speOMon« ta •nDonamento postale — Poštnina plačana t gotovini s Leto XXII., št. 218 _ Ljubljana, četrtek 24. septembra 1942 XX Cena cent. 80 Upravmitvo j liuc.mdi. Hucanijevi alica i. Telefon k. «-22 »«-23. 51-24 Uuerami oddelek: Uubliana ^ncanitevi aH-a 5 - Telefos fc. 51-25 91-26 Podrulnic« Novo mesto' Lftibliansks cesta 42 Sabini: a Ljubljansko pokrajino prt poštno čekovnem zavoda te. 17.749. a ostale fcrajt (talite Serviric Con ti Cort. Post- No I1-311* IZKLJUČNO iASroFSTVO ta oelase a Ki Italije Io inozemstva Ima Onione Pubbliciti Italiana S. A. MTLANC (shaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lit lSw—v M inozemstvo pa Ur 22.80 Uredniltros UnbUana. Pocctni leta alica icer. 5. _ker. 31-22. »1-23. 51-24 Rokopisi s« a« vračalo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- blidti di ptovcnienza italiana ed ona: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Attivifa dl artiglierie ronte eglziano Usi Sorte attaccs di aerei In picchiata suITaeroporto dl HalSa 11 Quartier Generale delle Forze Arrnate comunica in data di 23 settembre 1942-XX 11 seguente bollettino di guerra n. 849: Moderata attivita di artiglierie sul fronte de'1'Egitto. In combattimento sono stati abbattuti dalla caccia germanica due apparecchi bri-tan niči dei quali uno nel cielo africano e 1'altro al di sopra di Creta. A Bengasi un'incursione nemica ha cau-sato qualche danno e alcune vittime. Nostre formazioni di aerei in picchiata hanno attaccato con bombe dirompenti e incendiarie 1'aeroporto di Hal Far. Dalle operazioni di guerra della giornata un nostro velivolo non ha fatto ritorno. La sconlitta inglese nd deserto L'oasi di Gialo č situata in pieno Sahara, circa 400 km a sud di Bengasi, sulla pista che conduce a Cufra. D suo possesso, se pur non ha mai esercitato notevole influenza sullo operazioni svolgentisi lungo la diret-trice litoranea, appunto a causa della sua distanza dalla costa, ha tuttavia un innega-bile valore in quanto Gialo controlla una delle piu importanti carovaniere clie attra-versano il deserto africano. II suo presidio k stato investito all'alba del 16 corrente da importanti forze motorizzate avversarie provenienti dal Sahara libico. L'iniziale at-tacco urtava contro la resistenza delle nostre truppe e veniva decisamente respinto; cio ohbligava il nemico a schierare tutti i suoi mezzi ed a battere intensamente il for-tino con le artiglierie. Nel combattimento interveniva prontamente 1'aviazione del-1'Asse che, prodigandosi in ripetute audaci azioni a bassa quota, immobilizzava e di-etraggeva hnon numero di automezzi ne-micl. La lotta, nonostante la sproporzione di forze č continuata per piil giorni, ma tutti i tentativi avversari si infrangevano contro la salda brillante difesa del nostro presidio. Immediate disposizioni erano frat-tanto prese dal comandi superiori ed una nostra colonna meccanizzata muoveva ce-lermente alla volta deiroasi. Superando dif-ficolta assai gravi con sforzi e volontžt ammirevoli, la colonna giungeva ieri matti-na in prossimita del campo di battaglia: cio era sufficiente perchč il nemico abban-donase ogni proposito offensivo e, sfuggen-do al combattimento si ritirasse rapida-mente verso sud. Sulle formazioni avversarie in ripiegamento gli aviatori italiani e germanici hanno continuato le impetuose azioni di mitragliamento e di spezzonamen-to infliggendo loro nuove sensibili perdite. La medaglia d'argento al valore militare, concessa sul campo, ha meritatamente pre-miato il comandante del presidio di Gialo il quale ha animato con 1'esempio il valo-roso comportamento dei suoi soldati. Topniško delovanje na egiptskem bojišču M&szn napad sfrmoglavnila letal na letališče Half3 CKavni stan italijanskih oboroženih sil je objavil 23. septembra naslednje 8-49. vojno poročilo: Zmernejše topniško delovanje na egipt-skem bojišču. V bojih v zraku so nemški lovci sestrelili dve britanski letali in sicer eno v zraku nad Afriko, drugo pa nad Kreto. V Bengaziju je sovražni letalski napad povzročil nekaj škode in nekaj žrtev. Oddelki naših strmoglavnih letal so z rušilnimi in zažigalnimi bombami napadli letališče Halfa. Z vojnih operacij včerajšnjega dne se eno naše letalo ni vrnilo. vw Zelen:ca Džalo je v Sahari okrog 400 km južno od Bengazija ob cesti, ki pelje v Kufro. Posest te zelenice "je pozitivne vrednosti, v koliko Džalo nadzoruje eno izmed najvažnejših karavanskih poti, ki prepre-zajo afriške puščavo, čeprav ni nikoli znatno vplivala na operacije vzdolž obale prav zaradj svoje oddaljenosti od obale. Posadka v zelenici Džalo je bila napadena ob zori 16. t. m. z močnimi nasprotnimi motoriziranimi silami, ki so prišle Iz libijske Sahare. Pričetni napad se je odbil ob odporu naših čet. Napad je bil odločno odbit, kar je sovražnika prisililo, da je moral postrojiti vsa svoja sredstva in močno obstreljevati utrdbico s topništvom. V borbo je takoj poseglo letalstvo osi, ki je t drznimi ponovnimi akcijami v nizkem poletu onesposobilo in uničilo precejšnje število sovražnih motornih sredstev. Bitka se je kljub nesorazmerju sil nadaljevala tri dni, toda vsi nasprotnikovi poizkusi so se razbili ob trdni odlični obrambi naše posadke. Vrhovna poveljništva so takoj ukrenila vse potrebno in ena od naših motoriziranih kolon je naglo krenila proti zelenici. Po premaganju precejšnjih naporov je kolona dospela včeraj zjutraj v bližino bojišča. To je zadostovalo, da je sovražnik opustil vse ofenzivne namere ter se je odtegnil borbi in se naglo umaknil proti jugu. Italijanski in nemški letalci so nadaljevali silne akcije obstreljevanja in raz- prševanja ptroti umikajočim se nasprotnikovim skupinam in so jim zadali nove občutne izgube. Srebrna kolajna za vojaško hrabrost, podeljena na bojišču, je bila zaslužena nagrada poveljniku posadke Dža-loa, ki je z vzgledom vzpodbujal svoje vojake k hrabremu zadržanju. Letalski napadi na angleške topniške postojanke Berlin, 23. sept. d. Na egiptskem bojišču je nemško letalstvo v ponedeljek razvilo zelo veliko aktivnost. Kakor javljajo iz nemškega letalskega poveljništva, so nemška bojna in bombniška letala izvršila zelo učinkovit napad na britanske topniške postojanke severno od E1 Alameina. Sovražnikove postojanke so nemška letala obsu-la s točo rušilnih bomb vseh kalibrov in izločila večje število sovražnikovih topniških baterij iz borbe. Sovražnik je utrpel izredno težke izgube materiala in moštva. Druge skupine nemških letal so istočasno usmerile svoje napade na kolone sovražnikovih motornih vozil na oskrbovalnih cestah v puščavi. Direktni bombni zadetki so večje število sovražnikovih vozil zažgali odnosno razbili in poškodovali. V letalskih borbah, ki so se razvile v teku te akcije nad puščavo, po nemška lovska letala sestrelila britansko letalo tipa »Hurrl-cane«. POGOVORI S SLOVENSKIM LJUDSTVOM: Vprašanja In odgovori Novinar Alessandro Nicotera ima v. ljubljanskem radiu vsak torek in petek zvečer aktualna predavanja pod skupnim naslovom »Pogovori s slovenskim ljudstvom«. Predavatelj dobro pozna naše razmere, saj živi že skoro poldrugo leto med nami in je že kot novinar dober opazovalec. Zato vzbujajo njegova predavanja v naši javnosti splošno pozornost. V torek zvečer je izvajal: V zraku je mnogo vprašanj, ki čakajo in vabijo, da bi kdo nanje odgovoril, toda nihče ne odgovarja. Taka vprašanja služijo sedaj v prav malenkostno zadovoljstvo, češ"- vidite, nihče si ne upa odgovarjati. . Resnica pa je ta: kadar se opazi v Kakem vprašanju neiskrenost, zahrbtna misel ali slepilo, obide človeka volja, da bi namišljenega prijatelja prijel za ovratnik suknjiča ter mu bolj ali manj vljudno pokazal drugo pot. kjer bi lahko našel bedaka, ki ga išče. Ni izključeno, da bi se tisti potem predrznil grajati vas, da nimate nikakršnega demokratskega spoštovanj aza tuje mnenje in da ne dopuščate svobodne besede. Ni tudi izključeno, da vas b0 obdolžil reakcionarnega mišljenja. To je namreč ena izmed najobičajnejših obtožb avtoritarnih režimov, toda nanjo imamo prav dober odgovor. Dragi prijatelji! Tudi o tej stvari bi bilo dobro, da se malo porazgovorimo Zloraba besede, s katero so najspretnejši manipulatorji v demokratskih režimih dosegali velike dobičke. pri nas ni