^ Tak <Uo rB,<*n "
Kobot,
nedelj
duly excepi Saturday«»
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradnilkl In upravnUkl pro«tort: 2667 South Lawndala Ata.
Of flea of Publication; 2667 South Lawndak Ara. Telephon«, Rockwall I 4904
^year
xxxin.
Cena UaU Ja »6.00
«t Chlc*c. Ulla
ihwt i«, im. «t «a«
Aa ot C«mt— of
S. ilTf.
CHICAGO. ILL.. PONDELJEK. 14. APRILA (APRIL M). If41
Subscription 96.00 Yearly
la, A
111 41
HÜ
ŠTEV.—NUMBER 73
AccepUnc« for mailing at special rate of postage provided for to eeetion 1103, Act of Oct S, 1917, authorised on June 14. 1918.
ija sklenila pakt z Japonsko! ¡roške čete ob egiptski meji
Umomstarazmlje- DANSKA KOLO
Tokio pozdravlja pakt kot največji diploma-¿cni dogodek. Anglija priznala padec Bar-S je trdnjave v Libiji. Nacijske motorne !note dospele v Belgrad po prekoračenju Do-ve Rim naznanja, da »o italijanske čete „¿¿le v stik z nemškimi pri Karlovcu. Jugoslovani uničili 170 nemških tankov v bitki pri Kacinskem prelazu Lw, 14 apr.-Tu je nastalo
p veselje, ko je bilo objav-naznanilo, da sta Japonska pvjetska Rusija podpisali [flnostno |K)«odbo, katera jfpcl let. Naznanilo je politizacijo v japonski jav-
g(Kib<i sta podpisala včeraj jski zunanji minister Josu-fitsuoka m sovjetski pre-ter zunanji komisar Molo-S to sta se Rusija in Ja-lu obvezali, da ostaneta alni. če tretja sila napade sli drugo. V bistvu je pakt padalnega značaja, (kvd, 14. apr.—V eč 1 e t n i ikt med sovjetsko Rusijo in nako je bil včeraj likvidi-podpisom nevtralnostnega Diplomaticni krogi pri-ejo paktu prav tako važ-kot sporazumu, ki sta ga ili Rusija in Nemčija 1. tik pred Hitlerjevim napa-na Poljsko. Japonska se »vezala, da bo respektirala riteto po Moskvi kontroli-Zunanje Mongolije, Rusija eritorijalno nedotakljivost Ižurije, ki je pod japonsko nacijo.
ko. Egipt. 14. apr.—Nemške;
irne kolone so dospele Ho li-o-e^iptske meje. Tu objav-porocilo omenja, da so sr-bitkc /daj v teku na ozem-riSollumu. Angleži so pri-okupacijo Bardije, libijske ave. po nemških in italijan-cetah. Ljute bitke se nada-jo pri Tobruku, drugi libij-rdnjavi. ki leži 80 milj za-o'«J liaidijc.
l>n. 14 <ipi,—Nemške mo-ni",( ■ vecTiij dospele v :l.tViio mesto Jugosla-" okupn.ile. Vdor je k" nanj:.ki napadalni Iki po k'Piaeili icko Donavo. ur'"',,rn nemškega poslani-J«' zavilirala zastava z zna svastikc Nemci so prej za-Za^icl) in berlinsko poro-pravi da M, ujeli 22 jugoslo *,h I lov 200 vojaških in L'Ono vojakov. 1 M" V i bovno |x>velj-11 .i 11 j;i ii i prodirajo '' Vt 1meje in Alba-'¡•'vi jo Pivečeteso ,,Kl ' in mškimi pri v.- -'<ijiii /.elezniške-
kl 1'VI ;<(! milj juž-
/..■ n ha.
prav * >,i v Ju.
H<
A (n
kii/iM ip.ll!,. »odon Čfli k
'I"
higoslovan-v«'( protina-kolone na • I' ioke Mo-'»spela |x>ro-l'i "kuplje, ■il.i /.a pud no 11 mško oboli 40 milj
■pol

pl


M" Ojača-sila je ' whodno A« '"lat ja v 1 'i i drugo •«■ruei za V< '«<[,,m ki iauj v iki in po-"•'jo nazaj, i ' a v i fin j«. ■ ka sila Ko \ blt-' ' .;la več
^»»•inij«. 12
li Italijani pred petimi leti. On je bil že informiran, da abesin-ska zastava vihra nad njegovo palačo v Addis Ababi.
Izgleda, da bo italijanska armada v Abesiniji, kateri poveljuje general Aosta, kmalu kapitulirala. Ta je pobegnila v hribe po angleški okupaciji glavnega abesinskega mesta.
Atana, Grčija, 12. apr.—Vrhovno poveljstvo je priznalo, da so nemške čete predrle grško bojno črto v bližini Bitoljskega prelaza in vkorakale na ozemlje pri Florini.
Bitke za posest prelaza so bile srdite. Angleški letalci so metali bombe na nemške vojaške kolone, ko so začele prodirati od Prilepa, Jugoslavija, proti grški bojni črti.
Berlin, 12, apr.—Tu poročajo, da so Nemci ujeli nadaljnjih 10,-000 jugoslovanskih vojakov na centralni jugoslovanski fronti, severozapadno od Niša. Odkrfr so Hitlerjeve armade udrle v Jugoslavijo, so ujele okrog 50,000 jugoslovanskih vojakov.
London. 12. apr.—Časopisna agentura Reuters je objavila poročilo iz nekega kraja v Jugosla vjji, da so nemške čete zasedle K ragtfJevae, središče jugoslovanske municijske industrije. To mesto leži 60 milj južno od Bcl-grada.
Premier Dušan Simovič je apeliral na jugoslovanske vojake, naj vztrajalo v borbi. "Nemški uspehi nas ne smejo oplaši-ti," je rečeno v apelu. "Čeprav je situacija resna in so pred nami velike potežkoče, moramo verovati v pravičnost naše borbe, junaštvo naše armade in da nam bo pomoč s strani naših mogočnih zaveznikov prinesla zmago.
Vest iz nekega kraja omenja ljuto bitko med Nemci in Jugoslovani, ki sc je vnela, ko so slednji skušali ustaviti prodiranje nemških motornih kolon. Jugoslovani so z ročnimi granatami razbili najmanj 80 nemških tankov v bitki pri Kacinskem prelazu in nadaljnjih 90 v spopadu pri Pirotu. Bitke so se vršile v hribih v času velikega sneženega viharja.
Rim, 12. apr.—Italija in Bolgarija bosta stavili teritorijalne zahteve Jugoslaviji, kadar bo ta država poražena. Italija hoče dobiti vse dalmatinsko obrežje, da postane Jadransko morje "italijansko jezero." Bolgarija, zaveznica osišča, bo zahtevala vso Macedonijo. Bolgarski nacionalisti, ki sovražijo Srbe, zahtevajo celo, da mora Srbija postati del Bolgarije.
Ogrska, ki je poslala svojo armado v Jugoslavijo, si prisvaja Banat, pokrajino, katero je morala odstopiti Jugoslaviji po prvi svetovni vojni. Ta leži severno od Belgrada in vzhodno od reke Donave.
Domače vesti
Jugoalovanakl rallf
Chicago.—Prosveta je zadnje dni prejela za objavo več pozivov na sejo ali shod v raznih naselbinah glede pomožne akcije za staro domovino. Te seje ali shode sklicujejo posamezne osebe v imenu nekih lokalnih odborov. Mi smo zadnji petek objavili sklep gl. izvršnega odseka SNPJ, ki se je glasil, da bodo društva in člani SNPJ prihodnjo sredo uradno obveščeni, da je naša jednota prevzela kontrolo nad nabiranjem prispevkov za jugoslovanski relif v svojem področju in VSA DRUŠTVA IN POSAMEZNI ČLANI SNPJ, ki hočejo prispevati, naj pošljejo prispevke na gl. urad SNPJ in nikamor drugam. Naša jednota ne bo imela zveze z NOBENIM lokalnim odborom zunaj svojega področja, sodelovala pa bo z drugimi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v skupnem odboru, če in kadar se organizira takšen odbor, lz tega razloga je razumljivo, da se Prosveta ne mOre ozirati na pozive omenjenih lokalnih odborov.
Na obisku v Ozarškem pogoriu
Chicago.—John Olip, član gospodarskega odseka SNPJ, se je zadovoljen vrnil z obiska Ozark Mountains v južnem Missouriju in Little Ročka, Ark. V družbi z ženo in sinom se je odpeljal v avtu in se vozil teden dni po vijugastih Dogorskih cestah na Oaflrfcifirlti so znani po vsej Ameriki zaradi svoje naravne krasote. V teh hribih je že bila cvetoča pomlad in v Little Rocku, kjer so sloveče toplice, je naletel na 80 stopinj vročine. Olip je v pravem, ko pripovedu je, da so Ozarški hribi najideal nejši kraj za vsakogar, kdor si lahko privošči dobre počitnice Nazaj grede se je Olip ustavil med rojaki v Kansasu in obiskal je br. Sularja v Armi.
Nov grob v IUlnoisu
Mapple Park, 111.—Tukaj je pred dnevi umrla rojakinja Ana Kocjan, stara 49 let. V Ameriki zapušča moža, tri sinove, dve hčeri, dva brata in sestro.
Vsi bomo pomagalil
Chicago.—Slovenski in srbski socialisti v Chicagu so se sešli zadnjo soboto zvečer v Slovenskem delavskem centru in se ze-dinili, da bodo sodelovali s svojimi podpornimi organizacijami pri relifni akciji za Jugoslavijo, obenem pa bodo vodili energičen boj ustmeno in v tisku proti totalitarizmu vsake vrste in na ta način moralno pomagali pri osvoboditvi Slovencev, Hrvatov in Srbov kakor tudi ostalih za-
na kot komunista
Voditelja stavke proti Allia-Chalmert Co.
Madlaon. Wia.. 12. apr —Odsek
državne zbornice je objavil izpoved priče, ki je nastopila pred njim ,ki kaže, da sta dva izmed voditeljev avtne unije CIO, ki je oklicala stavko proti Allis-Chalmers Mfg. Co., Milwaukee, komunista. Stavka, ki se je pričela v tovarnah $e kompanije 22. januarja, je bila zaključena zadnji torek s posredovanjem vladnega odbora. Jt tej je bilo zavojevanih 7800 delavcev.
Kot priča pred člani odseka državne zbornice je nastopil Kenneth Goff iz Delavana, Wis., bivši komunist. On je povedal, da se je Harold Christoffel, predsednik avtne unije v Mil-waukeeju, udeležil seje v uradu Gena Dennisa, organizatorja komunistične stranke, 1. 1936. Seja se je vršila v Milwaukee-ju.
Odsek je objavil dokumente, da sta bila Christoffel in njegova žena, katere dekliško ime je bilo Ann Sabljak, člana komunistične stranke. Oba sta zanikala obdolžitev. Joseph Schneidern, načelnik volilnega odbora avtne unije, ki je nadziral glasovanje glede oklica stavke proti AUis-Chalmers Co., paradira tudi pod imenom Jimmy Randall. Pod tem imenom je član komunistične stranke. Preiskava je ugotovila, da je bilo glasovanje o oklicu stavke sleparsko. Schneidern je aktiven v Komunistični mladinski ligi.

mm -.j
>Ha/.ije, ti tabori-1 pri-•kupacijo •i
NUA POD AME-
RISKO ZAŠČITO
•• -t
Vojaške ¿«te pojdejo O Grenlandijo
GRADNJA LETALSKIH OPORIŠČ
Washington. D. C.. 12. apr.— Predsednik Roosevelt je raztegnil ameriško protekcijo na Grenlandijo, danski otok, kar pomeni uključitev tega otoka v ameriški sistem obrambe zapadne hemisfere. Sporazum glede M-ščite je bil doaežen na konferenci med Rqoseveltom in Henrikom De Kauffmanom, danskim poslanikom v Washingtonu, ne dan obletnico Hitlerjeve invazije Danske.
Amerika bo poslala ekspedi-cijsko armado na otok in pričele graditi letalska oporišča in utrdbe. Mornarični' department Je namignil, da bo odrejena tudi konstrukcija pomorskih bas.
Takoj po objavi naznanile o sklenitvi sporazuma je Roosevelt naslovil poslanico kongresu, naj mu poveri oblast za nakup 36 danskih parnikov, ki se nahajajo v ameriških lukah in katere je Amerika ie zasegla. Ti par-niki bodo mobilizirani za trans-portacijo ameriškega orožja in bojnega materiala v angleške lu-ke.
V smislu sporazuma, nanašajočega sc na Grenlandijo, bo Amerika skrbela, da se nobena zunanja sila ne polasti danske kolonije. Kakor hitro se bo Danska rešila necijske kontrole,
bula naznanjena
Griki begunci prihajajo v Turčijo
Istanbul, Turčija, 12. apr.—Velik del izmed 750,000 prebivalcev tega mesta ob Zlatem rogu bo poslan v azijske pokrajine turške republike. Vlada je odredila evakuacijo otrok, starih ljudi in drugih civilistov, kar pomeni, da se zaveda preteče nevarnosti.
