127. številka.
Ljubljana, v soboto 6. junija 1903
XXXVI. leto.
•a vsak dan zvečer, izimSi   nedelje in |praznike, .ter velja po posti prejemali za avstro-ogrske deftele ca vae leto ■ K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h.   Za Ljubljano a pošiljanjem dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K.   Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K SO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor znaša poštnina. — NaPnaročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroetopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če |fr trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frank o vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga Bt. 12. — Dpravnistvn naj se blagovolijo   poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je is Vegove ulice it. 2, vhod V npravnifitvo pa S Kongresnega trga 8t. 12.
„Slovenski Narod" telefon 6t. 34. Posmnesne številko po IO k. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85.
Zveza z Nemci.
Z dežele, 5. juniju.
Osem let je tega, kar so poslanci orodno napredne stranke v deželnem Izboru kranjskem stopili v tesnejšo do-
gko z nemškimi   poslanci   ter   ž njimi |jUcnili tisto   ..zvezo4*, o kateri  se vsa ta leta toliko govori in piše, in s katero klerikalna stranka tako vstrajno pčuje proti narodno-napredni stranki.
V principu stojimo še danes na onem istem stališču, kakor pred osmimi leti.   Sila  kola  lomi,  sila  pa stvarja |vCa>ili tudi politične zveze, ki sicer niso likomur simpatične, katere pa so p o -rebne  v  dosego   in obrambo [velikih interesov. Napredna stranka e spoznala silno nevarnost klerikalizma :a vse naše narodno, kulturne iu govedarsko  življenje,  spoznala je, da Ihoče klerikalna stranka — kakor se je izrazil dr. Tavčar v drž. zboru —y debelo Kranjsko pomeksikaniti in je zato obrambo dežele iu njenib koristi skle-la _zvezo" z Nemci. £;.£r Politično paktiranje  z nasprotniki je dovoljeno, in četudi grme klerikalci proti tej zvezi dan   na dan, vendar ne morejo nikogar   prepričati, da bi bila raka zveza nedopustna   in nemoralna. Ker ue morejo  navesti  ne enega slučaja, da bi se bila naša stranka izneverila svojim narodnim načelom. Sicer pa ve vsak  količkaj   razumen človek, da klerikalno nasprotovanje tej zvezi ne izvira  iz  načelnih,  nego  samo iz taktičnih nagibov.   Načeloma stoje klerikalci od   nekdaj   na   stališču, da je dovoljena vsaka  zveza.   Sami   so bili zvezani z Nemci iu jim njihovo pomoč plačevali z narodnimi koncesijami; zvezali so  se  tudi že s socialnimi demokrati, z nemškimi konservativci in fevdalci,   ter z  laškimi   laži-liberalci, na Koroškem pa se celo potegovali za to, da naj se slovenska stranka sploh od-■ve svojim narodnim zahtevam in naj se potopi v nemški klerikalni stranki.
Tudi drugod vidimo enako paktiranje različnih strank. Nemški klerikalci so imeli že dostikrat  zvezo  s Slovani
proti drugim Nemcem, slovenski klerikalci na Štajerskem so se v dež. zboru
združili z Nemci in vse razumne nemške stranke so odobravale, da so bau-crnbundlerji po geslu „rajši s Schweg-lom kakor z Mahničem" volili v dež. odbor rajŠe Slovenca Robica kakor Nemca-klerikalca.
Principijalnih ugovorov proti paktiranju z nemško stranko torej ni; zveza z Nemci je dopustna in ni nemoralna in zato jo sodimo zgolj s stališča realne politike, zgolj s stališča, če nam don asa tistih sadov, kijih smemo po vsi pravici  pričakovati in zahtevati.
V tem oziru pa se nam zdi, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Zlasti tekom zadnjih mesecev smo doživeli nekaj slučajev, ki so nas močno razočarali in prouzročili tudi pri najzvestej-ših pristaših zveze z Nemci tehtne dvome o lojalnosti nemških j zaveznikov.
Ves čas, kar obstoji ta zveza, so i Nemci svoje narodne in politične interese zastopali z veliko vnemo in vstraj-nostjo in pri raznih prilikah pokazali, da jih ni volja, niti za las odnehati od svojih pretenzij. Kako so na pr. nasprotovali vprašanju o vseučilišču v Ljubljani, kako so nasprotovali predlogu zastran ustanovitve meščanskih šol, kako so nasprotovali predlogu, da se zgolj iz praktičnih ozirov Draga priklopi ribniškemu okraju itd. itd. Naša stranka ni temu nasprotovala, ker imajo Nemci v narodnih ozirih popolno svobodo, kakor jo ima naša stranka, Nemci pa so šli še dlje. Vsaka zveza nalaga združenima strankama gotove ozire. Kdor je Čital naš list, tisti ve, da smo se mi tega držali. Nasprotno pa so Nemci v svojih listih zlasti v rGrazer Tagblattu" in v „Ta-gespošti" našo stranko in zlasti obč. svet ljubljanski ter razne njegove člane neprestano napadali in zasmehovali, prav kakor da jim ni treba imeti nobenih ozirov. Večkrat smo imeli utis, da se hočejo Nemci na ta način svoje zaveznike   narodno - napredno stranko
kompromitirati pred njenimi lastnimi pristaši.
A še vec! Reorganizaciji ljubljanske realke, v tem smislu, da bi se slovenski dijaki   poučevali   v slovenskem
jeziku, so se Nemci uprli z vso silo in jo preprečili, med tem ko so izkoristili
zvezo v to, da so dosegli razširjanje kočevske nemške gimnazije. Kar je pravično za Nemce, bi moralo biti pravično tudi za Slovence.
Najbolj pa je narodno-napredne kroge razdražilo naskakovanj e slovenske posesti od nemške strani. V Zagorju so Nemci zavratuo ljudsko šolo ponemčili iu dež. odbor se je zaman trudil, da to spremeni. Na Jesenicah so tudi hoteli, da se ustanovi javna nemška ljudska šola in se je le z veliko težavo dalo dognati, da za tako šolo ni nemških otrok. Pri tem vprašanju je župnik Šinkovec igral kaj žalostno vlogo. Ker Nemci niso mogli doseči javne ljudske šole, hočejo sedaj za slovenske otroke ustanoviti privatno nemško šolo. Tudi v slovenski Šiški hočejo imeti nemško šolo, v Kočevju pa, ker je toliko slovenskih otrok in se že več kot deset let zahteva slove nska šola, tam teptajo brezobzirno načelo pravičnosti in so znali doslej še vedno preprečiti ustanovitev slovenske ljudske šole.
A kaj naj se šele reče o poskusu, na Jesenicah, spraviti nemški občinski odbor na krmilo, o zvezi Nemcev S klerikalci pri zadnjih drža v n o -zborskih volitvah in o zavratni spletki proti narodno-napredni stranki pri zadnjih občinskih volitvah v T r ž i č u, katero spletko so uprizorili Nemci s svojim Gassnerjem na čelu.
Lahko bi to zbirko rekriminacij še vedno prav izdatno pomnožili, če bi bilo treba, a že to zadostuje za razumevanje, zakaj gineva zaupanje narodno-napredne stranke v to zvezo, zakaj ta zveza ne more dobiti resničnih simpatij. Ze dlje časa stojimo pod utisom, da je politika naših nemških zaveznikov ne-odkritosrčna in to nam je potrdilo po-
stopanje grofa Barba v deželnem odboru pri določevanju proračuna. Grof Uarboje pri ti priliki potegnil
s klerikalci. Tega postopanja si ni drugače tolmačiti, kakor kot taktičen udarec proti narodno-napredni stranki.
