IZDAJA CP-GORENJSKI TISK* - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN • TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, SREDA, 21. FEBRUARJA 1962 ŠT. 21 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO odvK?"3 Smer nai bo visiia °d Perspektivnih potreb Celotni družbenoekonomski razvoj še vedno terja. pospešen razvoj obrtnih in komunalnih dejavnosti kljub dokaj uspešni Izvršitvi pes-avl jenih nalog v preteklem*plansksm obdobju. To je sicer tudi popolnoma razumljivo, ker povečana industrijska in druga proizvodnja ter povečana osebna potrošnja zahtevata vedno nove obrtne In komunalne usluge. Vsa že obstoječa mreža uslug pa se mora okrepiti in razširiti. VARNOSTNI TEHNIKI, SOCIALNI DELAVCI IN ZDRAVNIKI PREDLAGAJO: Kazni in nagrade za mojstre in tehnično osebje pri iskanju poti za preprečevanje nesreč Lani je število nesreč v našem j izplačujejo velike vsote za zaščitna okraju hudo naraslo in doseglo - i sredstva, za izboljševanje delov-4073 primerov. Ko so se v pone- nih pogojev in tudi za varnostno del jek člani skupščine Okrajnega 'službo, ostali kolektiv ne vklju-zavoda za socialno zavarovanje i čuje v te napore. Zlasti pa bi bilo zbrali na redno letno zasedanje, ! laffko veliko napravilo tehnično JESENICE — Vlaki potujejo brez potnih listov. Ko jih SDUstHo nn tirih . u « meji. Na sliki Je vlak, ki je pripravljen, da oddrvi v &tfB&X& predor.ZaUStaVlJa,° niti na Z Gorenjske 180 mladih na zvezni akciji Letošnja zvezna mladinska de lovna akcija na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti-« naj bi zajela 95,5 km dolg odsek od Pa-račina do Ralje pri Osipaonici v Srbiji. Tam bo treba zgraditi 13 večjih mostov. 18 nadvozov in 5 prometnih vozlov. Pri tem bo tre-izkopati okoli 2,300.000 kubikov zemlje, delovni učinek pa naj bi znašal nad 390.000 kvadratnih me-trov betonskega in 320.000 kvadratnih metrov asfaltnega vozišča, sča. Kot smo zvedeli na Okrajnem komiteju LMS Kranj, bo mladina z Gorenjske zastopana na tej delovni akciji z eno brigado in pol. Polovica delavsko-kmečke mladinske delovne brigade, ki bo štela 60 fantov in deklet in bo združena z novomeško brigado, bo odšla na delovišče 8. maja. V poletnih mesecih pa bo odšla na zvezno akcijo srednješolska brigada z 120 mladinci in mladinkami iz našega okraja. Predvidene pa so tudi lokalne mladinske d"'~vne akcije na Go- I renjskem, m sicer: gradnja žičnice izped Golice na Crni vrh, priprava smučarske tekmovalne proge v Kranjski gori ter ureditvena in preureditvena dela športnih parkov v Kranju, Radovljici in Jesenicah. — St. S. Obrtna in komunalna dejavnost ta d?.nos pred dokaj kočljivim problemom. Za nadaljnji uspešni razvoj ji primanjkuje prepotreh-na- orientacija. Tega se pristojni organi tudi v polni meri zavedajo in zato skušajo na začetku sedanjega planskega obdobja čimhi-treje začrtati najustreznejšo razvojno smer teh dejavnosti. Delež k tej rešitvi je prineslo tudi posebno posvetovanja o problemih obrtništva in komunalne dejavnosti, ki je bilo pretekli teden. Nova gospodarska politika, ki se je pričela uveljavljati v našem no največ razpravljali prav o tem. 2e uvodno poročilo predsednika OZSZ Iva Majdiča je predvidevalo nekatere konkretne ukrepe, ki naj bi vplivali na omejevar.je števila nesreč, ki postajajo gospodarsko in moralno zlo v današnjem razvoju. Predlagal je, naj bi Okrajni zavod oziroma podružnice organizirale posebna posvetovanja o teh problemih. Se posebno pa naj bi razprave o tem prenesli na samoupravne organe in celotne kolektive, kjer je nadpovprečno število nesreč oziroma kjer so nesreče prepogoste. Proti rx!jet-jem, kjer ne bi pokazali razumevanja za te napore in bi puščali delavce še naprej v neprimernih delovnih pogojih ter tako povzročali nesreče, bi morali izvajati določene sankcije. Ko 60 v razpravi razčlenjevali ta problem, so ugotavljali, da je del krivde treba iskali tudi pK naporih za povečanje delovne storilnosti. Tako je to že lani, a isto je pričakovati tudi letos, pustilo dokai v ozadju ostale probleme — vključujoč tudi varnost pri delu. Tudi delavci — proizvajalci čestokrat odklanjajo zaščitna sredstva in druge preventivne ukrepe v enostranski težnji za večjo delovno storilnostjo in dohodki. Vendar, kot so menili na skupščini, gre tu za našega delavca, ki moi*a biti zaščiten. Upoštevanja vreden predlog za eno izmed oblik pri iskanju izhoda iz teh težav je predlagal Ivan Bečan iz prakse kolektiva Agro-servisa v Kraniu. Predlagal je. naj bi v pravilnikih o delitvi osebnega dohodka predvidevali pesebno stimulacijo za tehnično osebje, za mojstre, obratovodje itd. za preprečevanje nesreč. V dosedanji praksi se marsikje dogaja, da se tudi v kolektivih^ kjer osebje. Zato naj bi bilo to osebje posebej nagrajeno za zniževanje števila nesreč in seveda tudi obratno — prizadeto pri prejemkih ob povečanju le-teh. Predstavnik kolektiva Veriga iz Radovljice je povedal tudi primer, da je bila pri njih lani 101 nesreča pri delu in 152 nesreč izven dela. To se pravi, da težišče naporov za preprečevanje nesreč ne sme biti osredotočeno zgolj na delovnih mestih v podjetjih, marveč tudi na bivališča teh delavcev, na njihove domače razmere in gospodarstvu nekako pred letom dni, je ponekod dokaj ostro posegla tudi v že obstoječe plane o razvoju posameznih, družbenih obrtnih in komunalnih podjetij. Zato bi bilo smotrno, da bi vse.take plane ponovno pregledali in Ugotovili, če predvidena perspektiva ustreza nadaljnjemu razvoju celotnega gospodarstva. V primeru, da bi bila ta orientacija slaba, pa naj bi se prizadeta podjetja preusmerila na druge, dejavnosti: 8e ni mogoče drugače rešiti podjetja. Od pravilne orientacije obrtne in. komunalne dejavnosti je nedvomno v znatni meri odvisna tudi realizacija sedanjega petletnega plana. Pri nadaljnjem usmerjanju teh dveh dejavnosti pa bodo morali odigrati pomembno vlogo tako občinski ljudski odbori in obrtno-komun-dna zbornica. Tj naj bi ob upoštevanju potreb prebivalstva in potreb po storitvah na področju proizvodnje in družbenih služb določili razvojno 6mer storitvene obrti. Vsem komunalnim podjetjem, ki pa imajo trenutno še položaj zavoda ali uprave, pa je treba dati status pod- potrefce, zakaj vse to hudo priza- | -ietJa- Ta naJ združuje vse komu-dene posameznike in tudi celoto. Tudi član Republiškega zavoda za socialno zavarovanje Jože Jurač je bil tega mnenja in je celo 6 j podatki v okviru republike podprl j ugotovitev, da so tudi nesreče izven dela velik problem. Razen predlogov v zvezi s preprečevanjem nesreč so dali tudi pobudo, naj bi po vseh občinah sindikalne organizacije organizirale razprave o tem, kot so to naredili že na Jesenicah. K. M. nalne dejavnosti na področju določenega kraja oziroma mesta; poslujejo naj na podlagi gospodarskega računa. Proizvodna obrtna podjetja naj uveljavljajo industrijski način dela in s tem omogočijo nadaljmj|[ razvoj predvsem tistih proizvodnih dejavnosti, ki s svojimi proizvodi dopolnjujejo asortiment blaga za široko potrošnjo. Tista obrtna podjetja, ki nimajo perspektive v sedanji dejavnosti, naj se preusmerijo na take proizvode, po katerih je na trgu še vedno povpraševanje. Načrti o razvoju posameznih podjetij naj temelje le na izračunih o nadaljnjih potrebah prebivalstva po obrtnih uslugah. Prav tako morajo občinski ljudski odbori zagotoviti za razvoj storitvene obrti tudi potrebna finančna sredstva. Delovni kolektivi pa naj samoiniciativno p oskrbe za boljšo tehnično opremljenost svojih obratov in na ta način kvalitativno in kvantitativno izboljšajo svoj proizvodni proces. Pri vseh teh nalogah, ki čakajo obrtno in komunalno dejavnost, pa bi bilo napačno, če bi popolnoma prezrli tudi obrtnega n komunalnega delavca-proizva-jalca. Poskrbeti je treba za izboljšanje ne samo njegovih delovnih pogojev, temveč tudi za izboljšanje njegovih pogojev izven delavnice (stanovanjska in druga vprašanja), za kar so bili do sedaj prav ti proizvajalci pogosto prikrajšani. — P. Več kot 4 milijarde Priprave na Dan mladosti 2000 udeležencev v Bitoli za urejanje lokalov v prihodnjih petih letih mesto izvozu Člani Izvršnega odbora Okrajnega odbora SZDL so v ponedeljek na svo': seu razprav)-'ali o nekaterih smernicah predloga resolucije o gospodarskem razvoju našeg okraja v prihodnjih petih letih. V uvodu resolucije so pogrešali močnejši poudarek na državljanih pri uresničevanju postavljenih načel. Druga pomembna pripomba je bila, da je treba dati v tem dokumentu še- važnejše mesto izvozu, zakaj naša industrija bo morala iskati izhod na tuja tržišča pri prodaji ovojih izdelkov. Prav tako so menili, da kaže dati jasnejšo perspektivo družbenim službam oziroma izvengospodar-ski dejavnosti in sploh s konkretnimi JSHftSafki i!-meriti njihovo pot v p-' oA»fih let:h. V razpravi o družbenem standardu so se dlje z--'-'r':'3""v: o stanovan'-eki .'nji. Prevladala ie misel, da b: kazalo upom oje iskati oblike 73 zbiranje sredstev državlja- n,v -n J*'ne in politične organizacije "poro Zaradi pravočasnih priprav na letošnje praznovanje »Dneva mladosti« je Občinski komite Ljudske mladine Slovenije v Kranju te dni sklical posvet vseh, ki se bodo udeležili VIII. festivala »Bratstva in enotnosti*-, ki bo letos od 23. do 25. maja v Bitoli. Mesto Kranj bo zastopalo okoli 80 mladincev m mladink, ki bodo tekmovali v šahu, namiznem tenisu, rokometu, odbojki, streljanju in atletiki. Razen tega bosta v Bitolo odpotovala tudi folklorna skupina in zabavni orkester z dvema pevcema slovenskih narodnih pesmi. Na letošnjem VIII. festivalu -Bratstva in enotnosti« v Bitoli bo sodelovalo okoli 1000 mladincev im mladink z Reke, Slavonskega Broda, Bosanskega Samca. Titograda, Subotice, Niša, Gornje Radgone, Mostarja, Nikšiča, Pri- J št ine in Kranja. Razen tega bo \ na festivalu nastopilo tudi okoli 1000 mladincev in mladink iz Bi tole. Od novosti, ki jih bodo uvedli na letošnjem festivalu, to so se dogovorili tudi že na prvem sestanku vseh predstavnikov udeležencev, ki je bil pred kratkim v Bitoli, je ta, da bodo kulturne skupine pripravile še tehrnejši program, kot je bil doslej. Nekateri bodo naštudirali tudi dramska dela, na sporedu pa bo tudi komorna glasba. — M. 2. Povečani narodni dohodek in ob tem višji osebni dohodek v zadnjih letih je . povzročil tudi povečanje prometa v našem gostinstvu za 73 %, v trgovini za 78 %. Toda skladno s tem povečanjem prometa, skladno z ekonom skim razvojem sploh se niso razvijale tudi zmogljivosti teh dejavnosti, ki pa predstavljajo bistveni element družbenega standarda. To so ugotovili na razširjeni skupni seji upravnih odborov gostinske in trgovinske zbornice za okraj Kranj, ki je bila v ponedeljek, 19. t. m. v Radovljici. Seje so se udeležili tudi predstavniki turistične dejavnosti, ljudskih odborov itd. V uvodnem referatu in v dveh poročilih vsake omenjene zbornice je bilo prikazano nekaj najvažnejših problemov v zvezi z razvojem turizma in gostinstva našega okraja v. prihodnjih 5 letih. V tem času bodo močno povečali investicije za urejevanje trgovinskih in gostinskih lokalov. Namesto 242 milijonov dinarjev letno, kolikor so v zadnjem obdobju investirali za potrebe gostinstva, bodo ta sredstva zdaj povečali na 549 milijonov letno. Prav tako je predvideno, da bodo do 1965. leta namenili za potrebe trgovine milijardo in 740 milijonov dinarjev, kar pomeni več kot 4 milijarde investicij za obe dejavnosti. Na seji so mnogo razpravljali o sedanjem stanju in o možnostih, da bi te dejavnosti same zbirale sredstva kot pač druga gospodarska podjetja. Tako so med drugim predlagali, naj bi promotn! dr vek v celoti prenesli na trgovina Hkrati so izraSe.li že'jo. da bi ljudski odbori v svojih pe-~->ek-tivnih načrtih predvideli pogrebe teh dejavnosti ter dali kolekIivom možnost lastne ekonomske osnove, kar naj bi hitreje utrjevalo samoupravne organe in zravnavalo delavce teh strok z delavci v ostalih gospodarskih deiavnostih. K. M. Dve skrajno; Smo v času zelo živahne družbene dejavnosti. Na oglasnih deskah, na vratih in drugod se kar vrstijo obvestila oziroma vabila na letne občne zbore, na konference in sestanke. To ni samo na Jesenicah, v Kranju in v drugih središčih, marveč tudi v vsaki vasi, v vsakem naselju. Vse družbe- p^f-^r>>75 <*ob~inn, za katero je V prvi vnsti dolžan prispevni: koriiStnik. V drugim delu programa so raz- p,...v" .»