsednika mestnega sveta, Rasco-vicha, s katerim isti podaja svojo demisijo, ker meni, vsled izvolitve Veneziana I. podpredsednikom, tla je on (Kascovich) izgubil zaupanje mestnega sveta. Svet. Z a n o 1 1 a, S pa d oni in Venezian so oporekali temu mnenju in so predlagali, naj se županu naloži, da skuša Rascovicha pregovoriti, da prekliče svojo odpoved.
Svet. dr. R v b a r je v svojem in v imenu sret. dra. Gregorina izjavil, da se vzdržita glasovanja, ker nimata povoda, da bi svet. Rascjvichu izrekala ni zaupanje, ni nezaupanje. Ako bi slo za čin uljudnosti, ne bi mu odrekala svojega glasu. Ali ob sedanjih političnih razmerah moglo bi se njiju glasovanje krivo tolmačiti.
Vsi laški svetovalci so glasovali za uvo-vodoma omenjeni predlog.
Svet. dr. Z a n o 1 1 a je interpeliral, kako je to, da se je vodovod od sv. Ivana, ki je od Časov Marije Terezije vedno dobro funkcijoniral, pokvaril, kar provzroča občini 100 kron izgube na dan?!
O točki glede nakupa posestva Hins Wildi, ni katerem bi se zgradila nova vojašnica, interpeliral je svet. dr. S^adoni, da-li je res, da bo imela občina radi nemarnosti nekega občinskega funkcijonarja v tej stvari izdatno škodo na tej kupčiji? !
Zupan dr. Sandrinelli je podal na to interpelacijo sledeče pojasnilo: Hans NVildi se je nasproti tvrdki Luzzatto «Sc Piani obvezal, da jej proda svoje posestvo za 380.000 kron. Obveza je bila veljavna dj 15. janu-varja t. 1. Mogla se je pa podaljševati od meseca do meseca, pod pogojem, da plača tvrdka lastniku vsak mesec 1U0U kron za podaljšanje. Tvrdka je plačevala te zneske do letošnjega marca, potem pa je svoje pravice odstopila občini, katera se je zavezala plačevati nadalje 100O kron na mj-^ec in aicer vsaj j>et dni pred zapadom. Od aprila do avgusta se je plačevalo redno, v septembru pa se je zamudil rok in Hana \Vild< je izjavil, da ne pripoznava več obveze ter ni hotel vsprejeti p onujenih mu 1000 kron. Ker se od eveniuelne tožbe ni m >glo pričakovati vspeha, se je občina na novo pogodila s posestnikom in sicer sedaj za kupno ceno 4«»[).(J00 kron in plačanje vseh stroškov za nakup od strani občine. (Občina je tako oškodovana za več nego 20.<K)0 kron. Op. ur.) Župan je še obljubil, da se bo preiskovalo, kdo je kriv te zamude. Interpelant dr. Spadoni je vzel to pojasnil) ua znanje.
Asesor dr. Gregorutt: je na to prečital poročilo o nakupu in tozadevni predlog delegacije.
Svet. U a v a s i n i je podpiral predlog ter predlagal, naj sa v sklepu ne omenja, daje prostor namenjen za vojašnico, ker potem se bo moralo sedanje dirkališča mnogo dražje kupiti, ker bodo lastniki istega vedeli, da je ot>čina pr mora na kupiti ravno t sti prostor za vojaško vežbalisče. Z j sedaj so akcije družbe, lastnice dirkališča, poskočile od 35 na 85 gld.
Svet. dr. Venezian je menil, da Ravasinijev predlog ne bi imel nikakega pomena, ker itak že ves svet ve, da se bo tam gradila vojašnica.
Svet. dr. II v b a r: Ze večkrat sem se pritoževal radi prekratkega časa, kateri se nam dovoljuje za proučevanje važnih projektov n predlogov. Tudi predlog, o katerem danes razpravljamo, dostavil se nam je še le dva dni pred današnjo sejo. Priznati pa se mora, da sta dva dneva prekratek ča* za nas, ki imamo tudi druži h poslov. Morda se nam bo odgovarjalo, da je bilo to vprašanje dovolj proučeno v odseku, ali mi nismo v odseku in nam torej ni bila dana prilika, da bi spoznali razloge, ki govore za in proti nakupu tega posestva.
Kjuhu vsemu temu pa bom glasoval za i predlog, ker sem prepričan, da bo nakup in 'projektirana preložitev vojašnice v Riol v veliko korist okraju, katerega zastopam in katerega se, žalibog, od strani občine že toliko let zanemarja.
Zupan je na to p« jasnil, da ni bilo materialnega časa, da bi se predlog prej uročil svetovalcem.
Svet. dr. R v bar je priznal, da se je v tem slučaju delalo z največo naglco, pov-darjal je pa, da ta slučaj ni prvi in, žalibog, gotovo tudi ne zadnji, ko se važni predlogi v zadnjem hipu izročajo svetovalcem.