Istanbul leži na evropski stra ni Bospora. Od bolgarske meje je oddaljen okrog sto milj, od vzhodnega dela Grčije pa okrog 150 milj. Bolgarija in vzhodna Grčija sta pod kontrolo nemške oborožene sile. Priprave za prosto transportacijo po železnicah in vodah so že v teku. Aplikacije za transportacijo morajo biti vložene najpozneje' 15. aprila.
Večina otrok in starih ljudi bo poslana v Ankaro, «lavno mesto, izmir, Erzeroum in druga večja mesta v Anatoliji. Priprave za evakuacijo so v razmahu. Istanbul je edino turško veliko mesti», ki je v tem momentu najbolj izpostavljeno napadom iz zraku. Veliko število grških civili-
ji bo Amerika vrnila Grenlsndi jo V deklaraciji, 'Vsebuješ! neznanih» o sklenitvi sporazuma je Roosevelt dejal:
"Danski poslanik, ki govori v imenu danskega kralja kot via darja Grenlandije, se Je odločil za uključitev otoka v območje ameriškega sistema vzajemne obrambe zapadne hemisfere Grenlandski vladni sveti so že v maju preteklega lets opozoril Združene države na izpostavlje ni položaj otoka, na katerem vi hrajo danske zastave. Takrat sem jim obljubil vsa mogočo pomoč. Sedanji korak je le nadalj ni dokaz prijateljstva med Ameriko in Dansko. Naše zagotovilo je, da bo Danska dobila naza, Grenlandijo kakor hitro se bo rešila nacijske dominacije. Mi želimo in upamo, da čas osvoboditve Danske ni daleč."
Rdeče mor je odprto ameriškim ladjam
Roosevelt naznanil
traniportacijo
materiala
Waahington. D. C., 12 apr -
Kvaternik poziva Hrvate v revolto
V»i hrvaški polki naj •e vrnejo v Zagreb
Budimpešta, 12. apr.—Egon Kvaternik, predsednik vlade pravkar ustanovljene "neodvisne hrvaške države", je pozval hrvaške regimente, ki sluiijo v jugoslovanski armadi, naj se takoj vrnejo v Zagreb. Opazovalci pravijo, da poziv v bistvu zahteva, naj hrvaški vojaki, ki se bore proti Nemcem in Italijanom na frontah, revoltirajo proti srbskim poveljnikom. Poziv se glasi r,
"Vsi hrvaški polki naj se takoj vrnejo v Zagreb, kjer se jaz nahajam, da polože prisego zvestobe hrvaški državi in njenemu voditelju dr. Paveliču. Pa-velič in Hitler sta se odločila za »ponovno postavitev hrvaške države. S to odločitvijo ae je stoletja trajajoča borba hrvaškega ljudstva in večletno delo dr. Pa-veliča za neodvisnost Hrvaške uspešno zaključilo. Apeliram na slehernega Hrvata, naj bo na razpolago novi vladi. Jaz sam sem prevzel vrhovno poveljstvo hrvaške armade."
Novo hrvaško državo bodo tvorile Bosna, Hercegovina, Dalmacija in stare hrvaške province. Dr. Pavelič je bil izbran za predsednika države, Kvaternik pa za načelnika novo vlade.
Now York. 12. apr,—Tu pre-streženo berlinsko radijski poročilo citira naznanilo zagrebške radiopostaje, ds so se hrvaški mornarji ln posadke spuntale ne več jugoslovanskih parnlkth, ki se nahajajo ob dalmatinskem obrežju. Mornarji so premagsl srbske častnike, nakar so dsl parnike na razpolago novemu hrvaškemu režimu v Zagrebu
SÄlt^Ä .tov l„ vojakov je i. d-pdo vljw^ntk .«--ve,, „bj.v.
Dostavljanje bombnikov Angliji potpeieno
New York. 12. apr.—Pospešitev dostavljanja ameriških bombnikov Angliji je bila naznanjena Bombniki, izdelani v letalskih tovarnah v Californiji. lete od tam naravnost na Bermu-do. angleški otok. kjer jih ameriški letalci izroče angleškim Stotnik Richard Mitchell, vodja grupe ameriških letalcev, ki pilotirajo bombnike do Bermuda, je izjavil, da Anglija dobi povprečno sest bombnikov na teden	14
t je v stari domovini morali molčati, bomo pa mi govorili in delali namesto njih!
v
Nov grob v Chicagu
Chicago—Dne 13. aprila je umrl Jo« Cerjak. star f>8 let in doma iz Brežic na Štajerskem Bil je član društva 39 SNPJ skozi 21 let Truplo pokojnika leži pri pogrebniku Žefrenu. 1941 W Cermsk Road. Izredna seja društva 39 ae vrši v torek, dne 15. aprila, ob osmih zvečer v navadnih prostorih.
Člani jugošlovanške dinastije v Turčiji?
evropsko Turčijo; avtoritete so; rszglas, da je lUleče morje od storile korake glede oskrbe be-, ,„ to ameriškim parnikom. Tem guncev,	je odprt tudi Adenski zaliv,
"Vlada pazno motri razplet si- k„r pomeni, da ImkIo parniki lah-tuacije in odločitev lahko pride ko voy.,|, orožje, bojni material, vsak dan," piše list Vait. "Tur- ž,ViIm in druge potrebščine v hi
Moskva ome jila proslave obletnic
Sovjeti sklenili nov pakt t Nemčijo
Moskva, 12, apr —Uradni kro gi so izjavili, da je v Rusiji pre več proslav obletnic različnih dogodkov in da jih je treba orne jiti. Nekatere so že zavzele zna čaj bakanalij.
Odslej nsprej bodo praznova ne le dvajsetletnice, petdesetlet niče In stoletnice značilnih do godkov in rojstev slovitih oseb k i s«» s svojim delom storile mnogo v korist državi. Stroški takih proslav morajo biti pred ložem avtoritetam v odobritev
Rim, 12. apr.—Uradna časopisna agentura Štefani Je obja vila vest iz Moskve, da Je misi j a nemških veščakov, ki se na haja tam, sklenila riov dogovor s sovjeti. Ta med drugim dolo ča, da Rusija |>o4lje Nemčiji m» lijon ton Mineralnega olja.
čija jp zavzela stališče kot ne-zavojevana država, kar Je njena prva odločitev. Nihče ne ve, kaj vse se lahko zgodi sedaj, ko ae /e vojna približala Turčiji.
Naciji kaznovali francosko mesto
Vichy, Francija, 12. apr.—Na-cijake avtoritete so naložile kazen pol milijona frankov mestu Chaiona-sur-Saone zaradi Incidentov, ki so sledili pisanju pro-
ke ob Rdečem morju ln A«len skem zalivu Prejšnji razglas, da je Rdeče morje vojna cona kamor ne morejo ameriški pui-niki, je bil preklican,
V drugi proklamacijl je K"»-sevelt priznal vojno stanje med Jugoslavijo ln Nemčijo Un Grčijo in Nemčijo. Čeprav boata
podlegli
Preiskava komunističnega vpliva v unijah CIO
Chicago, 12 apr Diesov od M-jk. ki preiskuje neameriške uk tlvnoaU. I k» skušal ugotovili ob seg komunističnega vpliva unijah Kongresa industrijskih organizacij v Chicagu, čikaških industrijskih predmestjih in Mil waukeeju, Wis Glavni stan agentov ln preiskovalcev Diem bil pted neka J
Grčija m Jugoalavija v vojni z Nemčijo ln Italijo I*» do angloške pomorske bftze v vega od»eka je Afriki služile vojnim ope, ari- tedni ustanovljen v p, os on b
T--J	I ium oroti oslšču	federalnega poalupja v srediw u
ttnemških geael n« stenah pošlo- ^^^	«rfbor! meat- T. *> ugotovili, da unije
za kontrolo
cen Za načelnika bil izbran Leon
CIO v/drzuje v Chicagu več delavskih šol, v katerih uče komu
Budimpešta, Ogrska. 12 apr —Telegram iz neuradnih krogov | pjj. Nekaj dni prej je slična ka v Istanbulu m- glasi, da se je * doletela rm*to Moulimr Na
več- članov jugoslovanske d,na- U.njeno je bilo di. Je jodišče v -g- *	^	doktrin. Take šole so
»t.je pripeljalo sem z letalom Touloueu obsodilo M itm* 22 ^ m, 2 lvl/lj. J bile ustanovljene tudi v Roek T,.!; m* bo kmalu pridružil tudi komunistov, k, ao bU» aretirani	,.,.ndUi Jol.etu In Molmu, III ,
mladi kralj Peter Kje se sled- v policijskih navalih v Marae.l pore* .. k- "e	je	y	^
nJl aedaj nahaja, n. znano j lesu. na deset let zapore vsakega | rlet Elliott.
STAVKA V TOVARNAH FORD MOTOR 0. KONČANA
Cez sto tisoč delavcev
se vrne na delo
n
DELAVSKI ODBOR ODLOŽIL ZAŠLI-SANJE
Detroit, Mich., 12. apr.—Deset dni trajajoča stavka, katero je oklicala avtna unija CIO in katera je ustavila obrat v tovarnah Ford Motor Co. v Dear borim. je bila včeraj končana. Za-adi stavke so morale počivati tudi tovarne te kompanije v drugih ameriških mestih.
Sporazum med kompanijo in unijo Je Izsilil governor Murray X Van Wagoner. Unije Je i*vo-, evala delno priznanje kot pred-tavnica svojih članov pri kolektivnih pogajanjih. Zaslišanje, ki ga je odredil federalni delavski odbor in se je imelo pričeti v pondeljek, je bilo odlošeno. Naznanjeno je bilo, da se bo vršilo po volltveh med delavci, pri katerih bodo odločili glede repre-/entaeije. Postopanje v zvezi s njunkcijo, ki jo je iiposlovala kompanija proti uniji pri federalnem sodišču, je bilo ustav j eno.
Okrog 85,000 delavcev se bo vrnilo v tovarne v River Rougu v pondeljek in nadaljnjih 34,000 delavcev, ki so morali počivati zaradi stavke, v tovarne v drugih mestih. Obrat bo obnovljen v vseh tovarnah.
Da ie zmagala unija v borbi proti Fordovemu industrijskemu
mperiju, ne more biti nobenega dvoma. Stavka je bila učinkovita na vsej črti. Bajka, da Je Fordov imperij trdnjava, katero unionizem ne more savseti, Je bila uničena, Magnat Ford je moral kapitulirati pred unijo, čeprav tega dejstva še noče priznati.
Koni|>anija je obljubila vse-«transko kooperacijo delavskemu odboru pi I volitvsh med delavc4 v svojih tovsrnah glede repre« zeritaeije pri pogajanjih. Dalje je obljubila, da bodo vsi stav-karji uposleni brez diskriminacije. K J. Thomas, predsodnik unije, in drugi vodltelJLM vesele zmag«. Vsi so tsjavtlt, d« bodo delavci pri volitvah, ki se bodo vršile pod nsdsorstvom delavskega odbora, z veliko vočino odločili, da jih unija ropresen-tira pri kolektivih podajanjih.
Now York, 12. apr —Med pre mogovnlmi operatorji s juga ln seveia je nastal razkol glade provizij nove pogodbe z rudarsko unijo IJMWA, ki določs.io odpravo mezdne razlike. Charl«w o'Neil. reprezentant nestorjev s severa, Jih je takoj obdolžil sabotaže, Operetorll z juga ao po razkolu naznanili uatan> vilev lastnega odbora ta pogajanje Za načelnika tega odbora je bil Izbran Kbersole Gaines John I i. Lewis, predsednik rudarske unije, je obdollll operatorje / juga zarote. Slednji so M- Uprli zahtevi glede zvišanja me/d« /a $1 40 na dan ns splošno. To bi odpravil» mezdno razliko, ki znaša 40 centov. Htara pogodba, katere veljavnost Je potekla I. aprila, J« določala dnevno mezdo $<1 na severu ln $5.00 na Jugu.	pT r
|>r John Steel ms n, fodorslni posredovalec, je tzrszll upanje, da bo f»|»or i/ravnan ln naznanil obnovo |»ovajanj v |»ondelJek.
Rusija podpisala pakt z Norveško
M.mkva. 12 apr,—Rusija J« podpisala pakt i Norveško, kaU-ra je p<»d kontrolo nacljslis Nemčije Pakt določa l/menjavo bla-g«
e-

PROSVETA
THE KNMOHTSNMBNT ¡
OUIILO IM LASTNIMA aMlVSMSSB NA BOU Hi POOPOKNK JKDNOTK
Oraee ti mmà	k
Marotati» m UnWM átUo* Oi»aa CkUf) la »m<«
tt<* na leto. tat» u pol leta. flM M teUt WU, m Chica«« in C Im«, pü m kW lau,. B» ae »al late; ta Um—«»» •»o«
lufrrrlM'— rataa : f«r ll»a Unlu4 BtaUa <a«r«rv« Chlaa®e) •*4 cm*é mj« ea» u.**ae u4 cur* p-m fw r«. (vrwigm mmmlrim » M i~r |WI.
