sredo 27. Jullla 1921
Uhaja - izvzemšt ponedeljek - vsak dan zjmtraj. - Uredništvo: ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. - Dopisi naj se pcfiljajo ured-ni šivu. - Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. -jidajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik konsordj Usti Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol ieta l 32.— In cen leto-L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
EDINOST
Posamezna številka 20 stotlnk letnik XlVf
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotiaTc. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone [72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mn p* tO stot. osmrtnice, zahvale, poslanke In vabila po L 1.—, oghsl dena.nib zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beszla, najmanj pa L 2. — Oglas J naročnina In reklamacije se poSiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška AsiSkega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave U-57.
.	_	mmmm^Iprodreti in udretf v dom. Začeli so pre*
Kapitalizem In stavbne *adrugei«rD^tt^
ker ni bilo denarja. Ljudje so bih brez j mnogo rdečih zastav, katere so potem strehe. Tedaj so preplavili našo ubogo na ulici sežgali. Položaj je postajal zelo
T - i j •'___li_j_zA-Z Mavcilrrln 1TTTI lft I 1______1__I ~»r./.« ia Kiln olarmirflnrt
Priobčujemo rade volje članek, ki nam ga je poslal odlični goriški zadrugar gospod David Doktoric. Omenili! bi le, da je članek »Goriške Straže« o zadruž* nem kapitalizmu imel namen, svariti na* še zadrugarje pred nevarnostjo, da zaide zadružno gibanje na stranpota. Spis ni imel namena napadati stavbne zadruge, temveč je le zahteval drugačno organi* zaci j o teh vele važnih gospodarskih na? prav. Kar je potisnilo piscu pero v roko, je bila ljubezen do zadružnega gibanja. Ta ljudski pokret, od katerega pričaku* jemo gospodarsko osamosvojitev naj* nižjih delavnih stanov, mora ostati zvest svojim visokim ciljem. Člankar pri tem ni kritiziral celotnega gibanja stav* binskih zadrugar j ev, temveč le nekatere pojave, ki se mu niso zdeli pravilni. Gi* banje samo pa je v svoji celoti velikan* skega pomena. Treba je, da se izpopolni in razširi. Ur.
Članki »Goriške Straže« so precej raz* burili prizadete kroge. Z načeli, ki jih člankar zagovarja, se po večini strinjam. Je pa v članku marsikaj, kar bi se lahko fglasilo drugače.*) Ne bom se spuščal v •polemiko. Ker je pa moja oseba proti koncu članka omenjena, hofčem podati tu svoje misli o vsej zadevi:
Danes opazujemo v deželi na polju obnove tri pojave:
1. Najprej so nastale iz potrebe časa in razmer stavbne zadruge, ki so se*or* ganizirale kot organizacije stavbnih de* Iavcev, torej kot stroge delavske zadru* ge z omejenim jamstvom. ' 2. Vsled vladne pobude se sedaj usta* navijajo tako imenovane »Zadruge voj* nih oškodovancev«, ki po naših pojmih niso zadruge, temveč društva. Te orga* nizacije imajo popolnoma drug namen, njih ngloga je ožja kakor ona stavbnih zadrug.
3. Te dni se je porodila misel o za* drugah, ki bi združevale v sebi namene obeh prej imenovanih organizacij. V »njih bi ianeli prostora vsi: delavci in ne* delavci. To bi bile nekake »Obnovit* vene zadruge«.
Vse tri oblike so same na sebi dobre in koristne. Toda pojavili so se nepotrebni vplivi in radi nejasnega pojmova* nja namenov je prišlo do nevšečnosti, ki gotovo ne bodo koristile nobeni izmed tTeh organizacij.
Ena glavnih napak zagovornikov ta* kozvanih zadrug vojnih oškodovancev je, da prekoračijo meje svojega poklica in se lotevajo brez vsake potrebe stavb* nih zadrug. V isto napako so zašli tudi organizatorji novih zadrug.
To ni prav! Ne zagovarjam tistih zadrug, ki so si nadele le krinko zadru* ge, da lažje izkoriščajo ljudi. Te pa so
v	manjšini. Zagovarjam odločno svobo* do stavbnih zadrug, ki so organizirane kot čiste delavske zadruge. Trgovci so organizirani, veleposestniki tudi, zakaj le zidarjem branite, da se sami v svojih zadrugah shajajo? Kdor ni zadovoljen s to obliko zadružništva, ima pravico, hoditi svoja pota. Toda že obstoječe m delujoče ustanove naj se naprej raz*
vi	j ajo.
Posezimo nekoliko nazaj v leto 1918. Kal:o je bilo takrat? Domači podjetniki, in sicer tudi bogatejši niso mogli delati,
deželo tuji podjetniki Marsikdo jim je]kritičen, vsled česar je bilo alarmirano šel na »limanice«. Izvrševala so,se dela|vojaštvo. Močan oddelek vojaštva je
brez vsakega zdravega okusa. Kdo pa je gledal takrat na okus. Zagrešile so se pa tudi vsakovrstne nepravilnosti. Vse to je šlo na račun vojnih oškodovancev.
Domači zidarji- so se tedaj pričeli or* ganizirati. Vsi smo tačas ta pojav po* zdravili z veseljem. Prosili so tudi »Uo* iiiško zvezo« za svet in denarno pomoč. »Goriška zveza« se je takrat sama na* haiala v težavnem položaju in njeno te* danje vodstvo se ni moglo obremeniti še z novimi težkočami. Sveta je bilo malo, denarja pa nič. Kaj čuda, da te nove zadruge ne odgovarjajo povsem zadružnim idealom.
Podjetni zidarji niso nehali od zapo* četega dela in število novih zadrug je naraščalo. Ker so pa nujno rabile moc* nega ustanovnega kapitala, so morali člani položiti vžsoke deleže. Na širše ma* se takrat ni bilo mogoče računati, ker je bilo ljudstvo brez voditeljev in zato brez inicijative. Edini pogrelek je bil ta, da pri ustanavljanju ni bilo zraven pravega zadrugarja. Ali smemo zato danes me* tati kamne na vse organizirane taace stavbinske delavce brez razlike:* Ali jim smemo zameriti, če so pri tem imeli tudi
svoje dobičke?	.	. .
Ko so opazili bogatejši podjetniki, da pridobivajo te zadruge vedno več tal, so se oprijeli tudi oni zadružne oblike za svoja podjetja. Proti tem so pričele pra* ve stavbne zadruge same nastopati.
Takrat se je zbudila misel, naj bi se vsi slovenski podjetniki in vse sloven* ske staVbne zadruge združile pod enim klobukom v znaku narodnosti. # Razni poizkusi so se ponesrečili, kajti sama narodnost danes ne tvori dovolj močne vezi za najrazličnejše socialne sloje s svojimi različnimi nazori in različnimi interesi. Ljubezen do naroda mora biti dejanska- Kdor išče le lastne koristi, ta
je slab rodoljub.
Nekatere stavbne zadruge so se pa oprijele misli centralizacije. Prišli so ne* kateri njih zastopniki h »Goriški zvezi«, ki je po okrožnici povabila vse te zadru* ge na posvetovanje, da pristopijo k Zve* zi in ustanovila poseben avtonomni od* sek. Od kraja je bilo razpoloženje do* bro: zdelo se je, da bomo v kratkem imeli na Goriškem krepko, močno orga* nizacijo, ki bi ne imela koristiti samo pri obnovitvi, temveč položila temelj tudi na* daljnemu razvoju enakovrstnih zadrug. Ovirala je združitev začetkoma le m^ lenkostna nezairpnost posameznikov, ki tako škodili skupni stvari.
demonstrante odgnal in obstopil don-Ob eni uri ponoči so demonstracije ponehale.