Mestni svet je na to soglasno vsprejel predlog delegacije se spremembo svet. Ra-1 vasinija.
Tudi predlog glede podpore 900 kron za poljske čuvaje v prvem okraju je bil soglasno vsprejel.
Svet. dr. R v bar je pred glasovanjem spregovoril sledeče: Tudi za ta predlog bom glasoval, ker je nastavljanje poljskih čuvajev zelo potrebno in torej pravično, da občina podpira posestnike v tem.
LTpam pa, da se Lo, kakor se podpira sedaj posestnike I. okraja, podpiralo tudi prebivalce ostalih 5 okrajev naše okolice, kadar predlože enake prošnje.
Ko so se rešile še nekatere manj važne stvari, sledila je tajna seja, v kateri se je med drugim sklenila prezentacija gospoda Ferdinanda J o n k e-ta župnikom v Sv. Kr>žu.
Vest iz vojaštva. Podpolkovnik gr. t' Slurgkh iz generalnega štaba je pridodeljen v službovanje v tukajšnjem pešpolku št. i'7. K polku št. 87. v P ulj u sta premeščena stotnik 2. razr. Fran Peter iz peš-polka šl. 45. in nadporočnik Alojzij Konečnv iz peš-polka št. 9.
Oh, kako proganjani so 1 Včeraj smo čitali neki članek v listu Janeza Vrha (ali ne zveni to lepo ime po romansko ?!), v »Gaz zettinu« namreč, v katerem nek neznani laški modrijan pretaka grenke solze na sedanjem vladnem zistemu na našem jugu!
Italijan iz Primorja, ki toži radi zistema v Primorju, to je vsikdar prizor, na katerem se človek delekt ra. Zato smo ra li Čitali dalje.
Najprej je zagrozil z energičnim nastopom italijanske države proti Avstriji — v slučaju, da ta zadnja ne neha z a t i r a t i revnih Lahov! O tem bomo govorili o drugi priliki. Ko je potem povedal, da se Italija more vladati sama (da se !) prešel je k pravi svoji nameri .n je jel pripovedovati, kake ,reve da '•o tržaški in še posebe dalmatinski Lahi ! »Mi smo š č a v i, da, pravi šČavi smo, ko nam je zabranjena naša trobojnica in sleherni znak naša idejalne narodnosti ! Zapirajo nas in proganjajo celo zato, če smo slučajno nosili eno nedolžno — margarito !«
Tako nekako vzdihuje ta laš-ca sirota ! Čitajočim o vsej tej zli usodi naših primorskih Italijanov, so nam kar solze kapale po licu od same ža osti. To je res grozna »historija« teh — toli nesrečnih naših sodeže-laucv !
Najbolj nas je ganilo to, tla so po tolikih — lahko rečemo : stoletjih svojega vla-darstva — kar naenkrat postali — »ščavi« !
Tudi mi tržaški Slovenci smo krvavi za nohtom, tudi ini imamo kri v žilah in ne vede, tudi mi imamo čutečo dušo in toplo srce, ki vskipeva v prepirih, in izlasti tedaj, ko vemo, da se Dam krivica godi, a smo še tepeni po vrhu, ali naša nrav je v svojem temelju vendar odjenljiva in nuše s-ce je vendar mehko, dobrohotno, da	iiidi v
momentu hude tuje nesreče rado topi v usmiljenju. Tak moment nam je prišel, ko smo čitali historijo v »Gazzetinu« o zli usodi, o grozni nesreči in o neznosnem položecju
Italijanov Primorja, izlasti tedaj, ko jih za nič, zaradi nedolžne italijanske cvetke tirajo v — avstrijske ječe !
V tem momentu ganotja nas je premagalo čuvstvo in nam je govorilo, naj bi vsaj za nekoliko časa, toliko, da se nesrečni naši sodeželani nekoliko oddahnejo, primorski Slo-vzeli na3e njihovo breme, njihovo suženjstvo! To čuvstvo nam vibrira v duši še danes dalje : zato jim prihajamo s predlogom :
Oni, oblizani od svoje više kulture, so dolgo nas nazivali »ščave ; sedaj pa nam govore, da se nam neznansko dobro godi in ne njim ... . Zamenjajmo torej ulogi ! Mi jim od srca privoščaiuo naslov ščavov, ki je nas —osrečil! Naj postanejo tako srečni tudi oni . . . !
Kar se torej tiče zatiranja i u r a z n i h nesreč, ki jih mora danes prenašati revni laški narod v naših zemljah — po krivdi avstrijske v 1 a ti e i u nas
Slovanov — stavimo svojim rt s nesrečnim i ... sodeže!anom bratsko ponudbo: oni naj sprejmejo vse dobrote, katere uživamo mi Jugoslovani danes! Vsprejmejo naj vse, vse kar imamo mi od državne uprave na gospodarskem, narodnem in kulturnem polju, a nam naj prepuste svojo — revščino, svojo nesrečo ! !
