SLOVENSKA fiCKlÄ.
li j» d s i o v e n ledni k.
Čislo	V četveri,;k 15. julija 1852. III. tečaj.
T u k a j.
lMlado in slaro. Dobro in slabo, Snidev, Iočenje, Žalost, veselje Pride, preide se tukaj versi i Ravno kot dnevi in tarane noči. Mirno življenje Prazne so želje, Zdaj so sladkosti, Poliej bridkosti. Vse nam spričuje, nas glasno uči: To je minljivo, kar svet nam rodi. Drugo življenje, Terdno veselje Le je v višavi V Večnega slavi: Gori, le gori vse sreče žive, Gori, le gori se dvigaj sercé! —
A. Praprotnik.
Narodne p r i p o v e s t i.
Nabral B. S.
*. Peklenski holer.
Enkrat je bil mož, ki je s težkim vozom po svetu hodil in se tako živil. Primeri se mu, da pod cesto zavozi in zverne. Opera se in t zdi guje po živinsko, pa zastonj; še ne premakne težkega voza. Kar pride zelenkast možicelj, voza ogleduje ter pravi: »Kaj mi daš, če ti voz vzdignem? Daj mi to, za kar ne veš, da imaš doma." Voznik je bil skerben gospodar; ni mu bilo treba dolgo misliti, za kaj bi nek ne vcdil. Vunder v duhu jskerbno vsak kotiček po hiši stakne, da bi le kake stvarice ne zgrešil. Ko vse na tanjko premisli in meni, da saj za vsako reč ve, rad privoli. Možicelj veselo k vozu skoči, se opre vanj in kmalo voz na, cesti stoji.
Čez dalj časa mož domu pride. Vesela mu priteče žena naproti z brihtnim, veselim otročičem v naročji. Mož se grozno ustraši, ker zdaj
vidi, daje laslnega sina prodal. Ni namreč vedi!, da se mu je rodil, kar je bil od doma šel. Pove ženi, kaj je storil, fn odslej sta bila vedno žalostna. Sinek je hitro raslel. Pa vselej se je oče britko jokal, kadar mu je kruha dajal. Ko sin (oliko odraste, da more v šolo hoditi, ga oce pridno v šo!o pošilja. Pa vselej, kadar je o praznicih domu prišel in mu je oče kruh rezal, se je britko jokal. Sinu se to čudno zdi in zato večkrat očeta popraša, zakaj se vselej joka, kadar mu kruh reže. Pa oče mu vselej odgovori:« Ti bom že povedal, ko bolj odrasteš.
Leta so le prešle in sin je šole zdelal. Pride domu in po navadi se oče vselej zjoka, kadar koli mu kruh reže. Spomni tedaj očeta obljube in mu reče: „Večkrat sim vas prašal, zakaj se vselej jokate, ko mi kruh režete. Obljubili ste mi povedati, kadar odraslem. Lejte! zdaj sim popolnoma doraščen, šole sim končal, povejte mi tedaj, kaj vas tako teži.« S solznimi očmi mu odgovori oče: „Preljubi sin! ko še rojen nisi bil, sim le bil že hudemu prodal." Zdaj mu vse na tanjko pové, kako se je godilo, da ga je nevedoma prodal, ker ni vedil, da se mu je tisti čas doma rodil, ko je on po svelu hodil.
