Spedizione in abbonamento postala —•
Ufo XXII., št. Ilo
Ljubljana, četrtek 14. maja 1942-XX
Cena cent. 70
Uprave iStvo : Ljubljana, Puccini jeva ulica 5.
Telefon k. i1-22, 31-23. 31-24 (nserariu oddelek : Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon fe. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi : za Ljubljansko pokrajino pri poštno-. čekovnem zavodu št. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima üoione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lit 12.—> za inozemstvo pa Lir 22.80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica ice*. 5. telefon
. štev. 31-22. 31-23. 31-24_
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Topniški boji v drenatici
Bombardiranje oporišč na Malti — 14 angleških letal
sestreljenih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. maja naslednje 711. vojno poročilo:
V nekaterih odsekih cirenaiškega bojišča živahni dvoboji topništva na obeh straneh. Nemški lovci so uničili tri sovražna letala.
V teku ponovnih napadov so bila ponovno bombardirana letalska in pomorska oporišča na Malti, zlasti Ca Venezia.
Lovci osi so v srditih spopadih sestrelili 11 sovražnih letal. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Koncentracija japonskih čet ob Indiji
JapKska sSesszlva proti Indiji se pričakuje v najkrajšem
času
Stockholm, 13. maja d. »Aftonbladed« javlja o skorajšnjem pričetku japonske ofenzive proti Indiji. Tokijski dopisnik lista namreč poroča, da bo koncentracija japonskih sil ob vzhodni meji Indije bržkone zaključena že v naslednjih 24 urah. Po izjavah japonskih vojaških krogov v Toki-ju je treba neposredno po zaključku koncentracije japonskih siJ pričakovati pričet-ka japonske ofenzive proti Indiji. Poročilo tokijskega dopisnika je datirana od 12. rma-
Šanghaj, 13 maja d. Iz New Delhija javljajo o nenadnem odhodu Roosevelt ove ga poslanca polkovnika Johnsons iz Indije. V indijskem poročilu je rečeno, da je polkovnik Johnson »po nujnih zasebnih poslih« odpotoval z letalom v Washington O ozadju nenadnega odhoda Rooseveltovega zaupnika ni bno mogoče zvedeti nobene podrobnosti.
Šanghaj, 13. maja d. Iz Bomba ja v Indiji javljajo, da 'e tjakaj dospela posebna ameriška tehnična komisija, ki jo vodi bi-vši namestnik ameriškega vojnega ministra Henry- Grady Indijsko poročilo pravi, da je naloga te komisije proučiti možnost povečanja industrijske proizvodnje v Indiji, posebno proizvodnje vsakovrstnih vojnih potrebščin.
Nez&ana usoda vojske
£[3? SS Sufici Ì3
Mexandra
Bern, 13. maja s. Londonski dopisniki švicarskih listov poročajo, da v Londonu nič več ne pišejo in ne vedo, kje se prav za prav sedaj nahajajo ostanki poražene armade generala Alexandra. Nekateri trdijo, da so se zatekli v dolino Čindvina, vendar pa nihče ne govori o možnosti, da bi se te čete še upirale ali pa celo prešle v protinapade. Glede novih ojačenj so v Londonu mnenja, da so nemogoča predvsem rz zemljepisnih razlogov, zaradi česar je edino upanje, da se te čete prebijejo preko gorskih prelazov v Indijo.
Vest, da je sir Reginald Dcrman Smith, ki je imenovan za guvernerja Birme, že prišel v Indijo, ne zbuja nobene pozornosti, saj si nihče več ne dela utvar glede usode bengalske pokrajine. Ničesar tudi ne pričakujejo od gverilske vojne, ki jo vodijo ostanki kitajskega polka, ki je branil Taun-gi, smatrajo pa to gverilsko divjanje Kitajcev za dobrodošlo, v kolikor olajšuje umik britanskih čet v Indijo. (Le ultime notizie).
Japonsko prodiranje v Junan
Curih, 13. maja. Med tem ko je pi-va japonska motorizir ana kolona, ki je iz Birme prodrla v kitajsko pokrajino Junan, po zasedbi Bahma, Mijitkijina m zapadnega brega reke Lu, zaustavila svoje napredovanje, prodira druga kolona, ki je odšla iz Lašija v smeri prve, bržkone z namenom, da ojači njeno moč in da nato obe skupaj prodirata proti nadaljnjim ciljem. Cangkajškovi vojaki skušajo preprečiti združitev teh dveh kolon. Vrhovno poveljništvo jih je vrlo v borbe» z namenom, da di zavrli metodično prodiranje Japoncev. Glavnina japonske kolone se sedaj bori s sovražnikom, da bi se prebila naprej, in zadaja sovražniku strahovite izgube. Smemo pričakovati, da bosta obe koloni, čim se bosta združili, prekoračili reko Lu ln nadaljevali svoj pohod proti nadaljnjim kitajskim postojankam.
Da so Japonci med tem v celoti zasedli Birmo, dokazuje tudi poročilo, da se je morala birmanska vlada na ukaz Angležev umakniti v Indijo, kjer bo seveda na milost in nemilost izročena Angležem. Ni izključeno, da bo v najkrajšem času ustanovljena prava in resnična nacionalna birmanska vlada v Rangunu, sestavljena iz domačih elementov, ki so v preteklosti pokazali največje navdušenje za neodvisnost Birme. (Le ultime notizie)
Tokio, 13. maja. d. Z bojišča v Junanu na Kitajskem javljajo, da postaja vojni plen Japoncev, ki prodirajo vzdolž birmanske ceste, od dneva do dneva večji. Velikanska je zaplenjena količina orožja in municije, ki je bila prvotno namenjena v Cungking. Med zadnjim plenom japonskih čet je tudi 15 tankov, 6 oklopnih avtomobilov, 1200 tovornih in osebnih avtomobilov, 20 lahkih strojnic in veliko število pušk, ročnih granat in vsakovrstne municije.
Novi čaiagkajškovi porazi
šanghaj, 13. maja. d. Iz tukajšnjih uradnih japonskih vojaških krogov se je zvedelo, da so japonske čete. ki operirajo v pokrajini Hopej ob učinkoviti podpori japonskih letal obkolile približno 10.000 čung kinških vojakov. Japonsko poročilo pravi, da pripadajo obkoljene čungkinške edinice 6., 7., 8., 9. in 10. komunistični kitajski armadi. Obkoljeni kitajski oddelki so napravil več poskusov, da bi se prebili skozi japonski obkolitveni obroč, vendar so se vsi ti kitajski napadi končali s težkimi izgubami za sovražnika, žep, v katerem so zajete čungklnSke čete. meri približno 120 km v dolžino in 80 km v širino. Japonske čete so medtem izvedle že več napadov, ki streme po popolnem uničenju obkoljenih kitajskih sil. V zvezi s postopno likvidacijo zajetega sovražnika je padlo v ja-
ponske roke doslej že mnogo vsakovrstnega vojnega materiala.
Tokio, 13. maja. Zastopnik japonskega generalnega stana je včeraj podal naslednjo izjavo o operacijah na Kitajskem:
Večji japonski oddelki, ki nadaljujejo očiščevalne operacije v južno - zapadnem šantungu, so obkolili in uničili skupino 2000 čungkinških vojakov pod vodstvom generala čiučinčija. Ti sovražni oddelki so bili uničeni v pokrajini čansien. Na istem področju je bilo v prvih 10 dneh tega meseca zajetih nad 1.800 kitajskih vojakov. Naše oborožene sile so se istočasno polastile 2.782 pušk, 38 težkih strojnic in 5 topov. Sovražnik je pustil na terenu 6.207 mrtvih. (Le ultime notizie)
Po bitki na Koralnem morju
Šanghaj, 13. maja. s. Zastopnik japonske mornarice je dal včeraj novinarjem nekaj podatkov o pomorski bitki na Koralnem morju. Dejal je, da po ugotovitvah o izgubah, ki jih je objavil japonski glavni stan, ne more biti več nobenega dvoma o hudih udarcih, prizadetih ameriškemu brodovju. Pripomnil je, da je le glede usode kakih 5 ali 6 sovražnih rušilcev še nekoliko negotovosti. Sovražno brodovje je obstojalo iz dveh bojnih ladij, dveh nosilk letal, treh križark, izmed katerih sta bili dve po 10.000 ton, ter iz 6 ali 8 rušilcev. Skoro vse te sovražne edinice so končale na dnu morja. Zastopnik je zaključil svoje izjave s pripombo, da bodo v ostalem v kratkem objavljene slike, ki jasno kažejo dosežene uspehe japonskih pomorskih sil.
šanghaj, 13. maja. d. Prvotno optimistično razpoloženje, ki je vladalo v Avstraliji po prvih vesteh o poteku bitke na Koralnem morju, kjer naj bi bile zavezniške pomorske sile dosegle uspehe proti japonskim pomorskim in letalskim silam, se počasi umika pesimističnemu razpoloženju, ker s strani zaveznikov še zmerom ni bil objavljen končni rezultat o zavezniških izgubah v tej borbi. Tako je radijska postaja v Sydneyu ponovno posvarila avstralsko javnost, naj se ne vdaja pretiranemu optimizmu glede izida bitke na Koralnem morju, kakor ga je zbudilo začetno poročanje avstralskih listov. Sydney -sko radijsko poročilo pravi, da so anglo-ameriške pomorske sile v bitki na Koralnem morju uničile samo majhne japonske mornariške edinice, ne pa velikega japonskega vojnega brodovja. Poročilo pravi, da bodo japonske sile nedvomno tudi v bodoče še lahko izkoriščale svoje prednostno stališče na Pacifiku, kar bo tudi v bodoče pomenilo za Avstralijo nevarnost invazije.
Mikadove čestitke admiralu J astiamo ti
Tokio, 13. maja. (Domei) Japonski cesar je v torek naslovil na japonsko vojno mornarico posebno poslanico, v kateri čestita častnikom in moštvu japonskih mornariških letalskih sil k sijajnim uspehom, ki so jih dosegi v pomorski bitki na Koralnem morju. Cesarjeva poslanica je naslovljena na adm-'rala Jamamoto, ki je v tej bitki vodil operacije kot šef japonskih pomorskih in letalskih sil.
Povečanje japonskega
trgovskega brodovja
Toko, 13. maja. (Domei.) V torek zjutraj se je japonska vlada sestala k seji, na kateri je med drugim odobrila načrt, izdelan v vladnem načrtnem uradu, ki določa znatno povečanje proizvodnje v japonskem ladjedelništvu. Načrt določa gradnjo cele vrste vsakovrstnih trgovskih ladij, kj se bodo gradile v zasebnih japonskih ladjedelnicah, toda pod nadzorsvvom japonskega prometnega ministrstva. Te ladje se bodo prodajale brodolastnikom po po tona-ži in vrsti ladje določenih, toda zelo nizkih cenah. Ladjedelnice bodo imele pri prodaji ladij zaradi podpovprečnih cen seveda finančne izgube, ki pa jih bo krila vlada, ker bo le na ta način mogoče naglo povečati japonsko trgovsko brodovje. Finančna bremena bo vlada nosila na' ta način, da bo najela posojilo poldruge milijarde jenov, ki se bo porabilo samo za kritje razlike med resničnimi stroški gradnje ladij in cenami, za katere so bile ladje prodane brodolastnikom. Načrt, ki ga je včeraj odobrila vlada, bo predložen 27. maja parlamentu v končno odobritev.
Hitlerjeva čestitka
Vangčingveju
Berlin, 13. maja. d. O priliki rojstnega dneva predsednika nacionalne kitajske vlade v Nankingu je Hitler poslal šefu kitajske vlade pozdravno brzojavko, v kateri mu čestita k prazniku.
Sestanek mednarodne
filmske zbornice
Rim, 13. maja. d. V Firenzi se je pričelo zborovanje Mednarodne filmske zbornice, na katero so poslale svoje zastopnike Italija, Nemčija. Španija, Švedska, Norveška, Rumunija, Danska, Finska, Nizozemska, Belgija. ČeškomoravskI Protektorat, Bolgarija, Hrvatska itn Madžarska.
Nemški prodor na polotoku Kerču
40.000 sovjetskih vojakov ujetih, 197 oklopnih voz, $98 topov, 26o letal
uničenih ali zaplenjenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Bitka za prodor na ožini Kerča je odločena* Končala se je z uničenjem pre-gaženih in obkoljenih sil nasprotnika. Doslej je izgubil sovražnik nad 40.000 ujetnikov, 197 oklopnih bojnih voz, 598 topov in 260 letal. Zaplenjen ali uničen je bil neštet drug vojni material. Zasledovanje poraženih ostankov nasprotnika se v smeri proti Kerču nadaljuje brez odmora.
Na morju ob polotoku so potopili včeraj oddelki bojnih letal štiri manjše transportne ladje in so poškodovali večje število ladij za obalno plovbo.
Na Laponskem .je izgubil nasprotnik v uspešnih obrambnih bojih nemško-finskih čet v odseku pri Ixnihlju od 27. aprila do 10. maja nad 11.000 padlih.
Ob obali severnega Ledenega morja in v pristanišču Murmanska «o bila bojna in strmoglavna letala pri napadih na ladje posebno uspešna. Uničila so tovorno ladjo s 8000 br. reg. tonami, kakor tudi manjšo ladjo za obalno plovbo in poškodovala štiri večje transportne ladje in zvezne ladje deloma tako hudo, da se more računati z uničenjem nadaljnje ladijske tonaže. V sodelovanju z vojno mornarico so bojna letala razen tega potopila pred Severnim rtom sovražnikovo podmornico.
V letalskih spopadih nad Malto so sestrelili nemški in italijanski lovci, ld so bili določeni za zaščito lastnih letal, 11 angleških lovskih letal tipa Spitfire. Tri nadaljnja sovražnikova letala so bila sestreljena ob severno-afriški obali.
Pri dnevnih napadih letal na vojaške cilje ob južni obali Anglije so povzročili zadetki z bombami občutno škodo na pristaniških področjih in tovarniških napravah.
Pred nizozemsko obalo in ob vhodu v Rokavski preliv je bilo včeraj podnevi in ponoči več spopadov med nemškimi strežnimi ladjami ln lahkimi angleškimi pomorskimi silami. Dva sovražnikova brza čolna sta bila poškodovana z bombami, eden izmed naših čolnov .se jc potopil.
Uspešni napad na angleške rušilce na morju južno od Krete, kl je bil omenjen v včerajšnjem poročilu vrhovnega vojnega poveijništva, je izvršil oddelek bojnih letal pod poveljstvom stotnika Helbiga, nosilcu hrastovega lista. Stotnik Helbig je sajpi potopil z bombo enega izmed sovražnikovih rušilcev.
Prvi uspehi ofenzive
na polotoku Kerču
Z vzhodnega bojišča. 13. maja. s. (Od posebnega poročevalca agencije Stefani.) Rumunske čete so skupno z nemškimi že pred tremi dnevi začele zares mogočen napad na področju pri Kerču, na najbolj občutljivi in najbolj zanimivi točki na jugu vzhodnega bojišča. Bitka, za katero je izšla pobuda iz nemško-rumunskega poveijništva, je v teku že od prvih jutranjih ur preteklega petka. Razvija se s tolikšno srditostjo, da v polni meri nakazuje veliko strateško koristnost ciljev, ki jih zasleduje. čeprav trenutno še ni mogoče podati nikakih večjih podrobnosti o teh bojih, ki so še v teku, je vendar mogoče objaviti, da so bili v treh dneh doseženi že zelo pomembni uspehi, ki so jih dosegle tako rumunske kakor nemške skupine. Postojanke, odkoder so te čete začele ob začetku ofenzive svoj napad, 90 že daleč za hrbtom istih čet, ki so že dvakrat v pretekli zimi obračunale z ogromnind sovjetskimi silami, ki so se izkrcale v Teo-doziji in Evpatoriji. Akcijo čet na polotoku Kerču spremljajo in podpirajo mogočne nemške letalske skupine.
Nemški bombniki in strmoglave! lete v zaporednih valovih nad sovražne cilje in bombardirajo z vidnimi učinki sovražne postojanke, sovražna zbirališča čet, skladišča gradiva in streliva, medtem ko druga letala stalno preletavajo južno področje Azovskega morja in obale Krima, da bi preprečila vsakršno zvezo sovjetskih sil z zaledjem in nova ojačenja.
Kakor je razvidno tudi iz uradnih sporočil, sta bila doslej potopljena dva sovjetska tovorna parnika z več kot 5000 tonami in 4 drugi parniki manjše tonaže, medtem ko je bil velik trgovski parnik hudo poškodovan. Operacije na polotoku Kerču so že doslej dovedle do pomembnih rezultatov. Več tisoč ujetnikov v teh treh dneh in številni uničeni sovjetski tanki izpričujejo ofenzivni zalet rumunskih in izkušenost nemških čet, ki so se takoj v po-četku te nove ofenzive uveljavile. Dejstvo je, da je bil uspeh takoj v začetku bitke na strani nemških in rumunskih sil, kar je tem pomembnejše, ker so sovjetske čete na ozkem prostoru polotoka Kerča zgradile silno močne utrdbe.
K potopitvi treh angleških rušilcev
Berlin, 13. maja. d. O uspešnem napadu nemških letal na britanske rušilce južno od otoka Krete je nemško vrhovno vojno poveljništvo v torek izdalo še naslednje pojasnijo k včerajšnjemu uradnemu komunikeju:
Včeraj opoldne so nemška izvidniška letala v vzhodnem delu Sredozemskega morja potopila oddelek 4 britanskih rušilcev. Kmalu po 15. so nemški strmoglavci tipa »JU 88« izsledili i britanske rušiUce. ki so pluli v zapadni smeri, in prešli v »fcrmo-glavnem poletu v napad. Takoj so uspeli 4 direktni bombni zadetki na eneiJB izmed rušilcev, ki je bil tako hudo zadet, da jc v nekaj minutah izginil. Na mestu, kjer se je rušilec pogreznil, so se pojavili veliki Iroodeži olja. Dva osfcaia mätaa sta. «po-
IO 11D .fco lò» k*
sitila v morje reševalne čolne, da bi pobrala preživele člane posadke potopljenega ru-šiloa. Sledil je drugi val nemških bombnikov, ki je naletel na večje število britanskih letal, ki so krožila nad britanskimi mornariškimi edinicami. Sledili so letalski spopadi, v katerih je bilo sestreljeno britansko letalo tipa »Bristol«, ki se je eoreče zrušilo v morje. Tretji napad nemških letaj je nato dokončal zmago. Britanske mornariške edinice so medtem izpremenile svoio smer m ubrale pot proti jugovzhodu, da bi pobegnile. Nemška letala so sovražnika nemudoma napadla in takoj dosegla dva direktna zadetka na dva britanska rušil ca.
Eden izmed trojice britanskih rušilcev je bil kmalu nato opažen, da se potaplja, dočim so letalci istočasno opazovali drugi rušilec. ko je bil že pod vodo, nakar je izginil pod morsko gladino. Četrti rušilec se je po kratkem prizadevanju, da bi pomagal zadetim ladjam, obrnil in je kmalu potem izginil. Navzlic silovitemu ognju britanskega protiletalskega orožja in navzlic zaščiti sovražnikovih lovskih letal je nemškim bombnikom strmoglavcem uspelo v teku enega samega popoldneva uničiti tri britanske rušilce. Nemški strmoglave i so se po izvršeni nalogi brez izgub vrnili na svoja oporišča.
odgovor na Churchillove grožnje
Nemčija je pripravljena na vse in bo znala odgovoriti tudi na napade s kemičnimi sredstvi
Berlin, 13. maja. Anglosaška propaganda je dobila nalog, da mora na vse mogoče načine poudariti pomOT Churchillove izjave o kemični vojni, da bi zbudila vtis kakor da je Churchillovo svarilo Nemčiji izredno resno. Ta ukaz ie bil seveda takoj izvršen, toda tu in tam je kdo zašel celo v pretiravanje. Tako je eden izmed takšnih navdušenih oficioznih tolmačev pripomnil med drugim, da angleški premier nikakor m nameraval izvršiti s svojimi izjavami samo psihološkega pritiska na nemški narod. Ne gre zgolj za politični manever, temveč za jasno in nedvoumno svarilo vojaškega značaja: Ako se bodo Nemci posluževali strupenih plinov proti vojakom in civilnemu prebivalstvu Sovjetske zveze, bo angleško letalstvo odvrglo na nemška mesta, v katerih obratuje vojna industrija, tone bomb, vsebujočih strupene pline.
Zanimivo je, da so v Londonu opozorili že na lastno pripravljenost uporabe kemičnih sredstev v vojni In da je na vse to takoj 3ledil podoben odmev v moskovskem radiu, ki je pohitel z izjavo, da tudi Sovjetska zveza razpolaga z mogočnim kemičnim orožjem, ki je bilo celo ustvarjeno že v romantičnih časih rdeče vojske. Zanimivo je nadalje, da so se v Londonu in Moskvi dotaknili problema kemične vojne prav tik pred velikimi ofenzivnimi operacijami, ki jih je napovedal Hitler, in v zvezi z odločno nemško-rumunsko akcijo na polotoku Kerču, ki te operacije že napoveduje.
Iz vsega tega bi se dalo zaključiti, da je sovjetsko vrhovno poveljništvo vrglo v svet znano obtožbo, ki jo je seveda takoj razširila agencija Reuter ln po kateri naj bi Nemci v svojih zadnjih borbah na Krimu že uporabljali strupene pline, prav zaradi pričakovanega nevarnega strateškega in vojaškega razvoja na polotoku Krimu. Tako sta hotela London in MoÄcva pripisati sovražniku, kar sama nameravata storiti, če bi nobeno drugo orožte ne moglo zaustaviti nemškega napredovanja. Očitno je dala povod za to obtožbo uporaba novega mogočnega razstreliva, Ki se ga poslužuje nemško topništvo v svojih operacijah, kar je hotel Churchill Izkoristiti za grožnjo ln svarilo Nemcem.
Na pristojnih mestih v Berlinu ponovno poudarjajo, da se nemške čete doslej niso nikjer poslužile strupenih plinov. Nemčija se tudi v bodoče ne želi poslužiti tega sredstva v svoji borbi, ker za to enostavno ne čuti potrebe. V sedanjih bojih na polotoku Kerču so se nemške čete prvič poslužile samo nekega novega topniškega orožja, ki se je izkazalo kot izredno učinkovito. Ni Izključeno, da Je skušal Churchill v pričakovanju sovjetskih neuspehov, svoje zaveznike v naprej opravičiti ln sovražniku pripisati uporabo strupenih plinov, da bi Imel tako povod za začetek kemične vojne proti mestom in prebivalstvu v NemčšjL Znane, da je Churchill w
le j, kadar je Velika Britanija pripravljala kak napad, nasilje ali kršitev mednarodnih zakonov, vedno skušal skonstruirati nemško provokacijo, ki naj bi njegovo dejanje opravičila. Sedaj je ta svoj podli manever ponovil in naslikal svetu strah kemične vojne, poslužujoč se pri tem laži nemškega izzova. Sovražna propaganda je s sadističnim veseljem zabeležila strahotne vizije, ki bi se zaveznikom odprle z uporabo strupenih plinov pri letalskih bombardiranjih Nemčije. Agencija Reuter je celo že naslikala panični strah voditeljev tretje Nemčije, ld ga dokazuje med drugim dejstvo, da še niso nemškemu narodu sporočili Churchillovega svarila.