Ostri ukrepi proti komunističnemu gibanju
BELGRAD, 26. Vsled umora bivšeg ministra notranjih stvari Draškoviča, ki je bil baje izvršen od iste organizacije ki je organizirala napad na regenta Aleksandra, se pripravljajo proti komu* nistom najstrožji ukrepi. Takoj, ko je prišla v Belgrad vest o umoru ministra Draškoviča, so se priredile po mestu uur* ne protikomunistične demonstracije. Po* greba umorjenega ministra se je udele* žilo več tisoč kmetov njegovega volilne* ga okraja, kar je dalo pogrebu p jbno impozanten značaj.
Pro tikorosjnistične demonstracije se vrše medtem po vseh večjih mestih. V Splitu sta bili včeraj razdejani stanova* nji komunističnega poslanca JelaBke in komunista Vramkoviča. Demonstranti so nato vdrK v neko gostilno, kjer se shajajo komunisti. Prišlo je do hudega spopada, v katerem so bile tri osebe ubite. V mestu se je vzpostavil mSr še le po odločnem posredovanju policije.
Vlada je sklenila izdati najstrožje ukrepe proti komunistični stranki in nje* ni m organizacijam. V ta namen je bil sklican za danes zakonodajni odbor, ki bo moral proučavati zakonski načrt za izvidne ukrepe, kateri se predlože parla* mentu. Parlament je sklican za 30. t. m. Poslanci so bili brzojavno pozvani v belgrad. Minister za pravosodje bo pred* ožil parlamentu vprašanje za dovolj e* nje, da se vsi komunistični voditelji iz* roČe sodnemu oblastvu, ker so soudele* ženi pri atentatih.
bila najhujša, kar jih pomni sedanje po* kolen je. Lakot spremljajo kakor po na* vadi kužne bolezni, ki ptsstosijo Rusijo in grozijo vsej Evropi. Ta nesreča je za* dela Rusijo v hipu splošne zmešnjav«, ko so javna oblastva brez moči in drža* ve vsled štiriletnega boljševiškega reži* ma na kosih. Odbor, sestavljen iz neko* munistov, bi? bil gotovo v stanu organizi* rati pomoč za te milj one, ki umirajo od lakoti in iščejo rešitev v blaznem begim Prebivalce in vlade vsega omikanega 'veta pozivamo, naj pridejo na po*
moc...«
so
* Nerodno je tudi to, da je bil prvi del članka iz enega peresa, drugi del iz drugega._
Ne verujem, da bi sedanje nespora* zumljenje moglo ovirati pričeto akcijo združenja. Prepričan sem namreč, da so naši stavbinski zadrugarji možje resne* ga dela. Kar se je vrinilo slabega ali, re* cimo, manj idealnega v njih zadruge, bodo znali! sami izločiti.	#
Vsi pa, ki stoje izven naših stavbm* skih zadrug, naj jih priznajo kot opra* vičen pojav, ki znači' v našem zadružni* štvu novo stopnjo razvoja. Če danes Še ne odgovarjajo popolnoma, modernemu idealu zadtfužništva, ni izključena njih izpopolnitev. Saj se je tudi kreditno za* družništvo polagoma iz skoro kapitali* stičnih pričetkov razvido do današnje stopnje.	David Doktoric.
J&a^osSavija
Pogreb bivšega ministra DraŠkovića
BELGRAD, 23. Včeraj —edpoldnc se je vršil pogreb bivšega ministra Draško* Viča. Pogreba so se udeležili ministri, diplomatski zbor, društva! in velika mno* žica občinstva. Popoldne se je vršil protikomunistični shod, na katerem so govorniki pozivali vlado, naj odločno nastoni proti prevratnim elementom.
$ $ «
1Z-
Žrfcev komunističnega atentata ministra ven službe. Milorad Drašković se je rodil v rudniškem okrožju v Srbiji leta 1873. Zvršil je osnovne in srednje šole ter pravniško visoko šolo. Nato je odšel v Švico, kjer se je bavil s poljedelskimi študijami. Ko se je vrnil v domovino, je takoj pričel s poljedelskimi reformami in ga je njegovo okrožje odposlalo v skupščino. Kmalu je bil vsled svojega temeljitega poznavanja razmer zelo priljubljen in opetovano je bil imenovan za upravitelja raznih ministrskih resortov. Tako je upravljal zaporedoma ministrstva vojne, notranjih del, železnic itd. Bil je v svojih resortih vesten in strog. Drašković je bil tudi pred vojno v narodu jako priljubljen. Njegovo delo na gospodarskem polju je rodilo obilo lepega sadu. Organiziral je s priznano marljivostjo in vestnostjo izvozno banko, ki je tudi za časa najhujšega progroma srbskega naroda izborno poslovala in marsikomu rešila njegove prihranke. Preko izvozne banke je organiziral konserviranje in sušenje sliv in izvoz tega blaga v inozemstvo, pa tudi mlekarstvo je postavil na novo, moderno bazo, pri čemer so mu izborno služila iskustva, ki si jih je pridobil v Švici.
V zadnjem času je pričel Milorad DraŠkovič bolehati in se je odtegnil javnemu življenju. Nameraval se je posvetiti zopet povsem svojemu delu za povzdigo poljedeljstva, a mu je to namero preprečila atentatorjeva krogla,
Podrobusoti o atentatu na ministra
DraŠkovića DELNICE, 25. O groznem atentatu na , ministra Draškoviča so se doznale še sle*
deče podrobnosti: Na klopi je minister čital novine, njegovi trije otroci pa so se krog njega igrali. Atentator je oddal dva strela v najneposrednejši bližini. Eden strel je zadel ministra v srce, dru* gi je šel mimo. Minister se je po aten* tatu z vso njemu lastno energijo dvignil s klopi in opotekajoč šel še 10 korakov proti atentatorju vzklikajoč »Primite ga!«. Nato se je zgrudil v travo. Na atentatorja je detektiv takoj streljal in ga pogodil v glavo, toda ne smrtno. Ves krvaveč je atentator v divji besnosti ob* rnil revolver proti zasledovalcu. Detektiv vu pa se je posrečilo obvladati atenta* tor j a in s pomočjo orožnikov ga odve* sti v zapore. Ko je videl atentator orož* nike, je vzkliknil, dvigajoč roke kvišku: »Evo me!« Pokazal pa se je atentator za pravega bojazljivca, ko ga je hotela raz* jarjena množica linčatr. Prosil jih je »Nemojte me tuči! Nisam ga htio!«
Velik shod v Sarajevu proti komunistom
SARAJEVO, 24. Pred snočnjinn ob 8. uri je bil tukaj velikanski manifestačni shod, ki je izTazii svojo globoko žalost nad podlim atentatom na ministra Dra* škoviča, zahtevajoč obenem, da vlada ukrene najenergičnejše korake proti ko* munistom. Shodu je prisostvoval tudi kraljevi namestnik Gjorgjevič, ki se je zahvalil tisočeri množici za izkazane simpatije pokojniku. Shod je konča mimo.