Sin se prestraši; pa kmalo ga groza mine. Vzame si blagoslovljene vode in soli in se na pol poda. Daleč od njegovega doma je prebival puščavnik, ki je tako sveto živel, da inu je sam nebeški angelj hrano nosil. K temu puščavniku se poda. Pa ludi ta mu ne ve druzega svetvati, kot sledeče: »V deveti deželi od tod je velik razbojnik, peklenskega bolra ga imenujejo. On gre večkrat v peklo, bo tedaj tudi tebe lahko vanj peljal.« Šolar gre in ne opeša, dokler ne pride v deveto deželo. Pride do velikega gojzda. Urno gre dalje, pa gojzda le noče konec biti in noč ga prebili. Pota mu zmanjka, in ko je dolgo po goščavi semtertje taval, zagleda lučico. Naravnost proti luči jo maha, pride do revne koče v sredi gojzda. Polerka na duri in kmalo mu "odpre slara ženica. Ko lepega mladenča zagleda, se prestraši in mu strahoma reče: »Kaj le je sem pripeljalo nesrečni človek! beži od tod, kar naj hitreje moreš; moj gospodar te ne sme tukaj najti- On je naj veci razbojnik, in če te dobi, te gotova smeri čaka.« Pa šolar se ne ustraši tega in prosi ženo, ga v hišo pustiti Kmalo pride razbojnik domu. Šolar se inu je^ znal prikupili, kmalo se soznanila in ko stara znanca pogovarjala. Ko šolar pove, kaj ga po svelw žene in kaj išče, mu razbojnik veselo odgovori, da je prav dobro v peklu znan in večkrat vsnj gre, ker ga imajo v peklu za bolra. Prav rad ga tedaj v peklo pelje. Kmalo šolar sladko zaspi, vesel, da je vunder pravega moža dobil, ki mu bo mogel želje spolniti.
Zjulraj se zgodaj na pot spravila, in ko po čudnih, neznanih potih do peklenskih vrat pridela, peklenski boter pred njimi oslane, ker rii imel ravno nič v peklu opraviti. Šolar pa gre seréno skozi vrata. Desi-ravno je bil pogumnega serca, ga vunder strah in groza obideta, ko v ta neznani kraj slopi. Pa serccsi stori ter si misli,,, zdaj velja se rešiti, ledaj le seréno. Pripeljejo mu poglavarja hudičev. Solar ga ojslro nagovori: »Oče me je vam prodal; jest pa hočem tisto pismo nazaj imeli. Ako mi ga ne daste, vas bom vse z blagoslovljeno vodo in solijo poškropil. Peklenski poglavar se lega hudo zboji; zato mu hilro pismo izročiti obljubi. Z nogo ob Ila udari, in kinalo jih je vse cerno pred njima. Popraša jih, kdo ima pismo, pa nobeden se noče oglasiti. Šolar spet zažuga in poglavar še hujet z nogo ob tla buli. Pride jih spet vsa lama, pa nobeden nima pisma. Šolar pokaže vodo in sol ter še huje zažuga.
Vsi slrepetajo in poglavar spet tako ob tla telebi, da okoli in okoli za-gromi in se celo peklo strese. Pride jih 'spel kot listja in trave, pa nobeden noče za pismo vedili. Čez dolgo že se privali krevljasl in kljukast, da je komaj hodil. Ta je imel pismo. Ker se je pa branil ga iz rok dali, mu poglavar zažuga, gana botrovo posteljo položili. Komaj pa krevljež od botrove postelje zasliši, se prestraši, in precej pismo, s kteriin je bil oče sina prodal, šolarju da. Ker se je hudič bol rove postelje tako zbal, je šolarja mikalo, jo »idili. Pokažejo mu jo. Lasje mu po koncu stopijo, ko jo zagleda. Hoče se je dotaknili, pa persie si prieverkne. Povejo rnu, dajo imajo za botra pripravljeno, in da ga mislijo kmalo na njo položili. Šolarju se boler usmili; zato popraša, ali bi se mogel še spokeriti. Peklenski boter mu odgovori, da bi le takrat postelji mogel uiti, ako bi palico, s ktero je pervega človeka ubil, vsadil in pri nji kleče pokoro delal (ako dolgo, da bi palica ozelenela in sad rodila. Potem bi se moral svojih,grehov izpovedati.
Šolar zahvali za pismo in gre. Pred vrati botra dobi in spet gresta vkup nazaj proli koči. Med potjo pripoveduje šolar botru, kako se mu je v pek u godilo in kaj je v njem v idil. Prav živo mu popisuje posteljo, ki je njemu namenjena. Peklenski boter se tega tako prestraši, da se začne grozno bati, in sklene pokoro delali. Šolar mu pove, kaj mora storili, in mu obljubi, ga izpovedal priti, ko inašnik postane. V kočo pridši mu reče vse palice prinesli, s kterimi je kakega človeka ubil. Prinese jih devet naročij. Vsaka palica je bila polna zarez; in kolikor je bilo zarez na palici, toliko ljudi je ž njo ubil. Izbere listo, s ktero je pervega človeka ubil Potem mu reče šolar: „Pojdi v gojzd, vsadi palico in poklekni k nji. Kadar bo palica ozelenela in jabeJka rodila, bom prišel in le izpovedal." Skesani grešnik stori kakor mu je L>iIo rečeno; i ti šolar se verne proti dormi.
