Leto X., št. 26.
Poštuiua platana v gotovini.
V LJUBLJANI, v soboto, 26. junija 1926.
Današnja številka Din P50.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398.
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din. Oglasi :
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajle in podpisujte, m; er se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik VII., štev. 26.
Četrtkova »Naprejeva* številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-deEavske zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Politika in strokovne organizacije.
URSSJ temelji, kakor znano, na temelju samostrokovne borbe in politične nevtralnosti, pravi pa, da je internacionalen. Da mora zaiti delavska strok, organizacija, ki svojih članov politično ne vzgaja, v oportunizem in sindikalizem, o tem smo v »Napreju« že dovolj pisali in podprli svoje trditve z argumenti, katerih si doslej naši sindikalisti nisp upali pobijati. Gre še zato, kaj je z internacionalnost-io naših sindikalistov.
Popolnoma napačno je mnenje, da je prava in zadostna internacionalnost v tem, da je kaka stranka ali strokovna organizacija formalno pridružena politični ali strokovni Internacionali. Naša stranka n. pr. ni formalno priključena ne londonski ne moskovski Internacionali, vendar pa vodi popolnoma internacionalno politiko, t. j. naše delo in stremljenje je v skladu z delom in stremljenjem vsega internacionalnega razredno zavednega delavstva. V tem je bistvo.
Iz člankov dr. Ottona Bauerja, ki jih je v prevodu objavil »Naprej«, je bilo to jasno videti. Iz tega članka bo videti, da prodirajo spoznanja, ki vodijo nas, tudi še drugod, kar izpričuje govor R. Stenhuisa (ki je predsednik nizozemske strokovne zveze), na kongresu nizozemske socialno demokratične stranke, ki se je vršil letos ob veliki noči.
Bistvena vsebina njegovega govora: živimo v dobi ostrih razrednih nasprotij. Izvršile so se velike ekonomske in politične spremembe:
V Rusiji vlada ostali kapitalistično vladami Evropi nasprotna sila. To ne bo Gstalo brez vpliva na industrijske in socialne razmere v srednji in za-padni Evropi. Če bodo dobili ruski delavci prave pojme o razmerah v ostali Evrcpi, potem zveza z njimi ne bo samo mogoča, temveč tudi nujna. Ta zveza bo pomenila potem tudi zvezo z vsemi narodi na vzhodu. — Dolgovi evropskih držav so silno narastli, od 280 milijonov zlatih mark pred vojno na 1255. To pomeni, da mora družba plačevati krvave davke bančnemu kapitalu, katerega dohodki se množijo brez dela. Finančna avtokracija obvladuje vse naše življenje. Posledica te-ca je vedno večje izkoriščanje delavcev. Koncentracija kapitala je napredovala, ker so bili z inflacijo v večini držav razlaščeni vsi mali posestniki. Silno ostro je nasprotje med produkcijskimi silami, produkcijsko zmožnostjo in dejansko produkcijo. Produkcijska sredstva so velika in izpopolnjena kakor še nikoli, delavskLrazred v Evropi pa živi tako bedno kakor še nikoli. Mislim pa, da delavci niso ovce in mi ne njih pastirji, ki bi morali nanje paziti, da ne bi ušli čez mejo nezadostnega kapitalističnega pašnika.
V Nemčiji, na Balkanu, v podonavskih deželah in v Italiji so se razmere zelo poslabšale, so slabše kakor pred vojno. Na Francoskem in v Belgiji so bankarske mahinacije napravile delavstvu veliko škodo. V deželah, kjer so se razmere za delavce v primeri s predvojno dobo izboljšale, grozi nevarnost, da se bodo zopet izenačile, torej poslabšale. V takem času smatra-
ti strokovne organizacije samo za aparat, ki naj skrbi za mezide, je nesmisel, ki ga lahko priporočajo le ljudje, ki prav nič ne mislijo. Delavsko gibanje pa ima nalogo delavstvo poučevati, kako more premagati kapitalizem, ne pa, kako naj se s kapitalizmom pobota.
Socialistično delavsko gibanje mora premagati kapitalistično gospodarstvo. Za to je potrebno:
1. strokovno gibanje mora biti politično orientirano;
2. združiti je treba politična in gospodarska bojna sredstva;
3. potrebna je nova taktika, ki delavce uči, kako naj se uporabijo gospodarska sredstva v političnem boju in
4. internacionalen program in internacionalen boj.
Politična orientacija strokovnega gibanja je neizogibna in se širi. V različnih deželah se različno manifestira. V nekaterih deželah se pojavlja tako, da se odtujuje socialni demokraciji.
Politična orientacija strokovnih or-canizacij je potrebna zato, da se lahko gospodarske sile proletariata uporabijo za službo velikih socialističnih ciljev. Če .ostane strokovno gibanje omejeno na posamezne skupine z omenjenimi cilji, lahko postane !o socializmu škodljivo. Tako in radi tega je na pr. postalo iz nemške revolucije (1. 1918) le veliko mezdno gibanje.
Tajna pogodba pred sodiščem
(Demokracija v Konsuirmem društvu za Slovenijo).
Predpogoj demokracije je enakost. Brez enakosti ni mogoč in nikdar ne bc mogoč demokratizem, ampak bodo še nadalje vladali posamezniki in se za vlado med seboj tepli, ljudstvo pa bo plačevalo stroške.