Človeško usmiljenje nas sili, tla radi vsprejmemo na se vee zlo, ki tare njih v naših pokrajinah. Vse, vse in celo tudi vladino milost, katere smo bili deležni dosetlaj mi Jugoslovani, radi prepuščamo nhšim sode-želanom !
Ali so zadovoljni ? ! Bolj človekoljubnega predloga jim res ne moremo staviti. Bolj sijajnega dokaza usmiljeoja in epravlji-vosti ne bi jim mogli podati....! Nam se ztli, da se ne smejo obotavljati niti za trenotek, ampak kar posežejo naj nam v roko, in pakt bo sklenjen. Njim bo usoda olajšana, mi, od svoje strani pa jim dajemo zagotovilo, tla ne bemo nič mrmrali in tla bomo potrpežljivo in u dano prenašali svojo bodečo — do sedaj njihovo usodo!!
Tužna nam majka! Pod te.n naslovom nam pišejo: Minolo nedeljo, dne 1L». t. m., je imelo pekovsko društvo, ki obstoji pod imenom : »Coro tlella Sjcietii di Resistenza tVa Fornai«, prvi svoj koncert in sicer v restavraciji »Al Leon a'Oro«. Za ta koncert-so delali velike priprave in so izdali za stroške okroglih 310 kron. Na v s p o r e d u pa so bile same laške pesmi!! In ne morila kake navadne pesmice, ampak pesmi iz oper, kakor »Nabueco«, »Metnto-lelt« itd. ! Ni-li to napretlek, da 22 slovenskih sinov nastopa s tako »imenitnimi« zbori pred - - Bkoraj prazne prt,store restavracije ! Nekdaj so bili tržaški pekovski pomočniki združeni v »Pekovsko pevsko tlružtvo«. Danes je to drugače! Danes so isti menda večinoma socijalisti in menijo men la, tla že kakor taki — morajo peti le laške »operne« komade ! Zasluga za ta kolosalni »napredek« gre nekemu njih sodrugu, katerega pek« imenujejo : »Lega nacijonal«. Mož je meuda od nekje iz Kalabrije na — Krasu ! Po zaslugah tudi plačilo — pra\i sloveuski pregover. Tako — pa ni bilo minole netleije...!
Tržaški Lahi so bili namreč tako navdušeni, ko so čuli, kako bodu slovenski fantje peli laške opere, da so trumoma — ostali doma ! !
Čujemo, tla prireditelji sami priznavajo, da so imeli 80 kronic — izgube. Morda je bilo tudi kaj več, ako pomislimo, da je bila vstopnina le 40 stotink in tla je bilo navzočih kakih 200 oseb ! Sicer pa je to njihova stvar in mi jim nočemo delati računov . . .
Ne moremo si pa kaj, da ne bi spregovorili resne, ali dobrohotne besede tlo voditeljev slovenskih socijaln li demokratov. Oni ; imajo menda vpliva meti našimi peki. Jeden ' njih (g. Kopač) je na manil'eđtacijskem shodu ' pri sv. Jakobu pred tisodi ljudi slovesno : povdarjal (in to mu je b io le v čast), ti a saj smo vsi sinovi istega naroda! In tesa naroda nuovi so tudi tržaški i "
! pekje . . ! Vsaj OO0/^ njih so Slovenci . . . ! ; Če taka korporacija, sestavljena vsaj po90°/o i iz slovenskega življa, stavlja na svoj program [poleg slovenskih tuli par toček v jeziku | druge narodnosti v deželi, je menda že p;>vsem zadostno dokumentirala svoje miroljubje, svojo toleranco in svojo narotlno zmsljivost. Da, z ozirom na obstoječe razmere v Trstu bi mogli reči, da je podala s tem uprav sijajen, ne-uavadno lep izgled ! . . In tla so ti sloveuski peki določili polovico programa za laške točke : tudi to naj bi že bilo v božjem imenu !
Ali m^d 12 točkam na programu, ki so ga izvrševali sliiv. ljudje, ui ene slovenske — to pa ne zaslužuje vtč imena narodne znosljivo«.i in miroljubnosti, ampak ime — samozametanja. Če voditelji a'ovenskib socijalnih demokratov hočejo položiti roko na stca in biti iskreni, priznajo nam gotovo, da »o prireditelji onega koneerta potrebni pojasnila glede vprašinja : kaj in kuko je internaeijonalno ?! Obzirnost do drugih je lepa reč in je hvalevredna ; ali v obzirno-ti ne smemo iti tako daleč, da postajamo brezobzirni do — sel>e ! !
Nekdo, ki si želi miru med Slovenci in Italijani.
/a slovensko odnosno hrvatsko poroto v Ti^tu. — Ol>Čina Kopriva na Krasu je potslala na ministerstvo za pravosodje prošnjo za slovensko odnosno hrvatsko poroto v Trstu ter f-e s tein pridružila enakim prošnjam občin Mavhinje n Marezige. Pričakovati je, da l»edo vse slovenske in hrvat<ke občine v okrožju tržaškega deželnega sodišča sie lile izgledu gornjih občin.