dovoljena. V avtoritarnih režimih je svoboda izpregovoriti k stvari odvzeta nekaterim kategorijam oseb, to zlasti bedakom, iz čisto prozornega razloga, ker bi itak govorili sam0 bedastoče. Takisto se v javne stvari ne smejo mešat) nevedneži, ki bi doprinesli vanje samo zmešnjavo, in končno zlonamerni ljudje, ki govore samo s tem namenom, da za-mršijo misli v korist svojemu osebnemu računu. Zato je treba, da se k zdravi ln pošteni diskusiji pripuste samo ljudje dobre vere in temeljitega znanja. Mnoga izmed onih vprašanj, ki kar vise v zraku, ne bodo tedaj nikoli doživela časti odgovora iz čisto enostavnega razloga, ker že miljo daleč diše po prevari in je nespameten oni, ki jih iznaša smatrajoč, da ostali nimajo prefinjenega vonja. Ta sposobnost za pripravljanje pasti se morda komu zdi odlična, je pa popolnoma enaka partizanskemu namenu, premagati vojsko s sleparstvi, pa naj bodo še tako dobro izmišljena. Zdi se nam. da bi bilo daleko koristneje, ako zapustimo to področje ne-odkritosrčnosti. Zdi se nam takisto, da mora biti narod vzgojen tako, da prenese resnico, ako hoče, da ga štejemo med resne narode. Zamotana neresna vprašanja in smešnice lahko služijo kot odlično sredstvo na čenčavih zborovanjih in zaradi njih si lahko demokratski režim nadeva vzvišeni pridevek o svobodi besede. Ne more pa tega prenašati tisti, ki je vzgojen k strogi logiki in k pošteni repliki. Zato se bomo skrbno čuvali, da bi se vrglj v polemiko, ter predlagamo nadomestilo za te zastarele načine. Navedli bomo tipičen vzorec teh izkrivljenih vprašanj, ki se mečejo tja v en dan in ki o njih nI znano, ali se zastavljajo iz komodnostl, ali pa zato. da bi se varali drugi. Pravijo, ali bolje, govorili so: »Zakaj niste znali obdržati reda?« Odgovorili bomo takoj, da se da red lahko vzdržati, kjer je odstotek kriminalcev zelo nizek. V deželah, kjer pretežna večina ljudstva pomaga zaščitni ob- Nadaljnje prodiranje na Kavkazu Nove nemške osvojitve v središču Stalingrada - 25 sovjetskih tankov uničenih pri Voronežu - Bombardiranje sovjetskih železnic pri Rževu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. sept. Vfrhovno poveljništvo nemške vojske Je objavilo danes naslednje poročilo: Na področja Kavkaza so se nadaljevali naši napadi kljub močni sovražnikovi obrambi. Pred nekim kavkaškim pristaniščem sta bila z bombnim zadetkom poškodovana plavajoči dok in tovorna ladja srednje velikosti. Boji za Stalingrad in okrog njega se nadaljujejo t nezmanjšano srditostjo. V središču mesta je bil kljub hudi nasprotni obrambi zavzet nadaljnji teren. Sovražnikovi protinapadi so se izjalovili. Severnozapadno od Voroneža je Izgubil sovražnik v hudih obrambnih borbah 23 tankov. V srednjem in severnem odseka fronte so se uspešno nadaljevale lastne krajevne napadalne akcije. Močni letalski oddelki so podnevi in ponoči z uničujočim učinkom obmetavali z bombam] skladišča rezerv in železniške zveze okrog Rževa. Ob' obali Ribiškega polotoka so močni oddelki bojnih letal napadli važno sovjetsko oporišče. V letalskih bojih so nemški in finski lovci na visokem severu brez lastnih izgub sestrelili 19 sovražnih letal. Ob obali Rokavskega preliva so bila med poleti slabih angleških sO sestreljena 4 sovražna letala. V južni Angliji so obmetavala podnevi lahka nemška bojna letala z bombami težkega kalibra vojaško važne cilje. Pri Do-vtu so bili sestreljeni trije zaporni balonL Nezadržno nemško prodiranje v Stalingradu Berlin, 23. sept. d. K včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu pripominjajo v pristojnih nemških vojaških krogih o položaju na vzhodnem bojišču, da nemške čete nezadržno prodirajo zmerom globlje v stalingrajsko mesto. V borbah, ki so se razvijale v ponedeljek, so nemške čete osvojile več nadaljnjih dobro utrjenih hišnih blokov. Pri tem je prišlo do ogorčenih bojev moža proti možu, v katerih so nemške čete zlomile najtrdovratnejSi sovražnikov odpor. V teh bojih je bilo ujetih nadaljnjih več sto sovjetskih vojakov, ki so uvideli nesmiselnost nadaljnjega odpora in odložili orožje. Na ta način se nemške čete prebijajo zmerom dalje skozi Stalingrad, osvajajoč v napornih borbah poslopje za poslopjem. V mestu obkoljene sovjetske čete, ki nimajo več nikake možnosti, da bi se izmotale in nemškaga ob-kolitvenega obroča, pa se na večini točk stalingrajskega področja še zmerom obupno bore, hkratu pa nadaljujejo na več točkah razbremenilne napade. Posebno številni so ti napadi proti j-eklenemu nemškemu obkolitvenemu obroču še zmerom na severnem delu mesta Navzlic močni podpori vseh vrst sovražnikovega orožja pa so se ti razbremenilni napadi po vrsti izjalovili. Iz borbe je bilo izločenih v tem odseku stalingrajskega bojišSa nadaljnjih 28 sovjetskih tankov. Na južnem delu vzhodne fronte so nemške čete v kolenu reke Tereka zavzele mesto Majskoje jugovzhodno od Prohladnaje. Zavzeta strateško važna sovražnikova postojanka je bila zelo močno utrjena z globoko razčlenjenim sistemom sovražnikovih utrdb in vsakovrstnih obrambnih na^ prav proti tankom. Nemške čete so morale prodreti ta utrdbeni sistem, preden so lahko vdrle v mestne ulice, ki so jih po-aiopno očistile sovražnikovih obrambnih gnezd. Poizkus izkrcanja sovražnikovih čet severnozapadno od Novorosijska smatrajo v merodajnLh nemških vojaških krogih kot obupen sovražnikov poizkus ponovne osvojitve poslednjega porabnega oporišča za sovjetsko črnomorsko brodovje. Izkrceval-ni poizkus so nemške čete gladko zavrnile. V srednjem odseku vzhodnega bojišča se kakor doslej nadaljujejo sovražnikovi protinapadi v precejšnjem obsegu. V bližini Rževa in Voroneža napada sovražnik s posebno močnimi silami, toda brez uspeha. V protinapadu je bil sovražnik ponovno vržen na izhodiščne postojanke. V obrambnih borbah nemških čet je v tem odseku ponovno zelo učinkovito sodelovalo nemško letalstvo. Jugovzhodno od Hmenskega jezera so billi zabeleženi nadaljnji napadi sovjetskih čet na nemške postojanke. Ogromne sovjetske izgube v Stalingradu Ankara, 23. sept. d. Po poročilih s stalingrajskega bojišča je po nekaj anevih deževja, ki je vse bojno področje okrog Stalingrada Izpremenilo v močvirja in bla- to, zavladalo na trenotno najvažnejšem delu vzhodnega bojišča zopet lepo sončno vreme. Zadnje vesti izpred Stalingrada javljajo, da je zavladala na bojišču zopet prava poletna vročina. Borbe so zavzele tolikšen obseg, da si ni mogoče predstavljati, da bi bilo sploh še možno kako nadaljnje stopnjevanje. Nemške čete pritiskajo na sovražnika s tolikšno silo in tako vztrajno, da sovražnik v zadnjih borbah niti ni imel časa več sproti pokopavati svojih mrličev niti ne odnašati z bojišča svojih ranjencev. V neštetih primerih je zaradi nepopisne zmede v Stalingradu poteklo po več dni, preden so mogli v zasilnih lazaretih nuditi sovjetskim ranjencem prvo pomoč. Zrak v Stalingradu je prežet od ostrega vzduha po pogoriščih in raz-krajajočih se truplih. Iz sovjetskega vira javljajo., da se je zaradi hude vročine, ki je ponovno aavladala, bati izbruha kake epidemije. Prav tako javljajo iz sovjetskih virov, da je poveljstvo obrambe Stalingrada prevzel maršal Timošenko osebne in da skuša z neprestanimi rezervami, ki jih meče v borbo, ln s protinapadi zadržati siloviti nemški pritisk. Klub velikanskim žrtvam, ki so jih sovjetske čete doprinesle v teh poizkusih, so nemške sile v nezadržnem zamahu prodrle v Stalingrad in se iz začetne ozke vrzeli z veliko naglico v obliki pahljače razširile po mestu. Globina, do katere so nemški odelki prodrli v posameznih ulicah m cestah, je zelo različna, znaša pa ponekod že po več kilometrov. Obseg človeških in materialnih izgub, ki jih je sovjetska vojska utrpela v Stalingradu, je nemogoče Izraziti v številkah. Na dele mesta, kjer se še branijo sovjetski oddelki, se neprestano vsipa prava ognjena toč3 nemških letalskih bomb in topovskih iztrelkov. Zlasti silovit je nemški ogenj v vzhodnem delu mesta, kjer se sovjetske čete najtrdovratnejše branijo. Veliki letalski spopadi Berlin, 23. sept. d. S stalingrajskega bojišča javljajo, da igra v borbah proti preostalim sovražnikovim obrambnim gnezdom v mestu v zaključni fazi posebno važno vlogo letalstvo, ki brez prestanka silovito bombardira in obstreljuje