Vsi, ki nočejo demokratizma, pobijajo enakost. »Nezmotljivi« papež ne bo nikdar priznal, da so si ljudje enaki. Privilegirani duhovniki, generali, dvorni^svetniki, tudi manjši svetniki in končno tud' mežnarji in ministranti, sploh vsi, ki jim je kapitalistični sistem prisil vsaj eno zvezdico, ki jih povišuje nad druge, vsi trdijo, da enakosti ni in da je sploh nemogoča. Pri tem govorijo zelo »pametno«: ljudje niso enako veliki, niso enako močni, ne vidijo enako, nimajo enake izobrazbe, nimajo enakih možganov itd.
Če bi šlo za tako enakost, je treba priznati, da ljudje res niso in nikdar ne bodo enaki Ker pa take enakosti nikdar nihče ni zahteval, je tako razlaganje neumno ali pa hudobno. Pri izobražencih vselej hudobno, kajti izobraženi vedo, da za tako enakost sploh ne gre.
Za pogodbeno enakost gre. Za tisto enakost se borimo, da bomo vsi enaki pred družabno pogodbo, pred zakonom.
In te zakonite enakosti nam vladajoči kapitalisti ne priznavajo. To zakonito enakost nam odrekajo. To enakost smatrajo za nemogočo in za dokaz navajajo, da ljudje niso enako veliki, močni, pametni itd. Nerazsodni ljudje tej demagogiji verujejo in se dajo od »velikih«, od »močnih«, od »pametnih« itd. izkoriščati, češ, kaj bomo mi, ki smo majhni, slabi, nevedni...
mi moramo ubogati in pridno delati za — »pametne«.
Tako se zgodi, da bolnik zdravega nosi, kakor v pravljici o volku in lisici. Kakšen pritlikavec se napihne in veliki ljudje verujejo, da je treba pritlikavca ubogati, ker je »velik«. Delavstvo, ki je močno, da nosi na svojih ramah ves svet, misli v svojem obupu, da je majhno in slabotno, v resnici pa prihaja ta slabost le od lisice, ki sedi delavstvu na tilniku in mu pije kri.
Ko so to spoznali socialisti, so si postavili svoje zakone, svoje lastne družabne pogodbe in so skušali z izvrševanjem teh pogodb v medsebojnih razmerah odpraviti kapitalistično iz-koriščevanje. Najprej so mogočneži take pogodbe sploh prepovedavali, končno so se pa le morali udati in priznati pravico do organiziranja vsem ljudem, ns le bogatim. A tu so poslali v te organizacije svoje hlapce, ki naj onemogočijo sodelovanje, ali pa naj vodstvo teh organizacij držijo v svojih rokah, da bo delalo proti članstvu in za kapital, za mogočneže.
Vsi razdori v vseh organizacijah so posledica tega kapitalističnega trika. Proti temu triku je samo eno sredstvo, namreč zavednost. Le zavedni člani se ne dajo zapeljati, edinole zavedni člani so zmožni o pravem času spoznati zapeljivce in vztrajati v organizaciji tudi v težkih časih, n. pr. tudi takrat, ko so kapitalistični hlapci razlagali, da je pravilnik le kos papirja. S tem, da so svojo prostovoljno sklenjeno družabno pogodbo tudi v težkih časih izvrševali, so potrdili na novo svojo trdno voljo vztrajati pri pogodbeni enakosti, pri predpogoju vsega demokratizma.
V Konsumnem društvu za Slovenijo te pogodbene enakosti ni bilo, tam se niso upoštevale določbe zadružne pogodbe, zadružnih pravil. Če je članstvo začelo izpregledovati, so se pravila hitro izpremenila, da je ostalo vse pri starem. Niti volja občnega zbora se ni upoštevala, kajti ogromna večina delegatskih glasov ni bila dovolj za izvršitev pravičnih izprememb, ker so si voditelji lastili pravico od-ločevanja.
Končno je spoznanje prodrlo že v najvišje kroge, že tudi do tistih članov, ki vidijo samo tik pred nosom. Če se kupujejo globase po 4 Din, prodajajo se pa po 10 dinarjev, torej s kosmatim dobičkom 150 odstotkov, mora uvideti tudi slepec, da nekaj ni v redu. Zahteva po demokraciji je postajala čim dalje bolj splošna in bilo je pričakovati, da bo na občnem zboru zmagalo članstvo proti privilegiranim posameznikom.
Da to zmago članstva preprečijo, so si kristanovei izmišljevali razna sredstva. Nikdar pa niso priznali, da imajo ta namen, kajti tak namen je ne le očitno protisocialističen, torej proti družbi, ampak nasprotuje tudi državnim zakonom. Tajili so ta svoj namen pred člani, da bi jim ne ušli izpod jarma, obenem pa tudi pred državnim zakonom, da bi ne prišli v zapor.