•' ! v 'cinkom progra- mu. Izoblikovali so misel, naj bi tudi z-3 negospodarske investicije uvej*av''i pr>?:-> kr3d:M»vu>'a. kot je }to v gfcMfrođaTBtvu. To naj bi predvsem zar-strilo kriterije ekonomske utemeljenosti posameznih objektov in Kritično presojanje o tem, preden se začno priprave za gradnje. - K. M. čajo svojemu članstvu o delu, pripravljajo programe za prihodnjo dejavnost itd. Upravni organi in gospodarske organizacije pa pripravljajo prav tedaj svoje obračune za preteklo obdobje in zbirajo podatke in predloge za izdelavo letnih planov, preračunov itd. Zaradi te živahne razgibanosti vseh naših organizacij, društev in drugih, pa prav zdaj prihajajo tudi najbolj do izraza subjektivne sile. Prav zdaj je nadvse važ- no, kako se zasledujejo določeni cilji im. perspektive, krko so med ekonomskimi in gospodarskimi ugotovitvami vsklajuje smer naših' družbenih odnosov, smer našega splošnega sistema. Pri tem ne gre za to, kako je vse to vskla-jeno v poročilih, marveč gre zlasti za to, kako to razumejo, kako o tem razpravljajo ljudje sami — članstvo teh organizacij. Se bolj točno povedano, gre za to, kako posamezni člani ZK, SZDL, sindikalnih in drugih organizacij ob teh priložnostih kot državljani, kot občani, kot člani raznih samoupravnih organov, in drugih organizacij zastopajo splošne politične smernice, kako se oglašajo v razpravah in še zlasti, kako se potem na svojih delovnih mestih zavzemajo za uresničevanje postavljenih načel. (Nadaljevanje na 2. strani) Smarjetna gora slovi že od nekdaj kot priljubljena Izletniška točka Kranjčanov. Zato ie kranVtn pj* ninsko društvo začelo že pred leti obnavljati požgano postojanko, vendar so morali dela M manjkanja denarja ustaviti. Po dokaj dolgem premoru zdaj z gradnjo nadaliuleio tako "rt* h«™ £ letos dobili v neposredni bližini Kranja sodoben turistični objekt. ^t^S^^^J^tl t 300 sedežev v notranjosti in okrog 400 sedežev na prostem. Razen tega toofiS^^^?u*J% ležišči. Predvidevajo tudi rekonstrukcijo ceste, tako da bo Smarjetnf g£ do^f?^"^ - TE DNI PO SVETU •_,___._________. t # PREDSEDNIK TTTO V KAIRU Na povratku iz Sudana je predsednik Republike Josip Brez Tite v Kairu nadaljeval m predsednikom Naeerjem politične razgovore. Trto se bo s svojim spremstvom še nekaj dni zadržal v Egiptu. Obiskal je že jez na Nliu v bližini Kaira. % NEMČIJA ŽALUJE Posledice velikega neurja in poplav v okolici Hamburga še vedno niso povsem vidne. Najbolj je neurje prizadelo mesto Hamburg, kjer cenijo, da Je v narasli vodi in poplavljenih predelih našlo smrt okoli 19 ljudi. Število žrtev je verjetno še večje, kar bodo lahko ugotovili po nekaj dneh, ko voda upade. Vseh žrtev, ki so podlegle v toj veliki nesreči pa je več kot 250. V Hamburgu je najmanj 70.000 ljudi ostalo brez strehe in jim je uspelo rešiti le golo življenje. Materialna škoda je ogromna. Po pr-vfh cenitvah presega vsoto mafci-jardo mark. # COMBE IZIGRAVA SPORAZUM Katanška vlada je sporodiia, da je njeno orožni sivo vdrlo v mesto Konzolo na severu Katauge. Sporočilo trdi. da so pregnali n mesta in njegove okolice čete osrednjo kongoške vlade, kj »da so zbežale v popolnem neredu in pustile za seboj veliko vojaške sklenjen v Kiloni s predsednikom osrednje vlade Adulom, Katanški parlament je postavil osrednji vladi vrsto pogojev za uresničitev enotnosti. # PRED RAZPLETOM ALŽIRSKE DRAME Rezultate skritih razgovorov med Francijo in asno alžirsko vlado bodo iznesH pred Nacionalni svet alžirske revolucije. Sodbo o tem bo dalo to predstavniško telo. Nekateri so mnenja, da edino vrhovna oblast alžirske revolucije lahko sprejme nekatere obveznosti, ki jih francoska vlada zahteva od neodvisne Alžirije. 6 IZGUBE V VIETNAMU V Ameriki prevladuje mnenje, da bo »ameriška prisotnost« v tem delu Azije nujna še nekaj let. Poročila o omeriškrh izgubah v džunglah Vietnama so vznemirila washmgtonske politike. \ 0 NEGODOVANJE V AMERIKI Včerajšnji »New York Time« je prinesel članek, ki je poln negodovanja zoper zahodne zaveznike, ki v politiki do Kube ne marajo slediti z merami, ki so jih ZDA podvaele proti kubanski vladi. judje in dogodki Povojna Italija Je verjetno prvič brez vlade po zaslugi enega samega moža — njenega predsednika Fanfanija. Padec njegove vlade ni znak neke politične krize, ampak zasnova širših političnih sprememb, ki nastajajo v italijanskem političnem življenju. Fanfanijeva zmaga na kongresu vodilne in najmočnejše italijanske stranke — de mokri sija nov v Neaplju in prenosno v a demokrščanskih smernic k vladi »levega centra« so znaki, ki kažejo, da tudi v tej stranki pridobivajo na moči sodobnejši tokovi. Fanfanijeva zasluga je, da se je s svojo strankarsko palico oprl na konkretne italijanske razmere, ki zahtevajo odstopanje od starih pravil in zastarelih strankarskih načel. V čem je Fanfanijeva skrivnost in zasluga? Ta nizko ra-ščen Italijan je pobiral aplavze z izredno naglico in z vidnim smislom za praktična dejanja stranke, ki bi naj privedla do določenega cilja. Šibke strani vseh dosedanjih vlad vladajoče stranke je odkrival z realističnim posluhom. Ko je pred letom z govornice zaslišal Neni-jevo ponudbo, da bi socialisti podprli »vlado levega centra«, ki bi imela naprednejši politič- ni načrt, je o preosnovi »stare vlade« začel odkrito razmišljati. Ko je na kongresu v Neaplju uredil strankarske zadr/ke in dobil vitamine za poživitev krvnega obtoka, se je lotil načrtov, ki pravzaprav pomenijo kvaliteten skok naprej T italijanskem polita dnem življenju. Ni videti po vsem tem riti malo protislovno, da Italija z vladnimi spremembami stopa v neko no- , i«uwiiinMiuimmwi!H!Mlji načrt. Premik v levo ne gre se- darsld položaj močno izboljšala. I veda brez točne politične opre- Delavci so srprlčo porasta mezd | delitve. Za podporo socialistov in povečanja industrijskih zmor- i v parlamentu Do Fanfam* moral spremeniti bistvene poglede na nadaljnji razvoj, to pa pomeni spremembo starih vladnih načel in njene gospodarske in socialne politike. »Vlada levega centra« je osnove nove politične smeri že postavila. Ker so celo komunista zelo previdni v oce- ljivosti ugodno zboljžali svoje I življenjske pogoje. Prav tako Je | na severu skoraj odpravljena § brezposelnost. Italijanska drŽav- | na blagajna se je na koncu Lan- g skega leta ponašala s tremi milijardami dolarjev viška. Vsi u uspehi niso ohromeli razumnega iskanja in prizadevanj, da mm RIMSKI VRELEC vo obdobje, U še dokončno nd izoblikovano niti razčiščeno do to mere, da bi italijanski socialisti brez pridržkov podprli načrt nove vlade »levega centra«. Dokaj nestabilno vlado bi zamenjala vlada, ki bi jo sestavljale tri politične stranke: de-mokrisijani, socialdemokrati in republikanci Usmerjanje jedra demokrščanske vlade proti levici s pritegnitvijo socialnih demokratov in republikancev pomeni odtujevanje od tradicionalne navezanosti na liberale, ki je bila dolga leta osnova De Gasparijeve trdnosti. Fanfam" se odreka sodelovanju z desnico z namenom, da bi dobil podporo socialistov, Id bodo z določenimi pridržki najbrž podprli vladni nje vanju te smeri, pomeni ta premik v levo v Italijanskem političnem mozaiku obdobje bolj trdnih vlad in naprednejšega pojmovanja razvoja Italije. Premik na levo ni prišel brez nasprotovanja. Vrhovi italijanske desnice in zlasti premožnejši sloji ne odobravajo nove socialne jše politike levega centra. Fanfaro* odpira s svojim vladnim načrtom »malim ljudem« v Italiji nekaj več upanja za zboljšanje njihovega položaja. Zlasti to velja za nerazvita področja juga, ki jih lahko dvigne samo z načrtnim vdorom industrije. To je bilo tudi osnovno gibalo, da je prišlo do naslonitve na zmerno levico. Res je, da je Italija v zadnjih letih svoj gospo- najde skladnejša politika za Se hitrejši vzpon italijanskega gospodarstva. Veliki karteli v avtomobilski, kemijski in petrolejski industriji spoznavajo, da bodo konkurenčno mesto v nem trgu lahko zadržan z načrtnim usmerjanjem d&rstva. To je razlog, da je načrtovanje v gospodarstu prfifto T načrt bodoče vlade. Razen tega se je vlada levega centra odločila za nacionalizacijo nuklearne energije in v prihodnjih lotih bo najbrž prišlo tudi do podržavljenja izvorov eJcfclNUhfrg energije. To — razen drugih naprednejših pojmovanj — veliko več zaupanja v vlado vega centra. Zdravko TomotoJ iiitiiHiHKitirarai^ nniH«HuiiiimiHii!!uiiuHWHii;i!ii]inBnrflfliinn Dve skrajnosti tem prekršil sporazum, ki je bil GLAS BRALCEV (Nadaljevanje s l.str.) Čeprav je III. plenum CK ZKJ opreme ki streliva«. Gombe Je sjJ38"0 usmeril uveljavljanje subjektivnih sil, tako da pri nas ni kričečih primerov takšnih sLabo-sti, pa je vendar še zmeraj tu pa tam moč opaziti dvo skrajnosti. Prva je ta, da politične organizacije tn njihovi člani dvigajo roke, češ, da je to tipravno-stro-kovna stvar in da se ne smejo »vmešavati«, druga skrajnost pa je, da se politične organizacije po-lastigo operative. O škodljivi politiki »nevrnešava-nja* je bilo slišati ob posameznih primerih po delovnih kolektivih pri izdelavi pravilnikov o delitvi dohodka itd. Tako so se namreč opravičevali posamezni predstavniki političnih orgamzacij in pustili, da se je vsa stvar opravila le v ožjem krogu (računovodstvo in strokovno' osebje). Seveda je pod tem izgovorom ponekod čutiti željo »po miru-, da bi se nikomur no zamerili itd. So dobro. d8 teh primerov