Na vse to je zastopnik nemškega zunanjega ministrstva izjavil: Naj bodo Angleži le mirni, nemški narod je bil o vsem obveščen. Nemški narod je močnejši in bolje situiran kakor britanski. Kar pa je še važnejše, je dejstvo, da je nemško orožje boljše kakor angleško. Nemška oborožitev je mogočnejša kakor britanska. Ako bi se Churchill drznil uresničiti svojo grožnjo, bo naletel na nad vse pripravljeno Nemčijo ln bo prav kmalu spoznal, kateri izmed obeh vojnih taborov bo nosil strahotnejše posledice. Po poslednjem Churchillovem govoru ni besed, s katerimi bi bilo mogoče v zadostni meri označiti zločinske sovražne načrte. Nemčija sprejema Churchillovo grožnjo na znanje, toda sadist v Londonu naj ve, da bo nemško maščevanje doseglo njega in njegov narod. (Piccolo.)
Omejevanje prehrane v Angliji
Stockholm, 13. maja. d. Iz Londona javljajo, da je britanski oskrbovalni minister lord Woolton včeraj v lordski zbornici sporočil, da bo ponovno znatno skrčen jedilni list po vseh gostilnah in restavracijah v Angliji. Počenši s 1. junijem bodo smeli te vrste obrati servi rati obede z največ tremi Jedili. Minister Woolton je tudi potrdil, da bodo s 1. junijem maksimirane cene po gostinskih obratih in bo stal enoten obed 5 šilingov.
Ženske v ameriški
protiletalski zaščiti
Lizbona, 13. maja. d. Po informacijah iz Washingtona je ameriški senat včeraj z 38 glasovi proti 27 sprejel zakon o organizaciji nekakšne ženske armade v Zedinjenih državah. Ta zakon, ki je bil deležen ostre kritike in dolgotrajnih debat v javnosti in tisku, določa osnovanje posebnega ženskega prostovoljskega vojaškega oddelka, ki bi Itel kakih 150.000 članic. Ta ženski prostovoljski zbor naj bi se lzvežbal posebno ▼ signalni službi v okviru splošne protiletalske zaščite.
Turška prizadevanja za ohranitev
nevtralnosti
„Pester Lloyd" o položaju Turčije v sedanji Sazi vojne
Budimpešta, 13. maja. Posebni poročevar tee madžarskega ofioioznega glasila »Pester Lloyd« v Carigradu objavlja o položaju Turčije v sedanji fazi vojne naslednje zanimive podrobnosti:
Razumljivo je, da si skušajo biti v sovražnem taboru na jasnem glede smeri bližnjih nemških udarcev, tem bolj, ker uradna poročila iz Berlina mnogo govore
0	presenečenjih, ki so bila tudi doslej tako značilna za vse nemške vojne podvige.
Ne glede na vsa ta ugibanja je izven dvoma, da bo glavna teža usodne spomladanske ofenzive v tem letu pritiskala na največjega celinskega sovražnika nove Evrope, na Sovjetsko zvezo. Izven dvoma je, da nas le še nekaj tednov loči od začetka velikega dvoboja, ki se bo začel proti koncu maja ali v začetku junija
Spričo tega se zdi samo po sebi umevno, da bo bližnji nemški siunek proti Kavkazu močno pretresel tudi ves varnostni sistem Bližnjega vzhoda. Zato je Turčija zopet v ospredju zanimanja.
Turčija se je doslej skozi vse faze vojne srečno prebila, odločno vztrajajoč na svojem dosedanjem stališču nevmešavanja v vojno za interese drugih. Gotovo je, da je bila turška politika dovolj spretna, da je mogla državi zagotoviti mir. Pri tem seveda niso bile brez pomena sedanje oblike tega prizadevanja. DovOlj je. ako opozorimo na dva značilna primera turškega zavarovanja, ko se' je vojna bližala turškim mejam: na bolgarsko-tursko izjavo o nenapta-danju dne 17. februarja L 1941, ki je tvorila diplomatsko osnovo za nagle uspehe osnega orožja v balkanski vojni, ki se ie začek nekaj tednov nato; na nemško-turško prijateljsko pogodbo z dne 18. junija
1	1941, kateri je samo čez nekaj dni sledila nemška ofenziva proti Rusiji z dne 22. junija istega leta Tako vidimo, da je tudi v tem drugem razdobju nemške vojne na jugovzhodu in vzhodu pomenil nemsko-tur-ški sporazum za Nemčijo dragoceno vojaško in gospodarsko zavarovanje boka.
Se vedno in še v večji meri kakor dodici pa se ob robu turškega državnega ozemHa in na interesnem področju turške države pripravljajo velike vojaške operacije. Gotovo ni preuranjeno trditi, da simemo tudi to pot, ob začetku tretjega razdobja vojnih operacij, ki obeta biti še hujše in resnejše kakor oba dosedanja, pričakovati neposredno reakcijo ali manifestacijo iz Ankare. Bolgarsiko-turška izjava in nemško-turška prijateljska pogodba sta pomenili za svet presenečenje, za turške državnike P« sta predstavljali samo nujno posledico premočrtne zunanje politike. Nastali nista pod nikakim diplomatskim ali vojaškim pr.ti-skom, kajti znano je, da takšna irod^tvta pri Turkih ne vodijo do uspeha, kak.«- -e to spoznal Stalin jeseni 1. 1939, ko je Sara-dzoglu zapustil Moskvo in v nasprotju z ruskimi željami sklenil tedaj zavezniško pogodbo z Anglijo in Francijo. Dejstvo je,
Hitler kot vojskovodja
Ob drugi obletnici bojev na zapadnem bojišču so nemški listi opozorili na zmagovite pohode nemških oboroženih sil in na genijalnost Hitlerjevih strateških načrtov. »Völkischer Beobachter« je objavil v zvezi s tem izredno zanimiv članek, ki ga agencija »Dienst aus Deutschland« označuje kot najbolj poklican komentar k nekaterim novejšim Hitlerjevim vojaškim izjavam. Članek je spisal šef zgodovinskega urada v nemškem vrhovnem poveljništvu polkovnik generalnega štaba Walter Scherf. Pisec piše med drugim:
Dne 2. avgusta 1. 1934 je Hitler, ko je prevzel oblast državnega poglavarja, prevzel tudi vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil in je s tem izvršil po ustavi določeno dejanje. Nihče nI mogel tedaj slutiti, kakšen vpliv bo izvrševal na tem področju, ki je po tradiciji prihranjeno samo vojakom, toda Hitler ni nikdar prevzel nobene funkcije samo po imenu. Dobro je vedel, da ne bo mogel izvršiti svojih nalog, ako se bo omejil samo na politično področje. V začetku je med njim in oboroženimi silami še vmesni organ, vojno ministrstvo, ki je delalo po svojih smernicah in dejansko izvrševalno oblast, ko pa so se nevarnosti za Nemčijo povečale, je Hitler uvidel potrebo, da mora imeti neposredno večji vpliv na oborožene sile in da mora zato njihov ustroj in učinkovitost prilagoditi svojim političnim načrtom. Njegova odločitev izza februarja L 1938., da prevzame osebno poveljstvo nad oboroženimi silami, je bila potemtakem neizogibna in ni izvirala iz kake ambicije, temveč iz zavesti lastnega poslanstva in lastne odgovornosti. Samo nekateri so mogli tedaj te zveze in povezanosti prav razumeti. Javno mnenje je tedaj še malo vedelo o vsem, kar je Hitler že storil za ojačenje vojske.
Ko je 20. aprila 1. 1939^naršal Reichenau označil Hitlerja kot »ministra, vojaka tretje Nemčije«, poudarjajoč, da pooseblja na idealen način državnika in vojskovodjo, je to vzbudilo presenečenje. Nihče ne bi bil mogel Hitlerju ničesar očitati kot državniku. Njegovi politični uspehi so govorili jasno. Drugače pa se je zdelo glede njegove kariere od vojaka do vojskovodje. To je bilo v nasprotju z vsemi tradicionalnimi načeli in ni bilo za vsakogar razumljivo.
Zmage v vojni, ki je izbruhnila, pa so to miselnost polagoma spremenile. Ko je maršal Gdring 20. maja 1. 1940 govoril o vojaškem položaju in je opozoril na genijalno strategijo Hitlerja, so njegove besede naletele na navdušen odmev, vendar pa so bili tudi tedaj še skeptiki, ki so govorili o bi-zantinizmu celo tedaj, ko so nemški listi sredi zmagovite vojne, proslavljajoč rojstni dan Hitlerja, poveličevali v njem tudi vojskovodjo. Niti ogromni uspehi v vojni na vzhodu niso povsem potisnili v ozadje skeptičnih pripomb, zlasti pri voditeljih, ld so si po tradiciji ustvarili fiksne ideje o vo-jevanju in zato niso še mogli verjeti v per-sonificirani pojav Adolfa Hitlerja kot vojskovodje. Vsi ti skeptiki so bili še vedno pripravljeni priznati Hitlerju samo sposobnost osredotočenja vseh narodnih sil za vodstvo vojne, toda vojskovodja je po njih mnenju nekaj čisto drugega. Nanje je morda vplivalo tudi dejstvo, da v zgodovini ni primerov, da bi načrte velikih bitk izdelali (državniki, temveč možje kakor n. pr. Hin-denburg, Moltke, Luddendorf, ki so prišli y zgodovino kot pravi vojskovodje, čeprav
i da se tirreko-sovjetski odnosi odtlej niso več prav zbodjšali Lahko rečemo, da tvorijo ugibanja o bližnjih dogodkih predmet trenutnih diplomatskih sitikov in posvetovanj turške vlade. Bližnji dogodki gotovo ne bodo našli turškega državnega vodstva nepripravljenega, v kolikor ni po diouoroal-ski poti celo neposredno udeleženo pri pripravi teh dogodkov. Generalni tajnik v turškem zunanjem ministrstvu Nu man Mene-menzoglu je pred dnevi na neki informativni konferenci s turškimi novinarji, ki so se jt udeležili tudi predsednik vlade, zunanji in trgovinski minister, značilno govori »rt veliki temeljni črti vladne pol;*;ke glede na dogodke, ki so že v razvoju Ln ki bodo v kratkem sledili«. Vsekakor ni brez noni ena, da je ta turški državnik govoril na tej konferenci o dosedanji tem^jni črti turške zunanje politike tudi glede na bližnje dogodke, o katerih se mnogo ugiba.
Temeljna poteza turške zunanie politike, pri kateri ankars£a vlada uspešno vztraja z vsemi sredstvi državniške nmMnosti, je bila in je še vedno ohranitev m jo. Le v siuadu s temi težnjami je mogoče pričakovati nadaljnje zadržanje Turči e glede na dogodke, ki jih bo prinesla bližnja pomladanska ofenziva. Morda bi turško miroljubno politiko lahko še natančneje takole označili: Turška zemlja ne sme postati vojno področje, turške pogodbe pa bodo ostale dobesedno v veljavi, a turški vojak >e oo boril samo za obrambo svoje domovine. Se\ eda je v tem okviiu za turško v'ado konkttno dovolj možnosti prožne politike v vseh zunanjepolitičnih odločitvah kj so važne ali odločilne za sedanji ali nadaljnji potek vojne. Kakšne bi mogle biti te odločitve. bi se dalo sklepati po nekatarih znakih. Tako se zdi, da je turška izbira med Turčijo in Sovjetsko zvezo načelno padla že 22. junija lanskega leta. Odnosi med Ankaro in Moskvo se od tedaj niso zboljša-li Proces v Ankari je medsebojno nezaupanje še povečal, zlasti po izpadih sovjetskega lista na turški naslov. Zdi se torej izven dvoma, da gleda ankarska vlada z jasnim pogledom iin odločnimi sklepi bližnjim dogodkom nasproti, kakor je to storila tudi v preteklosti. (Pester Lloyd.)
Poslanik Riccardi v avdienci pri kralju Borisu
Sofija, 13. maja s. Včeraj popoldne je kralj Boris sprejel v avdijenci italijanskega poslanika Riccardija, s katerim je imel dolg in prisrčen razgovor. Poslanik Riccardi je nato obiskal sofijsko okolico, staro znamenito cerkev v Bojani in katedralo Aleksandra Nevskega.
Sofijski listi poudarjajo v svojih komentarjih o obisku fašističnega poslanika svoje zadovoljstvo nad vedno bolj intimnim razvojem političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med Italijo in Bolgarijo.
niso bili šefi generalnega štaba Vsem tem ljudem se je skratka zdelo nemogoče, da bi si nekdo pridobil strateško sposobnost brez dolgoletnega sistematskega dela in študija v generalnem štabu.
Kdor pa je imel srečo videti Hitlerja pri delu na vojaškem področju, prav dobro ve, da je njegova vzgoja tudi na tem področju izven razprave.
Njegov genij odločilno in radikalno vpliva na načrte različnih vojen, bodisi v organizacijskem kakor tudi v taktično operativnem smislu, tik pred izvršitvijo. Res je sicier, da stoje Hitlerju ob strani sposobni generali, ki jim sovražnik ne more postaviti nasproti nobenega enakega Sam Hitler jih je javno večkrat pohvalil. Vendar so trenutki, ko se je treba odločiti za nagle sklepe, kl zahtevajo tehnično sposobnost in ki jih ni mogoče prepustiti drugim. Tedaj se izkaže oseba vojskovodje. Tak primer se je pripetil decembra lanskega leta, ko je prezgodaj nastopila ruska zima, ld je zalotila nemške čete pred Moskvo in ustvarila za nas izredno kritičen položaj. Stalin je tedaj brez ozira na žrtve in izkoriščajoč prednosti zime poslal svoje horde v boj proti nemškim bojnim črtam. Večkrat je nastalo vprašanje, ali se bodo mogle naše čete uspešno upirati proti tem sovražnim izpadom, izvršenim tu in tam na ogromnem bojišču. Ali ne bi bilo morda bolje umakniti se in skrajšati na ta način tudi prometne zveze za dobave. Vizija Napoleonove usode 1. 1812. se je pojavljala kot strašilo, ki je paralizzalo poveljništva čet.
Tedaj je Hitler prevzel vajeti poveljstva v svoje roke še bolj odločno kakor prej. Nihče ga ni videl tako odločnega kakor one dni, nikdar ni bil njegov duh tako delaven kakor tedaj. Boj na nož in odpor do skrajnih mej možnosti, je bilo njegovo povelje. Mobilizacija vseh mogočih virov je bilo vprašanje, s katerim se je pečal dan in noč. čim si je ustvaril jasno sliko o položaju, je takoj mislil na to, kako bi zlomil voljo sovražnika. Zavedal se je žrtev svojih čet, vedel pa je tudi, da bo mogel svojim vojakom prihraniti katastrofo samo, ako bo njegova volja izvedena brez ugovorov. Uspeh je pokazal, da je imel prav. Poudarjajoč, da bo prestal zimsko kampanjo samo oni, ki bo imel trdnejše živce, ni s tem mislil le na nevaren in smrtonosen umik, ld ga je bilo treba preprečiti, temveč tudi na obnovo operacij v tem letu. (Popolo di Trieste.)
Zaplemba premoženja gospe Lupescu
Bukarešta, 13. maja. d. Apelacijsko sodišče v Bukarešti je obsodilo brata ge. Elene Lupescu, Konstantina Lupescuja, da mora državi vrniti več milijonov lejev, kl jih je prejel od svoje sestre. Kot tožitelj je pred sodiščem nastopil rumunskl min. predsednik general Antonescu kot zastopnik rumunske države. Obtožba je bila izrečena na osnovi lani uveljavljenih zakonov, s katerimi je bilo vse premoženje ge. Elene Lupescu zaseženo v korist rumunske države.
Rekvizicije v Kanadi
Stockholm, 13. maja s. »Evening Standard« je objavil vest ie Montreals, da namerava kanadska vlada v najkrajšem času rekvirirati polovico motornih vozil, ki so sedaj v prometu in jih preurediti za vojaško prevozno služba
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XI. Armadnega Zbora
glede na Razglas z dne 24. aprila 1942-XX
dajeta na znanje:
Sedmega t. m. je nekaj komunistov ugrabilo v kraju Veliki	neko slovensko ženo, katera je bila pozneje najdena ubita.
Zvečer 10. maja t L so ubili drugI teroristi v bližini Jablan z revolversklml streli nekega Slovenca, fed se je branil, da bi jim pomagaL
Ker je potekel določeni čas, ne da M se našli povzročitelji zgoraj omenjenih zločinov, je bila v smislu določil Razglasa z dne 24. aprila t. L odrejena ustrelitev 2 oseb, ld so zanesljivo krive terorističnega ln komunističnega udejstvovanja.
Ustreljeni sta bili danes ob &S0 uri.
Ljubljana, dne 13. maja 1042-XX.
General Poveljnik Visoki komisar XL Armadnega zbora za Ljublj. pokrajino Mario Robotti	Emilio Grazioli
Nagrada za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelili zakoncema Jožefu m Mariji Pen ca iz Gornjega Vrhpolja št. 26. občina St Jernej, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
Poset v dijaških domovih
Zaupnik vseučiliške organizacije v Ljubljani je kot odposlanec Visokega komisarja za nadzorstvo nad dijaškimi domovi v Ljubljani posetil pretekle dni Jegličev akademski dom, Dom visokošolk in Akademski kolegij. Po sprejemu, ki so mu ga priredili predsedniki upravnih odborov, 31 je ogledal sobe, določene za bivanje dijakov, higiensko-zdravstvene naprave, učne dvorane in jedilnice. Po vsakem posetu je izrazil ravnateljem domov, ki dajejo vse-učiliškim dijakom v Ljubljani gostoljubno streho in zasluženo pomoč, svoje zadovoljstvo in zagotovil, da se bo pri italijanskih oblastvih zavzel za to, da se še poveča njih pomožno delo v korist manj imovitim vseučiliščnikom.
Seja upravnega sveta
Akademskega doma
Dne 12. t. m. je zaupnik ljubljanske vseučiliške organizacije prisostvoval seji upravnega sveta zadruge Akademski dom, ki se je vršila pod predsedstvom prof. Josipa Ovseneka na Miklošičevi c. št. 5.
Upravni svet se je spomnil pokojnega profesorja Tornea in dijaka Franca župca, ki je bil divjaško umorjen dne 16. marca, ter prešel nato k razpravi o raznih denarnih vprašanjih, ki se tičejo poslovanja dijaškega doma, kjer prebiva brezplačno 19 vseučiliščnikov raznih fakultet, izbranih med najpridnejšimi in najpotrebnejšimi.
Predsednik upravnega sveta je pozval zaupnika ljubljanske vseučiliške organizacije, naj sporoči njegov pozdrav in pozdrav drugih članov uprave Visokemu komisarju in Zveznemu tajniku. Nato je orisal naloge in smotre, ki si jih je zadruga postavila v korist dijakov ter prosil, naj sa vseučillška organizacija zanima da bo akademski dom v poloažju, da lahko častno vrši svojo dobrodelno pomožno delovanje. Odposlanec je zagotovil, upravni svet svoje vsestranske podpore na Visokem ko-misarijatu v svrho takojšnje rešitve omenjenih predlogov.
Opozorilo glede dupfikatov živilskih nakaznic
Po odredbi Visokega Komisarja se sme izdati duplikat živilske nakaznice samo, če isto uniči višja sila (n. pr. požar) ln to ugotovi oblast ob priliki nesreče.
Prošnje za izdajo duplikata se v nobenem slučaju ne sme poslati na Prevod naravnost, temveč le preko pristojnega občinskega preskrbovalnega urada.
Vojna na morju
Berlin, 13. maja d. S piristojne nemške vojaške strani objavljajo, da so v zasledovanju sovražnikovih oskrbovalnih ladij osne podmornice prodrle v reko Sv. Lovrenca v Kanadi, kjer so potopile 6000-tonski ameriški paroik, najnenjen v Montreal s tovorom jute.
Nadalje javljajo, da sta trgovski ladji, ki sta bili z ameriške strani označeni kot potopljeni ob vzhodni ameriški obali, ameriška 9000-tonska tovorna ladja in 5000ton-ski norveški parnik, ki je plul pod ameriško zastavo.
Berlin, 13. maja d. S pristojnega mesta javljajo, da je bil ob vzhodni obaili Zedinjenih držav torpediran in potopljen nizozemski trgovski parnik s 4800 tonami, ki je od vstopa Zedinjenih držav v vojno plul pod ameriško zastavo. Nekaj preživelih öla-nov posadke se je rešilo v neko luko n« ameriški obali
Buertos Aires, 13. maja a Mornariško ministrstvo Zedinjenih držav objavlja, da sta bili na Atlantiku torpedinami norveška ladja srednje tonaže in panamska ladja večje tonaže.
Berlin, 13. maja d. S pristojne nemške vojaške strani objavljajo, da je sovražnik od prič etika sedanje vojne pa do zadnje nedelje v sestavu svojega trgovskega brodovja izgubil že 3.5 milijona tw. reg. ton petrolejskih ladij, ki so Jih uničile deloma nemške podmornice, deloma pa nemško letalstvo. Od pričetka operacij nemških podmornic proti ameriškim obalam, namreč od srede januarja dalje, je bilo samo na tamkajšnjem vojnem področju potopljenih 105 petrolejskih ladij s skupaj 854.100 br. reg. tonami
Stockholm, 13. maja d. Iz Göteborga javljajo, da so se tamkaj izkrcali trije člani posadke švedskega trgovskega parnik« »Ruth« (5970 ton), ki so ga napadla m potopila britanska letala, fco je pitni s tovorom premoga iz Rotterdams proti Gote-borgu.
Obnovite naročnino!