Januarja 1923 je bila v ta namen sklenjena neka posebna pogodba, po kateri se štirim članom direktorija dajejo posebne pravice, izredni privilegij. Zavedni člani so že prej vedeli, da hočejo kristanovei svojo oblast v Konsumnem društvu zasigurati za
večno in v »Napreju« je bilo proti temu mnogo člankov objavljenih. Tako n. pr. proti določbi, da morajo biti štirje uradniki v ožjem načelstvu, ki odločuje g vseh najvažnejših vprašanjih. Zadruga je bila s to določbo izročena na milost in nemilost svojim vodilnim uradnikom, obenem je bilo s tem rečeno, da drugi delavci sploh nisc zmožni za izvolitev v ožje načelstvo. O mnogih drugih podobnih ukrepih pa člani sploh niti zvedeli niso, tako tudi ne o pogodbi iz januarja 1923. Šele 16. marca 1924 je izšel prvi članek v »Napreju« o tem in prav interesantno ie, da ga je napisal takratni sodrug in sedanji kristanovec Jos. Pastorek, ld je podpisan zraven Golouha pod »Delavsko Politiko«, vendar pa znancem zatrjuje, da ni kristanovec. Takrat smo zvedeli za to pogodbo, in ker se je istega dne vršil tudi občni zbor Konsumnega društva, je bilo precej debate o njej. Med brar nitelji te pogodbe je bil tudi Kristan in ostala je v veljavi. Veljala je vse dotlej, ko sta postala Dražil in Urbančeva Kristanu neprijetna, da jima je hotel vzeti privilegije, katere je jima prej privoščil. Ne da bi se količkaj oziral na pogodbo je vrgel oba na cesto.
Seveda sta se branila pred sodiščem, saj sta imela pogodbo v rokah. In tu se je zgodilo, da je »dobri gospodar« zopet enkrat javno pokazal svoje zmožnosti, svojo nezmotljivost in dalekovidnost. Nam, ki »nas je zavzela strast in zapustila preudarnost in pamet«, nam se zdi, da ni imel namena doseči to, kar je dosegel.
Kristan je bil namreč prepričan, da bodo njegovi ljudje pod prisego izpovedali, da ta pogodba ni bila mišljena za res, ampak le na videz. Res so vsi potrdili, da je bila fiktivna, navidezna, iluzorična. Na razna vprašanja so na široko razlagali, kako je pretila Kensumnemu društvu nevarnost od komunistov in bernotovcev, da bi dobili na občnem zboru večino in da bi izvolili drugo načelstvo in da je bilo v ta namen treba zaščititi staro načelstvo s posebno pogodbo. Zato da so dobili to pogodbo, po kateri spadajo v načelstvo tudi če ne bi bili izvoljeni, odsloviti jih pa Konsumno društvo sploh ne more drugače, kakor če jim da milijonsko odškodnino. Niso pa dobili te pogodbe zato, da bi bili sami osebno zasigurani v službi.
Tako so govorili kristanovei. Precej članov Konsumnega društva je pa poslušalo in ti «o si mislili, da je to vse drugače nego prejšnja obramba te pogodbe. Prej so namreč kristanovei razlagali, da je pogodba potrebna zato, ker vendar ne gre, da bi človeka po 15-letnem delu vrgli na cesto. Mnogi so tako govorili, nešteto prič je za to in med njimi tudi najmerodajnejši mož,' takratni predsednik nadzorstva Jos. Udovč, Ivi je v debati z našimi ss. K. Kisovcem, Izo Prijateljevo in Z. Bernotom tudi sam tako opravičeval to pogodbo. In bili so zaslišani kot priče in so izpovedali, da je bilo tako.
Da bo ovrgel to prepričanje, je predlagal Kristan, naj bodo zaslišani tudi sedanji člani načelstva. Ker pa to ne gre, da hi pričali kot taki, so na hodniku odstopili od načelstva in pozneje so bili res zaslišani. In so tudi oni potrdili, da je bila pogodba sklenjena samo proti komunistom In ber-
notcveem. In so pod prisego potrdili, da so uganjali v zadrugi »politika«, najumazanejšo politiko, nepošteno politiko. Da so delali proti zakonu in proti zadružnim pravilom, da so delali fiktivno. Jos. Udovc je priznal, da je napram pričam tako govoril, pa to je bilo potrebno, saj je bila pogodba napravljena proti komunistom in ber-notovcem in sem iim moral tako izjaviti, da bodo verjeli, da pogodba ščiti 15-letne delavce. (To ni doslovno, to je le vsebina njegovega nerodnega in res težavnega govora).
Leona Patika iz Radovljice je sodnik opozoril na to. da je bila pogodba torej sklenjena z veljavnostjo za ene, ne pa za druge. Če zmagajo komunisti in bernclovci, bo pogodba veljavna (t. j. v Kons. društvu ostane vse pri starem, ali pa bo plačal toliko*, da pojde rakom žvižgat) če pa hočete odstraniti Dražila itd. vi sami, potem pogodba ne velja. Patik na to ni znal dati odgovora, še razumeti ni mogel. Včasih je bil Patik socialni demokrat, zdaj pa je samo »socialist«, demokracije ss je otresel.
Torej imamo pred sodiščem ugotovljeno, da so fi- gospodje delali pogodbo, ki bo veljala za bogove drugače nego za voličke (Quod lieet Jovi, non licet bovi — kar je dovoljeno Bogu, ni dovoljeno volu).
In vendar imamo še vedno »Delavsko Politiko«, ki prodaja socializem teh bogov!