Mnogo let preteče. Bivši šolar je poslal duhoven; pa ne spomni se peklenskega bolra, ki mu je bil toliko ustregel in k rešenju pripomogel. Zgodi se, da mora daleč daleč bolnika previdi! iti. Bolnika previdi, ga lepo z Bogom spravi in se verne z mežnarjem. Ko gresla po strašnem, velikem gojzdu, se mežnavju primeri, da mora za bližnji germ steči. Pa ko bi trenùl prileti nazaj prepaden in bled kot zid, s plahim glasom duhovnu pripoveduje, da je vidil čudno jablano, polno lepih rudečih jabelk, ravno debla pa z mahom obraščeno stvar, ki je človeku podobna. Duhoven se nekaj časa čudi in misli, kaj bi to imelo bili; kje se bodo tako pozno v jeseni jabelka vzele. Pa kmalo mu pride peklenski boter, njegov dobrotnik, na misel. Prekriža se in gre proti čudnemu drevesu. Tu vidi zares razbojnika klečečega pri deblu jablane. Komaj je bil še spoznati. Truplo je I ilo že vse z mahom obraščeno in je komaj še znamnja življenja dajalo. Naredi križ čezenj, in grešnik se začne izpovedovati. Kadar greh pove, pade jabelko z drevesa. Sčasoma popadajo jabelka; bilo jih je, da bi bil koše ž njimi napolnil. Le dve nočete — z drevesa. Razbojnik se ne ve ničesar spomniti. Vunder mu pride še na misel, da je očeta in mater ubil. Pové in zadnje padele z drevesa. Ko bi inignul se zruši razbojnikovo truplo, razpade v prah in bel golobček iz njega proti visokim nebesom zleti.
Smert muhe in komarja.
( Po Gell er tu.)
Trikrat ga na vso moč serkiic,
Vincka muha je želela, Na kozarček je zletela.
Se pri luči t eseliti.« ker se luč je tak svetila Mu je v slast premnogo bila, Se preveč je v luč zatekel, V plani zaletel, se opekel Ni osmodil je nožice, Iii zažgal si perulnice. — Ali prehlepno poželjenje Ga je verglo v pogubljenje!
In pijana v vino derkne. Muho viditi v kozarčku, Žal zadelo je komarčku,
Reče: »tak hudó je umreti.
Nočem take smerli iineti ; Rajše čem, ko vince pili.
Opis nekterih slaroslavenskih bogov.
T
A r igla v, tako imenovan, ker so si ga slari Slaveni s tremi glavami mislili. Njegova najlepša veža je bila v Štetimi. Lesene slène taiste so bile s različnimi podobami ljudi, ptic in drugih zverin okinčane. V mo-livnici so se najdie sreberne kupe, veliki rogi divjih volov, meči, noži in drugo različno orodje in orožje. Njegova podoba je bila zlata in do ustnic s zagrinjaloiri zagernjena. Njegove tri glave so pomenile, da je on gospod neba, zemlje in podzemaljskega sveta. Zagernjen obraz je pomenil, da je on človeškim pregreham prizanesljiv. Posvečen mu je bil čern konj, kterega so duhovni redili in ž njim prorokovali.