Tipizirano tekstilno
Na nedavnem 'zasedanju korparacije za oblačilno stroko je bil, kakor poročajo iz Rima. sprejet sklep, po katerem se spričo sedanje proizvodnje in potrošnje tekstilnega blaga in glede na izvajanja pristojnih organov smatra za umestno, da se tekstilna proizvodnja v čim krajšem času v celoti standardizira. Pristojni korporativni organi 90 bili poevani, naj v sodelovanju ponovno preizkusijo kakovost standardnih izdelkov, ker je treba potrošnikom nuditi samo tako tekstilno blago, ki je trpežno in se obenan prodaja po primerni ceni. Le s kakovostnim blagom je mogoče izogniti se deklasiranju standardnih tekstilnih izdelkov. Prav tako je treba najt* še nadalje možnosti za znižanje produkcijskih stroškov in za boljše izkoriščanje razpoložljivih obratov in delovnih moči. Verjetno je, da bo na podlagi gornjega sklepa korpo-racije za oblačilno stroko prišlo do združitve posameznih obratov, ker ni v skladu s potrebo štednje, da bi bili zaposleni vsi obrati in H le deloma Proizvodnjo bo pač treba koncentrirati v tehnično bolj sposobnih obratih. Sicer pa je po gornjem sklepu nameravano nadaljnje zboljšanje kakovosti standardnih tekstilnih izdelkov. Enaki ukrepi so predvideni tudi na področju čevljarske industrije.
Istočasno poročajo, da so bile izdane načelne odredbe glede enotnih maksimalnih pribitkov v tekstilni trgovini. Te odredbe strogo ločijo veletrgovine od detajlne trgovine. Maksimalni pribitki v detajlni trgovini so različno določeni za tkanine, perilo, pletenino in nogavice (razen svilenih) in posebej za ostalo tekstilno blago. Za blago prve skupene so določeni manjši pribitki v krajih, ki imajo manj kakor 40.000 prebivalcev, in višji za ostale kraje. Pri mešanih bombažnih tkaninah znaša n. pr. ta pribitek 35 odnosno 45°/», pri mešanih volnenih tkaninah in telesnem perilu 41 odnosno 51*/«, pri pleteninah 31.5 odnosno 41% itd. Pri ostalem tekstilnem blagu so določen® trije različni pribitki, in sicer najnižji pribitki v krajih do 10.000 prebivalcev. srednja prebitki za mesta od 10.000 do 100.000 prebivalcev in višji pribitki za velemesta. Tako smejo znašati pribitki pri moških* konfekdorinatih znašati največ 45. 60 odnosno 70%, pri ostalih oblačilnih predmefli pa 40. 50 odnosno 55%. V teh pribitkih so vpoštevani vsi stroški maloprodaj alca.
Maksimalne cene za vino
Včeral smo objavili vsebino uredbe Visokega komisarja o maksimalnih cenah za vino. ki predvideva maksimalne cene za posamezne vrste navadnih in specialnih vin in oribrtke v gostinskih obratih.
Za navadno vino. ki se prodaja 1® sodov, znaša v Ljubljani osnovna cena, v kateri so vpoštevane vse javne davščine, 6.50 lire za Fter. K tej ceni smelo gostinski obrati IV. kategorije pribiti 50%. tako da znaša cena 9.75 lire za liter, v gostinskih obratih m. kategorije znaša pri pribitku 60% cena 10.40 lire, v gostinskih obratih II. kategorije pri pribitku 80% 11.70 lire, v gostinskih obratfb T. kategoriie s pribitkom 90% pa 12.35 Mre. Ce vs^buie tako navadno vino več kot 10% alkoholnih stopenj, znaša nrib!+ek na osnovno ceno 0.25 lire za vsako alkoholno stopnjo, tako da znaša prodalna cena ta.ke*ra navadne«'* v*na. ki ima 11 stordii alkohola, v obratih TV. ka-tftporMe 10.09 1+re, v o>"-atih TTI. kategoriie 10.80 lire. v obratih II. kategoriie 12.15 lire tn v Obratih I. kategoriie 12.83 lire.
M<=d specialna vina treMe vrste sta ušvrčena sortni cviček in domača črnina. Osnovna cena teca vina nri prodaji lz soda znaša v LlubManl 7.20 lire za liter. S nribtkom gostinskega obrata t>a znaša cena v gostinskem obra+u IV. kategorije 10.80 lire. v obratu ttt kategoriie 11.52 lire, n. kategorije Ì2.W5 lire. I. kategorije 13.65 lire in v obratih kategorije ekstra 1584
Med vina TT. vts+p 1e od domagfti Vn uvrščena modra franktaja, kl stane s pribitkom v obratu TV. kategorije 12.08 lire. in. kategoriie 12.88 Ure. TI. kategorije 14.49 lire, I. kategoriie 15.30 lire in kate-gnrilo ekstra 17.71 lire.
Med vina T. vrste spadalo od rlnrnafih vin traminec, silvane«, rizling, rdeči bur-gundec, kabernet ta Portugalka. Osnovna cena za ta vina znaša v Ljubljani 8.90 lire. maksimalna prodajna cena v gostinskih obratih TV. kategoriie pa znaša 13.35 lire v obratih TTI kategoriie 14.24 lire. TI. kategorije 16.02 lire. I kategorije 16.91 l"«re ln kategoriie ekstra 19.78 lire.
V vrsto vin destra z osnovno ceno 9.50 lire pa so končno uvrščeni beli bnrgundec. rulandec ta renski rizling domaČe proizvodnje, tako v^no ekstra stane v gostinskih obra+ih TV. kategoriie 14.25 lire. v obratih nT. kategoriie 15.20 lire. n. kategorije 17.10 lire. I. kategorije 18.05 lire ln kategorije ekstra 20.90 lire.
Gospodarske vesti
= Uspeh akcije pro« špekulaciji z delnicami. Kakor je znano, so bili zaradi špekulacije z delnicami na italijanskih borzah lani v jeseni izdani ukrepi z namenom, da se preprečijo spekulatlvni nakupi delnic ln da se tečaji delnic, kl so prekomerno narasli, zopet potisnejo navzdol. Med temi ukrepi je bila zlasti sprememba navadnih delnic v imenske delnice m uvedba posebnega davka na tečajne dobičke pri delnicah. Kakor smo že poročali, je bil 3. t. m. na predlog Du ce ja sprejet v ministrskem svetu zakonski dekret, po katerem so izredni dobički, ld Izvirajo lz sedanjega vojnega stanja vezani ln jih morajo podjetja vložiti v posebne 3% državne obveznice, ki se glasijo na ime in se ne morejo prodati. V zvezi z uspešno emisijo blagajniških bonov ta ukrep ne daje samo jamstva za rešitev vojno finančnih nalog, temveč Ima tudi namen, absorbirati aiatna sredstva, ki danes iščejo na denarnem in kapitalnem trgu naložb tn motijo normalno kroženje kapitala. Italijanske borze so tudi v tem smislu reagirale ln danes se lahko reče, da je nezdravo dviganje tečajev delnic ne samo ustavljeno, temveč so tečaji zopet potisnjeni navzdol na normalno višino. Indeks tečajev delnic na milanski borzi, ld se je v jeseni lanskega leta pred uvedbo imenskih delnic povzpel na 450, jo- do 1. maja nazadoval na 330, po objavi sklepov ministrskega sveta z dne 3. t m. pa je na-
dalje popustil na 312. Te številke kažejo, da so z uspešnimi ukrepi odstranjene nezdrave razmere, ki so se pojavile na tržišču z delnicami.
= Opozorilo glede duplikatov živilskih nakaznic. Po odredbi Visokega komisarja » se sme izdati duplikat živilske nakaznice samo, če nakaznico uniči višja Sila (na primer požar) in to ugotovi oblast ob priliki nesreče. Prošnje za izdajo duplikata se v nobenem primeru ne sme poslati na Prevod, naravnost, temveč le preko pristojnega občinskega preskrbovalnega urada
= Trdo delo kmeta. Institut za nrouče-vanje kmetiiskih obratov, ki 1e priključen univerzi v Göttin genu v Nemčiji, je objavil rezultate ugotovitev glede storitve in zaposlenosti kmetov. Na podlaari dnevnih vpisov pri večlem številu kmečkih družin o zaposlitvi pri posameznih delih v času od 1. mala do 1. novembra lanskega leta je institut ugotovil, da je znašala v tem času povprečna tedenska zaposlitev kmeta skupal z odraslimi člani rodbine 78.8 ur na teden, pri čemer odpade povprečno na kmeta samega 80.5 ure. na kmetico 819 ure in na družinske člane 76.3 ure. Posamezni kmetje so Imeli zabeleženega tedenskega dela tudi 90 in več ur. to je 13 do 14 ur na dan. V času spravljanja letine pa je bilo zabeleženo, da so kmetie delali tudi po 100 ur na teden. Pri majhnih ln srednjih kmetih so tudi žene v znatnem obsegu zaposlene pri poljskih delih, na katere odpade 27.5% celotne zaposlitve, 23.5 pa odpade na delo v hlevu, tako da je kmetica povprečno le do polovice zaposlena pri delu v hiši in v vrtu.
= Švicarska zunania trgovina. Po uradni statistiki je znašal letos v I. četrtletju švicarski uvoz 461 milijonov frankov (preišnje leto 4*7), izvoz pa 353 milijonov frankov (326). Vrednost uvoza kakor tudi izvoza se je dvignila za 8 odnosno 3%. O snremembah zunanje trgovine pa nam te številke ne kažeio prave slike, ker so se v primeri z lanskim letom cene znatno dvignile, tako pri izvozu in uvozu. Švicarski listi poudarjajo, da je znašal v prvem četrtletju uvoz le 8^.580 vagonov nasproti 122.400. 209.465 in 170.265 vagonom v istem četrtletju prejšnfh treh let. Izvoz pa je nazadoval na 86*0 vagonov nasproti 15.035. 11.350 in 15.600 vagonom v istem razdobju preišnjih treh let. Uvoz se je torej po koli črni nasproti langem« letn zmanjšal za 32%, tzvoz pa za 42.5%. Letos je bila trgovinska bianca v prvem četrtletni pasivna za 108 mili ionov frankov nasproti 121 milijonov v pre išniem letu ln 283 miliHcnom v prvem četrti et iu 1940. ko je uvoz surovin na zalogo izredno narasel, v prvem četrtletji 1939 pa 1e znašala pasivnost le 69 milijonov frankov.
— Komunalne obveznic« bivSe dežele Kranjske. V Nemčiji, zlasti na Dunaiu so še v prometu 4 in pol % komunalne obveznice bivše dežele Kranjske. k8 notirajo tudi na dunajski borzi. Sedaj objavljajo nemški listi obvestilo Hipotekarne banke jugo-slovenskih hranilnic v Ljubljani, da so bile te obveznice odpovedane za 1. julil 1941. Obračunski tečaj pri vrrovčenju znaša 100 kron = 25 din = 9.50 lire = 1.25 marke. Se preostale obveznice v Nemčiji bodo denarni zavodi poslali Hipotekami banki v Ljubljano, nakar bo ustrezaloč? znesek nakazan preko nemško-italiianskega klirin-ga. Notlranje teh obveznic na dunajski borzi je bilo ustavljeno.
= Naloge dunajskega finančnega trga v jugovzhodni Evropi. Pred dnevi smo poročali, da je nemška državna finančna družba VTAG oi stopila zavodu Deutsche Bank del svojega paketa delnic dunajskega zavoda Kreditanstalt-Bankverein, tako da ima sedaj Deutsche Bank 51% delnic dunajskega zavoda, finančna družba VTAG pa 26%, vendar bo to preostalo udeležbo odstopila primernim osebam avstrijskega gospodarstva. V tej zvezi poročajo nadalje z Dunaja, da so bile izvedene še druge pomembne transakcije. Tako je zavod Deutsche Bank odstopil zavodu Kreditanstalt-Bankverein manjšinsko udeležbo pri Kreditni banki v Sofiji in pri rumunskem zavodu Banca Commerciala Romana v Bukarešti. Pri teh dveh zavodih ima zavod Deutsche Bank še vedno večino, dunajski zavod Kreditanstalt Bankverein pa ima sedaj z nakupom manjšinskega paketa močno bančno zvezo v dveh balkanskih državah. Nadalje poročajo, da bo zavod Deutsche Bank odstopil dunajskemu zavodu tudi del svoje udeležbe pri Češki Union banki, tako da bo okrepljena finančna pozicija dunajskega zavoda v srednji in jugovzhodni Evropi. V Srbiji in HrvatsSd ima, kakor znano, dunajski zavod že od prej udeležbo pri Bančnem društvu v Beogradu in Bančnem društvu za Hrvatsko v Zagrebu.
= Združitev v bolgarskem zadružništvu.
Iz Sofije poročajo, da sta se ziružili največji dve bolgarski zvezi posojilnic (ljudskih bank), in sicer Zveza popularnih bank in Zveza zadružnih ljudskih bank. Prva zveza ima včlanjenih 250 zadružnih bank (posojilnic), druga pa 120 zadružnih bank in 81 kolektivnih članic. Nova zveza bo imela skupaj s članicami 1.5 milijarde levov lastnih sredstev in 5 milijard levov hranilnih vlog.
Atentatorski proces v Ankari
Carigrad, 13. maja. d. Danes se je v Ankari nadaljeval proces proti atentatorjem na nemškega veleposlanika Papena. Državni tožilec je ob tej priliki prečital razširjeno obtožnico. V glavnem se bo obravnavalo novo obtežilno gradivo, ki izpričuje sodelovanje sovjetskega soobtoženca Pavlova z ostalimi sokrivci atentata.
Proti angleške demonstracije v Marseilleu
Vichy, 13. maja. d. V ponedeljek ponoči je po glavnfh ulicah Marseillea večtisoč-glava množica protestirala proti britanskemu napadu na Madagaskar. Demonstranti so nosili protiangleške napise in lepake s Churchill ovimi karikaturami. Demonstranti so neprestano vzklikali proti Angliji. Enake protibritanske demonstracije so se vrSile tudi po drugih francoskih mestih.
Za blokado plač in mezd v Zedinjenih državah
Rim, 13. maja s. Severnoameriški komisar za cene Ff enderson je izjavil novinarjem, da je Roosevelt svetoval, naj bfofcm vse plače m mezde, da bi se tako še bolj zmanjšal« nevarnost inflacije.
Krilati skladatelji
Kadar se zbudimo zgodaj zjutraj, ko se komaj svita, že poslušamo prijazni koncert krilatih pevcev. In zvečer, ko nas morda pot povede na izprehod med travnike ali gaje, jih spet z zadovoljstvom poslušamo. Že dolgo je znano, da prepeva vsak ptičji rod ob natančno določeni uri. O tem je znanstvenik Scheer pravkar objavil zanimive ugotovitve. Dognal je, da začno različni pevci istega rodu — zlasti kosi — zjutraj prepevati natančno v istem času in navadno vselej ob enaki dnevni svetlobi. Pri ščinkavcih in škorcih poslušalec skoraj ne more razlikovati posameznih ptičev po glasu, ker se njihov koncert prične po navadi do pike natančno v isti minuti.
Ptičeslovci so seveda že na različne načine poizkušali dognati muzikalnost ptičev, vendar je doslej še niso mogli določneje opisati. Uspeh teh raziskovanj je pravkar objavil dr. Knecht v poročilih prirodoslov-■ega društva v Frankfurtu. Zaključil je. da nobeno živo bitie, niti človek sam, ne zmore glasu, ki bi bil zmožen takšnih mo-dulacij in tolikšne nadarjenosti za izvirno skladateljstvo kakor ptiči. Kos spreminja svoj napev docela po svoje, preobrača melodijo, jo podaljšuje ali krajša, punktira ali prekinja, izpreminja tempo in barvo glasu, si izposoja in izboljšuje posamezne motive, ki so jih delno uporabili že nekateri najznamenitejši skladatelji. Izkrat-ka, črni kos z žoltim kljunom je skladatelj, da mu ni para. Seveda pa nahajamo tudi med krilatimi pevci različne tiče, kar se tiče dobrega in slabega sluha, dobrega in šibkega spomina. Dr. Knecht je pri svojih preizkušnjah odkril ptiče, ki znajo razlikovati kvarto, terco, sekundo, da celò če-trtinke in osminke. S tem je bil podan dokaz »absolutnega posluha«. Jožef Magnus Wehner je nekoč zapisal: Pesnitev je jezik bogov, glasba pa jeUih božanstva. Ali rečemo preveč, če imenujemo ptičje petje — slavospev tega sveta?
Prizori ob letalskem napadu na York
»Popolo d'Italia« poroča iz Stockhotaa: Pretekli ponedeljek se je v Stockholm vrnil neki švedski državljan, ki je preživel prve dni maja v Angliji ter je biil priča silovitega nemškega letalskega napada na angleško mesto York. Letalski napad na York je bil odrejen kot povračilo za napade angleškega letalstva na Ljubek in Rostock.
Šved pripoveduje:
Stanoval sem v najvišjem nadstropju hotela sredi mesta York. Id ima kakih 1Ò0.000 prebivalcev. Imel sem najlepšo priliko, opazovati s svojega okna siloviti nemški napad, ki se mi zdi, da je bal najstrahotnejši v zadnjem letu.. Ne glede na to, da luna še ni bila vzšla, je bila noč jasna in svetla. Nebo je bik» pokrito s tankimi oblaki, ki so jih z lahkoto prodirali močni snopi iz žarometov, zasledujoči napadalce. Bilo je seveda nemogoče razločevati nemška letala od angleških. Borba je trajala več kakor dve uri in ves ta čas se je slišalo tuljenje motorjev, streljanje strojnic ter globoke eksplozije padajočih bomb, pomešane s peklenskim truščem protiletalskih topov.
_j-^Mka ni bilo čuti znamenj za po-
plah. Zato prebivalci niso šli v zaklonišča, marveč so se sprehajali po cestah, nekateri so šli celo na strehe, da si ogledajo strahotni prizor. Najprej se je bil namreč raznesel glas, da gre za protiletalsko vajo velikega obsega, toda silne eksplozije in orjaški plameni so kmalu razpršili vsak dvom o značaju tega dogodka. Svetloba ( požarov je bila tako močna, da sta se oba zvonika gotske stolnice, zgrajene v letih 1200. do 1400., izredno razločno odražala od ozadja. Zdaj šele so začele pošastno tuliti sirene in trombe gasilcev. Več kakor dve uri so se ponavljali zaporedni valovi bombnikov, ki so metali po večini zažigalne bombe, nekateri pa so imeli nalogo, razbiti industrijska središča v Yorku ter so spuščali na zemljo ogromne rušilne bombe. Polni dve uri je bil pogled na mesto kakor pogled na kako ognjeniško ozemlje, kjer je ravno izbruhnila zemeljska katastrofa. Nad mestom so se vlekle ogromne plasti črnega dima. ki so ga osvetljevali požari in žarometi.' Najvišji plameni so se dvigali iz predmestij, kjer so industrijska podjetja in ti požari so se širili, kolikor daleč je segal pogled.
Hazširjenje struge reke Mirne
Mokronog, 11. maja
Pred dobrim mesecem se je začelo zopet delo na regulaciji in razširitvi struge reke Mirne. 2e lansko jesen se je to tako obče-potrebno delo začelo na področju, ki spada pod mokronoško občino.
Vsakoletne poplave so uničile kmetovalcem skoro ves pridelek ob Mirni, ker je ob vsakem večjem deževju reka prestopila bregove. Tudi regulacija, ki jo je v enem delu njenega toka izvršila Mirenska vodna zadruga, ni mogla zadrževati poplav. Kmetovalci so bili zato prisiljeni, da so uporabljali svoja zemljišča ob reki le kot slabe travnike, ki so dajali slabo, kislo krmo.
Da so se dela na razširitvi struge pričela, je pripomogel Visoki komisarijat — hidrotehnični oddelek, ki je nakazal lansko leto precejšnjo vsoto. Delo se je pričelo pri mostu, ki veže mokronoško občino z vasjo in železniško postajo Pijavice. Lansko leto je bilo izvršeno le nekaj dela, letos pa se to nadaljuje. Dela se po novejšem načinu takih del. ki je mnogo cenejši od prejšnjega in seveda mnogo boljši. S temi obrambnimi nasipi in ureditvijo ter razširitvijo
struge Mirne bodo zemljišča ob njej skoro popolnoma obvarovana pred poplavami. Pri delu je zaposlenih vedno okoli 30 delavcev, ki jim je obenem tako omogočen dober zaslužek in marsökonvu tudi vzdrževanje njegove družine Vsak mesec se napravi ob ugodnem vremenu približno 100 m dela.
če bodo potrebni krediti na razpolago, bo regulacija hitro napredovala. Urediti pa bo treba seveda tudi še pritoke reke Mirne na tovarniški odtočni kanal, ki je že odprt, ker so tudi ti velika nadloga zemljišč okoli Mirne. V tej smeri je bil storjen prvi korak na sestanku zainteresiranih posestnikov okoli reke Mirne, kjer se je sestavil odbor, ki bo preskrbe! načrte in sredstva za izvedbo osuševanja in namakanja zemljišč v bližini Mirne in njenih pritokov, po možnosti v lastni režiji.
V dogleinem času bo treba misliti tudi na razširitev mostu pri Pijavicah čez Mirno, ker ovira odtok vode ob večjem navalu vode v strugi. Delo na razširitvi struge in napravi obrambnih nasipov bo brezplodno, če se most ne bo razširil, ker je zaradi mostu zelo oviran hiter odtok vode.
Nekaj za naše rejce kokoši
Odkod Napoleon?
Tu in tam, pravi rimski dopisnik frank-furtskega dnevnika, je bilo italijansko poreklo cesarja Napoleona v dvomu. Nekateri Francozi trdijo, da je cesar Napoleon
s sto j im genijem last francoskega naroda. Da je Korzika leto dni pred Napoleonovim rojstvom prišla v francosko posest, je brezpomembno v pozitivnem kakor v negativnem smislu. Odločilno je samo poreklo Napoleonovega rodu.