ni veliiko. Hkrati pa j*re ob tem tudi za osebno odgovornost posameznikov, zlasti članov ZK. V Tržiču in tudi drugod se je namreč v zadnjem času pokazalo, da komunisti niso bili navdušeni za to, da bi osnovali svojo organizacijo v določenih ustanovah, in so se zavzemali, da bi Se vnaprej ostali v organizacijah na terenu. Slutili so namreč, da bodo morali btti v kolektivih v MALOMAREN ODNOS DO DRUŽBENE LASTNINE Kmetijsko posestvo Sorsko polje— Zabnica ima v svojem sestavu tudi gozdove ,ki jih izkorišča za svoje potrebe. — Ti gozdovi so raztreseni po območjih krajevnih odborov Zabnica in Bitnje. Ker še niso bili arondirani, je med njimi zelo težak nadzor. Posestvo bi zaradi tega moralo imeti logarja, ki bi skrbel za te gozdove. To bi se posestvu prav gotovo splačalo, saj 6o v zadnjih letih v teh gozdovih pokradli ž o zelo veliko stelje in drv. Letos so se nekateri brezvestneži pošteno založili s steljo in drv-mi. saj so za to lahko izkoristili ugodno zimsko vreme. — Vprašujem so, kateri kmet bi dovolil, da bi se po njegovem gozdu tako delalo. Toda tudi vodstvo posestva bi moralo u kreni t i vse potrebno in obvarovati svoje gozdove. Brez-vestneže. ki ne vedo, kaj je družbena lastnina in ki jim ni nikoli dosti, naj bi doletela zaslužena kazen, razen tega pa naj o njih razpravljajo tudi družbenopolitične organizacije na vasi. Anton Jereb, Zabnica PRIPOMBE H GRADNJI NOVE SOLE DOVJE-MOJSTRANA Vsi smo bili veseli, ko smo zvedeli, da bomo dobili novo šolo. Ni pa nam všeč prostor, na katerem naj bi nova šota stala, in to zaradi tega, ker je lokacija predvidena na senčni strani. Velikokrat se poudarja, da morajo biti šolo, bolnice, otroški domovi in razne drugo podobne ustanove na prostoru, na katerem je dovolj sonca. -Tudi dosedanja Šola v Dovjem, zadružni dom in kino dvorana stojijo na sončnih prostorih. Prav gotovo bi bilo tudi za novo šolo mogoče najti primeren prostor. Na senčnih mestih je posebno pozimi malo sonca, največkrat tu leži še megla. Tudi obiskovalci Doma val i do v v Mojstrani se pogosto pritožujejo, ker stoji ta dom na senčni strani. Star ljudski pregovor pravi: »Ce prideš v Mojstrano, je tako, kot da bi prišel v Sibirijo; toda za en kožuh je bolje na eončni fctrani." Čudno je, kje so sedaj tisti, ki vedno poudarjajo: »Dajte otrokom sonca!« Franc Kompare, Belca 27 ospredju pri urejevanju osebnih odnosov, pri urejevanju samoupravnih organov v teh kolektivih itd .A to seveda ni lahko. Na terenu pa niso kneli takih problemov. Druga skrajnost: za ha janje v operativne posle, je prav tako škodljivo. Prav ob pravilnikih je bilo ponekod opaziti tudi to slabost. Namesto da bi na sestanku osnovne organizacije ZK razpravljali o ciljih, h katerim težimo s temi pravilniki, o konkretnih razmerah v kolektivu, namesto da bi razpravljali o značilnostih, ki so predvidene s temi predlogi, o morebitnih variantah ali celo o spornih problemih, so na takih sestankih samo brali izdelane predloge od člena do člena, od številke do številke. Zato je logično, da so se zgubili v podrobnostih ;i razpravljali prav tako kot na delavskem svotu ali upravnem odboru. Ob takih razpravah je ostala v ozadju problem a tika odnosov, eo ostali problemi razširje-vanja in utrjevanja samoupravnih organov v ekonomskih enotah in podobno. Čeprav ti dve skrajnosti nista tako značilni in ne predstavljata večje ovire pri celotnem razvoju, pa sta ponekod vendarle škodljivi in jih je prav v tem času živi ime dnržbene dejavnosti treba imeti pred očmi in se jih izogibati. — K. Makuc Obisk v Kmetijski zadrugi Naklo Uspehi s prevzemom zemlje privatnih proizvajalcev ZADRUGA JE PO ZDRUŽITVI S KZ GORICE IN KZ PODBREZJE POSTALA MO&ti GOSPODARSKA ENOTA —LANI JE PREVZELA 150 ha ZEMLJE, ZDAJ PA SKLEPA £ ZA 50 ha POGODB Bo lanskoletni združitvi prej teritorialno manjših in ekonomsko šibkejših kmetijskih zadrug so te organizacije postale pomembnejši činitelj v kmetijski in gozdarski politiki na vasi, čeprav se še vedno opaža, da svojo funkcijo sprejemajo preveč enostransko: premalo skrbijo za organizacijo kmetijske proizvodnje na svojem področju, preveč pa se ukvarjajo s prodajo proizvodov svojih ekonomij in odkupom ter prodajo kmetijskih pridelkov svojih članov. Sicer se opaža počasni kvalitetni premik na tem področju, vendar zares prepočasi. Obiskali smo Kmetijsko zadrugo Naklo in se pogovorili s tamkajšnjimi predstavnika o njenem delu in načrtih za letošnje leto. Zadrugi Naklo sta se 1. januarja lani priključili prej samostojni zadrugi Gorice in Podbrezje. S tem je zadruga postala močna gospodarska enota, ki jo kmetijski proizvajalci vse bolj sprejemajo kot nujno pri njihovi privatni proizvodnji, če nočejo doseči kakršenkoli uspeh. Zadruga Premalo mlajših poslušalcev Planinsko društvo v Kranju je pripravilo za prijatelje planin več kvalitetnih pre vanj. 27. februarja bo na »sporedu kar dvoje tem — Kranjski alpinisti v Crni gori in v Centralnih Alpah. Predavatelj-alpinist Zvokelj bo prikazal lepote manj znanih črnogorskih gora, kjer turizem zaradi oddaljenosti in pomanjkanja koč še ni razvit. Nasprotno pa nudijo Centralne Alpe gornikom povsem druge možnosti delovanja. Vsekakor zanimiva primerjava dveh razdtčrrih gorstev. Vabimo vas na petkov kulturni večer, ki bo 23. februarja 1962 ob 19. uri v Pionirski knjižnici. Tokrat je na sporedu SLOVENSKA KULTURNA REVIJA PERSPEKTIVE Razgovora se bo udeležilo 8 sodelavcev Perspektiv. Pripravite se na razgovor. Klub kulturnih delavec Krami IGRALCI IZ BITNEGA SO GOSTOVALI V GORJAH Igralska skupina Svobode Rudolf Jeuretjč iz Ribnega pri Bledu je v letošnji kulturni sezoni med drugim uprizorila sodobno komedijo Marijana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«. Delo ©o že igrali na domačem odru, minulo soboto pa so gostovali z njim tudi v Zgornjih Gorjah. Z gostovanjem v Gorjah so dobro uspeli. Nadvse razveseljiv jo bil obisk, saj so prebivalci Go-rij in okoliških naselij napolnili dvorano TVD Partizana do zadnjega kotička. Pa ne samo to: gledalci so prizorom na odru sledili z velikim zanimanjem, celotno uprizoritev pa sprejeli z zadovoljstvom. Delo samo je spretno napisano, s posluhom za današnji ča« in razmere, je aktualno in dokaj duhovito zasnovano, čeravno igralci so k uspehu prispevali mu ne manjka šibkih mest. Tudi svoj delež. Uprizoritev je bila kar enovita in sproščena in je dobro poudarila osnovno misel. Igralci so se potrudili. Tudi režijski prijemi s« bili domiselni, le da so nekateri prizori ostali medli in premalo izraziti, zlasti takrat, ko sta bila potreebna spretnost in dinamika. , Večina igralcev se je potrudila z izgovorjava Delo je zrežiral J^IeJ Vovk iz Ribnega. — Kot so povedali, nameravajo z delom gostovati še v drugih krajih. — J- B« Upamo, da bo tokrat dober obisk dokazal, da cenimo tudi podvige naših domačih, kranjskih alpinistov. Predavanje je posebno poučno za mladino, ki se podobnih predavanj vse premalo udeležuje. — Marsikdo je zamudil lepo priložnost, ker ni slišal zadnjega planinskega predavanja znanega italijanskega alpinista Riccarda Cas-sina, vodje ekspedicije na Mount Kinley v Severni Ameriki (6178 metrov). Posrečena je bila kombinacija ponazoril prekrasnih barvnih diapozitivov in lepega dopolnilnega filma. Predavatelj je predaval v italijanščini, vzorno pa je prevajal dr. Avčin. Videli smo požrtvovalno reševanje ozebloga tovariša ekspedicije, ki so ga prinesli v velikem nahrbtniku v viharnem vremenu preko poledenelih strmih sten na ledenik in od tam s helikopterjem v dolino. Obisk takih predavanj naj bi starši in šole toplo priporočile ndadimi. Tako bi mladina lahko NESREČE GOZDNI POŽAR NA POSAVCU V ponedeljek, 19. februarja ob 14.30 uri je začelo goreti na gozdni parceli Marije Pogačnik na Po-savcu. Pogorelo je okrog 600 površinskih metrov grmičevja in suhe trave. Skoda sicer ni velika, saj so gasilci požar takoj omejili. Sodijo, da je požar zanetil mimoidoči, ki je odvrgel ogorek v suho travo. POVOZILA GA JE _ TOVARNIŠKA LOKOMOTIVA V ponedeljek, 19. februarja ob 5. uri je ozkotirna električna lokomotiva, ki vozi med Jesenicami in Javornikom, povozila 34-letnega Martina Laknerja z Jesenic. Lak-ner se je precej vinjen napotil po progi in je preslišal, da prihaja lokomotiva. Ta ga je podrla, pri čemer je dobil pretres možganov in še nekatere druge poškodbe. Ponesrečenca so nezavestnega prepeljali v jeseniško bolnišnico. spoznala, da ji taka predavanja nudijo več vzgojnega, kot pa na primer osladni in manjvredni filmi ali pa plehke popevke. Planinsko društvo Kranj ima za prihodnja dva meseca na sporedu še več predavanj domačih in inozemskih predavateljev. Celoten spored predavanj bo objavljen v izložbenem oknu društvene pisarne na Koroški cesti. - J. S. je lani dosegla že za 20 odstotkov večji bruto produkt kot pa so ga leto poprej imele vse tri bivše zadruge skupaj. V drugi polovici lanskega leta so krajevni odbori SZDL vasi Struževo, Kokrica in Rupa skupaj s kmetijskimi proizvajalci teh področij sprejeli sklep, da se tudi te vasi priključijo zadrugi Naklo, saj so bili kmetje teh vasi že od nekdaj bolj navezani na Naklo kot na Kranj. Ekonomska okrepitev zadruge dovoljuje in omogoča, da se zadruga zelo zanima za prevzemanje zemlje od privatnih proizvajalcev in za organizacijo lastne proizvodnje na tej zemlji. Lani so prevzeli okrog 150 ha zemlje, zdaj pa sklepajo pogodbe za prevzem še 50 ha. Največ zemlje je zadruga prevzela od kmetov, ki zemlje zaradi starosti ne morejo več obdelovati, naslednikov pa nimajo, ker sp se zaposlili v industriji. Nekaj zemlje pa je zadruga prevzela tudi od tako imenovanih polkmetov, ki nimajo ekonomskega interesa obdelovati nekdaj majhne in raztresene parcele. — Večino zemlje zadruga prevzame pogodbeno za 10 do 15 let s pravico, da zemljo lahko arondiTa. Zdaj pa nameravajo napraviti tudi nekaj kupoprodajnih pogocito za okrog 10 ha zemlje, ki jo bodo plačali po ceni, kakršen je 5-kratni katastrski dohodek odkupljenega zemljišča. S prevzeto zemljo so bili lani že doseženi lepi uspehi, saj je bila zemlja lepo obdelana (prej pa je bdla že vrsto let močno zanemarjena zaradi pomanjkanja delovne Bile) in so člam' zadruge na številnih sestankih pohvalili tako prizadevnost. NAS RAZGOVOR • Delo, ki ga opravlja pismo- tem zjutraj sklicem vse pis-noša, gotovo vsi poznate, zato monoše in ugotavljamo, če kdo ga ne bom posebej opisoval. Poglejmo si rajekaj vse se mu lahko pripeti. Na nekaj vprašanj mi je odgovoril pismonoša Jože Smodila iz Kranja. To službo opravlja že okoli 20 let. Tole mi Je povedal: »Kakšne pošiljke ljudje najraje sprejemajo?« »Najbolj dobrodošla so pisma vojakov, potem sorodnikov — še posebej, če so Iz tujine — katerega od naslovljenih pozna. Včasih imam srečo, največkrat pa tudi ne. Nepopolni naslovi nam povzročajo mnogo težav.« »Ce bi bili vi direktor skupnosti PTT podjetij, kaj bi najprej uredili?