Cena ocImov po ^ugovoru Kokoplal doplaov In nena-roteflih «ankov «e n* vraiajo. Bofcoplal literarne vtetolne Uruea. sovaeti. dram«, j^tini IUI.) aa vrnejo poéiljatolju k v •lučaju. 6e 1« prilotii lamino.
A4»»rtuin« r»i«a «a r« r„r..i MaaeierlpU e# <o*««el-mUmm i*4 u*a«lirtta4 artkta» wIS m4 Sa raturaad. OtW tipu. a«* a« »kar»-. »Ia,.. iwawa. ata., will ba rafcima* «alr Wkae aaeo«»ai.-4 k>r aalf i44rmu4 ee4 mUmyd
Maat?« ea »aa. kar lata «Uk • llateei
- J»R08VKTA
NlMt Se. UwaJela Am, < hUa*a. IIMeeto MKMSSS OF TM K »KI>KSAT*I> m KM
T atil*va)u M ari»«» (April M. 1*41), Maa »a*aae » Mai«», pvmmrnl. 4m «a« Ja a taai 4aUaM— »etakla aa> r»ee»lte J» »re»*4eaee. 4a aa »a« IIa» aa uatarl.
,+dïu. IM
Posredovanje uspeva
Federalni posredovalni odbor v industrijskih sporih je že dosegel lepe uspehe. Nekatere večje in dolge stavke, kot ona v West Allisu, Wirf, so bile poravnane z njegovim posredovanjem in delavci so se vrnili na delo Ip ne s porazom.
Rudarska stavka bo po najnovejših vesteh poravnana vsak čas — ako ni med tem že končana — in prav gotovo z zmago rudarjev. NuJ-trdovratnejši premogovni magnatje so na ^jugu, ki ponujajo le 60 centov poviška na dan, dočifn rudarji zahtevajo dolar.
Stavka pri Fordu, katera je zajela okrog 140,-
000	delavcev, je bila končana pred tremi dnevi e-kapitulacijo For^a. Prvič po 50 letih zgodovine svojega velike«« Imperija je stari in individualistični Ford klonil pred organiziranimi delavci. Privolil je v volitve, ki odločijo, katera unija bo zastopala delavce v njegovih tovarnah pri kolektivnem pogajanju. Te stavke ni Izravnal posredovalni odbor, temveč mlchi-ganski governer, ki je menda Iz političnih ozir rov hotel doseči direktno spravo med Fordom ln unijo avtomobilskih delavcev.
Vse torej kaže, da je federalni posredovalni odbor kos svoji nalogi, kar pomeni, da kongresu ne bo treba nastopiti z — represivnimi zakoni, česar komaj čakajo burbonski reakcionar-
jl na čelu velikih industrijskih korporacij.
- 1 ■.......- .....|
Stare "nemške dežele
1	Prvi teden nacijskega navala v Jugoslavijo je imela nacijska propagandu v Berlinu monopol na poročila o poteku bojev in drugih dogodkov na novi fronti. Jugoslovanski poročevalski viri niso mogli prodreti skozi tu oklep Goeb-belsovc blufarije, upamo pa, da to ne bo dolgo trajalo.	, ~
Med drugimi lažmi, ki jih Berlin servira zunanjemu svetu, smo tudi čitali, s "kakšno lahkoto" so nemške mehanizirane enote prodirale v slovenske dežele, ki so "starodavne nemške dežele, ker so bile do leta 1910 del avstro-ogrskega cesarstva, toda takrut so jih Srbi podjarmili in zdaj je nemška armudu na potu, du jih osvobodi izpod srbskega jarma . .
Starodavne nemške dežele! Zgodovina, ki nam kaže resnično sliko skozi zadnjih trinajst sto let, je seveda na Hitlerjevo komando umrla ln demokratični svet bo sveto verjel le to, kar danes brblja nadblufar Goebbels et com-pagnia bella! Kajpak!--
Nič čudnega ne bo, če bomo jutri čitali še to, da so Srbi v zadnjih 23 letih a silo |>osrbili slovenske ln hrvaške "Nemce" in prekrstili starodavno Laibach v Ljubljano, aturoduvni' nemški Agram pa v Zagreb! —
Mussolini ¡zgubil Abesinijo
Pred petimi leti je Mussolini jeva fašistična armada okupirala Abesinijo (Ktijopijo) v vzhodni Afriki in takrat je diktator Mussolini proklsmiral novo Rimsko cesarstvo, kralj Viktor Emanuel (mlzerna figura) je bil povišan za cesarja in slavna italijanska nrmada je zanesla krščansko civilizacijo med ubeHinske divjake
To je bilo pred petimi leti. Zadnji teden je pa |Ki<lla Addis Ababa, glavno mesto A besi-nije, in vojvodu IVAosta. governer Abesinije, ji- apeliral na Angleže, naj zaščitijo njegove I-talijane pred ebeslnsklmi divjaki! Najlepši do ka/, da v petih letih Musnolinijevs krščanski civilizacija ni "civilizirala" Abesincev.
Abesinija je j(iel *vol»«inu in vrnjena bo Abesincem. Poleg Abrsimje je pn fašistlčns Italija i/gubilu tudi svoji dve Kt.u i koloniji Somalijo m Kritrejo. južno in severno od Abe-sinije Dobrih pet mesecev je vrelo Angleže, da m> prepodili Italijane i/ vseh trvh v/hodno-afr irvkiti «letel jn m tem ji bilo konec Miis-aolinijevega "novega Rimskega ini|>ertja". An-gleAku annada }iojde zdaj «n( tam v m verno Afiiku in na Hulkan
To j«* pa komaj začetek In /e v /aietku je MusNolim «loigral kvojo blufarsko igro. Z.i njim pride nu vrnto Hitler prav gotovo
Kdor tite. ta ttnjile Mtivolim in Hitler ii«et;i >e predolgo
Glasovi iz
naselbin
Zabava družabnega kluba Pfpria. 111. — Naš American
Jugasla v Social and Civic CHib priredi zopet zabavo 3. maja v Itoo Halli, 1506 S. Adams st. Zadnja Veselica nam je prinasla lepo vsoto prebitka — $150. Na vzo&h je bilo preko 600 ljudi. Vsdkdo se je čudil, odkod se je vzela taka masa ljudi.
basi se je naš klub komaj u-stanovil, že nas je nad 150 članov. Želeti je, da se nam v večjem številu pridružijo tudi tukaj rojeni otroci. Zavedajte se, da ste tudi vi Jugoslovani, čeprav ste tukaj rojeni, ali vi ste «Lpvenske krvi. Pridite na sejo kldfa«, ki se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne in se bbste prepričali, kakšnega po-meha je ta klub. Po seji je prigrizek in tudi jecmenovca ne manjka — vse prosto — kdor hoče, se tudi lahko zavrti.
Frank Franko. 489.
Zgodovina se ponavlja North Chicago. 111. — Zadnje Čase so v Prosveti nastale kritike vseh kritik. Pri naši jednoti se že leta ln leta piše in poudarja, bodisi na dAištvenih sejah a li v listu, da smo vsi člani ena kopravni ln da imamo vsi enake pravice, pa bili glavni odborniki, uslužbenci in ostali člani. Vsi smemo poljubno izražati svoja mnenja v Prosveti, seveda v mejah dostojnosti. -
Zadnje čase so se pa nekateri spravili nad br, A. Gardna. Poudarja se, da se danes bije boj proti hitlerizmu, od glavnega u-rednika se pa. po hitlersko zahteva, da ukroti delavca, nad katerim je on načelnik. Mat že živimo v Palmerjevih časih?
Odkar so nastale te kritike, sem prišla v dotiko z večjim številom čitateljev in vem, da se v precejšnji meri strinjajo z Gard-novim pisanjem, to je z njegovim protivojnim stališčem — za svojo osebo se strinjam 100%.
V Chicago Daily Timesu sem čitala v koloni "My Day", da je mrs. Roosevelt dobila pismo od neke ženske, ki dolži predsednika Roosevelta in deloma tudi mrs. Roosevelt, da sta kriva sedanje vojne. Mar mislite, da je mrs. Roosevelt tako ostra proti tej ženski kot so pri nas proti Gardnu? Niti malo ne. Da, tudi Leo Poljšak jo je dobro pogodil. Njega poznam že od 1. 1929 in vem, kar on govori ali zapiše,, je stokrat premišljeno. Tudi meni se dozdeva, da bo bodoča zgodovina dala pruv Gardnu in Normanu Thomasu, kot danes priznavamo, da je imel pokojni Debs prav v prvi svetovni vojni.
Da, veliko se piše danes tudi po naših delavskih listih in navdušuje za sedanjo vojno. "Boj proti diktaturi!" je klic. "Za delavsko zmago gre!" Ali se več ne spominjamo prve svetovne vojne? "Boj za svobodo! Dol s kajzerjem!" je donelo nu vseh koncih in krajih. Kje je danes tista zaželjena svoboda? Mar ni sama diktatura? Ni dolgo, ko je Garden v enem svojih člankov zapiaal, da vojne rode diktature. In to je po mojem mnenju čista resnica.
Meni je dobro v spominu zadnja svetovna vojna. Meseca maja bo 23 let, odkar Je moj mož odšel v armado. Tudi. takrat je bila prav taka vojna histerija kot je danes. "Kajzerja je treba
uničiti!" so pisali tudi po naših časopisih. Danes pa sta v vojni propagandi zavzela kajzerje-vo mesto Hitler in Mussolini. Kdor tako ne govori ali piše, pa seveda njima pomaga . . . Tudi meni noče v glavo, da bodo puške in kanoni uničili fašizem ali nazijem; uničili bodo le nedolžne ljudi, ki po mojem mnenju 95'/ ne vedo, zakaj umirajo in drug drugega ubijajo.
Ko danes čitam tako pisanje in kritike proti onim, ki Imajo toliko poguma, da svare ubogo delavsko maso proti uničevanju svojega bližnjega, se bridko spominjam svoje težke usode, ki me je zadela pred 23 leti. Zavest, ki je obtičala v moji glavi ob odhodu mojega moža v armado, je danes prav tako sveža in težka kot je bila tedaj. V armado je prisiljen iti. Prisiljen bo ubiti človeka, ki mu ni nikdar nič zalega storil, nasprotno bo pa drugi ubil njega.
Se so med živimi takratni člani tukajšnje Slovenske narodne čitalnice, ki so mojemu možu priredili poslovni večer 26. maja 1. 1918. Bolest, ki sva jo tisti večer občutila, me še danes stresa» dasi sva bila oba prepričana, da so člani imeli iskren namen. Nobena še bolj iskrena tolažba ni mogla odvrniti moje težke slutnje, da se še kdaj živ povrne.	- *
Tisti sestanek sq je vršil pri Johnu Mahnichu. Takrat ni nihče }zmed navzočih niti sanjal, da bodo po ¡23 letih tudi oni v strahu gledali za svoje sinove. Dne 28. marca so bili k vojakom pozvani John Mahnich ml., Anton Gantar, John Bubnik, vsi člani SNPJ.
Pred menoj leži lokalni list s sliko, ko jim 'je organizacija Moosc priredila odhodniški za-jutrek — bilo jih je 52. Na čelu te slike so okrajni in mestni u-rudniki, ki jim pojejo slavo, češ junaki ste, za domovino sc žrtvujete. Tistim, ki vemo, da> ti uradniki ne dajo počenega gro-&a za junaštvo te mladine, se taka hinavšČina gnusi, ker vemo, da jo je lahko igrati tistim, ki bodo sedeli na varnem in pri pol-noobloženih mizah.
Ta dobrosrčna ideja je prišla iz ust vvaukeganskega župana Talcotta: "Zajutrek dajmo tem fantom!" Nam se pa dozdeva, ker bodo 15. aprila županske volitve, da je dobro odpreti srce na račun lova za glasovi. ,
Prav tako mislim o Gardnovih kritikih. Pokažite svoje simpatije do reveže v onkraj morja dejansko, ne glede na vašo starost. Ako ne boste mogli drugega storiti, boste pa požare gasili. Frances Zakovšek. 119.
Poročilo sastopnlka
Hermlnle. Pa. — V tednu, ko pišem te vrstice, sem bil tako zaposlen na društvenem polju, da sem pozabil polovico o mojim potovanju zadnjih par tednov. O-blskal sem naselbine Braddock, Moon Run, Imperial, Oakdsle, Bridgeville, Coverdale, Library, Ambridge, Aliquippa in par naselbin v okraju Westmorelandu.
V Aliquippi sem bil ravno tisti večer, ko se je Iztiril vlak PPR in zletel 50 čevljev daleč v reko. Bilo je čudno, da ni bilo več mrtvih kot sedem, 100 pa* ranjenih — če je še kdo umrl, m> ni znsno. Časopisje je poroko, da so dvs nesrečna norca že do-
bili, in sicer dva fanta, stara o-krog 18 let, ki sta hotela videti "thrlM" ali vzhič*nj$, Jw> bo zletel vlak s tira. Ropulila sta žeblje iz pragov. Ko se je pripetila nesreča, je vlak vozil 60 milj nu uro proti Pittsburghu.