Demonstracije v Sarajevu
SARAJEVO, 24. Pred včeranjim po* zno v noč po končanem manifesta wL.e.*n shodu, je velik val manifestantov pri* redil hrupne demonstracije pred tukaj* šnjim »Radničkim domom«. Poslopje je obkolil močan policijski kordon, ki je imel nalogo, zabraniti vsak morebitni naval demonstrantov v poslopje. De monstrantom se je posrečilo kotfdon
Hiii
Cehosiovaška
Za sklenitev trgovske pogodbe med Čehoslovaško in Poljsko PRAGA, 26. Minister za trgovino Hotovec je izjavil listu »Journal de Var* sovie«, da je zelo zadovoljen z usnehom svojih razgovorov z zastopniki poljske vlade. Glede trgovske pogodbe med Čehoslovaško in Poljsko je bilo določe* no, da se bosta ustanovili dve komisiji, ena v Varšavi, druga v Pragi, ki bosta zc čeli svoje delo v mesecu septembru. Pogodba o železniških zvezah mec, obema državama je bila že sklenjena Poljski trgovci bodo dobili od čeheslo* vaških trgovcev kredit, ki bo v razmerju z njihovo plačilno zmožnostjo. Čehoslo* vaška republika bo lahko dobavljala Poljski sladkor, kovinske izdelke, -<~«-ce* lan, tkanine itd.
XIII. svetovni shod espsrantistov
PRAGA, 26. Do sedaj se je prijavilo k shodu esperantistov 2400 odposlancev, ki zastopajo 34 držav in 41 narodov. Pri* javljeni odposlanci niso samo iz Evrope, temveč tudi iz Zedinjenih držav, Kana* de, Avstralije, Japonske,	Afrike
itd. Uradno bo zastopana med drugimi tudi Zveza narodov (prof. Nitobe), ita lijansko mornariško ministrstvo Orof Alessio), špansko vojno ministrstvo (kom. Maugada), nizozemsko naračno ministrstvo (Sevenhui) in bel-^sko na* učno ministrstvo (Schoofs). Shodu bodo prisostvovali tudi župan iz Milana, župan iz Stockhobna, franco^i genera Sebert, ogrski prelat dr. Giess\vein itd. V častnem odboru so čehoslovaški mini* ster za zunanje zadeve Beneš, naučni minister Šušta. general Husak, zastopni ki državnih in občinskih oblastev
Pragi	„
V istem času se bo vršil vJPragi prvi svetovni shod slepcev, h kateremu se je dosedaj prijavilo 70 odposlancev. Shoc esperantistov se bo otvoril dne 31. t. m
Za obvestila se je obračati do ---
tajnika g. Avg. Pytlika, Praga II. Miku landska 7, __'
Rusija
Lakota in kolera
ŽENEVA, 26. Glasom vesti, ki so prišle iz Berlina, postaja lakota v Rusiji bolj in bolj hu da. Slaba letina je skoraj povsod, a največ trpi prebivalstvo herzonske, astrahanske, ufske, saratovske in samarske gubernije ter tatarske republike. Položaj postaja še strašnejši, ker s© je lakoti pridružila tudi kolera. Sovjetska via da je odeško pokrajino uradno proglasila -okuženo. Kolera baje hudo kosi tudi v dr kotlini.
Poziv izvršilnega odbora ruske ustavodajne skupščine PARIZ, 26. Izvršilni odbor članov m* ske ustavodajne skupščine, ki so se po razpustu skupščine zatekli v inozem* stvo, je razposlal vladam zavezniških in nevtralnih držav ter listom poziv ,naj pridejo na pomoč prebivalstvu ruski i pokrajin, ki jih je zadela suša in lakota Strašna nesreča je zadela Rusijo — pra* vi poziv med drugim: »Na ogromnem ozemlju ob Volgi 3a na jugozapadu Ru sije, ki obsega na stotine kvadratnih ki lometrov in je večje kot Francija in Nemčija skupaj z več midjoni prebival* cev, razsaja lakot. Ta lakot je mnogo bolj strašna kakor lakot iz L 1891., ki je
Proglas ukrajinskega odbora proti političnim borbam in za pomoč ljudstvu PARIZ, 26. Ukrajinski narodni odbor je poslal Zedinjenm državam in vladam trojnega sporazuma sledeči poziv: U* erajinski narodni odbor je vedno na* jlašal, da mora državljanska vojna pre* nehati in da se mora vzpostaviti red v Ukrajini. Odbor je vedno protestiral >roti vsem uzurpator jem, proti bolj ševi* com ravno tako kakor proti pristašem etljure, tega prSrejevalca strašnih po gromov proti Judom. Odbor se je tudi srotivil posredovanjem, ki so bila na* merjena proti celotnosti ozemlja ruske ederacije, h kateri bo Ukrajina prosto* voljno pristopila. Spričo grozeče lakote, spričo te nesreče, ki postaja prava šiba jožja, morajo nehati politične borbe in vse moči se morajo združiti za pomoč judstvu. Seveda se mora ta čisto člo vekoljubna pomoč postaviti pod nad* zorstvo inozemcev in zastopnikov ukra* jinskiih kmetov, ki trpijo lakot.
Zgodovinski vagon, v katerem je car Nikolaj podpisal svoj odstop, izročen Lotvinski
RIGA, 26. V mirovnih pogodbah, ki jih je sklenila sovjetska Rusija z obrob* nimi državami, so določbe, s katerimi se Rusija obvezuje, da bo tem državam odstopila del železniškega materiala. — ;Cljub slabim prometnim razmeram na ruskih železnicah Rusija te določbe toč* no izpolnjuje. Pred kratkim je dobila Lotvinska svoj delež. Med vagoni, ki so ji bili določeni, se nahaja tudi zgodo* vinski vagon generala Ruskega^ v kate* rem je car Nikolaj II. podpisal svoj od^ stop z ruskega prestola.	. .

za donski
soglasno stranke. Ce bi se ne mogel do» seči sporazum, se sestava pokrajinske razsodbene komisije poveri predesdniku zbornice. Pokrajinske komisije bodo morale določiti odgovornost zaradi de* janj, izvršenih v nasprotstvu z obstoje* čimi zakoni. Pogodbene stranke se tudi obvezujejo, da si bodo vzajemno vrnile predmete in premoženje, ki so si ga ne* upravičeno prilastile in da bodo zago* i:ovile povrnitev v javno službo in orga* nizacije onim, katere so prisilile, da od* stopijo. Ta dogovor se sporočil časopis* ju, da pomaga pri delu za pomirjen je.
Doslej vodi pogajanja predsednik zbornice z zastopniki vsake stranke po* sebej. Še le ko bo točno določeno stali* šče vsake posamezne stranke, bo skli* cal zastopnike vseh strank k skupni seji. Socialistični zastopniki, zahtevajo, da naj velja mirovni dogovor tudi za ko* muniste in republikance, čeravno se nc udeleže pogajanj.
Nemški poslanec Nikolussi opljuvsn v italijanski zbornici
RIM, 26. Pred nekoliko dnevi se je približal v veži MontecJtorija nemške* mu poslancu iz Bolcana Nikokissiju neki mladenič, ki ga je vprašal, ali ga pozna. Nikolussi je zmajal z glavo v znak za* fiikanja, a mladenič je zakričal: »Rene* gat si in ti zato pljunem v obraz!« Ni* kolussi je hotel planiti na mladeniča, ka* terega pa so takoj zgrabili stražniki in ga odpeljali. Izjavil je, da se piše Starace, tajnik benečansko * tridentinske zveze. Kvestor poslanske zbornice je izrazil nemškim poslancem v imenu predsednic ka zbornice obžalovanje neljubega do* godka in jim zagotovil, da je varnostno oblastvo naznanilo dogodek sodni oblasti.