Radegost ali Radogast, bog gostoljubnosti, varli popotnikov in gostov, kakor tudi bog boja. On je bil svetovavec Svantevita in je imel več molivnic med staroslaveni. Njegov kip (podoba) je bil zlat, gol ; na persih je deržal v desnici čeruo bikovo glavo, v levici pa sekiro, na ktere toporišču je gad izobražen bil. Glavo mu je kinčald krona, na kterej je velika ptica z razprosterlimi perutami sedela. Eni so jo za la-buda, drugi za petelina imeli.—Bodrici in na Moravskem so Radegasta naj bolj spoštovali. Njegove molivnice so stale večidel na gorah; naj krasniši je bila na gori Radhost imeuovanej. Tam je imel posvečen log, kjer so mu vsako teto inolikovavski spoštovavci svoje dari doprinašali. Mnogo ljudi je privrelo tačas od vsih domačih in obližnih krajev k tej slavnosti. Darovali so mu vole, ovce in drugo živino. Tri cele dni se med godbo in spevom, plesom iu igrami tu pirovali in svoje veselice vganjali. Veliko slo let so naši prededi Radegastove praznike slavno obhajali, dokler nista naša apostelua Ciril in Metod tudi njegovo podobo poderla in molikovavstvu konec storila.
S e va na, slavjanska Diana. Prebivala je v lamnih gojzdih. Nje podobo so divice s vencami kinčevale.
FI in c pri južnih Slavenih bog smerli imenovan. V tej podobi je bil scer strahovit, pa vendar ludi tolažljiv, ker so naši prededi tudi na živlenje po smerli verovali. Njegov kip je bil siv starec, ali pa samo rebrovje; v desnici je deržal gorečo baklo, na rami rnu je sedel oroslan
(Dal je. ">
in njegovo podnožje mu je blo iz kresavnika. Baklja in oroslan sla pomenila, da bosta spavajoče spet prebudila in kresavnik je naznanoval, da ravno tako kakor v njem tudi v meri vili ena skrita iskra tiči, ki se bo s časom zbudila.	- "	(Konec sledi.)
N e k a j i z ž i v a I s ( v a.
V živalstvu šlejejo Mizo J00,00' plemen. Domače in bolj znane preskočimo in samo nekaj druzih posebno imenitnih omenimo.
Med slirnogatimi živalimi je naj več i slon. Je 6 do 7 ko molcov visok in prav za res dvakrat debeliši, kakor dva vola, vol na volu. Težek je v časih po 70 centov in čez. Rivec ima 7 do 8 čevljev dolg. Služi mu ko roka, in vse ž njim opravlja. Iz gobca mu molila dva po 6 do 8 čevljev dolga zoba, po dva centa težka in kakor sneg bela. To je sloveča slo nova kost. Živi po 150 do 200 let; se lahko da učiti. Poklekne na tla, da more njegov gospodar nanj sesti, iti z riv coni si sam bremena ali tovore naklada, ki mu jih pokažejo Več opravi ko 6 konj, nese 20 do 30 centov in še več. Je tudi jako previden in prizanesljiv. Olroke na cesti na kraj dene, da jih ne pohodijo. Z rivcom pobere denar z tal, potegne zamaške iz steklenic, in si pijačo v vrat vlije, ker rad vino pije. Če ga pa kdo razžali, mu zameri in ne pozabi berž. — Dajal je kmet na oloku Cejlonu vsak dan memo gredočenni slonu nekaj figovih peres, ki jih je rad jedel. Enkrat mu da kamen v pero zavit, ali slon ga napade in do smerli potepta. — Drugači se je drug slon maščeval. — Zeliščarica na tergu je slonu grozdja pokazala ; vendar mu ga dali ni hotla. Drugi dan pride slon spet meni zeliščarice in vso z vodo iz ri v ca oblije, ki jo je na poti zajél. Vkrolen slon sne na dan po 100 liber rajža ali 50 do (»0 liber kruha in cent sena.
