PETEK, 1. SEPTEMBRA “NAPREJ" 1939 NAPREJ Published Weekly by “NAPREJ” Fublishing Company. 1916 East Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Enteved as second-class matter, Sept 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa.. Act of March 3, 1879. NAPREJ — IZHAJA VSAKO SREDO — Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.56; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $075. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: “NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA. Phone: FAirfas 1442 SLOVENSKO ČASOPISJE 0 NENAPADALNEM PAKTU Vihar, ki ga je napravil velekapi- so dodajali, vesti agencij niso po- talistični tisk proti nenapadalnem prali s svojim poprom. Kolikor je NASTOPIMO ŠE MOČNEJŠE PROTI FAŠIZMU, KI JE VR¬ GEL ČLOVEŠTVO V NAJVEČJO NESREČO — V VOJNO. Hitler, poglavnik svetovnega fašizma je zažgal ogenj, je vrgel svet v najstrašnejšo nesrečo, v vojno. Fašizem je za svobodo človečanstva, za njegov napredek, paktu, seveda ni šel brez vpliva mi¬ mo našega slovenskega časopisja v Ameriki. Slovensko časopisje pa ne moremo metati v en koš, ne moremo ga meriti z istim vatlom. “Glas Naroda” nima nobenih am¬ bicij, da bi se ga vpoštevalo kot re¬ sen list. Prinaša novice kakor mu pridejo pod roko in čitatelji tudi ve¬ do, kako je s to rečjo. Resno pre¬ sojati pisanje tega lista, ki že dolgo nima svojega najboljšega dela, Ker- ■žetovih tedenskih člankov, ki so iz¬ hajali pod naslovom “Pod lipo”, bi bila potrata časa. “G. N.”' je prina¬ šal vesti o paktu kot ostali ameriš¬ ki tisk in s tem je povedano vse; padel je v mrežo Chamberlainovih pajkov, katerim je nenapadalni pakt pretrgal niti, katere so predli za no¬ vi Munchen, za izdajo Poljske. “Ameriška domovina” je naj bliž¬ ja “Glasu naroda”, vsaj kar se res¬ nosti njenega pisanja tiče. Odločno protisovjetska, odločno protidelavs- bilo njihovih komentarjev, so bili sicer napačni, ali vsaj napol napač¬ ni, toda uživanja, slasti niso kazali pri “A. S.”, ko so nacizem in komu¬ nizem znova tlačili v isti kotel. “Enakopravnost” je posebne vrste list. Je res napreden in čeprav nikoli ne trdi, da je socijalističen ali mark¬ sističen, smotrom in ciljem delavskih naukov, v praksi mnogo več koristi, kot marsikateri drugi list, ki se nazi¬ va in oglaša kot delavski ali soci- jalističen. Pri vsej svoji simpatično¬ sti, ima “E.” to napako ali pomanjk¬ ljivost, da je preveč površna, da se ne trudi poglobiti v bistvo, v jedro ene ali druge stvari. Ima pa dober instinkt, rekli bi skoraj dober de lavski instinkt, ki “E.” pomaga čez razne kritične probleme. Sovjetov “E.” ni napadala ali blatila, celo bra¬ nila je delavsko državo. Diktaturo v ZSSR je v dobrem namenu “E.” bra¬ nila na ta način, češ, seveda je dik- OBRAČAJTE SE NA PRAVI NASLOV Miketichevo pismo o aferi z oglasi in drugem Windsor, Ont. — Kakor razdraže¬ ne ose so navalili v Chicagi na vas v Pittsburghu. Pikajo in sujejo, da ie vse ozračje polno strupa. Vi pa vse tiho in potrpežljivo prenašate čeprav bi z eno samo izjavo lahko vso Molekovo atako naslovili na pra¬ vi naslov, to je na mene, na velikega grešnika, ki spada v pekel, ker se je predrznil omeniti chicaške angel- ce. Ker niste sami tega storili, da bi povedali kdo je J. M. iz Windsorja, (Jaz sem tudi dopis od 19. julija pod¬ pisal s celim imenom, zakaj je iz¬ šel mpj podpis samo z začetnimi čr¬ kami, ne vem), se tem potom jav¬ ljam sam. To vam sicer ne bo dosti pomaga¬ lo, ker zagrešili ste velikansko na¬ pako, napako v tem, da objavljate dopise, da jih ne mečete v koš, ka- Beležke o tem in onem Nad sovjetsko-nemškem nenapa¬ dalnem paktu zelo razžaloščeni Mo¬ lek vprašuje, zakaj neki so bili us¬ treljeni Tuhačevski in drugi sovjet¬ ski generali, katere so dolžili zveze z Hitlerjem. Ali ni sedaj Stalin na¬ pravil isto? Prijatelj Molek kali vo¬ do, da bi ribice v kalnem ne videle trnka. Tuhačevski in njemu enaki sovjetski izdajalci so bili obsojeni, ker se jim je dokazalo, da so priprav¬ ljali odpreti sovjetske meje pred Hitlerjevimi armadami. Nenapadal¬ ni pakt pa sovjetske meje zapira. Za Moleka in za Hearsta je odpiranje meje (izdaja), in zavarovanje mej, eno in isto. Sam seveda ni tako ome¬ jen, da bi razlike ne videl. Piše pa tako, da bi čitatelje zavedel in za¬ slepil, da bi delavce nahujskal proti delavski državi, kar je njegov naj¬ višji življenski cilj. x . , tatura tam ’ toda diktatura je potreb-j Kor to dela Ivan Molek. Zaradi te zvezi 'Ra~j zato, če se resnico I mive in vmJjle publicira . 7" za kulturo in za bodočnost sveta največja nevarnost m nesreča. I ka, ima “A. D.” še nekaj ostankovjna radi zaostalosti razmer m ljudi.j vaše demokratične lastnosti, ki l e postavIja na gIavo> samo da je na-1 molčujejo tako važne stvar ’, Pa2j ' “Vojaško in obrambeno zvezo’, imenuje Molek sovjetsko nemški pakt, ki je v resnici nenapadalni do¬ govor in nikaka vojaška ali obram- ponski agresorji, general p ra , Španiji, Hearstov koncern v "č * riki, vsi “demokrati”, ki so poJS- Ijali Munchen in izdajo Cehosl ' ke, Molek, Pegler, Garden, itd. Razveselili pa so se Pakta-^ 1 tajska, Poljska, Litavska, ^ Latvija, Romunija itd. Kaj naj)1 že ta razvrstitev? Agresorji in chenovci so zaprepasčeni p, tisti pa, ki so na vrsti, da Posta, žrtve nacizma in munchenovcev"'*' 1 zdravljajo sijajno potezo sovim 1 * 1 diplomacije. Da ameriško časopisje natn en in zavedno laže in potvarja resj položaj, nastal po sovjetsko-J škem dogovoro o nenapadan ' vidi iz tisoč primerov. Na V dnevih, ko na radio in po ju slišimo vse podrobnosti kaj ‘k, s, cas »Pi, gaja v Evropi, ko nam servirajo. lo to, kaj misli kak londonski ček, kaka berlinska mamica «V(j. pariški natakar o izgledih za a U kaj, in mir, (na sebi so take vesti v “j»t f) s* P tf pi D< vi d< k« bi lii n« in r< ti. Da SO pravočasno nastopile vse demokratične sile na svetu slovanskega čustva, ki ji je nareko- Namen je sicer dober, toda resnica vidna vsakomur, vas napadajo in k enotno in združeno proti fašizmu, bi danes ne bi bili V vojni. vaI °’ da se je vsaj malce vdržalajje druga: diktatura proletarijata v| napadajo . Prisiliti vas hočejo, daj če bi demokracije ne podpirale fašizma skozi vsa leta, bi že davno ne bilo ne Hitlerja in ne Mussolinija. Fašizem pa ni samo v Nemčiji, Italiji, Španiji. Fašistični bacili so raztreseni po vseh kapitalističnih deželah in tudi po ameriških. Coughlin, Fritz Kuhnov Bund, Ku-Klux-Klan, Srebrnosrajčniki in še mnogo drugih odkrito fašističnih orga¬ nizacij deluje med Amerikanci. še nevarnejši kot odkriti fašisti so oni, ki pod demokratič¬ nimi maskami razširjajo strup fašizma. Antisemitizem, plemen¬ ska mržnja, protidelavsko hujskanje proti unijam in delavskim strankam, gonja proti tujerodcem, vse to so znaki in seme fa¬ šizma. Demokracija je močna, če je enotna. Slaba pa je, kadar je razcepljena. Vodo ha mlin fašizmu napeljujejo nasprotniki delavske sloge, oni ki hujskajo delavca proti delavcu, ki pod¬ pirajo reakcijo s tem, da*napadajo Novi deal. Fašizmu koristi¬ jo oni, ki sejejo nezaupanje v delavsko moč, ki blatijo sovjete in lažejo o delavski državi. Danes, ko bodo milijoni in milijoni na svoji koži morali okusiti kaj je fašizem, je potrebno bolj kakor kedaj poprej iz¬ trebljati odkrit in prikrit fašizem, iztrebljati strup, ki se je zalezel po svetu. Iztrebljati ga tudi tam, kjer se pojavlja v so- cijalistični maski, pod trockističnimi krinkami, v delavski o- bleki. OBVESTILO IN OPRAVIČILO! Tudi današnja številka je zakasnila za dva dni. Ker s pon- deljkom prične izhajati v tiskarni tednik, ki bo izhajal za čas konvencije Hrvaške Bratske Zajednice, predvidevamo spet za¬ preke ,katere pa bomo po svojih najboljših močeh odstranili. (Nadaljevanje s 1. strani) Ali točka 4. dogovora prepreč u je sklenitev protiagresor- skega pakta med Anglijo, Francijo, Poljsko in ZSSR? Sklenitev protiagresorskega pakta je tudi po nemško-sov- jetskem dogovoru mogoča in s sovjetske strani zaželjena. To¬ čka 4. pravi, da Nemčija in ZSSR ne bodo sodelovale v zvezah, ki bi bile naperjene proti Nemčiji ali proti ZSSR. N. pr. sov¬ jeti so se v tej točki obvezali, da ne bodo sodelovali, da ne bo¬ do sklepali zvez z Anglijo, Francijo, Ameriko, Poljsko, sploh z nobeno državo, če bi ta zveza imela za cilj in namen zavzeti Berlin ali kako nemško provinco, da ne bodo sodelovali v kaki imperijalistični zvezi, ki je naperjena