Predsednik zbornice De Nicola je vče* raj sprejel nemške poslance zaradi raz< prave o raznih vprašanjih njihove de* žele in jim ob tej priložnosti ponovil, da globoko obžaluje dogodek. ZagotoviJ jim je, da so varnostna oblastva ukre* nila najstrožje ukrepe zai zaščito po< slance v kakršnesibodi stranke tudi izven parlamenta. Prosil jih je tudi, naj ne vztrajajo pri svojem sklepu, da se bodo vzdržali parlamentarnega delovanja.
na
Italija
Grossetski prefekt odstavljen. — Splos* stavka v Rimu. Pogajanja za sklenitev miru RIM, 26. Vsled dogodkov v grosetski ulici pri Rcccastradi, kjer so fašisti vpri* zarili pravi lov na človeka in ubili 15 ljudi ter zažgali nad 17 hiš, eno kavarno in več javnih obratov, ne da bi bili var* nostni organi posredovali, je danes mi* nistrski svet sklenil odstaviti) kom. Bo* regna, prefekta v Grossetu.
Do krvavih spopadov med fašisti in Iju'dskimi ardiiti je prišlo tudi v Monte= rotondo, kjer je bil ubit en ljudski ardit V Rimai je zavladalo vsled vedno huj= ših in vedno gostejših spopadov silno razburjenje. Včeraj so se sestali v de* lavskem domu odbor za proletarsko obrambo in zastopniki obeh delavskih zbornic. Po kratki razpravi se je skleni lo, proglasiti 24*urno splošno stavko v Rimu in Laciju. Stavka se bo nadalje* vala do skrajnosti, če bi medtem prišlo do kakih novih dogodkov.
Pogajanja med fašisti in socialisti, ki so se bila začasno prekinila, so se zopet začela, ker je prevzel posredovanje pred* sednik zbornice De Nicola. Vsled nada* ljevanja pogajanj je prišlo pri fašistih do spora me dvema strujama. Dočim je Mussolini za sklenitev miru, je manto* vanski poslanec iJn član odbora fašistov* ske zveze Farinacci odločno nasproten vsakemu sporazumu s socialisti, ki bi po njegovem mnenju le onečastil ideale, zaradi katerih je bil ustanovljen fašizem. Poslanec Farinacci je poslal vodstvu fa* šistovske zveze pismo, v katerem na* znanja svojo demisijo in pravi, da vede* nje centralnega fašistovskega odbora zmanjšuje moč fašistov in skruni njiho* ve mrliče.
Medtem se nadaljujejo pogajanja med fašistovskim in socialističnim vodstvom. Politični taj-nik socialistične straoike posl. Bacci je predložil predsedniku zbornice načrt za sklenitev mini, ki se
glasi:
»V svrho vzpostavitve rednih orno* ^ _____ ^ _______ ________________^
šajev med političnimi in gospodarskimi ^ j e"polo'til zborovale ev strah in so organizacijami v Italiji, so se zedimli i bežali iz dvorane. Seja je bila prekinje*
Francija
Razprava med Francijo in Anglijo radi Gornje Šlezije
PARIZ, 26. »Petiit Journal« se bavi s pogajanji med Francijo lin Ajnglljo o Gornji Sleziji in pravi, da je Briarnd cd* stopil od svoje zahteve, naj bi se po* slala v Gornjo Šlezijo komil&ija strokov* njakov, in da je pristal na to, da se \y* hovni svet čim prej sestaine. S tem je Briand popustil Londonu v dveh vpraša* njih in je dal nov dokaz, da želi Fran* cija spraivo in da ima) dobro voljo. V zameno pa pričakuje Francija z vso pra* vico, da bo angleška vlada priznala po* trebo, da mora Francija podrvzeti vse mere, ki jih zahtevata varnost njenih vojakov in vzdrževanje reda v Gornji Šleziji. »Petit Parisien« pravi, da bi bila Francija zelo razžaljena, ko bi se An« giija kljub francoskim žrtvam v Gornji Šleziji ne hotela pridružiti francoskemu koraku v Berlinu. O odgovorio nemške vlade na Briandovo noto pravi »FigaTca sledeče: »Dr. Rosen bi ne bil poslal bolj osorne note, tudi če bi bil minister kake pangermanistične vlade.«
Dopisnik lista »Intransigeant« javlja iz Londona: Zdi se, da se je razprava med Parizom i!n Londonom radi Gornje Šlezije malo priustavila. Mnenje angleš* kih diplomatskih krogov je, da se ne bo nič doseglo, dokler se ne določi dan pri* hod njega sestanka vrhovnega sveta.
Shod francoske delavske zveze. — Pretep med večinci in manjšinci LILLE, 26. Včeraj predpoldne se je otvoril shod francoske delavske zveze. Prisotnih je bilo nad 1000 odposlancev, ki so zastopali 2800 delavskih zvez. Glav* ni tajnik rdeče intemaicionale Jouhaiux je otvoril zborovanje. Dve resoluciji sta bili- predloženi, ena za svobodo misli, druga v prilog Rusom, ki umirajo cd la* kote, z zahtevo, naj delavska zveza za* ene zbirati prispevke. Nato se je izvojil odbor za overovljenje pooblastil. Pri popoldanski seji je prišlo do spopada med pristaši večinske in manjšinske struje. Odposlanci so metali stolice eni proti drugim in so se spoprijeli. Padlo je tudi par strelov iz revorverja. Tedaj
stopniki vodstva socialistične stranke in parl2imentarne skupine (slede imena), zastopniki splošne delovne zveze, za* stopniki vodstva komunistične stranke m parlamentarne skupine, zastopniki vodstva fašistovkse stranke in parlamen* tarne skupine, zastopniki vodstva ljud* ske stranke in njene parlamentarne sku* pine, zastopniki vodstva republikanske stranke m parlamentarne skupine, ka* teri se obvezujejo, da bodo zastavili vse svoje delovanje, da se čim prej končajo nasilstva, posamezne in skupne repre* salije, kazenski pohodi in vsa dejanja, ki so v nasprotstvu s kulturnim živ* ljenjem.
V vsaki pokrajini se ustanovi komisija za razsojanje, sestavljena od vseh za* stopnikov vsake pogodbene stranke, katere predsednik bo oseba, ki jo izvole
na za pol ure. Ko se je zopet otvorila, je Jouhaux obžaloval, kar se je bilo pripetilo, in je zahteval, naj se imen/uje posebna komisija, ki bo uredila postopa* nje pri nadaljnjih sejah. Predlog je bil sprejet. Od ene in dmge struje je bilo izvoljenih po pet odbornikov, ki so ta* koj začeli delo.	•	».. i >_,
Roparska tolpa v vlaku 4 CHALONS SUR SAONE, 26. Na vlaku Pariz * Marseille so vdrle tri osrnru ljene osebe v neki oddelek I. razreda in so prisilile potnike, naj jim izročijo de* nar in dragocene predmete. Nekega ofi* cirskega pripravnika, ki se jim je upiral, so zločinci ubili. Nato so potegnili piščalko za silo, da bi se vlak ustavit Cim je začel vlak počasneje vozita, so zločinci skočili iz vagona in zbežali.