Detektivi so najprej mislili, ko so našli blizu nesreče nogo za puljenje žebljev, da je to naredil nekdo, ki je morda delo izgubil in se je hotel maščevati na^ družbo, ne misleč na nesrečo, ki se pripeti nedolžnim potnikom. Prc¿l par leti so taki maščevalci povzročili slično nesrečo pri Oakdalu, ampak so jih našli in sedaj sedita v dosmrtni ječi. Ljudje rabijo še precej izobrazbe. Vsake vrste ljudje so med človeško družbo — kriminalci, po-žrešneži, idiotje itd.
V	Aliquippi sem prenočil par večerov pri Joevu Jakliču, ki i-ma tovarno za sodavico ln tudi pivo razvaža. Ustavil sem se v Slovenskem domu, kjer je bilo nekaj rojakov. V tej naselbini sem dobil nad osem naročnin. Mrs. Groznik je ponovila Prole-tarca, kot tudi • mr. Habich v Ambridgu, Rupnik Qašperšič in Hribarjevi pa Prosveto. Prodal sem tudi nekaj knjig. Oglasil sem se tudi pri drugih, uključiv-ši Smrekarjeve.
V	Shefieldu je nova slovenska naselbina, oddaljena par milj od Aliquippe na hribu, kjer je zelo lep kraj. Tam je kakih šest slovenskih družin — Simčič, Rupnik, Sivec, Derglin, Lampich, Borich in Antončič. Žena zadnjega je zelo zgovorna in rada čita — ima vse tri liste, ki jih jaz zastopam. Tudi njena hčerka je aktivna na društvenem polju. Rekla je, da se ji dopade, ker opisujem naše rojake, da tako izvedo drug za drugega po dolgih letih. Tako nekako mi je pisala tudi mrs. Flere iz Ni-lesa, O. Hvala za priznanje.
V	Oakdalu sem imel precej u-speha. Naš bočljar John Čuk je zopet kupil precej knjig, kakor tudi mrs. Mevtz in Jičerka Frances, ki je učiteljica. Tudi mr. O-peka, kjer sem prenočeval, je poravnal par naročnin, kakor tudi bečljar Vehar za Petrovčiča. Tudi v Impcrialu so se odlikovali. Frank Augustin je plačal Prosveto, dasi se mu še ni iztekla —r on je njen naročnik, odkar izhaja, in tudi Prohiltrca je ponovil. Tega sta ponovila tudi Vidrich in Bogataj, M, Zidar, M. Pustovirh in mrs. Trusnovič pa Prosveto. Oglas v Majski glas je dal trgovec John Eržen, mrs. Ambrozich in Luka Butja pa sta obnovila Proletarca.
Pri Jacku Ambrozichu sem zopet prenočeval, drugo jutro pa se z njim peljal v Carriegic, kamor je šel na delo, jaz pa .v Bridgeville. John Kvartich je ponovil Proletarca. On ima dve čistilnici za obleko, eno v Bridge-villu, drugo v Lebanonu pri Pittsburghu. Z njim sem se peljal do Lebanona, potem pa šel v Coverdale, kjer sem pridobil Cipčiča, da je dal oglas v Majski glas, kot tudi Louisa Groznika v Libraryju. V tej naselbini je ponovila Proletarca mrs. Dermota, v Braddocku pa Prosveto mr. Junko, Slabe in Samsa, v West Newtonu Proletarca Joe Yuvan, Rudy Krež je dal oglas v Majski glas, v N. Braddocku pa je ponovil Proletarca L. Karish.
To je vse, kar mi je v spominu. Veliko ljudi je, ki želijo, naj še pišem dopise, posebno ženske jih rade čita jo. Torej bom nadaljeval še par let, ako me prej ne doleti smrt. Ampak dandanes je pdtovanje nevarno radi velikega prometa na cestah ln mora človek imeti odprte oči na vse strani.
Pred par tedni sem šel po cesti 6 v Pittsburgh, pa je par se-
kund pred menoj obležal človek mrtev na trotoarju. Malo je še
dihal, kp sem prišel do njega. Imel je prebito lobanjo. Na glavo mu je menda padla steklenica z okna hotela Wm. Penn. Bil je iz Monaca pri Aliquippi. Njegova žena je nakupovala po trgovinah, on pa je rekel, da gre malo na sveži zrak, a našel je smrt, kjer jo je najmanj pričakoval. Bil je se mlad, star okrog 33 let. Žena ga je čakala pri avtu. K sreči je imel avtno Mevjl-ko pri sebi in je ženo potem ob^ vestila policija. Lahko si mislite, kako jo je pretresla ta žalostna novica. Mislim, da sta bila Italijanskega pokoljenja, vsaj tako sem sodil po imenu.
Tako človeka zadene smrt kjerkoli, tudi tam, kjer je najmanj pričakuješ. Življenje je res loterija in nič drugega. Kljub temu pa mora biti naše geslo: Delajmo kot bi večno živeli, da bodo koristi imeli vsaj naši potomci.
H koncu naj Še omenim, da se nahaja mrs. Skely iz Exporta v Columbia Hospitalu v Pittsburghu. Bližnji rojaki naj jo obiščejo. Ravno sem prejel dopisnico od nje, da se ji zdravje vrača. Operirana je bila 22. marca. Anion Zornik. zastopnik.
Spomini na Kočevarjevo sadevo
Elizabeth. M. J. — Ker je ravno 20 let, odkar je bil John Ko-čevar v zaporu v Trinidadu, Colo., bom malo opisala njegovo trpljenje in njegov obupen položaj, dokler ga ni rešila SNPJ.
Ko mu je bilo v starem kraju v vasi Maline pri Semiču na Dolenjskem izročeno posestvo, si je izbral dekle, da se z njo poroči. Njegova žlahta pa ni bila zadovoljna z njegovo izvo-ljenko in tudi župnik v Št. Petru v Ljubljani ni bil zadovoljen, če se John ne oženi tam, kjer žlahta zahteva. Ali on tega ni mogel storiti in se je oženil s svojo izvoljenko. Toda že pred poroko, ravno na cvetno nedeljo je pogorela vsa vas —-12 hiš z vsemi poslopji, pridelki in skoro vso živino. Tudi Koče-v^rju je vse zgorelo. Zažgali so otroci.
V maju se je poročil, a ker ni imel kam pripeljati neveste, je žive}«pa i\j£acgm ¿omu y Brezovi Rebri in hodil delat daleč na svoje njive ter vozil skupaj les ln opeko. Z ženo sta se ubijala, da sta si postavilo nov dom. Ob letu mu je žena rodila otroka in umrla ob porodu. Obupani revež je ostal sam s svojo hčerkico na svojem lepem domu. Vsi ljudje so ga obžalovali v tej, njegovi drugi nesreči. Kaj mu je storiti? Gre in se poroči s sestro umrle žene ter se poda v Ameriko, ker ga je tlačil dolg. Delal je v Leadvillu, Colo., v globokih jamah in se mučil, da zasluži in odpošlje domov.
Čez leto dni mu doma zopet žena umrje. Ko je dobil pismo z žalostno novico, je bil obupan. Rojaki so ga tolažili, ali izguba dveh Žena ga je močno potrla. Odpravi se domov v rojstno vas Moline, ki je ravno pod gorjan-skimi hribi pod dobro znano Nackovo gostilno.
Ko je prišel domov, mu ni kazalo drugega, kot da se zopet oženi. Njegova otroka sta bila pri drugih ljudeh in moral je <>d njih plačevati. Tako pripelje tretjo ženo na dom, da mu bt) oskrbovala njegova revčka, ki nista nikdar videla svojih mamic.
Oče je šel spet v Ameriko, zopet v Lendville. Ker se pa tam ni dobro delalo, je šel v Trini-dad, da kaj zasluži. Tam pa je prišel v nesrečo. Nekdo je v jami streljal na delavce. Ko je on prihajal na nočni šiht in slišal streljanje, je bežal ven iz jame. Kdo Je streljal? Osumili so njega in ga zaprli. Bile so priče, ali ni bilo verjetno.
John je v zaporu sedel vet mesecev, nakar se je obrnil na glavni urad SNPJ, katere član je bil. In Uko ga Je jednota rešila iz velika stiske L 1921. Se se spominjam apela, ki ga je objavil v Prosveti za prostovoljne prispevke za Kočevarjevo o-brambo gl. predsednik Vincent fainkar. Članstvo In društva so se požrtvovalno odzvala in tako je bil John Kočevar resen iz ječe.
Agnea PaaaricK.
Spomini Karlovčana o Nikoli Tesli 1
V Karlovcu je ned^no umrl ur^i. kovnik Julij Bartako?ič, ki je \ iSl telj slavnega Nikole Tesle Ta 'Tj kaj zanimivih spominov o našem ¿¡S nJju tz njegovih dijaških let na ¿¡J
Večina šolskih tovarišev je že takrat b,u prtčana, da bo postal Nikola Tesb H velik mož. Že kot dijak je bil genJT ljudski šoli je kazal vliko zanimLT*\ Prav tako tudi v ^mnaziju. Tesla * mnogo učil iz šolskih knjig, 2ato pa je ¡L' liveje slecjil predavanjem profesorjev T profesorja fizike.
Zanimivo je, da profesorji niso imeli radi, posebno pa ne profesor fizike kj se je Nikola vedno vmešaval med rL njem. Cesto je trdil in dokazoval voml sprotno od tega, kar je razlagal in trdZ, sor. Zaradi tega je bil Tesla tudi kJ Se sedaj je v razrednici beležka da jTS kola Tesla kaznovan z ukorom razrednih se je vmešaval v profesorjevo predavaS trdil nekaj drugega, kakor da bi znal v7 profesor.
Nikola Tesla je imel v nekem gimnaz| razredu iz matematike nezadostno. Tri! je profesor v katalogu uradno poprava dostno. Tudi opisna geometrija mu j« šla in je imel le zadostno oceno.
Naš slavni rojak je zelo rad čital. Z vel zanimanjem je čital romane Julesa Ven* Emilea Zolaja. Šolske knjige pa je na« vrgel v kot, čim je prišel iz šole.
Prav takšen kakršen je bil v srednji io ostal Nikola Tesla tudi kot visokošolec. pričan je bil v svoje znanje iz fizike in, kaj rad prepiral s svojimi profesorji, V jim je oporekal in dokazoval svoje teze. 1 di tega ni mogel položiti izpitov na grašl soki šoli. Napotil se je v Budimpešto, k> imel iste težkoče. Tudi /tfcm ni imel sn izpiti, ki jih je končno le opravil v Gn Tam se je pričelo tudi njegovo učenjaško
Po očetovi želji bi bil moral postati vojak. Venomer ga je oče nagovarjal, ni vpiše v vojno akademijo. Toda Tesla je < da ni rojen za vojaka. Zato je takorekoi begnil v Ameriko. Žnačilno za Teslovo pi ki ga je poslal svojemu prijatelju polkoi Bartakoviču iz Amerike:
"Amerika je zemlja največjih možnosti mnoge stvari, ki so mi potrebne pri delu, rega posvečam človeštvu, najbrže ne bi razumevanja, če bi ostal v Evropi.. Ost tu, delal bom dalje, nikoli pa ne bom pa svojih dragih prijateljev in lepe domovine
Sani na propeler
V severnih okrožjih Skandinavije in h kjer je, le malo železnic, so sani na konjsk jelenjo vprego še vedno najobičajnejše w Motorna vozila se dado uporabljati le neln mesecev v letu, tako da prebivalci teh b niso rozvajeni, kar se tiee brzin.