proti Nemčiji. Hitler se je obvezal, da ne bo podpiral Japonske, Italije, Anglije, Fran-' cije, Amerike ali kake druge države, da ne bo delal zveze z onimi, ki bi hoteli zasesti Moskvo, Sibirijo, ali kak drugi del sovjetskega ozemlja. Sovjeti so na to obvezo lahko podpisali in je v skladu z njihovo dosedanjo politiko Hitler pa se je v tej točki moral odreči svojih namenov zasesti s svojimi silami ali s pomočjo drugih Ukrajino, katero so mu obljubljali Cham¬ berlain, Daladijer in slični. Tudi ta točka dogovora govori o obveznosti za slučaj na¬ pada na Nemčijo in na ZSSR, ne pa o obrambi napadenih pred napadalci. Nikjer ni v sovjetsko-nemških dogovorih rečeno, ni¬ ti namignjeno, da ZSSR dovoljuje Hitleru tako agresijo, da bo nevtralna v takem slučaju, če Nemčija koga napade. ZSSR se obvezuje ostati nevtralna, v slučaju če bi Poljski, Angliji a- li Franciji padlo naenkrat v-glavo, da hočejo imeti za sebe Berlin ali Munchen, če bi s takimi imperijalističnimi cilji napa¬ dli Nemčijo. Ali lahko ZSSR po podpisu pakta pomaga Poljski? DA, nemško-sovjetski pakt pušča sovjetom svobodne roke za materijalno in vojaško pomoč. Zapreka za sovjetsko pomoč Poljski ni nenapadalni dogovor, temveč zadržanje Poljske, ki po nasvetih iz Londona pravi, da noče sovjetskih vojakov na svoji zemlji. Kako naj pomaga sovjetska vojska, če pa nima svojih mej z Nemčijo? Amerikanci in Angleži bi tudi ne mogli pomagati Francozom v svetovni vojni, če bi Francija ne dovo¬ lila, da pridejo na njeno ozemlje. Sovjeti so slej ko prej pri¬ pravljeni zalagati Poljsko z vsem materijalom, ki ga potrebu¬ je, pravijo pa, da se jim močno zdi, da se munchenovci branijo sovjetskih vojakov na Poljskem zato, ker bi v tem slučaju bil nemogoč vsak poskus drugega Munchena. Ali je nenapadalni dogovor pomagal agresorjem ali protiagresorjem? Na vsak način je nenapadalni dogovor okrepil pozicije, moč, in pomen ZSSR in ker je sovjetska država proti agresije, (Nadaljevanje na 3. strani)' men dosežen, kaj ne, Mr. Molek? --- - stvari, kot j primer: Poljska vlada je izjavila £ huronskega hrupa in rajanja okoli j proletarski državi je demokracija za pojemate njihovo diktaturo, prisi- j Bo j kol nemškega in japonskega j ^tud^po” paktu°dobivaI 'k*’ ^ laži o pobratenju’Stalina s Hitler¬ jem. Sicer je poročala tudi o tem, toda v nekaterih člankih je prišla do izraza misel, da je mogoče le kaj drugega na stvari in da je boljše za¬ držati se, kot pa blamirati se z tr-, ditvami, ki se lahko hitro pokažejo za zmotne. Kake posebne slasti pri u- živanju in širjenju laži in neresnic o nenapadalnem paktu, “A. D.” ni pokazala. “Amerikanski Slovenec” je najres¬ nejši med katoliškimi protidelavski mi listi. Ima jasno linijo, katere se tudi drži. Svojih načel se drži do¬ sledno ,vstrajno in ker so njegova načela skrajno konzervativna, da ne rečemo naravnost nazadnjaška, je bilo pričakovati, da bo “A. S.” odprl vse registre, ko se je pokazala tako lepa prilika, navaliti z lažmi in ne¬ resnicami na sovjete, proti katerim se “A. S.” ves čas bori z vso silo. Pa ni bilo hudega. Kaj jih je zadr¬ ževalo, da niso stopili v kolo onih, kj so z naj večjimi kanoni streljali na sovjete, ne vemo. Mogoče njihova previdnost, najbrže njihov dober nos, mogoče njihova konzervativnost, ki jih zadržuje, da se ne priključijo no¬ beni zadevi, ki čez noč pride v mo¬ do. Seveda so poročali o paktu tako, kakor so poročali njihovi viri, nam¬ reč, sovjeti so se zvezali s Hitlerjem. Toda svojih ocvirkov na to rihto ni- 99.9 odstotkov proletarskega prebi¬ valstva in nasilje nad 0.01 odstotkom ostankov nekdanjih pripadnikov ka¬ pitalistov. Pri vesteh o nenapadal¬ nem paktu je “E.” ostala izven kro¬ ga onih, ki so se penili pri razširja¬ nju laži. Branila je spvjete z kaza¬ njem na mahinacije in izdajo Cham- berlainovcev. Pri “E.” so, vsaj iz- gleda tako, verjeli, da sta se Hitler in Stalin res zvezala, toda branili so to zvezo, kakor so pač mogli. Od lis¬ ta, ki se ne naziva socijalističen, od liberalnega lista, je to dovolj. “E.” je bila tudi edini slovenski dnevnik, ki je ponatisnil poročila iz Poljske, da Poljaki vedo, da bodo dobivali materijal in pomoč iz ZSSR, če bo¬ do napadeni itd. Objavila je vse, ni izbirala med vestmi in ni prinašala samo ene zaželjene strani medalje. Z drugim merilom, z marksističnim merilom pa je treba gledati na “Pro¬ letarca” in na “Prosveto”, ki se iz¬ dajata za resne delavske liste. Pre¬ senečeno nastopivši nenapadalni pakt je bil preiskušnja, za resnost, razsod¬ nost, za zdravo pamet urednikov in piscev. Vnaprej lahko rečemo, da pri imenovanih listih te preiskušnje niso prestali. Obesili so se za rep Hearstu, Chamberlainu in burbonski kampanji laži in blatenja sovjetov, uživajo v laži, resnice ne objavljajo. (Konec prihodnjič) liti vas hočejo, da gazite po svobodi parola zavednih proti fa- ki je sicer zagarantirana v J _ s KNJIGA “GRAPES OF WRATH” Ko je pred petdesetimi leti slavni francoski pisec Emile Zola začel iz¬ dajati svoja dela, v katerih je opiso¬ val resnično življenje ljudstva, v ka¬ terih je bilo opisovano življenje v umazanih rudar "kih krajih, med pa¬ riškimi bogataši itd., so ga proglasi¬ li za nemoralnega in “moralisti” so izvedli bojkot njegovih knjig, ki je dolgo trajal. Ko je pred nekaj desetletji v Zdru¬ ženih državah nastopil Upton Sin¬ clair s svojimi knjigami, se mu je godilo kot Emilu Zola in sličnim du¬ hom v svetu. Trajalo je desetletja, ali Emil Zo¬ la je ostal, Upton Sinclair je ostal, njihove ideje so zmagale in zmagu¬ jejo, v pozabljenje pa so se pogrez¬ nili njihovi nasprotniki. Pred kratkim je izšla knjiga John Steinbecka “Grapes of Wrath”, ki opisuje resnično življenje med far- merji v Kaliforniji. Živeč v kremp¬ ljih bank in oderuhov, brez najpri- mitivnejših sredstev civilizacije, brez vsake možnosti kulturnega razvoja, živi del kalifornijskih farmerjev v takem stanju, da se čitatelju res je¬ že lasje, ko čita Steinbeckovo knji¬ go. Skoraj je neverjetno, da je kaj takega v USA v 1939 letu sploh mo¬ goče. Kritiki Steinbeckove knjige ne po¬ skušajo resno zanikati dejstev, ki so osnova knjige. Zateajo se k izgovo¬ rom, da so zadeve pretirane, da je pisatelj zbral najčmejšffe momente itd. Poznamo te izgovore, saj smo jih dobesedno iste slišali, ko so pro- klinjali in uničevali Upton Sinclair¬ jeva dela. Najbolj pa se zaganjajo na jezik, najbolj obsojajo Steinbecka, da je v svoji knjigi pustil ljudem, ki jih opisuje, njihov jezik. Ta jezik je robat. V salonih in pri ljudeh, ki si domišljajo, da so prišli na svet po drugi poti, kot uboga para na za¬ puščenih farmah, vihajo nosove. Pri ljudeh, ki imajo še nekaj socijalne- ga smisla, vzbuja knjiga velik bo¬ leč očitek: Glej, v takih mlakah ži¬ vijo tvoji sodržavljani, za katere nič ne napraviš! Po mišljenju teh ljudi, naj se pišejo knjige samo za to, da krajšajo čas na najzabavnejši način. Ta Steinbeckova knjiga pa je nape¬ ta od konca do kraja, toda tudi stra¬ šna od konca do kraja, strašna, ker je vsebina resnična in ne izmišljena. Jezik, ki ga ljudje govorijo, je pro¬ dukt razmer in odvisi od nivoja, do katerega se more povspeti človek. “Milostljiva podajte mi kozarec za belo vino. . . najlepša hvala”, tako se govori v gotovih krogih. “Baba, kodi te neki copernice nosijo, da mi ne daš šef le, da se nažlampam te pro- klete vode”, tako in še hujše se go¬ vori po zapuščenih farmah, kjer be¬ da, glad ,bo6ezni, skrbi, ne dopušča¬ jo in ne omogočajo kulturnega dvi¬ ganja. Dokler ni bilo unij, izobraže¬ valnih in drugih delavskih organiza¬ cij, dokler si delavstvo ni priborilo boljših življenskih pogojev, je tudi med delavstvom bil udomačen os¬ trejši, ‘nemoralen” občevalni jezik, ki se še danes najde po zapuščenih neorganiziranih delavskih naselbi¬ nah. Trboveljski rudar govori druga¬ če, kot se govori v Library ali v Johnstownu! Ne ker je v bistvu dru¬ gačen, temveč zato, ker so razmere drugačne. In znano je, da čim v slabših razmerah živijo ljudje, tem “nemoralnejši” je njihov jezik. Ali bi ne bilo naravnost smešno, če bi Steinbeck med te v neverjetni bedi živeče, od vseh strani davljene farmerje, uvedel občevalni jezik, ki je doma med ljudmi na povprečnem ameriškem standartu. Pomislite ka- spraševanja vesti. tiska, ameriški ustavi, ni pa v praksi I- vana Moleka. Če bi mi zamašili us¬ ta, kot to dela Molek mnogim čla¬ nom, ki vzdržujejo glasilo, bi bili