Narodno-napredna stranska zastavlja vse svoje moči, da premaga klerikalno obstrukcijo in prisili klerikalce, da dopuste mirno funkcioniranje dež. zbora. To se ne da drugače doseči, kakor da dež. odbor odreče vse podpore zlasti tiste, ki jih prav klerikalni volilci zahtevajo. Če bi se dež. odbor držal tega načela, bi klerikalni volilci sami prisilili svoje poslance, da opuste obstrukcijo. V tem važnem trenotku, ko se je šlo za to, da dobi klerikalna obstrukcija smrtni udarec, pa je grof Barbo zapustil svoje zaveznike in pomagal klerikalcem do lepega vspeha. Grof Barbo je omogočil klerikalcem nadaljevati obstrukcijo, saj dovoljuje deželni odbor vse, kar potrebujejo.
Tako postopanje naredi utis, da delajo Nemci neodkritosrčno politiko. Naša op ortu nitetna politika nam ne donaša tistega sadu, ki bi ga smeli pričakovati. Na nas leži pač od i j te zveze z Nemci. Koristi, ki jih ima ta zveza za našo stranko, niso primerni, pač pa se ta zveza izkorišča celo v zahrbtne naskoke na našo posest Vse to pa sili h premišljevanju ! —
Katoliška organizacija in njeni nasledki.
Iz Ribnice, 5. junija. Kako brezobziren boj jo pričela klerikalna stranka s svojo organizacijo, je gotovo še vsakemu v dobrem spominu in se bore malo kdo še briga, koliko ljudi je v tem boju za obstanek — padlo. Vprašamo se: komu in na kak način je bilo pomagano z gospodarsko organizacijo? Z mirno vestjo lahko rečemo,
da   je   organizacija katoliške
stranke provzročila ogromno škodo in ne samo tem, proti katerim je bila v življenje poklicana, nego
tudi tem, katerim je bila namenjena. Z ravno tako ostrostjo se je
ost obrnila proti tistim kateri so ji dali življenje, kakor je zadela tiste, katere naj bi bila uničila. V zadoščenje nam je, da je tiste, kateri so se najbolj pehali za njo, zadel tako hud udarec, da ga težko prebole, druge pa zopet taka blamaža, da jo bodo pomnili vedno. Neznačajnežem je pač bore malo na tem ležeče, češ, ena blamaža več aH manj, kaj za to! Taki ljudje z maslom na glavi lazijo še vedno najraje na solnce, namesto da bi se poskrili kakor pilpogačice.
Da je pa resnično, kar mislimo poročati, Vam dokažemo s številkami, katere naj bodo vsem tistim v strašilo, ki so se toliko Ggrevali in se še ogrevajo za katoliško gospodarsko organizacijo. Nekateri duhovniki so pričeli, ne iz ljubezni do kmeta, ampak iz ljubezni do boljših far, hud boj proti trgovcem. Za ta boj so rabili različnih »streberjev« ter mož brez lastne volje. Nabrali so v imenu vere različnih »mamelukovi, ki si niso upali nobeni še tako bedasti stvari ugovarjati. Hudi duh Brešarjev teži kakor  mora  naše pobožna kon-
eumarje! Ko bi imela duhovščina le količkaj dobre volje in imela le malo srca za kmeta-trpina, gotovo bi ravnala drugače, nego ravna zdaj, ko je vendar tako težko za vsak denar. Toda njej je le za politično nadvlado in ona hoče imeti kmeta navezanega nase, nevednega in odvisnega. Le dokler bo kmet tak, kakršen je, le toliko časa bo še mogoča telesna in duševna tlaka. Ko se pa enkrat zave, ko spozna, da so nebesa predraga, postane gotovo drugačen, le škoda bi bila, da bi bilo tedaj prepozno, da bi bil naš dobri in verni kmet že postavljen pod — kap.
Bog nas varuj takih organizatorjev.   Marsikakemu  kmetu  bi bilo
Sramežljivi Janez.
Rado M urni k.
Imel je vodenomodre, izbuljene oči, ki so gledale kakor prekuhane vijolice iz mlečne kaše. Veka in obrvi so mu bile redke, kratke, belorumene, torej komaj vidne, tako da v pogledu ni bilo nikdar nič izrazitega. In ponižen je biJ Janez, skromen in pa tako neznansko sramežljiv, da ga je bilo celo sram te nesrečne ponižnosti, te nadležne skromnosti, te neotresne sramežljivosti. Rdečica ga je oblila od vratu do vrha čela iTori za vsak nič in nič.
Preden je udaril šenklavški zvon trikrat pred osmo uro zjutraj, je stalo že vse polno mladih učenjakov pred hramom učenosti, pred staro gimnazijo, kjer zebe ubogega Vodnika v železni, nesmrtni hrbet. Takole osem ali devet od našega razreda nas je bilo, ki smo se zdeli drug drugega vredni, da kritiziramo absolutistično banovanje nekaterih nepriljubljenih profesačov in prav-tako nepristransko hvalimo koristno delovanje drugih, to je profesorjev, ki so si bili znali pridobiti naklonjenost strogih mladih kujonov. Janez se je vselej pohlevno, skoraj v zadregi, bližal
našemu prevzvišenemu krogu in pouižno obstal za nami.
Tedaj je mignil elegantni Jamnik, bivši poglavar slovenskih Indijancev, in naša vrsta se je odprla Janezu; včasih ga je pa Milavec prijel za laket in ga rahlo porinil v našo sredo.
„Servus! Seus! Na zdravjelu smo ga pozdravljali s posebno prijaznos tjo. Zakaj ob njegovih p reparacij ah in nalogah je živelo dvoje sosednjih klopi in životarilo troje oddaljenejših družin ene misli in krvi.
„Na zdravje," je tiho odzdravljal Janez s povešenimi očmi. Tu je stal nekoliko prikuljen in poslušal našo modrost in se smejal, če ga je kdo pogledal, in je zardeval in se veselil, da sme molčati; nikomur se nikdar ni predrznil oporekati najmanjše stvarce ali celo zagovarjati drugačnih načel, dasi je bil mnogo bolj nadarjen kakor mi drugi vsi skupaj trikrat multiplicirani.
Nosil je težke, podkovane škornje, pa ga vendar sRoro ni bilo slišati. Kako smo ropotali in se podili mi drugi z odličnim zaničevanjem dolgočasnih pravil o lepem vedenju in se drevili po tistih lesenih hodnikih in izjedenih stopnji-cah, zlasti mimo konferenčne sobe! Tam je marsikrat pokukala kakšna bra-
data glava z blišČečimi naočniki izza vrat za beirotnim rojem divjih mane, ki so se, hvala Bogu in pa lahkim nogam, zadosti hitro poskrile po razredih. Sramežljivi Janez je pa stopical po prstih, tiho kakor pravkar penzijoniran duh, ki namerava v paradni rjuhi obiskati Vile za vesele praznike.
Komaj smo preplezali kitajski zid spodnje gimnazije, že se nas je lotila idealna bolezen. Bila je to petošolska ljubezen, ki je težila nam srce, Stritarju pa želodec. Idealna mlečna ljubezen ! Zlate kolajne bi bil vreden mož, ki bi nam podal natančno psihologijo zaničevane, zasmehovane petošolske ljubezni, edino idealne ljubezni na tem neidealnem svetu! Vreden bi bil solidne zlate medalje, vsaj tako velike kakor tista skrivnostna kahla pred Mestnim domom, in pa štirih pitanih binkoštuih volov, ki bi jo vlačili za srečnim pisateljem.