Društvo slovenskih odvetniških i 11 notarskih uradnikov s sedežem v Cilju bo imelo svoje VI. redno občo * zborovanje v nedeljo dne 9. novembra t. 1.
Na zborovanju se bo razpravljalo tudi o jednotnem zittemu slovenske stenografije in ureditvi posredovanja za službe. Z ozirom na važnost zborovanja bilo bi želeti, da se ga odvetniški in notarski uradniki udeleže Kolikor največ mogoče mnogoštevilno! Pa tudi gg. seli naj bi se udeležili enkrat tega tudi zanje važnega zb-rovanja. Po zborovanju priredi omenjeno društvo s sodelovanjem celjskega pevskega društva koncert v veliki dvorani »Narodnega d»ma«.
Program objavimo prihodnjič, omenjamo pa že sedaj, da bosta sodelovala znana gospoda, humorist Salmič in virtuoz Beno Sa-rajnik.
Končno omenja še vodstvo društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov, da je odposlalo vstm odvetniškim in notarskim pisarnam na Primorske®, Kranjskem. Kor škem in Štajerskem zapisnike zaradi nabave statisti ie o ivetniških in notarskih uradnikov. službujočih v njegovem področju.
Vel.ko število zapisnikov pa se -e ni vrnilo dozdaj.
Apeluje se torej na dotične, ki še niso izpolnili zapisnikov, da Lo nemudoma store in vrnejo iste <*jrednjemu odboru v Celju. Ako bi pa uradniki katere pisarne ne bili prejeli tiskovine, naj se obrnejo naravnost do društva v Celje.
štrajk kurihcT avstrijskega Llovda. Včeraj so imeli LI« y lovi kur.lci dva eh >da :i - t -klenili vstrajati n 'preaučao pri svoj h zahtevah ter nadaljevati štrajk.
Včeraj pa s > odpluli iz naše luke štirje Lh yd >vi parn.ki, deloma s prejšnjimi, deloma pa z na novo \ sprejetimi kurilci. Mi-nitrerstvo je vej no mornarico pooblastilo, da Lli-vdu |m maga vzdrževati parobrodue poštne zveze.
Dralbe prealćnin. V sobjt», daf ckt. ob It. uri predpoludne t?« bodo v>i*d a&redr e tuK. e. kr. okrajnega sodišča ku vilne šivan vršil« sledeče draćbe premičnin : < 'amjK) S. Luigi št. 10, hišaa oprava ; Sv. M. Magdalena Zgornja š:. 378, konj : ulica S.liiario št. 1(>, hišna oprava : ulica deli ' Ereno št. 7*S, h saa oprava : v Hojanu št. 14<», h šna oprava : v Sv. Kr.ia št. 271, litrov vina.
V remeeski restulk. Včeraj : toplom*.r ob 7. uri ejutrai 9 ob 2. an popoludne 1 ■>.'> J.a — Tlakoo,er ob 7. uri zjuLm, 7 60.S — l><maa plima ot; »i.lo predp. in oi •'» -l < p>'p. ; os«a» >n — .— predpuludu« ot> ll.j pop >iu<in .
Vesti iz ostale Primorske
Beda ' Iz p o d g r a d s k e o b-. ' i a e : Nastopila je že tista dol^jčasna, : hladna esen, ki se bo kma u morala umak- j a:t še dolgočasneji in hladneji zim , pred i ■iaiero se mora kmeU.valeč dobro priprav.t*. | T<> ia letos prede huda kmetovalcu v naši občini. Uau m»io pr.de.kov, kar mu j.h je -:a!<» če po t<«o in suši, skoro pospravi in p-rarji. No, kaj pa po zimi, o kateri proro-kujejo, da Ih> let.»s posebno huda ?! Poleg mutjg K drugih neigod naj se še huda zima spravi nadenj ! V onih vaseh, kjer je t< ča ud ila vse pridelke, so že sedaj nekateri kmetovalci docela brez hrane. Žita jim ni osuuo niti za seme ter si ga bodo morali nakupiti za prihodnjo setev, ako dobe kaj denarja. L me v no je, kako obu panje vlada tKjvsodi ! Visok« cesarska vlada, na katero
smo se edino še zanašali, n a m n i podelila niti najmanjše p o <1 pore. Zatorej ni nikako čudo, ako nekateri zapuščajo svoj dom in odhajajo v Ameriko, ali pa v šumo za zaslužkom. Samo iz ene vasice j h p >jde v šumo blizo 4U mož! Koliko pa iz drugih ? To polagamo na srce merodajnim krogom iu prosimo, da se zavzam^jj za na-*, uboge kmete. Drugače boran primorani vsi zapustiti svoj ljubi dom ter se razkropiti po svetu !