fejst fantje, bili bi Molekovi bratci, ker pa niste cenzorji, zato spadate na grmado, na vislice, v pekel. “V kali je treba zadušiti možnost svobodnega pisanja”— to je smisel in pomen vse te velike gonje, katero je razpihal Molek proti “Napreju . Kajti, če obstoja svoboden list, bi se v njem lahko pojavila neljuba vpra¬ šanja in že sama možnost take jav¬ ne kontrole je samodržcem nevzdr¬ žna. Kaj jim pomaga diktatura v lastnem glasilu, če pa obstoja svo¬ boden list, ki objavi kar oni cen¬ zurirajo. Ves njihov sistem je v ne¬ varnosti, dokler ni do korenin iztreb¬ ljena možnost svobodnega pisanja. To je smisel in pomen vseh izjav, vseh javnih in privatnih pisem, v katerih se poziva podrejene tajnike in predsednike društev, naj stopijo v zaščito glavnega odbora. Glavni odbor ni prav nič prizadet, on ni ka¬ še mešal, zakaj naj bi zdaj kuhalni¬ ce pral? Pere naj Molek sam, ki je kuhalnico ponesnažil. j šističnih delavcev, pred paktom in po paktu. “Ali bodo prijatelji Mos¬ kve prekinili propagando za bojkot agresorskega blaga”, — vprašujejo Molekovci in Gardenovci? Prijatelji Moskve seveda ne bodo bojkota nič prekinili, ker nemški fašizem je os¬ tal agresorski tudi po paktu. Vpra¬ šali bi pa Molekovce tole: Doslej niste propagagirali bojkota nemške in japonske robe, pač pa oglašujete fašistične parobrodne družbe. Daj¬ te vsaj sedaj, iz sovraštva do sovje¬ tov, sedaj ko smatrate sovjete za nemške zaveznike, začeti z odloč¬ no propagando bojkota nemškega in japonskega blaga. Prekinite vsaj sedaj oglaševati Bremen, Evropa, Saturnia, Vulcania in kakor se že imenujejo vse te vaše ladje italijan¬ skega in nemškega fašizma. Zelo mi je žal, da danes ne mo¬ rem še povedati, odkod sem dobil podatke o tistih oglasih in o $35.,— ki so tako neznansko spekli Moleka. Mož, ki mi je povedal o celi zadevi, pravi, da ni pripravljen pokazati se in zaenkrat ostanem jaz grešni ko¬ zel. Svet se pa suka in kadar se bo zasukal malo drugače, bo mogoče presoditi če in v koliko sem kriv Brez ozira na to, če se mož, ki mi je dal podatke o oglasih moti ali ne, naj mi Ivan Molek pove, če se je motil tudi v tem, da je tudi vsled molekovščine jednota izgubila v zad¬ njih desetih letih 10.099 članov? Ali je res ali ni, da je vsled molekovš¬ čine jednota imela več kot četrt milijona manj dohodkov v 1938 kot pred desetimi leti? Naj mi Ivan Mo¬ lek pove, ali je res ali ne, da so se v tem času zniževanja članstva in v času velike krize povečali izdatki za plače za okroglo 39%, za več kot ce¬ lo trejino? Če hočete biti kot Molek, vrzite ta dopis v koš. Če pa se hočete iz¬ postaviti še hujšemu preganjanju s strani Molekov, če hočete ostati zve¬ sti načelom svobodnega tiska, če ho¬ čete pomagati odpreti oči ljudem, da bodo videli tudi Gardenovo “drugo stran medalje”, pa objavite ta zače- ko bi to zgledalo. Farmer spi s že¬ no v podrtiji, ki je bila nekdaj hlev. Med živino, na ostankih slame, pod glavo sveženj s kruhom, moko in mastjo, kar je prinesel sinoči od soseda. “Draga ženica, nikar mi ne zameri, da te budim, toda prisiljen sem. Veš, dve podgančice so se pre¬ grizle v sveženj, ki ga imaš pod gla¬ vo, ter uničujejo naša živila. Dovoli, da jih preženem.” Tako bi se menda morali' glasiti pogovori, da bi bili Po ukusu kriti¬ kov Steinbeckove knjige. Oni bi že¬ leli, da bi preganjani farmer ji, ka¬ terim kruli po želodcu, katerim se podira strop nad glavo, katere mu¬ čijo razne bolezni, ki so posledica nehigijeničnih življenskih prilik, za- padali v pesniško navdušenje nad krasotami narave, nad mirom, ki ga uživa poljedelec ki je rešen vsega hrupa, vika in pohujšanja velemest¬ nega življenja. Neresničnih in zato sladkih knjig o življenju na kmetih, je na stotine. Resnična in zato grenka pa je knji¬ ga “Grapes of Wrath”, ki se komaj sproti tiska, toliko naročil ima. Ne¬ kaj so k velikanski prodaji pomaga¬ li tudi kritiki, ki so se vrgli na “ne¬ moralnost”. Radi tega jo naročajo tudi “moralni” ljudje, ki pa so ra¬ zočarani, ker ne najdejo v knjigi, kar so pričakovale njihove “moral¬ ne” duše. Kmalu bomo imeli tudi film, ki bo posnet po tej knjigi, ki je v mno¬ gih deželah postavljena na indeks, Joe Miketich. Pristavek: Molek pravi, da bo to¬ žil, ker je do dna srca razžaljen, ker smatra dajanje oglasov v delav¬ ski list za sramotno dajanje. Dobro, naj gre pred kadija, da bo razsodil. Toda po mojem mnenju, bi moral to tožbo začeti na lastne stroške. Zakaj naj bi članski denar šel za pravda¬ nje, ki se hoče etičnemu gospodu Moleku. —J. M. orožje j« hrano iz ZSSR, če bo napadena od Nemčije.—“Pittsburgh Press” četrtek v K v Chamberlain je v angleškem par¬ lamentu rekel takole: “Vest o sovjet¬ sko-nemškem nenapadalnem paktu je veliko presenečenje, zelo nepri¬ jetno presenečenje. O smislu in po¬ menu pakta sedaj nočem govoriti, ker se moram prej poučiti, kaj je na stvari.” Molek pa postavi na glavo tudi to poročilo in piše: “Premijer je v svojem govoru udrihal po so¬ vjetski Rusiji, ker ga je prevarUa in pustila na cedilu. Sklenila je kupči¬ jo z nacijsko Nemčijo in o tej ga ni vnaprej informirala.” Itd. itd. Med objokovalci nemško sovjet¬ skega nenapadalnega pakta, v zdru¬ ženih vrstah pretakajo solze: Ja- prvem izdanju objavila poročilo svojega izvedenca Sim msa da v Londonu vedo, da lahko tudi po podpisu nenapadalnega dogovo. ra še vedno sklenejo anglo-francos- ki-sovjetski obrambeni pakt in da o tem tudi razmišljajo. V drug em izdanju je bil ta odstavek iz poroči, la že črtan. — Vorošilov, sovjetski vojni komisar je v daljšem inter- vju-u povedal, na kateri točki so se končala pogajanja med generalnimi štabi Anglije, Francije in ZSSR. x e izjave ni objavil noben list v Pitts- burghu in najbrže tudi po drugih me . Stih ne. Najti jo je bilo mogoče le v nedeljskem “New York Times” na zelo skritem mestu.—Zakaj zamol¬ čujejo dejstva? Ker dejstva pobija¬ jo njihove laži! ko pis de sik pri tgM ji-* ji z« poro< vine pa „ a roč: zniža 11 52.-7 ročnin -Z( je P re Ponavljamo nasvet, ki smo ga že večkrat dali; Shratite si vendar ča¬ sopise, ameriške in tudi slovenske, iz teh kritičnih časov. Shranite si Pro¬ sveto, Proletarca, Enakopravnost, Am. Domovino, Am. Slovenca, Glas Naroda, tudi Naprej, in druge naše publikacije. Zakaj? Zato, da bodete po dveh tednih ali mesecih lahko na podlagi dejstev, ki bodo nastopila, lahko črno na belem imeli pred se¬ boj, kateri izmed naših listov so za¬ padli veleburbonski propagandi, ka¬ teri so se dali v kritičnih časih vleči za nos, kot naivni otroci, da bodete vedeli, kateri niso znali razlikovati dejstev od utvar. ko člo be žel njih 1 ' 10 osol več to so v ZI nju. P nekeg£ ji nih preskr so cele lastnik biček, nje mi ročanje Na sta se tich ii ter iz ANTHHNY EDEN O NENAPADALNEM PAKTU V torek, 29. avgusta po noči, je go¬ voril na radio Anthony Eden. Med drugim je rekel o nenapadalnem paktu sledeče: “Resnica je, da je nenapadaln pakt med Nemčijo in ZSSR prišel nepričakovano, da so bile zapadne sile hudo presenečene. Toda pretre¬ seni so bili od tega dogovora samo prijatelji in politični zavezniki na¬ cistične vlade, katerih politična fi¬ lozofija je bila vržena v konfusijo.' Ali ni Anthony Eden dobro odgo¬ voril Moleku in Gardenu, ki sta med tistimi, ki so pretreseni, ker je nji¬ hova politična filozofija bila vržena v konfusijo? pridofc lov, G.' itrenc iamp; lovih Saje aaroč Pri VOROŠILOV 0 PREKINITVI VOJAŠKIH DOGOVOROV Z ANGLIJO IN FRANCIJO Feliki tisk po svetu je zamolčal važne izjave sovjtetskega maršala Vorošilova o vzrokih, zakaj so bili prekinjeni generaištabni dogovori v Moskvi. — V Tadžikistanu gradijo kolektivni kmetje 270 kilome¬ trov dolg kanal, ki bo po šestih mesecih privedel v Fergansko deželo, ki je trpela vedno od suše, dovolj vode, da bodo mo¬ gli pridelovati bombaž. — Na poljedelski razstavi je poleg strojev in modelov najboljše urejenih kolektivnih kmetij razstavljenih 3,229 kmetijskih časopisov in revij, ki izhajajo na 50 jezikih na¬ rodov v ZSSR. ki ne sme biti po knjižnicah itd. Na¬ zadnjaki so na delu, da prepečijo filmanje kakor so na delu da pre¬ prečijo čitanje. Vorošilov je v daljšem razgovoru z dopisnikom “Izvestij” rekel tole: Angleški in francoski generali so odpotovali, ker so se pokazale med nami velike raznoglasnosti. Ker Z. S. S .R. nima direktne meje z Nem¬ čijo. ker njena vojska ne more priti v stik z nemškimi napadalci na Polj¬ sko, smo predlagali, da