V »Konsumentu«, ki ga urejuje ne baš revni Anion Kristan, čitamo (15. VI. 1926.) v poročilu o občnem zboru Konsumnega društva takole:
»Občni zbor se je vršil v redu. Gotovi elementi so pač hoteli izkoristiti težko gospodarsko krizo, ki je zagrabila vse naše gospodarsko življenje — glej: redukcijo delavcev v rudnikih, plavžih, brezposelnost v lesni in drugi industriji — in kovati iz tega v svoje osebne ali klikarske namene kapital. Vse iim je dobro. Celo v tožbi »Dražil« so se tenm ponudili za priče- kljub temu, da so poprej v javnosti rajglašali: »Zapreti jih dajte« ... .Strašna slepota je človeka«, ki ga je zavzela strast in zapustila preudarnost in pamet.. .<
* *
Odkar so začeli Kisovec, Bernot in Prijateljeva kovati kapital za svoje namene, so se selo odebelili in prav žal mi je, da je šel Pastorek med »revne« in med tiste »ki so se že kaj naučili.«
Pri soc. demokratih bomo pa pogodbe »klepali in izvrševali za vse strani enakoveljav-ne, ker ne verjamemo, da ima kdo kakšne predpravice. Zato smo za javnost. Delavci boda pa odločili, ’"aj je bolj prav.
Din S5'- VS ”
‘ „V.OIKA“ ne plač« nič carine, ker sam izdeluje, zato samo:
Din 15©*-
in damski ševro edino pri
„VOIKA“ Ljubljana.
Razpošilja se »udi po poštnem povzetju
„B ez Ikoh Ina p^dukciji"
Lj.bliana, Poljanski nasip 10/34
pošlje vsakemu naročniku Napreja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga hikoj, ne bo Vam žal!
Najboljši šivalni -troj in kolo
je edino le
n-.	:
asa domačo obrt In industrijo v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj' DUBIED
Pouk v vezenju brezplačen - Večletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu PreSernovtga spomenik«
Razno.
je najboljSa Žitna kava!
r Na Jesenicah je hotela preteklo nedeljo tamošnja podružnica »Svobode : razviti svoj prapor. Radovljiški s rezki poglavar pa je razvitje prepovedal, ker je na praporu slika Karla Marksa. — Na Jesenicah so našim zaupnikom 1. maja zaplenili naš »Majski spis«; iz kakšnega razlega, nismo mogli zvedeti, ker pa ima na prvi strani Marksovo sliko, je morda tudi že slika sa*na tako vplivala? Nima 'mnogo smisla rohneti z besedami nad tako reakcijo, kakor radi tega gotovo tudi v Beograd v avdijenco ne pojde noben proletarec, temveč je edini pametni odgovor na ta histerični izbruh reakcije: organizirati proletariat po marksističnih načelih in usposobiti ga za razredni boj po Marksovih naukih.
r Kako to, da je imela ista vest tako različne posledice? Pred nekaj tedni je poročalo »Jutro«, da je TPD intervenirala pri vladi, naj potrdi g. Sitterja kot trboveljskega župana. Kolikor se spominjamo, »Delavska politika« takrat ni nič reagirala na to »Jutrovo« poročilo, ko je pa pred par dnevi »Slovenec« potrdil isto, kar je »Jutro« pisalo, je »Delavska politika« vzrojila, na koncu odgovora pa napisala, da radi talce zahrbtne politike klerikalcev sccialpatrioti tudi v Ljubljani ne pojdejo več v kompromis z njimi.
r O novostih v delavskem gibanju ve poročati »Jutro«. Pravi namreč, da so pogoreli med socialpatricti oni, ki a« zagovarjali kompromis s klerikalci v ljubljanski občinski politiki, med komunisti pa so krahirali skrajni levičarji z Gustinčičem v korist Štruklju, Makucu i,! Sedeju, ki so, po »Jutrovem« poročilu seveda, menda celo v Moskvi zmagali. Med SPJ in »Jutrovci« so simpatije že stare, zdaj bodo prišli pod »Jutrov« protektorat torej še Milojkovič - Štrukljevi ujedinjaši«. Nepolitični sindikalisti to lahko prenesejo.
Peter Grča:
Dreta in smola.
1.	Tajinstvena moč gospoda Paragrafa.
Nikarte misliti, da sta gospoda Pišme-vuhi in Dolgouhi dve različni osebi. Jok! Eno samo telo'in duh sta. Nekoč — tega še ni dolgo — sta bila pač dva, ki sta hodila, kakor je veleval takratni cestni policijski red, eden po levi, drugi po desni, včasih, kadar je bil ob strani prevelik drenj, pa oba hkrati po sredi, eden gor, drugi dol ali vštric, da ni bilo zamere ne na to, ne na ono stran in je bila zadovoljna tudi visoka gospoda.
Red mora biti. &e zavoljo paragrafov, ki izigledajo kakor zveriženi in izpačeni obrazi, da spodobnega podanika že ob samem pogledu nanje ^spreleti groza. V postavi stoje sami v vrsti kakor vojaki na paradi ali voščene figure za steklom v panoptiku. Mirni so in ne store nič, dokler jih ne zdraviš.
r Parlament v Beogradu je sprejel podaljšanje uradniške nestalnosti za tri leta, preči tanili je bilo nekaj interpelacij in na počitnice bodo šli kmalu poslanci. — Odbor za pobijanje korupcije je pre-čital interpelacijo Jugoslovanskega kluba glede neke koruptne pogodbe, ki jo je baje sklenil bivši minister dr. Žerjav 'L dekliško družbo »Nihag«. Ne bo storil sile korupciji naš buržuazni parlament!