V državnem orhivu v Pisi, izvaja dopisnik, so zanimivi dokumenti, v katerih se obravnava poreklo rodu Buonaparte. »Giornale d'Italia« je nekaj takih dokumentov ponatisnil. Tu izhaja, da je rod Buonaparte, ki je bival na Korziki, veja stare toskanske plemenitaške družine iz Firenze. Bili so z uglednimi toskanskimi družinami v ožjih odnosa j ih. Bližnja sporočila izvirajo od Jožefa Buonaparta, Napoleonovega brata, ki je 1789 zaprosil pri velikem vojvodi toskanskem za dovoljenje, da bi smel nositi uniformo in znamenja svetoštefanskega reda. V ta namen je mcral dokazati pripadnost k toskanskemu plemstvu. Ze od pričetka fiorentinske republike so bili pripadniki rodu Buonaparte zelo ugledni v svojem domačem mestu, navaja Jožef. Bili so v krvnem sorodstvu s samimi uglednimi družinami: Albizzi, Alberti, Tornabuoni in podobnimi Bili so ghibellinsko usmerjeni in so zato morali z mnogimi drugim: deliti usodo, kakršne je bil deležen tudi Dante; zapustiti so morali Firenzo. Na ta način se je rodovina Buonaparte razdelila v več vej. Ena izmed teh je najprej prebivala v majhni republiki Sarzani, od tod pa se je preselila v Ajaccio rja Korziki. Povsod je imela ta rodovina najvišje zveze, tako tudi na Korziki O tem pričajo pisma genoveške republike, h kateri je Korzika pripadala vse do francoske zasedbe. Jožef Buonaparte, ki je moral dokazati plemenitaško pokolenje, da bi lahko bil član imenovanega svetoštefanskega reda, je zadovoljen ugotovil, da je tudi francoski kralj izrecno priznal plemenitaško pokolenje rodovine Buonaparte Svoj dokaz je Jožef strnil v izjavo: »Toskansko pokolenje rodovine Buonaparte in njeno potomstvo po Giovanniju Buonapartu, ki je bil pri glavnem sklepanju miru, katero je pripravil kardinal Latino, porok za flo-rentmsko republiko, je bilo v Firenzi vedno neoporečno.« Giovanni Buonaparte je torej sodeloval pri dogodku, ki je bil precej važen za zgodovino Firenze. Kardinal Latino je bil papežev poverjenik, ki je skušal leta 1280. napraviti konec medsebojnemu pokončevanju Guelfov in Ghibel-linov v Firenzi. On je dosegel mir v republiki, nakar je nova korporacija, sestoječa iz 14 plemenitaških zastopnikov — 8 Guelfov in 6 Ghibellinov — zavladala republiki. To je bila tista štirina j storica, ki se je imenovala »Buonomini«, ki pa je mogla samo dve leti ohraniti mir. nato so bili Ghibellini ponovno pregnani iz Firenze. In prav v teh ponovnih borbah in zasledovanjih je bila iz Firenze pregnana tudi rodovina Buonaparta, iz katere je pozneje na Korziki izšel veliki Napoleon.
živimo v časih, ko mora vsak posameznik skrbeti za to, da bo kaj za v lonec. Naše gospodinje imajo zdaj poleg rednih poslov še mnogo opravka z rejo zajcev ali kokoši. Mnoge so v teh zadevah manj vešče in jim bo zato malo strokovnega znanja o prehrani in odgoji piščancev, ki so dandanes živ inventar gospodinjstev, gotovo koristilo. O tem piše Jože Ahčan v 4. in 5. številki »Malega gospodarja«:
Pravilna prehrana, nega in čistota so temeljni pogoji za uspešno vzrejo piščancev. Najboljša hrana, ki jo nudimo piščancem, ne pomeni ničesar, ako so izpostavljeni nesnagi in nečistoči. Prav tako naj-idealneje urejeni hlevčki in popolna čistota ne zadoščajo za napredek piščancev, ako prehrana ni pravilna.
Najboljša in vsestransko najkoristnejša hrana za piščance je v psosti paši. Vse koristne tvarine — rastlinske ln živalske beljakovine, razne rudninske snovi, ki so nujno potrebne za razvoj piščancev — jim nudi le prosta paša. Rejcu, ki razpolaga z obsežnejšimi prostori za pašo, preostane edino še skrb vzdrževanja udobnega in čistega hlevčka ter pokladanje krepke dodatne krme v obliki raznega žita. Drugače je za tiste rejce, ki svojim živalim ne morejo nuditi proste paše. V takem primeru prehrana ni enostavna. Rejeé mora skrbeti z vso pozornostjo, da nudi živali pravilno in skrbno sestavljeno hrano, ki bo vsebovala vse tiste snovi, ki so za rast in življenje nujno potrebne. Predvsem naj veljajo ta navodila tistim rejcem, ki so oddali jajca v umetno valjenje, oziroma tistim, ki so sami podložili kokljam, pa nimajo prostega izletišča za svoje živali.
Mnogo se je že pisalo o negi in prehrani piščancev, žal nam taka navodila danes prav nič ne koristijo. Priporočati razne vrste žita je nesmiselno, ker vsi vemo, da si jih ne moremo nabaviti. Prav tako ne dobimo raznih umetnih krmil, kot so ribja moka, krvna moka, razne tropine itd. Od vseh krmil, ki jih moremo prištevati med žito, nam je mogoče delno nabaviti edino le še riževo drobljenko in riževe otrobe. To je pa tudi vsa hrana, ki jo imamo za male živali. Toda nujno moram poudariti, da ta edina razpoložljiva krma ni primerna za hrano piščancev, ker je ne prenesejo njihova nežna prebavila. Vsaj v prvih ted-
nih lahko povzroče nevarna črevesna obolenja, ki v največ primerih končajo s poginom živali. Kako naj torej hranimo piščance, če nimamo prav nikake hrane, ki bi bila primerna? če pogledamo nekoliko v naravo, najdemo obilo bogate hrane, ld smo jo v času izobilja hote ali nehote prezirali, ki pa glede hranljivosti prekaša vse vrste žita. V izobilju imamo živalskih in rastlinskih beljakovin, le seči moramo po njih ter jih pravilno sestavljene in v primerni obliki nuditi piščancem.
Kakšna pa so ta krmila?
Oglejmo si najprej tista, ki so živalskega izvora. Kdo ne pozna polžev? Zaslinjen ali nezaslinjen je uporaben kot hrana za perutnino. Ne samo veliki polži, temveč vse vrste polžev z lupino so kot hrana primerni, izvzemši rdečega polža- Nabrane polže najprej umijemo v primerni posodi, z vročo vodo zamorimo in izločimo iz lupine. Meso zmeljemo na strojčku ali sesekljamo, lupine pa presušimo v pečici in zdrobimo v drobno kašo. Za 15 piščancev zadostujeta na dan poleg druge hrane dva tako pripravljena polža. Seveda pripravimo tako hrano le v mehki obliki z dodatkom naslednjih hranil: sesekljane pekoče in sladke koprive, pol kavine žličke kalkokarbona ozir. 1 žličko klajnega apna in noževo konico drobno zmeletega lesnega oglja, otrobov pa le toliko, da vso zmes zamesimo v obliko žgan cev. Tako pripravljeno hrano nudimo trikrat dnevno. Zvečer pa dodamo — zrnje. Kot zrnje jim lahko pokladamo v prvih tednih edino le proso.
Vso hrano pokladamo vedno le v čisto ko-rttce, v napajalniku pa naj bo vedno čista voda, ki jo menjamo večkrat na dan. Kuhinjske ostanke, zlasti tiste z začimbami, piščancem takoj prve dni ne dajajmo. Krompirjevi olupki so pa primerni kot dodatek k mešani hrani. Pazite, da prvih 48 ur po izvalitvi ne krmite živali z ni kako hrano, ker jim to škoduje. Kot prvo hrano jim nudite drobnega ovlaženega peska ali pa zmletih jajčnih lupin, pomešanih z lesnim ogljem. Skrbite predvsem za toploto in čist zrak, ob toplem vremenu pa naj živali uživajo čim več sonca in naj se raz-gibljejo na izletišču. Zabojček pa dnevno očistite in sveže nasteljite s senenim drobirjem ali rečnim peskom, nikdar pa ne z žaganjem. Med nastilj je dobro potresti nekoliko tobačnega prahu, ki odganja največjega sovražnika piščancev — mrčes. Vsakega piščanca, ki kaže znake bolezni, takoj odstranite!
Zehanje je zdravo
Kdor se dolgočasi, zeha. Toda ne dolgočasi se vsakdo, kdor zeha. Tudi tisti ljudje, ki se nikoli ne dolgočasijo, ker znajo svoj čas vedno dobro izkoristiti, včasih zehajo in sicer na jako različen način, kakršen je pač vzrok.
Kakor so dognale preiskave v dušeslov-nem zavodu na vseučilišču v Erlangenu, je zehanje biološko prav tako važno kakor je koristno. Človek zeha samo tedaj, kadar mora, in sicer mora zehati, kadar v organizmu ni kaj v redu in je napako treba z zehanjem spet spraviti v red. Tu gre predvsem za t o n u s, za mišično napetost. Ako je tonus šibkejši in začne telo popuščati, mora človek zehati, da svoj tonus poveča.
Tudi krvni obtok je tu in tam lenoben. V trebuhu ali zlasti v jetrih se nabere preveč krvi. To preženemo na preprost način: z zehanjem. Pri tem se trebušna stena s skrčenjem trebušne mrene pritisne naprej. Nato se napne, izdih je zadržan in ker se drobovje ne more izogniti navzgor, se stisne. Tako so stisnjena tudi jetra in se kri požene iz trebušnih žil proti srcu.
Slednjič se tudi prebava lahko pospešuje z zehanjem. Kajti ustna žleza izloča pri zehanju slino; tudi trebušna slina izteka močneje in iz jeter se s krvjo iztisne žolč. Pritisk na črevo ojači njegovo živahnost.
Predvsem pa je zehanje važno zavoljo dihanja. Pljuča ujamejo več zraka kakor navadno, nakar ga izdihnejo še več, zato je po zehanju v pljučih manj zraka kakor prej. Razlikujemo štiri različne načine zehanja. Ce zehamo utrujeni, služi zehanje v glavnem prezračen ju pljuč. Prej smo pač le slabotno in kratko dihall Po zehanju je dihanje počasnejše in izdatnejše, trebušno dihanje je močnejše.
Cisto drugače zehamo, kadar se zbudimo. Prezračenje pljuč tedaj ni potrebno, kajti v spanju smo dihali dovolj globoko. Samo izdihavanje se ojači. Pogostokrat je zehanje, ko smo se zbudili, združeno z drhtenjem vsega telesa. Vse mišičevje se namreč čvrsto skrči in tako pospeši krvni obtok. Pravi namen zehanja, ko se zbudimo. je povečanje tonusa.
Zlasti v navada je zehanje, kadar smo lačni. Podobno je zehanje ob utrujenosti Vendar, kadar smo lačni, dihanje po zehanju ni bistveno drugačno kakor je bilo prej. Prezračenje po takem zehanju je neredno. Posebno se tu uveljavlja trebušno dihanje, pri čemer se izčistijo jetra. Krvni obtok je pospešen in to je pri zehanju te vrste menda poglavitno.
Od teh treh vrst zehanja se bistveno razlikuje četrti način: to je tisto znano suge-stivno zehanje iz dolgočasja ali zato, ker vidimo koga drugega zehati. Zehanje je nalezljivo! Zato se nam zgodi, da začnemo vneto zehati, kadar o zehanju dosti govorimo ali o tem živahno razmišljamo. Marsikdo izmed vas bo zazehal, ko bo bral to poročilo. Kakor zeha tudi strojepiska, če ji v deževnem popoldnevu narekuje članek zehajoči uréinik V vseh teh primerih je množina zraka, ki ga vdihamo in zdih-nemo pri zehanju, mnogo manjša kakor pri prejšnjih treh vrstah. Dihanje ni intenziv nejše, nasprotno, počasnejše in plitke j še, ker pač ni bilo pravega vzroka za močnejše prezračenje pljuč. Tudi krvnega obtoka ne pospešuje takšno sugestivno zehanje, samo mišičevje na obrazu se močnejše napne, ne da bi se pri tem v splošnem povišal tonus. Zehanje iz dolgočasja ni nič drugega kakor izrazno gibanje. Ce pri tejle priči zehate, se blagovolite pogledati v zrcalo.
Pri marsikateri bolezni se močno vsiljuje zehanje Ima pač po navadi iste vzroke in isti namen, ki smo jih omenili zgoraj, pri prvih treh načinih zehanja zdravih ljudi
VAJENČEVA SODBA čevljarski vajenec mojstru: »Ravnokar je bil neki mož tu in je rekel, da vam je prišel zaradi računa vse zobe zbit.« Mojster: »In kaj si mu odgovoril?c Vajenec: »Da mi je jako žal, da vas nI doma.«
Nocojšnji simfonični koncert v radiu Torina
Dirigent D. »L pijanec, solist rektor Anton Trost.
Drevi ob 21. bodo italijanske radijske postaje III. sporeda obenem z ljubljansko postajo oddajale iz studia v Torinu pod vodstvom dirigenta Draga Marija šijanca simfonični koncert, pri katerem bo sodeloval rektor naše Glasbene akademije, pianist prof. Anton Trost.
Za oba naša glasbena umetnika je povabilo EIAB-ja iz Torina, da bi sodelovala na simfoničnem koncertu, ki ga bo izvajal simfonični orkester torinske radijske postaje, gotovo velika odlika in prepričani smo, da bosta vredno zastopala domače glasbenike pred italijanskim koncertnim občinstvom.
Po predlogih v raznih variantah se je programsko vodstvo EIAB-ja odločilo za izredno zanimiv in pester spored. Koncert se prične z Webrovo uveruturo »Eury-ante«, ld je sledi znamenita čajkovskega VI. simfonija v H molu, nazvana tudi »Pa*-tetična«.
Najbolj zanimiva točka sporeda bo brez dvoma koncert v A mollu za klavir in orkester, skladba slovenskega skladatelja Lucijana Marije škerjanca. Skladba obsega tri stavke. Prvi prične s klavirskim uvodom (Andantino semplice), ki ga prekine vstop orkestra (Allegro agitato); razvije se v obliki sonate in doseže svoj višek v kadenci klavirja, ki temelji na principih stroge tematike. Po ponovnem vstopu orkestra se skladba kmalu na hitro prekine za ponovitev začetne töne (Andantino semplice) v okrajšani obliki. Drugi stavek predstavlja obliko poema v treh delih, izmed katerih je prvi (Larghetto) značilen radi svoje, na široko se prepletajoče melodije, drug] (Più mosso) radi ernamental-nih motivov pihal. Ponovitev začetne teme je kot v prvem stavku zelo pestra in privede v sproščen finale. Tretji stavek (Vivace) ima obliko rondò ja. Osnovni, plesni ritem se pojavlja v številnih izpreminjajo-čih se ponavljanjih in zaradi ogromnih tehničnih nalog zahteva res odličnega pianista. Skladba je bila prvič izvajana v Ljubljani 17. junija 1941.
Zadnjo točko koncerta bo tvorila Smetanova »VItava« iz simfonične pesnitve »Mä vlast« (Iz moje domovine).
Izidor Horvat:
Skušnjava
Čudna stvarca: srce. Zahteva in zahteva svoje, najsi bo človek mllad ali star. O Francetu Pušlju se siicer ne more reči, da je star — tam nekje na pragu zime se je srečal z Abrahamom; mlad torej tudi že nI Če že ni mlad, je pa zato še fant In biti fant je vendarle lepo. In kak fant je France! Prvi je v soseski v javnih zadevah m najmanj drugi ali pa vsaj tretji je v vsej fari; še duhovni gospod ga zelo obrajtajo.
O Francetu ni kaj reči, kar bi krnilo njegov ugled in položaj. Je na dobrem glasu in delali bi krivico, kdor bi ga sodil slabih nagnjenj in hotenj. Grunt ima, poln hlev blaga in še nekaj denarja povrhu. Zene pa nima. Kako le bi jo imel, ko se pa žensk boji. Bal se jih je, ko so mu pod nosom j eie poganjati prve kocinice in preveč ko-rajže mu niso prinesli niti dolgi mustačl Tako so Francetu šla v zaton najlepša leta, brezplodna zaatran zakonske družice in zaroda.
Čim bliže se je pa primikalo petdeseto, je France postajal živahnejši. Mikala ga je druščina in v družbi je našel dovolj zabave in prijetnosti. O da. kadar se je France nalezel božje kapljice, takrat se je zdel samemu sebi najpogumnejši in takrat je tiščal kolena k tujim, k ženskim kolenom, pa še tako daleč se je opogumil, da je iz-tego^ial dolge roke po ženskih jjedrijah. Ne-
kaj se je gibalo v njem, nekaj se je oglašalo, nekaj je sililo s pritajeno siku na dan. France je tenia razpoloženju dal duška v besedah: »Ej, prijatelji, tako rm srček igra...« Smejali so se mu. Nemara miu je pa srček le hudo* zaigrat, kajti France je ob takem nastro j en ju oblezefl vse gostilne v okolici, dajal za pijačo in nadlegoval ženske pa se tretji dan vračal domov.
Po takem izbruhu se je France spet umiril. Da, zelo mu je bilo nerodno m sram ga je bilo. Minil je ves teden, da se ni upal pred gospoda. Zdelo» se mu je, da ves svet z velikanskim prstom kaže nanj noč in dan.
Ono jesen pa je Franceta motil nemara sam peklenšček ali kaj. Srček mu je tako zaigraj, da je nepreklicno sklenil, da se oženi.
»Oženil se bom pa amen!« je rekel povsod. »Se pred zimo hočem imeti ženo m gospodinjo« Le za katero bi »e odločil, tega ni mogel povedati.
Kakopak, nevest nd manjkalo. Kje pa take robe manjka? Pred očmi vseh odcve-tajočih devic v fari in še v sosednji, ki so obesile na klin vsako upanje na možitev m tvorile kader pobožnih mladenk, so rasli upi. Obetale so si vendarle nekaj zakonskih dobrot; biti gospodinja pri Pušlju niso mačje solze. Navalile so na Franceta kakor lisice n« pitanega purana. Ali je imel France skrbi in težav! Kateri naj podari srce, je vssljakor težka ia usodflfl odločit»!.
gledališče
Kakor vedno, se je v nedeljo zatekel v farovž h gospodu; namenil se je odločiti po njegovem svetu.
»Kaj porečete, gospod,« se je prijateljsko zaupal, »ali bi bila Polonica zame? Ali bi rajši Katrico? Bi vam mar bolj ugajala Tončka? Dajte, recite, gospod, naj li pripeljem k hiši Mezinovo Malko?«
»Če je že tako, da hočeš v svojih letih na vsak način v zakonski jarem, pojdi po Malko! Zgledno dekle je in tudi v letih ni prehude razlike. Mlado — saj veš, lahko bi te še glava bolela.«
Tako so svetovali gospod m se vzrado-stili, da se bo nečakinja Malka tako odlično poročila.
Vesdl je bil tudi France, da še nikoli tako. Velik kamen se mu je zvalil s prsi V olajšanju in veselju je zavil v trško gostilno »Pri Lojzki«. Raslo je razpoloženje z zavžito pijačo. Francetu se je razvezal jezik in še kri mu je nemirno za piala. Debela krčmarica Lojzka se je že naveličala njegovih objemov pa je posadila k njemu svojo sorod ni co. ld da je prišla iz mesta k njej na oddih. Dekle je bilo kaj mično in je Francetu hudo ugajalo. Pa prijazno je bilo in tako sladkih besed, kakor bi 9e pretakal sam med. France je kipel od sreče, ko mu je mirno pustila božati okrogle jn bele gole lakti. Pozabil je na vse drugo, še Malke se ni spomnil, pač pa je odločno zatrjeval, da se bo oženil z lepo gosposko Marjanico. In Magonica, g« bodi Lewa« se
DRAMA
Četrtek, 14. maja: od 14.: Lepa pustolovščina. Izven. Znižane cene od 12 Hr navzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Red četrtek
Flers, Cailavet In Bey: »Lepa pustolovščina«. Po svojem značaju je delo tipična francoska salonska komedija. V njej gre za mlado nevesto, ki vztraja preko družabnih predsodkov pri svojem pravem čustvovanju in pobegne tik pred poroko. Situaci jska komika in lahkotni dialogi so odrsko učinkoviti Igrali bodo: VI. Skrbinšek, Nakrst, Drenovec, Košuta, J. Kovič, Pre-setnik, Blaž, Košič, Levarjeva, Kraljeva, Gabrijelčičeva, Nablocka Starčeva, J. Bol-tarjeva in Križajeva. Režiser: J. Kovič.
Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli na praznik Vnebovhoda predstavo za svoj red. Začetek ob 17.30 url. Igrali bodo Golarjevo veseloigro: »Vdova Rošlinka«. V igri je s humorjem zajeta zgodba o ženitve željni vdovi Rošlinki in je prikazan način, kako ei prizadeva dobiti za ženina mladega, zastavnega fanta. Igro je zrežiral Fran Lipah.
Dijaštvo opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo Goethejeve klasične igre »Ifigenija na Tavridi«, ki se bo vršila po globoko znižanih cenah od 10 lir navzdol.
V	odličnem prevodu Frana Albrechta se očituje vsa dovršenost originala.
O P E B A
četrtek, 14. maja: ob 15.: Faust Izven Petek, 15. maja: zaprto. (Generalka)
Charles Gounod: »Faust«. Opero v petih dejanjih, za katero sta napisala libreto po Goethejev! istoimenski pesnitvi Barbier in Carré, bodo peli v naslednji zasedbi: Faust — Franci, Mefisto — Popov, Margareta — Vidalijeva, Valentin — Janko, Marta — španova, Siebl — Polajnarjeva, Wagner Dolničar. V velikem baletu plešejo solo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Ze-linkova ter Golovin, Pogačar, Brcarjeva in eušteršičeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoni ti, koreo-graf: inž. P. Golovin.
Nova uprizoritev Franz v. Suppéjeve operete »Boccaccio«. Delo, ki že nekaj let nI bilo izvajano na našem odru, pride letos na spored pod taktirko Rada Simoni ti ja in v režiji Cirila Debevca. Predstava bo zanimivost, ker bomo slišali v njej mlado pevko Manjo Mlejnikovo, ld se je z uspehom uveljavila v operi »Don Pasquale«.
V	partiji Pietra bo nastopil po večletnem premoru v opereti Lujo Drenovec, član Drame. Nastopih bodo še: Zupan, Anžlo-var, M. In B. Sancin, Barbičeva, Polajnarjeva, Poličeva, španova, Dolničar, M. Gre-gorin in škeletova.
tmi je posadila v naročje in razigrano dejala, da fanta kakršen je France, precej vzame za moža.
Vsa družba je ugotavljala, da sta Marjai-nica in France kakor ustvarjen par. in jima je napi vala pa praznila kozarce, saj je bila Franceta sama radodarnost in gostoljubnost. Se sam je pil in dvoril lepi Marjanici, da nikoli tega: »Ti boš moja ali pa nobena! Vse ti bom kupil, kar boš želela, le da me boš rada imela.«
Potem je Marjanica za roko popeljala Franceta iz sobe in čez nekaj trenutkov ju je avto odpeljal v temno noč.
Čez teden in dan se je vrnil France domov kakor izstradan kužek. Bolan je bil, hudo bolan. Vse ga je bolelo, glava in telo, duša in srce. Zakleniti se je v svojo izbo, je tam stokal in se resnično razjokal, da bi se ga usmililo kamneno srce.