se dovoli sovjetski vojski prehod čez poljsko ozemlje, da more priti do nemške fronte. Za časa svetovne vojne bi Angleži in Amerikanci nikakor ne mogli pomagati Franciji, če ne bi imeli dovoljenja poslati svojega vo¬ jaštva na francosko ozemlje. Kljub temu, da je naš predlog bil samo naraven, ga anglo-francoska misija ni hotela sprejeti. Na tem vpraša¬ nju smo se razšli. Na vprašanje dopisnika, če se je razpravljalo vprašanje materijalne pomoči Poljski, vprašanje zalaganja Poljske z orožjem in drugimi sred¬ stvi, je Vorošilov odgovoril: To vprašanje je rešeno s trgovski¬ mi dogovori in ni spadalo v okvir vojaških konferenc. Združene države n. pr. nimajo nobenega posebnega dogovora z Japonsko,' vendar ji po¬ šiljajo velikanske množine orožja in sirovin za vojno produkcijo, čeprav je Japonska v vojni s Kitajsko No- bene zapreke ni, zakaj bi ZSSR ne pošiljala Poljski blaga, ki ga potre¬ buje. Ali niso bili razgovori z general¬ štabi prekinjeni radi sovjetsko-nei*" škega dogovora, je vprašal dopis* 11 "' Odgovor Vorošilova je galsila- Ne! Dogovor o nenapadanju vplival na naše vojaške dogovon Anglijo in Francijo. Lahko bi se ** klo obratno, da je bil ne-’ ,a I ,at * a 111 dogovor z Nemčijo poledica te » a ker smo v diplomatič»dh in vojašk dogovorih z Anglije in Francijo P rl šli na mrtvo točko. fr 80 »ih h herto Hi. Tu Hc Dopisnik je še vprašal o resnično* ti raznih vesti, ki so se pojavile ' svetovnem tisku, češ, da je zahtevala pravico zasesti Vil nCl Lvovv, in še nekatera druga H % % mesta, predno bi sovjeti zagoto' 1 ■ili nadaljno pomoč. Vorošilov je 2 na)" ostrejšimi besedami obsodil raZI1 . t j šalce takih laži in izjavil, da ni besede resnice na njih. —Okupacijske oblasti na česl ;ke» Čel" so v silnih neprijetnostih, ker izvajajo stoprocentni bojkot ne hodijo « u ških trgovin. Po vaseh vas' dje raje v oddaljene sosednje kupovati k rojaku, samo da J im . treba v nemško : trgovino. Neto trgovci prosijo zaščito oblasti, I ' 1 ve, kako prisiliti ljudstvo, da kup je v nemških trgovinah. —V Hercegovini so ar rotirali Neto' ca dr. Zipperja, pri katerem s0 ^ šli fotografije velike vojaške vr nosti. Zipper je prišel pred ineS kot turist in potoval po kraji , imajo kako strategično važnost. ‘I PETEK, 1. SEPTEMBRA 1939 KAMPANJA ZAČENJA “NAPREJ'’ I jfa 4. strani je objavljen načrt j-^apanjp, navedene so kvote, ki jib moramo doseči tekom 13 tednov do 3 0 novembra t. 1. Cilji, ki si jih stavljamo, so sku- paj vzeti veliki, razdeljeni na posa¬ mezne naselbine, pa so pravzaprav majhni, a naravnost neznatni so, če jmdo v kampanji sodelovali vsi šte¬ vilni prijatelji lista, če bo vsak po- 5aI neznik storil svoj del dolžnosti na- pram svojemu listu. Važno in najvažnejše je, pridobi¬ li določeno število novih naročnikov, j nič manjše važnosti so obnove pri dosedanjih naročnikih, katerim te¬ kom kampanje poteče 'naročnina. Če Pl n e uspeli obnoviti zaostale naroč¬ nike, bi se pridobitev novih skoraj ne poznala. Zastopniki so dobili adresarje in Imajo pregled, komu je potekla na¬ ročnina, koga je treba takoj obiska¬ ti. poleg pridobivanja novih moramo tekom kampanje na vsak način or¬ ganizirati pridobivanje oglasov. Ta¬ ko za list, kakor za našo revijo “Za¬ piski ameriških Slovencev”, ki izi¬ de za II. obletnico izhajanja “Na-- preja” kot tednika. Ne samo pri na¬ ših slovenskih trgovcih, predvsem pri onih, pri katerim kupujete, se glasite za oglase v listu in v revi¬ ji. Kdor noče oglaševati pove, da mu ji za vas, kdor pa oglašuje tega pri¬ poročite še drugim! Cenike in tisko¬ vine ste dobili. Da se olajša pridobivanje novih naročnikov, velja za čas kampanje znižana naročnina in sicer: celoletna $2.—, polletna $1.—. Znižanje na¬ ročnine velja samo za nove naročni- —Železniška nesreča v Nevadi, ki je pred nekaj tedni povzročila veli¬ ko človeških žrtev, je posledica sla¬ be želežniske uprave. Tekom zad¬ njih let so strahovito znižali števi¬ lo osobja, ne samo na vlakih, tem¬ več tudi pri popravljanju prog, ki so v zelo slabem in nesigurnem sta¬ nju. Prve dni so krivdo zvrnili na nekega moža “brez ušes”, katerega ni nihče videl, po par dneh pa so preskrbeli pri časopisnih trustih, da so celo zadevo lepo pozabili, kar je lastnikom časopisja prineslo lep do¬ biček. Časopisom se namreč molča¬ nje mnogokrat bolj izplača kot po¬ ročanje. ke. Nagrade v tej kampanji bodo v denarju in sicer: za 1 novo celoletno naročnino 50c; • za 2 nove celoletne naročnine $1; za 3 nove celoletne naročnine §1.50 ■ • za 5 novih celoletnih naročnin §2.50 - za 10 novih celoletnih naročnin §5; .. Za 20 celoletnih novih naročnin $12 za 30 celoletnih novih naročnin $15 Dve polletni naročnini se računa¬ jo za eno celoletno. Nagrade bodo izplačane v tednu po zaključku kam¬ panje. V kampanji bomo imeli pomoč hr¬ vaških in srbskih rojakov, ki so do- bili navodila, da nam pomagajo po svojih najboljših močeh. Stopite z njimi v stik in organizirajte skupne akcije. V nove kraje mora tekom kampa¬ nje prodreti naš list. Pošljite nam naslove zavednih znancev, da jim po¬ šiljamo “Naprej” na ogled. Iz izku¬ šenj vemo, da ni nobena težava pro- dobiti za naročnika rojaka, ki je ne¬ kajkrat imel v rokah naš list. Pripravite tekom kampanje v vseh večjih naselbinah prireditve ob II obletnici tednika, ki bo 15. oktobra. Morda še tekom kampanje, goto¬ vo pa po kampanji, se “Naprej” pre¬ seli v Cleveland, kakor je sklenila zadnja konferenca. Za selitev samo, še bolj pa za organizacije vsega de¬ lovanja na širši podlagi v Clevelan¬ du, potrebuje list vččjih sredstev, več podpore kot kedaj poprej. Od kampanje je odvisno, kampa¬ nja mora vstvariti podlago za pove¬ čanje “Napreja”, potreba katere je vedno večja, čimbolj se zaostruje Položaj v svetu in doma v Ameriki in Kanadi. Kampanja, to se pravi napenjanje vseh sil, to se pravi sodružno tekmo¬ vanje. Vsaka naselbina bi morala i- meti ambicijo stati na prvem mestu v izkazih doseženih rezultatov v kam¬ panji. Rezultati kampanje bodo ob¬ javljani vsakih 14 dni in sicer 13 in 27. septembra, 11 in 25 oktobra, 7. in 21. novembra, zaključni izkaz pa izide 5. decembra. Ne zanašajte se na pozneje, takoj vzačetku stopite na plan. Ne zakas¬ nimo s delom, kakor smo pri spo- mladni kampanji, ker odlašanje se ne da nadoknaditi. Na delo, vsi in povsod, za trdnej¬ ši, boljši in večji “Naprej”! Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki IZ ALLEGENSKE DOLINE KDO S E PRI DRUŽI? Iščejo se prostovoljci v kampanji! Delavske razmere v naši dolini so različne. Najslabše pa obratuje rov na Harmar- viHu. Prost čas porabljamo za politične akcije, ki so letos ta¬ ko zamotane, da moraš dva¬ krat prej premisliti. Kandi¬ dati se ližejo okrog nas, da bi nas vjeli v svoje mreže, toda majnerji imamo drage iskuš- nje, zato bomo dobro pazili, da ne pridejo v urade proti-novo- dealovci. Nekateri so zelo zmešani, kolikor se tiče demo¬ kratov, ker nihče skoro ne ve, ali so za ali proti novemu dea- lu. Največje preglavice pa nam delajo domači vodje, ki vsiljujejo svoje kandidate brez ozira na njihovo delavsko sta¬ lišče. Zadnjo nedeljo smo imeli skupen piknik SNPJ in SSPZ v Harmarvillu, na katerem je bila dobra udeležba. Proti ve¬ čeru se je zbralo mnogo mla¬ dine, da smo vsi imeli mnogo zabave. Zavedni delavci pa so med seboj razmotrivali pomen važnih dogodkov v Evropi. Eni so zavzemali pravilno stali¬ šče, da je pogodba med Sov¬ jetsko Unijo in fašistično Nem¬ čijo važna zato, ker je Hitler priznal moč sovjetov, ki hočejo mirno živeti z vsemi narodi. Iz pogovorov pa se je videlo tudi slabo stran kapitalističnega časopisja, ki je spravilo neka¬ tere ljudi v zmedo, da niso mo¬ gli zapopasti pravega pomena NESREČA NAŠEGA ROJAKA Na konferenci 20. avgusta sta se javila urednik g. Witko- vich in upravnik M. Spoler, ter izjavila, da hočeta v tej kampanji biti med prvimi pri pridobivanju novih naročni¬ kov. G. Witkovich se je na kon¬ ferenci obvezal, da bo tekom kampanje dobil najmanj 20 lovih naročnikov, M. Spoler Pa je obljubil pomnožiti vrste ^ročnikov našega lista za naj- oianj 10 novih. Pri prejšni kampanji smo i- ® e li okoli 16 prijateljev lista, tiso uspeli dobiti okoli 10 no- in menda šest takih, ki so jih dobili okoli dvajset. Bar- tartonski Bomback-Doles sta tila na vrhu tabele s 31 novi¬ mi. Tudi v tej kampanji potre¬ semo take prostovoljce, ki Se hodo na polju pridobivanja novih naročnikov borili za svo¬ bodo in za boljši obstanek. Naj začne tekma, kdo bo prvi do¬ segel obljubljeno kvoto novih. 