Norveški inženir Kyndal pa je zgradil i vozilo, ki bo ves promet v severnih d« nemara preobrnilo. To vozilo ima karo jekla. Na zunaj je podobno avtomobilu te iz novega trdega aluminija, ki je odporni pet sedežev. Namesto na kolesih pa stq dveh parih jeklenih smuči. Eksplozijski» v zadnjem delu voza poganja dvokrilni p ler, ki je zavarovan z jeklenimi žicami, U je zvezano s prednjim paj-om smuči. Notrs vozila se da kuriti. Poskusne vožnje so a nesle zelo dobro. Z bremenom 500 kg «o sani na propeler tudi na težkem ozemlju, bilo visoko zasneženo, in prek<rrnocnih 0 premikale s srednjo brzino 70 do 80 km ni
Šest milijonov filmskih šd
Mister Atterbey, eden izmed mnogih i ričanov, ki se preživljajo brez dela. » f mislil malo nenavadno zbiralno strast Z* dni zbira dovtipe, in sicer samo taki«, dogajajo v krogih ameriške filmske r nje ali pa jih v teh vsaj pripovedujejo va velika četa zbiralcev mu je dobavnU nad šest milijonov dovtipov te vrste. * ka, ki si jo omislil za te dovtipe, je «Ji obsežna. Gradivo je urejeno po ^ področjih, n. pr. "tašča", "zaljubijene«, harska umetnost mladih gospodinj « v mo dovtipov v zvezi s taščo jc v AH*" kartoteki 7000. •
Kar
Pred dvajsetimi leti
, (Iz Prosvete, 14. opnla l«2H
Domače resti. V Helperju. letni Fr Ma lovit Iz Rašice Pn VH,E'"
Delavske venti Krojaška unija ACVi * Yorku toži družbe za milijon dolarja nine zaradi izpora delavcev
Inozemstvo. Kemalov' llSMiif** . Ji v veliki ofenzivi proti Cïrk«w
Člani «vin« unija CIO oblegalo tovarno Hareti Aircraft Cae!Ing Corp. Inglawood. Cal All .«• ..^ju-i ä ^ po oklku atavke.	ing-wooa. uei A|| ste naročeni na dnevniki ooi7nWfl nm^ju. _ f
' Preavslo ? Podpirajte svoj list! no ustavila naseljevanje Amertfan^
Sovjetska Rusija. I*"inovB. J ^ T1
14. APRILA
Kako Francozi
kovice f «
i starega kraja
Slovenije
irznlska nesreča na
kem mostu pred covnim sodiščem
Uf^ko pomlad so časopisi ob-poročali o sodni razpravi ,¿vršila proti trem železni-* dne 25. aprila pred m sodiščem v Celju žara-•elezniške nezgode na tovor-L^ii v Zidanem mostu, kjer 2*2 septembra 1939 brzi □mi vlak zavozil na premi-« vlak. Okrožno sodišče v I ,e takrat obsodilo vse tri L* železničarje in sicer kjfvodjo Alojza Sunka, kur-i Stanislava Ilijaša in vlako-jo Konrada Miklavčino, vse pribora in sicer prva dva, jza Šunka in Stanislava 111-ivsakega na 4 mesece stro-, zapora, nepogojno ter vla-odjo Konrada Miklavžino na ušel* strogega zapora, sledil zaradi priznanja pogojno I leta.
odisče je izreklo, da so obso-,krivi-Šunko Alojz kot stro-Ddja, IRjaš Stanislav kot kur-in Miklavžina kot vlakovo-brzotovornega vlaka št. 155, io v noči na 22. septembra I na tovorni postaji v Zida-i mostu kot železniški usluž-ci, ki so vodili predmestni »tovorni vlak, iz malomarno-ti spravili ta vlak, premikal-vlak in garnituro osebnega ta št. 628 v nevarnost s tem, so pri uvozu na postajo spre-lali uvozna znaka in sicer dznak "oprezno" in uvozni k "stoj", ter znake vlakovnega osobja, s posledico, je brzotvorni vlak zavozil ha nikalni vlak, pri čemer sta i poškodovana stroja obeh wv, 5 vagonov brzotovorne-rlaka, 4 vagoni premikalnega ta, 1 vagon garniture oseb-i vlaka, nakladi vagonov in nji ustroj proge. S tem so rivili zločinstvo zoper vamoji vnega prometa za ljudi in vino in obvestila po S 208/1 tnskega zakona, (btoženca Šunko in Ilijaš sta razpravi, kjer sta se čisto sa-llgovarjala, zanikala vsako Ido in trdila, da sta videla ob nji proti uvoznima znakoma d-postajo Zidani most na ih znakih belo luč, kar je ka-da je uvoz na postajo prost, izključujeta pa možnost, da fla lega obeh znakov nepo-o po tem, ko sta vozila mi-"Jih. spremenjena, vsled če-«ktoja možnost, da je vlako-no osebje videlo oba znaka gačni legi, kot pa onadva. |lje sta navajala, da se na litji Zidani most cesto doga-h daje prometnik postaviti I uvozna znaka v lego "pro-r. pa kasneje naroči kretniku, ustavi pravočasno uvozeči F- je potrebno. Svrha te-nvnanja prometnika je ta,
*	izbegne nepotrebna zakas-
*	vlaka, za katero odgovarja imetnik.
J*Mieni vlakovodja Miklav-■ J* sicer priznal svojo kriv-| ogovarjal pa se je, da je vi-predčasnega prihoda | ¿idani most same
tudi
most samo ie
£ ;Lnak "8t°j". ne pa BS^oprezno". Prestrašil
nale na prosto v prepričanju, da je še dovolj časa za uvoz, pa se je potem zgodila nasreča. Vrhovno sodišče pa je pritožbo v toliko zavrnilo, da je pobijanje nepravilne ocene dokazov v reviziji sploh nedopustno in da so za vrhovno sodišče merodajne le dejanske ugotovitve prvega sodišča.
Pač pa je Vrhovno sodišče Ugodilo pritožbi v toliko, da je tudi obsojenima, vlakovodji Šunko Alojzu in kurjaču Ilijašu Stanislavu spremenilo nepogojno kazen 4 mesecev strogega zapora v pogojno kazen, tako da se izvršitev odloži z dobo 4 let.
Odločba vrhovnega sodišča je za prizadete železničarje velike važnosti in Bi je treba zapomniti zlasti to, da je treba zbrati v obrambo takoj vse dokaze in jih zlasti predlagati že pred prvim sodiščem, ker so v reviziji novi dokazi nedopustni.
V NAJHUJŠI ZIMI MU JE VZEL KRAVO
Zadnji čas se nam zopet množijo pritožbe ubogih viničarjev iz okolice Maribora, ki jih nekateri gospodarji kar naenkrat sredi najhujše zime gonijo iz koč, ker so si našli naslednika in ker mislifb, da jim bo boljše delal. Ne ostane pa samo pri odpovedi, temveč pride gospodar še Isti dan tudi v hlev in odžene kravo, tako da je viničarska rodbina čez noč brez svoje glavne prehrane, brez mleka. Najmanjši povod že zadostuje za takšno brezsrčno dejanje. Mlad viničar, ki se je z rodbino in starši šele v jeseni priselil v kočo bogatega gostilničarja, je prišel za pol ure prepozno nalagat gnoj, ker je nosil v mesto mleko na prodaj in ga ni mogel prej prodati. Pri gospodarju pa je bila že od 6. ure zjutraj njegova mati na delu, da je gospodarju podojila krave in mu odnesla mleko v mesto, njegov oče pa je prišel k vinogradu, da bi razkla-i dal gnoj. Kljub temu je gospodar viničarja odpustil in mu drugi, dan odpeljal kravo, pognal iz službe mater in tudi očetu ni dal več dela. Viničar ima še enega Sletnega in enega 5mesečne-ga otroka in je korej s temi 6 ljudmi brez mleka in brez zaslužka. Sedaj hodi od koče do koče, da dobi drugod streho . . . Še isti dan se je zglasil pri nas mlad majer, ki se je tudi priselil s starši šele v jeseni v kočo bogatega mariborskega mesarja in so pridno delali. Pogodili so se seve za celoletno službo. V sredo pa je dobil ubogi majer od mesarja sodno odpoved stanovanja, ki bi ga moral že v torek izprazniti. Zaenkrat smo seve majerja podučili, da je tak-šna odpoved nedopustna in neveljavna. Toda lahko si je pred Btavljati, kako bo zanaprej rev nemu majerju, če ga gospodar ne mara. Viničarije in majarije, ki so kaj vredne, so zasedene in je sredi leta težko dobiti kaj dobrega. Povrh tega še majerji pri nas sploh niso zaščiteni, ker se jim služba ne odpoveduje ka kor viničarjem, temveč se ga lahko spodi že kar s 14 dnevno odpovedno dobo, kar že nikakor
Cnjtono br/ino- pograbil za F® « Potegnil signalno vr-' veze njegov službeni »»«rno sireno stroja, ki pa n, delovala, ker ni .H-J*Za piska. Tako je pri-
bbilT neda bi j« mogel Preprečiti. Sodišče tem zagovorom ni priso-Llv Us je krivda ob-
P^-ljcn. po izrKV
ELUk«Pramnega in po-J« in po disclpT
t'"„' .',J "U'Klbl "krožnega
je videl, da vozi vlak z
ne odgovarja udomačenemu pravu za majerje, kajti ti si deloma že v jeseni nasejejo deputatno
zemljo. Njihova služba je zvezana z gospodarskim letom in bi moralo tako biti tudi v zakonu zaščiteno njihovo službeno razmerje. Tako pa so majerji izročeni na milost in nemilost dobre volje gospodarjev in njihovih kapric. ,
Strašna beda upokojencev
Vse leto 1940 je bivša Zveza rudarjev Jugoslavije vodila akcijo za zboljšanje položaja sta-ro- in novoupokojencev. Največ na njeno pobudo je prišlo že do tozadevnega sporazuma. Eno tretjino bi prispevala banovina, eno tretjino industrija in eno tretji-ho delavstvp. Vsak pameten človek je moral priznati, da je bil to edini izhod, da bi se moglo od pomoči tem revežem. Tega pa niso hoteli razumeti NSZ in pa radikalci, ki so vsako prispevanje v to svrho odločno odklanjali. To je privedlo tako dale*, da je tudi druga stran rekla, cfi sama ne bo prispevala in zato morajo upokojenci še naprej trpeti.
zimo
Pariz, januarja.
Iz Pariza poročajo letos o nenavadno ostri zimi. Druga leta se je vso zimo sneg ns pariških ulicah tako rekoč samo pokazal, kakšen je, ko je pa nanj posijalo prvo sonce, je že izginil. Letos se pa zdi, da je celo vreme napovedalo ubogim-Parižanom vojno. Skoro vsak dan se namreč v Parizu menjava toplota in vreme, tako da so Parižani že čisto zmešani. Pred nekaj dnevi je zapadlo okrog 20 centimetrov snega, potem je nenadno postalo južno, te dni je pa toplota nenadno padla, tako da so ulice kakor na povelje poledenele.
V predvojnem času bi pariška občina kratko malo posula hodnike in ulice s soljo, čeprav bi
Macedonija bo j dobila u,svobodow
Bolgarska kooperacija z naciji proti Srbom
Sofija. Bolgarija« 12. apr.—Tukajšnji časopisi poročajo, da je maršal Herman W. Goering, nemški letalski minister, poslal telegram Nikolaju Stojanovu, predsedniku Macedonskega instituta, "da bo Macedonija kmalu dobila svobodo."
Goeringovo zagotovilo vsebuje odgovor na Stojanovov telegram, ki se je glasil, "da bo Macedonija kooperirala z Nemci v vojni proti Srbiji." Goering se je v odgovoru zahvalil Stojanovu za izraženo prijateljstvo in obljubljeno sodelovanje.
Polkovnik Dongvan zavrnil obdoliitve
Chicago, 12. apr.—Polkovnik William J. Donovan je izjavil, da so obdolžitve, da je on odgovoren za sedanjo situacijo na Balkanu, absurdne in brez velike podlage. On se je mudil več dni v glavnih mestih balkanskih držav in zdaj so. ga nekateri ameriški krogi na podlagi poročil iz Rima obdolžili, da je zagotovil jugoslovanske voditelje, ko se je mudil v Belgradu, da bo Amerika nudila vso mogočo pomoč jugoslovanski armadi, če bo revoltirala, strmoglavila režim kneza Pavla in se uprla osi šču. Donovan je dejal, da ni nikdar govoril z voditelji balkanskih držav sam, temveč vselej v navzočnosti članov ameriških poslaništev. Dalje je rekel, da ni konferiral z generalom Slmo-vičem, sedanjim jugoslovanskim premierjem, in da sploh ni ve-dal, da bo Simovič uprizoril puč, ki je strmoglavil vlado, ki je podpisala #pakt z osiščem.
Naročite Mladinski liai, najboljši mesečnik aa slovensko mladlnel
—-
trpe ljudje zaradi pomanjkanja
BbbmbIMMMMM	wMfr w IMfo l> nBm
soli. Zdaj je pa sol predraga ža kaj takšnega. Šef pariške čistilne komisije je izjavil na primer, da bodo letos morali iz Pariza izvoziti okrog 200,000 ton poledenelega snega. To bo seveda v veselje samo prevoznikom, ki bodo spet enkrat dobro zaslužili. Doslej je pariška občina zaposlila dva tisoč nezaposlenih delavcev.
Celo v Marseillu, kjer so sneg poznali samo s slik, je letos pritisnila precej ostra zima, pa tudi sneg jim ni prizanašal. Starejši ljudje so zato obupani, mladina je pa kratko malo proglasila Marseille za zimsko Športno središče. h?'
Pa tudi iz drugih krajev južne Francije prihajajo poročila o zelo hudi zimi. Ponekod je zapadlo toliko snega, da ao morali ustaviti ves železniški promet, pa tudi nekaj ljudi je že zmrznilo.
Tudi mesto Vichy je pobelil sneg. Vsa umetna jezera po parkih so zamrznila in po njih se drsajo mestni otroci. V parkih je polno smučarjev, ki uživajo, da je naposled sneg tudi njih obiskal in jim priskrbel malo zabave. Tudi v mestnih kavarnah je zdaj kaj čudno razpoloženje. Poprej so meščani hodili na iz borno kavo z zvrhanim kupčkom smetane, danes si pa to zaman žele. Kavarnarjl kuhajo namesto kave ječmen, namesto mleka sirotko, namesto sladkorja pa dobiš saharin. Zdaj si pa lahko mislite, kakšna sprememba je tor Edina sreča je še to, da,imajo Francozi dovolj vina. Nekdaj je bilo grdo, če je kdo V kavarni naročil vino. Danes se je pa ta navada tako udomačila, da skoro vsak rajši naroči čašo vina kakor sirotko s saharinom.