sovjetske postojanke. V ponedeljek so v teh borfcah sodelovali posebno močni oddelki nemških bombnikov strmoglavcev in lovskih letal. Nemško letalstvo daje s tem pehoti v njenih očiščevalnih akcijah po stalingrajskih ulicah nad vsa učinkovito podporo. Posebno trdovratna sovražnikova obrambna gnezda so nemške letalske skupine v ponedeljek napadle večkrat zaporedoma in jih obsule s točo rušilnih bomb, ki jim je sledil strojniški ogenj nemških lovskih letal. Sovražnik je utrpel izredno hude izgube. Mnogo sovražnikovih obrambnih gnezd, topniških baterij in tankovskih skupin je bilo v teku teh napadov docela uničenih. Bukarešta, 23. sept. d. V ogromnih letalskih borbah, ki se razvijajo nad Stalin-gradom, zelo uspešno sodeluje tudi rumun-sko letalstvo. Včeraj so s pristojne voja- lasti s svojim sodelovanjem, je red vedno popoln. Položaj pa je seveda drugačen tam, kjer je — kakor se je to zgodilo v Ljubljanski pokrajini, čeprav je tu zelo majhen odstotek prevratnikov — a zelo velik odstotek sokrivcev. Ni važno, ako sedaj preiskujemo, ali je večji del teh sokrivcev bil to po svoji volji ali pa nehote. Treba pa je pribiti čisto in golo resnico, da je bilo sokrivcev brez števila; bili so skriti, kjer se ni moglo niti sumiti, in ta zarota se je svoj čas smatrala za mojstrsko delo političnega graditelj stva. Pri takem stanju stvari je bilo težko najti osebo, ki bi ti lahk0 dala kako jam-tftvo lojalnosti. In če si jo našel, ti je zasipanje brž poplačala z zahrbtnostjo. Ako si prijel takega človeka in mu dejal: »Glej, ako se hoče obdržati red z običajnimi sredstvi, je treba, da vsaj en del Slovencev, ne pa. da samo izjavlja, da nl-bojnikov, ne pa, da samo izjavlja, da nima nič skupnega z njimi,« ti je ta modri človek odgovoril: »To ne more biti, Slovenec se ne more postaviti proti Slovencu.« V tem tudi mi lahko vidimo nekaj nerazumljivega in občudovanja vrednega. Toda to je tudi točka, kjer se začno nesporazumi. Red bi se bil gotovo vzdržal z nekoliko dobre volje tudi s slovenske strani. Toda sedaj ne smemo pozabiti, da Je takrat, ko je bilo še čas. večina pričakovala od nereda nekaj drugega kakor boijševiško zablodo. Zato se lahko čisto upravičeno trdi, da je večina hotela nered in ga prenašala že tedaj, ko še nihče ni sumil, da bodo od tega imeli korist edino prevratni živi j i. Ako tedaj kdo danes vpraša, kje je red, imamo pravico, da mu pravimo, da je pozabljiv ali pa zloben. Nihče ni imel večjega interesa, da se vzdrži red kakor Italijani. Zato je nespameten vsakdo, ki pravi, da smo ga mi sami sabotirali. Vse pa kaže, da izvestna vprašanja zastavlja kak neodgovoren posameznik, ki ima humoristično ali dražljivo žilo. V takem primeru mu moramo odgovoriti na isti način s frazami iste vrste: »Red? Kaj morda ni reda? Ce vam ga ni dovolj, ga boste imeli vedno več. Za ceno krvi? Da, vemo, ampak treba bi ga bilo sprejeti, ko je bil še zelo poceni Mi lahko vedno jamčimo red. po kaki ceni, tega pa ne vemo. Zavisi pač.... Če bo nas stal mnogo, ga bomo prodali še dražje. Če pa bo kdo nam podal roko, tedaj bomo imeli manjša bremena in ga bomo lahko dali tudi po zmernejši ceni.« Vidite, do kakšnih razlogov pridemo, aRo smo prisiljeni, da se spuščamo v pome-nek z ljudmi, katerih poklic je sleparstvo. Če pa imamo namen, da se sporazumemo, to nikakor ni pravi način. Da se sporazumemo, je treba začeti s prepričanjem, da naš nasprotnik — to je naš verjetni jutrišnji prijatelj — razume vse naše misli. Zato moramo priti predenj brez skritih misli ter prosto izpovedati lojalnost, ne samo navidezno, ampak resnično in predvsem celotno lojalnost. Ako imamo namen, da skupno rešimo problem je treba, da se delo vrši z dveh strani in da se srečuje na istih predmetih. Ne gre tedaj niti za očitovanje duhovitosti, niti za zmago v dialektiki, in to tembolj. ker vsaka minuta, kj mine, zahteva nova življenja in nadaljnjo škodo. Da rešimo, kar se da rešiti, je treba reda. O tem pač ni nikakršnega dvoma. Toda nikakršnega dvoma ne more biti tudi o tem. da je treba za red, prav? red, vsaj dveh, ki ga hočeta. Ške strani objavili uradno, da. so v ogorčenih spopadih nad mestom rumunska lovska letala v zadnjih dneh dosegla 22 zmng. Neka rumunska letalska eskadra je posegla v veliko borbo s sovražnikovim letalstvom m pri lastnih izgubah samo dveh aparatov sestrelila 22 sovjetskih letal. Napadi na sovjetske železnice Rim, 23. sept. s. Iz vojaškega vira poročajo, da so nemška bojna letala v noči na 22. septembra napadla neko letališče se-verozapadno od Moskve. Nastali so veliki požari. Nadaljnji napadi so bili izvedeni preteklo noč na važne železniške proge, po katerih se dovaža oskrba boljševikom v zaledje srednjega odseka fronte. Bombe so zadele in hudo poškodovale dva transportna vlaka in 6 lokomotiv, ko so iz vagonov razlagali strelivo in druge vojne potrebščine Nemški tisk o sposobnostih italijanskega vojaka Nemški, 22. sept. s. Srečanje z nekim sicilskim vojakom v prednji postojanki na fronti ob Donu je dalo nekemu nemškemu vojnemu dopisniku povod za poveličevanje bratstva v orožju, med borci Italije in Nemčije in izredne hrabrosti Italijanov, ki bodo z vojno v Rusiji dali globok pečat zgodovini vojaške slave. Poročevalec piše v listu »Borsen-zeitung« najprej o Duceje-vem obisku 26. jimija 1941 pri prvi motorizirani diviziji, ki je odhajala v Rusijo, nato o preosnovi italijanskega ekspedicij-skega zbora na vzhodni fronti v armado in omenja številne vojne dogodivščine, ki kažejo tesno bratstvo v orožju med Italijani in Nemci. Svoja izvajanja zaključuje, da Je treba' odgovoriti tistemu, ki vprašuje, kakšni so Italijani, da so tovariši, ki vedo kakor nemški vojak z največjo točnostjo, zakaj se bore, in da so borci, kj so na bojiščih vzhoda pomnožili svoje vojne izkušnje ter se utrdili v ofenzivni borbi kakor v neukrotljivi obrambi. Zilavost teh Italijanov se je odlično izkazala v epičnih borbah na fronti ob Donu. Naj bo nasprotnikova reakcija še tako besna in silna, italijanski vojaki se bodo vedno borili ob strani nemških tovarišev do popolne končne zmage. S finskega bojišča Helsinki, 23. sept. d. O položaju na finskam bojišču javlja včerajšnje finsko vojno poročilo, da ie na južnem delu vzhodne fronte sovjetska stotnija po hudem pripravljalnem ognju svojega topništva napadla eno izmed finskih oporišč in so se sovjetski oddelki na nekaterih točkah prvotno sicer približali finski vojni črti, bili pa so takoj nato vrženi nazaj. Sovražnikov oddelek v moči približno enega bataljona, ki se je razporejal za napadajočo stotni-jo in pripravljal k napadu, je bil razbit od finskega topništva in metalcev min. Sovražnik je pustil na bojišču 50 mrtvih. V severnem delu vzhodne fronte je postala delavnost izvidniških oddelkov živahnejša. V drugih frontnih odsekih se ni zgodilo nič važnega. V letalskih borbah nad zapadnim bregom Ladoškega jezera so v ponedeljek zvečer finska lovska letala sestrelila sovjetsko lovsko letalo tipa »L-153«, ne da bi utrpela kako izgubo V ponedeljek ponoči so sovjetska letala metala bombe na zapadno obalo Ladoškega jezera in povzročila manjško škodo. V severni Finski je sovražnik bombardiral v mraku okolico Rova-niemija in Ouluja, pil čemer je bilo 5 civilistov lahko ranjenih ta povzročena manjša škoda. Finski vojaki na Kavkaza Berlin, 22. sept. s. Berlinski krogi opozarjajo zlasti na napredovanje nemških čet v odseku Tereka. Tudi s tem napredovanjem se ustvarjajo pogoji za nadaljnje operacije na Kavkazu. Neko poročilo vojnega dopisnika, ki ga je objavila »Deutsche Algemeine Zeitung«, poroča, da se v visokih gorah hrabro bore ob strani nemških tovarišev tudi bataljoni finskih vojakov. Pisec podčrtava, da so ti vojaki najboljši borci tudi na kavkaškem p vedno čuvali tudi njegovi go-slarski predniki Pred odhodom smo se zanimali za Mu-šičeve nadaljnje načrte. In glej, namesto da bi govoril o svojem delu, nam je začel na dolgo in široko pripovedovati o naraščaju, ki ga vzgaja na Soli za izdelovanje glasbil, ki je, kakor znano, priklopljena naši Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Boli kakor lastno delo mu je pri srcu delo njegovih učencev, ker ve, da se bo to delo nadaljevalo tudi, ko n jega več ne bo Trdno veruje. pripadniki hrvatske legije, se izredno hrabro tHre na vhodu.