Nemčija
Nemška komunistična stranka izstopila iz Tretje internacfonale
BERLIN, 26. Vsled navzkrižja med Moskvo ki vodstvom nemške komuni* stične delavske stranke, je sklenilo to poslednje izstopiti iz Tretje internacio nale. Strankno glasilo »Komimmistische Arbeiter Zeitung« napada v številki, kjer naznanja ta sklep, zelo ostro Tretjo internacionalo.__
Mala Aziia
Položaj v Mali Aziji po grških zmagah pri Eskišchru in Kutshiji
RIM, 25. Odposlanstvo angorske vk-de v Rimu sporoča sledeče obvestilo o bitki v Mali Aziji: Grška ofenziva pro* ti Kutahiji in Eskišehru. ki je šla v treh smereh, je imela za cilj obkolitev tur? ških čet, ki so se nahajale na tistem mestu. Toda tutška armada se je umekni* la na že pripravljene položaje vzhodno od omenjenih krajev in na ta način se je načrt grškega glavnega stana ponesrečil. Druga doba bitke so turške prctiofen* žive na obeh krilih sovražnikove arma* de, na severu pri Biledžiku in na jugu pri Afium Karahisarju, Tomlovu in Tomlov Bunarjm. Na tem mestu je bila turška protiofenziva tu pa tam brez uspeha. Na grškem desnem krilu pa je turSka voj* ska zasedla Afium Karahisar in Tom» lov Bunar. S tem je presekla glavno ko zvezo s Smirno in je spravila grško armado v nepovoljen položaj, ker se Grki nahajajo med obema kriloma tuir? ške vojske.	•	• • * i
Turška protiofenziva se uspešno razvija Veliki turški uspehi proti grškemu desnemu krilu
ADALIA, 25. Poročilo turškega glav* nega štaba od 22. t. m. pravi: Na fronti pri Brusi je sovražnik napadel neki naš oddelek zapadno od Pomudžak Derbej* na in južno od Ismidskega jezera: Bi! je odbit. Na fronti pri Eskišehru je so? vražnii napadel naše čete, ki so naprdo-vale. Napad je bil odbit z našimi proti* napadi. Druge grške čete so skušale na= pasti od juga, a so bile zadržane pri Sesidigasi.	. ...
PARIZ, 26. Listu »Temps« poročajo iz Carigrada: Dopisnik lista »Matik« br» zojavlja iz Angore, da so bili Grki na južni fronti potolčeni. Po zadnjih vesteh so Turki zavzeli Anke. Ena turška divi* zija je bila baje ujeta. Med Grki se je začel širiti nered. Neko uradno poročilo iz Angore potrjuje, da so Turki zavzeli Faedie Hamidi. Turki prodirajo proti Inegiolu.
Operacija grškega vojnega brodovja
ATENE, 25. Uradno poročilo glavne^ ga štaba grške mornarice od 25. t. m. pravi: Naše lahke križ arke so ujele en turški parnik poln vojakov. Zaplenili smo za 5921 funtov ruskega denarja v zlatu v novcih po 10 rubljev, gotovo šte? vilo turških funtov v zlatu in za 300 turških funtov papirnatega denarja.
f
Japonska hi washingtcnska konferenca. — Velike skrbi vladajočih krogov.
PARIZ, 24. Poročevalec pariškega liste «Le Temps* javlja iz Tokia: Predlog Zedinjenih držav o konferenci za razorožitev se tu živahno pretresa in vznemirjenje raste bolj in bolj. Vsled tega predloga so se stranke, ki so nasprotne ministrskemu predsedniku Hara, vladi zopet približale. Vsi krogi čutijo, da je hip resen in da gre za bodočnost Japonske. Tako zadobiva washingtonska konferenca še večjo važnost kakor versailleska mirovna konferenca. Glede razorožitve japonska vlada ne prigovarja, toda o vprašanju Tihega oceana in Daljnega vzhoda zahtevala od vlade Zedinjenih držav nekoliko predhodnih pojasnil. Na-glaša se, da je Japonska že začela reševati vzhodno vprašanje v duhu svobode in nesebičnosti, in upa se, da se bo Amerika držala odkritosrčno in povsod načela enakosti in odprtih vrat. Nekateri mislijo, da hoče Amerika postati sodnica o vprašanjih Kitajske, in dostavljajo, da bo Japonska, v slučaju da bodo vse njene predpravioe na Kitajskem odpravljene zahtevala pravico enakosti po vsem Tihem oceanu in odpravo zakona proti priseljevanju Japoncev v Severno Ameriko. Misli se, da bo Japonsko zastopal na washingtonski konferenci grof Kinda, ki je bil svoj čas japonski poslanik v Londonu.
Domače vesti
Poroka. 27. t. m. sta se poročila gospodična učiteljica v Boljuncu Gusti Res in gosp. Anton Trebše iz Srpenice. Mlademu paru želimo obilo sreče.
Promoviral je 21. julija na staroslavni praški univerzi za doktorja prava gosp. Fran Terčič iz Biljane v Brdih. NaSemu sorojaku najprisrčneje čestitke!
Opcija. Včerajšnji «Piccolo» se bavi v daljšem članku s pravico opcije. Iz tega članka posnemamo za sedaj spodaj sledeče. Vsekakor pričakujemo, da bodo v kratkem objavljena v uradnem listu točna uradna navodila, katera bomo nato podali našim čitateljem v celoti.
Važno je predvsem, da je tržaiki mestni magistrat dobil od generalnega civilnega komisa-riata nalog, naj sprejema tudi nadalje opcijske izjave, čeravno je rok že potekel 15, juKja, Obenem nalaga komisariat magistratu, naj se te izjave zabeležujejo v posebnem seznamu. To je
odrejeno z ozirom na rapallsko pogodbo in na posebne dogovore, ki ji imajo slediti.
Važna je tudi sledeča interpretacija s strani centralnega urada; Tisti, ki sicer niso rojem v mejah Julijske Benečije, so pa pristojni v to deželo od rojstva naprej (n. pr., če je kdo rojen v Ljubljani, je pa pristojen po očetu takoj z rojstvom v kako občino Julijske Benečija, dosežejo italijansko državljanstvo de j ur e, t. j. brez druzega.
Poštnemu ravnateljstvu ▼ Trs*a. Na tržaški glavni pošti se je zgodilo, da uradnik ni hotel sprejeti poštne nakaznice, ker je bila izpolnjena v slovenskem jeziku. Rekel je, da ne razume, kaj je napisano na nakaznici. Apeliramo na ravnateljstvo, naj pouči svoje podrejene uradnike, da ne obstaja nobena naredba, s katero bi kila v teh deželah odpravljena dvojezičnost iz državnih uradov.
Nov javes trg v mesiu- Mestni magistrat tržaški naznanja: V soboto, 30. t. m. se bo dvoril trg na trgu Venezia. S tem se bo izpolnila želja enega dela mesta, ki je čutil, da mu manjka trg. Vsi ki so debili stojnice, se pozivajo, da pridejo v četrtek, 28. t. m. ob 16. uri v mestni tržni urad na trgu Vccckia 1, kjer se bedo stojnice sortirale ter sc bodo izdala navodila, kako se imajo zasesti. Ako se prizadeti ne zglasijo, se bo sortiranje izvršilo uradno. — Trst, 26. julija 1021. — Mestni magistrat.
Tržaško kolesarsko društvo	vabi
gg. odbornike k važni seji, ki se bo vršila danes ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih.
Stavka natakarjev je stopila v zadnjo fazo. Vodstvo stavke je prevzela izvrševalna komisija delavske zbornice, ki je že stopila v stik z generalnim civilnim komisarjem. Vodstvo stavke je sklenilo proglasiti splošno stavko v pomoč natakarjem, če bi se vršila nasilja v strani oblastev ali fašisotv.