Zaradi nenadne hude zime so ostali skoro vsi hoteli in kavarne brez kuriva. Lahko si torej mislite, kako žalostno je videti zmrzujoče Francoze, ko sede kavarni t^H^HB^ igrajo bridge, poleg pa srkajo vino.
Srečni so oni, ki so se pravočasno založili z drvmi in s premogom. Takoj ko je nastopil mraz, je sicer začela mestna občina razdeljevati po 100 kil goriva vsaki družini; vendar je H' prav malo zaleglo ob tako ostri zimi. Danes daje mestna občina samo še po 20 kil goriva no mesec, pa še to samo tistim, ki imajo v hiši bolnika ali pa maj . hne otroke. Pomanjkanje gori ' va pa Še ni najhujše, zlo ki tare
A healthy army 11 lough t ai floQtor* eiaailne obuta at men folun* teortag tor Oaasfllaa «mod forcea. Army itmmt ImportsSCo ot flndiim tuberoutoili before mea bava basa accepted tor service.
I H ———
prebivalce Vichyja. Mnogo bolj
roma toplo, so kmetje iz okolice Vichyja prav radi nosili v mesto razno zelenjavo in ssdje. Okoliški kmetje so namreč razmeroma zelo bogati. Zdaj, ko je pa zapadel sneg, je dovoz živeža skoro popolnoma prenehal.
V Vichy ju na primer že dva meseca nihče nima krompirja. Popra niti na karte ne morejo dobiti. Kislo zelje, makaroni, sol, kruh in vsa zelenjava so za Francoze danes specisliteta.
Se do nedavna so obutev in o-bleko v Franciji lahke poljubno prodali. Zdaj je pa tudi tega zmanjkalo. Vsakdo, kdor hočst kupiti čevlje ali pa obleko, mora prinesti trgovcu posebno potrdilo, da mu je ta stvar res neobhodno potrebna. Zaradi tega je cela vrsta krojačev in šivilj brez posla in so si morali pol« skati zaslužka drugod. Kljub takšnim razmeram pa vlada v Franciji red In ni doslej niti enkrat prišlo do kakšnega izkoriščanja.
Avguštinu Reis-' W|J* Šunko in kur-' Vrhovno sodišče.
p, / ni imel zago-
,,„, T,ca «U v Pri-
Ikife,	"<lbe prič,
«nja Midba in
b*	vrsto po-
16 }v tudi
' ^ prvotno iig-


. T.
m
M»"

Voltaire in nj'egov nasprotnik
Voltairea je nekoč obiskal mlad pisatelj, a katerim sta bila sprta. Mladenič je namreč Vol talrea večkrat besno napadelM največ zaradi nevoščljivosti. To pot mu je prinesel s seboj pam-flet, v katerem je Voltairea spet napadal. Bil je tako predrzen, da mu je pamflet ponudil, naj ga prebere.
Voltaire je rokopis vzel in ga pozorno prebral. • "Vidim, da Je vse skupaj pre cej na hitro napisano," je naposled rekel. "Če mi dovolite, bi Jaz marsikaj popravil." ^
Gost je iz radovednosti priki mal.
Voltairo Jo vzel pero, podkrepil, kolikor se je dalo, vse ostri
,t_ . .«ie i In naposled rokopis vrnil krznenih plaščih i*\ mlademu ^ožu>
"Ne, zdaj je satira dobra in, če se ne motim, bo zbudila pozornost, mene pa osmešila."
Gost tega ni pričakoval. Vol taireova velikodušnost ga je presenetila. Raztrgal je rokopis in ga vrgel v peč, Voltairea pa je prosil odpuščanja.
Pozneje sta postala dobra pri jatelja.
•
PoroglJIvec Voltaire, ki je znal biti proti ženskam zmerom vljuden, Je nekoč v družbi trdil, da še nikoli nI srečsl grde ženske. Neka dama v družbi, ki je imela precej ploščat nos in dosti zmisla za humor, mu Je dejala: ,
"Poglejte mene in priznsjte, da sem jsz res grda "
"Gospa", Je odvrnil Voltsire prav resno, "kakor vse prlpsd-nlce ženskega spola, ste tudi vi angel, ki je padel t neba. Bsmo pri vas se je pripetila nesreča, da ste psdll na nos."
Gospodarstvo in socialne razmere
Gospodarstvo in socialne ras-mere prebivalstva so v tesni «vezi med seboj. Če se gospodarstvo povoljno razvija, so boljše razmere, kakor pa, če v gospodarstvu ni pravega sistema in u-videvnostl, ds morajo živeti tudi oni, ki so odvisni neposredno od gospodarstva. Ti so predvsem delovni sloji, ki imajo edini kapital — delovno rflnč, in pa tudi vsi oni, ki so sicer odvisni v svoji eksistenci od celotnega gospo-darskega sparata. Teh ljudi je poleg ročnih in umskih delavcev še jako mnogo, predvsem rodbine neimovitlh In javni nameščenci. ,
Ob sedanjem Valu draginjo je nastala med delavstvom velika skrb za socialno bodočnost, ksr ja razumljivo. Delovni sloji znajo preceniti nevarnosti, ki jih u-t ogne jo doleteti, ča se ne posreči omejiti in ustsvlti strašnega vojnega požara. Delavstvo ve, zakaj. Vojna omejuje svobodo, draži kruh, mori nedolžne ljudi in uničuje oiviliiacljo. Tudi naj-temeljltejša reforme in izpre-membe bi se lahko izvršile brez teh atrašnih žrtav, če bi imeli o-nI, ki zahtevajo svoja socialne in moralne pravica, zadosti moralne in kulturne moči. Ibda tudi najbrutalnejše nssilstvo, ki povzroči mnogo škode, ne more za treti velike naravne nujnosti, ki se izraža v večji socialni pravičnosti.
Zanimivo je, kako se bavljo sedaj vse gospodarske organiza clje s temi vprsŠanjl. Trdijo, da se je ustvarjalo premalo zslog, da so ni gospodarstva sistema tično orgahizirnlo, in da so se Iz dsli protidroginjski ukrepi šel*, ko je blaga zmanjkalo ter da se napoveduje izdajsnje nabavnih nakaznic še za ostale življenjska potrebščine, ko se je sedsj po-kazalo, da tudi teh ni dovolj. Za to se gospodarstvo ne da več na mah sprsviti v red in prikrojiti potrebam konzuma ter trga. Pri tožujejo so industrije! tudi proti načinu obdavčevanja. Skoro bi rekli, da se z izvaja
Prkaoe na norveškem otoku so ga zanetili Angleži.
Nova skrb
"Čestitam til Slišal sem. da si se te dni oženil in se tako rešil vseh samskih skrbi!"
"Rea je, toda zdaj si šele belim glavo." "H čim vendar?" "Premišljam, kako bi se ločil "
T	•
ft kot v hotelu
"Celo noč niaem nič spal." "Zakaj ne?"
"Lastnik hotels ml je dejsl, ds .BP J mi ni treba plačati sohe, it naj-Loioten po angleški lavsaljl. V osad j a se skladišča olja v egnja. kil dem kakšno stenico Iskal sem
I ja oelo noč."
nji gospodarstvenikov strinjamo. Toda potrebo je, da si gospodi stvenikt tudi sami izprašajo vest, v kolikor niso oni neposredni krivci, ds je do vsegs tega prišlo. Kajti orgsnizacija vsegs go-spodsrstvs je bila še pred enim letom doeels v rokah privatni kov. Ali nI mogoče ta organiza cija odrekla, predno je bila država prisiljene, ds poseže vmes?
A ko se načenja gospodarska vprašsnjs, potem Ja treba pov< dariti, da ta vprašsnjs niso iz ključens zadeva gospodarstvenikov, smpak vsegs narods, torej tudi konzumentov, zlasti pa de-Isvcev In kmetov.
(iospodarsko vprašanje je gospodarsko In socialno, ~ (Johpodarska politika Je soci alni problem današnje dobe. Tega problema jpa se pri nss ni-kdsr ni smatralo za celoto. Niz ki socialni nivo, kakršnega ima mo v naši državi, bi zbujal domnevo, da Je kapital nsgromadil ob nizkih zaslužkih delavcev in nameščencev ogromne rezerve, ki bi Jih lahko porabljal za nove investicije In produkcijo.
Gospodarski krogi stalno za htevajo gospodarske konference. Prav imajo. Res je treba nekaj ukreniti, toda konference ne smejo podpreti monopola goapo-danrtvenikov, marveč le ofgani zlrafl gospodarstvo tako smotre-no, ds bo alužilo ne le aamemu sebi, ampak »i/loi»o»u Gospo-
darstva mors biti nosilee boljših socialnih razmer. V ta namen je potrebno, da se driavna politika naslanja bolj na potrebe naroda, kakor na prisilne politične organizacije in zanaša bolj na smotreno delovanje - .
—Dal Politika. , •
Singapur, mogočna straža Anglije na
* # N»1 - S T «M |
jugu Azije
Ena najpoglavitnejših točk. ki zapira Japoncem ifct na jut k Indiji, je močno utrjeni Singapur. Jv to veliko, evropako zgrajeno mesto, ki ae more meriti t vsakim ameriškim velemestom. V vojaškem pogledu Je Singapur izrednega pomena« ves trgovski promet vzhodne Azije mora mimo njega na zahod,
Gospodarsko je Singapur najbogatejše središče na jugu Azije, Blago Malajskega otočja, Indijskega polotoka In velikega otoka Bornea, tri četrtine svetovne proisvodnje kositra, 80*;f svetovne produkcije kavčuka, bogata želesna ruda, rezervo volframa in bavksit«, vrelci nafta ha Borneu in Sumatri, vse to pripada zaledju mogočno utrjenega Slngapura ter se v njegovih bankah pretvarja v milijardo zlata.
Danea je Singapur najmočnejša trdnjava vzhodne Azijo, pa tudi najmočnejše utrjena pomorska točks sveta. Vojna luka, ki leži obrnjena proti severu, ob cesti v prekrasni park Jehora, je bila odprta 1938, dograjena torej tik pred evropsko vojno. Tu se Širi ogromna ladjedelnica, ki lahko gradi v svoji sredi vfele- -parnlke In bojne ladje do velikosti 55,000 ton.
Singapur stralijo Izredno močne utrdbe, posejane i nsjteljlmi topovi. Te utrdbe so deloma nad trgovinsko luko Blunkan-gmati, deloma v zahodnem vstopu na jehorsko cesto, ki vodi v Changl. Od kadar se Je začela sedanja vojna, so te utrdbe oja-čene še t lažjimi topovi, razpostavljenimi ob vaaj južni in zahodni obali otoka
Politični položaj v Evropi Angležem ni dopustil, da bi Imeli vso julnoazljsko vojno mornarico v Singapuru. Toda, tu Je še Amerika, ki budno pazi na vse in je pripravljena vsak hip zasidrati svoje jeklene velikane v singapurski iuki. Močno -je pa tu zastopano angleftko letalstvo, posebno is Avstralije. V Singapuru Je tudi vrhovno poveljstvo vzhodnoazijskega br I takega le-talatvs, vanj so prllle v aadnjem času številna četa U Indija, Avstralija In Novega Zalanda. Se leta 1033, je bil tu nastanjan te en polk, sdfU so štiri naj/i*der- v neje opremljena dlviilje.
Trdnjsva Singapur ja dejansko otok. Ozek umatnl moat ga veže s cesto in lelesnlco na Brit-iki Malaji, Ia riževih polj tega polotoka In siamakih ravnin prihaja živež za 000,000 preblval-stvs, Da zsvarujejo dovoz živeža s kopnega, so tam utaborill močne čete, ki strašijo zaledja trdnjava proti vsem eventualno-stlm.
Singspur je torej trdnjava daljnosežnega pomeni za angla-Ški imperij. Od nje je odvisno, sli bo anglosaški svet ostal gospodar položaja na jugu Asije, na vsem velikem prosloru, ki se vleče od vrhov Himalaje in Hongkonga tja' do Antarktika, onkrsj Avstralija in Novega Zalanda. Od nje tudi zavisi, ali bo japonsko rumeno pleme prodrla do vrat Indije in še dalje na otoke Južnega morja.
Narobe Je rasmel
"Ali fte veš, Kovač ja shujšal za petnajst kil?"
"Beži no, aH je nalašč tako shujšal?"
"Ne, toda slepič so mu operi-rsll."
"Vraga, mar ta stvarca toliko tehta?!"
* a • Predrsnei
Teta nečaku ogorčeno: "Na, nlčesjir več ne boš dobil od mene! V' prepogosto si me naplah-tal! Glej, da izgineš! V bodoče si zame mrtev!"
Nečak: "No, prav, teta, pa «rt-vuj vaaj sto dinarjev sa venec!"