20 ali 10 novih ne more do¬ seči vsak. Saj po nekaterih krajih vseh Slovencev ni toli¬ ko. Naj vzame kdo iz manjših krajev inicijativo in naj se po¬ stavi na čelo skupine, ki bo i- mela za cilj dobiti po 5 novih naročnikov. In naše žene lahko spet en¬ krat stopijo na plan! Saj so ravno žene, posebno v Timmin su, Clevelandu in Detroitu najboljša opora lista. Naj ena izmed žen pozove ostale se¬ stre, da naj se priglasijo v zen¬ sko brigado, katere članice bo¬ do dobile vsaka po 2 ali več novih naročnikov ali naročnic. Kampanja začenja, ne od¬ lašajte na pozneje, storite ta¬ koj kar avm svetujemo. Meadcwlands, Pa. — V so¬ boto zvečer, dne 26. avgusta se je podal na delo naš rojak in prijatelj Joe Markel, ki je bil zaposlen v Enterprise maj- ni, katero lastuje Youghioghe- ny Ohio Coal Co. Komaj je pri" spel na svoj prostor v jami, se je nanj vsula plast kamena, da je bil na mestu mrtev. Zlo¬ milo mu je vrat in spodnji del telesa. Zapušča žalujočo so¬ progo in 13 mesecev starega otroka, eno sestro v Washing- tonu in eno v Bridgeville. Pokojni je bil rojen v Ljubnu na Gorenjskem pred 36 leti. V Ameriki je živel približno 20 let. Pokojnika bomo zelo pogre¬ šali, ker je bil zelo prijazen in miren človek. Bil je član štev. 75 JSKJ, kjer je bil nekoč tudi tajnik. Pogreba se je vdeležilo veliko ljudi vseh narodnosti. Moje sožalje vsem sorodnikom in prijateljem. Frank Ferlich. trgovskega in nenapadalnega pakta, ker ga je to časopisje tolmačilo v interesu glavnega izdajalca Chamberlaina, ki je s tem paktom razgaljen v pra¬ vi luči. Težko smo pričakovali “Napreja”, ki je prišel šele v soboto, da nam poda pravilno stran, da bomo enkrat na jas¬ nem. “Naprej” nam je pojas¬ nil ta dogodek na tak način, da vemo, da je to bil močan u- darec za vse one, ki so priprav¬ ljali Hitlerju pot v Sovjetsko unijo. Torej sedaj vemo, za¬ kaj tako tuli reakcija proti de¬ lavski državi in njeni zunanji politiki. Na pikniku smo govorili tudi o potrebi slovenske dvorane v tej dolini, ki je nujno potreb¬ na za shode in seje. Vsi težko pričakujemo dneva, da se iz¬ polni želja in načrti, katere i- majo v mislih naši rojaki v Cheswicku. Treba je le, da se jim pridru¬ žijo še vsa ostala društva in da začnemo delo skupaj, šele sedaj vidimo, kako nujna je bila združitev vseh društev spadajočih h SNPJ, o kateri smo že lansko leto mislili, da se bo posrečila, kajti eno moč¬ no društvo bi veliko lažje iz¬ vedlo to željo. Seveda, zdru¬ žitev je še mogoča, ako odstra¬ nimo nasprotnike sloge, ki so v naši sredini. Poročevalec. NOVICE IZ C0VERDALE, PA. Coverdale, Pa. — Tukaj je pred kratkim bil pokopan sta¬ ri priseljenec Matija Kajin, ro¬ jen v Podklancu v Beli Kraji¬ ni, odkoder je prišel v Ameri¬ ko pred 41 leti. Umrl je za sr¬ čno hibo ,ki ga je držala v po¬ stelji okrog dve leti. Pokopan je bil v Jefferson Memorial pokopališču po civilnih obre¬ dih. Bil je star 56 let. Pokojni je ves čas svojega bivanja delal po rudnikih. Ne¬ kaj let je delal v Butte, Mont. Največ let pa je delal po raz¬ nih majnah v Pennsylvaniji. Bil je zaveden majnar in svo¬ bodomislec in zelo priljubljen med znalci, kar je pokazal tu¬ di njegov pogreb. Tukaj zapu¬ šča brata Andreja, v starem kraju pa sestro Marijo. Tukajšnji rov spet obratuje. 20% zaostale plače so premo- garji dobili, predno so šli na delo. Drugih 20% je družba obljubila izplačati meseca ok¬ tobra in potem vsak mesec 10%. Tako je odločila sodnija, če pa bodo delavci dobili de¬ nar, je pa še vprašanje, ker družba se bo gotovo skušala izviti odloku. Glede volitev pa je zelo ču¬ den položaj. Med zavednimi delavci smo vsi za novi deal, toda nekaj mladine in drugih se liže okrog starih reakcijo- narnih republikancev. Poročevalec. SESTANEK NA ST. CLAIRJU CLEVELAND, OHIO. — Vse naročnike našega lista “Na¬ prej” vabimo na sestanek, ki se vrši v torek dne 5. semptembra 1939 v Slovenskem Narodnem Domu, 6409 St. Clair. Začetek točno od 8 uri zvečer. Udeležite se sestanka v polnem številu, ker se bomo sku¬ paj pogovorili, kako bomo izvedli kampanjo, ki je pred nami. Ravno sedanji kritični časi so pokazali, kako potreben nam je “Naprej”, ki nam v morju neresničnih in lažnjivih poročil in vesti v kapitalističnem tisku, prinaša resnico in stvarnost. Kdor je redno čital “Naprej”, ta ni bil tako presenečen in zaveden od reakcijonarne propagande, ki so jo razbobnali po velikem ameriškem tisku. Kdor je redno čital naš list, ta je mogel raz¬ ločiti laž od resnice, ter ni postal žrtev protidelavske propa¬ gande, ki se je razvnela ob podpisu nenapadalnega dogovora med USSR in fašistično Nemčijo. Tudi o domačih ameriških in o jugoslovanskih vprašanjih nam pisanje “Napreja” odpira oči in razum, da vemo v vsakem slučaju na kateri strani je me¬ sto zavednih slovenskih delavcev v Ameriki. Naš “Naprej” hočemo razširiti in utrditi. Odpreti mu ho¬ čemo pot v nove slovenske hiše po Združenih državah in po Kanadi, da ne bomo žrtve velikapitalističnega zavajanja in hujskanja, da bomo močnejši v boju proti domačemu in med¬ narodnemu fašizmu ,da bomo močnejši in uspešnejši v boju za svoj kruh in obstanek. Pridite in sodelujte v kampanji za večji in boljši “Naprej”. ODBOR “NAPREJA” NA ST. CLAIRJU. PITTSBURSKA KRONIKA Na obisku v Pittsburghu se nahajete Tilka Beniger in An¬ gela Valenčič iz Clevelanda. Slednja je obiskala rojaka Do¬ diča v East Pittsburghu, kjer bo ostala za teden dni. Upa¬ mo, da se obe počutite dobro. Rojak Anton Seleš je zopet odprl mesnico in grocerijo in sicer na 110 — 57th St., kj er bo vsem postregel z svežim mesom. Uredil je moderno le¬ denico, ter bo sam doma klal živino in prodajal meso tudi na veliko. Rojaku želimo mno¬ go uspeha. date. Neki znani slovenski so- cijalist je baje ..e dobil delo, da bo vodil med naprednimi Slovenci borbo za najbolj za¬ grizenega proti-delavskega kandidata v Johnstownu, Pa. Koliko je resnice na tem, bo pokazala bodočnost. Republikanski reakcijonarji lovijo predstavnike vseh na¬ rodov. Do danes pa še niso mo¬ gli ujeti nobenega Slovenca, ki bi dirigiral njihovo reakci- jonarno propagando med na¬ mi. Ni pa izključeno, da se ne najde kaka garjeva oVca. Ne¬ kateri kandidati v Pittsburghu so zelo brihtni in iznajdljivi. Sherif Heinz si je baje zago¬ tovil mesto na jesenski listi tu¬ di, če bo poražen v primarnih volitvah in to na progresivni listi, katere pa doslej še nismo imeli, če mu še tam spodrsne mu je pa še vedno na razpola¬ go socijalistična stranka, tako se govori v političnih krogih. Isto smo slišali tudi še iz ne¬ katerih drugih mest, da bo soc. stranka imela na svoji listi ne¬ katere najbolj reakcijonarne in delavstvu sovražne kandi- Razcepljenost med organi¬ ziranim delavstvom se bo čuti¬ la tudi pri demonstracijah na delavski praznik. V Pittsbur¬ ghu ne bomo imeli kake po¬ sebne prilike, da bi na dosto¬ jen način proslavljali delavski praznik. Tudi med Slovenci bo vse mrtvo, akoravno imamo v naši sredini organizatorja de¬ lavstva, ki se pa zelo malo briga za delavsko zavest. Le vozniška unija bo imela veliko parado. 