Najprvo je popadla ljubezen Mi-lavca. Odkritosrčen značaj, si je moral dati takoj duška in nam vsem razodel sladko tajnost, da je idealno zaljubljen.
„Kaj je to?" je vprašal Janez nekako hlastno tam pred šolo.
To je bilo prvikrat, da je on kaj vprašal. In precej ga je bilo sram. Povesil je glavo še niže.
.,Hm, idealna ljubezen,-* je dociral Milavec s presunjenim srcem, rto je, hm, to je ljubezen, ki, ki . . . hm . .
„Ta reč se ne da tako lahko definirati,** mu je pomagal Jamnik.
„Se že da!*4 je ugovarjal modri Prepisavček,*., o — se že da!"
Vsi smo uprli oči v pogumnega tovariša, najdebeleje pa ga je gledal Janez s svojimi vodenomodrimi, prece-jenimi očmi. Prepisavček pa se je odrezal mirno:
„Idealna ljubezen je ljubezen, ki je pravzaprav za nič, pa vendar ni od muk!"
Razen Janeza smo se vsi nama-zavali spričo take določbe. Vendar se ji ni protivil nihče. Milavec nam je imenoval kraljico svojega srca. In naenkrat smo čutili vsi, da se nas je prijela kužua bolezen kar tropoma. Zaljubili smo se menda zgolj iz kolegialitete do frizure vsi v Milavčevo dulcinejo. Občudovali smo jo oddaleč pri prome-nadnih koncertih v Zvezdi ali pod Tivoli in se ji odkrivali s strastnim občudovanjem. Le Janez se je držal nekam hladno in pametno. In prav ta čudak je bil najhuje zaljubljen!
Prepisavček je imel prav. Uživali smo ljubezen, ki je pravzaprav za nič, pa vendar ni od muh! Raztopila se je
kakor pisan balonček iz pen, ko smo izvedeli, da je devetkrat nezvesta ljubica Milica zaročena z Človečetom, ki je že davno davno izdelalo peto šolo, in torej bržkone nič več ne ve, kaj je idealna ljubezen!
Edino Janezov balonček ni hotel razpuhteti! Vedno lepši, vedno pestrejši se je zibal po zrakovju, in Janez je gledal debelo in sramežljivo za njim . . .
Mi drugi smo pozneje noreli tru-moma ali posamezno še za marsikatero krasotico. Manjka se v Ljubljani in sploh na Slovenskem pripravnih idealov ! Janez pa kar ni mogel pozabiti Milice. Izvedel je, da jo je pustil njen zaročenec na cedilu in vzel drugo z obilnim drobižem. Milica namreč ni imela druge dote kakor svojo lepoto. Iu Janezov balonček je plul le še bolj in bolj pisan in krasan po jasnih višavah . . .
Opravil je maturo iu Šel z drugimi na Dunaj. Tam smo doprinesli marsikaj takega, kar ni bilo ne nam v prid ne vesoljnemu človeštvu v tolažbo. Idealov je kajpada kar mrgolelo! Milavec je imel tri, Jamnik pa samo enega, pa zato vsak semester drugega. Vendar so popokali tudi ti dunajski balončki; obadva sta se oženila pozneje s Slovenkama. Sramežljivi Janez pa niti ni pogledal nobene Dunajčanke. Poučeval
huđe skrbi prihranjene, ako ne bi bil šel za temi ljudmi, ki skrbe ali le za svoj žep, ali pa hočejo popularni postati na stroške našega kmeta.
Poglejmo samo malo v bližnjo Dolenjo vas. Kmetijsko društvo je pod »vodstvom« svojih dveh petelinov povzročilo obilo škode. S številkami lahko dokažemo, koliko škode pro-vzroČijo ljudje, ki jih je prešinil sri maščevanja in to radi tega, ker so imeli trgovci drugo prepričanje o »dobri postrežbi«*, nego oni. Maščevanje bilo je popolno, kajti eden trgovcev umaknil se je, predno je vse izgubil tja, kjer ni sovraštva in kamor mu je katoliška organizacija do« kaj pomagala. Izgubil je svojih 8000 kron in vero v poštenje. Drugi se je moral izseliti, sicer bi bii prisiljen napovedati konkurz, kajti izgubil je v boju 7000 kron. Tretjemu bi se tudi ne bilo nič boljše godilo, da ni imel svoje čase lepših dni, a izgubil je tudi on približno 7000 kron. Tako je bilo tudi z drugimi tremi, ki so skupno tudi kakih 6000 kron izgubili. Tedaj pa še konsum, ki je, ali bi moral biti v konkurzu, ker ima celih 6500 kron primanjkljaja. Če se vse te svote seštejejo ter malo premisli, mora človek priti do zaključka: sovraštvo je doseglo popolnoma svoj namen, kajti zneski 8000 K, 7000 K, 7000 K, 6000 kron, 6500 kron, skupno ogromni znesek 2 8.500 kron govori jasno, koliko denarja je organizacija pogubila ter ukradla narodu 1 e v onem samem kraju, ki ima kakih 2500 prebivalcev.
Ribniški konsum je izkazal 111 K 11 vin. čistega dobička, v resnici je pa 2600 kron izgube, kajti pri bilanci so skrili tri račune, glaseče se na omenjeni znesek. Kaj se je godilo v tem konsumu, se že še izve, ko državno pravd ništvo v Novem mestu stvar d o ž e n e. Kmetje odborniki in udje pa naj bodo prepričani, da bodo še šteli denarje za njihove štacun-ske primankliaje in za »dobro postrežbo«, kajti pri obravnavi ki se je vršila, pokazale so se take nezako-nitos.i, da je bil sodnik prisiljen, vso stvar izročiti državnemu pravdništvu. Pri konsumu ne bi smela »Gospodarska zveza« izvršiti revizije, ker se je izkazalo, da ni še nikjer pravilno postopala. Torej za  Dolenjo vasjo — Ribnica  itd. —
D. T. K.
Državni zbor.
Seja dne 5. junija.
Posl. BorČi o in tov. so podali nujni predlog: 1. Vlada naj pojasni nagibe, zakaj so se zavrnili jugoslovanski poslanci s prošnjo za avdi-jenco pri cesarju. 2. Vi'ada se poziva, nujno odrediti, da se sodna preiskava o izgredih v Ljubljani dožene in rezultat zbornici naznani. 3 Vlada se poziva, se takoj sporazumeti z ogrsko vlado glede § 18 carinske in
I
trgovinske pogodbe, kateri paragraf ne dopušča zlorabe pošte in odpiranja pisem, kakor se sedaj uganja na Hrvaškem.
Posl. dr. šusteršič je interpe-liral ministrskega predsednika zaradi oficialn^ga korespondenčnegu biroa, ki je razširjal napačne vesti o Ljubljani, kar pomeni hudo žalitev za slovenski narod.
Ministrski predsednik je odgovarjal v isti zadevi, toda ne na interpelacijo posl. Šusteršič a, temuČ na ono — Nemca Derschatte. Pogreval je približno isto, kar je raztrosil korespondenčni biro, samo da so se sedaj že trije streli reduci-cirali v samo enega. (Morda se tudi ta eden strel reducira v nič, ko bodo zaslišane nepristranske priče. Op. ured.) Zaradi izgredov je s e d e m oseb v kazenski preiskavi. Minister je konštatiral, da so vsi resni krogi tako* obsodili izgrede. V imeuu vlade je še enkrat izrekel »globoko obžalovanje zaradi napadov na mirne someščane.«
Potem se je začela debata o Borčićevem nujnem predlogu.