POLOM
ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71
PreMil VLADIMIR LEV8TIK
■fcTtIMBMatfflB
Emile zola
nela ln izginjal« v anu. Spal je; morda je ie dalje sanjal o zmagi.	'
"Ali štabni zdravnik jamči zanj?" je vprašal Delaherche a tihim glasom. Gospa Delaherche je prikimala z glavo, da. "Vseeno, te rane na nogah so strašne," je povzel on. "Zdaj bo moral dolgo ležati, kaj ne?"
To pot je molčala, kakor da se je seme po-greznila v veliko žalost nad porazom. Ona je bila še iz druge dobe, iz tistega starega, vrlega meščanstva obmejnih pokrajin, ki je bilo včasih tako goreče v obrambi svojih mest. V jasnem soju svetilke je njen strogi obrez z ostrim nosom in tenkimi nosnicami razodeval njeno jezo in njeno bolest, ves tisti notranji u-por, ki ji ni dal spati. Zdaj se je Delaherche začudil osamljenega in polnega strašne tesnobe. Glad ga je po padel iznova z neznosno silo, in zazdelo se mu je, da ga le slabost pripravlja teko ob ves pogum. Po prstih je odšel iz sobe ter se nspravil s svečnikom v roki zopet proti kuhinji. A Um je našel le še več žalosti: ognjišče ugaslo, omara prazna, cunje razmetane in vse v neredu, kakor da je hrula burja zla tudi tod in preplašila vso živo veselost jedi in pijače. Najprej je menil, da ne najde niti ekor-je kruha, ker so prišli vsi ostanki kruha v juho za lazaret; nato je našel čisto zadaj v omari fižol od včerejšnjega dne, ki so ga bili pozabili. In jedel ge je brez masla in kruha, stoje, ker si ni upal iti gor, da opravi takšno večerjo, in naglo požirajo v tej čemerni kuhinji, ki jo je mele, brleča svetilka strupila z duhom po petroleju.	* ,
Ure ni bile mnogo čez deseto, in Delaherche je oetal brez posla, v pričakovanju novice, eli bo predaja vender že enkret podpisana. Toda ni ga zapustil nemir in streh, da se borba utegne zopet pričeti, ter groza pred rečmi, ki bi ae potem godile; govoril ni o njih, a ležale so mu na prsih kskor težko breme. Ko se je vrnil v svoj ksbinet, kjer se Maurice in Jean nista bila ganile, se je zaman poizkušal iztegniti v : spanje ni prišlo, treskanje granat ga je vrglo pokoncu, kakor hitro je začel izgubljati zavest. Bila je strašna kanonada današnjega dne, ki mu je ostala v ušesih; za hip je ves razburjen prisluhnil, trepeteje pred veliko tišino, ki je vladsla zdej okrog njega. Ker ni mogel speti, je rajši vstel ter blodil po temnih sobsh, ogibaje se tiste, kjer je čule mati prt polkovniku; srepi pogled, s katerim je sledila njegovim stopinjsm, mu je bil pcietal nazadnje mučen. Dvakrat se je vrnil pogledat, eli se Henrijeta ni zbudila, toda uetavil se je spričo obraza avoje žene, ki je bil tako miren. Do dveh zjutraj Je hodil tako po stopnicah gor-indol, ne vedoč, kaj naj počne, in ne da bi mu dalo ostati na mestu.
To ni moglo trajati. Delsherche je sklenil, ds pojde še enkrat na podprefekturo; sej je čutil, da mu bo vsak pokoj nemogoč, dokler ne ve ničessr gotovega. Spodaj pa, spričo prenapolnjene ulice, ga je zagrsbil obup: nikdar ne bo imel moči, da pride tjs in se vrne, sredi teh zaprek, ki so mu že v spominu semeni kar lomile ude. Stal je še in se obotavljal, ko je videl, da prihaja štabni zdrsvnik Bouroche puhajo in preklinjaje proti njemu. "Prokleto, človek bi skočil iz kože!" Moral je iti v mestno hišo prosit župena, naj priskrbi kloroforma ter mu gs pošlje, kakor hitro napoči dan; njegova zaloga je bile izčrpane, čekele so ga nujne operacije, in bel se je — tako je dejal— da bo moral mesariti u-boge mrcine, ne da bi jih prej uspaval. (DftlJa prihodnjič)
(8e nadaljuje.)
Ko pa je stopil v svojo sobo, se je zdrznil Vojak je ležal zleknjen na istem kanapetu, kjer Je stotnik Beeudouin še prejšnji dan prespal več ur; razumel je šele. ko je spoznsl ob prvem okretu še drugegs vojska, na preprogi, zavitega v odeje; bil jejean, ki ga je videl pred bitko. Obadva sU se zdela kakor strta in mrtva. Ni se mudil dalje; šel je v sosednjo, v ženino sobo. Ns vogalu mize je goreU svetlika sredi drhtečegs moičsnja; GilberU, vss oble-čens, se je bila vrgla čez posteljo, očlvidno v atrahu pred kako katastrofo. Spala je zelo mirno, dočim je poleg nje ne stolu sedela Henrijeta, glavo povešeno na rob žlmnice. Tudi o-na je spala; ali bilo je spanje z mukami težkih sanj, in debele solze so ji visele pod trepalnicami. Nekaj hipov jo je gledal; mikalo ga je, da bi zbudil mlado ženo in izvedel kaj podrobnejšega. Ali je šla v Bezeilles? Ako bi jo vprašal, bi mu nemara lahko povedala, kaj je z njegovo barvarnico. Toda obšlo ga je sočutje, in hotel se je umakniti, ko se je na pragu molče pojevtla njegova mati ter mu namignila, da naj gre za njo.
Ko sU šla skozi obednico, je izrazil svoje začudenje. i, .
"Kaj, ali niste legli spat?" polglasno:
Nsjprej je odkimala z glavo; nato je dejala
"Ne morem spsti; sedela sem v naslanjaču poleg polkovnika . .. Huda groznica ga je prijele, m vssk trenotek se zbudi ter me vprašuje ... Jaz mu ne vem čese odgovsrjsti. Dej, stopi k njemu."
Gospod de Vineuil je bil že zopet zespsl. Ns blszini se je komej razločilo njegovo dolgo rdeče obličje, s katerega so se spuščali brki kakor dvoje anežnih valov. Gosps Delsherche je bila zagradile svetilko s časopisom, in ves te kot se je ogrinjel s polmrakom, dočlm Je pedala polna svetlobe ns njo, strogo sedečo v naslanjaču, roke povešene, oči izgubljene v daljo, v tragični zesenjanoetl.,
"Počekej", je zamrmrels. "zdi se, da je sll-šal . . . Glej, res se zopet drami." , Zares je polkovnik odprl oči ter jih uste-vil ne Delaherche-u, ne de bi premaknil glavo. Spoznal ga je in ga vprašal takoj, z glasom drhtečim od groznice:
"Končano je, kejneda? Predajajo se?"
Tovemar, ki se je srečel s pogledom metere, se je hotel že zlageti. A čemu? Mslodušno je zemahnil s roko: t
"Kaj pa hočete, da naj store? Če bi mogli videti, kakšne *> ulice po meatu . . . General de Wlmpfeen se Je pravkar podal v pruski glavni sten, de se pogodi o pogojih."
Polkovnikove oči so se bile zopet zsprle; dolg drget ga je strmel ln la njegovih uat se je Izvile zamolkle tožbe:
"O moj Bog, o moj Bog!"
In ne de bi odprl trepalnice, je nedsljevsl sunkoma:
:: "Ah, včersj bi bili motali storiti, kar sem hotel jaz . . . Ds, poznal sem ozemlje, pove-del sem generelu, čese se bojim; s ssj tudi njega niso poslušeli .. . Tem gori ned Ssint-Men-ges-om. do Pleigneux-e .... vsi griči zasedeni, armada ovladuje Sedan in je laatnica Salntal-bertake soteske . . . Tam čakamo, naše pošto-jsnke so nepremagljive, cesta v Mczieres o-atane odprta ,.."
Govorica se mu je zmedle, zajecljel je le še nekej nerazumljivih beeed, dočlm je slike bitke, ki mu Jo Je rodile groznics, polagoma kop-
Člani unije Cafeteria Employes ADP plketlrsjo restavracijo1
R. Thompson Co. v New Yorku.	• ■	■
============^
J.
kolena ln ji s prstom potiskala ne mleku kuhano koruzo v golšo. Ko je prvič opravljala to delo, je stala vsa Smolnikova družina v polkrogu okrog nje in čakala, kdaj se bo purics zadavila. Pa ae ni. Iz dneva v dan je postajala debelejša in obilnejša, in nekaj dni pred božičnim veče-' rom je bila tako rejena, da se je zibala po kuhinji kakor matro-na. Puran se je bil medtem privadil samoti in je tudi pridobi-vsl na širini, da ga je bilo veselje gledati.
Purica
Napisal Joelp Ribičič
Smolntkovtm se je ureenlčll večletni sen: zs božične prezni-ke se jim Je obetsls purics. Takole sredi novembrs je bil pred hišo prignel Bosanec oatenek avoje trope puranov in goai ter zamenjal purico za Janezkovo . predlansko obleko. K sreči so barantall za purico v temni veži. da nI Boaanec opazil, kako ao Janczkove hlače na zadnji plati hudo pajčolanaste in Jopič sumljivo oguljen na komolcih. Bosanec je imel še purana, ki je bil velikan svojega rodu, a je zahteval zanj še Janezkovo zim-ako suknjo. Če bi mu jo Smol-nikovi dali. bi moral Janezek prezebati vso zimo. Ta Ho so se odločili za purico. Junaškega purana pa ao kupili zgornji, go-apoda iz banke. Oni lahko, saj imajo denarja kot pečka.
"Hudo je ahujšana!" je atro-kovnjaško ugotovila Smolnikova tašča, ko so purico prinrall v kuhinjo in jo položili ns tla.
"Za tiste cunje ne bi dobili re-jenegs prešita!" se je namrdnil Smolnik
"Zakaj pa nismo kupili raje velikega purana?" je vprašal Janezek
"Zato, ker nimamo toliko denarja kot zgornji»" je sinčka pouulSmali.	,
"Pa zakaj ga Imajo zgornji?" bi rad vedel sinček.
"Zsto, ker gs zgornji lshko dobe, mi pe težko!" zagodrnjs oče
"Ksko ps se dobi denar?"
"Z denarjem! Boš že apoznal, ko dorasteš!" odvrne Smolnik in se odprsvi s klsdivom, šego in žeblji, ds ogrsdi za purico poseben prostor v drvarnici. * ^ a
Puran ln purica ždita že dva dni vsak vi avojem kraljestvu. Pursn v obširni drvsrnici zgornjih, purice v ogrejenem prostoru drvarnice spodnjih. Zgornjim je lahko: če jim puran po-nesnaži drva ln premog, saj imajo služkinjo, ki jim bo vse poče-dila Spodnji bi morali aami to delo opraviti, za to pe nI časa, da se oba. puran In purica, postita že dva,dni. Nočete In nočeta pokusiti ničesar. Purica čepi na tleh in poveže glavo, puran pa se ogleduje v starem ogledalu. niha z glavo, da mu rdeči smrkelj odletava na deeno in levo, in vpije ln razgraja, da gre skozi ušeaa Ne zgornji, ne spodnji ne vedo. kaj bi ukrenili. Do božiča je še nad meaec dni. In če ne bosta jedla, boata oba poginila od lakote. Pa se dofoull mle-karica
"I. seveda, vajena sta družbe!
Dajte oba v en prostor, pa bosta jedla, da bo veaelje "
Naavet je'bil dober, puran je! dobil družico, purica pa tovari-l ša, Prišla sta obe v drvarnico
zgornjih, da ae lehko sprehejste po mili volji. Ob mogočnem puranu je bile purica kot pišče ob petelinu Zgornji in spodnji pe so se zmenili, ds ju bodo izmenoma hranili. En dan zgornji, drugi dan spodnji.
"No. da, naj bo!" Je zagodr-njal Smolnik, ko mu je žena po-vedela, kako so se odločili. "Največ koristi od tegs bodo imeli zgornji!"
"Zakaj?" se čudi Janezek.
"Zato. ker večji puren več poje. Zdaj se ti bo morda zafellake-
Io, kako ae z denarjem denar dela," ge pouči oče.
a
Mine nekaj dni in k Smolnl-kovlm pride nova akrb. V družbi purice je pural razvil tak tek. de je sproti pobiral turščico s tal ln jo tlačil v svojo golšo. Ksdsr koli pa se je približale akledi tudi purica, jo je neuamiljeno kavami po glsvl, ds ae je kar opotekla v najdaljši kot. To je nesporno ugotovile tašča, ki je. zevita v staro volneno ruto. pre-čepela cele ure v drvarnici.
"Hudiča." je zarobantll Smolnik, "nazadnje bodo zgornji zredili purana v prašiča naša pura bo pe poginila! Krucitlrken'" i"Kar nazaj jo prenesem'" ae! je odločila tašča. "Pa pitati jo bom začela '*
In purica je prišle spet v svoj ogrejeni prostor Smolnikovs tašče jo je vsak dan dvakrat prinesla v kuhinjo, jo stisnila med
In nekega večera se je Smolnik v poetelji odločil: "Jutri ji odrežem glavo!"