Kralj živali je lev. Če ravno je roparske baže in kakor tiger mačkinega plemena, se je vender že večkrat velikodušnega skazal. Pravijo, da se je rimski bégovec v levov berlog v Afriki skril. Pride rujo-vec lev, ki je sprednjo taco kviško deržal. Begovec, ko se strahii predrami, pogleda laco in vidi da si je tem v nogo zaderl, in ga mu izdere. w Namerilo se je pa , da so kesneie begovca spel vjeii in ga obsodili v amfiteatru levu pred verženemu bili. Ali lev, ki so ga na-nj spustili, se mu je prijazen pred noge vlegel, in begovec je prec spoznal, da je tisti lev, ki mu je tern iz lace potegnil in je povedal to ljudstvu, ki se je čudilo. Oba so osvobodili, in lev je za dobrolnikom, kakor psiček hodil. — Prav koristna žival julrovčanoin je velblod ali kamela. Je 10 — 12 čevljev dolga in 8 do 9 visoka. Na herbtu ima 2 čevlja visoko gerbo, ki je kakor vstvarjeno sedlo. Velbloda začno učiti, ko je mesec staro. Kolena mu vpognejo pod trebuh in ga odenejo z rjuho. Na robe rjuhe obesijo težo, da vstali ne more Tako mora 4 mesce ležati in mu le pičlo jesti dajo. Zdaj mu je pripuščeno večkrat vstali in domači otroci ga uče. Dvakrat ua dan mu prinašajo živeža, ali preden ga mu dajo, ga šlenejo s šibico po nogah, in mlada žival je dosti inodra, da urno poklekne in kleče živež prejme. Tako se navadi, da na dano znamenje poklekne, kadar ga hoče kdo zasesti, ali ga vtovoriti. 6 let star velblod
že nese J5 do 20 centov. S tako težo gre po pekočej puščavi in po pravici ga Arapin puščavsko ladjo imenuje. Dolgo prelerpi lakoto in žejo. Kadar do vode pride, se napije za 30 do 40 dni. —
Za ljudi v rnerzlih severnih krajih je los pravi dar božji, ker ves živež od njega dobivajo. Je kakor jelen, jé pičle rastline severnih krajev, in koplje sam po zimi inali spod snega. Severjari jezdi na njem, tovori in vozi z njim, njegovo kožo ima za obleko in preprego hiše in prevleko sani in po noči za posteljo. Mesó in mleko od losa vsak dan zavživa. Iz rogov dela nože, žlice, in šivanke, iz červ niti in vervi, iz parkljev pitne posode. V sani vprežen teče po 20 milj na dan. Mleko je tako gosto, kakor smetana, in sanjo malo poklompa se in umedeno je. Sir je tudi dober in meso je bolje kakor jelenina.	(Konec sledi.)
Z m e s.
Iz Krajnja se piše v Novice: oposvečenju Prešernoviga spominka: Tretje leto žeje nastopilo, odkar se je truplo preslavniga pesnika položilo v lihotno prebivališče pod merzlo odejo zemlje. V večno pokoj-nost je odšel 8. februarja 1849 dr. France Prešerin, ki je tako milo prepeval, po Slovenije okrajini, ki je tako mično doneče strune prebiral, da krepko v ganjenih sercih rojakov odmevajo, — da še v daljnim času bojo s čudovitim glasam donele krog in krog. — Oterpnela je roka mojstrova, zadela od nemile smerlile sile, in struna, ki je v sebi krila nebeški glas, je utihnila, utihnila na večno! — Ali začujeno petje prezgodaj umcrliga pesnika se ni razgubilo, razlegaje se dalječ krog in krog po domačim planu; — krepkeji in krepkeji prihaja zag'asje bobuečih strun, iti telesni odmerlosti ni nasledvalo smutno pozabljen je, nikakor!— le čversteji življenje razvija krasna stvaritev pesnikova in sluto ime Prešernovo ne propade v žalno tmino, — z zlatimi, vedno svetlimi čerkami stoji zapisan Prešerin, velečasten ponos drage matke Slave, ktere verni sinovi so, odmerlimu s pravo hvaležnostjo udani, postavili na grob krasen spominek, kteri je bil v saboto 3. Julia slovesno posvečen. Čeravno priprostiga brez posebnih kinčarij ga je vender umetavna roka kiparja Tom an-a prav zalo in nekako resnobno oblikala, da se sleher-niga prihodnika oko ob njegovim pogledu raduje, — zares pravi kine krajnskiga pokopališča! Izdelan je iz prelepiga marmeljna, pisano-rudeč-kastiga, ki ga je hranila v svojim krilu domača zemlja. Oblika spominka je bizantinska, visoka, s križcam na verhu; štiri enake, ne preširoke plati ga obda vajo; na sprednji, ktero zgoraj kitici zlata lira, stoji vsekano:
Ur. France Prešerin,
rojen v Verbi 3. decemb. 18 00
umeri v Krajnji 8. febr. 1 849.