r Plebiscit v Nemčiji ni uspel, od približno 39 in pol milijona volilcev jih je glasovalo nekaj manj ko 16 milijonov, torej ne 50 odstotkov. Za razlastitev bivših vladarjev brez odškodnine je glasovalo nad 15 milijonov volilcev. To pomeni, da so glasovi odločnih republikanskih strank (soc. demokratov in komunistov) zelo narasli. Največ glasovalcev so dala seveda velika mesta, ki so obenem industrijska središča, najmanj katoliške kmetske pokrajine na Bavarskem; delavci so se držali razmeroma povsod dobro, glasovali sc za razlastitev brez odškodnine celo v okrajih, kjer so močne klerikalne strokovne organizacije, čeprac so, kakor znano, nastopili proti plebiscitu celo škofje in seveda tudi vodstvo nemške klerikalne stranke, tkzv. centruma. — Nad 15 milijonov glasov je veliko število, ker je pa vseh volicev v Nemčiji skoraj 40 milijonov, razredna zavednost nemških delavcev torej še ni dovolj velika, kajti potrebno število glasov bi bili lahko dosegli delavci sami brez pomoči iz malomeščanskih slojev. Merilo za delavsko zavednost je politika delavskih strank, nemški delavci pa so precej časa dopuščali, da so soc. demokratični voditelji uganjali socialpatriotizem, a komunisti so se grizli med seboj, kdo bo bolj moskovski ko Moskva sama. Posledica je tak rezultat plebiscita, ki je pa pokazal vendarle tudi znake ozdravljenja.
r štrajk angleških rudarjev traja dalje, angleški parlament pa razpravlja c zakonu o reorganizaciji rudarske industrije. Vladni projekt zakona določa 8 urni delavnik, združenje malih rudnikov v eno same podjetje, v rudnikih ne smejo biti zaposleni delavci mlajši ko 18 let, rudarske delniške družbe morajo sprejeti v svoja pravila določbo, da pripade del čistega dcibička rudarjem. — Tajnik rudarske strokovne organizacije Ccok je baje izjavil, da bodo rudarji rajši sprejeli znižanje plač kakor podaljšanje (i-urnega delavnika. Delavska stranka pa je sklenila vladni predlog zakona o reorganizaciji rudnikov odkloniti in pobijati. — Kakor so poročali časopisi, «e mora premog radi stavke že uvažati na Angleško, kar je zelo značilno, kajti doslej so izvažali iz Anglije velikanske množine premoga, posledice stavke so torej že zelo občutnp; seveda pa bi bilo brezpogojno potrebno v interesu ne samo angleških rudarjev temveč vsega delavstva uvoz premoga na Angleško preprečili.
r Zvišanje mezdnih razredov v splošnem zavarovanju. OUZD nas prosi, da objavimo: Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je predlagalo ministru za socialno politiko, da se najvišja zavarovana mezda poviša in vsaj deloma prilagodi dejanskim razmeram. Minister za socialno politiko je z naredbo »št. 380 od 9. aprila 1926, razglašeno v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti 18. maja 1926, zvišal najvišjo zavarovano mezdo od 40 Din na 48 Din na ta način, da bodo odslej uvrščeni v 17. mezdni razred le
oni delojemalci, ki prejemajo dnevne mezde nad 40 Din in največ 48 Din, v novi 18. mezdni razred pa oni, ki zaslužno več ko 48 Din dnevno in sicer znaša zavarovana mezda za ta razred 48 Din. Za delojemalce, spadajoče v novi 18. mezdni razred znaša dnevni prispevek: za slučaj bolezni 2.88 Din (1.44 za delojemalca), za delavsko zbornico 0.24 Din (0.24 za delojemalca), za borzo dela
0.14 Din (0.07 za delojemalca). — Denarne dajatve po 18. mezdnem razredu pa znašajo: dnevna hrana r ina 32 Din, dnevna porodnina 36 Din, dečja oprema 672 Din, pogrebnina 1440 Din. — Nared ha o ustanovitvi novega mezdnega razreda stospi s 1. julijem t. 1. v veljavo. Kei se bodo torej od tega dneva dalje predpisovali prispevki tudi po tem mezdnem razredu, obenem pa odmerjale tudi dajatve, je v interesu prizadetih zavarovancev, da skrbe •za pravočasno pravilno prijavo dejanskega zaslužka. Na to se pravočasno opozarjajo vsi za-vaiovanci, ki spadajo po citirani nared-‘bi v 18. mezdni razred. Kdor bi se pa za pravilno uvrstitev pravočasno ne zanimal, se ne bo smel pritoževati, če bo moral čakati na dajatve zato, ker bo moral urad šele ugotavljati dejanski zaslužek.
V »Brezalkoholni gostilni in okrepčevalnici« na Rimski cesti — Pred igriščem, poprej restavraciji »Pod staro lipo«, se nudi abstinentom, študentom, uradnikom, samcem, delavcem in vsem drugim brez razlike dvakrat dnevno sveža, zadostna, zdrava mesna hrana, t. j. kosilo in večerja skupaj za 10 Din. Opoldne vkuhana juha, meso in dve prikuhi, zvečer poljubno. Vsak dan in ob vsaki uri topla in mrzla jedila kakor domače salame), klobase (Urbas) in dvakrat dnevno sveži goljaš, mleko, bela in orna kava, čaj s sokovi itd. Točijo se raznovrstni zajamčeno pristni sokovi, kifelo mleko itd. Za ljubljanski velesejem se bo točilo tudi zajamčeno pristno »brezalkoholno vino«.