Rojanski Sokol, Danes ob 21,30 izredna odborova seja. Redna telovadba članov in tr-govsko-obrtnega naraščaja (dečki od 14—18 let) vsako sredo in soboto od 20—22. Članice telovadijo vsaki pondeljek in četrtek od 20 do 21.30, otroški šolski naraščaj vsako sredo in soboto od od 16—17, Dolžnost starišev je, da redno pošiljajo svoje otroke k telovadbi in da pazijo, da dospejo točno domov. — Član izvršuj svojo dolžnost do br. blagajnika!
Odbor.
Zastopniki vseh šentjakobskih društev so
vabljeni na sesetanek, ki se bo vršil v sredo 27. t. m. ob 20 in pol v dvorani Del, konsum. društva. Razpravljalo se bo o skupni prireditvi v prid našega DeL kon. društva, ki skrbi za poporavo naše dvorane. Pridite vsi in bodite točni. To je Vaša dolžnost.
Zahvala, Amalija Rijavic nas je naprosila, da objavimo sledečo zahvalo: Izrekam najtoplejšo zahvalo za naklonjeno mi pomoč povodom težke in dolge bolezni mojega soproga. Is to tako izrekam zahvalo vsem tistim blagim csebam, ki so nas tolažile tekom bolezni in ob smrti pokojnika. V svojem in v imenu otrok kličem: Bog povrni vsem stotero!
Škedenjska narodna društva imajo sestanek v soboto, 30. t. m. — Na dnevnem redu Jc vprašanje skupnih prostorov.
l
- * - - - -t mancifi je bil zelo čisla« mol, toliko zaradi svojega mirnega značaja kolikor radi neinv skrbi za ženo in nedorasla otroka. Nekoliko časa je bil uslužben pri pomorski vladi. Toda radi premajhne plače si je poiskal postransko službo pri družini Davida Covan v ulici Geppa Št. 2, kjer je opravljal domača dela.
Tistega usodnega dne je prišel Skopinčič okoli 8. ure kakor po navadi v službo h Cova-nu. Ko pa je odšel Covan s svojo družino na večerni izprehed, se ne ve, kaj se je zgodilo s Skopinčičem. Po njegovih besedah, ki jih je izrekel proti vratarici, se da sklepati, da je xz-pil po pomoti strup, z druge strani pa se jt zopet v dvomu: kajti zadnje besede, ki jih je izgovoril Skopinčič in katere smo že zgoraj omenili, bi izključile domnevanje, da je izpil po pomoti strup. Njegova žena pa ni tega mnenja. Ona pravi, da je izključeno, da bi si njen mož končal življenje, kajti še nikoli ni izprožii te misli proti njej. Vsekakor ostane Skopinči čeva smrt skrivnostna, dokler je ne bo pojasni nekdo, ki je imel prijateljsko razmerje z njim Aretacija. Pred snočnjim je bilo aretiranih več cnečnih delavcev®, ki nimajo ne stalnega dela ne stalnega prenočišča. Ti postopači imajo sicer «delo», ki pa jev velikem navzkrižju z obstoječimi zakoni. Ti «tički», ki so bili aretirani, so imeli pri sebi več vlomilnega orodja katerega jim pa je policija zaplenila. Postopači se pišejo: A. Kropaiz, Albin Krost, Alojzij Pelizzon in Angeij Lonzar,
Radi bede se je obesil včeraj popoldne okoli 1. ure 69 letni Ivan Arduin v svojem stanovanju v ulici Settefontane št. 253. Ko je zapazila njegova hči čin, je prerezala vrv, na kateri je visel oče. Toda bilo je Že prepozno. Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki ni mogel drugega kakor ugotoviti smrt. Truplo je bilo odpeljano v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Snirtncnosna zsiota ali s amo mer? Pred snočnijm se je zgodil v ulici Geppa št. 2 slučaj, ki ostane vsekakor skrivnosten: gre namreč za. 37 letnega pomorščaka Josipa Skopinčiči^ slanujcčega v ulici Santi;ari št. 2, ki je izpil precejšnjo dozo lizola. Ne ve se, ali je to naredil pomotoma ali pa s samomorilnim name-
nom.

Bilo je nekako okoli 10. ure, ko je vzdramilo vratarico v ulici Geppa št. 2 iz sladkega spanja zamolklo stokanje, ki se je slišalo pred vrati njene sobice. 2enska si je dala pogum in je šla odpret vrata, pred katerimi je našla Skopin-čiča, ki je klečal ter stokal s šibkim in tresočim glasom:
«Pomagajte mi, rešite me . . . Umrl bom!»
Ženska ga je vprašala kaj ima. Toda Skopinčič, ki se je zvival od groznih bolečin, je nekaj trenutkov molčal ter nato rekel:
«Izpil sem strup po pomoti. Pravzaprav sem ...»
Mož ni končal svojega govora, ki bi morda prinesel na svetlo, ali je res izpil po pomoti strup ali pa si je namenoma hotel končati živ* ljenje, kajti moči so mu opešale in zgrudil se je z bolnim krikom na tla.
Na ženskino vpitje na pomoč je prihitelo več stanovalcev, ki so nesli moža v bližnjo lekarno, odkoder so ga po prvi pomoči odpeljali v mestno bolnišnico, kjer pa je kmalu potem umrl.
Skopinčič je živel s svojo ženo in z d vem* sinovama v ulici Santuari št. 2. Pri vseh svojih!
Vesti iz Goriške >
Iz Kanala, V 167. številki našega lista od 16 t, m. smo med vestmi iz Goriške priobčili poročilo o zločinu, ki se je bil storil nad nekim domačim fantom. V poročilu je bilo rečeno, da je član komisije, in sicer zdravnik «vzel nož, 3 katerim je bil zločin storjen, nekemu italijanskemu delavcu ia ga je vrgel v Sočo, mesto da °bi ga hranil kot dokaz resnice». Danes smo prejeli iz Kanala drugo poročilo:
Zdravnik dr. Cannoniere ni vrgel v Sočo na-padalčevega noža, ampak drug nož. Zdravnik je vzel nož delavcu, ki je tudi napadel na5e lante, a ne z nožem. Omenjeni zdravnik je napravil to iz povsem dobrega namena, S tem naj bo stvar pojasnjena in krivica, ki mu jo je napravil dopisnik cd 16, t. m., popolnoma popravljena,
Sežana« Na tukajšnji mesečni semenj dne 12. julija t. 1. je bilo prignanih prilično 420 konj, 530 goved, 370 prašičev in 27 drobnice. Na splošno se je opazilo, da so cene živini občutno padie. Plačevalo se je na primer za I. vrstno goved L 4.20 c. kg žive vage, II. vrstno: L 3.80 c. in III. vrstno pa L 3.30.
Kupčija je bila v splošnem manj živahna nego prejšnji mesec.	Županstvo Sežana.