« »Da bi ob sobotah izhajalo manj časopisov. Toliko jih je ta dan, da jih moramo voziti celo z avtomobilom.« Mož v sivi obleki razveseljive pa so seveda tudi denarne pošiljke.« »Kdaj ste prinesli ljudem tako sporočilo, da vas je potrto ali pa razveselilo?« »Najbolj me je razveselilo pismo, ki sem ga nesel 1945. leta na Prebačevo, in sicer ^a pismonoša? sporočilo, da sin ni padel v -Kolikokrat ste bili že karani, ker niste prinesli Glasa?« »2e velikokrat. Vendar se je sedaj situacija občutno izboljšala.« »Katero prometno sredstvo se vam zdi najbolj primerno In da živi na Pribil a tako partizanih morskem. Mati je vesela, da mi je takoj iz izbe prinesla kos pršuta. Žalosten pa sem bil že večkrat« »Ali ste kdaj kakšno poštno pošiljko izgubili?« »Doslej še nobene.« »Kako najdete človeka z nepopolnim naslovom?« »Vsak dan prinesem 4 do 5 pisem nazaj, prav zaradi tega, ker naslovi niso popolni. Po- »Na podeželju je najbolj primemo kolo. V mestu pa to delo najbolje opravim peš.« »Ce bi bilo v vaši moči, ali bi uzakonili, da bi imele vse hišo poštne predale?« »Seveda bi. Predvsem v tistih hišah, ki so večnadstropne. Kar predstavljajte si, da ni lahko s 25 do 30 kilo.Tami teže priti v III. nadstropje samo zaradi enega časopisa,« — M. 2ivkovič V pogodbeno proizvodnjo je ♦ zadrugi v Naklem vključeno okr« 95 odstotkov vseh članov. Plan pogodbene proizvodnje za proizvodno leto 1961/52 predvideva UBI* njivskih površin in 188 ha fcav nikov. Ta vrsta pogodbene proizvodnje obsega tele usluge kmetom: preskrbo z umetnimi gnoji in podrobna navodila za njiho^ uporabo, vsa trak tonska in <$rue< strojna dela, preskrbo s semer. in reprodukcijskim materiale« kreditne odnose, strokovna predavanja, odkup vseh pridelkov proizvodov, zavarovanje ihir* in tako dalje. Pojavljajo se tudi že prvi pr meri tako imenovane kooperac ske pogodbe višje stopnje: kme dela na zadružni zemlji, krrriđ tt družno živino, njegov osebni oc hodek pa je absolutno odvisen d pridelkov na polju in uspehov p vzreji živine. Lani je zadruga iz svojih treč stev in sredstev občine in xv& investirala skupno 30 milijon dinarjev za nakup traktorjev ) drugih večjih poljedelskih ptrv jev, letos pa nameravajo inves-ruti okrog 40 milijonov dinar** v gradnjo lastnih hlevov, v piaf tažni nasad topolov in v rtak-T strojev. Zadruga ima tudi štiri ekonor ske enote, ki se že močno uveljavljajo kot samostojni gospe darski oddelki v skladu z Vr5<, proizvodnje, ki je na tako obr.' nem teritoriju in ob tako Sirot dejavnosti izredno pestra. — Na 486 hektarov V preteklem letu so v škeof.^ loški občini porabili za gojen, gozdov skoraj 12 milijonov dinar jev sredstev gozdnega sklada. tega zneska je odpadlo za posedovanje na 17 hektarih 3,372.380c narjev, za čiščenje 189 hektar gozdnih površin 5,073.071 dinar/ in za obžetvena dela na 280 tarih 3,478.944 dinarjev. Vsa dela pri gojitvi gozdov so oprav na sodoben način, s katerim so * delavci in strokovni uslužberv seznanili na terenu samem ali v okviru predavanj po gospodi" skih organizacijah. Pristojni 0r: ni menijo, da se je ta način izfcr zal kot izredno prikladen in ©e | bodo zato v prihodnje še poslu.1: vali in izpopolnjevali. Planirana dela v zvezi z njem gozdov v preteklem ur niso bila stoodstotno izpolnjen* Glavni objektivni vzrok je p"• reorganizacija kmetijskih zadro« in nove naloge, ki so jih združe* zadruge sprejele. Delavci so t. med letom delno preusmerjeru gozdno-goMtvenih del na krneti] ska dela. Vendnr se je do sedaj i* uredilo in bodo tako v letoSnjcrr letu potekala dela brez večjih j* stojev. Pred gozdarsko službo se Za pr hodnie postavlja pomembna n. ga pri nadaljnji sistematični komplekFnejvši izvedbi goadn* gojitvenih del. S takim delom b* pričeli že letos. Na področju škc jeloške občino je namreč precf neizkoriščenih zemljišč, ki tf delno že zaraščena in s tem v ureditvenem načrtu kot gozdt> površina. Tudi slab'.'h gozden-, * znižujejo prira.-tek celotne2^p> ročja, ne manjka. Nesreče pri delu so terjal 62 milijonov stroškov Ustanove in podjetja na področju podružnice okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Škofja I-oka so imela v prvih devetih mesecih preteklega leta razen podjetij na področju jeseniške podružnice relativno največ nesreč pri delu. Po drugi strani pa lahko ugotavljamo, da pa je bila resnost nesreč na območju škofjeloške občine najnižja v okraju, saj smrtnih nesreč sploh ni bilo. Tudi stroški na ca o nesrečo so najnižji v okraju in znašajo le 110.500 dinarjev. Zanimiva je analiza pogostosti nesreč pri delu po posameznih podjetjih. Niko Železniki in Pilar-na Rateče imata izredno nizko pogostnost nesreč, in sicer samo 16 nesreč na milijon delovnih ur. Pogostnost nesreč v teh podjetjih je tako za dve nesreči na milijon delovnih ur nižja kakor v sorodnih podjetjih v Ameriki. Ce pa vzamemo za osnovo povprečno število zaposlenih, pa nam izračuni pokažejo, da je bila pogostnost nesreč v teh dveh podjetjih glede na stalež zaposlenih 2,7 odstotka. Znatno večje števild nesreč na milijon opravljenih delovnih ur pa so imele Loške tovarne hladilnikov. S skoraj 58 nesrečami na milijon delovnih ur je tako znatno pred kranjsko Iskro kot sorodnim podjetjem. Zelo pa so se nesreče v zadnjem času povečale tudi v podjetju Marmor Hotavlje in tako postaja tamkaj stanje varnosti dokaj pereče. Po številu nesreč na milijon delovnih ur je izredno visoko nad ostalimi industrijskimi podjetji. V vseh industrijskih podjetjih na območju škofjeloške podružnice pa je bilo v devetih mesecih preteklega leta 41,6 odstotka nesreč na milijon delovnih ur ali 6.57 odstotka glede na i^t"*1"* -»—»~.«*t^-n' V ostalih neindustrijskih gospodarskih organizacijah pa se je število nesreč na milijon delovnih ur gibalo med 22,1 in 87. Povprečno število nesreč na milijon de-1 ovni h ur pa je znašalo v teh podjetjih in zavodih ter ustanovah 66,2 nezgod. Največjo pogostost nesreč je imelo v omenjenem ob- L O S KI DELAVEC dobju Podjetje za urejanje hudournikov, Remont Ziri in trgovska ter gostinska podjetja. Najmanj nesreč pa je bilo v podjetju Trans-turist Skorja Loka in v dejavnostih državnih organov. V celotnem gospodarstvu na področju škofjeloške podružnice je bilo v preteklem letu 49,4 nesreč na milijon delovnih ur. Ce ponovno še enkrat bežno pogledamo stopnjo pogostnosti v posameznih podjetjih, potem ugotovimo, da so imela podjetja MLIP Cešmjica, Jelovica in Gradiš najvišjo pogostnost v lesni industriji na Gorenjskem .Prav tako ima tudi tekstilna industrija na tem področju večjo pogostnost nesreč pri delu kakor pa tekstilna industrija v kranjski ter radovljiški občini in nižjo od pogostnosti tržiške predilnice. Pogostnost v industriji sploh pa je nižja kot v radovljiški in jeseniški ter višja kakor v kranjski in tržiški občini. Stopnja pogostnosti nesreč v vsem gospodarstvu pa znaša 49,4 nezgod na milijon delovnih ur. Stroški zaradi nesreč pri delu so znašali v prvih devetih mesecih preteklega leta na področju škofjeloške podružnice zavoda za socialno zavarovanje 62 milijonov dinarjev. Od tega zneska odpade \ na direktne stroške, to je na | stroške zdravljenja in izplačano hranarino nekaj več kakor 13,6 milijona dinarjev. Preostanek pa predstavljajo indirektni stroški; to je izguba narodnega dohodka, izpad proizvodnje itd. V industriji imajo največjo absolutno izgubo lesnoindustrijska podjetja z nad deset milijoni dinarjev ali 131 tisoč dinarjev izgub na nesrečo. Tekstilna industrija ima v skupnem znesku za skoraj devet milijonov dinarjev izgub ali povprečno 182 tisoč dinarjev na eno nesrečo; v podjetju Marmor pa odpade na eno nesrečo 111 tisoč dinarjev. Zaradi nesreč pri delu izgubi industrija v celoti 37.430.000 dinarjev ali 138 tisoč na eno nesrečo. Od ostalih panog gosno-darstva imata največjo izgubo obrt s 7,940.000 dinarji sli 67.500 dinarji na nesrečo in kmetiistvo s 4 milijone 550 tisoč dinarji ali 101 tisoč dinarji na eno nesrexo. V celoti so imele neindustrijske panoge zaradi nesreč pri delu 24,572.000 dinarjev. Največ nesreč se je pripetilo pri raznih delovnih strojih ali z ročnim- orodjerr in drugimi kovinskimi deli. Nesreč na poti v POLJANE — Pretekli teden so pričeli prebivalci Poljan In okolice nakupovati živila in druge potrebščine že v novem trgovskem lokalu, ki bi bil lahko v ponos tudi marsikateremu večjemu kraju. Za zdravo pitno vodo službo in domov je bilo le nekaj 1 Skofja LoSŠ. Sklenil je, da nad 14 odstotkov. Dosedanje iz- ' kušnje kažejo, da bi lahko komisije za higiensko-tehničho varnost pri delu s še bolj intenzivnim delom dosegle izredno znižanje števila nesreč. — P. Pitno vodo iz zajetij, iz katerih dobiva vodo mesto Skofja Loka, Stara Loka in Trata, pošljejo pristojni organi večkrat letno v pregled oziroma v analizo Okrajnemu higienskemu zavodu v Kranju. Pregledi teh analiz pa kažejo, da :"e voda iz omenjenih zajetij iz leta v leto slabša. O tem je že večkrat razpravljal svet za komunalne zadeve in urbanizem ObLO je treba nadaljnji proces slabšanja pitne vode preprečiti. Omenjeni svet je sestavil poseben predlog odloka, za kar mu je dal osnovo republiški zakon o varstvu voda. Odlok o zavarovanju javnih na- prav za preskrbo z vodo določa, da se okrog črpalnih postaj in okrog zajetij vodnih virov, iz katerih dobiva pitno vodo mesto Skofja Loka, Stara Loka in Trata, določijo posebni varstveni pasovi. V njih ne 6mejo gnojiti zemljiic in tudi ne graditi takih objektov, ki bi utegnili onesnažiti bližnje področje. — V, EDINO MERILO: REALNA OSNOVA na zatožni zarjajo in preventivno ukrepajo. V upravno kazenskem postopku niso obravnavali le formalnih pre- JESENIŠKI KOVINA JESENICE — Ta vodič ima vid, ki ga človek nima. Oba se s tem, kar imata, dobro dopolnjujeta. USPEL CELOVEČERNI KONCERT DPD Svoboda -France Prešeren-« Zirovnica-Breznica je organizirala preteklo soboto zvečer v dvorani na Breznici celovečerni koncert svoje godbe na pihala. — Pred koncertom, ki je bil posvečen 113. obletnici smrti dr. Franceta Prešerna, je bil prebran uvodni govor o našem največjem J pesniku. Koncert pod vodstvom Rudolfa Rozmana je uspel in bil istočasno dokaz načrtnega študija žirovniške godbe na pihala, ki se je že uvrstila po kvaliteti med ostale godbe na pihala v jeseniški komuni. krškov, marveč tudi prometne nezgode, kjer je škode na vozilih do ga reda, in sicer 635, sledijo prekrški na področju prometa 483, nadalje zaradi pri'ave bivališč 42, osebnih izkaznic 36, orožja 8 prekrškov itd. Iz vseh teh podatkov in primerjav je razvidno, da na področju prekrškov in upravnega kaznovanja v jeseniški občini lani ni bilo večjih posebnosti .