VI. MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM V LJUBLJANI,
ki se bo vršil od 26. junija do 5. julija, naj bo zopetna manifestacija slovenskega in jugoslovanskega gospodarskega življa. Slovenija je pač v Jugoslaviji iodu-stiijelno najmočnejša in njeni velesejmi, zrcalo proovita njenega gospodarstva, obrti in trgovine, so vsakokratna reprezentanca jugoslovanske industrije, obrti in trgovine ter njenega napredka. Kakor druga leta bodo tudi letos na Ljubljanskem velesejmu zastopane tvrdke sJkoro vseh evropskih in deloma izven-evrepskih držav. Na vsak način bo pa letošnji velesejem najpomembnejši, kajti nudil bo vpogled v vse panoge zadnjih tehniških novosti. Kdor ima količkaj smisla za gospodarstvo Slovenije in države in komur je količkaj za zboljšanje trgovskih odnošajev, mora poseliti letošnji velesejem. Ogledal si bo lahko specialno razstavo »Slovenska žena« in poučne strokovno urejeno Higijensko razstavo. Za obisk velesejma so preskrbljene vse ugodnosti. S permanentno legitimacijo, ki stane 30 Din, je združena ugodnost polovične vožnje na vseh vlakih in brzovlakih. Legitimacije se dobe pri velesejmski blagajni in vseh večjih denarnih zavodih in trgovskih korporacijah. Obiskovalec velesejma s permanentno legitimacijo naj si kupi pri odhodni postaji celo vozno karto in jo naj obdrži. Povratek mu je brezplačen *
Gorje pa, kadar tak paragraf oživi. Tedaj se začne čudni zvitek odmotavati kakor gad na pomladanskem sobicu; najprej počasi, nesigurnc, kakor da se pripravlja na skok, nato pa vedno hitreje in hitreje, vijugaste linije dobč določnejšo obliko, štrena se stegne v dolgo ozko ničlo, po zraku zabrni in zapiska, da začutiš skelečo bolečino prvega udarca šele, ko imaš že tretjega na plečih. Tako naglo gre to. Ničle so urne; zato so okrogle in nimajo konca kakor kranjska klobasa.
Vselej, kadar imam priliko opazovati divjanje gospoda Paragrafa, se spomnim' čevljarja Rudeljna iz otroških let tam nekje v šentjakobski fari. Bil je mož starega keva, suh in visok, s častitljivo plešo kakor sv. Frančišek. Na marela-stem nosu, podobnem kitajski strehi, so mu ždela dvojna očala; kadar jih je natikal, je bilo kakor da si zavezuje čelo. Kajti nosil jih je navezana okoli glave tako, da sta mu bingljala zadaj
preko tilnika dva dolga vozlja. Navadno mu jih je navezala njegova dobra ženica, gotovo pa, kadar je vstal z levo nogo in sc se okorni prsti upirali sitnemu delu. Olroci smo natanko znali, kdaj je slabe volje, ob taki priliki se je srdil na kanarčke, da je vrgel preko gajbice predpasnik, in jim s tem zavezal neugnane jezike, da ga niso metili pri premišljevanju življenja sveaiikov ali ne vem česa. Pil in pušil ni, nosljal je pa strastno, tistega, ki se mu pravi mladika«, da so ga stranke semtertje se v čevljih našle. Govorili so, da je od nekje v Furlaniji, če je res, pa ne vem, ker samo nosljanje še ni -zadostna domovnica.
Novih čevljev mojster Rudelj ni izdeloval. V mlajših letih pač; toda hudobni jeziki so trdili, da mu to delo ni šlo posebno od rok. Zato mu pa popravil ni nikoli manjkalo. Ob popoldnevih je nosil križ pri pogrebih siromakov. Za vsak križev pot je debil 60 krajcarjev, ki jih
je točno razdelil na šest enot po deset krajcarjev: Trst, Brno, Gradec, Dunaj, Prago in Lime, zakaj mož je bil navdušen loterist.
Jeseni, ob nastopu prvega dežja, se je spremenilo njegovo stanovanje v pravo romarsko pot otročajev cele šentjakobske fare. S seboj niso prinesli cul s klobasami, fižolom in suhimi hruškami, pač pa brez števila starih škarpet, ki bi človek mislil, da so jim že davno postavljeni nagrobni spomeniki z napisom in brez njega. Izba mojstra Rudeljna je bila tedaj bolj ipodobna skladišču starih škarpov nego čevljarski delavnici; tu so bili zbrani vzorci vseh tipov in kvalitet, cd čisto majcenega otroškega čeveljčka do škornjev ogromnih dimenzij, poleg mlečne zribih mladičev osiveli starci, med katere se je zgubila kaka škrbasta copata, izdelek škofjeloške domače umetnosti.
(Dalje prih.)
potrjene legitimacija Družini so na razpolago poseibne družinske vstopnice po 20 Din s pravico enkratnega obiska za tri osebe. Navadna dnevna vstopnica za ene osebo in enkratni obisk pa stane 10 Din. Permanentne legitimacije se dobe: v vseh denarnih zavodih, Tourist Office, Aleksandrova cesta, Gorjanc, Kolodvorska ulica, Josip Zidar, Dunajska cesta S, dalje pri županstvih, trgovskih gr/amijih, denarnih zavodih in razproda-jalcih legitimacij v vseh večjih krajih Slovenije.	,
HTlilii^C . znaša carina 0 'J*	za te čevlje.