Znani korminski proces pred goriško poroto, ki se tiče požiga mlina Caisutti, se vleče Še vedno daije. Zaslišanih je bila ogromna množina prič. Toda na koncu konca, je bil zopet zaslišan neki Gregcrič, ki je govoril le, ko so izpraznili dvorano in je povedal stvari, ki so stvar baje osvetlile zopet v novi luči. Razprava je preložena, ker so potrebne nove poizvedbe in zasliševanje. Kaj je Grcgorig izpovedal, je Še tajnost. _
<=La Gioconda*, to D'Annunzijevo dramo so igrali pret. petek zvečer v Gorici. Igranje je bilo dobro. Dramsko družbo vodi znani Achille Majeionl
Uesfi iz Notranjske
Telovadno društvo Sokol ▼ Idriji bo priredilo 31, julija tekmo in javni nastop. Tekme in nastopa se bodo udeležila tudi društva iz okolice. Vadileijski zbor je določil za ta dan sledeči telovadni vzpored:
Točno ob 6, uri zjutraj se bo pričela tekmovalna telovadba, h kateri bodo imeli pristop le telovadci, kateri niso še nikdar tekmovali. Tekmovali bodo: na drogu, bradlji, krogih in konju na obe strani z eno izžrebano vajo, v skoku v višino in daljino, v plezanju, metanju krogle in z eno izžrebano prosto vajo.
Izkušnja za javni nastop se bo vršila ob 10 in pol dopoldne za vse oddelke.
Točno ob 4. uri popoldne se bo vršila na starem šolskem trgu javna telovadba, katera bo obsegala: Proste vaje članov, — Proste vaje članic. — Proste vaje članov. — Telovadba članic na orodju. — Telovadba članov na orodju. — Vzorna vrsta na drogu.	Odbor,
PODLISTEK
V, F. B.
V malem svetu
(88)
No, znjima je odšel zapet tudi solnce življenja , ki sta ga donesla seboj. Vtisek svežosti in mladosti se je umaknil pred mračno nesrečo, ki je bila zatekla v vse kote hiše in je od tam legala na duše. Tudi KrivošiČka je zapadla vnovič v svojo letargijo.
Le Krivošič je vendar nekolikooživeL Začel je odhajati iz hiše in prihajati v stike z ljudmi. S tem se mu je vračala počasi volja za delo in čim je začel delati, ni nehal več. Naj prej se je jel brigati za otroke, izročivši Gjurico v ključavničarsko rokodelstvo. Za Milo je iskal, a nI mogel še najti primerne hiše. Med tem pa so pogajanja z upniki, s katerimi je bil začel pred Draganovo smrtjo, obećala lep vspeh. Poznali so ga kot delavnega človeka in poštenega trgovca, vedeli so, da se bo znal okoristiti na tem svojem izkustvu in se zopet postaviti na noge. Kazalo je, da se poravnava posreči in da upniki privole, da se konkurz dvigne. V tem pričakovanju je odpovedal stanovanje ▼ stari hiši, pak se je mogel črez Štirinajst dni zopet povrniti tja, a mesecu dni bo tudi prodajalnica prazna. Sedaj je le bilo treba gledati, da mn
po izplačilu upnikom in od prodaje nepotrebnih stvari — nad polovico je bilo nepotrebnega — ostane vsaj kak stotak za prvi začetek in do novega krdita. Vse to mu je provzročalo mnogo skrbi in mnogo dela, ki pa ga je opravljal z mladeniškim poletom, še v žalosti in Še srdit, ker mora porušeno graditi na novo, alt v sebi zadovoljen, da z delom ubija žalost in se za hipe oddaljuje od hišne nevolje. Hrabrost življenja se je prebudila v njem s sklepom: delati in z delom upreti se usodi. Nagon na bor-bo za obstanek je bil na začetku svoje zmage.
Z njegovo ženo je bilo vedno isto: danes malo boljše, jutri mnogo slabše. Trpela je in molčala in ni se zmenila za nobeno stvar, prikovana v svoji postelji kot živ mrtvec. Dve, tri ženske iz njenega prejšnjega poznanstva so došle iz radovednosti, da so jo videle in ji pri-pvedovale mestne novosti. No, ko so opazile, da jih ona niti ne posluša, niti jih ne vprašuje po ničemer, so odšle in se niso vrnile več, Naj-rajše je bila sama, ker je to ugajalo njeni dušf. Tedaj se je mogla nemoteno baviti s svojimi mislimi, na dolgo, po ves dan razmišljajoč o isti stvari Le močnejši nastopi bolečin so jo prekinjali v razmišljanju, a potem je zopet nadaljevala, kjer je bila prenehala. Bile so to stvari« ki ji poprej niso nikdar prihajale na um, ker nt imela nikdar pri£ke, baviti se z njimi, ki pa se £ sedaj, v dolgočasja ležanja in noči brez spanja, narinjajo.
b Vipave. Dne 24, t. m, je preminula v Št. Vida nad Vipavo čestita žena: Josipina Kavčičeva, vdova po pokojnem daleč na okoli znanem posestniku Franu Kavčiču, ki je nekdaj igral važno vlogo v javnem življenju v vipavski dolini. Pokojnica je bila iz nekdaj sloveče hiše Dolenčeve v Vipavi, znane pod imenom «pii Oberrichterjevih*. Bila je blaga žena in vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v blagem spominu.
Iz Vipave* Opozoriti moramo rojake po deželi, v Trstu in Gorici, na mladega človeka, ki si pridebiva sredstva na življenje na nedovoljen način. To je sin ugledne in obče spoštovane Hribove družine v Podragi. Mož hodi po vipavski dolini, po Krasu, po Goriškem m Istri in izvablja z raznimi pretvezami posojila in predplačila. Posebno rad se izdaja za Člana znane premožne družine Štefana Hriba v Vipavi. Znan je slučaj, da je dobil posojilo tudi v Trstu. Tudi ženi se, dasi ima zakonito ženo v Istri, Svarimo torej rojake, naj bodo previdni, če bi kdo prišel k njim in se skliceval na Hribovo družino v Vipavi. Člani te družine ne potrebujejo nikakih posejil.
MALI OGLASI

SOBO, eventuelno s hrano, oddam poštenemtl-mladeniču. Naslov pri upravništvu. 1304:
UGODNA PRILIKA. Odda se zaloga z vsem inventarjem, kakor tudi stanovanje. Naslov pri upravništvu.	1305
HIŠA, v dobrem stanju, zidana pred 12 leti, z 9 prostori, 2 shrambama, kletjo, vodovodom v hiši in z malim vrtom, v bUžini nabrežin-skega kolodvra, se takoj proda. Več se izve pri Fr. Nemec, Nbarežina.	13C6
KOZA z mlekom se proda. KariŠ, tovarna Dre-her, od 2 naprej.	I30S
Darovi m nssrecng žrtog u \m
Nabrala duhovščina idrijskega dekanata 60, Albin Šiškovič-Černikal na nab. poli št. 344 189, Josip Roje v Prapročah na nab. poli štev. 345 73, Nabrano med učenci ljudske šole v Na-danjem selu 37, ElizabetišČe Tomaj 30, I. Med-vedič, Klana 277, Oskar Delkin za uslugo g. JerkiČa 5, Fran Ločniškar, nadučitelj 25, Nabrano v Sežani v gostilni Mahorčič pri igri na krogi je: Bizjak 10, Škulj 11, Stare 11, Pečar 11, ZniderŠič (Adria) 11, Pire (Pula) 6, Žibema 5, Gerbec-Benko 2. Nabiralna pola šentjakobskega krožka «Odvada» in sicer: nabrano v gostilni Ivančič ob priliki praznovanja godov g. A. Stare in g. A. Ujčič 95, Jerič 30, N. N. 20, Mislej 5, Stavar 5, Frank 5, Zega 2, Ivančič Ida 2, Lužnik Marija 20, Družina Jančar 15, Kreševič Josipina 5, Lildgite 5, Napesse Ivan 2, StopariČ Štefan 5, Gombač Andrej 2, Toma-žič Andi e j 5, Melita 12, Ivane Marij 10, Kolar Fani 15, Kominski 2, Margon Iiugo 10, Ban Anton 5, Zabrič Ivan 5, Krpan Ivan 2, Rehar Josip 2, — Ivan Lah iz Sv. Mar. Magd. Sp. ker se ni udeležil koncerta pri Sv. Ivanu 10, Mesto darila svojemu najboljšemu razredniku abiturijenti idrijske realke 1920-21 50, A. M. Saršoni 200, T, P, D. E. za storjene usluge 74, Nab. poli 183 in 1S9 878, Narodno bralno društvo v Orehku 500, Nabiralna pola št. 497 g. Pavla Benko 387, Franc Mahnič - Sežana 10, din., Andrej Čeh - Sežana 10 din.