Poslanec Borčič je utemeljeval predlog , reagiral na Korberjeva izvajanja v zadnji seji ter rekel: »Ministrski predsednik je o dogodkih na jugu monarhije ali napačno poučen ali pa ima rezer-vatno poročilo zase, in drugo za porabo proti javnosti. Korber se je kot kitajski zid postavil med vladarja in narod ter se je pregrešil zoper ustavno pravico.
Posl. Po v še: »In zaupanje tako vernega naroda do monarhaje pcd-kopal!«
Posl. Borčić: »Ministrski predsednik je skušal svoje postopanje opravičiti s tem, da nima pravice, se vtikati v zadeve v druge državno polovice. Minister noče vedeti, da že od leta 1867. ni naša zunanja in notranja politika ničesar druzega kot produkt neopravičenega vmešavanja ogrskih politikov v avstrijske z:deve. Kdo je vrgel grofi Badenija, kdo grofi T h u n a ?
Posk B i a n k i n i : »Kje je mini str3ki predsednik?« (Kiici: Obeduje!) Biankini:   »Lep ministrski predsednik, ki ga pri tako važnem vprašanju ni tukaj! To je šsandal!«
Posl.    Po vse:     »Zapomnili si borno!  Poprej je s svojimi mnog mA interpolacijskimi odgovori delal obstrukcijo in sedaj pa odide!«
Posl. Borčić je v nadaljnsm govoru dokazoval, da so bili vsi cpisi jugoslovanskih poslancev o hrvaških nemirih resnični, dočirn so oficijozna poročila ministrskega predsednika tendenciozno barvana. Ministrski predsednik smatra Hrvaško kratko-nr-alo za madjarsko provincijo. Dokler ne bo slovansko vprašanje to-in onostran Litve pravično rešeno, se ne bo povrnil mir v državo. Hr vaške zahteve se gibljejo v okvirju ob»to;«č-h   zakonov in ustave. Ako
je gosposke adute in vztrajno prežvekoval trdopečeni juridični komis. Obenem z Milavcem in Jaranikom je naredil svoje preizkušnje in se ponudil sveti pravici v službo. Milavec in Jamnik sta se poganjala za boljše mesto in sta ga tudi dobila. Sramežljivega Janeza pa so porinili nekam daleč v zakotno gnezdeče.
In vendar se je čutil tako srečnega, da bi bil najrajši ukal ves dan, ce bi se spodobilo ukati sodnemu pristavu, ki je znan kot sramežljivi Janez. Milica je bila učiteljica v tem zapuščenem kotu!
Obedovat in večerjat je hodila v gostilnico. Tam bi se ji bil lahko približal na lep način. Pa je jedel rajši doma; bal se je, da bi ji ne postal oduren, ker si je domišljal, da preglasno žveče in cmaka. Po prvem obisku se je vedno iznova zopet pripravljal na poset, pa se le ni mogel ojunačiti.
„Kaj vraga pa misliš?" ga je pograbil Jamnik, ko ga je privedla službena pot mimo tovariša. „Ali si res še fant?"
„Kajpa," "je odgovoril Janez in zardel kakor zmerjana petnajstletna frklja.
nA — to je predebelo !u je rentačil
Jamnik. „Milavec, jaz in drugi, vsi smo se obabili — pardon, odamili, samo ti žvirca nam delaš sramoto ! Janez, Janez, resnično resnično ti povem, to mi nikakor ni všeč! Opravi se črno in potrkaj pri gospodični Milici! Slišal sem, da bi ne dobil košare! Vsi ljudje te ženijo z njo. Pojdi tja, bo vsaj eden izmed nas zvest petošolski ljubezni. Alo, marš na ofcet!"
Janez je obljubil, da se pokaže moža. Potem pa je odlašal in se pripravljal in nameraval in odlašal. Milica je čakala. Sramežljivega Jaueza pa le od nikoder ni bilo.
In ko je prišel nekega zimskega dne premožen vlastelin snubit Milico, je počil Janezu idealni balonček . . .
Žalostni junak se je nasmehnil bolestno, ko je izvedel bridko novico. In ta bolestni nasmeh mu je 03tal na licu za zmeraj.
Po službenih urah sameva po go-stilnicah in pije v najtemnejšem kotičku. Vsako četrtinko placa posebej, da bi nemara kdo izmed poznejših gostov ne videl, koliko je popil vsega. In že sega tudi po brinovčku. Tako se je olilil iz sramežljivega Janeza — sramežljiv krokarček.
se pravične zahteve izpolnijo, se bodo duhovi takoj pomiril:; ako ne, naj državniki vedo, da hrvaški narod rajši propade, kakor bi opravljal au-ženska opravila.«
Ministrski predsednik je zopet povdarjal, da se ne gre tu za »domača vprašanja«, a v zadeve druge državne polovice se ne sme vtikati, lito velja tuii o zlorabi pisemske tajnosti.
Posl. H ero ld je v svojem daljšem govoru izjavil v imenu češkega kluba najtopljejšs in prijateljske simpatije Hrvatom. Odgovarjajoč ministrskemu predsedniku je rekel, da se v Avstriji dela tudi s pruskim denarjem propaganda. Hrvatje bojujejo pravično in sveto vojsko. Ni ga v parlamentu človeka, ki bi ne priznaj, da Hrvate že 20 let zatira tiran.
Posl. Pernerstorferje izjavil, da bodo socialni deuiokratje glasovali za predlog. Njihove simpatje so na strani Hrvatov, ker so zatirani. Ne morejo pa odobravati, zakaj ho dijo Hrvatje, okoli krone. Hrvatje naj računajo na lastno narodovo moč.
Posl. Biankini kot glavni go vernik je rekel, da nima Korber nič lastue volje, temuč je ie fonograf Sieliov in Hedervarvjev. Na Hrvaškem se pravica iu zakon tepta z nogami z dovoljenjem najvišjih faktorjev monarhije.
Pri glasovanju se ie sprejela le točka glede ljubljanskih izgredov, obe drugi pa sta se odklonili.
Prihodnja seja je v torek, dne 9. t. m. _
Bolgarija In Turčija.
Kalejdoskop na Balkauu se naglo vrti. Ni še dolgo  temu,  ko  so  se na sultanovem dvoru razgovarjali   o pred-stoječi vojni z Bolgarijo  kot o nečem, kar je neizogibuo,  dozorelo. Potem je knez Ferdinand nastavil novo ministrstvo in hudourni oblaki so   se začeli odmikati. Ravnokar pa je  poslal knez svojega bivšega   ministra   N a č o v i ć a v Carigrad s tajno   nalogo.   Sultan je odposlanca nenavadno prijazno sprejel in pogostil. Načović je imel s seboj dalekosežna naročila iu popolno pooblastilo, se pogajati   s turško   vlado nele glede  Macedonije  in  Albanije, teinuČ tudi o političnem iu vojaškem zbližauju med Turško iu Bolgarsko. Se več! Dosedanja trgovinska konvencija se spremeni v medsebojno   carinsko svobodo. Govori   se   celo    o turško-bolgarski brambni in obrambni zvezi. Dosedanji uspeh Načovićevega potovanja je izpust več sto Bolgarov, ki so  bili zaprti zaradi vstaje v Macedoniji. V Solunju je bilo te dni popolnoma tajno zasedanje vojnega sodišča, ki se je pečalo  s so-lunjskimi atentati. Glavui krivci Mino v, Peter Bogdanov  in Marko  S t o j a-nov so bili obsojeni na smrt. Obsodbe še niso potrjene. 103 osebe so obsojene v prognanstvo v Afriko. Pri zasliševanju so se rabile srednjeveške torture, vendar večina obdolžencev ni hotela ničesar izpovedati. Le Bogdanov je vse na široko izpovedal. Povedal je,   da  je v mestu še 12 podzemskih  rovov, v katerih   so   hoteli  z   dinamiti razstreliti razua poslopja, a načrt se  je izvršil nepopolnoma, ker je bil za osem dni prenaglen. Celo podjetje je vodil Boris Sarafov, ki je prišel v Solunj preoblečen v duhovnika, odšel pa v uniformi kavasa.  Albanci  še   nikakor  niso pomirjeni. Njih vodja  S u 1 ej m a n aga je še vedno  prost.  Katoliški Arnavti plemena Kotov in Grudov so celo napadli turško vojaško  taborišče   na črnogorski meji ter utrdbo zažgali, potem pa so zbežali z   ženami   in   otroci na Črnogorska tla. V Solunju  se je našla pri treh trgovcih večja  množina dinamita. — Hilmi paša pa vkljub vsemu temu mirno  izvaja administrativne reforme. Ravnokar je  izdelal proračune za tekoče leto, ki  izkazujejo  sledeče: Skoplje   dohodki    50,712.183, izdatki 22.62G,003K, Solunj dohodki 67.410.588 K, izdatki 40,753.985 K: Monastir dohodki 46,143.511 K, izdatki 30,479.398 piastrov. Potemtakem se povsod izkazujejo   veliki prebitki, ki pa  niti ne bodo zadostovali  pri pokritju vojaških stroškov.