« Vojni dopisnik Evgen Press pripoveduje: »Se prej, preden sme .-»poznali hrvatske lovske oddelke, se je vsepovsod govorilo o njihovem znanju.« Vodilni nemški lovski letalec je ob nekt priliki dejal o Hrvatih: »Lete kakor vragi, napadajo kakor satanii in streljajo kakor belcebubi!« Odkritje spominske plošče ustaškim p-vo-boriteljem. Na obletnico smrti prvih žrtev iz vrst prava^ke mladine Mairka Hranrloviča in Matije Saldina bo v nedeljo 27. t. m. odkrita spominska plošča na hiši št. 4 na Kapitalu v Zagrebu, kjer so se post rojil i prvi usta "ki oddelki iz vrst hrvastike pra-vaške revolucionarne mladine. Sto zračnih zmag hrvatskih pilotov. Ob priliki stote zračne zmage hrvatske lovske skupine na vzhodnem bojišču je poveljujoči generalni polkovnik von Richt-hofen poslal poveljništvu hrvatskih letališčih sil posebno brzojavko, v kateri izraža hrvatskim pilotom posebno priznanje. Orgle v zagrebški katedrah obnovljene. Po poročilih zagrebških listov so bile te dni obnovljene orgle v zagrebški katedrali. Dobile so četrti manuafl in 15 novih registrov. Njihova sedanja vrednost je na i man j sedem milijonov kun. Orgle je zgradila leta 1885. nemška tvrdka VValcker v Ludwigs-burgu in so že tedaj veljale po sodbi strokovnjakov kot ene najboljših v Evropi. PTof. Fnanjo Dugan, ki že od teta 1895. igra na teh orglah, je izjavili, da pozna skoraj vse znamenitejše orgle v Evropi in da bi razen z onimi v Ulmu zagrebških ne zamenjali z nobenimi. Bombnemu napada na Zagreb je posvetil »Hrvatski Narod« dve sliki s spremnim besedilom, iz katerega povzemamo naslednje stavke: Tako lahko izgleda samo delo obupanca, ki se oprijemlje vsake bilke, da bi se rešil. Ves Zagreb in vsa hrvatska javnost vidi v tem dejanju znak slabosti. Nevojaški zračni napad je bil sprejet z največjo odvratnostjo. Poskus, da bi se s takim obupnim in nevojaškim dejanjem oslabila odločnost hrvatskega naroda in njegova enodušna povezanost, je smešen. »Zagreb—Sofia«. Hrvatsko bolgarsko društvo v Zagrebu je v sporazumu z Bol-garsko-hrvatskim društvom v Sofiji sklenilo izdajati skupen časopis v hrvatskem in bolgarskem jeziku pod naslovom »Zagreb—Sofia«. Namen časopisa je vzdrževati in razvijati medsebojne kulturne od-nošaje. Izhajal bo četrtletno na 60 straneh. Prva številka bo izšla konec tega meseca. Glavni urednik novega časopisa je Gjuro TeufeL Iz Srbije Razvoj ribištva. Beograjski osrednji zavod za ribištvo je sredi preteklega stoletja postal poseben oddelek kmetijskega ministrstva. O sedanjih načrtih tega oddelka poroča »Siidost-Echo«: V začetku leta 1941 je bil pri samostanu žiči urejen prvi ribnik v obsegu 5 ha, kjer so začeli gojiti izključno krape. Letos bodo uredili drugi ribnik pri samostanu ^jubo-stinju. Obsegal bo 2 ha in bo veljal 150.000 din. Ta ribnik bodo oskrbovali menihi. Ribiški odsek v Beogradu ma dalje v načrtu še mnogo ribnikov in licer v krajih, kjer so za to dani ugodni pogoji. Zlasti bodo izkoristili planinske potočke. Marsikod so izpiva boteli močvirnata cla osušiti; ker pa primanjkuje denarja, bodo uredili ribnike. Razvoj ribiškega gospodarstva naj bi se tor~j v Srbiji gibal v vedno širšem obsegu, tembolj, ker je potrošnja mesa omejena in je povpraševanje po ribah vedno večje. Preteklo leto so v Srbiji z Banatom vred izdali nič manj kakor 1500 ribiških izkaznic. Letos je to število še znatno naraslo. Večji d^l so ribiška dovoljenja izdana za Donavo od Beograda do Kladova, kjer je posebno mnogo ribičev. To pa je razumljivo, ker prihajajo mnoge izvrstne ribe iz Črnega morja po Donavi vse do Kladova. Skupina mladih srbskih kmetovalcev je potovala po Nemčiji. Njihov spremljevalec poroča o tem v dnevniku »Novo vreme«, kjer pravi: Posebno značilno je, da v Nemčiji nimajo črne borze. Urejen trg, popolna organizacija preskrbe in priročna disciplina so najvažnejši činitelji, ki preprečujejo to nevšečnost. Radio Ljubljana ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA 1942-XX. 7.30: Lahka glasba. 8: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert baritonista Borisa Popova. 13: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Simfonična glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Tria Emona. 17.35: Koncert violinistke Jelke Sta-ničeve (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Prireditev družbe EIAR: Simon Boccanegra — spisal F. M. Piave, Lirična, uglasbil G. Verdi. — V odmorih: pribl. 21.10 — predavanje v slovenščini, pribl. 22.20 — zanimivosti v slovenščini. ^jMIflfaiui ITORI 1 PEŠCU RINN0VATE f 1LV0STR0 NAV&U9 / ILNUOVO C0NC0RS0 A PREMI BANorro dalCGMMESSARIA. TO GENERALE PER U PEŠCA VE NE 0FFRE LOCCASIONE 2 HU04M, MOTOPESCHERECCI DA ADIBIRSI ALLA PEŠCA A STRASCICO CON DIVER6ENTI LASTNIKI RIBIŠKIH LADIJ OBNOVITE VAŠI BRODOVJE! NOVI NATEČAJ NA PREMIJE RAZGLAŠEN OD GLAVNEGA KOMISARIJATA ZA RIBOLOV VAM NUDI PRILIKO 200 nouiU MOTORNIH RIBIŠKIH ČOLNOV ZA RIBOLOV Z VLEČENJEM MREŽ Z RAZDELJEVALCEM E. i. A. R. - Radio Ljubljana Parliamo d'itaIiano Schema della 3a lezlone che verrš, tenuta dal prof. dott. Leben Stanko mercoledl, 23 settembre 1942-XX, alle ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje — vedno ob 19. uri. LEZIONE TERZA Questo vestito č di lana. — Questa ca-mlcia 6 di seta. — II riposo e necessario dopo il lavoro. — Cosa rara, cosa cara. — Sei sempre sbadato. — Avete poeo slancio. L'articolo determinativo e indeterminativo — Hai spesso mal di testa? — I prati, in primavera, sono smaltati di fiorL — E pu- lito come uno specchio. — Com'č snella questa torre! — L'orso č un animale sal-vatico. — Dov'č la cugina Giulia? £ in chiesa. — Lo zucchero č dolce. — Questo mazzo di fiori 6 legato con un nastro di seta rossa. — L'orzo e il riso sono cereali. — Chi c'š in časa ? — Ci sono lo zio e la zia. £ facile o difficile 1'italiano ? £: assai difficile. — Gli sbagli in questo compito sono molti. — Sono chiuse o aperte le fi-nestre? Sono chiuse. — Ecco una dozzina di fazzoletti nuovi. — £ ora di pranzo ? Si, la minestra č gia in tavola. Maschile il prato — i prati — un prato lo specchio — gli specchi — uno specchio lo zio — gli zii — uno zio l'orso — gli orsi — un orso ESERCIZIO 1) Mettere 1'articolo determinativo ed indeterminativo davanti ai seguenti nomi, e formare anche il plurale: (esempio: il nastro, un nastro, i nastri) lampada; impie- Femminile la torre — le torri — una torre l'ora — l'ore — un'ora gato; scaffale; calza; sarto; ufficio; vetri-na; straccio; albergo; insegna; giornale; piazza; cameriere; erba; bicchiere; entrata; stato; zaino; albero; strada; orologio. Prestolnica pni Kordiljeraml Pohajamo Po cestah Santiaga de Chile, čisto zadaj na koncu sveta, onkraj Kordi-ljer, ki s svojimi večnimi snežnimi in lednimi vrhovi polkrožno obdajajo prestolnico čilske republike — piše nemški publicist dr. Helmut Thuran. Pred nami na levi kipi nad vse gorske velikane Akon-kagva s svojimi postavnimi 7100 m. Njegov ogromni lednik je videti kristalno čisto še daleč preko Valparaiza. Na svetu menda ni celinskega mesta, ki bi ležalo tako očarljivo in slikovito kakoi ta Santiago de Chile, ki ga je pred 400 leti ustanovil Diego de Almagra, ta Santiago, nezaslišano na široko položena prestolnica gotovo najlepše dežele na sveto, ki s svojo prostranostjo z 800.000 prebivalci postavlja površino Pariza v senco. Santiago se širi v glavnem na ravnini, ki je rahlo nagnjena od vzhoda proti zapadu, in Alameda ga deli precej točno v dve polovici. Ta razkošni drevored je barcelonski Rhambli podobna cesta z dolžino 15 km in jo na obeh straneh spremljajo večno zelena drevesa, pompozne vile in palače. Kar je dežela rodila imenitnih vojščakov, državnikov in učenjakov, je bilo postavljeno sem in ovekovečeno s ponosnim kipom na konju, s preprosto stoječo kamenito postavo ali s skromno hermo, kajti Cilenec arav-kansko-španske krvi ni samo ponosen in svobodoljuben, temveč se zaveda tudi svoje tradicije. Sonce pripeka s tropsko salo na vodoravne strehe zaradi potresne nevarnosti ve« činoma enonadstropnih hiš — le v središču prvačijo mnogonadstropna poslovna in uradna poslopja — in če bi pasatni veter, ki zaveje vsak dan okrog poldne s presenetljivo točnostjo, ne blažil