Število pre-kjikOV je približno enako kot v drugih občinah v kranjskem ekra-i ju. O tem bodo obširneje razprav-300.000 dinarjev, ali lažje telesne | ijali tudi odborniki ObLO Jeseni- poškodbe. Kot smo že omenili, je bilo največ prekrškov na področju javno- če na ločenih sejah obeh zborov, ki sta sklicani za danes popoldne ob 15. uri. - M. Zivkovič V tem sestavku ne bo govora o 6ervisih za »fičkote« ali radijske in televizijske sprejemnike, čeprav tudi o teh ne bi bila beseda odveč, marveč o servisih, ki se z njimi srečujejo ljudje vsak dan. Gre za razne gospodinjske in podobne uslužnostne servise. Omenjeni servisi so bili ustanovljeni skupaj s stanovanjskimi skupnostmi in so z njimi stanovanjske slcupnosti tudi upravljale. Cene uslug so razmeroma nizke in prav to je prednost teh servisov. Servisom finančno sedaj pomagajo občine. Imamo pa tudi že primere, ko so se servisi osamosvojili in delujejo danes že kot samostojna podjetja. Naše gospodarstvo sili k temu, da bodo tudi ostali servisi začeli delovati kot samostojne obračunske enote. Razumljivo je, da občina ne bo imela vedno dovolj sredstev na razpolago za vzdrževanje tega ali onega servisa. Gotovo se kažejo na drugih področjih trenutno še večje potrebe. Na Jesenicah že več kot leto dni deluje kot samostojno podjetje »Komunalni servis«. Kaj je osnovna dejavnost omenjenega podjetja? Kot prvo pranje in likanje perila. Tam perejo perilo za gospodinjstva, ustanove in pod- Cepravješe precej kaznivih dejanj, ki se zvrstijo pred sodnikom za prekrške, vseeno lahko ugotavljamo, da se je lani število predlogov za upravno kaznovanje v jeseniški občini v primerjavi z letom 1960 zmanjšalo kar za 5 odstotkov. Po drugi strani pa nam podatki povedo, da so v jeseniški občini višino povprečne kazni zvišali od 1513 dinarjev na 2575 dinarjev. V 38 primerih več kot v letu 1960 so lani ustavili kazenski postopek zaradi manjšega pomena prekrškov, medtem ko je bilo zapornih kazni lani za 30 odstotkov več. Povprečno trajanje zaporne kazni se je povečalo od 6,4 dneva na 14,7 dneva. In še to: mladoletnikov je bilo lani v primerjavi s predlanskim letom po-■ lovico manj, medtem ko je bilo povratnikov lani še enkrat več. j < Teh nekaj podatkov za uvod i pove, da so v jeseniški občini pri odmeri kazni upoštevali splošna načela, ki so bila postavljena -v zveznem merilu. Zaostrili so kazni, ki so bile znatno večje in težje kot v prejšnjih letih. Vendar tudi ostrejše kazni doslej miso dale posebnih rezultatov. To nam pove, da so kazni zelo malo vplivale ali pa zmanjšale število prekrškov. Znatno se je poslabšalo stanje na področju javnega reda. Vedno več je primerov pijančevanja, pretepov in nedostojnega vedenja. To je vsekakor zaskrbljujoče. Zato so na Jesenicah mnenja, da bo treba začeti čimprej z večjo akcijo za borbo proti alkoholizmu, kazni še bolj poostriti in — kar je glavno — urediti razmere v delovnih naseljih. Prav od tam izhaja največ primerov kršenja javnega reda. V prometu se stanje bistveno ni spremenilo. Manjše število primerov (483) ne pomeni, da je manj prekrškov, marveč je to le rezultat politike organov za varnost prometa ,ki vedno več manjših j MOSTE — Ne vemo, kdo »gleda z viška«. Po tej sliki bi sodili, da železnica na cesto. Toda nihče prav-prekrškov kaznuje mandatno, opo- zaprav nima razloga, da bi bil ponosen. Oboje: železnice In ceste šepajo za razvojem. Doslej največje žrebanje za naše naročnike Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaši, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinariev). Seveda pa bodo tud' tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo Imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. Naročnike prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 5. marca 1962! ZA NASE NAGRADNO ŽREBANJE SO DOSLEJ PRISPE-VAliATALE PODJETJA: Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj Iskra, Kranj Kurivo, Kranj Gorenjska oblačilnica, Kranj 5. KRASOPREMA, Dutovije 6. Železarna, Jesenice 7. Trgovsko podjetje »Murka«, Lesce 8. Tovarna finega pohištva »Sora«, Medvode ->#■'• 9. Gozdno gospodarstvo Kranj jetja. Vsak mesec operejo okoli 13 tisoč kilogramov perila. Mehanizacija pralnice in sodobni stroji omogočajo kar najkvalitetnejše storitve, tako da ni bojazni, da bi to ali ono perilo pokvarili. V kratkem nameravajo v pralnici in likalnici nabaviti še poseben stroj za likanje. Precej prometa naredijo tudi v kemični čistilnici, saj velja za eno najkvalitetnejših daleč naokoli. Mesečno očistijo — prav tako z modernimi stroji — do 3 tisoč kilogramov oblek. Jamstvo za kvalitetno delo so vsak dan nova in nova naročila, ne samo z Jesenic, marveč tudi iz drugih krajev in celo iz zamejstva. Iz razgovora z direktorjem smo zvedeli, da so ustanovili tudi dve zbiralni postaji za perilo, in 6icer v Mojstrani in na Bledu. V kratkem nameravajo ustanoviti zbiralno postajo tudi v Bohinjski B!strici. S 1. februarjem letos co odprli v »»Komunalnem servisu« tudi oddelek za popravilo nogavic. Tega doslej na Jesenicah sploh niso imeli. Novi oddelek za popravilo nogavic je za Jesenice in okolico velika pridobitev. Kje so vzroki za tako uspešno dejavnost podjetja »Komunalni servis« na Jesenicah. Eden izmed vzrokov je ta, da delavci, M jih je v podjetju sedaj 44, sami z njim upravljajo, medtem ko tega prej rod stanovanjsko skupnostjo niso. Zboli šali so se jim tudi osebni dohodki in je v novem pravilniku o delitvi čistoga dohodka predvideno 85 odstotkov za osebne dohodke in 15 odstotkov za sklade. Razpon med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom pa je 1 : 2\5. Ves kolektiv se zdaj namreč zaveda, da je od vsakega posameznika odvisno, kakšen bo uspeh celotnega kolektiva. Podoben servis je tudi v Tržiču. Ta se je razvil iz raznih dejavnosti in dela v BPT in še sedaj domu je v tej tovarni. Servisu materialno pomaga občina .Težijo pa že za tem, da bi tudi v Tržiču ustanoviti servis s samostojnim ekonomskim obračunom. Najprej bo seveda treba zagotoviti servisu primerne prostore. Na tem v Tržiču že delajo. Ko bodo prišli na ekonomski obračun, se ne bodo dogajali več primeri, da bedo izstavljali račune brez vsake csno-ve. Potem pa, če kaj denarja zmanjka, gredo ponj kar na občino. To pa seveda ni v skladu z dobrim gospodarjenjem. Zato je prav, da tudi v Tržiču dobijo močan ekonomski servis, ki bo opravljal najrazličnejše usluge od gospodinjskih do raznih tehničnih. Na Gorenjskem je še več servisov. Nov način gospodarjenja jih bo vsekakor pri vedel do tega, da bodo prešli tudi oni na realno osnovo. — M. Zivkoič 20 let borbe na Stolu Jesenice, 20. febr. - Na današnji dan pred 20 leti je bila na vrhu Stola znana borba gorenjskih par ti z anov-prvoborc e v. V celodnevni borbi z nadštevflnlm so-j vražnikom Je padel Jože Kodrov iz Baške grape. Istega večera j« požiral sovražnik tudi turistično postojanko na Stolu - »Prešernovo kočo«. Alpinistični odsek DP Jesenice ta dan G eni rdg umi bfs ččZ se je odločil, da bo počastil spomin na ta dan z organizacijo po-hoda planincev, mladincev in članov ZB na Stol. Na Stolu se bodo poklonili spominu padlega bor-ca Jožeta Kodrovega in vseh, ki so na obronkih Stola žrtvovali življenja za našo svobodo. Spominskega pohoda na Stol se bodo udeležili tudi preživeli prvoborci z Jesenic in okolice: Kono-belj-Slovenko, Vovk-Zivau, Triler -~Ciro, Verovšek- Vasja, Ker>-nik-stane in drugi. W*M Letos 180 stanovanj Gradnja bo veljala blizu pol milijarde dinarjev Gradnja stanovanjskih objektov v Kranju je bila zadnja leta — zlasti pa lani — izredno živahna. To je tudi močno omililo stanovanjsko stisko. Seveda pa ne kaže trditi, da je povpraševanje po stanovanjih ponehalo. Se vedno je precej prosilcev, ki živijo v bolj ali manj neurejenih stanovanjskih razmerah, vendar njihovo število upada. Spisek interesentov, ki še čakajo na stanovanja, se bo tudi KRANJSKI letos občutno skrčil, saj bo na področju mesta dograjenih 180 novih stanovanj. Seveda letošnjih gradenj ne kaže primerjati z gradbeno dejavnostjo preteklih Jet. Letos so sredstva za dražbeno gradnjo nekoliko' bolj skromna, kljub temu pa bo na razpolago nekaj manj kot 500 milijonov di- prečna površina bo 50 kvadratnih metrov .Največ bo dvosobnih, razen tega pa predvidevajo tudi več en osobni h in celo trosobnih stanovanj. Sleherno stanovanje bo imelo tudi dnevno sobo. stanovanjskih gradenj in ar jev. Težišče bo še vedno na območju Zlatega polja. Določneje povedano: tokratna lokacija bo ob cesti JLA. Okrog 60 stanovanj so začeli graditi že lani in bodo letos dograjena, 120 stanovanj pa predvideva letošnji načrt. Gradnja 60 stanovanj je že v teku, preostalih 60 pa bodo začeli graditi nekako čez poldrugi mesec. Konec leta se torej lahko nadejamo 180 novih stanovanj. Predvsem utegne biti zanimivo, kakšna bodo stanovanja. — Pov- Spričo občutnega znižanja novogradenj v primerjavi z lanskim letom pa utegne priti do vprašanja: čemu ne bi gradili več, morda celo v dosedanjem obsegu. Potrebe po stanovanjih nedvomno so, vendar pa se občinski ljudski odbor novogradenj ne more lotevati mimo okvira možnosti. Naposled niso želje in potrebe tisto, kar uravnava obseg gradnje stanovanjskih objektov, temveč zagotovljena sredstva. Del teh sredstev (450 do 500 milijonov dinarjev) gre tudi za individualno gradnjo. Na razpis za kreditiranje privatnih gradenj se je odzvalo preko 100 prosilcev. Tako se prvotni znesek skrči za preko 90 milijonov dinarjev. Del sredstev je namenjen tudi zadružni gradnji stanovanj. In če upoštevamo šo 10% *j obvezno rezervo, potem se prvotni znesek skrči kar- za 150 milijonov dinarjev. Prav gotovo pa bi bil položaj v zvezi s sredstvi lažji, če bi bili interesenti, ki čakajo na stanovanja, pri gradnji udeleženi tudi z lastnimi prispevki. Takšno 60finansiranje pa se doslej še ni razvilo do obsega, ki bi bistveno vplival na stekanje sredstev na občinskem skladu za zidanje stanovanjskih hiš. Težave glede gradbeniških zmogljivosti letos ne bo, pač pa utegne priti do manjšin zastojev pri obrtniških storitvah. Kaže da njihova zmogljivost tudi v prihodnje ne bo kos svojim nalogam. Ta pojav je še posebno občuten pri kompleksnih gradnjah. — S. S. Uresničujejo svoj program Turistično društvo v Cerkljah sodi med najmlajša tovrstna društva v občini. Sprva se delo spričo objektivnih in subjektivnih težav, kar ni moglo uveljaviti v začrtanem obsegu, lani pa je že zabeležilo prve vidne uspehe. Ponovimo nekatere točke iz njihovega delovnega programa za letošnjo turistično sezono. Pred- postaji žičnice na Krvavec. Razen tega bodo uredili tudi sprehajališče za gradom Strmolom. Pogosto povpraševanje po razglednicah iz Cerkelj in okolice je bilo povod, da 60 take razglednice že naročili. Kraj bodo opremili tudi s turističnimi tablami, kažipoti itd. Glede denarja so optimisti. Menijo, da to ne bo ovira pri iz- veem nameravajo razširiti in ure- vrševanju letošnjega programa. ti parkirni prostor ob vstopni S, CE BO DENAR Dolgoletna želja Senčurjanov po novi šoli se bo uresničila. Vse potrebno za gradnjo je pripravljeno, pa tudi lokacija je izbrana. S tem pa ni rečeno, da Senčurja-nj nimajo drugih želja in potreb. Med najbolj pereče probleme sodi kanalizacija v vasi. Morda se je bodo lotili se letos, 6eveda če bo denar. Po predračunu bi rabili 3,2"00.000 dinarjev. Druga stvar na spisku njihovih želja je avtobusna postaja, ki naj bi dobila svoj prostor v središču vasi. Zanjo bi potrebovali 2,700.000 dinarjev. Razen tega je odprto tudi vprašanje parkirnega prostora ob pokopališču. Tudi javna razsvetljava je že dalj časa predmet spotike in razgovorov .Radi bi uredili tudi nekatere drugo stvari, pa se na žalost vedno ustavijo pri vprašanju: če bo denar. — S. Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju je zabela zidati pole^ obrala II. v Stražišču samski blok. Z gradnjo so začeli novembra lani. Poslopje, ki bo imelo dve nadstropji in 156 ležišč, bo dograjeno letos septembra. Celotna gradnja bo veljala po pred računu 74 milijonov dinarjev. Izvajalec del je gradbeno podjetje Gradiš iz Ljubljane Pred zbori volivcev v radovljiški občini Vredno je spregovoriti V dneh od 5. do 15. marca se bodo v krajih radovljiške občine vrstili zbori volivcev. Na zborih bodo obravnavali letošnji družbeni načrt in predračun nove ob- RADOVLJIŠKA KOMUNA Čine. Zbore volivcev bodo vodili odborniki, gradivo za obravnavo pa že pripravljajo na ObLO. Zbori bodo za več naselij skupaj. V času, ko je bila izvedena združitev treh občin v eno, 6e je zgodilo že marsikaj, o čemer bodo volivci želeli spregovoriti na zborih. Pravzaprav pa bodo to prvi redni zbori, odkar je bila združi- tev uresničena. Zato bo vprašanj in problemov več kot dovolj. V našem gospodarstvu in družbenem življenju je bilo v tem času pre- cej novosti v šolstvu, zdravstvu, in sprememb, Razprava o tako presveti, kmetijstvu, trgovini (z združevanjem manjših podjetij) in podobno. Vsakoletne izkušnje v tem pogledu pa nas opozarjajo, da imajo volivci največ pripomb in vprašanj v zvezi s komunalno problematiko. Vsakokrat so na Vrsti ceste, mostovi, javna razsvetljava, ponekod še vodovod, neurejenost in slabo stanje trgovskih in drugih lokalov. Veskakor velja eno: ponovno bo treba spregovoriti o nerešenih zadevah, ki se iz leta v leto ponavljajo na zborih, pa jih doslej še nismo uspeli rešiti, morda zavoljo po- načrtu Letos za 28,5 '0 več sredstev kot lani - Za potrebe šolstva 160 milijonov dinarjev Tržič, 20. februarja — Za danes popoldne je bila sklicana seja obeh zborov ObLO Tržič, na kateri so bile predvidene razprave o resoluciji o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoje kranjskega okraja in o predlogu družbenega načrta tržiške občine za leto 1962 ter hkrati v neposredni zvezi z omenjeno zadevo tudi o predlogih proračunov. T RŽ I Š K I VESTNIK IVERI IZ BPT PETTONSKI KAMION tukajšnjega podjetja znamke FIAT ima doslej vsekakor svojevrsten rekord: prevoženih ima 550.000 km in je bil doslej le enkrat v popravilu, in sicer pri približno 230.000 prevoženih kilometrih. LANI SO V BPT porabili za potrebe osebne zaščite delavcev nad tri milijone dinarjev, za črno kavo nad en milijon in pol dinarjev, za mleko pa preko 300 tisoč dinarjev. V BPT JE BILO leta 1961 12 manjših požarov, ki na srečo niso povzročili večje škode. ŠTEVILO NESREČ je bilo lani v BPT precej manjše kot prejšnja leta. Medtem ko je bilo leta 1960 119 nezgod in zaradi tega Izgubljenih 1064 delovnih dni, je bilo lani 108 nezgod oziroma izgubljenih 865 delovnih dni. GIBANJE PREBIVALSTVA V TR2ICU Poročili so se: Vatter Dugovič delavec in Gabrijela Peternel delavka: Lovrenc Cadež čevljar in Marija Godnov delavka; Katarina Potočnik delavka in Frančišek Bekš strojni ključavničar Rodil se je: Alojz Primožič Umrli so: Maks Reisinger, Janez Zupan, Andej Milač, Justina Klopčič, Helena Urbane, Katarina Lombar, Anton Teran, Viktor Vilfan, Ana Lukac, Marija Ahačič, Frančiška Zepič O vsem tem so posamezni občinski organi in organizacije že precej razpravljali, pretekli petek pa so o družbenem načrtu razpravljali tudi na skupnem plenumu SZDL, ZK, LMS in ObSS. Seveda na današnji seji odborniki še ne bodo sprejemali družbenega načrta in letnega proračuna, temveč bodo le razpravljali o predlogu, s katerim bodo pred sprejetjem seznanjeni še V6i občani na zborih volivcev, ki bodo v kratkem. Predlog proračuna tržiške občine za leto 1962 predvideva 28,5 odstotka več sredstev kot jih je bilo lani. Medtem ko je lanskoletna izvršitev proračuna znašala 134,644.000 dinarjev, znaša predvideni proračun za leto 1962 186 milijonov 627 tisoč dinarjev. V tem znesku pa niso zajeti izdatki za šolstvo, ki so po predvidenem predlogu proračuna večji skoraj za 50 odstotkov v primerjavi z letom 1961. Sklad za šolstvo je imel lani 107 milij. dinarjev dohodkov, letos pa naj bi jih imel skoraj 160 milijonov dinarjev. — Medtem ko se proračunski dohodki zvišujejo predvsem na račun proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov zaradi splošnega povišanja osebnih dohodkov in večje občinske obdavčitve na račun maloprodajnega prometa (od 3 na 6 odstotkov), je sklad za šolstvo večji zaradi novega načina formiranja tega sklada. Glede na občutno povečanje sredstev predlog proračuna predvideva zvišanje sredstev v primerjavi z lansskim letom predvsem na račun socialnega varstva (od 11 in pol na 17 in pol milijona dinarjev), zdravstvene zaščite (štiri milijone dinarjev sredstev več kot lani), za potrebe državne uprave nad 74 milijonov dinarjev (lani 50 in pol milijona dinarjev), za negospodarske Investicije pa je predvideno 23 in pol milijonov dinarjev( lani le 13 in pol milijonov dinarjev). Kljub temu, da predlog proračuna predvideva znatno povečanje sredstev, bodo le-ta še vedno prenizka, da bi bilo moč s proračunom zadovoljiti vsaj v glavnem vse potrebe občanov. Prav zaradi tega pa bo potrebno, da bodo vsi občani res temeljito pomagali s svojimi predlogi na zboru volivcev svojim odbornikom, ki bodo morali sprejeti dokončno izdelan letni družbeni načrt in proračun za leto 1962. — B. Fajon manjkanja sredstev ali pa zaradi premajhnega posluha zanje. O njih bo treba spregovoriti na zborih volivcev in hkrati ugotoviti vse možnosti za njihovo rešitev. Ce jih bomo obravnavali s posluhom in razumevanjem, bo moč najti primerno pot za ugodno rešitev. V takem primeru bomo dali zborom le večji poudarek in pravi smisel, volivci pa se bodo prepričali, da je na zborih vredno spregovoriti. J. B. SEMINAR V BOHINJU V nedeljo, 18. februarja, je bil v Domu pod Voglom v Bohinju zaključen tridnevni seminar za predsednike in tajnike krajevnih organizacij SZDL občine Radovljica. Predavanja se je udeležilo 35 slušateljev. Učni program je bil razdeljen na sedem tem. Obravnaval je vlogo in naloge SZDL v družbenem političnem 6istemu, razvoj in naloge krajevne skupnosti, vlogo in mesto SZDL v luči nove ustave, družbenopolitično izobraževanje, zunanjo politiko itd. O delu seminarja se je prireditelj - Obč. odbor SZDL Radovljica — izrazil zelo pohvalno, vsekakor pa se bo uspeh pokazal pri delu organizacij SZDL na terenu. V tržiški tovarni Runo Imajo težave zaradi neredne nabave kož. Krog njihovih kupcev je vse zahtevnejši in kvaliteta Izdelkov je odločilna. Spričo tega pripravlja sindikalna organizacija tega kolektiva široko razpravo o najrazličnejših problemih, tako da bi se delavci dodobra spoznali z vsemi težavami tudi izven proizvodnje in skušali najti pravo pot. Na sliki: delo v prirezovalnlcl. KAM S KRANJSKIM, VISEČIM MOSTOM Viseča brv za pešce nad Kokro v Kranju Je z dograditvijo novega mosta izgubila svojo jo funkcijo. Zdaj se ljudje vprašujejo, kakšna bo nadaljnja usoda brvi. Zanjo so pokazali izredno zanimanje tudi prebivalci nekaterih vasi ob spodnjem toku Save pri Zbi-ljah. Viseči most bodo v kratkem razstavili. Nosilni jekleni vrvi bodo pregledali v Zavodu za raziskavo materialov v Ljubljani. Kolikor bosta vrvi še uporabni, tedaj bodo most premestili na spodnji tok Save .Lokacija trenutno še ni ix-brana, vsekakor pa menijo, da bi brv najbolj koristila, če bi vezala Mavčiče in Trboje. Seveda bodo morali pri izbiri lokacije upoštevati predvsem najožji del rečnega korita. — S. 500 kubikov lesa za vodovod Polje, Karanje. Savica - Prebi« valcem omenjenih vasi ne bi mo gli očitati, da samo zahtevajo, en* mi pa niso pripravljeni ničesar prispevati. V vasi bi radi napeljali vodovod in so v ta nam« že zbrali 500 kubičnih metrov lesa. Obenem so se obvezali, da bodo vse izkope in druga tr ijpfa dela opravili sami s prostovoljnim delom. Predračun gradnje vodovoda dosega VTednost 20 milijonov dinarjev. Vendar bodo vodovod v lastni režiji lahko zgraditi občutno ceneje. Vodo bodp napeljali od studenca »Pod kraeco«, ki izvira nad vasjo Polje. Posebna komisija je studenec že pregledala in z analizo vode ugotovila, da je ta primerna za uporabo. Tudi načrt za vodovod so že pripravljeni, zato bodo v kratkem začeli a prvimi deli. FOLKLORNO SKUPINO SO POMLADILI IN RAZŠIRILI Svoboda na Bledu je v letošnji delovni sezoni uspela razširiti in pomladiti folklorni zbor. Le-ta ima na Bledu £e tradicijo in je spričo tuiistič-nega značaja mesta skoraj nepogrešljiv, saj redno nastopa s svojim sporedom na družabnih in kulturnih prireditvah za. goste. Nastope blejske folklorne skupine, ki jo vodi Andrej-ček Vidic, vsako leto pred se* zono uvrščajo v redni kulturni in zabavni spored turističnih prireditev. Skupina izvaja narodne plese samostojno s pevskim zborom ali pa njene točke uvrščajo tudi v okvir večjih zabavnih, družabnih jm kulturnih prireditev. Zadnji ukrepi in razpisi Svobode na Bledu so privedli v vrste folklornega zbora zlasti mlade ljudi, ki imajo veselje in voljo nastopati z domaČimi plesi. Za Bled bo nedvomno precejšnjega pomena, če bo imel dovolj številno in kvali. tetno skupino z naštudiranirrti jugoslovanskimi plesi. — Zelo koristno bi jo bflo izpopolniti tudi z dobrim pevskim zborom, ki bi redno deloval skupaj s plesalci in instrumentalnim zborom. Manj uspeha pa je imela Svoboda na Bledu s poskusom, da bi poživila tudi dramsko dejavnost. — J. B. Priprave na zbore volivcev ObO SZDL Tržič je za četrtek sklical posvet, ki se ga bodo udeležili vsi predsedniki krajevnih odborov in krajevnih odborov SZDL. Predsedniki omenjenih organizacij bodo razpravljali o letnem družbenem načrtu tržiške občine, predvsem pa o zborih volivcev, na katerih bodo občani lahko seznanjeni s predlogom družbenega načrta In proračunom. Seminar za plenum ObK LMS Radovljica, 20. febr. - Občinski komite LMS Radovljica Je za člane svojega plenuma pripravil 5-dnevnl seminar. Mladinci — člani plenuma se bodo na seminarju seznanili z nalogami mladinske organizacije, z raznimi oblikami dela in z drugimi vprašanji, ki so pomembna za mladinske voditelje. Seminar se Je začel danes t mladinskem izobraževalnem centru v Bohinju, do sobote pa ^ bodo na nJem kot predavatelji zvrstili znani mladinski in drugi politični funkcionarji. iHIIIIII!lllll!li;il!ll|i:-fllll!l!IIIIIIIIU^ Boh. Bistrica — Vse prevečkrat smo že morali ugotoviti, Bohinjski Bistrici in po enkrat v Podbrdu, Kropi, Javorniku, da je v mnogih naših krajih Koroški Beli, Nomnju in Ceš- amatersko igralstvo popolnoma njici. Skupina 6tarejših članov zamrlo. Mladi imajo sedaj ki-* medtem pripravlja Vorančeve no in televizijo, pa ne najdejo Samorastnike. skih del že pred dobrim mesecem za- V Bohinjski Bistrici pa nI Jf1.