Politične vesti.
— Penzijsko zavarovanje zasebnih uradnikov. Socialno politični odsek je sprejel §§ 31. in 34 tega zakona z dostavkom, da morajo uslužbenci, ki imajo najmanj 7200 K letne plače, sami  plačevati zavarovalnino.
— Kompromis z ogrsko opozicijo. Vlada bajo ponuja opoziciji raz širjatev volilne pravice in ustanovitev  500   madjarskih   ljudskih   šol v nemadjarskih krajih.
— Srbskega ministrskega pred sednika, generala Gincar-Marko-vića, je odlikoval kralj z najvišjim srbskim redom, namreč z velikim križem reda Miloša Vebkega. Dvorni liberalci, ki so dobili pri volitvah v skupščino 72 mandatov, zahtevajo rekonstruiranje kabineta, da dobe zastopstvo v ministrstvu Ker je minister zunanjih zadev, De nič, odložil svoje mesto, dobe to mesto skoraj gotovo liberalci.
— Ruski minister — Nemec. Pri jubilejni slavnosti v Peterburgu je minister P 1 e h w e sprejel vse žu pane skupno, župana iz Berolina in Monakova pa še posebej ter jima je povdarjal, da je nemškega poko-lenja ter si bo vedno po vseh močeh prizadeval, da bodo med Nemčijo in Rusijo vladale prijateljske razmere.
— Protiavstrijske demonstracije v Italiji so začele presedati tudi italijanskim treznim politikom Tako piše neki ugledni italijanski list: »Pred nezrelimi dijaki ne sme vlada kapitulirati. Njih gonje ne sme trpeti, ker spravijo v nevarnost mednarodne zveze države. Vlada mora imeti enkrat tudi pogum, nepopularno postopati, kjer to zahtevajo deželni interesi.
— Jezuitsko vprašanje v Nemčiji. Da bi se odpravil § 2 jezuitskega zakona, t. j. da bi se jezuitom zopet dovolilo se naseliti v Nemčiji, trudi se najboij ministar Pode-wills. V ta namen se posebno pogaja z bavarskimi politiki, ker je Bavarska edina zvezna država, ki se poleg pruska centralna vlade poteguje za jezuite.
Dopisi.
Z Dolenjskega. Neki gospod v Novem mestu hoče Dolenjsko narodno • gospod »rski rešiti s tem, da nasvetuje v »Slovencu« zgradbo železnice iz Novega mesta v Br^žce. Proti temu so se v »Slov. Narodu« oglasili Belokranjci, ki niso vedeli, kdo da kuje dotični projekt. Da razjasnimo pravo stališče, ki je mora v tem vprašanju zavzemati vsak Dolenjec, če nima k&kih privatnih koristi pred očmi, povemo nekaj o tej stvari. Brežičani mislijo že dolgo na to, da bi dobili most čez Savo. A Sava je pri Brežicah precej široka in ker bi morali v prejšnjih časih, kakor v Podsusedu svet nasipati daleč do Krške vaei, — kajti Sava inundira tam vso zemljo —, so bile to le pobožne želje. Zdaj je cestni erar na kranjski strani preložil glavno cesto, ki je vodila čez Čatež po klancu ter jo napravila tik ob Savi. Zdaj bi ne stala gradnja mostu toliko tisoč kakor prej. Brežičani mislijo, da pojde zdaj laglje z njihovim projektom. Tudi od Kranjske zahtevajo, da kaj prispeva. — Toda v denarnih stvareh neha prijatelj stvo. Ako dobe Brežice most, bo novomeški trg vsled teg:x močno oškodovan. V Novem mestu so zdaj največji prešičji semnji. Zdaj vozijo prašiče iz breškega okraja sem in vsi iz kostanjeviškega ter iz krškega okraja. Zdaj je slaba komunikacija čez slabi breški brod vzrok, da naši ljudje, ki sami ne izrejajo preŠičje mladine, ne hodijo po nje na breški trg. Ta brod tudi zadržuje, da ne hodijo Dolenjci radi na Bizeljsko po vino. Most bi v Brežicah napravil velik prešiČji in vinski trg. Vmo iz kostanjeviškega in iz krškega okraja bi takoj izgubilo ceno. Vse hujše pa bi bilo tedaj, ako bi vozila železnica iz Novega mesta v Brežice. Najboljša vina Dolenjske in boljša od bizelj-skih ter vina Belokrajine ne bi dobila   trga.   Slovenci   stanujemo na
obeh   bregovih   Save.   Ali Brezi, imajo južno železnico in blizo hrv> 1 ški trg ter za vino  in prašiče i<?( na Štajersko   in  na  Koroško. Te* ljudem se   ja   vedno   dobro godil razven par let, ko je   trtna   uš ra, sajala. Zdaj pa, ko sta država in j. žela hitro in  izdatno   pomagali br6 škemu okraju   ter  so   si posestni^ trsja tudi sami  pomagali,   so   ti f0 jaki že zopet na konju.  Bog je najprej brado ustvaril.   Bogatija do lenjske leži  v  velikih  lepih trav*j kšh, v polju, ki zamore veliko prst« nine in daje obilo  klaje za prašili rejo, ter v vinu.   Aio se naši trar niki trenirajo, —  polovica  istih .Jj nekaj   vlažna,   —  redimo   lahko i< enkrat, ali dvakrat  toliko goveje i vine,   kakor   sedaj.   Ako   se popr; memo v večji meri reje prašičev, ji) postavimo  lahko trikrat toliko, ka kor sedaj  na dolenjske trge  ter ji tudi prodamo.   Iu ako dosežemo, dj vozi železnica le do Kolpe, spravim najboljše dolenjsko  in beiokranjsk vino v večji   promet.   To  vino, k', stanjeviško in  deloma  krško kredi tira potem  drugo  dolenjsko, slabše vino. Novo mesto  zamore  tedaj po stati večji trg za živino ter za vino Zaradi tega se  moramo  upirati, kai se   da   mostu   v   Brežicah,  t. j. ne krajcarja dati za gradnjo istega. Še hujše pa se  moramo upirati gradnji železnice   iz   sredine   Dolenjske dd Brežic.    Ko bi se ta železnica zgra. dila, bi  Novomeščani  lahko po trgu travo nasejali. Od Karlovca sem zamore železnica   novomeškemu trgu koristiti, ker tedaj bi bil novomeški trg etapa  med   Hrvaško   in Gorenjsko, ter Koroško. Zagreb nima vred nosti  za  nas   Dolenjce   v osred okrajih.  On nam ne bo dal ntč profita. Hrvatje produc'rajo grozno liko  vina  in  prašičev.   Za  te r:> produkte tam  ni  trga,   p>;Č   pa pri nas, ako pridejo prnšici iz k^rlovžkd ravani na naše   trge.   Na tem i.; šču    stojita    ves    kostanj^viski n krški okraj, ki bi  bila najbližji seda Brežicam in Zagrebu.   To stališče mora tudi  zavzemati kranjski deželni zbor in  vse  občine Do< ske.  Ako   tedaj   g. Alfonz Oblak »Slovencu« pisari o breškem   m os: u in o železnici mimo njegovih »frei< schurfov«, — ima jih tudi v Bru-u« in okolo  Kostanjevice, — će se ne mct:mo tudi v Opatovi gori z.* ko?t samostanom, — potem so tega ti šmentani »fre?j>churfi« »blesteče. premoga krivi.   Belokranjc , ne zamerite spake v »Slovencu« nam dr gim.    Gosp. Alfonz   Ooiak   gleda na svoj pre.r.og, »Sloveneco n,u je predale odprl in zdaj ga ni zadržati.