„VOIKA“ ne plača nič carine, ker sam izdeluje, zalo samo:
Din 198*-
fini Boks-kalf, nizki kakor visoki samo pri
„V01KA“, Ljubljana.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Iz stranke.
s Hrastnik. Kraj. pol. organizacija JSDS in KDZ sklicuje svoj redni letni občni zberi- v nedeljo, 27. junija v prostorih g. Plaznika. Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev; 2. volitev novega odbora; 3. razno. — Po potrebi se lahko dnevni red razširi. Odbor.
Dopisi.
ŠOŠTANJ, V zadnji »Del. politiki« se je nekdo obregnil ob nas socialistične občinske odbornike, ki smo glasovali
proti, ozir. se vzdržali glasovanja za krajevno potrebo gostilne v Zadružnem domu. Naj tukaj opišem ves položaj. Pred letom je zaprosil F. Klančnik za krajevno pravico v isti hiši, prošnjo smo mu socialistični odborniki odbili. Nato je ■ kupilo hišo Kons. dr. za Slovenijo in jo preuredilo v lepo prodajalno, pa tudi v gostilniške prostore, v nadstropju pa je dvorana iz odrom. Kons. društvo je zaprosilo za kraj. pravico. Ker je pa v Šoštanju itak že preveč gostiln, smo glasovali še enkrat proti, četudi v lastno škodo (kakor pravijo). Bili smo mnenja, da naj se ustanovi brezalkoholna gostilna, ki bi bila potrebna. Nekateri vodilni člani tukajšnjih organizacij; pravijo, da ni pravega gibanja v Zadružnem domu, če ni gostilne. Ugotavljamo, da to ni resnica, ker organizacijsko delo se lahko vrši brez alkohola. Ni treba, da bi se po vsakem sestanku ali vaji po nepotrebnem pilo, radi knjižnice pa menda tudi ni potreba gostilne. Ob prireditvah pa itak lahko vsako posvetno društvo toči. Zato smo se vzdržali glasovanja. — Sklicana je bila tukaj tudi neka konferenca delavskih (zaupnikov, na kateri je razlagal F. S., da naj bi plačala tretjino stroškov za Zadružni dom« »Svoboda«, tretjino Kons. društvo, tretjino pa politična in strokovna organizacija, to da bi bilo .e-elno gospodarstvo. Prav radi mu verjamemo, ali če bi morale šoštanjske organizacije toliko prispevati, potem si rajši sami postavimo svoj dom, ki bQ zares delavski dom, kar pa sedanji ni in ne bo niti potem, ko bo že ves plačan. Kajti v sedanjem domu le bolj malo z delavci dbcujejo, se bolj naslanjajo na nemške kapitalistične stranke, in če piide kak konsumar, šoštanjskih delavcev še pogleda ne. Zakaj ne? Ej, saj »konsumarji itak vkup držimo«, kaj je potreba se med delavce mešat, ti naj kupujejo, četudi dražje ko drugod, saj to je vseeno! če bo šlo tako naprej, bo prodajalna kmalu zaspala, delo v organizacijah, naj bo na tem ali onem polju, spi tudi. Najbolj živahna je še »Svoboda«, ki ji pa hočejo
tudi natakniti nagobčnik: delaj in tiho bodi! Zadnji čas so začeli napadati agilne sodruge, ki se niso nikjer ustrašili dela. Politična organizacija SP J spi spanje pravičnega, odkar se je izvršilo »šo-štanjsko zedinjenje«, o katerem kriči v svet, doma se pa le prav malo giblje. Strokovna organizacija ima prav malo članov, bile so potem še poneverbe in tako je delavstvo 'zgubilo zaupanje do nje. Bomo videli, kaj bo delal novoizvoljeni odbor. Ali se bo bolj brigal za delavstvo? Naj malo pogleda, kako dela delavstvo raznim kapitalistom vile in palače za sramotne plače in 10—12 ur na dan. Edino v »Svobodi« je malo bolj živahno, čeprav se večina članstva prav malo briga zanjo, pač pa znajo nekater kritizirati in cid zadaj napadati. S tem boste cdbili še tiste, ki dosedaj delajo, kajti če bi oni kritikastri bili zares taki, kakor pravijo da so, potem bi se pokazali s svojim delem pri vseh odsekih. Tako pa vidimo pri delu vedno iste ljudi, vas pa nikjer. — To je samo malo
odgovora na napade v »Delavski politiki«. Če pa hočete, da se srečamo še večkrat, prosimo, da nadaljujete. Vam bomo vsaj lahko marsikaj pokazali, kar do danes še ni pršlo na dan. — Socialistični občinski odborniki.
Tekstilbazar
Krekov trg št. 10 prodaja
Modni batist meter po Din 5'—. — kambrik, krep in cefir meter po Din 10.—, delen in pike meter po Din 12 ter štofe za moške in ženske po tako nizkih cenah kakor nikjer!
26. JUNIJA - 5. JULIJA 1926.
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja
VI. LJUBLJANSKI
Nojslarejša ln najbolj obiskana gospodarska razstava noie države. Zbirališče trgovcev, obrtnikov In Industrljalcev.