'Prihodnji teden prične zbo¬ rovati konvencija HBZ, ki se bo vršila v Fort Pitt Hotelu. Konvencija bo zborovala v ze¬ lo napetem času, napetost pa bo tudi na konvenciji, ko se bo odločevalo, dali je bila Pe- trak-Butkovičeva trinajstorica v pravem, ko je suspendirala in metala glavne odbornike na cesto, ko se je tožarila in zapravljala tisočake težko pritrganega članskega denar¬ ja, ko sta Petrak-Butkovič sa¬ botirala pametne sklepe glav¬ nega odbora in konvencije, da se obdržita na krmilu. MANIFESTACIJA LIGE ZA MIR IN DEMOKRACIJO ODOBRAVA NENAPADALNI PAKT New York, N. Y. — V sobo¬ to se je vršila manifestacija Lige, pri kateri je sodelovalo nad sto newyorških organiza¬ cij. Nad 8000 ljudi je koraka¬ lo skozi ulice vzhodnega me¬ sta in klicalo mirovni politiki Roosevelta in sovjetske zveze. Reverend W. E. Spoffrod je bil burno pozdravljen, ko je govoril o nenapadalnem paktu. Rekel je: Ko sem čital prve vesti o nenapadalnem paktu sem bil seveda malo zmeden, saj so bi¬ li zmedeni celo oni, ki bi mo¬ rali bolje poznati položaj in kaj se godi v Evropi. Toda ve¬ del sem eno, sovjetska Unija je stala ob strani Španije, bila je pripravljena pomagati čeho- slovaški, ona podpira Kitajsko. Ta dejstva so mi govorila, da morajo poročila biti napačna. Danes vemo, kaj pomeni nena¬ padalni pakt: Osišče Berlin- Rim-Tokio ne obstoja več. Spofford se je na to dotak¬ nil Norman Thomasa, ki je na¬ padel politiko sovjetske Zveze. ^NICA in laž o nenpadalnem dogovoru (Nadaljevanje s 2. strani) * j* dogovor okrepil resno silo antifašist^ne pohtjke^^kreP j S* niso taki možje, okrepljena ni o- aladijera, oslabljena je politika vseh r&xcep v os išču To- ,, so kapitulantje vseh vrst. Razbi j , • j n njihove ti°'Berlin-Rim, je na vsak način oslabil agresorjem nj ^ >atizerje in pomočnike. To je pravi vzrok Z atls ki bes, ki ga izpričujejo v svoji kampanji lazi ° ^napadalnem paktu, nasprotniki ZSSR. nenapa dalnega Poljske bi danes že ne ibilo, ce i ne 1 , pfejšni Kako to? Zato, ker bi imeli drugi Munchen P S- Nobena tajnost ni, da so angleški in J«««* £ ft soV - rivovaii Avstrijo, Češko, Slovaško. Zakaj - Ne iz astva do Čehov in Slovakov, nego iz lastnih ^ interes Anglije in Francije v sedanji situac j ^ ^ ^ ga na bl Hitlerjevi ekspapziji odprli P° " a način ’ prep recili po- Kacin odkrižali na zapadu, da bi < y na( jb n a- D^janje na dnevni red vprašanja o • . francoski el *j° Hitlera proti sovjetom, so bili ang eski ^ ^ Jaehenovci pripravljeni izdati tudi se ^ katero so S bližje sovjetskim mejam, dabo nena padal- 5 °blj Ubljali v Munchenu. S^ ^da so le v Londonu in Pa; dogovora z Nemčijo dosag 1 ’ Ukrajino, zakaj > morali strezniti. “Ce Hitler ne bo sel p olj J s to? Ce se kp mu dali češko, Slovaško, zakaj 1 b po ij s kega za- S boji sovjetov, zakaj bi um PJ p0 0 „ ia vi nenapadalnega pakta in zračunali so si, da so se grozovito u- šteli, db je boljše s poljsko pomočjo boriti se sedaj, kot pa brez Poljske v bližnji prihodnosti. Drugi Munchen je bil preprečen, izdaja Polsjke po čehoslovaškem vzorcu je bila onemogočena Danes, po podpisu nenapadalnega dogovora, se v največji tajnosti vršijo mrzlične konference med Londonom in Berli¬ nom, kako pridobiti Hitlerja za napad na Ukrajino. Danzig, Poljska so postranskega pomena, so samo sredstvo in povod. Danes, 30. avgusta lahko z veliko verjetnostjo rečemo: Polj¬ ska bo rešena, Poljska bo obstojala, če se ponesrečijo v teku se nahajajoči dogovori med londonskimi in berlinskimi prista¬ ši nacistične vojne proti sovjetom, ki bi imela ves blagoslov Chamberlana in Daladijera. Poljska bo rešena, če se bo kljub pritisku Chamberlaina in Daladierja borila za svoj obstanek, ker v tem slučaju stopi v veljavo točka 3 načel sovjetske zu¬ nanje politike, ki glasi. “3 Mi smo za podpiranje narodov, ki so postali žrtve agresije IN KI SE BORIJO ZA NEODVISNOST SVOJE DO¬ MOVINE.” Ali Stalin verjame na podpis Hitlerja? Mislimo, da lahko točno povemo in odgovorimo, da Stalin oradi na'podpis Hitlerja, kakor ne gradi na kake besede Chamberlaina. Odkod to vemo? V zadnji številki “Napreja” izšel članek “Načela sovjetske zunanje politike”. Tam je citiran govor Stalina, v katerem je povedal na kaj se opira in na kai gradi sovjetska zunanja politika. “V svoji zunanji politiki se Sovjetska Zveza opiia. 1 Na svojo naraščajočo gospodarsko, politično in kultur¬ no moč; . - — —— 2. Na moralno-politično enotnost našega sovjetskega ob¬ čestva. 3. Na prijateljstvo med narodi naše dežele; 4. Na svojo Rdečo armado in Rdečo Vojno mornarico; 5. Na svojo miroljubno politiko; 6. Na moralno podporo delovnega ljudstva vseh dežel, ki je zainteresirano na tem, da se ohrani mir; 7. Na zdrav razum tistih dežel, ki zaradi teh ali drugih vzrokov niso zainteresirane pri kršenju miru.” Kakor je iz teh besed razvidno, se ZSSR nič ne zanaša na kake podpise in obljube, temveč na močnejše stvari, ki so na¬ vedene v gornjih 7 točkah. Hitler se bo držal pakta, dokler bo imel rešpekt pred sovjetsko vojno in politično močjo. Če bi pa pokazal svoj rilec čez sovjetske meje, se mu bo zgodilo, kar so okusili japonski fašisti lansko leto ob Hasang jezedu in kar o- kušajo letos na mejah mongolske republike. Sovjeti se zanaša¬ jo na svojo pripravljenost, ne pa na kake podpise. Iz sovjetskega tiska pa se sedaj zve, da ni manjkalo niti ne prinaša vsega, kar se dogaja. Zakaj je ZSSR tako na tihem in tako nepričakovano sklenila dogovor s Hitlerjem? Niti se ni to zgodilo nepričakovano niti na tihem za one, ki so pazljivo in stvarno sledili razvoju dogodkov. Za nas v Ame¬ riki je podpis dogovora prišel res nepričakovano, ker nam tisk diplomatičnih, niti javnih opozoril potom tiska, ter da Cham¬ berlain samo igra vlogo presenečenega človeka. Ko so se anglo-francosko-sovjetska pogajanja vlekla že več tednov, so sovjeti potom svojih diplomatičnih predstavnikov (Nadaljevanje na 4. strani), „ Isti Thomas je lani pozdrav¬ ljal munchensko kapitulacijo in zagovarja politiko izolacije Združenih držav, katero želi Hitler in vsi agresorji. Zastopnik kitajskega urada za pomoč Kitajski Chang Shan Tse je rekel: “Nenapadalni pakt je mo¬ gel zmesti evropsko ljudstvo, nas na Kitajskem pa ni nič zmedel, ker mi prav dobro vi¬ dimo in vemo, kaj pomeni raz¬ bitje fašistične zveze Rim- Berlin-Tokio. Rockwell Kent, predsednik unije artistov je označil vlogo Chamberlaina, Daladijera in nazadnje je povedal: “če bi bil jaz Anglež ali Francoz, bi obžaloval skleni¬ tev pakta in bi rekel Rusom: Znano vam je, da smo vas ho¬ teli prevarati na vse načine. Celo nemško armado smo fi¬ nancirali, da bi se vrgla na vas. Vi ste nam predlagali proti- agresorski pakt, toda mi smo čakali na trenutek da vas Hi¬ tler napade, pa nismo sprejeli vašega predloga. Hvala vam' za vse, kar ste storili za nas, žal nam je, da je vašega potr¬ pljenja bilo konec.” Iz vseh govorov je zvenelo prepričanje ,da če se bodo Po¬ ljaki branili, da bo sovjetska zveza na strani napadenih. Tistim, ki so bili na mani¬ festaciji, so govori pomagali, da so se znebili konfuzije, ki je objela za nekaj dni tudi naše ljudi v New Yorku. K. J. 0 napihovanju Mussolinija Mussolini se zelo rad postavlja s svojo vojsko, ki je tako hrabro zma¬ govala v Abesiniji, kjer so samo italijanski vojaki imeli orožje. O vrednosti italijanske vojske, če bi trčila na enakooboroženega nasprot¬ nika, pa nimajo najboljšega mnenja. Razširja se ocena, ki jo je dal fran¬ coski vrhovni poveljnik General Ga- melin, ki je baje rekel tole: Če bo šla Italija v vojno na strani Nem¬ čije, moramo imeti pet divizij, da jo potolčemo. Če bo nevtralna, mo¬ ramo imeti deset divizij, da ji bodo gledali na \prste. Če bi se pa pri¬ ključila Franciji, ji moramo poslati 15 divizij na pomoč, da jo ubranimo. PETEK, 1. SEPTEMBRA Načrt jesenske kampanje Oglasi Revij KANADA: Novih Obnov Fond revij, list Prod. Timmins-Schumacker- “NAPREJ" PRVI DELEŽ ZA KAMPANJO JE IZ COLLIN W OODA Collinwood, O. — Pošilja¬ mo $19.55 za naročnine, (dve nove so zraven), in kar smo namenili za “Naprej” od ne¬ deljske prireditve. To vraču¬ najte že za naš delež v kam¬ panji, katero mislimo po vseh pravilih dobro izvesti. Od pre¬ ostanka prireditve smo dali tu¬ di LNPL prispevek, da bo la¬ žje vršila svoje delo ob volit¬ vah, ki jih imamo. Nekateri, ki se niso mogli udeležiti prireditve so poslali svoj prispevek. Mr. in Mrs. Vadnal sta poslala $1, Tony čavdek tudi $1 in istotako Steve Valenčič. Mary Rolich pa je dala 15c za fond. Pošiljam sliko iz zadnje stavke pri Fisher Body. Slika predstavlja piketiranje pred hišo enega naših skebov. Na¬ pisno tablo z besedami: “Pi- cketing Fifcher Body SCAB”, drži v roki Martin Plut, za njim stoji Tony Zigman, žene sta Mrs. Urbas in Mrs. Ma- rash, ostala dva moška na sliki pa sta Frank česen in neki ro¬ jak iz Toleda, za katerega i- me ne vem. če hočete, jo lah¬ ko vporabite v listu. (Objav¬ ljena bo v reviji, kjer bo več slik o zadržanju slovenskih de¬ lavcev in delavk v stavkah.) Volitve so pred nami in nam jemljejo precej časa. Vendar pa bo naša kampanja uspela, ker delamo in ker bomo še bolj začeli. Frank Marash. ZAMEGLAVANJE, KALJENE VODE Koncert in ples slovenskega in hrvaškega radio kluba Pittsburgh, Pa. — Mislim, da je mnogim že znano, da, imamo v Pitts¬ burghu slovenski radio program ob 9:45 vsako nedeljo zjutraj na pošto ji WWSW. Sicer program ni še popo- len, ker vsak začetek je težak in še težji, kadar je finančni minister pre¬ suh. Da bomo zboljšali in kolikor največ mogoče ustregli našim roja¬ kom, to se razume. Naš namen je zadovoljiti vse. Ako ima kdo kakš¬ ne ideje in priporočila v korist tega, prosim, naj mi