Katoliški uzori.
(Dalje.)
Transcendentalno nazirauje cerk\ e je dobilo  izraza  tudi v kazenskop:i nih  določbah  glede   hudodelstev pi življenju in imetju. L'mor se ni kaznoval kot nasilno   motenje   državnega re. marveč kot hudodelstvo proti Boru. k je človek ustvarjen po božji podobi, cerkev v  nasilnem   usmrčenju tace bitja videla žaljenje Boga. Iz tega v/i je  kanonično   pravo tudi   prepovedal•» usmrtiti   kakega Žida ali kakega pogana   Cerkveni   zbor v Lyonu 1. li_M je določil, da je umor hudodelstvo, ne le ker prouzroči telesno smrt dotični k i ampak ker prouzroči  tudi dušno smrt. češ, umorjenee ni prejel svetotajstc\ umirajoče in zato je njegova duša p. gubljena. Kako so se oziri na javni red pri  presojevanju  umora   prezirali, je spoznati iz tega, da je bil umor kak iz cerkve izobčene osebe naravnost do voljen. Iz istega vzroka je  tudi sam mor — ki se  dandanes  nikjer več ne kaznuje — v srednjem veku veljal kot kapitalno hudodelstvo,   češ,   kakor ek vek nima pravice, da kakega dragog človeka umori, tako tudi nima pra\ samega sebe umoriti. Posledica tega je bila, da se je  samomorilcem odrok-cerkveni pogreb in se ga je s tem iz občilo iz cerkve — ponesrečeni p »glini samomora pa se je kaznoval kot kak drugo   hudodelstvo.    Cerkev stoji danes na tem zastarelem stališču.
To načelno stališče je vzrok, da so se skoraj vsa dejanja, ki so se prej kaznovala le na zahtevanje oškodovane osebe, v srednjem veku uradoma pre ganjala. Na mesto svobodne privatne tožbe je stopila procedura kanoničnega sodnega postopanja. Cerkev jc pri tem
MtiP Dalje v prilogi. "*9*£
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 127, dno 6. junija 1903,
argumentirala takole: Ker se z raznimi bndodelstvi ni samo zgodila posamičnim osebam škoda, marveč je bil tudi razžaljen Bog, zato ne more biti kaznovanje teh dejanj odvisno od volje oškodovanih oseb, nego je to kaznovanje pravico in dolžnost Boga nadomeščajoče cerkve. Ta nazor je vzrok, da srednji vek skoro sploh ne pozna dandanes tako važnega zastaranja kaznivih dejanj, cerkev je pač stala na stališča, da žaljenje Boga — za kar je smatrala vsako nedovoljeno dejanje — sploh ne more zastarati. Ob sebi se razume, s ravno tega nagiba ni poznala po-miiosčenja.
Verska ideja je bila tudi vzrok, da srednji vek ni zaradi kacega kaznivega dejanja kaznoval le storilca, nego da ie krivdo prenesel tudi na storilčeve uasleduike ter jim tudi naložil kazen. Ta pravni nazor je prišel že pri starih Kimljanih do nekolike veljave Stari vek je to načelo vporabljal poglavitno ori hudodelstvih proti državi. Utemeljeval je to v resnici skrajno krivično načelo z državnimi interesi. Cerkev se je postavila na drugo stališče. Izvajala je kaznovanje storilčevih naslednikov }z — božje pravičnosti. Besede iz svetega pisma stare zaveze „Jaz sem gospod, tvoj Bog, goreč Bog, ki grehe očeta kaznuje na otrocih do tretjega in Četrtega kolena" so bile podlaga omenjenega kazenskopravnega načela, ki je je sprejelo tudi kanonično pravo. To kruto, res barbarsko načelo je cerkev zlasti vporabljala pri „krivovercih" tudi če so ostali otroci ^pravoverni". Papež Inocencij III. je izrecno ukazal, da se mora obsojenemu „krivovercu" vzeti vse premoženje in da se njegovim otrokom ne sme ničesar pustiti, tudi je so pravoverni. Papež Aleksander IV. e naslednike „krivovercev" do drugega polena izključil od vseh duhovniških služb.
Strašno brutalno se je to barbarsko .acelo vporabljalo tudi pri nezakonskih trocih.  Srednji vek ni samo vzel ne-akonskim otrokom vsako pravico do remoženja svojih roditeljev nego je za .rrehe njegovih starišev njim za vse ivljenjenžgal sramoten pečat. „Sachsen-piegel" in „Schwabengsiegel" določata, la  so  nezakonski  otroci popolnoma brezpravni   in jih   postavljata v isto rrsto s tatotovi in cestnimi roparji Če e nezakonski človek hotel postati duhovnik, je bilo za to treba posebnega lovoljenja samega papeža.   Od tod ti ;ilni predsodki, ki so se do naših dni -zdržali med  narodom   glede nezakonskih otrok;   to  načelno stališče cerkve e vzrok tisočim in tisočim detomorom n tisočim in tisočim  smrtnim obsod-iam nezakonskih mater.       (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 6. junija.
— Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, dne 9. junija . 1. ob šestih popoludne v mestni dvorani redno javno sejo.
— Tunnerska slavnost. ^ubijana ima danes nekam čudno ice. Pred kazino in pred kolodvorom stoji polno policajev; v vojaškem oskrbovališČu je nastanjenih 7 0 ž a n-d a r j e v, povrh ima še en bataljon vojaštva  »btreitschaft«.   Vlada je
udi iz Trsta poklicala dva poli oijska nadzornika, zaradi česar so se že storili primerni koraki. Zgodovina teh varnostnih priprav je sploh jako zanimiva in je želeti, da bi Be na pristojnem mestu pojasnila. VzpriČo vsemu temu, prosimo vse slovensko prebivalstvo, naj se vzdrži vsake najmanjše demonstracije, naj prezira vse provokacije in naj se zadrži popolnoma mirno« V Ljubljani so elementi, ki komaj čakajo, da bi se na ljudi streljalo, ki bi silno radi videli, da bi tekla -1 o v e n s k a kri, da bi potem mogli Ljubljano obrekovati, zasramovati in poniževati. Će uprizore v Trstu ire-dentovci demonstracije proti državi in proti cesarju, ali če mečejo bombe so to otročarije, Če se pa v Ljubljani vsled arogantnih izzivanj razbije kaka šipa, patrolirajo kar tri dni žandarji, se popiše dogodek tako, kakor da je v Ljubljani revolucija in se ljudje kar trumoraa vlačijo v ječo. Take so dejanjske razmere, s temi se mora računati in kdor bi v takih '.razmerah le prst ganil, bi prišel v nesrečo in spravil lahko sto nedolžnih ljudi v nevarnost. Vsi turnarji pa niso toliko vredni, da bi le en sam Slovenec radi njih prišel v nesrečo in zato iskreno in resno svarimo vse ljubljanske Slovence, naj se nobeden ne eto zapeljati niti v najmanjšo nekorektnost.