Prišli so go6pod in France se je spokotmo izpovedal svojega greha. Na koncu je bridko pristavil: »Vse bi še bilo, le mojih šest tisočakov...«
Gospod so ga sočutno pokarali in ko so mu še velikodušno odpustili, so rahlo dejali: »čas poteka, France, ad ven t je pred durmi in Malki sem že nekaj namignil«
»Ženil se pa ne bom,« je odločno zatrdil France Čez čas je zamišljeno mrmral predse: »Kakršna je bila Marjani ca. take nikoli dobil ne bom.«
Poslej se France Pušelj družbe spet iz-ogiba in se botfi šenrit	i
Japonska ima dovolj živil
Japonska ima danes brez kolonij Formoze, Koreje in južnega Sabalina 75 milijonov prebivalcev, ki so imeli na i-azpolago 383.000 kv. km zemlje. S Formozo, Korejo in Sahalinom je merila Japonska 673.000 kv. km in imela 105 milijonov ljudi. Gostota prebivalstva znaša torej v starih pokrajinah 191 ljudi na 1 kv. km, v ceh državi pa 155. Res je v Evropi več držav, ki so še gosteje naseljene, ziasti Belgija, Nizozemska in Danska, toda zemlja je v teh državah v celoti rodovitna, na Japonskem pa je sposobna za kmedjsko obdelavo le dobra četrtina površine, tako da pride na 100 ljudi komaj 14 ha pioane zemlje.
Pri takem stanju se siiši skoro neverjetno, da se Japonci preživljajo v glavnem z lastnimi pridelki in da uvažajo le neznatne količine živil. Kakor pa bomo videli, je res tako in ob vstopu v vojno problem prehrane ni med največjimi skrbmi japonskega državnega vodstva. Način življenja in struktura poljedelstva na Japonskem omogočata drzavi, da lahko večino svojega obsežnega ladjevja postavlja v službo za vojaške potrebe, ker je za neobhodno potrebni prevoz živil zadosten razmeroma majhen del ladijskega prostora.
Poljedelstvo je na Japonskem visoko razvito. Zaradi plodnosti zemlje in zaradi intenzivnosti njenega obdelovanja je hektarski donos enak najboljšemu v Evropi. Vrh tega je še podnebje zelo ugodno in so tako omogočene na isti njivi po dve ali celo tri žetve na leto. Poleg žita in krompirja tvori glavno rastlinsko hrano za Japonca riž, o katerem pa je znano, da vsebuje razmeroma malo beljakovine. Ta iz-padek poravnajo Japonci s tem, da zauži-vajo zelo mnogo rib. Ribja maščoba je tudi skoro edina živinska maščoba, ki jo pozna Japonec, ribje meso pa skoro edino meso, ki ga zauživa. število živine je namreč zelo majhno in v sorazmerju s prebivalstvom ne dosega niti desetine povprečnega stanja v Evropi. Malo pred vojno, v začetku leta 1939., so pri splošnem popisovanju našteli dva milijona goved in nekaj nad en milijon svinj. Tudi to nizko stanje je posledica pomanjkanja zemlje, ki. sili ljudi, da vsak košček plodne zemlje obdelajo s pridelki za direktno človeško hrano.
Nadomestilo za meso in maščobo suho-zemnih živali nudijo torej Japoncem ribe. Japonska prednjači vsemu svetu v ribolovu in zauživanju ribjega mesa, pni čemer prihajajo v poštev v prvi vrsti morske ribe. Glavno količino med njimi tvorijo sardine, ostanek pa se razdeli na ribe raznih vrst. Kljub velikemu domačemu konzumu pa nalove Japonci toliko rib, da so jih do vojne vsako leto še znatne količine izvažaj i, manj vredne ribe pa predelavah v gnojila, s čemer so nadomestili pomanjkanje živinskega gnoja.
Kljub velikemu razmahu japonske industrije v moderni dobi in kljub ribištvu, ki je ob obalah stvorila cel poseben stan prebivalstva, se še danes polovica Japoncev peča s kmetijstvom. Zaradi majhne površine plodne zemlje pride na eno kmečko družino povprečno le 1.2 ha zemlje. Seveda pa je ta zemlja potem obdelana in izkoriščena do skrajne možnosti, tako da so tudi v tem pogledu Japonci med prvimi narodi
na svetu. Veliko vlogo igra pri obdelovanju umetno namakanje, ki je posebne važnosti pri gojenju riža. Po njegovi zaslugi in seveda tudi po zaslugi ugodnega podnebja daje riž na Japonskem dvakrat tako velik pridelek na hektaru, kakor v jugovzhodni Aziji, kjer je riž prav za prav doma. še pred par desetletji je Japonska pridelala več ko dovolj riža za vse svoje prebivalstvo. Zaradi hitrega naraščanja števila prebivalstva in deloma tudi zaradi povišanega življenjskega standarda pa se je konzum riža po prvi svetovni vojni toliko dvignil, da so ga morali zalnja leta pribl^no eno petino uvažati. Dobivajo pa vsega iz Koreje in Formoze, ki sta japon-
ski koloniji in vrh tega letita tako blizu,
da pxevoz ne obtežuje preobčutno ladijskega prostora in da je zagotovljen tudi sedaj med vojno.
Med žiti igrata za Japonsko največjo vlogo pšenica in ječmen, ki ju pridelajo okrog 3.5 milijona ton na leto, polovico pšenice, polovico ječmena. Zelenjave za-uživajo Japonci le malo in jo ceto izvažajo, po večini v svoje kolonije in na Kitajsko. Pač pa jedo mnogo mandarin in drugega sadja, kar jih zalaga s potrebnimi vitamini. Pasivna je Japonska glede sladkorja, ki ga pridela sama le četrtino normalnega konzuma. Toda tudi sladkor uvažajo pred-vsel s Formoze, torej iz lastne kolonije.
Japonska je potemtakem glede prehrane j v glavnem avtarkična, kar je zlasti sedaj, ko je v vojni, za njo izredno pomembno.
Vise je odslužil že isa tem svetu
V francoskem mestecu St. Cyr sur Mer je nedavno umrl nekdanji pisatelj Benjamin Reynier, etar 90 let. Francoski in za njimi tudi drugi listi obnavljajo ob tej priliki spomin na pretresljivo tragedijo, ki je vtisnila pečat E.eynierovemu življenju in ga vrgla iz tira.
Bilo je pred skoro 60 leti. Reynier je živel takrat v svojem domačem kraju St. Cyru in je veljal že za popularnega francoskega pisatelja. Nekega dne leta 1884. je bil v St. Cyru umorjen meščan, ki je bil z Reynierom močno skregan. Policija je zaradi tega sovraštva mei pisateljem in umorjencem verjela anonimnemu pismu, ki ga je prejela in ki je označevalo Reyniera za morilca. Tudi nekatere druge okoliščine so kazale nanj tn čeprav je vztrajno dokazoval svojo nedolžnost, je bil pred porotnilii spoznan za krivega ter obsojen na dosmrtno deportiranje v kazensko kolonijo Novo Kaledonijo. Proces je vzbujal takrat velik pozornost v vsej Evropi ter zlasti v Franciji razburjal duhove, ki so se delili v dva tabora. Nekateri so bili prepričani o Reynierovi nedolžnosti, drugi so verjeli dokazom, zaradi katerih je sodišče izreklo svojo sodbo. Prizadevanja za pomilostitev ali obnovo procesa so ostala brez uspeha. Reynier je bil odpeljan v Novo Kaledonijo in njegova afera je polagoma utonila v pozabljenju.
Leta 1900. je v St. Cyru umrl tamošnji občinski tajnik. Na smrtni postelji je izpovedal, da je bil pred 16 leti nehote priča umora, zaradi katerega je bil potem obsojen Reynier. Umor sta izvršila dva moška. Enega ni poznal, v drugem pa je spoznal nekega mestnega prebivalca, ki je bil na zelo slabem glasu in je veljal za velikega nasilneža. Iz strahu, da bi se oba zločinca ne maščevala nad njim, malo pa tudi zato, ker sam Reyniera ni mogel trpeti, o svojem doživetju ni nikomur črhnil besede in je molčal tudi potem, ko je bil Reynier po nedolžnem obsojen. Sedaj pa, ko gleia smrti v oči, si je hotel olajšati vest in je pred pričami izpovedal, kaj je takrat videl.
Čeprav je poteklo že več ko 15 let, odkar je bil Reynier odpeljan v kazensko kolonijo, je imel še vedno nekaj prijateljev, ki so verovali v njegovo nedolžnost in ga niso pozabili. Sprožili so obnovo procesa in dosegli, da je bil Reynier takoj izpuščen,

V severni Afriki: ogenj lahkega topništva na sovražne postojanke
kulturni pregled
Vilma Thierryjeva
n.
Nepozaben mi je ostal prizor v 1. sliki 2. dejanja »Aide«, ko se vname prepir med Amneris in Aido. Gostovala je Ančica Mi-trovičeva, ki je pela Aido še v nemščini. Srečali sta se takrat dve enako žarki umetnici, ki sta se vse predali vlogama. In tako se je zgodilo, da je gospa Vilma nevede preskočila iz slovenskega v nemško besedilo, dokler se ni ob svojem izbruhu: »Zittere, Sclavin!« zavedla položaja.
Ali pa se spominjam Vilmine Konča-kovne, ponosne, blage knežne, ko moli in hrabri obupane bojarje. Takrat sem poročal, da je njena »Jaroslavna najmočnejša osebnost v operi, da doseza višek v 3. sliki, katere sklep je globoko pretresljiv, dramatsko najlepša, najsilnejša slika, da se je v zadnjem dejanju ob svidenju s soprogom Igorjem z iskreno, ganljivo kreacijo tudi to pot — kakor vedno — izkazala kot velik dramatskj talent in kot pevka naj odličnejših kvalitet...« (Jutro, 10. X. 1930.)
Iz svojih poročil v obeh naših dnevnikih, bi lahko navedel še dolgo vrsto enakih svojih vtiskov. Ali obnovim naj le še en spomin: na njeno divno Hasanaginico v istoimenski operi Kaviča Šafranka. Kakor je gospa Vilma igrala in pela nesrečno ženo in majčico, je bilo celo za moje živce, otopele spričo nad štiridesetletne gledališke prakse, preveč: drgetal in ih tel sem nrav zares...
Razpisati bi se še moral o njeni silni nepozabni Kundry, ko smo še bili srečni, da smo poslušali veličastno krasnega »Parsi-
fala«. Plazeči se kot divja zver po odru, se ji je zadrla v golo koleno trščica, da je močno krvavela. A pela in igrala je dalje, na reprizah pa neomajno živahno nastopala z zavezanim kolenom.
Gotovo je bila najbolj svoja v vlogah plemkimj, a tudi ljudske žene je podajala polno prepričljivo in kot igralka, ki se zna poglobiti v vsak značaj. Njeni Carmen se je družila Marta v »Nižavi«, Maddalena v Rigolettu«. Senta v »Večnem mornarju«, Santuzza v »Cavalleria rusticani« in še druge partije, pred vsemi Pa kot višek cerkovmca v Janačkovi »Jenufi«.
V knjižici »Ljubljansko narodno gledališče v 1. 1928« čitam sledečo sodbo že pok. pevca Pavla Debevca: »Omenjam samo njeno največjo in res mojstersko partijo: cerkovnica je vloga, v kateri je prišla vsa posebnost glasu Thierryjeve do popolne veljave, kjer se je izpelo vse njeno nagnjenje k težki dramatičnosti do popolne izčrpanosti. . S cerkovnico si je postavila mejnik v igralskem in pevskem oziru, mejnik tako' visok in edinstveno značilen za njeno ustvarjanje, da ga do danes še ni prekoračila.«
Ta sodba je ostala pravilna, čeprav Je od 1. 1928 do 1. 1935 pela z močnimi uspehi še razne velike partije. Cerkovnica je ostala njen najvišji, najlepš triumf. čeprav smo jo že poznali in priznavali kot Valkiro, Kundry, Tosco i. dr. Nasprotno, žal nam je bilo. če je morala spričo repertoarja, ki ji ni ustrezal, posezat} tudi po vlogah, ki njenemu glasu niso bile primerne. Ker ji
ne da bi bilo treba čakati na izid novega procesa, ki se je močno zavlekel, ker o obeh morilcih ni bilo nobenega sledu več. Tako se je pisatelj koncem 1. 1900. vrnil v Francijo in se naselil zopet v svojem domačem mestu. Dolgo prisilno delo ga ni strio ne telesno ne duševno, samo k pisateljevanju se ni mogel več pripraviti in je tudi vztrajno odklanjal nagovarjanja svojih prijateljev in znancev, naj bi napisal roman o svoji življenjski tragediji. Ostalo pa mu je še nekaj rodbinskega premoženja in prijatelji, med katerimi je bil tudi takratni odvetnik in kasnejši predsednik republike Millerand, so mu izposlovali kot odškodnino za po nedolžnem prebito kazen majhno penzijo. Tako je lahko mirno preživel svojo starost. Kako je živel kot kaz-nenec v Novi Kaledoniji, ni rad pripovedoval. Na vprašanja je navalno smehljaje odgovarjal, da bo po smrti šel takoj v nebesa, ker je vice odslužil že na tem svetu.
Nesimetrično letalo
Nemški listi poročajo podrobneje o novem letalskem tipu, ki so ga nedavno dobile zračne sile Osi, kar smo kratko že zabeležili. Gre za bistveno novo obliko letala, ki je prva te vrste. Opuščeno je načelo, ki je veljalo doslej za nujno, namreč na-čnlo, da mora biti letalo zgrajeno simetrično. Pri novem letalu, ki nosi označbo >BV 141«, je vsa pogonska naprava z motorjem vrel vdelana v levo krilo, kjer je tudi prostor za pilota in njegovega spremljevalca. V desnem krilu je kabina za tri može posadke; kabina je zgrajena tako, da je iz nje razgled na vse strani. V trupu letala, ki je sorazmerno majhen, je prostor za municijo in bencin.
Letalo »BV 141« so zgradili v avionskih delavnicah ladjedelnice Blohm & Voss, načrte zanj pa je izdelal dr. inž. Vogt. Letalo je opremljeno z dvozvezdnatim motorjem BMW 801, oborožedno pa s topovi in strojnicami najmodernejše vrste. Piva nova letala so preizkušali na vzhodnem bojišču. Za posebne namene, za katere so določena, so se izborno obnesla. Prav tako so bile naivse zadovoljive izkušnje glede hitrosti, okretnostd in vzpenjanja. Sedaj grade letala že v velikih serijah.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
Vsak po svoje
Zdravnik: »Vaše stanje se je znatno izboljšalo. Roke so vam sicer še otekle, toda tega ne jemljem tragično.«
Pacient: »če bi bile vaše roke otekle, bi tudi jaz tega ne jemal tragično!«
Ljubitelj živali
»Nu, gospa Behacljeva, kaj bo vaš sinko, ko konča osnovno šolo?«
»Dala ga bom izučiti za mesarja. Dečko ima živali tako rad!«
Papiga
Stric je dobil za svoj 60. rojstni dan lepo, veliko papigo. V svoji samoti na kmetih, kamor se je naselil po upokojitvi, je bil živalice prav vesel. Z vnemo se je lotil naloge, da bi jo naučil govoriti. »Pokliči me: Stric! Reci mi: Stric!« jo je učil ves popoldan, a papiga ga je le gledala in gledala, pa molčala. Nevoljen in nestrpen jo je parkrat udaril s prsti po kljunu, a tudi to ni pomagalo. Zvečer jo je razočaran vtaknil v kurnik k svojim petim kokošim.
Drugo jutro je hotel pouk nadaljevati in je šel po papigo v kurnik. Ves zaprepaden je obstal: štiri kokoši so ležale mrtve na tleh z razkljuvanimi glavami, zadnja pa je vsa preplašena tičala v kotu in se obupno branila pred papigo, ki je s kljunom sekala po njej in z vreščečim glasom ponavljala:
»Reci mi: Stric! Reci mi: Stric!«
je bilo mezzosopranskih partij premalo, je sezala Po visoko dramatskih in altovskih S Santuzzo se je odrezala nepričakovano izvrstno, v drugih pa ni mogla biti glasovno prepričljiva. Za ves svoj trud in skrajnji napor je žela zanje celo grajo.. Objektivno pravilno, a subjektivno zelo krivično.
Resnico je približno dobro povedal Pavle Debevec: »Pri njej imam vtisk, kakor da je njen glas v naših opernih damenzijan uklenjen, utesnjen, da ne more nikdar ao popolnega razvoja in razmaha. Thierryjeva je pevka tako velikega materiala, da jo prav to izobilje usposablja samo za omejeno število opernih partij. V to število spada brezdvomno in predvsem ves Wagner... Njen glas je teman, težak in vendar zmožen vseh modulacij in ga dvigne mestoma do prav presenetljivih tehničnih bravur...«
Pokojna umetnica pač ni sama določala repertoarja in je morala peti kar ji je bilo naloženo. Z Wagner jem je prejela edinole Ortrudo, Sento, Kundry in Walkür o; v vseh je bila odlična
Nesreča, ki tako rada vlači s seboj celo vrsto katastrof, se je začela, ko ji je na-gloma umrla nad vse ljubljena mati, se nadaljevala doma med zakoncema in se zaključila s konflikti v operni pisarni. Zbolela je in omahnila zlomljenih živcev.
Takrat pa se ji je nenadoma široko nasmejala sreča. »Kaj naj storim?« me je vpraševala. »Zgrabite srečo in jo držite!« sem ji odgovoril.
In tako je storila, stopila v pokoj in poslej od 1. 1935 Ävela v Karlovcu in Zagrebu nepopisno srečna. Mo2, visok inteligent in veljak, njen neomajno zvesti čestilec in prijatelj iz prve mladosti ji je ustvaril v Zagrebu krasen dom. Kakor roman se je zaključila njena dekliška ljubezen, a se je
Mornarji na krovu podmornice,, ki se je vrnila v svoje atlantsko oporišče z zmagovitega operiran ja ob severnoameriški obali
Zaupna posvetovalnic?
Marina. Tako Je! Če bi se vsi tega zavedali, bi bilo mnogo lepše. Nu, pa je vseeno lepo ali ne? Iz vašega kratkega pisma sem razbral, da ste drzni, ponosni, ambiciozni, čustveni, zaupljivi, sramežljivi in da se hitro za kaj vnamete. če vas kaj teži — pismo na dvanajst strani!
Maj 1942. Kolikor sem mogel iz petih besed in ene številke razbrati, je tista oseba samozavestna, a nekolfko površna. Mislim, da se bosta razumela, ker boste osrečevali. Dobro bi pa bilo. da še malo počakate ln sami opazujete, kako in kaj.
Terperament 18. Zardevanje je bolj ali manj živčnega izvora in v vaših letih nič nenavadnega. Celo stari ljudje zardevajo. Trdna volja ln vztrajnost sta tudi proti temu učinkovito zdravilo. Toda. ali je to nelep pojav? Mlada dekleta, ki rada zardevajo, so ljubka in privlačna.
Holywood 1950. Nenavadna trojica rte v bistvu drug od drugega različni, veže pa vas prav nenavadnost. Vam ni treba iz-preminjati obnašanja do njiju, kar teki bodite tudi nadalje, ker se boste itak prej alt slej razšli. Najti dekle, mislim, ni r.i-kaka težava, saj so v Evropi našteli 14 mi ti ;ono v žensk več kakor moških. Za vsak odgovor in za vsako analizo je trebi po en kupon.
M. D. S. Ker je nekaj let mlajši cd vas, nič hudega. V vašem primeru je važnejše dejstvo, da ste vi v letih, ko se začne ženska podzavestno loviti za vsako bilko in ste zato spregledali slabe strani njegovega značaja, ki se z vašim ne sklada Zato si preudarno poiščite novega življenjskega druga.
Ronki 1905. 1. Preračunljiv In nestalen značaj. 2. Harmonije ne bo. 3. O ljubezni v pravem pomenu besede ni govora. 4. Tudi delno materialistična oseba. 5. Verjetno, da trenutno nI v tako slabih razmerah, da ne bi zdržala, če je mož res tako slab, lahko zahteva ločitev zakona. Ali ni premlada za vas? Saj bi vam lahko bila že starejša hčerka. Pa tudi zaradi otrok bi bilo bolje, da jo pustite pri miru in si izberete primernejšo žensko, ki je še prosta.
Harmonija. Ko sem dal na tehtnico vaš in njegov značaj, se je posoda z vašimi lastnostmi dvignila in njegova padla. Vendar tudi vi imate lepo dušo in dobro srce. Boste ljubezniva ženska, ki bo ustvarila prijeten domek. Morda beste kdaj poizkusili »skok čez ojnice«, toda mož vas oo zadržal in vi ga boste radi ubogali.
A — 11. Ste svojevrstni. natančni, vast-ni ln pošteni, če bostp ostali pri sedanji odločitvi, utegnete doseči vidne uspehe. Da se vdajate takim načrtom, ni napačno: v opisanem primeru gledate na življenje pravilno, zato vas ne oo cnesrečilo. Bodite vztrajni.
Slovenka. 2e samo priznanje morebitnih napak dokazuje lepo dušo ln daje možnost jih popraviti. Kei ste močno čustveni, se včasih ponižate, a vam je kmalu žal. Ste vestni, marljivi, dobrosrčni in samozavestni. Svojega zakonskega druga
žal po j ed va šestih letih prav brutalno končala z Vilmino nenadno smrtjo.
Nikakor ra smatrala svoje umetniške kariere že za končno doseženo. Kot bivša ljubljanska operna prvakinja je gostovala v Beogradu in Zagrebu, zlasti pa v Nemčiji: Diisseldorfu, Nürnbergu in še kje, pa na nemškem odru v Pragi ter koncertirala v Triestu in drugje. Ko je torej stopila v pokoj še razmeroma mlada in zdrava, je dobivala razne ponudbe za angažma in že se je odpravljala v Nemčijo. Dunajska ugledna pevska pedagoginja ji je ugladila pot. češ da je prvorazredna operna umetnica. ki ji je uspeh zagotovljen.
Neumna in zla usoda je odločila drugače. Morala je umreti, plemenita, blaga, po svoji krvi in vzgoji gosposka žena, vestna in resna umetnica, vzgledno kolegialna to-varišica. le na --^ez ošabna, v resnici ljubezniva in uslužna, ponosna, a nežnočutna dama. Taka nam bo pokoj niča ostala živa v spominih.	Fr. G.
Molièrova „Sola za iene"
Molièrova komedija »Šola za žene«, ena izmed mojstrovin v obilni dramatski zapuščini tega predstavitelja meščanske drame 17. stoletja, je imela v torek slovensko pre-miero. Razširjenje našega molièrovskega repertoarja je omogočil prevod dramaturga in kritika J. Vidmarja, delo. ki takoj zavzame poslu samčevo pozornost, ker imajo Vidmarjevi verzi posebno govorilno gibčnost, jasnost in neprisiljeno lahkoto, kar j« pri rinmnem odrskem bw«dilu prijstna odlik*.
»Šola an ien— j« nastal« v l#tu Molièro ve poroke. Zaradi starostne razlike med obema zakoncema hočejo nekateri videti v tej komediji, ki obravnava podoben motiv,
boste nedvomno osrečili. Samo ne iščite ga! če še ni prišel, bo prišel sam!