* uresničevati tudi program tako. Dramska ~>»~»- ™~ kulturnih večerov, ki so ga v ^ * u ■ w -^^»«,1 «n«tail te posebno občutna okrog 14. ure, ko ljudje zapuščajo delo v to-Gneča na ^^^^^mSSa zabeležil tokratni motiv okrog pete ure popoldne. Kaže, da jTpolj. r^ZgZf6no avtobusnemu prometu. Sporna bo morda treba razmišljati o novi lokaciji za avtobusno uostajo* sekcija DPD Svobode »Tomaž Godec* je okviru p,ana dela ^rC] vjf* zelo močna in delavna, saj ima rednem letnem občnem med mlajšimi in starejšimi Ta program predvideva, da oo- člani dovolj takih, ki v njej do člani dramske sekcije vsak | radi delajo. Čeprav pogoji za teden pripravili po en kultur- I delo niso najboljši, vsako se- "i večer, na katerem bodo zna- I zono pripravijo kar po več ni kulturni delavci na zanimiv ; dramskih del. Skupina članov način seznanili poslušalce z dramske sekcije (sestavljajo jo razvojem posameznih panog po večini mlajši člani) je pred umetnosti in posameznih umet- kratkim pripravila komedijo nikov: domačih in tujih, kla- »Skupno stanovanje«. V ne- sikov in sodobnikov. Do sedaj polnem mesecu jo je uprizo- so imeli že večere o razvoju § rila že osemkrat: dvakrat v opere in o razvoju jazza. |||hl|lliJIIIHIIWV 2969 ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT mŠ mali oglasi « * mali oglasi ..#«*.'.:'- -v .' ... ■■..y.»' ostalo Prodam dve novi kompletni spalnici. Naslov v oglasnem odd. 706 Ugodno prodam 3-sobno, komfortno stanovanje v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku 707 Poceni prodam vrtno uto. — Cesta na Klane 29, Kranj 708 Prodam '.ompletnl 50-li trski bojler. Naslov v oglasnem odd. 709 Prodam 8 mesecev brejo kravo in plemenskega vola, 3 leta starega. Janez Tišler, Lom, Potarji 1 Tržič 710 Prodam 1000 kg sena in nemške detelje ter 300 kg pese Cerklje 84 711 Prodam 450 kg težkega plemen •kega vola. Voklo 13, Šenčur 712 Prodam moped Colibri. Visoko ?. Šenčur 713 Prodam novo konzolno dvigalo. Naslov v oglasnem oddelku 714 Pekarne pozor! Prodam dobro ohranjen 2^ - delilni stroj, pekarsko tehtnico, 20 pekačev in nekaj pogrinjal. Ogled vsak dan v Smledniku 1 715 Prodani kravo s teletom ali brez. Ambrožič, Ljubno 52, Pod-nart 716 Zaradi selitve prodam kuhinjsko pohištvo. Regovc, Stritarjeva 8 717 Mizarskega pomočnika, mlajšega, lahko tudi priučenega, sprejme Vilko Mlakar, izdelovanje posteljnih mrež, C. Staneta Žagarja 6, Kranj 721 Nekvalificiranega delavca, mlajšega, za priučitev v žičnem pletilstvu, sprejme Vilko Mlakar, C. Staneta 2agarja 6, Kranj 722 Izgubil sem aktovko z električnim a pa rtom za britje in pisarniškimi potrebščinami od Planine preko mesta do tovarne »Iskra«. Prosim, vrniti na naslov: Božič, Ul. Tatjane Odrove, Planina 726 Zahvljujem se tovarišu Florjanu Kernu za vrnjeno denarnico z dokumenti, ki sem' jo izgubil. Alojz Snedic, Kokrica 114 727 25-letni fant želi spoznati dekle s kmetijo. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Resno«. 728 Pismo, izgubljeno v ponedeljek. 19, februarja, opoldne, pred bencinsko črpalko na Jesenicah, vljudno prosim oddati na naslov proti lepi nagradi 729 Prodam skoraj novo motorno kolo »NSU-Prima« 150 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 730 Ob zaključku republiške kegljaike lige Neuresničene napovedi V nedeljo so stekle po asfaltnih stezah kegljišč ▼ Ljubljani, Maribora, Celja, Kranja in Jesenicah sadnje kforle t letošnjem republiškem prvenstva moških ekip. Kranjski Triglav, ki ga pred prvenstvom niti niso šteli za favorita, al je Se dve koli pred zaključkom skoro zagotovil naslov prvaka. V soboto n nedeljo si je z dvema odličnima rezultatoma in prvima mestoma na Jesenicah In v Kranju dokončno priboril prvo mesto. Kranjčani so Imeli Prodam kravo po izbiri .Srednja vas 41, Šenčur 718 Prodam kravo, dobro mlekarico, ki bo konec februarja tretjič te-letila. Zg. Bitnje 19, Zabnica 723 Prodam motorno kolo »Jawo« 175ccm, s prevoženimi 5.000 km. Sv. Duh 47 724 kupim Kupim pogonski jermen. Ponudbe z opisom poslati Jožku Beštru, Ovšiše, Podnart 719 Kupim prašiča za zakol. Naslov 'V oglasnem oddelku 720 Hišo enodružinsko, nevseljivo, kupim. Ponudbe oddati v oglasni odelek pod »Mesto Kranj« 725 OBJAVA Šoferski tečaj in izpit za mopedi-ste t Podnartu AMD Podnart obvešča, da se bo pričel tečaj za voznike amaterje v nedeljo, 25. februarja, ob 8. uri. Izpiti za moped iste bodo vsako prvo soboto v mesecu od 16. do 18. ure v društveni pisarni. RAZPIS Stanovanjska skupnost Skofja Loka razpisuje mesto: VISOKOKVALIFICIRANEGA KROJAČA za vodenje krojaško-šivilsfcega servisa Prošnje z navedbo strokovne izobrazbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Stanovanjske skupnosti Skofja Loka. Nastop službe takoj. CP GORENJSKI TISK KRANJ zaposli laboranta v fotooddelku Nastop službe možen takoj, ostalo po dogovoru. TVD »Partizan« Stražišče prireja dne 24. II. 1962 tradicionalno maškarado Najboljše maske bodo nagrajene. — Rezervirane vstopnice se dvignejo do 22. II. 1962 v gostilni »Benedik«, telefon 21-51. . Za ples bodo igrali »ZADOVOLJNI KRANJCI« t pevcema Branko Strgar in Stojanom Venetom. Zabaval pa Vas bo tudi »Lipe Revše« iz Kranja. v začetim precej težav s sestavo ekipe, na koncu pa se je le izkristalizirala najboljša osmorica. V njej ima največ zaslug za njen podvig kapetan moštva Vlado Martelanc. V povprečju je podrl 875 kegljev v enem nastopu, kar ga uvršča na 4. mesto v prvenstvu za Sterža-jem (885), Gromom (883) in Mlakarjem (878). Zelo dobra sta bila tudi Miro Ambrožič — povprečje 854 (5 nastopov) in Bregar 848 (5); za njima pa so se zvrstili: Turk 833 (5), Kordež 828 (5), Debeljak 826 (2), Lado Stružnik 812 (4), Rogelj 809 (5), Ziberna 803 (2), Pre-stor 792 (1) in Ivan Stružnik 764 (en nastop). Na drugo mesto se je uvrstila Ljubljana, ki kjub pojačanju odličnim Gromom ni bila kos Triglavu . Njen neuspeh gre precej na račun slabih rezultatov v 1 kolu na Jesenicah in v Kranju, ki jih lahko delno opravičujejo s slabim vremenom. Lanski prvak Jesenice se je moral še v zadnjih nastopih potruditi, da si je priboril tretje mesto pred pre- Občni zbor RK »Mladost« v Kranju Največji problemi: igrišče Kranj, 18. februarja — Na VI. rednem letnem občnem zboru rokometnega kluba Mladost je bila predmet razgovora v glavnem gradnja novega asfaltnega igrišča, ki se vleče na raznih občnih zborih tega kluba že vrsto let, vendar se ne premakne z mrtve točke. — Letos bo treba ta problem le rešiti, sicer Mladost jeseni ne bo mogla več tekmovati v republiški ligi. Uspehi posameznih ekip so bili lani zelo lepi, nedvomno pa je napravila največji korak naprej ženska ekipa, saj je osvojila naslov jesenskega republiškega prvaka, mladinci In pionirke so bili drugi na. slovenskim prvenstvu, a pionirji tretji. Uspehi so res lepi, zlasti še, če upoštevamo, v kakšnih pogojih dela ta marljivi športni kolektiv. 13-članskemu upravnemu odboru bo še nadalje nače-loval polkovnik Dušan Trbovič. — J. J. eenečenjem letošnjega prvenstva - Steržajevo vrsto iz Ljutomera. Slibar je sicer tudi v tem tekmovanju zablestei (povprečje 870), toda ostali so mu premalo pomagali. Peto mesto, ki še zagotavlja nastop na državnem prvenstvu, je osvojil mariborski Branik, do osmega mesta pa so se razvrstili še: Gradiš iz Ljubljane, Konstruktor ter Celje. Vseh 8 najboljših moštev se bo pomerilo z osmimi hrvatskimi ekipami v hrvat-eko-slovenski ligi, ki se prične čez 14 dni. Ostali gorenjski vrsti -Kranjska gora ln jeseniški Gradiš - sta zasedli mesto v zlati sredini. S tem sta se resili izpada iz lige, hkrati pa omogočili ie eni gorenjski ekipi sodelovanje v tem tekmovanju v prihodnjem letu. Končni vrstni red: Triglav g (33294 podrtih kegljev), LJubljana 11 (33203), Jesenice 24 (22899, Lju- tomer 28 (32730). Branik 30. Gradiš (U) 33. Konstruktor 34, Celje 43, Fuilnar 49, Pionir 53, Kranjska gora 55, Maribor 58, Radar 61, Gradiš (J) gl, Domžale 71, Elefc-tro 78, Slovan 82, Krilato kolo 88, Izola 92, Razlag 99. — L. S. v vodstvu Iskra A Kranj, 20. februarja - Sinoči je bilo končano krožkovno tekmovanje v borbenih igrah za mesec februar KK Triglav. Medtem ko so tekmovalci fekre A že januarja podrli največ kegljev (425), 60 tudi včeraj zmagali 6 precejšnjo prednostjo. — Rezultati: Iskra A 41 g, Elektro-Kranj 399, Iskra B 309, ZROP 393 podrtih kegljev, itd. KRANJ — Kot smo ie poročali, je te dni šahovsko prvenstvo Kranja med posamezniki. Pet kol so odigrali v klubskih prostorih, medtem ko so šesto kolo začeli igrati v ponedeljek, 19. februarja, v kavarni hotela »Evropa«. Kdo je kriv za izgrede na hokejski tekmi med Jesenicami in Crveno zvezdo? O letošnjih tekmah za državno prvenstvo v hokeju na ledu med Jesenicami in Crveno zvezdo in Ljubljano ter Crveno zvezdo, je bilo že precej komentarjev, tn to pred tekmo in še posebej po njej. Člani Crvene zvezde so na pri mer že vnaprej napovedovali surovo igro in dajali razne ne-športne izjave, katerih ena, izgovorjena v hotelu »Polta« na Jesenicah, je tale: »Znamo, da igrom nečemo uspeti, ali pobrinut černo ee, da če Jeseničani tražiti svoje rube po sklizalištu.« Razumljivo je, da so ustvarjale take govorice napeto vzdušje med igralci in med občinstvom. Tekma je bila v resnici polna Incidentov, kar dokazujejo tudi izrečene kazni, ki so dosegle s 83 minutami rekord. Najmlajši igralec Jesenic Bogo Jan. ki je sicer eden najboljših, se je žilavo branil vseh osebnih napadov. Ko mu je Tolič — ležečemu na tleh — grozil z drsalko in mu dal pozneje udarec na vrat, Je Jan v trenutku izgubil razsodnost in udaril Toliea s palico po hrbtu in glavi. Dežurni zdravnik dr. Marčič Je ugotovil lažjo poškodbo na glavi in odredil prevoz Tolič« V 58. leta starosti je dotrpela naša ljubljena, dobra žena, mama, stara mama, hčerka, tašča, nečakinja, sestrična, svakinja PAVLA SENK, roj. Vol*« Pogreb bo v četrtek. 