temperatur, bi jih Evropec gotovo ne prenesel. Le redkokdaj zmoti v poletju oblačni zastor večno modro, čudovito južno nebo. Toda narava je v tej deželi poskrbela za ravnovesje. Noči so hladne, včasih celo občutno mrzle in za »gringa«, kakor imenujejo Evropca, niso brez nevarnosti, saj znašajo temperaturne razlike na dan pogosto nad 20 stopinj. Umljivo je, da je tudi v sončni deželi Cileju krzneni plašč zelo priljubljen. Pogledali smo okrog sebe. V skoraj pravljični lepoti žarijo s snegom ovenčane gore v jutranji sončini in gigantska vzvišenost teh gora vpliva neposredno na človeka, saj leži mesto komaj 200 m nad morsko gladino. Pred nami, na Cerru Santa Lucia, z gojenimi vrtovi pokriti ter s tropskimi in severnjaškimi cvetlicami zasenčeni skalni ploščadi, frfotajo nešteti majhni, očarljivi, tisočbarvno lesketajoči se kolibriji okrog grma, ki se šibi pod cveti. Kakšen kontrast spričo zasneženih velikanov! Tu je narava v resnici ustvarila čudež, kakršen se izraziteje bržkone ne ponavlja nikjer več. Kdo bi naštel kakor pladnje velike vrtnice, srtolično cvetoče cvetlice tropskih in severnih dežel, ki jih oko tu ugleda? Pri tem se dviga Santiago iz morja kamenja in peska. V pradavnih časih je bila njegova površina pokrita baje s pragozdom. Potresi so bili menda vzrok te spremembe. A povsod, kamor polaga človeška roka zelenje, kjer ni treba več štediti z vodo, klije bohotno, komaj verjetno -rastlinstvo iz tal. Čudoviti park de Cousino ali Quinta Normal sta očitni priči neslutene rasti. Vsepovsod razvija narava v omam-Ijivi lepoti svojo razkošnost s čudovitejšimi barvami nego v Starem svetu. Toda sonce zahteva davek za svojo čudežno si- lo: cvetlice ne dehte. Vidim še vrtnico v rokah svojega spremljevalca, ko jo je spustil iz rok z razočarano potezo v obrazu. Od Cerra sva napotila svoje korake do Plaze de Armes, najlepšem šetališkem trgu v mestu. Plažo ima vsako mesto v Cileju, naj si bo še tako majhno in nepomembno. Tam zgoraj na severu, v ozemlju solitra, so ta mesteca več nego bedna, tam ni nobenega rastlinstva. Cilenske senjorite, mične, graciozne, po običaju v tej deželi hudo našminkane ln napudrane, šetajo z roko v roki skozi verigo leno postajajoče moške mladine. Slika, ki se ti proži, je dražestna, kajti Ci-lenke se znajo oblačiti mično in z okusom. Povsod barvni kontrasti, toda nobenih disharmonij, nobenih očitnih tveganj, kajti sonce modelira v tej deželi krepko in čednost prepoveduje dosti več nego onkraj oceana vsaka možnost indiskrecije. Moški so lepi, dobro raščeni, vitki tipi, samozavestni v svoji drži. elegantni v svojih gibih, svobodni in svojega smotra zavedajoči se ljudje toda vedno galantni, vedno pripravljeni za uslugo in pomoč, vedno kavalirji, kakor jim to zapovedujejo izročila njihovega izvora in krvi. Vse prekratka je ura šetanja. koncerta je konec in že je postalo pusto in prazno na Plazi- Vse hiti domov. Torej sva se napotila tudi midva proti penziji S. Tam hna jo izvrstno domače vino, bajno poceni. Drugje je zavoljo delne prepovedi točenja alkoholnih pijač, kj velja vso nedeljo do ponedeljka zjutraj, dosti težje priti do slastnega požirka. Treba je najmanj prej nekaj jesti, da dobi gost zaželjeno pijačo v omejeni količini. Toda za uzadostitev tej svojevrstni zakonski odredbi zadošča v nekih lokalih tu in tam seveda tudi sama »gesta«, to je, da posežeš po mornarskem prepečencu ali podobnem pecivu, ki te vabi na mizi v majhnih skledicah na prigrizek. Nedeljski zvonovi oznanjajo poldansko uro. Od Plaze je zazvenel kariljon in na poti nas razločno spremlja zvok domačega napeva. Toda pri vsej hvaležnosti do gostoljubnih in prisrčnih Cilencev se človeku splazi v prsa neki občutek bolečine, kajti naj si bo. kakor si bodi... pod palmami se človek ne more sprehajati nekaznovano. Kakšne živali naj goje naši rejci Marsikje se v razgovorih z rejci malih živali, zlasti kuncerejcev, sliši trditev, da ni potrebno polagati važnosti na rejo čistih plemenskih živali, češ da dosegajo svoj namen — pridobivanje mesa — tudi s pasemsko nečistimi, to je križanimi živalmi. Tako naziranje dokazuje, piše g. Mejač v »Malem gospodarju«, da ti rejci zaradi nepoučenostl ne uvidevajo prednosti reje pasemsko čistih živali. Gotovo jim ni jasno in razumljivo, zakaj delujejo vse skupnosti rejcev malih živali vztrajno ln povsod samo za dvig in širjenje reje čistih pasem, a pobijajo rejo križancev in vobče rejo pasemsko manjvrednih živali. Reja malih živali se je neverjetno razmahnila in redi po nekaj kuncev, kokoši ali celo kozo vsakdo,, ki ima le količkaj prostora in krme, zato se zdi; da je vprašanje pasem-ske reje resda potisnjeno nekako v ozadje. Vendar je nasprotno prav sedaj potrebno, da posvečamo reji pasemsko čistih vrst posebno pažnjo. Vsem rejcem malih živali gre danes za to, da si pridobe iz reje koristi, v prvi vrsti seveda za prehrano. Zategadelj se rejci zanimajo, zlasti kar se tiče kuncev, predvsem za težje živali. To je marsikdaj tudi prav. Vendar moramo prav spričo stremljenja po čim večji koristi paziti na pasemske odlike. So rejci, ki trdijo, da rede raje križance, češ da je njih reja enostavnejša in lažja, da so križanci manj podvrženi boleznim, da niso tako izbirčni pri hrani in krmi, da pa jim nudijo iste koristi kot pasemsko čiste živali. To naziranje, ki ga res pogosto čujemo prav posebno v zadnjem času, je povsem zmotno. Reja čistih pa-semskih živali ni prav nič težavnej.ša nego reja mešanih pasem. Rejcu, ki ima vsaj osnovne pojme o reji kuncev, bodo ob enaki negi in prehrani prav dobro uspevale pasemsko čiste živali. Ima pa reja čistih pasemskih živali velike prednosti pred nečistimi ali križanci že zaradi dejstva, da rejec vnaprej ve, kakšne živali more pričakovati v potomstvu čistih plemenskih živali; on more s skoraj popolno zanesljivostjo računati na kakovost mladičev, ker se pri čistih pasmah pasemski znaki pravilno dedujejo in so izjeme zvrž-ki le redki, čiste pasme dajejo enotne in med seboj enake proizvode, kar je poseb- nega upoštevanja vredno pri pridobivanju kožic kuncev, od katerih doseže rejec neprimerno boljše cene, ako more nuditi v prodajo kožice enake barve in kakovosti. Naj omenimo tudi še, da se za pasemsko čiste kunce doseže neprimerno boljša cena, kot za križance, ki jih pravi rejec niti ne vzreja niti ne razmnožuje, ker so take živali za umnega rejca kot plemenske živali brez vrednosti. Kar velja za kunce, velja v splošnem tudi za ostale panoge reje malih živali. Morda še manj kot pri kuncih upoštevajo rejci prednosti čistih pasem pri perutnini. Večina perutninarjev, večinoma priložnostnih, katerih število zlasti v zadnjem času močno narašča, se zadovolji 9 tem, kar jim pač pride pod roko. Tako vidiino po dvoriščih in kurnicah V3e mogoče mešanice, samo čistih pasem ne. Saj se res dobe, in to celo neredko, med takimi mešankami tudi dobre ali celo prav odlične nesnice. Toda to so le slučajnostni pojavi, odvisni samo od sreče pri nakupu takih živali — ki pa svoje slučajne prednosti tudi ne prenašajo na potomstvo — dočim večina kokoši iz takih mešanic ne povrača rejcu stroškov nege in prehrane. Ce se perutninar odloči za vzrejo čistih plemenskih živali, si bo že vnaprej izbral pasmo, ki njegovim razmeram in danim pogojem najbolj ustreza. Mestni rejec, ki ima na razpolago malo prostora in mora imeti kokoši v več ali manj omejenem ali povsem zaprtem prostoru, si bo izbral n. pr. pasmo rodejlandko ali plimetko, če želi imeti pasmo, dobro za jajca in meso. Kdor želi prirediti posebno veliko kokošje pečenke, bo segel po težkih pasmah: or-pington, suseks in pod. — Za kmečkega rejca pa je v vseh primerih najprikladnej-ša domača štajerka, ki je dobra nesnlca in daje obenem zelo okusno meso. Tudi pri kozah je enako: imamo kozje pasme, ki so znane kot dobre in stalne molznice, dočim križanci nimajo vedno teh lastnosti, prav gotovo pa ne v taki meri. Rejec, ki si nabavi n. pr. kožico nedoločene, križane pasme, ne bo nikoli mogel imeti vnaprej gotovosti, kakšna bo žival, ko bo dorasla, ali bo imela toliko mleka, kot ga od nje pričakuje. Pri pasemsko čisti kozi se ta negotovost zmanj- ša na najmanjšo mero, če sl je rejec izbral pasmo, ki je znana po dobri mle6- nosti. Pri vseh živalih imamo določene paame prav zaradi posebnih odlik posameznih vrst. Pasme ne nastajajo po deset to desetletnem trudu to naporu tisočev rejcev po neštevilnih posameznih vzrejiSčih in se ne nadzirajo, izločajo, izboljšujejo po Širnih deželah skoraj po vsem svetu morda le zaradi novih tmen živali, nego edtoo zavoljo odlik posameznih pasem, ki so izključno v tem, da nudijo rejcu v eni ali drugi smeri več koristi nego nesmotrno vzrejena žival, ki nosi le malo dobrih lastnosti svojih prednikov, pač pa neizmerno mnogo slabih. Naj se rejci, zlasti tisti, ki hočejo postati resni, vztrajni rejci malih živali, zavzamejo za smotrno tn najbolj koristno rejo čistih pasem, saj to ni tako težavno. Pri obnovi svojega živalskega staleža naj nadomeste križance s pasemskimi živalmi, da postopoma preidejo na rejo plemenitih pasem v korist sebi in splošnosti. ZA SMEH IN KRATEK ČAS OTROŠKI SPOR »Kaj pa jokaš, Pepček? Ali ti Mirko ni dal pol jabolka?