Bodočnost. Brez odgovora!
Kraški. Z novim rokopisom pa že gre! Tudi vi ste čudaške vrste, več ali manj nagnjeni k ekscentričnostim, razburljivi m živčni, v prsih pa le skrivate dobro srce. Včasih vam dajo mnogo opravka nevažne ln nestvarne zadeve. Vaš značaj se ne bo več spremenil. Zaradi »njega« se Pa strinjava.
Vesna 1942. Mladi in čustveni ste, v sebi hranite idealen pogled na svet, ki si ga za nobeno ceno nočete omadeževati. Ljubezen na prvj pogled je najlepša. Pisati mu seveda ne smete. Ali ste mu po tisti osebi že poslali svoje pozdrave? Po nji mu morate preprosto in lepo namigniti, da mislite nanj. Pa hitro, ker se utegne zgoditi, da bo dobil vtis, da ga ne marate ln se bo obzirno umaknil, ker je, kakor kaže, pošten. Nadaljujte učenje v gimnaziji, za poklic pa se boste odločili po maturi.
Anatomija 20. Večji del ljudi, ki so se posvetili medicini, so se, žal, slabo odločili. Pred kakim letom je bilo učenje medicine kar »moderno«. Vi pa ste si kar srečno izbrali poklic, ker ste vestni, natančni, inteligentni ln v bistvu odločni, čeravno na videz omahujete. Če boste hoteli postati dober zdravnik, se boste morali marsičemu odpovedati.
Črni tulipan. V ljubezni sem za enkrat zelo srečna, toda rada bi vedela, kako bo v bodoče. — šaljlvka! Vem, a vam ne povem, ker ste tako radovedni, če mi pošljete svojo najnovejšo sliko, bi vam pa le povedal! Ste dobrosrčni, zvesti, znate osrečevati in. .. no, zvrhan koš dobrih lastnosti! Zdravo!
Zaplenjeno motorno kolo — Mirna. Ker imate v rokah potrdilo nemških oblasti, se obrnite na nemški konzulat v Ljubljani, ki vam bo nedvomno pomagal.
Izgubljena mladost. Sem vdova in Imam 15 letno hčerko, ki ima samo osnovno šolo (dovršila jo je z odliko) ln bi zdaj zelo rada izpopolnila svoje znanje. Obe misliva na gimnazijo. Pravijo mi pa, da je ne sprejmejo zaradi starosti. Ali je res? — če Ima resnično veselje "do učenja, naj polaga zasebne Izpite, če je res inteligentna ln če so sredstva, bo lahko položila po dva izpita na leto. Takse se odmerijo po uslužbenskih davkih, če imate državno pokojnino, ali plačo, in kako davku podvrženo imovino, boste morali plačati šolnino.
ANEKDOTA
K Billrothu je prišel star možak z napol razdejanim nosom in ga prosil, naj mu izdela umeten nos. r
»Koliko ste stari?« ga je vprašal slavni kirurg.
»80 let,« je bil odgovor.
»In v tej starosti se hočete podvreči tako težki operaciji?« se je začudil zdravnik.
»Zakaj pa ne?« je odgovoril starec. »Moj oče je učakal 103 leta, zakaj naj bi se jaz še celih 23 let mučil s polovico nosa?«
kos Mohèrove ironične avtobiografije. Ramon Femandez (»La vie de Molière«, str. 120) sklepa svoje razglabljanje tega vprašanja s stavkom: »Podmene za in podmene zoper avtobiografski značaj »5c4e za žene« so samo domisleki«. To, kar nas v te; komediji prav posebno zagrabi, ni neuspeh pri-letnejšega samca v boju za mlado dekle, manječ ves način Arnolphovega gledanja na življenje, posebej še na odnos n\ed moškim in žensko. Ta odnos ni samo kazalec socialnega in moralnega reda marveč tudi znak osnovnih pogledov na samo civilizacijo. Zakaj Arnolphe je. kaker dobro pravi kompetentni poznavalec Molièrovega de-9a Emile Faguet (»En lisant Molière«) po svojem despotskem nagonu predstavitelj divje ljubezni do lastnine; v njem živi »le propriétisme furieux«. Je tip primitivnega človeka, ki je voljan prekleti in zavreči civilizacijo in ves napredek človeških nravi, če ne ustrezajo njegovi vodji do izključnega poeestvovanja česar koli, predvsem pa ženske. Je tip tistega človeka, kakor pravi Faguet, ki si izmišlja strahotno naravno ali nadnaravno moč, samo da bi zastrašiil žrtev, ki se je hoče polastiti. Zategadelj sodi Arnolphe med večne tipe človeka, prav kakor hinavec Tartuffe ali Al ceste in še vrsta dirugih iz Molièrove obsežne galerije.
Zaradi tega svojega primitivnega gledanja na žensko kot moževo osebno lastnino »vzgaja« Arnolphe Agnezo v nevednosti, ker je prepričan, da mu bo nevedna, v vsem naivna in preproeta žena trdneje zvesta kakor pa žena. ki pozna življenje in ljudi. V svojem trdovratnem strahu, da bi ne postal »rogonosec«. preizkuša še pred zakonom z Agnezo nje »izšolano nevednost«. Pri tem doživi silen polom, zakaj prav iz Agnezine nevednosti in naivnosti wo aa
Kronika
*	Zaradi praznika Vnebohoda bo prihodnja številka »Jutra« izšla v petek zvečer s sobotnim datumom.
*	Nov način lovljenja ostrig. Svojevrsten način lovljenja ostrig so uvedli nekateri portugalski ribiči. V vodo potope aparat, ki deluje na isti način kakor se-salka za prah. Ostrige dvigne z morskega dna in jih po široki cevi privleče na krov ladje. Listi poročajo, da se je novi način lova ostrig prav dobro obnesel.
0 Čokolada brez kakaoa. V neki reval-gki čokoladna tovarni so začeli izdelovati čokolado brez kakaoa, in sicer iz mešanice ječmena, pšenice, graha in fižola. Zmes najprej skuhajo, nato pa posuše in zme-ljejo. Potem dodajo rastlinske masti, sladkorja in esenc in čokolada je gotova. Kemiki so izjavili, da je redilna vrednost nove čokolade skoro prav tolikšna, kakor one iz mleka im kakaoa.
*	Dve dopisnici ga zasledujeta. Te dni sta prispeli v Düsseldorf dve dopisnici, ki že 25 let potujeta za naslovljencem. Namenjeni sta nekemu Nemcu, ki danes živi v Ameriki. Napisani in odposlani sta bili proti koncu zadnje svetovne vojne. Takrat je bil naslovljenec v vojnem ujetništvu v Avstraliji. Od tod se je po svetovni vojni vrnil v Nemčijo, toda kmalu ga je spet prevzela želja po Ameriki in je odrinil čez veliko lužo, Vsa ta leta sta mu obe dopisnici zvesto sledili križem sveta, če pojde po sreči, bo naslovljenec po drugi svetovni vojni vendarle deležen pozdravov iz prve svetovne vojne,
IZ LJUBLJANE
u— Nov grob. Po daljšem trpljenju je umrla, v Ljubljani ga. Josipina Tavčarjeva, po rodu iz družine Lango. Včeraj popoldne so jo pri Sv. Križu položili k večnemu počitku. Pokojnica je bila blaga žena in mati, njen najstarejši sin Franjo je carinski posrednik na Rakeku, dr. Ante je odvetnik v Cerknici, ga. Antonija je poročena Ve-nierjeva, ga. Alma pa je poročena Hrova-tinova. — Naše iskreno sožalje!
u— Novo mestno ljudsko kopališče v Koleziji letos najbrž še ne bo moglo služiti svojemu namenu, čeprav smo pred kratkim v nekem dnevniku čitali to razveseljivo vest ter bi bolo to sodobno urejeno ljudsko kopališče silno potrebno za zdravje ljubljanskega prebivalstva. Ker ni bilo več na razpolago dosti denarja, so že lani morala v kopališču prenehati dela. Mestna uprava si prizadeva za kredit, da bi mogla zgraditi čistilnik z vsemi potrebnimi napravami in stroji. Dokler kredit ni zagotovljen tudi še ni mogoče povedati, kdaj bo novo kopališče vsaj za silo porabno. Izredne razmere so nas naučile, da se s potrpljenjem in razumevanjem odrekamo še važnejšim zahtevam, zato bomo pa morali še počakati tudi s prepotrebnim novim sodobnim ljudskim kopališčem.
u— Zgodovina naših koncertov ne pozna tako pomembnega koncertnega večera, kakršnega bomo jutri zvečer imeli v veliki filharmonični dvorani. Se nikdar ni nastopilo na enem koncertu toliko in tako odličnih koncertantov, kakor jih bomo imeli priliko slišati jutri zvečer. Ta dogodek bo tem pomembnejši, ker so vsi koncertanti izšli iz šole Glasbene Matice. Ozko povezana pa je z njo tudi večina skladateljev, katerih dela so na koncertnem sporedu. Kakor vse prireditve, ki jih je priredila Glasbena Matica v proslavo 60-letnice obstoja njene glasbene šole, bo imel tudi jutrišnji koncert uvodno besedo, katero bo govoril predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, ki je z matično šolo najtesneje povezan ves čas njenega obstoja in dela. Ponovno opozarjamo, da nastopijo na tem koncertu: ga. Pavla Lovšetova, ga. Franja Golobova. gdč. Zora Za mik o va ter gg. Julij Betetto, Marijan Lipovšek, Leon Pfeifer, Janko Ravnik, Karlo Rupel in Anton Trost. Začetek koncerta bo točno ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani, konec pred uro. Vstopnice so v Knjigarni Glasbene Matice, tam se dobi tudi podrobni spored
u— Šolski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja. godalni ansambel pod vodstvom prof. Avgusta Ivančiča in mladinski šolski zbor pod vodstvom Jurija Gre-gorca, bodo nastopili danes ob pol 11. uri dopoldne v veliki filharmonični dvorani na Tretji javnj produkciji propagandnega tedna, ki je prirejen ob 60 letnici Glasbene
Matice. Uvodno besedo bo govoril docent Marijan Lipovšek. Nato sledi spored: 1. Mladinski zbor: Švikaršič: Kje so tiste stezice, Kramolc: Mrzel veter tebe žene, Adamič: Jurjevanje, Tri pure, tri race. Ciganska, Adamič: Tri konoplje, Hrovatin: Na planincah, Grbec: Jezusu pušeljček. Mladinski zbor vodi Gregore Jurij. II. Šolski ansambel: Premrl: Koračnica za 4 violine in klavir. Ansambl vodi Ivančič Avgust. III. Solski orkester: Frescobaldi: Toccata, Rasponi: Spagnoletta, Barbetta: Pavane, Haydn: Otroška simfonija, Allegro, Me-nuet, Adagio. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Po piščance naj pridejo vsi oni člani, ki so oddali jajca v valjenje društvu »Mali gospodar«. Piščanci se bodo oddajali v petek dne 15. t. m. od 10. ure dopoldne dalje ves dan. Doslej je društvo umetno izvalilo v dveh valilnikih dvakrat po 1000 piščancev in pri sedanjem valjenju se jih bo izvalilo tudi približno toliko. Tako se je v Ljubljani perutninarstvo pomnožilo za okoli 3000 živali. Društvo pa pripravlja četrto valjenje, vendar bo to pot nabavilo društvo valilna jajca samo, in sicer jih bo dobilo z dežele, ker je uspeh pri podeželskih jajcih večji. Enodnevne piščance bo nato društvo oddajalo vsem reflektan-tom, ki se zanje prijavijo že sedaj. Tudi mlade kunce bo društvo še dodeljevalo, in sicer iz gospodarskih pasem ter onim članom, ki se obvežejo, da vrnejo pozneje žival iz svoje prireje. Za dodelitev mladih kunčic mora poslati član pismeno prošnjo. Vsa pojasnila se dobe v društveni pisarni na Gallusovem nabrežju 33, kjer je na razpolago tudi krvna moka, lanene tropine, klajno apno, topinambur in drugo.
—u Interesenti za semenski fižol, ki so vložili prošnje, niso pa prišli po nakaznice, naj pridejo ponj e do vključenega petka 15. t. m. v sobo št. 35 na mestnem gospodarskem uradu. Beethovnova ul. št. 7. Po nakaznice lahko pridejo tudi njih pooblaščenci s pismenim pooblastilom. Kdor do tega roka ne prišel po nakaznico, bo izgubila veljavo, ter bo njemu nakazani fižol oddan drugim.
—u Prt naznanjanju sprememb glede prašičev naj ljubljanski rejci prineso s seboj živinski potni list, kjer je razviden natančen naslov kupca in prodajalca. Če bi pa živinskega potnega lista iz kakršnega koli vzroka kdo ne mogel predložiti, naj vsaj na listku prinese zahtevane podatke. Vse spremembe, kakor nakup, prodajo, po gin itd. morajo ljubljanski rejci naznaniti v sobi št. 35 mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ul. št. 7.
u— Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani opozarja člane iz občin Dobrova, Horjul, Polhovgradec, Črni vrh in one, ki stanujejo onstran meje, da bo obolelega gosp. dr. Puca Franceta nadomeščal gosp. dr. Grapar Stane, ki bo ordin ral na Dobrovi vsak torek in petek od 10. do 12. ure. Po potrebi in če gre za neodložljiv primer, se lahko pokliče zdravnika tudi telefonano na št. 35-24.
u— Danes, na praznik v »Veseli teater«. Ob 16. in 18. uri predvajamo zadnjič naš dvajseti spored. Pri vseh dosedanjih predstavah je žel naš tekoči spored prave salve smeha. Na sporedu bikoborba v Ljubljani, glasbena točka »Čez sedem let vse prav pride«, »Škandal v Dolenjskih toplicah«, kupleti, solo nastop jecljavca Jurija itd. Sodeluje Adamičev jazz. Predprodaja vstopnic na Vnebohod od 10. ure dopoldne do večera.
Na Vnebohod ob 16. in 13. uri
VESELITEATEF
u— Ogenj. V sredo dopoline se je vžgalo na podu nekega posestnika v Čebelarski ulici v Dravijah. Na pomoč so bili poklicani gasilci, ki pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so ogenj pogasili že domačini. škoda ni velika.
u— V evangelijski cerkvi bo na dan Vnebohoda ob 10. uri dopoldne služba Božja.
u— Nesreče. 55 letnemu posestniku Ivanu Petku iz Gorenje vasi pri Logatcu so se splašili v voz vpreženi voli. Pri skoku z voza si je izpahnil levico v rami. Upokojenka Tobačne tovarne, 81 let stara Franja Bokalova, je padla in si poškodovala desno nogo. Na cirkularki se je ponesrečil 30 letni mizarski pomočnik Ivan Danivčič iz Ljubljane. Poškodovane ima
prste na levici. Prste si je zmečkal pri popravljanju voza 21 letni posestnik Franc Pajk iz Stične. Ponesrečenlci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
—u Nova razstava v Galeriji ObersneL V nedeljo, 17. t. m. ob 10. uri dopoldne se bo otvorila v Galeriji Obersnel umetnostna razstava znanih umetnikov Nikolaja Omer-sa in Karla Putriha. Razstava bo trajala od 17. do 31. t. m. Posebna vabila se ne razpošiljaj a
Iz Novega mesta
n— Telefonske zveze z notranjostjo države. Za vsak telefonski razgovor izven področja Ljubljanske pokrajine je potrebno posebno dovoljenje, katero izdaja državni policijski komisarijat proti predložitvi posebne prošnje v dveh izvodih. V prošnji je treba točno navesti kraj in telefonsko številko, s katero se hoče govoriti, ter kratko vsebino razgovora.
n— Razdeljevanje semen. Novomeško okrajno glavarstvo sporoča, da bodo kmetovalci, ki so se pravočasno javili pri Gospodarski zvezi oziroma pri kmetijskem oddelku Visokega komisariata, prejeli semenski fižol, oves in koruzo pri podružnicah blagovnih in prodajnih zadrug Gospodarske zveze v Novem mestu in št. Jerneju.
n— živinski sejem. Ponedeljkov živinski sejem na Loki je bil prav dobro obiskan s strani prodajalcev, vendar je hilo dokaj manj kupcev, kakor običajno. Na sejem je bilo pripeljanih skupno 465 svinj, za katere so se v glavnem zanimali kupci iz Bele krajine in Kočevja. Cene prašičem za rejo so poskočile, zaradi česar je ostalo mnogo blaga neprodanega. Tuli konjev je bilo pripeljano na sejem prav lepo število, ter je bila kupčija z njimi prav živahna.
Iz Mokronoga
Kmečko-nadaljevalna §»1®. V začetku aprila je bila zaključitev pouka na tukajšnji kmečko-nadaljevalni šoli. Pouk je obiskovalo v letošnji zimi 16 kmečkih fantov. Uspeh je bil prav zadovoljiv. Učenci so z veseljem prihajali k pouku. Ob skromni zaključitvi v naježjem krogu so fantje obljubili, da se bodo skušali ravnati po pridobljenih naukih in da bodo v prihodnjem šolskem letu pozimi pripeljali k pouku še druge fante, ki jim je pouk nujno potreben. Saj je bil letos obisk za tako velik okoliš kmečkega prebivalstva res malo premajhen.
Obrtno-nadaljevalna šola. V jeseni se misli osnovati v Mokronogu obrtno-nada-Ijevalna šola, ker je potreba zanjo zelo velika, saj je v trgu z okolico in tovarniškimi vajenci okoli 40 učencev in učenk.
Kako je na polju? Lepo vreme, lei je bilo pretekli teden, je pripomoglo, da so kmetovalci opravili najnujnejša dela na polju: saditev krompirja, koruze, fižola itd. Letos je zaradi dolgotrajne zime delo zelo zaostalo. Vendar se opazi zadnje dni povsod blagodejni učinek toplega sonca. Ozimnina je v nekaterih krajih zelo segnila preko zime, mnogi kmetovalci so bili prisiljeni preorati jo in zasejati z novim semenom ali kakšno drugo kulturo.
Sadno drevje. Tudi sadno drevje je občutilo hudo Zimo, saj ga je mnogo polomljenega od snega, mnogo vej se je zaradi pezebe posušilo. Najhujšo škodo pa so napravili zajci in voluhar. Saj je na mnogih krajih mlajše sadno drevje vse obžrto od teh škodljivcev. Kar pa je srečno ostalo preko zime, se je odelo te dni v svojo praznično oblačilo, če sodimo po cvetju, bomo imeli letos, če ne bo še kakšne druge nesreče, srednje dober pridelek. Na vsak način pa bi bilo treba škropiti.
Cena prašičem za rejo je na rednem živinskem sejmu, ki je bil 7. t. m., znašala 500—8000 lir za 6 do 8 tedenske prašičke. Povpraševanja je bilo veliko, skoro vse blago je bilo predano.
Cepljenje proti kozam bo za dojenčke in šoloobvezne otroke v soboto 16. t. m. ob 8. uri zjutraj v tukajšnji šoli v pritličju. Pregled cepljenja se bo izvršil teden dni kasneje istotam.
Z Gorenjskega
Smrt uglednega obrtnika. Po daljši bolezni je šele 50 let star umrl 7. t. m. g. Jurij Ravnik, pekovski in slaščičarski mojster ter posestnik na Bledu.. K večnemu počitku so ga spremili v soboto 9. t. m. na domače pokopališče. Udeležba pri pogrebu je bila tolikšna, kakršne Bled že dolgo ni videl. Izpričala je, da je bil pokojnik splošno priljubljen in spoštovan med Blejci in oko-
dan nezadržna človeška čustva, kipi ljubezen do Horaca, prvega mladeniča, ki ji stopi na življenjsko pot in ki ni morda v ničemer izreden, a vteleša zanjo mladost in ljubezen.
Ne gre zgolj za razliko v letih: gre za samo usodnost ljubezenskih čustev, ki hočejo biti prosta kakor tok vode v naravi. S tem, da sri Arnolphe vzgaja ženo in Jd skuša dati zaželene lastnosti, se spremeni v Agne-zinih očeh v očeta in preide v povsem drugi kompleks njenih čustev, kakor je kompleks» seksualno erotičnega življenja. Njegova polomija sie spreminja iz komedije v tragedijo; v združitvi obeh žanrov vidi Fer-nandez največji napredek, ki ga je dosegel Molière s »Šolo za žene« in obenem enega poglavitnih problemov njene dramaturgije.
Prva slovenska uprizoritev »Šole za žene« je v letošnji kroniki naše Drame, kjer so tako redka odkritja in presenečenja, dramaturški dogodek. Režiser arh. Bojan S t u-p i c a je z nagonsko silo teatrskega èloye-ka in z razgledanim znanjem režiserja segel k osrednjim živcem te Moiièrovc dra-matsike pesnitve in izoblikovali predstavo, ki se dviga nad povprečno raven. Predvsem je razdelil tridejansiko komediio v dvanajst silik, operacija, ki se zdi tako neprisiljena, kakor da bi bila razdelitev prvotna Da poveže slike posameznih dejani, je dal izpolniti presledke s pianistovim muziciranjem. Scena, izvršena po režiserjevih osnutkih, ni realistična in ne klasično tradicionalna, marveč konstruirana z najpotrebnejšimi stilnimi okrajšavami in naznačbami, vendar pa rafinirano premišljena glede učinka ter ubrane linearno in barvno v čvrsto sklenjeno enoto. Kostumi posameznih oseb prehajajo iz historičnega okvirja v teatrsko-de-korativno ptilizacijo. Vloge so prilagojene celotni zasnovi, režiser jevi viri ji igre in odtehtane na «jeni vizuelno-akustičoi dognanosti. Prav v tem primeru vidimo zopet — kakor v prvem desetletju po veliki vojni — režiserjevo vrhovno oblast, ki sii podreja avtorja in igralca ter ustvarja iz dramat-skih idej, iz igralčevega telesa in njegovih
izraznih sredstev ter iz smiselno izgrajenega okolja umetniško vizijo nove teatrske nadresničnosti. Režiser je v obsežnem članku »Nekaj misli ob režiji Molièrove .Šole za žene'« (Gledališki List 16—17) razložil ne samo svoje poglede na ta konkretni primer, marveč tudi na vso problematiko režiserjevih posegov v dramatsko gledališko umetnost.