piše na moj naslov: Mary Skerlong, 4424 Liberty Ave., ali pokliče telefonično Mayflower 4421. Na 4. septembra, to je na Labor Day, bomo imeli v Slov. Domu na 57th in Butler cesti koncert in ples, katerega preostanek je namenjen za dobrobit slovenskega in hrvaškega radio kluba. Vse prav lepo vabimo, ker program bo lep in dve godbi bo¬ mo imeli: tamburaški zbor “Zveza” in Al Saunik’s orkester. Začetek kon¬ certa bo ob 6 uri zvečer. Od 8 ure naprej pa ples. Bodite torej točni. Vstopnina pa je samo 25c. Želim, da bi vas bilo mnogo, da bi se vsi sku¬ paj pozabavali na dnevu, ki je naš praznik—Labor Day ! Mary Skerlong. Public enemy No 1 se je predal Gansterja Lepke-Buchhalterja so iskali dve leti po vseh državah USA z vsemi silami, ki jih ima na razpo¬ lago federalna vlada. Razpisali so nagrado od $50,000 za onega, ki bi oblastem povedal, kje se skriva. Vse je bilo brez uspeha, gangsterju niso mogli do živega. Prejšni teden pa je Buchhalter pri¬ šel sam v glavni stan federalne po¬ licije v New Yorku in se je predal. Pravi, da je bil ves čas v New Yorku in da bi radi policije in agentov lah¬ ko mirno živel do smrti. Radi njegove predaje je nastal ve¬ lik spor med dvemi departmenti. Re¬ publikanski kandidat za predsednika Dewey, distrikni tožitelj v New Yorku, je zelo razočaran, da je gangsterja dobila v roke federalna oolicija. On sam bi hotel imeti za¬ slugo in reklamo za sebe, ker volit¬ ve se bližajo in čim več reklame tem boljše. Kako pretkan načrt ima veleka¬ pital, kako uslužne pomočnike ima pri svoji raboti! V velikem in v našem slovenksem chicaškem časopisu smo 'čitali in še čitamo, kako so ameriški komunisti potlačeni radi nenapadalnega pakta. “Browder se je skril in ga ni mo¬ goče najti”, “urednika ‘Daily Wor- kera’ ni na spregled”, “člani mečejo svoje članske knjige po cestar” itd., itd. Što je babi milo, to se babi sni- lo, (kar, se komu dopade, o tem sa¬ nja), pravi hrvaški pregovor. Res¬ nica je namreč ta, da je Browder is¬ ti dan, ko je tudi “Prosveta” poročala da ga ni nihče mogel najti, poklical 92 buržoaznih novinarjev v svoj u- rad in odgovarjal na vsa njihova vprašanja. Resnica pa je tudi to, da večina listov, ki so imeli svojega zastopnika na tem sprejemu novi¬ narjev, tega čitateljem ni povedala, pač pa pisala, da Brovvderja m mo- go če dobiti. Plan je internacijonalen. Isto se je poročalo o francoskih voditeljih komunistov, mogoče tudi o drugih, pa nismo opazili. Isti dan, ko je bilo poročilo iz Pariza, da so se voditelji komunistov skrili, pa smo čitali, da sta bila senator Cachen in poslanec Torez pri notranjem ministru, kjer spa protestirala proti zaplenitvi nji¬ hovega dnevnika. Cachen in Torez pa sta glavna voditelja francoske stranke, kar pa v Ameriki ni ravno splošno znano. Bolj se skali voda, bolj se ribice ujemajo na trnke, kaf ne Mr. Molek? ZADUŠENA VSTAJA Za civiliste je vse dobro . FAŠISTOV V ČILE Po španskem vzgledu so v repu¬ bliki Čile poskušali nekateri gene¬ rali revolto proti ljudski vladi. Plan je bil velikopotezen in Čile bi mor¬ da preživljal danes španske straho¬ te, da niso odrekli pokorščino voja¬ ki onih polkov, katerih oficirji so bili med zarotniki. Čile ima razvito šolstvo, ljudstvo je izobraženo, zave¬ dno, in zato se fašističnim genera¬ lom ni posrečilo zavesti vojakov v bratomorni boj. Vstajo fašistov so pomagali zadu¬ šiti tudi odredi delavskih obrambe- nih čet in civilno prebivalstvo. Upaj¬ mo, da bo vlada ljudske fronte na¬ pravila pošteno čistko v vojaškem in državnem aparatu, da odvrne od se¬ be to, kar se je pripetilo Španiji, ki je pustila fašiste na odločilnih mes¬ tih tudi potem, ko je bilo dokazano, da so v zvezi z Hitlerjem in Musso¬ linijem. Znana tvrdka Bata v Vojvodini, ki v mirnih časih izdeluje čevlje, se je začela baviti z izdelovanjem mask proti plinu. Kakor Batini čevlji ni¬ so dosti vredni, tako je tudi z nje- nini maskami proti plinu. Vojska ni hotela prevzeti 100,000 mask, ker niso odgovarjale zahtevam, ker niso varne. Tisti pa, ki imajo zgovorjeno pro¬ vizijo pri tej prodaji, so uspeli pri belgrajski vladi izposlovati naredbo, da morajo državni uradniki kupiti te nevporabne maske. Kaj zato, če ne dajejo varnosti, glavno je, da je dosti profita za prodajalca in meše- tarja. Ker je sedaj cenzura v Jugoslaviji ukinjena, bodo tudi jugoslavski ča¬ sopisi lahko privlekli na dan to afero in če je kaj pravice na svetu, bodo Bata in mešetarji prišli pred sodiš¬ če in nato v zapor, kamor spadajo brezvestni ljudje, ki se igrajo z ži¬ vljenjem 100,000 ljudi. BOLIVIJSKI DIKTATOR MRTEV German Busch, diktator Bolivije je mrtev. Imel je komaj 35 let. Z ene strani se trdi, da je napravil sa- moumor, z druge pa zagotavljajo, da je bil ustreljen. Busch je bil v zelo oskih stikih z Italijo in Nem¬ čijo. Generali, ki so Buscha posta¬ vili za predsednika republike, so pre¬ vzeli vodstvo y Boliviji. RESNICA IN LAŽ 0 NENPADALNEM DOGOVORU (Nadaljevanje s 3 strani) in potom tiska začetkom maja opozorili Chambeilaina, da pie kine dvolično igro in da se odloči. Chamberlain se na opozoiilo ni oziral in ga je zamolčal pred parlamentom. Koncem maja je predsednik zunanjega odbora sovjetskega vrhovnega sov¬ jeta (parlamenta) Ždanov objavil članek, v katerem je raz¬ krinkal sabotažo Chamberlaina in Daladijera, ter povedal, da ZSSR ni nobena kolonija, niti noben rep munchenovcev, ter da bo mir in svoje interese sama vzela v zaščito, če se sabotaža nadaljuje. Končno so po treh mesecih pristali v Londonu in v Parizu na začetek generalštabnih pogajanj, prekinili so pa di- plomatična pogajanja. Ko so pa francoski generali in angleški admirali prišli v Moskvo, so izjavili, da nimajo nobenega pol¬ nomočja, da so prišli v informativne svrhe. Chamberlain je sa¬ botiral, računajoč še vedno na sporazum s Hitlerjem na pod¬ lagi nacističnega prodiranja na vzhod. Da odprejo svetu in po¬ sebno angleškemu, francoskemu in poljskemu ljudstvu oči o porazni vlogi Chamberlainove politike, a to predno je dovrše¬ na druga munchenska izdaja, so sovjeti pristali na ponujeni jim nenapadalni dogovor, ki v ničemur ne preprečuje sklenit¬ ve protiagresorskega pakta. Ali trgovski dogovor ne okrepljuje nacistične Nemčije, torej agresije? Ena velika resnica je, da bi se nacisti v Nemčiji ne mogli niti gospodarsko vzdržati, še manj pa izvesti velikansko obo¬ roževanje, če bi ne bilo velike podpore, katero so dobivali ves Čas od zunaj. Da je nacizem danes taka nevarnost za mir, za obstanek in svobodo malih narodov in za progres in demokra¬ cijo sploh, se moramo “zahvaliti” onim, ki so naciste zalagali z blagom in z denarjem, a to so baš munchenovci. ’ Sovjeti, ki so z Nemčijo, z nekdanjo republikansko Nem¬ čijo imeli prke gospodarske in diplomatične stike, so pred pri¬ hodom Hitlerja, v letu 1932 imeli za 1,100,000,000 mark vred¬ nosti nemškega uvoza in za nekaj manj sovjetskega izvoza. Velik del sovjetske industrije je opremljen z nemškimi stroji, za katere se dobi rezervne dele samo iz nemških tovarn. Od 1933 do 1938, v času, ko je na oblasti Hitler, so sovjeti zniže¬ vali in zniževali kupovanje in izvažanje v nacistično Nemčijo tako, da je 1938 ves promet znašal le še okroglo sto milijonov mark vrednosti. Če bi ostale dežele sledile sovjetskemu vzgle¬ du in pozivu, bi danes ne bilo ne duha ne sluha o nemški arma¬ di, še manj pa agrisiji. Toda sovjetsko zniževanje trgovskega prometa z nacistično Nemčijo Hitlerju ni nič škodilo. Vse kar je želel, je dobil od Angležev, Francozov, Amerikancev, in to ce¬ lo na kredit. Medtem ko je ZSSR trgovski promet s Hitlerjem znižala za več kot 90 odstotkov, so vse druge demokratične dr¬ žave stalno povečevale izvoz v Nemčijo in kupovanje v Nem¬ čiji. Ker sovjeti niso uspeli s svojimi pozivi za gospodarski boj¬ kot fašistične Nemčije in vseh agresorjev, ker je Chamberlain baš to gospodarsko držanje sovjetov proti Nemčiji vporabljal pri svojem hujskanju v Berlinu, so se sovjeti odločili skleniti z Nemčijo nov trgovski dogovor. Trgovski dogovor je obstojal tudi vsa pretekla leta take dogovore imajo vse države z Nemčijo, tudi Anglija, tudiAme- nka, Francija itd. Nov, trgovski dogovor predvideva da bodo sovjet, tekom dvanajstih mesecev kupili v Nemčiji raznih stro¬ jev za vrednost 200 milijonov mark, ter da bodo tekom tega UEDeS h TL" l 70 milij ° nOV mark sovjetskih PO¬ LJEDELSKIH produktov, če bi hotele vse takozvane demo¬ kratične države posnemati ZSSR, ter napraviti z Nemčijo tak rgovsk, dogovor, po katerem ne bodo importirale in ekspor- 20 odstotk °v od prometa kakor je znašal 1932, reč Holo" 7 T ""T* ^ kolenih - T ^°vska pogodba nam¬ reč določa, da bo nemsko-sovjetski promet znašal 20 odstotkov tega kakor je b,l pred prihodom Hitlerja. Vsa poročila in vesti da bodo sovjeti izvažali v Nemčijo orožje, ali kake druge pro- dukte za vojne namene, so izmišljena in imajo samo namen prikriti dejstvo, da so baš Chamberlaini in Daladijeri glavni TISKOVNI IN PROPAG ANDNI FOND nevdfndf Ohh/. Prispeval Anton Rupnik $2.50, Mary R olic Od prireditve 27. avgusta v Collinwoodu $13.50. Za Mar ^ L M . 