Razstavljale! so samo prvovrstna podjetja. — Cene breikonkurenČne. TORAJ NAJUGODNEJŠI OGLED IN NAKUP VSAKOVRSTNEOA BLAOA. Permanentna legitimacija upravičuje do 5O0/# znižanja na vseti vlakih (tudi brzoviaklh razen S. O. E.). Cena Din 30*—
NAJCENEJSA PRILIKA ZA IZLETE IN OBISK ALPSKIH KRAJEV IN KOPALIŠČ DIVNE SLOVENIJE.
Tehnične novosti. — Razstava »Slovenska žena*, „Higijenska razstava. Stanovanja preskrbljena.
Legitimacije se dobe v denarnih zavodih, gospodarskih društvih, potniških pisarnah itd.
ir,
se pri
Pletilni stroji patent »IDEAL- so dosegli z novimi znajdbami svetovni rekordi
S letno Jamstvo 1
Zaloga in velika iibira pri generalnemu zastopniku
F. kos, Ljubiji 1, Umka ulica.
Paviljon F. St. 180, 191,193,195, 197.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. IS
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli  	.—velikosti po nafnižii ceni. —■-—	■ —
Variar nririata u folio 'n predno nakupite manufakturno blago,
moške in ženske izgotovljene obleke, Dlašče, suknje, odeje, srajce, si oglejte velikansko zalogo blaga in izdelkov
„PRI AMERlKflNClT • Glavni trg - pri farni cerkvi.
Tam se prodaja najceneje, ker ima lastno tovarno Obleka moška štofasta od Din 350 — naprej. SPECIALITETA: Moška obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna samo Din 550-—. Cajgaste moške hlače, močne od Din 45-— naprej.
Barhant, flanela in vse drugo blago po najnižji ceni. Velikanska izbira moških ln ženskih Stofov.
Oglejte si
.Pri Amerikancu", Celje, Glavni trg Id (pri farni cerkvi).
{■■•■■■»••■■■■■■■■■■■■M
Za pomladansko sezijo
najugodnejii nakup perila, pletenin, galanterije, potovalnih potrebščin itd. pri
Oaiparl &. Fannlnger nasL
SLAVKO ČRNETIČ
moda, galanterija, perilo MARIBOR. Aleksandrova cesta 23
Priporočamo tvrdko
j
LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodnejši nakup
otroških majic, kopalnih hlač, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, šifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev.
Ha veliko! Na malo!
n
belo, necufano, 1 kg po	25‘— Kč
belo, cufano, 1 kg po 45*— Kč pošilja po povzetju najmanj 4 kg H. Freund, trgovina s perjem, Praha L, Benediklska ulica 1.
KOLESA
samo pri
Gorcu
Palača ljubil, kreditne banke
illlllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!llllllll|||||||||||||
pozori I
=	s
£5 Odda se dobro urejen mlin v najem v indu- £= 55 sirijskem kraju na Gorenjskem. Zelo ugodni g 55 pogoji- Pismene ponudbe na upravo „Napreja“ ™ =5 v Ljubljani, poštni predal 168 pod »Mlinar*.
SAMO ENKRAT
poskusite in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, kamgarne, ševijote za moške in najnovejše volneno modno in perilno blago za spomladanske ženske obleke po zrUžani ceni v manufaktura! in modni trgovini
JVfilos Pšeničnik
Celje
Na željo se pošljejo vzorci	Postrežba	solidna	1
gjMmnaai
! PERILO IN OBLEKEj
® platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, ■ g naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno S ■	perilo,	itd.	kupite	najboljše	pri	tvrdki	*
[ I. N. Šoštarič 2
I MARIBOR, Aleksandrova cesta Stev. 13. H
Kdor inserira v drugih listih, v »Napreju* pa ne, ta sam dovolj Jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je kakšno
inseralno politiko
delajo trgovci. —— T^govcI^sobol^navczan^naVns, nego Vi naniel
UČITELJSKA TISKARNA ^
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
reglslrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipna.
LItogralUa.
Iafafsteljtai U t«|*ntH ■Uhlm HA HUinLIlTi (r tam Im. *kmm J8D8 k KOS). - *» Man« »Merku« t L*bljMi: A. «VBB.
Vojvodin j ski čevljarji so na svojem občnem zbor«, ki se je vršil dne 23. maja t. 1. v Novem Sadu, protestirali proti organiziranju delavni e za popravilo naše obutvi.
Ne smatramo, da smo izpolnili svojo dolžnost služiti javnosti s tem, da prodajamo obutev.
Moralna dolžnost vsakega trgovca in proizvajalca je, da skuša in se trudi doseči možnost, da se njegovi proizvodi izrabijo do skrajnosti.
Naši odjemalci se pritožujejo, da nočete popravljati naših čevljev.
Vsled Vašega postopanja smo primorani organizirati delavnice za popravilo čevljev.
Nočemo nikomur odvzeti kruha.
Zaposlujemo samo domače ljudi, izučene v čevljarski stroki.
Organiziramo delavnice tako, da zaposleni čevljarji kar največ popravijo ter čim več zaslužijo in da strankam čim najceneje postrežejo.
Tovarna „BATA“ nima od delavnic za popravila čevljev v kraljevini SHS nikakih koristi. Koristi imajo samo odjemalci in čevljarski delavci.
Radi tega Vaš protest proti našim delavnicam za popravila čevljev ni upravičen.