Ali je ljubljanski
bolnica za hrome in slepe?
Iz profesorskih krogov se nam piše: Na ljubljanski realki je razpisana služba, za katero jo prosil tudi elo venski profesor, ki je za dotično mesto prav dobro kvalifiko-v a n. Dasi je realka dandanes — ža-libog — še izključno nemški učni zavod, na kojega zahajajo skoraj sami Slovenci, mora vsak objektiven pre-sojevaleo razmer priznati, da je vsa kemu učitelja n* tem zavodu v ve* liko korist, ca je vešč slovenskemu jeziku. Valio temu pa je deželni šolski svet za razpisano mesto predlagal nekega Nemca iz Prosnio na Moravskom. Ta kandidat na ume niti besedice našega jezika, pri tem pa je hrom na levi strani telesa in tako kratkoviden, da skoraj nič ne vidi. Radi njega se je preteriral prav dobro kvalificiran slovenski prosilec, prav kakor da ostane ljubljanska realka pribežališče hromim in slepim nemškim profe sorjem! S takim postopanjem deželnega šolskega sveta se narodnostni prepir v deželi gotovo ne bo pomiril. Dosti je v deželi dobromi9lečih elementov, ki delajo na to, da bi se nasprotja med Slovenoi in Nemci polegla, in marsikaj se je v tem pogledu že tudi doseglo. Ali take stvari, kakor je prezentacija hromega in pol slepega Mandelna iz Morav. Prosnic, so pravi lopar, s katerim jo dobe po glavi zgoraj omenjeni dobro misleči elementi v deželi. Če meni deželni šolski svet, da je tako postopanje modro, ga le obžalujemo, ker kaže s tem skoraj tako kratkovidnost, kakor jo kaže profesor Mandel v Prosnicah!
— Policijski oficijal gosp. Schwaiger nam je poslal v zadevi aretiranja g. dr. Pegana popravek, ki smo ga — kakor rečeno, zgolj iz pri jaznesti — tudi ponatisnili. Toda niti baron Hein v »Slovencu«, niti ofioijal Schwaiger v našem listu, nista pojasnila, zakaj je bil gosp. dr. Pegan aretiran in to je, kar nas pri ti zadevi najbolj zanima. Pa še nekaj je, kar je treba da se pojasni. Radi bi vedeli, kdo je d a 1 g o s p. Sc h w a i-gerju pravico, se uradno vtikati v delokrog mestne policije? Prosimo, da se to pojasni, po tem bomo govorili dalje, ker nam že do grla preseda prepotentnost gotovih deželnovladnih organov.
— Adjunkt PolenSek v Vi pavi postaja od dne do dne bolj imeniten. Ni ga skoraj dneva, da bi ta možiČek kake budalosti ne napravil Višje oblasti pa se ne ganejo, ker jim Še ne zadošča vse to, kar je Poienšek do sedaj že zakrivil. V Galiciji med Rusi bi smel kak polj ski adjunkt s svojo nezmožnostjo tako  rogoviliti,   kakor  rogovili Po-
: lenšek s svojo nezmožnostjo med Vipave*! Ali tudi iz Galicije bi ga j bili prejkone že davno pognali, ker i tudi ondi ne dopuščajo več, da bi smeli nevedni sodniki na justično polje take kozle na pašo gonili, kakor jih pase Poienšek po livadah vipavskega sodišča. Ljudje božj?, poslušajte najnovejšo Polenškijado! Na Slapu sta dve stranki, kakor*v vsaki drugi vipavski vasi. Klerikalci v ti vasi so besni in hudobni, kakor pov sod drugod. Ce morejo svojega nasprotnika uničiti, je to za nje nebeško veselje. Sedaj se je pa to-le pripetilo. Pred štirinajstimi leti pili so na Slapu aH nekje pri Slapu štirje fantje. Takrat so bili vsi štirje prav zelo mladi in brezdvojbeno tudi prav zelo pijani. Veljal je dogovor, da se pije na skupne troske, in ko se je končno napravil račun, prišlo je na vsa kega 80 kr. ali I K 60 v. Ker se je pilo celo popoludne, ta ceha niti previsoka ni bila. Trije so jo z lepa plačali, četrti pa se je uprl, ter ni hotel, vzlio temu, da je pijačo zavžil, ničesar plačati. Pivski njfgovi tovariši so ga na to po geslu »pil bi vsak hudič, plačal pa nič« nekako prisilili, da je moral z 80 kr. na dan, to se pravi, da je moral plačati tiste, kar je zapl. Na to je preteklo štirinajst let in trava je zarasla fantovsko to afero. Omenjeni trije, ki ao takoj, in brez upora poplačali delež skupnega  zapitka,  postali  so med
tem posestniki, so so ženili in, kakor je to navada tudi t Vipavi, dobili kopico otrok, katere živo v potu svojega obraza.   Z jedno besedo: prav pošteni možaki so in tudi pristav Poienšek  bi s svojega političnega  stališča  tom poštenjakom   ničesar   druzega ne mogel  očitati   nego  samo to, da pri volitvah ne hodijo s klerikalci    nego   z naprednjak i. Vsled tega jih slapski klerikalci tudi srdito sovražijo, in nekdo izmed   njih  —  neka   posebno stru pena glista — denuooiral je vse tri pri adjunktu Polenšku, češ, da so pred štirinajstimi leti izvršili hudodelstvo  ropa,   ker  so jednega svojih tedanjih sofantov  oropali za celih    80   kr.,   reci osemdeset krajcarjev« Bila je to denuncija-oijs, kateri se je na Čelu poznala, da izvira iz strankarstva in iz katoliške hudobije. Kaj je storil na to spretni naš sudac Poienšek?   Brez vsacega zaslišanja   in   opiraje   se   zgolj na zgoraj  omenjeno klerikalno denuncijacijo, odposlal je orožnike na Slap, da so pri belem dnevu poštene posestnike in hišne očete zgrabili ter jih v gavdij celi klerikalni druhali na Slapu vklenjene kot roparje odlirali v zapor vipavski. Ia še več! Kakor se  nam  pripoveduje, je Poienšek slapskim klerikalcem to veselje potrojil. To se pravi: »roparje« je pustil posamič k sodišču pritirati, en dan jednega, drugi dan druzega in tretji dan tretjega, tako da se je na Slapu tri dni zaporedoma opazo valo, kako goni orožnik vklenjenega liberalca v zapor.    To  so  bili prazniki za klerikalce!  Sramota prizade tih rodbin, obupanje zakonskih dru žic in jokanje otrok zaprtih očetov — adjunkta Polenška čisto nič ni brigalo in niti na misel mu ni prišlo, te mirne in poštene možake, ki se s poplačilom 80 kr. lahko rešijo vseh ka žensko pra vni h posledic, k sodišču poklicati, ter jih ondi mirno in tiho v zaporu  obdržati,   če  ža mora »liberalec« na vsnko klerikalno denuncijacijo takoj v zapor! Nastopiti je moral orožnik, da spoznajo liberalci moč adjunkta Polenška! Ali ni to   nekaj   posebnega?  Poročati hočemo   o   celi   zadevi ša obširneje, ko  bodo  enkrat  zagovorniku slap-skih naprednjakov, dr. Tavčarju, dotični sodni akti na razpolago! Da so možje  precej   časa  v nepotrebnem preiskovalnem  zaporu tČili, je pri naših avstrijskih razmerah samo ob sebi umljivo, Ali ravno tako umljivo je, da se ta zadeva spravi tudi pred parlament.