6 2c, Janša 47c, T. J. S. 38c, § ircel H c , Wolf 2 °C, Ivane* * piftehureh Pa. Za %: Progar 25c. A. H. $1.37; Moon R Un , Reven 62c. Finleyville. Pa. Posega 50c, Toledo. Ohio. Safti ch 5#( SKUPAJ .'•.! Vsem darovalcem naj prisrčnejša hvala! Skromni mnogo preskromni so zadnje čase naši izkazi in propagandnega fonda, na katere smo tako ponosni. Po*** , izpričujejo P» irt ™"/"ff b e o 'ijS1;s« I,hOVO ‘""“S Prm R S avno "sedai, v času, ko združeni sovražniki in zapel jivei kalijo vodo, ko mečejo na vse strani najdebelejše mreže laži jA čitatelji lahko spoznajo potrebe in važnost neodvisnega lista kakor:.'i prej” Če bi ne bilo “Napreja”’ bi se sedaj ne vedeli, da j e laga nenapadalnega pakta lažnjiva, postali bi žrtve ptotideW katerim so se udinjali z vso dušo tudi tisti, ki se vam predsta-. delavski prijatelji, ki nosijo krinke na obrazih m ki skrivajo ^ pazduh 0 ^© d(|Jg . o ko bo zru š e na laž in ko se bo pokazala vsa nit peljivost. Pomagajte, da ta čimprej nastopi, pomagajte peljivost. romagajre, v« -- -- - - vam pove resnico. Zbirajte in prispevajte v tiskovni sklad ga liste slovenskih delavcev v Ameriki m Kanadi! >. P r °tifaS ; IZ LIBRARY, PA. Library, Pa. — Rov Montuor 10 dela sedaj vsak dan. V tem rovu je zelo težko delo. Moderna mašineri- ja že tako nečloveško priganja ru¬ darje, a kljub temu se pa še dobi grupe ljudi, ki se še med seboj me¬ rijo, kdo bo naložil več premoga. Rudarji prihajajo iz dela tako iz¬ mučeni, da je naravnost žalostno jih gledati. Unijska zavednost med nji¬ mi je sicer dobra, toda družba jih vseeno preveč izkorišča. Naše ljudstvo se boji za Poljsko, če se bo vdala nečloveškemu pritis¬ ku Hitlerja, ki hoče nasititi požreš¬ nost nemškega imperij alizma in po¬ večati tiranijo. Vsak pričakuje iskre svetovnega požara, katerega priprav¬ lja fašizem, da podvrže še ostali del sveta v suženjske verige. Igra “Mrak”, katero smo vprizori- li zadnjo nedeljo, je dobro izpadla. Toda obisk je bil zelo slab radi šte¬ vilnih piknikov v naši okolici. Pri¬ zidek našega doma lepo napreduje in bo kmalu gotov. Na političnem polju pa imamo precej zmešnjave, ki nam ne dela nobene časti. Nekateri se ogrevajo za didata Plesnikarja, ki j e ^3 ber fant. če bi ne bil A reakcij onarnimi bosi. NajrS manja in agitacije se vrši ožj venskega kandidata Franka'' ki je skozi skoz novo-d»k' zaveden mlad rojak. On k 1%; za konstablerja in bo lahko b’ če bomo vsi Slovenci delali ' Snowden townšipu, kjer ži\k Slovencev. Več Slovencev je odpis«, WPA del. Vsak čas pa bodo* ceni vsi, ki so bil tam zapo& kot 18 mesecev. Kaj bodo s* čeli brez zaslužka? Poro«- Madjari odklanjajo nen dalni pakt z Romuniji Romunska vlada je predloži djarski sklenitev nenapadalne®; ta, kar pa so v Budimpešti ki nili. To pomeni, da nimajo s mirovnih ciljev v mislih, daj jo na ugoden trenutek za napa: Romunijo. in odločilni zalagatelji nemškega imperializma in agresije vsem, kar se potrebuje za vojno. Zakaj so razjarjeni kapitulanti pred agresorji? Vsa politika velekapitala, fašističnega in demokratk je v glavnem naperjena proti sovjetom. Sovjeti niso raffi samo ruskih, carističnih kapitalistov, temveč tudi vse «¥ ške, ameriške, francoske, belgijske itd. kapitalistične k*t nije so pred 22 leti bile razlaščene. Izgubili so poldrugi®! lijonov ljudi, ki so delali za kapitalistične profite. A danes čutijo v nevarnosti, da zgubijo vse najemne sužnje post ki se z interesom ozirajo na ZSSR, kjer ni brezposelnosti,; ni kriz in depresij, kjer gospodarsko in kulturno življenje; koma napreduje. Zrušiti ta up potlačenih in izkoriščanih,! glavna želja vseh velekapitalistov, fašističnih in demokrate Preko dvajsetletnih laži o sovjetih vstaja resnica in !j stva spregledujejo. Ljudstva so uvidela tudi to, da je sovje' država edina iskrena boriteljica za mir in za obrambo Je kracije. Manevriranje raznim marelam Chamberlainove«' staja vedno težje. Ugled sovjetov in njihova moč raste.« bolj raste, tembolj so nezadovoljni velekapitalisti. Vedoč, da je sovraštvo ljudstva proti fašizmu nepf so že ves čas na delu, da “dokažejo”, da sta komunizem šizem eno in isto. Ko so pred tremi tedni iz Londona poslali za 400,0 ( dolarjev češkega zlata Hitlerju, ko so samo nekaj manjs«! to španskega zlata odpeljali Hitlerjevi podružnici v molčali kot riba. Radi trgovskega dogovora sovjetov zah lijonov dolarjev pa so zakričali: glejte jih, zvezali so s 6 *’ šisti. Ves čas so podpirali Hitlerja in mu omogočevali roparske pohode, upajoč, da jim bo Hitlerjevo orožje ji sovjetsko moč. Ker pa so sovjeti močni, je Hitler pisati obvezo, da ne bo napadal ZSSR, sedaj kričijo ^ berlaini in njegovi marelarji po svetu: Hitler in Stah" s združila. Politika kapitulacije, neintervencije, pomirjeni* V vela polom in brodolom. Da bi ljudstva ne videla P 0 ^* politike, so si izmislile “zvezo Stalina s Hitlerjem"' s hranijo lahkoverne ljudi. “Fašizem in komunizem * ta isto, rešitev je pod marelo”, to je parola brodoloifl ce katerimi nosi slovensko zastavo Molekovska četa. RAZBITA JE PROTISOVJETSKE ZVEZA BERL>‘ TOKIO. To je hud udarec za sovražnike sovjetov, j e P, uspeh za prijatelje mira in vseh onih, katerih obstal bodo je ogrožala ta fašistična zveza ’ f SPOMNITE SE NAZAJ, kaj so’ pisali pred 22 1* napovedovali konec sovjetov v treh mesecih? Sp 01 ^ 111 ^ ? 1 i A zaj, kaj so pisali, ko je sovjetsko ljudstvo nagnalo de ovne sredine Trockega, ko so prerokovali konec ^ Il! aj ^ eS l Cih ; Spomnite se nazaj, ko so pisali, da jeft letni plan fantazija in bluf. Spomnite^se, kako so«* so sovje i izsledili izdajalske generale, kako so kričal 1 .j; obsojeni izdajalci kot Buharin, Rikov, Zinovjev. Vsa i prerokovanja so izvirala iz njihovih srčnih želj, bila s«P ‘ prot J u z dejstvi in so doživela polom ,!? AD xt JI IN NADA jim je bila, zaplesti so' vjeteJ v vojno z Nemčijo. H 0 *teii~" vojno^dcTiztreb^enja Zj$ so oborozevali Hitlerja. Hitlerju pa je padlo srce v h'* bruha "T m mogoče Predvideti . . . Razloga d° v °V ruha lazi, da se potvarja, da se zatira širenje resn lC ' so tudi na sl besno kai — RITE P RESmcoT ED LJUDI ' BORITE SE PB0TI LAlt ' 12. SEPTEMBRA VOLITE JOHNNY P. LADEŠIČA Urgiramo izvolitev našega rojaka JOHN P.LADEŠIČA v ured za RECOR- DER of DEEDS v Allegheny okraju na Demokratski listi. Ladešič podpiran od demokratov, je v zadnjih volitvah dobil 170,000 glasov, toda politični mo¬ gotci v demokratski stranki so rekli, da nočejo, da bi bil izvoljen kak tujec in zato LADEŠIČ ni bil odobren od urad¬ ne Demokratske stranke. JOHN P. LADEŠIČ je delavski pri¬ jatelj. On je odobren od Central Labor Union. Akoravno je še mlad mož, ima večletne skušnje v javnih zadevah. On je član Etna Boro koncila od leta 1933; on je direktor Hrvatske Bratske Zajednice že več let. Od leta 1935 pa je nameščen kot registrar of deeds za Allegheny okraj; on vodi zavarovalninsko agencijo in je izvrstno kvalificiran za to pozicijo. Dejstvo, da je sin tu¬ jerodnih starišev, ga ne sme ovirati pri izvolitvi. 12. sep¬ tembra, ko greste na volišče, volite John P. Ladešiča za Recorder of Deeds. Povejte vašim prijateljem, da je LADEŠIČ naš rojak in prijatelj, če ne prejme primernega števila glasov, bo to pomenilo, da bodo za Slovane vedno težkoče pri volit¬ vah v kak javen urad. Okoli 400,000 Slovanov je v Alle- hgeny okraju. Samo ena tretjina ga lahko nominira. De¬ lajmo skupaj za naše skupne interese. To je edini način, da pridemo kedaj naprej. (Political Advertisement) NAZNANILO! Rojakom in prijateljem tem potom naznanjam, da sem zopet otvoril mesnico in grocerijo. Pri meni dobite doma klano meso in kranjske klobase po zmernih cenah ANTON SEL.ES 110 — 57th STREET PITTSBURGH, PA. (Nasproti Slovenskega Doma.)