X Otroka je odložila te dni neka do-sedaj neznana ženska na neki poti blizo Opatije. Novorojenčka sti našli dve ženski, ki ste šli po oni poti. Dete je jokalo in je b lo zavito v predpasnik. Odložila je je mati gotovo zato, da bi pokrila svojo sram >to. Na lice mesta je dt šla sodna k< misija z Vo-loskega.
X Prvi sneg. L>tos se je požurila. Zima namreč. Naši lrČka je že polna snega. Kaj bo še !
X Kako ad m I n istr i rajo naši ! —
Direktor dtžfclntg; odbora je bil prišel na Volosko, da pregleda občinsko upravo. V I to je uporabil nič manje nego 4 dni : 25., in 1*7. avgusta. To je dovolj dokaza, da je pregledal strogo in natanjčao. Pregle-
dal je vse občinsice Knjiga in racaae in je skontriral kaso. Potem je seveda napravil poročilo v Poreč o vsem, kar je videl iu našel. Deželni odbor pa je z dopisom od I septembra javil občini na Voloekem, da je poročilo direktorja Btadicicha vsprejel : >a grata njiizia«, torej na ugodno znanje, ker rečeni direktor da je našel vse v popolnem redu.
Nikdo ne more imeti uič proti temu, ako deželni cdbor tako strogo nadzoruje upravo naših občin. To je koristno. Z ito pa bi bilo žekt:, da bi se kontrola izvestuih občin, ki so v itaiijanaških rokah, ne raztezala samo na kaki — dve uri.
X Iz Loga poleg Kicinauj nam pišejo: Naša narodna mladina priredi v nedeljo dne 26. t. m. svoj ples. Ob tej priliki se bo točila izvrstna »brežank^«, na kar opozarjamo ljubitelje sladke krp'.jice. Dobro došli torej !
bivala skozi osem dni noč in dan na pokopališču v Sl Rupertu, z laj je pa par mesecev prebivala v nekem gozdu v bori utici, katero si je sami napravila iz kolov in pokrila s slamo. Našli so pri njej tudi f>2 gld. denarja.
-r Narodni dom blagoslove dne 26. t. m. v Spodnjem Dravogradu ob korosko-štajerski meji. Ob tej priliki bo tudi shod katoliško- političnega društva, ua katerem bosta govorila poslanec Grafenauer in kanonik \Veis.
-+- 55 let službe? Dne 12. t. m. so imeli v Možici redko slavnost. Tamošnji rudarski blagajnik Priester je bil odlikovan križcem za zasluge za 55 letuo zvesto službovanje.
Razne vesti.
Dominikanka — siušateljica vseučilišča., . . .	. . ,
v* » ,	r» - - - , i vs.il bouocin trgovinsk li
j Na cesko vseučilišče v Pragi se je upisala I	. . . ,
neka d- m nikanka iz Olomuca. Študirala bo
matematiko in fiziko. Do sedaj je delovala
na nekem pedagogiju pri Olomucu.
Ciganka okrala — cigana. T> je pa že
nekaj novega. Cigan Marko Nikolic iz I5oš-! njaka je živel v konkubinatu s ciganko Marijo N;ko!ic iz Privlake (aa Hrvatikem). Nedavno je cigan prodal svojo hišico in za
Vesti iz Kranjske.
Dr. Šusteršdč. Z travniki so kmsti-tirali, da je na ranjeni n >gi počena kost. Zdravljenje bo trajalo kakih 30 dnij. »Slovenec« [»or^ča, da sti v stanju dra. .Sasier-š.ča povprušala tudi ministerski predsedaik dr. Koerber in dtželni predsednik baroa Ilein.
*	Nov uršulinskt samostan. Ursulinke so kupile bivši ženski sam >staa Mekinje in
nameravajo ondi ustanoviti novo svojo naselbino.
*	Napaden orožnik. Due 11». t. m. je šel postaje vodja Filip PuscLl iz Zatičine v družbi dveh deklet iu nekega fanta po zati-ški cesti proti <irižam. Pri nekem gozdiču Su družlio napadli trije fantje. Orožnikov sprem-Ijevaltc je bil pobit na tla i u tudi orožaik je bil udarjen. na ki.r je vzel sabljo in česnil napadalca Ktžeua iz (»riž po glavi. Eržen je bil težko ranjen, njegova spremljevalca sia pobegnila.
M a r e z i g e p r i š 1 o d o novih p r e-p i r o v. Zato pa danes ne rečemo druzega, nego: Gospodje na c. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru! O l obSiue Marezige roko proč! To, kar želite, ne dosežete v M a r e z i g a h nikdar! Tudi z razpuščenjem ne!
Dr/avni zbor. DUNAJ 24. (ti > — Zbornica pcslancev. — Mej došlimi spisi je nujni predlog posl. Klcfača in tov. tičoči se smrti voj*ka Josipa Rousa, provzroČene po krivili voj-.škili zdravnikov.