"Jutri!" je prikimala žena.
"Kdaj jo bomo pa pojedli?" se je oglasil Janezek v svoji postelji.
"Jetra in ielodek in srce ter kremplji pa glava—to bo za ju ho!" odloči tašča, "ostalo čez pol Polovice pečene purice pride na mizo za božič, druga polovica na sv. Štefana dan."
"Kaj bi ne bilo bolje celo speči?" vprašuje Smolnik.
"Ti ker meni prepfati to!" de tašča in se obrne.v poetelji na drugo stran.	,
Vsi obmolknejo, ker vedo, da zoper odločitev tašče nI leka Misli vseh se še dolgo vrte okrog slastne' pečenke. Končno le zaspe.
Sredi noči pa se Smolnikova nenadoma zbudi in sune moža rebra:
"Purica vpije!"
Smolnik se zbudi, se skloni na postelji ln vle£e na ušesa. Res začuje že znane glasove. A nekam premočni in preglasni se mu zde. Končno spozns:
"Pursn je! Vpije, baraba, ker ne more do purice, da bi jo spet neusmiljeno kavssl ln preganjal iz kota v kot! Kar spi, sej so tudi njemu ure štete!" .. Glasovi utihflejo in Smolniko-vi zaspe spet do jutre. Zjutraj pa morajo vsi ti postelje prej kot običejno. Tašča pripravi skledo z nastrganim kruhom, Smolnik preizkuša ostrino noža s palcem, Janez se priprevlje, kako bo držal purico za noge; Smolnikova pa vzame ključ in se odprevi po purico v drvarnico.
A se kmslu vrne bleda ln lzbujlenimi očmi:
"Purice ni!"
Smolniku pade nož iz roke. Tašče prevrne skledo. Jsnezek zazijs od začudenja. Smolnikova sede za mizo ln si z roko podpre glavo.
"Ukradena! Okno je aneto! Skozi okno so Jo odneali!"
Kakor vihar zdirja Smolnik skozi vrsts in ga dolgo nI nazaj. Ko se vrne, sede tudi on za mizo. Duša se mu trge, ko spregovori:
"Res so jo ukradli! Ponoči so jo. Bog jim greh odpusti, jez Jim ga ne bom, dokler bom živ!"
"Kaj pa puran?" vpraša Janezek.
"Puran Je v drvarnici. Naj manj oaem kil ga cenim. Vidiš, ainko," se odtrga iz Smolnlke kakor dolgo zadržan jok, "zdaj vendar veš, kako se dela denerl" Val molče dolgo, dolgo.-Nazadnje si Smolnikovs obriše s predpasnikom solze, vzame smptlšnico ln metlo ter se odprevi v drvarnico, da pomete, ker je še ostalo od ljube purice.
Žlebe
"Natakar, prinesite ml. prosim. pišče, toda Asto mlado mora biti!"
"Potem hi bilo pač najbolje, da bi naročili jajce.1'
hO	S»
I «govor |o dober • , •
Oče: "Izvedli eem. da ai najslabši učenec V razredu "
Sin: "Ali morem žeto. če je moj prednik zbolel in ga nI v šolo?"	i
Zgodba poročnika Jergunova
Ivan Turgenjev
Zalo dekle je začelo krčovito, da, skoraj kričeče jokati in se je kakor brez moči naslonilo Kuz-mi Vasiljeviču ob ramo. Zdaj je bil on na vrsti, da postane zmeden. Stal je negibno in je lahko samo tu in tam ponovil: "Pomirite se vendar, tak pomirite se!" In pri tem je moral ves čaa o-gledovati ozki, venomer se tresoči hrbet zaskrbljenega dekleta.
"Dovolite, da vas spremim," je rekel naposled, ko se je s kazalcem bežno dotaknil njenega ramena. "Tukaj na ulici — saj razumete — to pač ne gre. Povesti mi svojo pritožbo ln jaz . kot častnik . . . bom seveda zastavil vse moči . . ."
Dekle se je uzrlo vanj, kakor da zdaj prvič opazuje mladega moža, ki jo takorekoČ drži v svojih rokah. Bilo ji je, kakor da se sramuje. Še vedno je ihtela, kp je odstopila nekaj korakov stran. Kuzma Vasiljevič je ponovil svoj predlog. Dekle ga je pogledalo skozi lase, ki so bili o-močeni od solz in so ji viseli čez lice. Pogledalo ga je od strani (Kuzma Vasiljevič nam je vsa kokrat, kadar je pripovedoval svojo zgodbo, pripomnil na tem meatu, da ga je njen pogled prešinil kakor čevljarski nož; nekoč je Celo poizkušal, da nam sam predoči ta presenetljivi pogled.) Potem je dekle položilo svojo ročico na roko uslužnega poročnika, posudeno in usločeno kakor presta, in se je podalo njegovem spremstvu ' na svoje stanovanje.
Kuzma Vasiljevič svoj živi dan ni mnogo hodil z ženskami, zato izpočetka kar ni vedel, ka ko naj prične pogovor. Spremljevalka pa mu je brž pomagala kramljala je tako zgovorno, pri čemer je venomer sušila tekoče solznice. Kmalu je Kuzma Vasi ljevič vedel, da sc dekle imenu je Emilija Karlovna, da je doma iz Hige in da je prišla v Nikola jev zgolj na obisk k svoji tetki, ki je prav tako iz Rige, ln da je njen oče takisto služil pri vojakih, vendar da je umrl "na prsih", da je njena teta imela rusko kuharico in sicer zelo dobro in .ceneno kuhsrico, tods brez papirjev, in da je prav U kuharica tisti dan okradla svojo teto nefo pe brez sledu izginila. Po takem, da je torej bilo treba stopiti na policijo na policijo . . ampak pri teh besedah se je obu dll spomin na policijskega predstojnika in na njegovo žalitev — in je dekle iznova zaihtelo. In apet je bil Kuzma Vasiljevič v zadregi, kako naj jo potolaži. Ampak dekle, ki je čudovito naglo menjalo razpoloženje, ae je zdejci ustavilo, mu ponudilo roko in reklo: "TXi je naše stanovsnje!" Kakor da je čisto vraala v zemljo, je stals skromna hišica Štirimi okenci, zročimi na cesto. Gosto zelenje je zakrivalo notranjost tujim očem, samo iz enega okna se je že svetilo; že je nastopala noč. Pred hišico ae je akoraj do iste višine raztezal lesen plot s komaj opazljlvimi vratci. Dekle je pristopilo in potrkalo. Ker so bils vrates zaklenjena. je nejevoljno potrkalo z teleznim prstanom na zarjavelo ključavnico. Za plotom je bilo čuti težke korake, kakor da nekdo malomarno drsa ponošene copate. Takoj nato je hreičeč glaa vprašal nekej po nemško, čeaer Kuzma Vasiljevič ni razumel: Kot pravi mornariški častnik je umel namreč en aam jezik. ruščino. Dekle je prav tako odgovorilo po nemško; vratca so ae le za spoznanje odprla ln ko e dekle smuknilo notri, so sel vratca zaprla Ktumi VaaUjevi-
ču pred nosom. Kljub temu je somraku prijetnega večera opazil postavo debelušne stari-kave ženske z rdečo ruto in z motno brlečo svetil j ko v roki. Kuzms Vasiljevič je nekaj trenutkov preaenečen in negiben postal na cesti. Ob sami misli, da z njim, s častnikom, ravnajo tako nevljudno—Kuzma Vasiljevič se je pač močno zavedal svoje veljavnosti—je začutil tolikšen naval nevolje, da se je pri priči obrnil in se namenil domov. Ni (M še odmeril svojih deset korakov, ko so se vratca spet odprla in se je na pragu pojavilo dekle, ki je medtem pač že moglo starki vse došepetati in je zdaj glasno zaklicalo za njim:
"Kam vendar, moj gospod častnik! Prosim, vstopite vendar!"
Kuzma Vasiljevič se je nekoliko obotavljal, naposled pa se je vrnil.
Njegova nova znanka, ki jo bomo poslej imenoyali Emilijo, ga je vedla skozi vlažno ln mračno predsobo v prostrano, toda nizko in nepospravljeno sobo, kjer je ob zadnji steni stala velikanska omara, razen tega je bil v sobi divan, prevlečen z voščenim platnom. Na steni sta viseli dve že davno natrgani podobi škofov, nad vrati podoba nekega Turka s turbanom. Omarice in škatle so stale vse križem, vmes pa osamljeni stoli in slednjič je bila tu stara krivono-ga igralna mizica, na kateri je stala moška čepica poleg čaše, v kateri je še bilo nekaj pijače, nekaj kvasnine! Takoj za Kuzmo Vasiljevičem je vstopila v sobo starka z rdečo ruto, ki jo je bil ugledal pri vratcih. Izkazalo ae je, da je to prav nečedna Židi nja z zoprnimi prešičjimi očki in sivkastimi brčicami na gornji izproženi ustnici. Emilija jo je predstavila Kuzmi Vasiljeviču: "To je pa moja tetka, ma-dam Friče."
Sicer je bil Kuzma Vasiljevič ob pogledu na starko nekoliko osupel, vendar je storil svojo dolžnost in se je priklonil. Ma dam Friče ga je pogledala s svojimi globoko vgreznjenimi oč-
mi, črhnila ni U*ede v vprašala je samo svoj njo po rusko, mar ne i,
"Oh da, čaj!" Je la Emilija. "Kaj noZL' častnik, tudi vi tju' Da, ^prineJT^
• Z® voljo, zakai vedno stojite, Kospod £
Sedite vendar! Oh, kako s rodni. Dovolite, da <Li ogrinjalo." Pn goVor^
Emilija venomer ubračah
i° *lavico ^aj na to, ^ drugo stran in je venomeT laz rameni. Tako nekako L našajo ptice, kadar sedijo* soki goli veji in jih od VU ni obseva solnce.
Kuzma Vasiljevič se ie deC Ko se je primerno n mu zadržanju dostojamt, uprl ob sabljico in se z om gledal y tla, je začel pogov tatvini. Toda Emilija & * koj prekinila.	*
"Nikakor se ne vznemiri ni tako važna reč. Tetka q pravkar povedala, da so naj nejše stvari že našli. priče je nekaj mrmrala pn lin že je spet zapustila * Prav za prav niti ni bilo po| no iti na policijo. Toda jaz | nisem mogla prenesti, sen taka ... Vi ne razumete i ščine? ... Jaz sem vedno I nagla, tako urna! Toda zdi; mislim več na to ... čisto več!"
Kuzma Vasiljevič je pogl Emilijo. V resnici, zdaj je | njen obraz popolno brea nost. Vse'se je smehljalo« pem obrazku: oči, obkroža» svetlih obrvi, ustnice ifi bradica in jamica v njej in konica nekoliko navzgor za njenega noska. Stopila je | zrcalce, ki je viselo poleg < re in si je začela urejati la« tem pa je tiho bzikaje prep la. Kuzma Vasiljevič je p no sledil vsaki njeni kretnji To dekle mu je bilo izvt všec.
Tudi rss
"Ali je januar v znamenji ali v znamenju device?"
"Letošnji januar je v z« nju krušnih kart."
TISKARNA S.N.P.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko «hrt spadajoča Ma
Tlaka vabila se veselice ln škode, viaitnlce. časnika, tal koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaška* češkem, angleškem Jesiku In drugih.
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJU, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI - H
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerna, unljtko dalo pni Pišite po Informacija na naslov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 8. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILL TEL. ROCKWELL «004
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET
Pe sklepu U. redna konvencije se lahko naroči aa list Pro."» prišteje adan. dva. tri. štiri ali pet članov Is ena družina k sni
T.lat Prntvaia llana ta Ma MU ilra. u ¿lana ali na¿la»a UM\
Pojasnilo!—Vaelej kskor hitro kateri teh članov preneha biti a SNPJ, sli če ae preseli proč od družine in bo zahteval ssm «voj i tednik, bode moral tisU član iz dotične družine, ki Je Uko naročena na dnevnik Prosvete, to takoj naznaniti upravniitvu m in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta Ako tef» stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za te vsoto nsrocno
Cena listu Prosveta Jei *
Za Zdruš. država in Kanado 10.00	Za Clcero ln CMcago !•
1 tednik In_________4J0	1 tednik ta
I tednika ta.___________OJO	1 tednika ta
S tednike te...............2.40	S tednika ln
4	tednike In.________ 1.20	4 tednika ta-......-\
5	tednikov ta________ niš	•
Za Evropo Jo------------
I spolni ta apodnjl kupon, priložite potrebno ™to ^^ts Money Order v pismu ta si naročite Prosvete. list. ki Ja vala
PROSVETA SNPJ, 2017 Bo. Lawndale Am
m.
rtllošano pošiljam
n
aa list Pros vato vsota f
.......ČL društvs it.
Naalov .................................. Ustavite tednik ta e> pripišite k	moji naročalo! sd
članov saeje družino:	
al *.:■"'. . -	tL društvs Ü
1 ■' i y,m...... ....................	ČL društvs
4) . ...... .... 1	tL dn*vs it
	„ČL društvs