Ena se Tebi je želja spolnila, V zemlji domači de truplo leži. Na nasprdtni strani pa, okinčani z zlatim venca m, se bere:
»V pesmih um e ri i mu" postavili častilelji njegovi 1852.
Ob podnožji je bilo umetno vloženo vollasto kamnje, kakoršno se ob Savi dobi, in kjer se je kamen s kamnam slikal, je zelena trava, kakor iz žive zemlje, prijetno klila. Okoli tega kamnja pa, ki je samo za nazocnost bilo postavljeno, dokler ga ne bo po tej podobi izsekano nadomestilo, je narejena ograja z železnim omrežjem. Pa kaj ugledaš še na spominku! — Krasen venec, ki ga je nježna roka domoljubkinje v vekši počeščenje draziga ji odmerliga okinčala, da bi znamenitost da-našnjiga dneva oznanoval, se je ljubko vil na verhu okoli spominka; sestavljen iz poljskih, slovenskih cvelic z domačo lipo opleten, je izha jal z verha spominka, kjer je križec objemal, ter se vedel v dveh veli-cih zavijačah na pristranskih plateh, dokler se ni zopet, navzgor speljan, ondi s poprejšnjim končam bratovsko sklepal.
Pred posvečenjetn spominka je bila ob desetih dopoldne velika cerna masa, ktero so g. dekan Kos z vsimi svojimi gosp. kaplani v pokopa-liščni kapelici péli; po dokončanih biljah na grobu so zapeli „Benedictus", in ko so nehali, so povzeli glas Ljubljanski učenci, in zapeli so narprej dve cerkveni nadgrobnici, nalo pa tretjo pesem, ktero je mojster glasbe, g. Gr. Rihar za to slovesnost izverstno postavil; zložena v ta namen se takole glasi :
Ko zvezde luč, poprej nikdar poznane Prisvetil je tvoj duh nam iz noči! »Al roži so le kratke ure dane", Za tabo zgodaj nam oko rosi — Na grob, kjer tvoja struna mila Je umolknila.
Al tvoj pepel naj tihi mir pokriva!
De ravno hitro vzet, veliko si končal.
Objema te mladika večno živa.
Dokler svoj jezik bo Slovan poznal,
Bo serce tvoja struna mila
Mu budila.	(Konec sledi.;
* Slovansko družtvo v T er s tu. To družtvo, ki se sedaj lako krepko za vse, kar je narodnega, poganja, je povstalo v nepokoj nem lelu 1848, da slovansko narodnost v Terstu proti Jlalianom varje in brani, ki so jo hotli na vso moč izkoreniti in poteptali. — Italiani so se temu žlahtnemu podvzelju scer posmehovali in mu tudi skorejšen razpad prorokovali; vendar goljfali so se. Kolikor se je italianskih družte* osnovalo, je pisal že pred lètoin eden Slovan iz Teista, so vse že poginule; pa družtvo slovansko, ktero so vodnej rasllini primerjali, še zmiraj krepko in neoinajeno stoji. V njegovih prekrasnih prostorih na bursovem tergu se najde njih lepa čilavnica s vsimi domačimi in zvunaj nimi novinami, dalej kavarna in velika krasna dvorana za večerne besede in druge veselice, pri kterih se poje, besedje (deklamira) čila, gode. pleše in vcasi tudi kak igrokaz zaigra. Te veselice so se v Terstu tako prikupile, da jih tudi ljudi druge narodnosti pogosto obiskujejo.
Tudi v Terstu se je jasno pokazalo, da je kak narod le lako dolgo zaničevan, dokler se sam zaničuje. Poprej je bilo ime „Schiavo" sramote
polno, pri kterem je moral Slovan oči h llam pobesiti; sedaj se je pa
#
to ime premenilo v častno ime »Slavo " Kdor se je pred nedavnim svojega slovanskega rodu sramoval, se sedaj ž njim ponosi in povzdiguje.