Dalje trije predlogi posl. Reigerjain tovarišev o izjednačenju trgovinskih in obrtnih zbornic v Opavi, Ljubljani, Holcanu, Ino-mostu, Gorici, Solnogradu, Feldkirchenu, 11 >-vinju in R j vere tu z drugimi zbornicami države glede pošdjanja po enega pjslanca v državni zbor, lalje glede l »čenja sedanjih in
iu obrtnih zbornic v samostojne trgovinske zbornice in obrtne zbornice.
Sledojič je predlog za osnovanje polje-deljsk li zbornic po atalogiji obstoječih trgovskih in obrtu h zbjrnic.
Po prečkanju duši h spisov je sledilo glasovanje o včeraj razpravljanem predlogu grajalnega odseka. — Zbornica je vsprejela predlog odseka, da se poslancu Bergerju izreče graja.
I YT razpravo je prišel nujni pretilog poslanca K U 1-iča radi pomanjkanja dela v Pragi. Poslanec Klofač je izvajal, da delavci ne marajo milovščine, ampak pošteno delo. Vlada naj jaBno odgovori, da li hoče kaj storiti za delavce, ki so brez deia, ali pa hoče čakati, da v Pragi radi lakote i u v obupu nastanejo nemiri.
Posl. Kink je povdarjal, da se mora akeija vlade za saniranje raztegniti na vse dežele države, ker je kri^a splošna. Govornik se je obrnil s toplim apelom do vlade in —	do zbom.ee, da se skoro odpumoie združe-
Na II. rednem obenem zboru slov. nimi mo6mi železniški m:nidter dr. \V.ttek društva »Ilirija« v Pragi, dne 1«. t. m. je izvajal> da ae vld(]a truai> da priQeie iu_
•n v I. od boro vi seji dne 19. t. m. se je Be-dll3triji pomo6 v oailj mejah, ki jih dovoljujejo
stavil sledeči odbor:	' ,	i t • , i- •
ustavno odobreni krediti.
Predsednik: AntDn Bernot, stud. phil., jal naro5be^ ki jih je tajnik: C.rd Jekovec, stud. ing., blagajnik: lezflic 8tori;a v j 19Q1 in lil0:, Vla,,a Jt Ivan lialant, stud. phil., knjižničar: Jinko bo tu(lj v bodo6e kolik0r Pretuar, stud. >ur., arhivar in odborov namestnik : Ljudevit P f«o, stud. phil. Preglednikoma sta bila izvoljena: Mirko KirSič, etud. iur. in Julijan Pavliček, stud. iur.
— Občinske volitve. V Murskem vrhu pri Sv. Juriju ob Sčavnici io bde nedavno občinske volitve. Zupanom je bil izvuljen slovenski posestnik Križan; prej je žu4 aiil nemškutar.
in Uruir
skupilo je kupil dukatov. Dukate svoj denar — kakih o58 Ki — je hranil v : postelji. Neke noči se je zbudil iz spanja iu prvo, kar je zapazil, je bilo, da mu je Mirička — izpuhtela. Instinktivno je cigan potipal pod seb >j in zapazil, da denarja ni več. Njo fe vzela noč, ona pa je vzela Mirkove dukate. Ali sedaj so bili orožniki tisti, ki so vzeli — MariČki zlato svobodo! Denirja pa niso našli pri njej. Žito je ona vendar še na poljem, nego Marko. Njej se povrae še zlata svoboda; na tem pa, da bi se Mirku povrnili dukatje, sme se jako dvomili.
Govornik je nava-uprava državnih žj-
v Dodoee kolikor m »zno autecipirala z naročbam:. Sija traja dalje.
DUNAJ 24. (P.) V današnji seji zbornice poslancev je posl. Spiuč.c int^rpeliral radi dogodkov na porotni razpravi v Trstu proti Širku, ter je zahteval, naj se ukrene potrebno, da bodo v Tratu iu Rjvinju slovenske ozir. hrvatske porote sodile obtožence naše narodnosti.
Samomor sodnega funkcijonarja. p	.	j BUDIMPEŠTA 24. (B.) Predsedn k
UOSpOUarSlVU.	sodnega dvora v SzJuoku, Jjsip S.rkanv,
Apno v kmetijstvu je nasluv ravnokar se je vrgel 3 tretjega nadstropja neice hiši izišli knjižici, ki jo je spisal gosp. Frančišek ter je ostal inrtev na licu inesia. V ostav-Stupar, tajn ški pristav e. kr. kmetijske družbe Ijenem pismu navaja kakor vzrok namoinota kranjske.	bre/spanje veled bolezoi na živcih.
Marsikje zemlj, nedostaja af,na, in kme- *XXX **X XX K X X KXXX
Vesti iz Koroške.