« »O, saj mi ga je dal. Samo pol črva mi noče dati.« • • • SEDELA BOSTA Branilec obtožencu: — Vse zaman! Sprejeti bova morala kazen. — Prav prijazno! In kdaj bova sedela? • • • POMOTA Čuvaj preseneti kaznenca, kijepoiiku-odpreti vrata. — Aha! Ste hoteli pobegniti, kaj? — Kaj še, gospod čuvaj! Samo svoje čevlje sem hotel postaviti na hodnik. • • • ZAKONSKA ZENA Zena: »Daj, dragi, pojdi z menoj na iz-prehod, da se pokažem v svoji novi oble- Mož: »Potrpi malo, draga, da si ob režem razcefrane rokave na suknji.« ZGODOVINA »Kdo je bil oče Ludovika XV.?« »Ludovik XIV.« »A oče Franca Jožefa 1.?« »Franc Jožef 0.« DEDIČ Mama in mali Ladko srečata prijazno gospo Lazarjevo. Mama: Nosek hna Ladko po očki, laska pa po meni!« Ladko: »In hlačke imam po našem Tončku!« • • * NESPORAZUM — Moje ime Je Piškur. Prihajam zastran vašega psa. — Res, gospod, vaš pes je hud |n Je že trikrat ugriznil mojo taščo. — Ni mogoče! Prav žal mi Je, Ali prosim vas, da ne dolžite mene. — Da bi vas dolžil? Kaj še! Se na misel mi ne pride. Prišel sem, da psa kupim! A N E K DOTA TEGA SE NE MOREŠ NAUČITI Slavni slikar Arnold Bocklinseje nekoč odpravil v prijazno vas, da bi našel primeren model za kmečko sliko. In res je v vasi odkril sijajnega starca, ki mu je bil na prvi pogled všeč in ga je takoj začel slikati. Slikanje je trajalo več dni, a dan za dnem se je moral slikar čuditi, koEko pijače uduši njegov starec. Praznil je bokal za bokalom, nikoli pa se ni napojil. »Vsa čast,« je rekel Bocklin, »občudujem vas, da toliko prenesete. Povejte mi samo, kje ste se tega naučili?« »Jaz pa naučil?« se je ogorčeno zgrozil čvrsti starec. >E, gospod profesor, za kaj takega je potreben božji dar kakor za slikanje, — naučiti se tega ne moreš nikoli!« VSAK DAN ENA »Za božjo voljo, kje je gumasti čevelj?« moj drugi KAJ VEM? KAJ ZINAM? S91. S katerimi besedami se začenja prvi Ciceronov govor proti Itatilini ? 392. Zakaj mora gospod vedno prvi stopiti iz vozila, v katerem sedi z damo? 893. Kaj je logaritem in kaj algoritem? 394. šahovski oroblem. Mat v štirih potezah. • • • 395. Račun za otroke. Ravnik meri 40.000 km. V?°mimo, da so neke novine 2 mm debele Koliko teh novin bi bilo treba, da bi z njihovim skladom opasali ravnik? • * • Rešitve nalog 22. t. m.: 386. Solata izvira od italijanske besede insalata = osoljena. 387. Bordojec je večinoma rdeč, le redke njegove vrste so bele. 388. Quasimodo je junak Hugojevega romana »Notre Dame de Pariš*. • * • 389. Problem z uteimi. 1. odgovor: Z navadnim skladom osme-ro uteži 1, 2, 2, 5, 10, 20, 20 ta 50 lahko stehtamo 110 raznih tež, kajti celi sklad odtehta skupno težo 110. 2. odgovor: Z naslednjim skladom Bed-mero uteži 1, 2, 4, 8, 16, 82 to 64 bi lahko stehtali 127 raznih tež. Po velikosti so te uteži zaporedne potence od osnovnega števila 2, ker je katero koli število na potenco 0 enako 1. Vsako število se namreč da na en sam način izkazati kot vsota medsebojno različnih potenc od 2. N. pr. 3 = 2 + 1, 5 = 4 + 1, 7 = 4 + 2+1, 10 = 8 +. 2, 50 = 32 + 16 + 2 i. t. d. Ce bi pa tehtali na ta način, da bi polagali uteži tudi v drugo skledico (torej s seštevanjem ta odštevanjem), bi z naslednjim skladom petero uteži 1, 3, 9, 27 to 81 lahko stehtali 121 raznih tež. Velikosti uteži so v tem primeru zaporedne potence od osnovnega števila 3. števila se namreč enako lahko izkažejo kot vsote ali razlike ali kot vsote in razlike medsebojno različnih potenc od 3. N. pr. 2 = 8 — 1, 4 = 3 + 1, 5 = 9 — 3 — 1,6=9 _ 3, 7 = 9 — 3 + 1, 16 = 27 — 9 — S + 1, 22 = 27 — 9 + 3 + lLt.d. 2e v začetku 13. stoletja je matematik Leonardo Pisano ugotovil, da se s skladom četvero uteži 1, 3, 9 in 27 lahko stehtajo vse teže do 40. * * • 390. Križanka Vodoravno: 1. gor, 3. ona, 5. da, 6. Ul-rik, 8. ho. 10. um, 11. on, 13. hop, 15. upi, 17. ilo, 19. griva, 20. lan, 22. Ida, 23. iva, 25. as, 27. p. n., 28. Bi, 30. odnos, 31. na, 32. nos, 33. Ivo. Navpično: 1. ga, 2. rum, 3. oko, 4. ah, 5. dih, 7. rapiden, 9. ono, 10. 15», 12. ni, 14. ona, 15. U?J, 16. Iva, 18. lov, 20. las, 21. na, 23. in, 24. ara, 26. S. O-S-', 27: pei, 29. in, 31. na P. Ceferin: Rele miši Ko sem bil pred leti srečno prebolel tisto hudo bolezen — vnela se mi je možganska mrena — je ob slovesu iz bolnice dvignil zdaj že pokojni zdravnik dr. Ro-bin kazalec desnice m me z očetovskim glasom posvaril: »Zdaj pa niti kapljice alkohola več, če hočete še kaj časa tlačiti travo!« Zakaj bi ne hotel? »Ali ni žemljica krasna?« smo peli v ljudski šoli. Krona stvarstva sem na tem planetu. Bog ve, kaj bom pa na onem, kamor nas pošlje po 3mrti gospa Usoda? Ubogal sem torej učeno dobričino, dasi me je zelo po-trla njegova prepoved. Ne toliko zavoljo vina, ki bi ga bil utegnil pogrešati, kakor pa zaradi mučne zavesti, ki me je grizla, da sem tako šibka in slabotna človeška rastlinica, da bi jo že najmanjša količina nesrečnega alkohola zamorila. »Kaj pa če so je gospod zmotil?« sem včasih podvomil, iz tihega upanja se je porodila misel, da preizkusim njegovo učenost, hkrati pa tudi trdnost svojih mož- In sklenil sem, da jih bom obremenil z alkoholom, kakor obremenjujejo gospodje inženirji z gramozom mostove, kadar preizkušajo njih trdnost in nosilnost. Poskus z obremenitvijo se je sijajno obnemel. Kakor kozel na planini sem bil zdrav in čil, ko sem prespal pijanost. Velika skala se ml je odvalila od srca. »Glej, še si korenina!« sem si dejal. »Brez skrbi si lahko privoščiš tistih vražjih injekcij, ki pričarajo dobro voljo, če le hočeš!« Pa nisem hotel. Prvič moje finance niiso tako sijajne, da bi lahkomiselno trosil denar po krčmah, drugič pa pijače modernega kletarstva niso po mojem okusu. Preveč popravljajo in »izboljšujejo« božjo kapljico. Zadnjič se je v neki krčmi jokal osem-najstletni fant: »Trideset lir sem dal za vino, pa sem še trezen kot novorojenček! še niti glava me ne boli!« V starih, dobrih časih je bilo to drugače. Med krčmarji si našel mojstre, ki so znali vino tako popraviti, da te je ves teden bu-tica bolela po njem. Kakor da si iz groba vstal si bledih lic in ves omotičen lazil naokrog. Vinu so dajali moč s tobakom »štangov-cem«, ki so ga obešali z žicami v sode. Zato poje tudi narodna pesem: »Lisica, lisjak sta pila tobak ... « Strokovnjak vseh strokovnjakov v manipulaciji s tobakom je bil krčmar Vrtot. Po vsej pokrajini je slovelo njegovo vino, ki so ga imenovali »vodica treh bikov«. Bilo je namreč tako močno, da so morali pijanca, ki se ga je bil napil, trije krepki možakarji držati, da v svoji besnosti ni vse podrobil in razbil, kar mu je prišlo pred oči. Zelo so »obrajtali« to »ljuto vodico« pretepači — sama »šmarnica« jim je bila prelahka. Za majhen denar jim je nudila veliko »muzike« in pravega bojnega razpoloženja. Današnje kletarstvo pa gre žalibog drugo pot: namesto da bi vinu dodajalo moč, mu ga še odvzema. Potem se seveda ne smemo čuditi, da jokajo gostje po krčmah! Kakšno vino je to, če te še glava ne boli po njem! Ker je pijača zdaj tako lahka, zahtevajo moji »obremenitveni poizkusi« večje količine »materiala«, ki obremenjuje tudi moj žep. Zategadelj napravim ta obred samo enkrat na leto ta ga po možnosti združim s proslavo kakega veselega dogodka, ali pa tudi žalovanja. Letos je bilo na vrsti žalovanje: Bibiča, tista prekrasna, izredno talentirana zelena papiga nam je ušla. Hud udarec krute Usode! Velik ljubitelj živali sem. 2e od nekdaj! Ako bi se vrnile vse tiste, ki so uživale gostoljubje našega doma, bi jih bila lepa menažerija. Izguba sleherne teh živalic me je vselej bridko zadela. Zato sem tudi to pot strogo zabičil otrokom: »Nobene živali več v hišo!