Kot posebno značilnost te verzificirane komedije naj naglasim režiserjevo skrb za jaspo in čisto recitacijo. Če je Vidmarjev prevod v tem pogledu posebno ustrezen, bi na drugi strani govorilno še tako pripravni stihi medlo izzveneli v prisiljenem okviru odrske besede, ko bi ne stalo za igralci režiserjevo čuječe, baročni patos, deklaimato-rično nabuhlost ali naglo požiranje stihov prestrezajoče uho O našem odrskem jeziku, ki je še vedno problem zase. je arh. Stupica povedal mimogrede nekaj preudarnih besed, katerih vsebinsko zgoščenost bi kazalo razširiti in konkretizirati; pokazal pa je tudi na odru, da se Lahko vezana beseda znatno prilagodi naravnemu ritmu go vorice, če se čvrsto videne v razgibani tok vsega odrskega dogajanja
Arnolpha igra G re g or in. Dramaturška zasnova tega Molièrovega tipa dopušča razne inačice, v zvezi s tem. kaj hoče kdo poudariti in v čem vidi stmistl smešnega in tragičnega. Zdi se, da se je prva slovenska zasnova nagnila k avtobiografskemu poudarku (maska) in da je zmanjšala zoprnost Amolphove despotske narave, stremeče po neomejenem posestvovanju Agneze. Arnolphe je le v redkih trenutkih svojega boja za mladenko naravnost smešen; zdi se. kakor da ima tudi on svoj »prav« in da bi Agneza ne smela tako brezobzirno preko njegovih čustev. Če izvzamemo nekatere preveč prisiljene fizične poudarke možatosti, ki jih daje Gregorin v tej in v drugih svojih vlogah takim figuram, je njegov Arnolphe močna, vnanje slikovita in zaključena ter po svojih igralskih sredstvih do-gnana odrska postava. Prepričevalnost Gre-gorinove igre se stopnjuje s slikami m si-
tuacijami. Ga Levarjeva je dobila z Agnezo vlogo, v kateri se je Lahko igralsko izživela iz polnega. Agneza je naivka nat exochén. Naravna ljubkost je združena z duševno preprostostjo; njena čustva silijo preko umetnih ovir kakor voda preko kamenja in prirojena ženska zvijačnost, velika odlika, ki jo je dala narava samicam, krha in lomi kar sproti Arnolphova razumsko omejena, tako rekoč »tendenčna« čustva Ga Levarjeva je dala Agnezi vso svojo gledališko kri in je s svojo igro osvajala v slehernem prizoru.
Agnezinega ljubimca Horaca igra N a-krst. Vloga sama nima kdo ve kaj problematike: je to eden izmed pristno moli è rov-skih ljubimcev, čigar največja vrlina je v tem, da je mlad in prikupen. Nakrst je dal svojemu H ona cu obe odliki z vsemi psihološkimi odtenki v igri ter je v zaupljivih prizorih z Arnolphom Sivo konkretiziral z zrelo in težko naravo svojega tekmeca. Dvojioa: kmet Alain in kmetica Georgetta sta pristen proizvod dramatsikega okusa Molièrove dobe, ustvarjena zato, da zabavata s svojo smešnostjo; Potokar in ga Kraljeva sta ju dala iz polnega. ArnOl-phovega preudarnega prijatelja Chrisalyda igra Vlad. Skrb in še k, Milan Skrbin-šek pa Oronta; tu sta še Košuta kot Enrique in Lipah kot notar Če izvzamemo Chrisalyda, ki se pojavlja v dogaianju kot nekak »bon sen s« sredi strasti, so vse te osebe epizodne. vendar dobra zasedba tudi tu prispeva deleže k celotnemu uspehu. Sodelovanje pianista B. Adamiča podčrtava razpoloženjski moment med posameznimi slikami, jih veže in — prav kakor reflektorji — uvaja v veseli razgibanosti njihove začetke.
Spričo tolikih in tako veščih prijemov je Moiièrova komedija dobil« na sodobno gledališko noto uglašeno življenje in dosegla na premieri Viden uspeh.
ličani. Svojo obrt je voda do zadnjega. — Naj mu bo Lahka zemlja! Užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje!
Kranjska industrijska družba bo imela izredni občni zbor 10. junija popoldne na Jesenicah. Sklepali bodo o prenos« sedeža družbe, o spremembi pravil in o potrditvi kooptiiranih upravnih svetnikov Lastniki delnic, ki se hočejo udeležiti občnega zbora, morajo najkasneje do 23. maja položiti delnice pri Kreditnem zavodu v Ljubljani.
Skala je prebila streho. Huda nesreča se je primerila v bližini Volšperka. Nad hišo kmeta Jurija Johamsa se je ponoči utrgala velika skala, dolga 2 metra m meter visoka, težka približno 8000 kg. Z vso silo je zgrmela v dolino ln treščila na streho Johamsove hiše Hiša se je kar se-sedla. Na vso srečo pa zakonca nista bila ranjena. Napraviti sta morala lukn'o skozi razdrto streho, da sta se rešila na prosto.
S ie stttfozske
Kulturno zborovanje Heimatbunda. Vodja glavnega prosvetnega urada in državnega propagandnega vodstva narodno-so-cialistične stranke Karel Cerff je govoril v ponedeljek v Gradcu, v torek pa je nastopil na prvem prosvetnem zasedanju Heimatbunda v Mariboru. Dal je navodila za Širjenje nemške ljudske prosvete.
Ob obletnici celjskega prosvetnega urada objavlja mariborski dnevnik, da se prebivalstvo celskega okrožja po dokončanih jezikovnih tečajih že znatno poslužuje nemščine. Pri ljudski prosveti sodeluje pri celjskem okrožju 40 učiteljskih društev. Bilo je prirejenih 23 predavanj. Ustanovljene so bile l-'udske knjižnice v Celju, na Dobrni, na Pristavi pri Šmarju, v Šmarju pri Jelšah in na Vranskem.
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 74 letna zasebnica Marija Horvatova. 33-letna posestnikova hčerka Josipina Mahe-tova, 75 letna Marija Ornikova in zasebnica Ana Uičeva, v Pekerjah posestnik Anton Mcder, v Celju 68 letna zasebnica Antonija Gračnarjeva. v šmartnem na Pohorju pa 74 letna posestnica Ivana Furma-nova. Pokojnica je pred 14 dnevi praznovala zlato poroko.
V	Velenju je bil zbor krajevne skupine. Pripeljal se ''e tudi okrožni vodja Dorf-meister iz Celja in je v daljšem govoru razpravljal o vseh vprašanjih Spodnjega štajerja. Pojasnil je vse zadnje dogodke.
Nesreče. 28 letni delavec Vincenc De-santi iz Maribora je vozil železne cevi. Visoko naloženi voziček pa se mu je prevrnil tn mu zdrobil desno nogo. 18 letni delavec Anton Tinauer je padel na Teznem pod težko naložen voz in si zlomil levico. 45 letni Alojz Lesjak <3 Teznega je padel s tovornega avta, naloženega z gramozom, in si je polomil več reber. Neka sprevodnica pa je padla z avtobusa in obležala hudo poškodovana. Vse te poškodovance so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
V	Murski Soboti je bil župan Nandor Hartner imenovan za poslanca, njegov naslednik kot župan pa je bančni ravnatelj Lipič. — Za ravnatelja soboške gimnazije ie bil imenovan dr. phil. et theol. Edvard Tnrner, doma iz Tumišča. doslej profesor v Sombotelju. V 7. in 8. razredu sta »vend-ski« paralelki, drugače pa ie učni jezik madžarski. — Umrla sta v Murski Soboti ga. Mimi Šterova v 51. letu in g. Štefan K1anj=ek v 60. letu, v Tišini pa gdč. Olga Rehnova.
Is l^rv^tske
Priročnik o politični in sodni razdelitvi NDH. V Zagrebu je izšel priiočnik o politični in sodni razdelitvi Nezavisne države Hrvatske. Delo obsega: popis vseh ministrstev in njihovih oddelkov in navaja tudi ulice, kjer se nahajajo; popis krajev in občin NDH ter popis uradov, ustanov in zavodov na sedežih okrajnih oblastev Knjiga _ vsebuje tudi podatke o razdelitvi države na Velike župe in druge upravne edinice.
Stroga kazen zaradi brezvestne trgovine. Ravnateljstvo za javni red in varnost je zaradi brezvestne trgovine kaznovalo trgovca Vinka Zakmana z globo 400.000 kun in letom dni prisilnega bivanja v taborišču, v trgovini pa bo postavljen državni komisar. Kaznovanih je še cela vrsta drugih trgovcev z manjšimi denarnimi in zapornim: kaznimi.
Hrvatski učitelji pojdejo v Rumnnijo. Zveza hrvatskih učiteljskih društev v časopisih poziva mlade hrvatsko učitelje, ki
Obnovite naročnino!
ZAPISKI
Druga produkcija Glasbene Matice
Tudi druga javna produkcija gojencev šole Glasbene matice nam je nudila pester pregled domačih in tujih skladb. Nastopajoča mladina je tudi v torek zvečer pripravila staršem in svojim glasbenim vzgojiteljem prijetno presenečenje. Utrdili so sloves, ki oa uživajc šole gdč. Z. Brada-čeve, ge. M. Bizjak-Valjalo, gdč. S. Hrašovčeve, g. A. Ivančiča, g. V. L a u na, ge. P. L i p o vš k o v e, gdč. O. P r i m č e v e , g. K. S a n c i n a , g. O. šesta, g. V. Sonca, ge. M. štruklje ve in ge. V. W istinghausnove.
Mlajši so z nežno ljubkostjo izvajali svoje skladbe ter izvabljali svojim instrumentom, v prvi vrsti klavirju, razmeroma čiste, ubrane tone. Starejši pa so že pokazali artistično spretnost, toplo uživljenost, ki sta med glavnimi pogoji uspešnega re-produktivnega podajanja. Opaža se .pri nekaterih precejšnja stopnja tistega zanosa, ki mu pravimo umetniško občutje. Polno, zrelo izvajanje je odlikovalo predvsem nastop gojenca Dušana V e b 1 e t a , ki je na svojem klarinetu precizno odsvi-ral prvi stavek Weberjevega Koncerta št. 1. V pretežni večini so prevladovale klavirske skladbe. Primer skladne soigre sta nudili zaključni točki štiriročnega izvajanja na dveh klavirjih.
Celotni spored sta poživljali deklamacij-sfci točld in solistično petje sopragistke D. Vidmarjev e. Ciril Pfeifer, ki je črfstveno prednašal Župančičeve »Kvar-topirce«, in Vinko Podgoršek, ki je po deklarnaciji »Rožljina in Vrjanka« žel še posebno navdušen aplavz, sta izvežbana deklamatorja, ki uravnavata dihanje in glasovno niansiranje skladno z vsebinskim dogajanjem. Sopran Drage V i d m a rj e -ve, ki je z občutjem odpela Adamičevo »Prt zibelic in D'Albertovo »Pesem Mir-tocleje« iz opere »Mrtve oči«, je prijetno zveneč^ pa golnosti gridobiva predvsem v
hočejo opravljati učiteljsko službo v Ru-muniji, da se čimprej javijo pri njej. Pogoji so zelo ugodni, kajti kraji, kjer žive Hrvati, imajo zmerno podnebje in so rodo-
VÌ1Beorganizaclja strokovnih nadaljevalnih
šol. V Zagrebu se je sestal odbor za reorganizacijo stokovnih nadaljevalnih šol. V njem so zastopani predstavniki trgovinskega ministrstva, obrtne zbornice in profesorji obrtnih in tehničnih šol. Naloga odbora je izdelati v podrobnostih načrt nove zakonske odredbe.
šolska kuhinja v .Travniku. V Domu narodnega zdravja v Travniku je bila odprta šolska kuhinja, kjer dobiva brezplačno lirano 214 revnih učencev in učenk mestnih šol.
Saditev sadnih dreves. V spomin na obletnico DNH so začeli v Veliki župi Pri-gorje na javnih krajih zasajati sadna drevesa. Posadili bodo 634 orehov, 308 češenj, 748 jabolk, 144 hrušk in 100 sliv. V šolskih gozdovih gojijo cepiče in bo vsak učenec dobil po enega.
Sprejem v častniško šolo. Za mladeniče, ki hočejo postati aktivni ustaški častniki, je razpisan natečaj. Tečajniki z dovršenimi 7 razredi srednje šole bodo uvrščeni v prvi tečaj, v katerem traja izobrazba dve leti, tečajniki z dovršenimi 8 razredi srednje šole in zrelostnim izpitom pa bodo uvrščeni v drugi tečaj, kjer traja izobrazba eno leto. Gojenci imajo ves čas šolanja brezplačno stanovanje, hrano, obleko, obutev, knjige in šolske potrebščine.
Prepoved izdajanja koledarjev. Državni propagandni in poročevalski urad obvešča vse, ki so pretekla leta izdajali letopise (koledarje), da letos letopisi ne bodo mogli iziti in da se nikomur ne bo dalo tozadevno dovoljenje.
Otok Pag ima brzojavno zvezo s kopnim. Po razmejitvi med kraljevino Italijo in Nezavisno državo Hrvatsko je ostal Pag brez neposredne brsojavne zveze s hrvatskim državnim področjem. Poštno ministrstvo je zdaj zvezalo brzojavne vode postaj Gospič, Brušane, Karlobag, Novalja in Pag.
Radia Lplslfana
ČETRTEK, 14 MAJA 1942-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in naoevi (8.00) — v odmoru: Napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert Trta Emone. 12.40: Sekstet Jan-doli. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini.. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester vodi dirigent D. M. šijanec — Orkestralna glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Izmenjalni koncert z Nemčijo. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15 Kuret Vladimir, Zatiranje peronospore (kmet. predavanje v slovenščini). 17.40: Koncert sopranistke Luize Garbi. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Na harmoniko igra Vlado Golob. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Simfonični koncert vodi dirigent Fernando Previtali. 21.35: Komorni zbor vodi firi-gent D. M. šijanec. 22.10: Violinski koncert Leona Pfeiferja (pri klavirju Marijan Lipovšek). 22.45: Poročila v italijanščini.
PETEK, 15. MAJA 1942-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba — V odmoru (8.00) Napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert altistke Vide Rudclfove (pri klavirju Marijan Lipovšek). 12.40: Karakteristična ital. skupina, vodi dirigent Prat. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester vodi dirigent Spaggiari. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. škerjanca. 19.: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Radijski orkester vodi dirigent D. M. šijanec, sodelujeta sopra-nistka Manja Mlejnik in altistka Elza Karlovčeva — Operna glasba. 21.30: Orgelski koncert Pavla Rančigaja. 22.: Predavanje v slovenščini. 22.10: Koncert Adamičevega orkestra. 22.45: Poročila v italijanščini.
srednjih legah. Odlikujeta ga toplina in lirična zvonkost.
Vsi nastopajoči so bili za svoje uspešno izvajanje nagrajeni s prisrčnim priznanjem. Hvaležno občinstvo je dodobra zasedlo ter napolnilo malo filharmonično dvorano. Pred pričetkom izvajanja skrbno izbranega sporeda je stopil na oder popularni član ljubljanske drame Fran Lipah, ki je s šegavo, duhovito besedo poživljal spomine na čarobno moč, ki jo je imelo Matično notranje ter zunanje delovanje v očeh ljubljanske srednješolske mladine v letih pred prvo svetovno vojno. Svoje prijetno kramljanje je zaključil z izpodbud-nim pozivom zbrani mladini, da se čim tesneje naveže na plemenito, koristno poslanstvo šole ljubljanske Glasbene Matice.
Slovenski jezSk na italijanskih univerzah.
V najnovejši številki revije »Bulgaria« poroča prof. E Damiani o slavistiki v Italiji 1. 1941. Iz članka, ki ga bomo še priobčili v izvlečku, posnemamo, da je dobila letos rimska univerza stolico za slovenski jezik in literaturo. Stolico je prevzel prof. dr. Luigi S a 1 v i n L Obenem je bil ustanovljen rektorat slovenskega jezika, ki je poverjen drju Bratku Kreftu. Lektorat slovenskega jezika obstoji tudi v Torinu, kjer je lektor znani proučevalec in prevajalec Cankarja prof. Bartolomeo Calvi, ki predava tudi na ljubljanski univerzi. V neapeljskem Orientalskem institutu predava slov. literaturo obenem s hrvatsko in srbsko prof. MissonL
Hrvatski pesniki v italijanščini. Te dni
je izšla v založbi Garzantaja v Milanu antologija hrvatske lirike pod naslovom »Poeti Croati Moderni«. Antologija je izšla v zbirki »Zvezde Velikega Medveda«, ki jo urejuje dr. Luigi Salvini. Hrvatska antologija obsega 40 strani in ima predgovor dr. Salvinija o hrvatskem pesništvu. V delu je zastopanih 6 pesnikov s 135 pesmimi v prevodih dr. Salvinija Zastopani So pesniki od Matoša do Kosa.
SPORT
Morda pa je le že odločeno vse?
V italijanskem nogometnem prvenstvu bo bržkone ostalo pri tran, da bo letos
Roma dobila veliko lovoriko
Nad 300.000 gledalcev je bilo preteklo nedeljo zbranih na 8 nogometnih tekmah, v katerih so bile oddane točke za prvenstvo v diviziji A, in malo manj kakor polovica te množice je prisostvovala ostalim srečanjem v diviziji B — to so nekatere podrobnosti o XXV. kolu tekmovanja za naslov najboljšega nogometnega kluba v Italiji — in vendar vsi ti izidi le še niso dali dokončnega odgovora na vprašanje, kdo bo letos osvojil prve naslove v obeh skupinah tekmujočih.
Prav za prav je bila ta zadnja nedelja po svojem sporedu takšna, da bi bila lahko že rešila vsa ta vprašanja, toda prišlo je drugače. Odlično razpoložena Roma, ki ie že pred 14 dnevi prinesla dve točki iz Venezie, je to nedeljo dobila še eno, in sicer s svojim najnevarnejšim nasprotnikom Torinom. Vse pa tako kaže, da Torino kljub temu, da se je zaenkrat še obdržal na svojem drugem mestu, ne bo mogel vztrajati tamkaj dalje in čeprav sta tudi Venezia in Genova pokazali mnogo volje, da bi še posegle med odločitve, se mora smatrati, da naloga vseh teh zasledovalcev Rome skoraj ne vzbuja nobene nade več na uspeh.
Razen tega se je ta dan podrlo zadnje upanje, da bi se rešila s predzadnjega mesta Modena, ki jo je Fiorentina pokopala s celim plazom zgoditkov, kar velja prav tako za moštvo Napolija, ki je odšlo praznik rok z igrišča v Livornu. V tem delu tabele je očitno že vse razčiščeno.
Ostale tekme so bile bolj ali manj prestižnega pomena in so posebno zadovoljile občinstvo one v Triestu, kjer je gostoval Milano, dalje ona v Romi, kjer je zmagal domači Lazio in v Bologni, kjer je z enim golom spravila ves izkupiček Bologna, čeprav se je pokazala precej šibka v napadalnih akcijah.
Položaj v prvenstveni tabeli pa je do
Liguria
Atalanta
Modena
Napoli
Ambrosiana
Livorno
25 25 25 25 25 25
8 8 5 4
7
8
6 11
5	12
6	14
7	14 9 9 6 11
36 46
29	33 18 51 23 45 27 33
30	43
22 21 16 15 23 22
Roma	25	12	9	4	37	20	33
Torino	25	13	7	5	42	31	33
Venezia	25	12	7	6	31	19	31
Genova	25	10	10	5	42	29	30 .
Lazio	25	10	8	7	43	32	28
Milano	25	10	6	9	47	38	26
Bologna	25	11	4	10	39	29	26
Juventus	25	10	6	9	38	34	26
Triestina	25	7	11	7	24	26	25
Fiorentina	25	9	5	11	45	42	23
Tri zmage in trije porazi
to je glavna bilanca zadnjega termina prvenstvenih tekem v diviziji B, od katerih so zmage in porazi natančno na polovico razdeljeni med 6 vodilnih enajstoric. Bari, Pescara in Novara so zmagale doma in si močno pomagale s tem izkupičkom. Razdalja med njimi in naslednjimi se je močno povečala, skoraj zavidljivo postojanko pa je zavzel vodilni Bari, ki mu zdaj že ne bo mogoče zlepa priti do živega, čeprav ima zdaj tudi še eno partijo v dobro. Pescara — o tem moštvu moramo naknadno zabeležiti še to, da je bila njegova prvenstvena tekma predzadnje nedelje z Luc-chesom verificirana s 3:0 v njegovo korist — je ustavila udarno moštvo Novare in se tesno priključila na vodilno enajsto-rico. Tretji zmagovalec med vodilnimi šestimi je bila Padova, ki je s precejšnjim trudom dobila obe točki proti Sieni in z boljšo razliko golov obdržala svoje drugo mesto v tabeli. Slabše se je godilo Brescii, ki je Izgubila proti Reggiani in se bo morala v bodoče zelo potruditi, če bo še hotela imeti kaj besede pri glavnih odločitvah.
Ostale podrobnosti o stanju tekmovanja v tej diviziji so razvidne iz prvenstvene
razpredelnice,	ki	kaže naslednjo				sliko:	
Bari	26	15	7	4	35	21	37
Padova	25	14	6	5	40	16	34
Pescara	25	14	6	5	37	19	34
Vicenza	25	11	11	3	38	12	33
Novara	25	13	6	6	36	18	32
Brescia	25	12	7	6	44	24	31
Spezia	25	11	5	9	37	26	27
Alessandria	25	11	5	9	29	31	27
Pisa	25	11	4	10	34	42	26
Fanfulla	25	10	4	11	34	33	24
Udinese	26	9	6	11	23	32	24
Pro Patria	25	8	7	10	29	30	23
Savona	25	9	4	12	31	33	22
Siena	25	8	4	13	29	33	20
Fiumana	25	6	5	14	36	43	17
Reggiana	25	4	9	12	15	32	17
Prato	25	5	7	13	20	45	17
Lucchese	25	2	3	20	15	72	7
Lepa vojaška športna manifestacija
Novo mesto, 12. maja
Za proslavo »Dneva vojske« je bilo na vzorno urejenem kandijskem stadionu v Novem mestu gimnastično in lahkoatlet-sko tekmovanje vojaških edinic divizije Isonzo. Tekmovanja so se udeležili atleti iz vseh mnogoštevilnih edinic omenjenega. poveljstva.
Oba dneva je bilo vreme prireditvi naklonjeno in njena organizacija je bila odlična. Vzorna ureditev športnega prostora in vseh naprav ter hiter potek pestrega sporeda sta nas spominjala na največje športne prireditve. Zvočnik je .sproti napovedoval imena in rezultate tekmovalcev. Vodja tekmovanja in duša te športne manifestacije je bil trener Fidai poročnik g. Cumer, čigar vzorni požrtvovalnosti in velikemu strokovnemu znanju se je treba zahvaliti za tako lep uspeh. Kot vrhovni sodnik je sodeloval delegat Fidai in italijanski zvezni sodnik g. Negrini.