Nemško pobalinstvo. Na kolodvoiu v Z-lezni Kaplji so bili tiuli slovenski napisi. Te napise pa so — pobelilNeki odličen mož je imenoval to, — pobalinstvo. D d>ro je ozuačil tako početje. Kraj je slovenski in celo deželna \ Uda koroška, ki gotovo ne gori v prevel ki ljubezni do naroda slovenskega, je spoznala potrebo tudi slovenskih napisov. Prav tisti pa. ki v svojem fanatizmu besne, ako vid jo kje kakov slovenski napis, vsprejemajo prav radi Slovence, ako jim prinašajo — denarja. Da bi le naše ljudstvo začelo enkrat izvajati primerne kon-s^kvence.
Požiuralka iz maščevanja. Neka Uršula S tur m, oo letna ženska, je v Spodnjih Ti usnjen blizo Vel i kov ca zažgala dvema kmetoma. I u sicer iz maščevanja — z^to, ker v eni teh hiš, je niso hoteli več imeti na stanovanju, v drugi pa jej niso hoteli dati — mleka ! Sedaj je ta ženska, ki je pripravila toliko	nad dve diužmi, ž«? pod ključem. Zločinka je sicer nskoliko slaboumna, ali je tudi zelo nevarna zbog svoje maščevalnosti. Zato bi bilo najbolje, da jo po prestani kazni dado v prisilno delavnico.
Zločinka je čudna ženska. Poprej je služila v Velikovcu, pred dvema letoma je
tovalec tamkaj navzl.c skrbnemu obdelovanju in gnojenju ne more priti do pravega vspeha, ker v rastlinski hrani manjka apna. Apno pi ni le rastlinska hranilna snov, ampak se z njim v mnogih slueajdi zemlja tudi rahlja in zboljšuje, zboljšuje se krma i u se zatirajo ra»t linski škodljivci. Vse to knjiž ca pijasnjuje poljudno in natančno, tako, da jo bo vsak kmeto\alec s pridom čital. V I. delu knjižica opisuje apno, kaj je, kje se nahaja, kako se pretvarja in kakšen pomen ima v kmetijstvu. V II. delu pa uči, kako S3 zemlja spoznava, da potrebuje apna, katere snovi se rabijo za apnenje, kako se pripravljajo, kako in kdaj se apni, po koliko apnenih tvarin je potrebuih za apnenje v uajrazličnejs h slučajih, v kakšnem razmerju je apn > z drugimi gnojili, pomen klajnaga apna ter p »raba apna o uničevanju kmetijsk h škodljivcev.
Knjižica obseza IV in strani male osmerke in jo pojasnjuje lip »dob. Dob se v pisarni c. kr. kmetijske diužhe ske v Ljubljani ter stane samo 30 stotiuk (s poštnino vred). Zjradi važnosti in zelo nizke ceue knjižico toplo priporočamo.
X
n
X
Svoji k svojim!
ZALOGA
»pohištva
X
X X X X X X X X X
X X
X
dobro poznane
tovarne mizarsie zadriije t Gorici (Soltac)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej yinton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva priuiorsfce dežele.
Solidnost zajamčena, *ajti les se osnSi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo tfO siopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
X X X
X
X X X
K
X X X X X X X X X X
Prva 1« najtežja tovarna poklltva TMb rrflt.
•J T R S T
Brzojavna paroćila
Kazpušcenje občine Marezige f
KOPER 24. iP.) D »znaj eni o, da okrajno glavarstvo misli predlagati, naj se občinski zastop v Mart z ga h razpusti. Kakor razlogi se navajajo prepiri, navstali radi kongrue župnikov v Marezigah iu Truškali. Mi se neČemo ptstavljati v tem sporu niti na eno niti na drugo stran, menim) pa, da je kongrua samo pretveza, da bi v eminentno narodui občini
Album pohlAtev brezplačen, l
XX*XXKX*X«KXKX t«
^ lAleisaDiier Levi Minzig
at
Sf
50 OD
Sf Sf šif
SI
Sf
Sf
Sf ®
Sf
TOVARNA:
Vil T(«,
vogal Via Llnltaaaa
ZAL.OGMS: i Piazza Roaari« it 2
I (šolsko poslopja)
i In Via Ribari« it. 21 Talafon it. 870. -HOM-
Velik h bar Upecarlj, zrcal iu slik. i*-niaje naiočb« tudi po posebnih načrtih.
Cene brii konkurenoa.
ILDITEOFAIi CKlll Z13T0II II F81II0 Predmeti postavio se na pa< oorod a'i *«?eznlco franko
St 1l>17:I.
Razpis.
Pritvizori'-iKi o<l<la «'u/.bj hišnega du- . hovrma v deželni prisilni delavnici v Ljubljani ^
7. l«-tno plao.j ir,«Mi K poleg pnnrega s&ano- g \anj-, kin ave m svečave proti • lw»jfstranski ® polletni utlpovcdi.	|
Pios telii za t » me«tn nni	svoje 5
prošnje do 10 novepabra t. 1. pri dež-I-' JCj i em «xil» ru kiaojsiti'.