« Nimam sreče ž njimi. Zakaj bi si po nepotrebnem težil dušo! »Obremenilna preizkušnja« je razvedrila žalostno srce. Pomirjen in potolažen sem se vrnil v domače svetišče. Bila jc lepa in topla poletna noč. Svojci so že spali spanje pravični n. V štedilniku najdem večerjo, skromno pokrito rihto. Postavim jo na kuhinjsko mizo in primaknem stol. Tedaj pa — groza in strah! — zagledam nekaj belega, ki gomazi po tleh... Tri sto prežganih hudičev, to so vendar miši, trojica snežno-belih miši!... Kje se je vzela ta živad? Pripognem se, iztegnem roke, da bi jih zagrabil — ni jih več. Izginile so kakor kafra. Šele proti jutru sem zatisnil oči. V sanjah se mi je prikazal gospod Ro-bin. Strog je bil njegov bledi obraz. V levici je držal debelo knjigo z napisom: »Duševne motnje na alkoholni podlagi«. Z desnico je pa pod pazduho objemal trebušasto steklenico. Po barvi in aromi sem spoznal, da je bila v nji »vodica treh bikov«. Iz razumljivega vzroka nisem nikomur črhnil besedice o svojem razburljivem prividu.- Pač sem pa sklenil, da se zaupam zdravniku. Spotoma v bolnico sem pa še to misel zavrgel. Kaj bi nadlegoval gospode, saj vem, kaj bi mi povedali: »Bele miši videti — slabo! Niti kapljice alkohola več, če hočete še...« Pred dušnimi očmi sem zrl v mračne može, ki so svareče dvigali kazalce. Na- pravil sem velik ovinek v Tivoli. Pod pla-tanami sem obujal kes in sklenil: »Mostička pod lobanjo ne boš več obremeni eval; kvečjemu čez petdeset ali sto let!« Ko sem se pomirjen vrnil domov, so otroci klečali na tleh in z dolgimi palicami drezali pod kuhinjsko kredenco. »Kakšne vragolije spet uganjate?« sem jih nahruliL V zadregi so se spogledovali. Končno pa le Janezek prekine mučni molk in me prime za roko: »Ne bodi hud, ne ve§, kako ljubke živalce imamo: tri prekrasne bele miške!« Pričakovali so nevihte, ker so kršili prepoved, pa jih je presenetila moja dobra volja. »Ze včeraj smo jih dobili, pa se ti nismo upali povedati... Gospod Golob nam jih je podaril; mladičke je imela njegova stara miš.« Gospod Golob je bil dobričina. Vsem tistim, ki se radi vidijo v taki obleki, da lepo pristoja, toplo priporočam tega odličnega krojaškega mojstra. Otroci so povedali resnico: Tako ljubkih živalic kakor so te miške, še nisem videl. Med oknoma smo jim postavili čedno vilico z napisom: »Mišji grad«. Veselje jih je gledati, kako se pre teza j o, love to plezajo po vrvici, ki smo jim jo obesili. Dobrinova gospodična Zlatka, ki je bila tako imenitno zdresirala volčja-ka Saha, da se je v kratkem času prelevil v pravega »salonskega leva«, je obljubila, da se bo zdaj lotila naših mišk. Potem bova pa ustanovila dobičkanosno cirkuško podjetje Večkrat me Je že bolela misel, da nai narod ne premore niti naiskromnejšega cirkusa. Šah in bele miši bodo odlične atrakcije! Nek dogodek zadnjih dni je pa sprožil še neko drugo dobro ideja Na ulici sem srečal gospo Pangane-tovo, ki mi je potožila: »S pijačo se bo f en tal moj mož. Svetujte mi, kaj naj napravim!« Tedaj se je pa porodila tista posrečena misel v moji glavi. »Povejte, kje popiva. Ozdravil ga bom.« Res sem ga našel »Pri zeleni opici«, kakor je povedala nesrečni ca. Bil je že precej okajen in sem ga le a težavo pregovoril, da je sprejel vabilo m večerja Ko sva v kuhinj! prijetno kramljala, sem skrivaj segel v žep, kamor sem bfl poprej vtaknil svoje živalce. Prva je na mizo skočila Spelca, malo se je pretegnila, pomrdnila z brkci, Sinila na tla in izginila pod kredenca Gospod Panganet je poskočil in v strahu izbuljil oči. Izpustil sem Polonco ki za njo Se Metka Obe sta šli isto pot »Kaj ti je?« sem vprašal gospoda Pan-ganeta. »Ali ti nisi vi-vi-videl?« je zajecljaL »Nisi videl belih miši?« »Kdaj?« ■ »Zdaj ... Tale trenutek!« Zmajal sem z glava »Bele migi videti — slabo! Saj veš. kaj pomenijo take halucinacije?« Seveda je vedel. Včeraj se mi je prišla gospa Panga-netova zahvalit... Njen mož je ozdravljen. Niti poduhati ne mara več alkohola. Najsrečnejšega se čutiš, človek, takrat, kadar pomagaš svojemu bližnjiku al bližnjici! Naš domek je zdaj — sanatorij. Družine, kj imate pijance, pošljite jih" v mojo ordinacijo! Se danes pišite na oglaa* ni oddelek pod »Delirium tremens«. Cene zmerne! Zajamčen uspeh! Bele miške otrokom brezplačne na ogled postavljene! Nase DRAMA Nedelja, 27. septembra ob 14: Mali Lord Izven. Zelo znižane cene od 10 llr navzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 llr navzdol Razpis abonmaja za sezono 1942-43. Refektante opozarjamo na to, da sprejema uprava gledališča prijave še nadalje do nedelje 27. t. m. dopoldne, v veži dramskega gledališča (od 10. do 12. in od 15. do 17. ure). Abonmaji so: Premierski, stalna abonmaja Sreda in četrtek ter Torek (samo za dramske predstave) in abonmaja A in B. Abonenti dobijo v sezoni 20 dramskih in 18 opernih predstav, in to po izrednih plačilnih ugodnostih: minimalni mesečni obroki. Za abonma vlada veliko zanimanje, zato je priporočljivo, da si reflektanti čim prej zagotovijo ugodne sedeže. Vse informacije popolnoma brezobvezno v veži Drame. OPERA r«tek, 25. septembra ob 18.30: Rossinijev festival. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sobota, 26. septembra, ob "7: Seviljski brivec. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Nedelja, 27. septembra ob 17: Seviljski brivec. Izven. Zaključena predstava. POPOLN USPEH. Sef svojemu trgovskemu potniku, Id se je vrnil brez naročil: — Torej niste ničesar prodali? Potnik: — Seveda sem — svojo uro, ker bi se sicer ne bil mogel vrniti domov. Mali Kdor Išče službo plača a vsako besedo L —JO. za dri. ln prov. takso —.60, ca dajanje naslova ali Slfro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso L _.60 za dajanje naslova ali Slfro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—. Službo dobi Mlinarja samostojnega, sprejme valjčni mlin. Pojasnila daje tvrdka Brcar. Kolodvorska ulica 35. 12662-1 Industrijsko ln Izvozno podjetje izven Ljubljane Išče za takojšen nastop mlajšo, solidno, žensko pisarniško moč po možnosti z znanjem italijanščine. Lastnoročno pisane ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 777«. 12660-1 Deklico od 14—17 let, sprejmem k otroku ln za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva ln poštena«. 12679-1 Perico ki lepo pere in lika, sprejmem. Naslov: Go-rupova ul. 9. 12676-1 Gospodična s perfektnim znanjem slovenskega. Italijanskega ln nemškega Jezika, išče zaposlitev za popoldanske ure. — Sprejme vsak prevod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popoldne«. 12445 -t Redni strok, pouk: klavir, nemščino, francoščino — nudi priv. učit. Aneta Potočnik. — Gre tudi na dom. — Nove prijave sprejema Tržaška cesta 1-1. (pri vhodu zvonec) — hiša na oglu Groharjeve ceste 2. 12664-4 Obrt Čistimo klobuke natančno ln po zmerni ceni. Trgovina Magdič, Ulica 3. maja št. 12. 12622-30 Italijanščino, nem ščino, francoščino, korespondenco, stenografijo poučujem po solidni metodi. — Vrhovčeva ulica 12, visoko pritlič Je, levo (pri kavarni Tabor). 12671-4 Kdor se želi hitro naučiti italijanščine ln nemščine, začetnik ali nadaljevalec, naj pošlje ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Dva Jezika«. 12677-4 Pelliccia persiana vendesl prezzo modesto ore 9—11 matlna. Via S. Petra 46. Perzianer plašč po ugodni ceni prodam. Ogled od 9. do 11. ure: Sv. Petra c. 46. 12659-6 Prodam dobro ohranjen globok otroški voziček. Ogled od 8. do 10. ure v Le-podvorski ulici 3, Mar-tlnek. 12672-6 Kuhinjsko opremo v najboljšem stanju ter nekaj zložljivih postelj, proda »Metalia«, Gospo-svetska c. 16. 