Zadnjiizkaz 107.803'65 lir, 1293'50 dinarjev, 1 dolar in 1'10 marke. Skupaj ii0.95i'65 lir, 1313*50 dinarjev, 1 dolar in 110 marke.
LOVSKA psica, rjave dlake, se je izgubila v Komnu. Kdor jo privede Alojziju Štolfa v Vclčjemgradu ali v Trst, Via Molino a Vento 41, dobi nagrado.	1307
DGTZČNA oseba, ki je pozabila hranilno knjižico v pekarni g. Lovrenca Rebula v ul, U-dine, je naprošena, da jo dvigne.	1309
ZA NASOSNS	8 SKUD
V počastitev spomina pek. Fr. Dominco nabrali v Komnu prijatelji in znanci L 100.— Trnovčan in Podgrajec sta se porvnala za L 50.— Veseli svatje «na ohceti» gč. Olge Peter-nel z mojstrom Skokom v ŠkoHjah zložili L 110.—. Nabrali so Nande v Škednju L 50.—. Štefan iz KopršČine L 71. —, gospa Viktorija Ravbar iz Dola L 40.—, oba Josipa iz Cola pri Repentabru L 97. Darovali so: gospa dr. V. v Trstu L 50.—, g. Gulič L 25, g. Ivan Brezavšek v Račičah L 10, g. Fr. Gregorič v Postojni L 50, g. na Cresu L 10, Čiialnićarji v Grahovem Bači L 144. Nadalje so dospele krajevne zbirke: iz Trsta: Sv. Jakob L 2S0, Sv. Mar. Magd. Soodnje L 531, Sv. Ivan L 800, Opčine L 100, i ž Krasa: Gabrovica p. Komen L 172, Štanjel L 149, Avber L 81; iz Istre: Sv. Ivan od Steme L 105, Lovran L 376, Klana L 540, Moščenice L 591, Veprinac L 865, Opatija L 972, Kstav L 1262, Volosko L 2180. — Današnja svota L 9817.—, Zadnjič izkazanih L 39.509 in din. 195' Do danes nabrano L 49.326 in din. 195.
PRODAJAM nove postelje iz trdega lesa po L 120, vzmeti po L 75, žimnice po L 60, a nečue omarice, chifioniere, umivalnike po izrednih cenah. Via Fcndcria 12, I. desno.
1310
VILA z vsem kemfortom cpremljega v Mariboru na prodaj. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Naslov pri upravništvu «Edino-sti.»	1301
PRGĐAJALKA katera je vodila že sama glavno tobačno zalogo in tobačne knjige, išče službe. Naslov pove upravništvo «Edi-nosti.	1293
ZLATO in srehrce krone plačam več kot drugI kupci, Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bJižini drvenega trga}.	23
POZOR! Srebrne krone in zlato .^o najvišjih cenah plačuje edini grosist Helleli Vita, Via Madonnina 10, L	38
wmim MR-RMCA
vabi vse one v tukajšnjo občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da dopošljejo tukajšnjemu občinskemu uradu v najkrajšem času svoje natančno izpolnjene družinske liste (ime, priimek, očetovstvo, materinstvo j dan in kraj rojstva ter sedanje opravilo in bivališče).
Te liste rabi županstvo za sestavo izkaza oseb, ki sd glasom st. germanske pogodbe zadobile italijansko drža\ Ijanstvo po polnem pravu (di pieno diritto). 609	Obč. komisar Fran Milost.

4
Gusti Res Anton Trebše
poročena Boljunec-Srpenica, 27. julija 1921.
598
A
Gabrijela Mrevlje Leopold Paljk
nadučitelj poročena
Sv. Križ-Lokavec, 27. 7. 1921.
6C8
Borzna poroiila.
Tecajli
Trst, dne 26. julija 1921.
Jadranska banka..............300
Cosulich	3G«
Dalinatia	272
Cerolimich................H 00
Libera Triestina......-.......46i
dvonadstropna, oddaljena dve minuti od postaje, ob cesti, v lepi legi, pripravna za trgovino ali krčmo. S hišo se preda eventuelno i'ekret ln posestvo. Zraven hiše velika klet za 200 hI vina z vsemi k'etirskimi potrebščinami. Vsa natančnejša pojasnila se dcfcijo v Livadah š . 605, fetra« glo
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29 Ptozza Oarlbaldl 3 (jtai Ewfcra)
Lloyd • • « • • Lussino . , • • Martinollcb . • • Oceani a , , • » Premuda • . • • Tripcovicli . . . Ampelea . • « • Cement Dalmatia Cement Spalato .
1585
§••«*••••*• 700
1G • i
)••«•*•••••• 30
,■•«•••*•••• 370
330 615 315
...........310
Trst, dne 26. julija 1921. Tttla valuta a« tržaškem tr|«i
avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone • dinarji •••*•■• lefi >•«*••■*• marke »*•*•••
dolarji......t
francoski franki • • • švicarski franki • • • angleški funti papirnati angleški funti, zlati . aapoleonl ••••••
• • » • •
2.75— 3.-t
28	.--29—
55.--56.50
30.- 31.—
29	.- 29 50
22.50- 22.60
176.-177.—
372.-374.—
82.25 — 82.50
96.- 99 —
79 50— 80 50
Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Oaribaldi št. 3, (prej Barriera)
MM pmšeU m mm
za konje, robato živino ovce, in prašiče, se rabi z najboljšim uspehom: ako živina ne more jesti, sJabo prebavlja, zboljšuje pri kravah mleko inje dobro varovalno sredstvo proti Iraž. boleznim Prašek proti kaši j u za konje. Sigurno sredstvo proti kašlju in pljučnemu kataru pri konjih.
Priporoča in razpošilja:	548
Lekarna v Vipavi
IBS BBI
IE S III
rl
— TVRDKA —
i oEBIASIO & DOMENIŠ!

Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34
priporoča svojo zalogo
[ČEŠKE STEKLEHINE!
I	Prodaja na debelo.	I
B Porcelan, lončevina, raznovrstna steklenina. —	|
m NajrazliCnejSe vrste korazarcevza pivo, vino,	m
likerje itd., steklenice, svetiljke, cilindri. Sipe	■■
IVa—2mm debele za stavbo v zabojih, na	■
željo tudi po natančnih merah.	B
III iHiimi
i
lAnDAKICUA DAMINA ■! Beograd. Celje, DubrovnlK, Rotor, Kran], Lluti-JHUKHIN)V\M DMMlfi ■ i Um mmt, MetM Opatija, Sarajevo,
. .„-mi vloge no branllne knjižice, žiro h Me vMe M itiiMelStnl P090JL! Mit, talk. Mar, lažrefr, Trst, ©len.
I 09* Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji "M | Postane zveze z vsemi večilnl kroji u ta-In Inozemstvu
Lih