*	Blizo posavskega mèsta Bukevja so najdli kmeti na polju veliko posodo s starimi srebernimi in zlatimi denarji. Velika škoda, da se je posoda raztrupila in samo nekoliko penezev v Zagrebški museum poslanih bilo
*	Pražske IS o vi ne prinesó žalostno vést, da je prestavni češki spisatelj Če la ko v s ki nevarno zbolel-
Smeš niča. Bogati Kolschild je prosil enkrat znanega Satira, da bi mu kaj v njegov s pomeri ar spomen-knjigo) zapisal. Safir popade però in napiše: »Posodile mi J00 luidorov, pa pozabile svojega prijatelja Safirja
Vlila prošnja.
List za listom zahaja na polju slavj. slovslva. Kavno pred nekimi tedni smo zgubili „Vesno" „prostonarodni I i sv" »Prav d on oš a" »prijaciela d z i e ci" itd in že proti ludi našej »Bčelici" smerlila nevarnost, ako jej častiti rodoljubi s obilnišim prejemanjem pod perutniči-ce ne sežejo. Doslej se je oglasilo samo 179 naročnikov. Tiskarni potro-ški taj še nikakor poplačani niso ; vredništvo in založništvo jih pa tudi iz lastnega nositi ne more. Zatorej se oberneino s lim na vse častile rodoljube, kterim na ohranjenju Bčele kaj zaleži, v kratkem naročnino poslati ali pa se saj oglasiti, da so Bčelo ludi dalje [««jemati volje. Do konca avgusta hočemo jo še po redu na svet pošiljali, vendar potein bo morala žalibog prenehati, če obilniše podpore ne najde. Da se le okoli 60 naročnikov še oglasi, je nje živlenje do novega leta zavarvano. Prosimo!
Driiiètvo sv. VI o li ora v Celovcu.
Dalej so pristopili p. n. sledeči gospodi: 431. g. Lavosl. Sevnik, kapi v Doberli >esi; 432. si. Dijaška knjižnica v Mariboru; 433. Franc Rat, kapi. pri sv. Križu poleg Lutomira; 434. si. Bukvarnica farmanska ravno tam; 435 g. Jož. Divjak, kapi. pri sv. Jurju; 436. g. Andr. Polanec, kapi. v Hočah; 437. g. Jak. Hole, kapi. pri sv. Jakopu; 438. g. M. Vučnik učitelj v Hočah; 439. g. P. Maks. Majerič, fajm. pri sv. Vidu; 440. g. Mat. Klobasa, kapi. pri sv. Jakopu; 441. g. Jak. Gornik, posesln. v Jareninskem dolu; 442. g. Drag. Udi, izgledni učitelj v Jarenini; 443. g. Lorber in Županec Iv., kmelovska sina u Ja-renini; 444. Mat. Grosskopf, župn. v Brezju; 445. g. Fr. Bezjak, kapi. v Negovi; 446. g. Jož. Goliriar, kapi. pri sv. Tomažu; 447. Mat. Hladnik, učitelj na realki v Gorici; 448. si. knjižnica Goriškega semi-nišča; 449. Žl- g. Avg. Andrioli, dohlar zdravilstva v Gorici; 450. g. Jož. Tomšič, vikar v Cerovji; 451. g. K. Kulot, meslni kapi. pri sv. Jgnacju; 452. g. Sief. Bensa, kapi. v laškem Št. Lorencu; 453. g. Ant. Toman, učitelj v Gorici; 454. g. Jož. Wazenicnic, učitelj v Rihenbergu; 455. g. Jož. Trampus, učenec na gimn. v Gorici; 456. g. Ferd. Huber, dež. svetovavec v Gorici; 457. g. Jern. Strekel, kapi. v Ravnici; 458. g. Jan. Kurnik, kapi. pri sv. Antonu v si. gor.; 459. g. Rajm. Dominkuš, učitelj ravno tain.
Odgovorili iidatel in tiskar; Ferd, žl K.leinmajr v Celovcu,