12680-6 Fra pochi giorni e doč domenica 27 a mezzanotte si chiu-de la vendita dei biglietti della Lotteria di Merano. Sel ancora in tempo a iscrivere il tuo notne fra i concorrenti alla prossima distribuzlone di milionl. Ma fallo jggi stesso perche fra pochi giorni sarš troppo tardi! V nekaj dneh, t. j. v nedeljo 27. opolnoči, se zaključi prodaja srečk Loterije di Merano. Se imaš čas, da vpišeš svoje ime med tekmovalce za bližnje razdeljevanje milijonov. Stori to še danes, kajti v nekaj dneh bo prekasno! Loterija dl Merano daruje milijone do 27. sept. opolnoči, nepreklicen zaključek prodaje srečki • Per l'acquisto dei biglietti rivolgersi all'Intendenza di Finanza, Trieste, rimettendo L 12,— per ogni biglietto, piCi le spese postali. Srečke lahko kupite pri Intendanza dl Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12.— za vsako srečko m poštne stroške. Slive, hruške, jabolka najbolje posušite na šte-dilnikovl »Sušilnici«. — Dobi se pri »Jugopatent« Gosposvetska c. 1. 12646-6 Usnjen kovčeg eden ali dva, elegantna, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kovčeg« 12663-7 Snežke za triletno punčko kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12668-7 Omaro za zdravniške inštrumente čim večjo, kupimo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12673-7 Štedilnik dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo zahtevka na ogl. odd. Jutra pod »štedilnik«. 12672-7 Gramofone in plošče dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje ln plača najvišje dnevne cene Everest — Prešernova 14. 129-7 ]□□□□□□□□□□□□□[ Prošnje za tricikije za dovolilnice, kakor trudi prevode v italijanščino oskrbuje pisarna Volčič. Knafljeva (prej Dvo-fakova) 13. tel 36-96 8966-37 PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Za tvrdko Anton Kovačič. splošno pečarstvo. se sprejemajo vsa n a r o ■ č 1 1 a v restavraciji »Se-stica« pri blagajnlčarki Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova. 122-3( Prodam v strogem centru parcelo, pozidano s starejšo stavbo, na kateri Je dovoljena zidava od 4 do 8 nadstropnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idealna lega«. 12684-20 Pohištvo Kavč in 3 fotelji za 1600, in nova, velika pisalna miza (trd les), za 1200 llr naprodaj. »Merkur«. Miklošičeva 20. 12682-12 Samsko sobo z Izredno širokim kau-čem in pisalno mizo, skupaj 10 komadov, skoraj novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12661-12 h"•'* i- ...J..; /.".V f Zapustila nas je za vedno po hudem trpljenju naša nepozabna NINCA PINTER solastnica tv. Pinter & Lenard Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 25. septembra 1942 ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Dachau, Ljubljana, Zagreb, Murska Sobota, dne 23. septembra 1942. FERDO in obitelji PINTER, LENARD, ŠKERL, POGAČNIK, GOMBOČ, dr. ŠNUDERL nc~ H. de Vere Stacpooles : 32 BISEROV Roman Izabela ni vedela, kaj pomeni beseda »dobro znamenje«, in tudi ni utegnila vprašati, zakaj tisti mah, ko sta oba še molče opazovala rešeno živalco, ki si je baš pripravljala krila, da bi odletela, se je za-čul izza hiše šum, ob katerem sta se sunkoma obrnila. Ta šum je bil pritajen, kakor da se nekdo plazi vzdolž stene; zdaj pa zdaj je suho prasnilo, kakor bi noga stopila na dračje. Floyd je planil k mizi, pograbil samokres in jel streljati skozi režo v zadnji steni. Šestkrat je ustrelil na slepo srečo, nato je obmiroval in prisluhnil. Šum se je nadaljeval. Ljudje tam zunaj so očitno ždeli ob tleh; svinčenke, izstreljene skozi režo, so letele preko njih in jim niso mogle škoditi. »Grdobe! Ni jim moči priti do živega. Kaj neki nameravajo?« Izabela, ki je bila pogledala skozi razpoko nedaleč od vrat, je pristopila k njemu. »Dani se. je rekla. IX RAZSVIT Ko je Izabela izrekla te besede, je kakor v odgovor na F!oydovo vprašanje napolnil zrak rahel smrad po smodečem se lesu, in skozi eno izmed rež je nalik sivi kačici spolzel po steni pramenček dima.__ Urejuje Davorin Kavijea — iadaja xa konzorcij > Jutra« Stanko ViianU — Za Narodno tiskarno d. d. »Moj Bog!« je vzkliknil Floyd. »Evo kaj delajo. Hišo hočejo zažgati.« »Glejte!« je rekla Izabela in iztegnila prst. Skozi vse reže in razpoke v lesu s« se vzpenjali kvišku oblački dima; kmalu sta se začula tudi prasket in sičanje gorečega lesa. Zrak v sobi je bil že siv in gost od dima, ki jima je jemal sapo in ju grizel v očL Kmalu so se mu pridružili plameni, kajti divjaki so metali v ogenj lupine kokosovih orehov, ki silno rade gore. »Kakor hitro se vname streha, bo hiša plamenela kakor kres,« je rekel Floyd. »Poslušaj! Kaj je zgoraj ? Na streho so zlezli in jo zažigajo. Zdaj morava zapustiti postojanko in steči k čolnu; ta je najina edina rešitev ... počakaj.« x ' Planil je v malo sobo in se vrnil s pločevinasto škatlo, v kateri je imel bisere. Odprl jo je, iztresel v bombaž zavito, vsebino in si jo stlačil v žepe. »Tega zaklada ne pustim,« je rekel, kakor da govori sam s seboj. Nato se je obrnil k Izabeli: »Vzemi samokres in ta zavoj streliva. Jaz vzamem drugega in karabinko. Odpri vrata in teci naprej; ne ustavljaj se, da bi streljala, razen če bi bilo neogibno potreba... Čuj! Kaj pa to ?« Pok, močan kakor grom, je bil stresel zrak; takoj nato se je začulo v gozdiču za hišo in onkraj na bregu" lagune divje tuljenje. »Odpri vrata, « je rekel Floyd. Izabela je odrinila zapahe in odprla vrata" na stežaj. Prepih je takoj napolnil hišo z dimom. »In zdaj teciva, kar naju noge neso!« je kriknil Floyd. Na pol oslepljena od dima sta planila iz hiše. Pričakovala sta, da ju obsujejo s kopji; toda obala je bila prazna. Svetlo jutro je sijalo na čeri, po katerih so bežali zadnji napadalci. Velik bel oblak je zapiral dohod na laguno. Ta oblak je bil »Južni križ«, ki se je z dobrim vetrom in ugodno plimo vračal z dolge poti. Kakor hitro je jadrnica zaplula na laguno in dospela na sidrišče, se je vzdignil z njenega kljuna no\ oblak dima, in nov topovski strel je zagrmel preko otočka. Odmev strela se še ni bil polegel, ko je padlo sidro v vodo in je zarožljal sidrni škripec na kljunu; »Južni križ« je po dolgi vožnji negibno obstal, rahlo se zibaje v nastopajoči plimi. Izabela se je obrnila k Floydu in se ga plakaje oklenila: ves pogum jo je bil zdaj, ko ga ni več potrebovala, nenadoma zapustil. Floyd jo je krčevito stisnil k sebi in jo poljubil na dišeče črne lase. Cvet, ki ga je imela v njih, je bila izgubila, toda lasje so še hranili sled njegovega vonja. Nato se je deklica odtrgala od njega, ga kradoma pogledala in negibno obstala. Zasopla in presunjena si je zasenčila oči z roko in pogledala proti »Južnemu križu«. Jadrnica je pravkar spuščala čoln v vodo. Bila je šalupa, in Flovd je videl, kako so skakali vanjo mornarji, za temi pa postava v beli obleki: Van Houten. Vkljub razdalji je svojega družabnika razločno spoznal. Za Van Houtenom je stopila v čoln še ena postava v beli obleki; očitno je bil tudi to Evropec. Razen belcev je sedelo v šalupi dvanajst mož, in ko so jo dolga vesla z naglimi udarci nesla proti obali, je Floyd videl, da so vsi oboroženi s kara-binkami. Ko je bil čoln že blizu brega, je Van Houten s svojega mesta v prednjem koncu pomahal Floydu z roko; nato so možje poskakali na suho in potegnili čoln iz vode. Van Houten je bil spet na otoku. Vendar ni zapravljal časa z besedami. Že na prvi mah je bil spoznal, za kaj gre, in pripeljal zato tudi platnena vedra z »Južnega križa«. Gosti stebri dima so se dvigali izza hiše, a streha se k sreči še ni bila vnela. Posadka je že vedela, kaj ji je storiti; kakor bi trenil, je napolnila vedra in planila gasit, med tem ko so Van Houten, Floyd in novodošli belec vodili reševalno delo. Uporniki so bili ob stenah hiše nakopičili les, dračje in vse odpadke, ki so jim prišli pod roke. Vsa ta šara je dajala več dima kot plamena, tako da se ogenj k sreči še ni bil pregloboko zajedel v stavbo. Z brcami so razmetali les in polili stene z vodo; v nekaj minutah je bila hiša rešena. Van Houten je bil poslal Izabelo na stražo, za slučaj, če bi se sovražnik vrnil; deklica pa se ni zadovoljila z oprezanjem, temveč je šla za divjaki prav na rob gozdiča, od koder je imela klečevje tja do pomola pred očmi. Ničesar ni bilo videti. Vsa sovražna tolpa se je bila razkropila v pravcu proti lovišču; ubrala je bila tisto pot, po kateri je bila snoči prišla, in Van Houten, ki je z daljnogledom v roki stal na obali, je videl divjake zbrane okrog šotorov. Tedaj se je obrnil k Floydu. kot tiskarnarja: Fran Jeraa. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.