Ha/.en stanovske *p<*obnoj*'i je d«k**ati( w tudi znanj0 sh.vemkcga. nemškega ;n ita- q lii»n«kega iez ka i*r je gle<i«» zdra \>tv» npga P* ttenja predh /iti zdravniško »pričevalo.	^
Od deželnega odbora krajnskega. 7
V IJrBIJANI, do^ Hi. oktobra 1 IMIlf. g
Gustav Bonazza
v Trstu. Piazzsi Itarrier« vrreliia.
(vogal Androna delf Olmo). Velika zalogu pohištva. ogledal, okvirjev in tupee&rij.
Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene.
Narorhe dostavijo razveji embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu.
Služio oriaiiista
je oddati s 1. novembrom
v Barkovljah. Daljnja pojasnila daje župni u rad v Harkov ljali.
„Anflei k Fmr
krčma
V ulici Geppa štv. 14. leći vina prve vrste:
liter jv
( IO0 0 popusta. )
elika zaloga
platnenega in bombažnega blaga
u ulici Nuova štv. 15
zraven pekarne Morin
tvrtke Vittorio jjasparini
Dobiva se frustanj v barvah, pristne fraucozke tkanine, angležke maje. nogovice in švicarske veznine. kotonina. platno, prtnina. prsa za srajce, spodnja krila, srajce za gospe, robci itd.
2
52 "3"
N«
S
O ®
S n
( Oprave za neveste.
T
„K sv. Antonu Padovanskemu"
(AL SANTO Dl PADOVA)
1' iv ft i>r< ripj»°nira eerkvfnih oprav in nahornih }>rel meti v
Anton G. Vogfrič
Via Muda meh i a št. 2. (zadej municipalne palače.
Velit- in ir*>ni>pči se 'Z^or masnih pl?>šrpv, pluviialov, šod, kap, knlarjev, kan-delabmv. |:<nif>. -veti k razpel. palm, nabožnih kip«»v <)leo;rry fji. litnrg <"» n 111 in molitvonth kninr, ven«w. k«» a n, *sak<«vr»»nib podob o, nabožnh r»zer'e<lnie za vmh*	pripravnih.
Zaleta s\eč cd pristnega čebelrega voska I. in II. sestave ter vseh drugih predmetov.
Vse po najzmernejših cenah.
I'reeasi i I im orkuidn npr« ram se dovoljujejo posebno z nizane cene. Sprejemajo se vse v to stroko spadajoče poprave.
Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. ^—mmm—^^MM
Velikanski izbor
raznega pohištva
Spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno nolitirane.
divanov
Bogat izbor
okvirjev, ogledal, stol i e. stenskih ur se rahaja v dobroznani
zalogi pohištva ^ni
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst.
Solicitatorja
išče
Dr. Josip Stanič
odvetnik v Trstu
ulica Carraclori štev. i.
I
Najugodnejše cene.
i
Bela vipavska Črna istrska
40 kr 36 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah
Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr crno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčma rje m, katerim dajem vino<*l 5 O litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlan, lastnik.
'X,

Skladišče slavnoznanih platenin
«r in namiznih prtov -»«
iz Fiandre
iz tovarn v Countrai i Belgija)
se nahaja v
IV* novi pro3ajalnici platenin in bombaževin
ftEGtS
Peter Klansich
Piazza Nuova (Gadol;) 1, zraven knjigarne Chiopris.
IZkljOCUO zastopstvo se skladiščem : za Trst. Goriško, Reko. Istro in Dalmacijo.
Velit flolci novic ml vrst za ispe, psjode in tlečo.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
rraven cerkve sv. Petra (Piazza Kosa rio j>od I j n < 1. -olo Bosata zalosra raznovrstnih obuval za gospode, gospe i n otroke.
Po.-tne naročhe se irvrSe takoj. I'oSiljatve so po-> oine proste.
__Prevzema vsako delo na ileltelo in drobno ter -e
izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po k<~»r,-feurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr S diiv. avstr. Lloyda.
I A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vr*t, ročnih kovčekov ii. velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odposiljanje po železnici ali morju.
N
cene.
prodajalnica izgotovljenih oblek
= illa cltta fli Trieste'1 =
tvrdke
tmmi EDVARD KALASCH i
Trst, Via Nuova štev. 18-
Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja.
popolne oprave, najbolj pripravne za
Žarove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itB.
Naj zmernejše cene.
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojaenico, kier se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK I/BOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi bhga za hlače, ki se napravijo po meri.
mmmmmmm

SicsUvace sloieiskt nsjiit
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-]V!etodijevo
cikorijo.
Svilene plinove MREŽICE!!
ppROVAI."
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
rOPJETJE ZA NEPREGORL.ilVE LI CI
P. ROZZO, uL S. Antonio 5.
o	—=
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam. da greste v ) ulico Riborgo št. 2s po domače•
^ k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste / obuvala za moške, ženske in otroke. ? Tsti popravlja inale stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Pehar.
xxxxxxxxxxxxxxxx
JAKOB BAMBIG
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonij al: j., .vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah., t r moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja fran ko.
xxxxxxxxxxxxxxxx