22. februarja 1982* ob 18. uri izrped hiše žalosti, Jezerska cesta 28, Kranj Žalujoči: mož Franc, hčerki Francka Pavla por. Stare, sin Franci, zet Boris, snaha Marica, vnučka Tatjanca in Branko, sestre Ana, Ivanka, Francka, Minka, Menca, brat Ciril s družinami in in ostali sorodniki v jeseniško bolnišnico. V bolnišnici so mu presekano kožo zašili s tremi šivi in ga takoj odpustili Dejstvo, da je bil Tolič že ob 22. uri istega dne v hotelu »Koro-tan« in tam kasneje tudi plesal, dokazuje, da poškodba ni bila težja. O težji poškodbi in prebiti lobanji, kot Je navedel dopisnik »Ljubljanskega dnevnika«, torej ne more biti govora. Res je bil postopek Jana nepravilen, vpra- le na Jesenicah, marveč tudi v Ljubljani. Vprašamo se, zakaj so igrali igralci Partizana v Ljubljani in na Jesenicah vseskozi fair in zakaj so igralci Crvene zvezde na Jesenicah in v Ljubljani igrali izredno surovo. Morda krivda ne pada samo na moštvo in ni izključeno, da te športne igre niso krivi samo igralci. Jan je v trenutni nerazsodnosti ravnal nepravilno. Izpada pa ni kriv sam, marveč tudi tisti, ki ga sanje pa je, kako bi reagiral Tolič j je izzval z udarcem in s tem dal na podoben udarec Jana. j povod za nešportni in predvsem Igra Crvene zvezde ni bil« groba I neljubi incident P. Ulaga Priprave za 17. drž. prvenstvo v alpskih disciplinah V prostorih Smučarske zveze Slovenije na Cankarjevi cesti je bila pretekli teden tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Turističnega društva iz Kranjske gore ln funkcionarji Smučarske zveze Slovenije seznanili prisotne novinarje s programom in a potekom tehničnih priprav na 17. državno prvenstvo v alpskih dds- 1. marca; naslednji dan bo tekmovanje v smuku, v soboto v slalomu, zadnji dan - v nedeljo — pa se bodo udeleženci šampionata pomerili v veleslalomu. Za njimi bodo veleslalom vozila tudi mladinska moštva, ki tekmujejo v tradicionalnem troboju Videmska pokrajina—Koroška—Slovenija. — . Vse tekme bodo dopoldne na stanci plinah, ki bo od 2. do 4. marca j dardni progi z Vitranca in 6 ci-v Kranjeki gori (Turističnega dru- j ijem v Brsnini, vendar bo tokrat štva zato. ker Je le-to prevzelo ' organizacijo letošnjega smučar- skega šampionata) Prve priprave so že zdavnaj stekle, tako da lahko pričakujemo tudi uspešno izvedbo najbolj množičnega pa tudi znanega tekmovanja letos pri nas. V Kranjski gori so v ta namen formirali poseben organizacijski odbor, ki ga vodi domačin Tone Zidan, medtem ko je bil za vodio tekmova- valcev, 8 hrvaških, 5 srbskih, 8 start pomaknjen nekoliko pod vrh Vitranca, tako da bo smuk dolg 2800 metrov, 6lalom bo imel 180 metrov višinske razlike, veleslalom pa 470 metrov. Na letošnjem prvenstvu Jugoslavije bodo lahko nastopili vsi alpski smučarji prvega in drugega razreda, iz tretjega jakostnega razreda pa 20 slovenskih tekmo- nja izbran Jože Košir iz Moj strane. Kot so povedali, bo otvoritev prvenstva in uradni trening za vse tekmovalce že v Četrtek, dne BiH, 2 iz Crne gore in 1 iz Makedonije, medtem ko je število nastopajočih tekmovalk in smučarjev - pripadnikov JLA - neomejeno. - J. 2. Uammond j§|||| mmmmmmmgm 14 »Trd?« Zagrizeno ee je zasmejal. »Knut Jorgensen je -« prekinil se je in potem dejal: »On je samo posloven človek.« Nagnil se je čez zibajoče mizo k meni. »Lahko vam povem, gospod Gansert, da jo edini nevarni tip Norvežana norveški poslovni človek Tudi jaz sem Norvežan in poslovni človek, zato to vem. Ml smo dobrodušen, vljuden narod, ki ljubi naravo - dokler ne gre za posle.* »In potem?« sem vprašal. S svojo zdravo roko me je prijel za rokav. »Potem je vse mogoče,« je odgovoril. Način, kako je to dejal, me Je notranje pretresel. Tedaj je vstopila Jill in takoj je bilo vse v najlepšem redu. Toda kasneje, ko sem po kosilu legel v svoji kabini, sem se zopet spomnil prizora med Dahlerjem in Jorgeneenom. Ležal sem z odprtimi očmi in čutil vso silno sovražno napetost med obema Norvežanoma, ne da bi si lahko odgovoril na vedno novo vprašanje, kaj pa vse na svetu bi bilo mogoče v takem primeru narediti. Ločiti ju na tako majhni ladji seveda ni bilo mogoče. Spustiti drugega na drugega... Moral bi ju nenehno imeti pred očmi - to Je bilo edino možno. Dvignil sem se in odšel Iz kabine na palubo, kjer eem videl Jorgensena pri krmilu, takoj za njim pa Dahlerja, ki ga Je sede opazoval. Jorgensen Je bil videti pod svojo skorjo kot usnje trdo kozo še bolj bled kot običajno. Njegov pogled je begal od jambora do kljuna in do navigacijske kabine - povsod, samo n« do Dahlerja. Napetost mr-d njima je bilo čutiti celo na palubi, kjer je pihal veter in se je »Diviner« živahno dvigala in spuščala z valovi. »Gospod Dahler«, sem dejal, »zdaj ko ste se osvežili, vas prosim, da se priključite moji straži.« »Prav«, je dejal. •Naša straža je zdaj spodaj,« sem s poudarkom dodal Smehljal se je. »Prav sedaj sem zelo rad tukaj,« j« odgovoril. »Moj želodec se tukaj mnogo bolje počuti.« Tako sem tudi jaz ostal na palubi, vendar sem vedel, da je to nesmiselno. Ce je Dahler hotel tam sedeti in opazovati Jorgensena, je lahko to počel vedno, kadar je bila straža njegov«. Ko bi bil vsaj tako uredil, da bi bila oba v moji straži. Potem bi lahko ves čas pazil nanju. Konec koncev sem moral tudi jaz spati. V tej noči je bila moja straža izmenjana opolnoči. Vremenska napoved je obljubljala nevihto na vseh obalah angleških otokov. Veter se je ie obrnil proti jugozahodu. Po polnoči sem odšel v kabino. Dahler je odšel že pred menoj. V špranji pod vrati sem videl, da pri njem še gori luč. V kajuti sts Jill in Wllson pila čaj z rumom. Napolnila je čašo tudi zame. »Runu?« j« vprašala in nalila, ne da bi počakala na odgovor. Bila je zalo bleda, njene oči pa so sijale v vročici. Ponudila mi je čašo. »Na zdravje!« sem dejal. Toda ni me pogledala v oči. Takoj ko je Wilson odšel na palubo je dejala: »Ali sklepate kupčije z gospodom Jorgensonom, Bili?« Govorila je sunkovito in njen glas je bil za spoznanje višji kot običajno. »Kako menite to?« »Gospod Dahler mi je povedal. Dejal js, da sta se z Jorgensonom združila proti — Georgu Farnellu.« »Proti Georgeu Farnellu?« Nisem mogel razumeti. »George Far-nell je vendar mrtev,« sem jo spomnil. Prikimala je. »To sem tudi jaz dejala gospodu Dehlerju. Toda on je samo odgovoril: »Nikar ne izgubite Ganserta — to je zelo važno.« »Ali vas Je prosil, naj govorite s menoj?« »Ne naravnost, vendar...« Najprej se je obotavljala, potem pa je stopila korak bliže k meni jn me prijela za roko. »Bili, strah me je. Sama ne vem zakaj. Danes se t ladjo nekaj dogaja. Vsi so nekam napeti, vsi sprašujejo...« »Ah, davi Jorgensen, popoldne ps Curtii. Vi sts nekako edini, ki tega še nI storil.« Nenadoma se je zasmejala: »Zato sprašujem jaz vas: kaj Je z Jorgensonom?« »O tem bom odločil, ko prispemo na Norveško,« sem dejal. »Za vas bo bolje, če zdaj ležete in se malce prespite.« Prikimala je in izpila svoj Čaj. Čakal sem, dokler nI prižgala luči v svoji kabini, potem pa sem ugasnil luč v kajuti in od.fel v svoio kabino. Bil sem na smrt utrujen in, kot sem bil oblečen, zaspal na svojem ležišču. Zibanje ladje je delovalo kot gugalnica. Tega sem se med spanjem zavedal in to je še povečevalo moi občutek udobja. Sanjal sem o mehkem blagu ,o temnordečem škrlatu in žametu in priklanjanju in nihanju in zibanju drevesnih vršičkov. Potem se je spremenil ritem, postajal je počasnejši in težji. Pri v, V-m udarcu vala me je pretreslo. Ladja se je.mno?o močneje ziba'a in trše udarjala ob valove. Oprijemal sem se odej, se držal pri zibanju za rob ležišča. Tedaj sem se nenadoma nrebudil in se zavedel, da bi pravzaprav moral biti na palubi. To sem čutil tukaj spodaj v svoji kabini. Občutil sem celo v spaniu. Veter je pritiskal ob ladjo, vse preveč jader je imela razpetih. Naglo sem zlezel v visoke škornje. , Odprl sem vrata svo.ie kabine. V kaiuti je sore'a luč. Na dnu stopnic sem obstal. Zaslišal sem razburjene glasove. Obrnil sem se in pogledal skozi špranjo na pol zaprtih vrat. Pri mizi sta si sedela nasproti Jorgensen in Dahler. »To torej nameravate?« Jorgensen le govoril norveški in njejrov glas je zvenel globoko in nasilno. Ladi.i se ie menila in prijel se ie za držaj na steni. Za njim *e je odprla tudi Jiflma kabina. Bila ie popolnoma oblečena. Verjetno jo je bil zbudil raz-rovor obeh mož »Za tO kratkomalo ne boste imeli priložr-osti.« je nadaH-val Jorgensen še vedno v norveščini. »Kakor hitro priplujemo v Bergen, vas bom dal aretirati. »Aretirati?« je zaklicala Jill in .Tor mivo je videti, kako ogromne tovore lesa vlačijo goseničarji iz revirjev »Rovtarica« in »Na Martinčku« proti žičnici. Zadnjič sem v nekem slovenskem časopisu zasledil prav tak traktor-goseničar. pod njim pa podpis: Tako izvlači j o les na Švedskem. In kar hudo mi je bilo, ko pa bi prav tako , sliko lahko dobili veliko bliže, doma.« »Prihodnji teden greva pogledat na Jelovico«, sva se odločila. Pred dnevi, ko smo se vozili proti Jelovici, je bil v ozračju od- je le nekaj metrov nad cesto o >s zovala, kaj se pod njo degaj: . Nekateri izmed tistih, ki živijo tu — 16 km nad Bistrico in prav toliko nad Železniki — pravijo, ca jim je dolgčas, drugi menijo, <_ so 6e že toliko navadili, da jim v dolini ne bi bilo več všeč. ?> Za uvod tale dogodek iz kina toržič v Kranju. Zadnje dni vrtijo poljski film Mati Ivana Angelska. O filmu le toliko, da je bil na lanskem jihnskem festivalu v Can-nesu ocenjen kot najboljši film leta. Sprejem filma na festival* je bil torej zelo lasten, v Kranju pa jt doživel »polom*. Ne zavoljo zgodbe, relije ali igre, temveč zaradi nevzgoienosti nekateri,) gledalcev. Ne a pogovorimo se o tistem zloglasnem ventilatorju na stropu. Toliko, kritike sem ie slišal na M račun, da ne ho odveč skromno opozorilo. — Ventilator je nedvomno potreben in umesten, kadar zrači zatohlo dvorano. Cisto odveč pa }e njegov ropot med predvajanjem filma. Najbolj grozno pa je strujanje mrzlega zraka, ki priteka iz hodnika in hladi gledalce na levi strani dvorane. Njihova ielja je, naj bi ventilator deloval v premoru med dvema predstavama. Nihče se ne bo pritoiev.il, če bo malce zapihalo tedaj, k ljudje zapuščajo dvorano ali ko vstopajo k novi predstavi. Film pa naj mine brez helikoptrskega ropota in brez ohlajevanja gledalcev! 9 Ko sem se preteklo soboto mudil v Bohinju, sem pogledal "se v Dom pod Voglom. Naletel sem na seminar predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij SZDL. Pa sem udeležence povprašal, kako se počutijo. Prav imeniten odgovor so skuhali. »Tako fletno ie tukaj*, je povedala neka udeleženka seminarja, »da ne b: imeli nič proti, če bi ni< začele oblegati kraniske črne koze. Kakšen teden karantene bi se nam močno pr Hegel.* Nič naj se ne zanašajo na karanteno, ker bo zdravstvena služba pri odkrivan'h črnih koz v prihodnje boli previdna. ffr Odkar so »UČki* preplavili naše ceste, so se pešcem časi precej obrnili. Kakšna zabava pa je to, če moraš neprestano odskakovati iz* pred avtomobilskih koles. Nrt. kar potolažite se. tudi lastniki »fičkov* nimajo mirnih časov. Venomer pogledujejo, ■ če imajo na. kolesih " je mor:" : JOl ta!o veliko količino lesa in ga tako pripraviti za odvoz do žičnice. Sprednji del nioaov ✓3 r"„.„ t ;-v.-ninil posmojkarai ali z železno ploščo (izdelujejo jih v lastnih delavnicah in so zanje tuđi sami r....v:!IIi načrte). M. S. - V. 11***