Kakor po organizaciji, tako je tudi po številu nastopajočih atletov bila prireditev najuspešnejša te vrste v Ljubljanski pokrajini. Skupno je nastopilo 280 atletov. Doseženi rezultati so v splošnem povprečni, kar izhaja v glavnem od tod, ker so morali posamezni najboljši atleti zaporedoma nastopiti v več disciplinah, ter radi zgodnjega letnega časa tudi še niso imeli dovolj prilike za trening.
Obisk prireditve je presegal vsa pričakovanja in na stadionu se Je zbralo preko 1500 gledalcev, ki so z največjim zanimanjem prisostvovali izredno napetim borbam. Na častni tribuni je prisostvoval tekmam tudi poveljnik divizije general Cerutti s častniškim zborom, okrajni civilni komisar konzul Manu-Rici, poveljnik karabl-njerjev kapetan cav. Ferra, politični tajnik Varini in drugi.
Tehnični rezultati.
Vojni štafetni tek: 1. 24. peš. polk I 3:12.10, 2. 6. top. polk 3.18, 3. 24. peš. polk II: 3.21.
Tek 80 m: 1. Rugolo (inž.) 9.6, 2. Fal-vanega (6. top. polk) 9.6, 3. Pizzamiglio (6. top. polk) 9.8;
Met bomb: 1. De Coceo (6. top. polk) 70.24 m, 2. Agostini (inž.) 69.54 m, 3. Berilli (24. peš. polk) 69.13 m; klasifikacija po moštvih: 1. 6. top. polk 122 točk, 2. 24. peš. polk I 115 točk, 3. inženjerci 99 točk.
Vlek vrvi: 1. 24. peš. polk I, 2. 60. bat. finančne straže, 3. 24. peš. polk II.
Štafeta 4 krat 250 m: 1. 24. peš. polk I 2:06.7, 2. 6. top. polk 2:10, 3. 40. top. polk 2:14.3.
Kolesarska džinkana: 1. Casogrande, 40. top. polk 1.1, 2. Cumer, 6. top. polk 1:2.4, 3 Morello 24. peš. polk 1:3.7.
Olimpijska štafeta: 1. 24. peš. polk I, 2. 6. top. polk, 3. 24. peš. polk II.
Patrolni tek: (6 moštev po šest tekačev na 10 km dolgi progi): 1. 40. top. polk 1:11.13, 2. 24. peš. polk I 1:11.24, 3. 6. top. polk 1:17.47.
Po končanem tekmovanju je stopil med atlete poveljnik divizije general Cerutti in razdelil med najuspešnejše atlete in moštva diplome in denarne nagrade. Po krajših govorih, ki sta jih naslovila na tekmovalce okrajni civilni komisar konzul Manu-Rici in general Cerutti je bila s snemanjem zastave in pozdravom Kralju in Duceju učinkovito zaključena veličastna športna manifestacija.
Nekaj izidov z zelenega polja
V	hrvatskem nogometnem prvenstvu so bili zadnjo nedeljo zabeleženi tile izidi: Gradjanski-Bata 5:1, Hašk-Zagorac 1:1, Radnički (Osijek) - Zemun 2:1, Hrvoje-HBŠK 3:0. Tekma med Viktorijo in Hajdukom je bila verificirana s 3:0 v korist slednjega.
V	štajerskem nogometnem prvenstvu so igrali med drugim tudi v Mariboru in Celju. Rapid je porazil moštvo Donawitza s 5:3, Celjani pa so Imeli goste lz Gradca, in sicer ekipo državnih železničarjev, nad katerimi so bili prav tako uspešni s 5:4.
rxiooLraDaDooaon^^
Obnovite naročnino!
Sportniki z naočniki
2e v navadnem življenju je vid najvažnejši od vseh čutil in kdor ne vidi dobro, se mora sprijazniti z marsikatero nevšečnostjo. Zato je razumljivo, da ima vid tudi pri aktivnih športnikih zelo pomembno vlogo. Toda kljub temu Je znanih mnogo športnikov, Id so si priborili največje časti in mnoge lovorike, čeprav so morali celo med nastopi nositi naočnike.
Najhitrejši kolesar na svetu— ln sicer med profesionalnimi vozači — je prav gotovo holandskl prvak Arle van Vliet, kl je moral že od prve mladosti nositi naočnike in se je z njimi udeleževal dolga leta najtežjih dirk s samimi uspehi.
Nemec Fritz Müller spada med najboljše allround-sportnike in se je posebno uveljavil v petero- in deaeteroboju, pa vendar že več let nosi naočnike tn je njegov vid za tri stopinje slabši od normalnega.
Finski prvak in eden najboljših metalcev kopja na svetu Matti Järvinen spada prav tako med one, ki so »oboroženi« z naočniki, ker je na enem očesu daljnoviden, in sicer celo za 7 stopenj.
Japonec Ito — med Japonci je sploh cela vrsta športnikov, ki jih poznamo po slikah kot »naočnikarje« — je leta 1936 dobil zlato kolajno kot olimpijski zmagovalec v plavalni disciplini, pa je tudi močno kratkoviden na obeh očesih.
Dolgoletna nemška prvakinja v telovadbi Käthe Schmidt-Sohnemann, ki je tudi dosegla olimpijsko slavo, je začela prav pred olimpijskimi prireditvami tarnati zaradi oslabelosti vida in se je morala po-služiti naočnikov. Kljub tej oviri je vendarle osvojila odlično mesto, ki ji je prineslo olimpijsko slavo.
Med Nemci je še več aktivnih pristašev raznih športnih panog, ki so vsi obteženi z naočniki, pa se vendar z nezmanjšano vnemo in prav tako dobrimi uspehi uveljavljajo v svojih panogah. Tako je znan boksar Rudi Pepper, ki med borbo seveda odlaga svoja stekla, dalje neki Rudi Hasse, ki se je v številnih borbah pokazal v odlični formi, pa je že 20 let prisiljen hoditi po svetu z naočniki, dalje Langhof, ki spada med najuspešnejše skakalce v višino, in še neki Hans Raff, ki ga Nemci prištevajo med prav dobre dolgoprogaše, pa mora tudi vse treninge in vsako tekmovanje opraviti z naočniki na nosu.
Takih in podobnih primerov bi lahko precej našteli tudi med našimi športniki iz prejšnjih in sedanjih dni. Velika večina med njimi se je po možnosti te ovire znebila med tekmovanjem, drugi pa so bili tudi z njo prav tako dobri kakor vsi ostali z dobrim vidom. Sem in tja pa se je le našel kdo med njimi, ki so mu slabe oči povzročale sitnosti, kar se je posebno opazilo pri nogometnih sodnikih, proti katerim je bila publika že zaradi samega pojava naočnikov slabo razpoložena. Prav gotovo takšni očitki vsaj v nekaterih primerih niso bili brez podlage, poznamo pa tudi žvižgače s črno obrobljenimi okviri na nosu, ki so videli vse še bolje od srečnejših vrstnikov brez stekel.
Napačna razlaga
Mož je dejal svoji tašči: »Od svoje žene se dam ločiti samo zavoljo vas!«
Tedaj je tašča pobesila pogled ln zaše-petala: »Ah, Rudolf!«
Prijetno vprašanje
Ded je bil zelo bolan in Janezek ga je smel za trenutek obiskati. »Reci mu kaj lepega, da se bo malo razveselil,« mu je dejala mamica.
»Dedek,« je vprašal Janezek deda, »ali bi rad, da te pokopljemo z godbo?«
Mlada avtomobilistka
Gospodična Olga se je s svojim avtomobilom prvič odpeljala na daljši izlet. Seveda je doživela defekt v motorju. Prijazen kmet se je ponudil, da odpelje atvo s svojim konjem do najbližjega mehanika.
»Hvala lepa,« je odgovorila gospodična, »toda z enim samim konjem ne bo šlo. šlo bi kvečjemu, če bi priskrbeli še 14 konj. Moj voz ima namreč 15 konj«.
Mali oglasi
Službo dobi
Briv. pomočnika
dobrega, sprejmem takoj. Podbevšek, Dev. M. v Polju.	6248-1
Stekl. pomočnika
io vajenca ter trgovsko učenko sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6313-1
Frizerko
samostojno delavko, sprejmem takoj. »Salon Merlak«, Sv. Petra 76.	6317-1
čevlj. pomočnika
za šivana dela, sprejmem takoj. Plačam od para 40 do 50 lir ali pa 300 lir tedensko. Humar, Stari trg št. 9.	6313-1
Briv. pomočnika
sprejmem takoj ali dam ▼ najem kompletno brivnico. Naslov v vseh poélovalni-cah Jutra.	6314-1
Sprejmem
šiviljo na dom. Frančiškanska 3. »Julijana«. 6305-1
Za Zagreb
potrebujemo 4 prvovrstne mizarje in 2 železostrugar-ja, zaposlitev lahko stalna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samci prednost«.
6296-1
Briv. pomočnika
dobrega, in vajenca, sprejmem takoj. Rudi Erentner, Stožice 28.	6301-1
Specialista
za kuhanje mila iščem proti nagradi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Specialist«.
6280-1
Prodam
dve visoki omari, novo zložljivo posteljo, lončeoo peč, mizo. stole. Pucihar, Medvedova 22.	6310-6
Konjsko opremo
in močne vozove s trugo, diro in kasonom v dobrem stanju prodam. Alojzij Bev-čar, Lepodvorska ulica 26, tel. 39-47.	6337-6
Prodam
moške čevlje gojzerje št. 43, skoraj nove za 300 lir. Gledališka ul. 16, III., vrata št. 10.	6334-6
Otroški voziček
globok, prodam. Mlekarna »Viadukt«, Smartinska cesta št. 29.	6330-6
Pošteno dekle
za hišna dela ali samostojno gospodinjo eni osebi, iščem. Bogojevič Ana, Gledališka ul. 12, priti., levo.
6264-1
Kroj. pomočnika
sprejmem takoj za male kose. Lovro Sodja, Tržaška c. 28.	6339-1
Več čevljarskih
pomočnikov
sprejmem takoj. Zavrl Janko, Ljubljana Tržaška 11.
6338-1
Šivilj, pomočnico
sprejmem v delo. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Samostojna«.	6341-1
Dobra postrežnica
vajena kuhe in drugih hišnih del išče mesta, najrajši v Šiški. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	6333-1
Postrežnico
za dopoldanske ure za vsak dan sprejmem. Bučer, Hoti-mirova ul. 7 (blizu nove šišenske cerkve). 6332-1
Službe išče
Beseda L —.30, taksa —.60, za daianie naslova ali za _ šifro L 2.—._
Učiteljiščnica
bi šla ves prosti čas k otroku, bi poučevala ali delala kar koli. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nujna pomoč«.	6324-2
Dekle
z lepimi izpričevali, z znanjem kuhe in vseh gospodinjskih del želi službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
6344-2
Vajenci (-ke)
Beseda L—.60, taksa—.60. za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Mizarskega vajenca
sprejmem takoj. Mizarstvo Potočnik, Tržaška c, 56.
6308-44
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Polovico kurjave in ča*a prihrani
»Samokuhalnik«
Cena nizka. Dobi se pri : Franc Kernjak, Tržaška cesta 92. tel. 34-53. 6300-6
Hladilnik
mali, na električni pogon, proda Knez, Osoje 3 nad Sv. Florijanom. 6303-6
Prodam
skoraj čisto nov globok voziček po zelo ugodni ceni. Dolenjska c. 26. 6298-6
Čebele
v kranjičih in v AŽ-panjih proda Medarna, Ljubliana. Židovska ul. 6. 6279-6
Vosek Ia.
rumen proda Medarna, Židovska ul. 6.	6274-6
Prodam
kompletno pohištvo za spalnico in kuhinjo. Verdijeva (Gajeva) 2-III., vrata 21. od 10. do 12. in od 15. do 18. ure.	6342-6
Otroško posteljico
lepo, belo, kovinasto prodam. Podmilščakova ulica št. 22/1.	6325-6
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Prstan
v ceni 4 do 5 tisoč lir kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6257-7
Kupim
rabljeno ping-pong mizo. Karunova ulica 10. 6295-7
Frigidaire
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frigidaire«.	6272-7
Buteljke
in razne druge steklenice, očiščene, kupuje Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6.
6275-7
Sadno prešo
srednjo, v dobrem stanju kupi Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 6278-7
Otroški voziček
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček«.
6340-7
Posteljo
za služkinjo, zložljivo, kompletno, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »J. J. 2«. 6307-7
Knjige
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Ljubitelji knjig,
pozor!
Prodam znamenito satiro K. J. Webra DEMOKRI-TOS. Originalna stereotipna izdaja 12 delov, 6 knjig. Ogled antikvarijat Scvar. Stari trg.	6315-8
Avlo, moto
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Motorno kolo
znamke Ardie, 200 ccm, ugodno naprodaj. Polje št. 186.	6285-10
Tovorni Ford
ltonski v brezhibnem stanju takoi na prodaj. Informacije Slomškova ul. 19, pritličje, levo. 6329-10
Pohištvo
Beseda L—.60. taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Dve jedilnici
in drugo opremo prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
6322-12
Oblačila
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Prodam
nov temnomoder ženski plašč. Prekmurska 6, pritličje.	6297-13
Kapital
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za Šifro L 3.—.
Lokali
Skladiiče
zračno in suho. v centru, išče Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 6276-19
Posest
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za _šifro L 3.—.
Novo vilo
v Šiški prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »920.000«.	6311-20
Prodam
v bližini klavnice lepo 4-stanovanjsko hišo z veliko delavnico, garažo, pripravno za kakršno koli obrt, zlasti za mesarsko. Cena 470.000 lir. Poizve se: Atelje Moda, Pražakova ul. 15/1. 6343-20
*iiiil!T*i il
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Dvosob. stanovanje
iščem za takoj ali 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok«.
6292-21a
Enosob. stanovanje
ali prazno sobo iščem, po možnosti v šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Junij«.	6294-2 la
Stanovanje iščem
4sobno za takoj v centru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Center«. 6346-2la
Nagrado dobi
kdor priskrbi 1 ali 2sobno opremljeno ali prazno stanovanje za takoi, a vsaj za 1. junij. Ponudbe pod značko »Slov. točen plačnik«.
6345-21a
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—._
Opremljeno sobo
elegantno, s strogo »epari-ranim vhodom oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
6335-2$
Za dve osebi
oddam opremljeno sobo * posebnim vhodom v centru. Pelan, Emonska cesta 10a.
6328-23
Dl»
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—._
Gospod išče sobo
z event. celotno oskrbo pri samostojni nemško govoreči dami Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« po »Samoten«.
6319-23a
Glasbila
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Meinel & Herold
kromatična, tipkasta novi harmonika s 60 basi s trdo kožnato prevleko se takoj proda. Gosposvetska c. 13, vrata 96. Ogled 18.30 do 19.30.	6320-26
Živali
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Zajce
belgijske orjake, mladiče in plemenske samice, prodam. Splitska 6-1. 6309-27
Lepo sobo
oddam stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6293-23
Prazno sobo
sončno, v centru mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6299-23
Sobo
oddam v najem takoj. — Cesta Viktorja Emanuela III. (Bleiweisova) 46-IV., levo.	6302-23
Opremljeno sobo
veliko, sončno s posebnim vhodom, souporabo kopalnice oddam takoj 1 ali dvema boljšima osebama (zakoncema) v I. nadstropju v vili Levstikova ul. 16.
6318-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu takoj. Bolgarska ulica 21a, pritličje.
6323-23
Lepo sobo
oddam eni osebi, najrajši ženski. Ogled od 8. do pol 11. ure. Kavškova cesta 26, I. nadstr.. levo. 6336-23
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali aa šifro L 3.—.
Pisalni stroj
portable, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe pod »Znamka in cena« na ogl. odd. »Jutra«.	6321-29
Prodam
malo stružnico za 2000 lif. Pavšek Ivanka, Predovičeva ulica 5/III.	6327-29
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za _ šifro L 3.—.
Za svojo sestrico
uradnico iščem boljšega gospoda, srednjih let, čiste preteklosti, v svrho ženitve. Samo resne, neanonimne ponudbe s siiko poslati na ogl. odd. Jutra pod »Idealno dekle«.	6256-25
Razno
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
TRICIKLJE
izdelujemo in popravljamo, emajliramo, nadalje imamo v zalogi vse nadomestne dele za reparaturo vseh vrst tricikljev. — Za cenjena naročila se priporoča strokovna mehanična delavnica
»Tribuna', Ljubljana
Karlovška cesta 4. Telefon 23-27. Zmerne cene.
683-a-J

20.000 lir posojila
iščem na obrtno posestvo na deželi proti prvi vknjižbi. Obresti plačam tudi v živilih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno 1905«. 6286-16
t
Umrla nam je naša ljubljena žena, dobra mamica, stara mama, gospa
Poljanec Frančiška
previdena s tolažili svete vere.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 15. maja 1942, ob pol 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. maja 1942.
ŽALUJOČI MOŽ Z OTROCI.
gas
E. Salgari!
56
Črni gusar
Roman
»Morda smo še v jaguarjevem dosegu, M je vsa divjad zdavnaj pobegnila pred njim!«
»Tod ne najdeš več niti mačke!« je vzdihnil Katalanen
»Saj si videl, da se jih ne manjka, in še kakSnih! Ako naletimo na jaguarja, ga ubijemo!«
»Meso ne bi bilo napačno, Carmaux, posebno če bi ga skuhali z rdečim zeljem!«
»Hajdimo torej, ubijmo ga!«
»Čujte!« je vzkliknil Španec in vzdignil glavo. »Zdi se mi, da bomo kmalu ubili nekaj boljšega!«
»Si mar opazil srnjaka, duša zlata?«
»Vidite onole veliko ptico?«
Carmaux je pogledal v tisto stran in res videl, kako je velika, črna, grda ptica prhnila med vejami dreves.
»Ali je to tvoj srnjak?«
»Ne, to je gule-gule! Glejte, spet eden, hi tamle zadaj jih je še več!«
»Ustreli jih s kroglo, če jih moreš!« je posmehljivo rekel Carmaux. »Tvoj gule-gule nam ne bo to.;ažil gladu kakor kaže!«
»Saj ga niti ne maram! Narobe, ta samo kaže. oa ie izvrstna divjačina blizu!«
»Kakšna neki?«
»Divje svinje!«
»Vraga! Svinjska zarebrnica bi se zdalje res prilegla! Toda razloži mi, v kakšni zvezi so tvoii gule-gulčki s tenni živalmi!«
»Ti ptiči imajo zelo bistro oko! če od daleč zagledajo divje svinje, hitro prilete, da si napolnijo želodec s...«
»Svinjsko pečenko?«
»To ne, a s črvi, škorpioni in stonogami, ki jih divje svinje izkopljejo, kadar rijejo po tleh za ko-'-reninami in gomolji!«
»Stonoge tuidi jedo?«	p
»Seveda!«
»In ne poginejo?«
»Ne, gule-gule se strup teh žuželk ne meni!«
»Razumem. Ptice morava torej hitro slediti, da nama ne odlete! Imej puško pripravljeno!... Toda — ali naju Španci ne bodo slišali?«
»Potem se mora gusar postiti!«
»Kakor knjiga govoriš, prijatelj! Bolje je, da naju slišijo in si mi napolnimo želodce, kakor da bi opešali in jih ne bi mogli več zasledovati!«
»Tiho!«
»So divje svinje?«
»Ne vem; a neka žival mora biti blizu! Saj vidite, kako se tamle giblje po listju!«
24. poglavje CARMAUXOVA SMOLA
Lovca sta se skrila za deblo velike samarube. Dračje in veje 90 pokale tu pa tam, kakor da se Žival še ne more odločiti, katero pot naj ubere. Mahoma se je grmovje razgrnilo, in Carmaux je
videl, kako je planila iz njega kakih petdeset centimetrov dolga žival z rdečkastočrnim kožuhom, kratkimi nogami in košatim repom.
Ni je poznal in tudi ni vedel, ali je užitna. Ko jo je pa videl trideset korakov pred seboj, je vendarle prislonil puško k licu in ustrelil. Padla je, a takoj spet vstala in zlezla v grmovje. Očitno ni bila hudo zadeta.
»Prekleto! Nu, daleč ne boš prišla!«
Ne da bi puško znova nabil, je planil naprej in sledil žival, ne meneč se za Špančeve svarilne klice.
»Pazi na svoj nos!«
Žival je bežala dalje, najbrže proti skrivališču. Toda spretni Carmaux ji je ostal za petami. Vihtil je gusarsko sabljo, kakor da jo hoče razsekati.
»Aha, ti nesnaga!« je kričal.
Uboga žival se je na begu ustavljala, ker so jo zapuščale moči. Krvavi sledovi na listju in travi so pričali, da je zadeta. Upehana od bega in izgube krvi, je nazadnje obstala pri nekem deblu. Carmaux,. ki si je bil zdaj v svesti zmage, je planil proti nji, a je še tisti mah odletel: neznosen smrad ga je hotel kar zadušiti.
»Tri sto peklenščkov!« je zarjovel.
Silovito kihanje ga je napadlo in zavrlo ploho kletvic, ki mu ie bila na jeziku.
Španec mu je hotel pohiteti na pomoč, toda deset korakov od njega je obstal in se z obema rokama zgrabil za nos.
»Carramba!« je rekel. »Ali vat nisem svaril, da ne hodite naprej, caballero? Zdaj ste parfumirani za teden dni! Ne upam se vam približati!«
»Mar sem okužen? Tako klavrno mi je, kakor da imam morsko bolezen!«
»Bežite! Tako boste vsaj dihali čist zrak!«
»Konec me bo! Kaj se je le zgodilo?«
»Tak bežite, pravim! Bežite iz tega smrdljivega oblaka, ki polni že vso okolico!«
Carmaux je s težavo vstal in storil nekaj korakov proti Špancu, ki se je jadrno umaknil.
»Bojiš se me? Ali imam kolero?«
»To ne, caballero. bojim se le, da ne bi parfumi-rali tudi mene!«
»A kam naj se denem? Vsi bodo bežali pred menoj! Še poveljnik se me bo ustrašil!«
»Najprej vas moram prekaditi!« je rekel Španec, ki ga je silil smeh.
»Kakor slanika?«
»Natanko tako, caballero!«
»Ali ne smrdi po gnilem česnu? Takisto mi je, kakor bi se mi hotela glava razpočiti!«
»Verjamem! Bil je suriljo, smrdljivec, menda najhujši svojega rodu. Še psi ne preneso njegove dišave!«
»In odkod ima prekleta žival takšen duh?«
»Iz podrepnih žlez! Vas je zadelo tudi kaj tekočine?«
»Ne, za to sem bil predaleč!«
»Blagor se vam! Ko bi vam bila padla na obleko le kapljica tistega oljnatega soka, bi morali nadaljevati pot nagi kakor oče Adam!«
»GnojlSCe ne more tako smrdeti kakor jaz!«
»Potolažite se, takoj vas prekadiva!«
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskàrnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.