— Občinski odbor Horjul« ski je neka posebna korporacija. Sestavljen je iz golih in najpristnejših svedrcev, ki uganjajo svojo posebno politiko. Duša in voditelj tega od bora je znani Stanovnik. Poprej, ko Horjul še ni imel katoliške gospodarske organizacije, je bil ta Stanovnik ponižan črevljarček praznih rok in praznega mošnjička. Kot voditelj konsuma pa si je sezidal čedno novo hišo ter se je gospodarsko odebelil kot polh v jeseni. Sedaj bi horjulski nadsvedero v svoji novi hiši rad imel svojo lastno gostilno, in občinski odbor je soglasno se izrekel, da je ta gostilna potrebna. Horjulska občina šteje nekaj nad 500 duš. Ima že sedaj štiri gostilne, torej več kot preveč. Pred nekaj leti hotel je naprednjak v Horjulu odpreti novo gostilno, ali občinski odbor je tedaj soglasno sklenil, da bi bila taka gostilna več kot nepotrebne, ker je v Horjulu itak že preveč gostilen. Politična oblast nato ni podelila koncesije. Radovedni smo, kaj in kako bode odloČila sedaj politična oblast? Ob svojem času ho čemo o zadevi poročati.
— Sumljive znamenje. Pred uekaj leti se je ustanovilo v Ljubljani „Slovensko delavsko stavbeno društvo". Kakor pri vseh gospodarskih organizacijah, Šla je tudi tukaj v boj krščansko socijalna stranka z zastavo sv. Mihaela. Hvalili so se, Češ, glejte, kaj znamo, kako pomagamo delavcu-trpinu. Stvar je bila res lepa vsaj na videz in mi ji nismo nikdar nasprotovali. Pristopili so društva razni sloji in dasi se nam je
večkrat zdelo, da bi bilo treba ljudi nekoliko posvariti, smo le molčali. Sedaj pa se kaže, da bodo ljudje ki so društva pristopili — in bili so to napredni narodnjaki, socijalni demokrati in krščanski socijalisti — ta svoj korak še obžalovali, žal, da bo prepozno. Vsi so mislili,   da  se gre  res  za izboljšanje gmotnega stanja delavcev in zato se ni nihče  upal  izraziti   svoje pomisleke. Toda glejte gospodov! Hiše so se zidale, prepisalo se je vse na člane in pri  vsaki  hiši je bilo toliko in toliko plačevati za „društvene stroške", kateri so obstajali iz tega,  da sta delavca (Bivša delavca, sedaj agitatorja klerikalne stranke! Opomja stavca.) Gostin-čar in Ciler dobro Živela in popotovala po raznih božjih in agitacijskih potih. Ko pa je naraslo dolga čez 200.000 kron, se je stvar drugače obrnila. Društveni predsednik g. dr. Janež i č je „odstopii" (ker ima nekaj pod palcem) in na njegovo mesto je stopil — čujte! — pravi nemanič g. dr. Krek. Vemo zakaj se je to zgodilo. Ljudje pravijo, da dr. Krek nima več kredita s svojim podpisom niti pri „Ljudski posojilnici", ker baje za vsakogar   „dober stoji", seveda le s podpisom. Celo dr. Šuster-šič je obljuboval državno podporo. Ker ima pa njegova  „Gospodarska zveza" tudi rano, je  rajši izposloval podporo za to društvo. Kaj sedaj početi? Je že imamo. Povišati obresti za V4 %• Tudi temu so se Člani vdali. Trajalo je pa skoraj dobro leto, da so prišli z barvo na dan. Toda sila kola lomi. Ni šlo in ni šlo. Vsi revizorji s „kunstnim" Klunom vred niso mogli iz zadrege, in sedaj so razposlali članom sledečo sumljivo   okrožnico   „Članom slovenskega delavskega stavbenega društva v Ljubljani ! Odbor je svojim udom v seji dne 26. t. m. sklenil tole sporočiti: Stavbeno društvo vkljub vsemu naporu za sedaj ne more dobiti naprosenega državnega posojila (Sic! g dr. Susteršič) pa tudi nobenega  daljnega posojila na intabulacijo od hranilnic ali posojilnic.  Vsled tega je prišlo v silno zadrego. (Ker imata pod raznimi pretvezami Gostinčar hišo za 10.000 Ciler pa hišo in j e s i h a r n o!) Ker je treba pokriti z gotovim denarjem dolgove, ki niso pokriti z uknjiženimi posojili ali z društveno hranilnico (Kje pa je ? Člani tega niso vedeli do danes !) V teh razmerah je odbor sklenil, da se za zdaj takoj preneha z zidanjem. Vsled tega odpade s 1. junijem plača oziroma nagrada iZa postopanje?) društvenemu    poslovodju   in blagajniku Pisarna se preseli v nunsko poslopje, kjer bo poleg „Vzajemnega podpornega društva"   imela  svoj   prostor zastonj. Pisarno   oskrbljuje   odbor brezplačno. Odbor pa tudi pričakuje, da bodo tudi udje storili vse, kar je v njihovi moči, da se društvo zopet, utrdi: 1.) Vsi tisti udje,   ki   niso   plačali ob sprejemu  hiše  po   društvenih pravilih    zahtevanih    10% vseh stroškov (Cujta c. kr. deželna vlada in državni pravdnik!) m o r aj o v n a j-krajšem   Času to  storiti.   To je njihova članska dolžnost in v sedanjih razmerah bi bilo naravnost nedopustno, ko bi tega ne zvrsili. (A tako se je šlo?). 2.) Vsak  član naj  se potrudi,  da bo kolikor mu je mogoče n a j v e Č dajal mesečno   na  amortizacijo   svoje hiše. S tem se prej izplača hišo in društvu sedaj res veliko pomaga. Želeti bi bilo tudi, da kdor more, naenkrat plača večjo   svoto   na izplačevanje svoje hiše 3.) (Sedaj šele pride!) Društveni vodnjaki   se   morajo prodati. (Zelo smešno, ali tudi zvito, češ, brez vode tako ne  bodo mogli živeti tu!) Udje naj se dogovore med  seboj oziroma z gospodarskim odsekom in naj odboru  predlože  svoje  ponudbe. (Za Boga, ali ste vsi znoreli?) 4.) Strogo vestna dolžnost vsakega  uda je, da natančno  in redno  plačuje svoje mesečne doneske.   (Kako   pa  je Šlo do sedaj ?) Tu odslej ni mogoče nobenih olajšav. Pobiralo se bo, kakor doslej mesečno po hišah. 5.) Vsak Član naj se zaveda, da je dolžan varovati društvo,  pomagati mu in ga braniti. (Mogoče   pred   Cilarjem?)   Z vzajemnimi močmi in z  resno voljo (Za šunko in vino.) odbora in udov so kmalo postavi društvo zopet na trdne noge. (P o v ej t e vendar, — kaj   se je zgodilo!) Da bo mogel odbor napraviti natančen
načrt za izplačevanje nepokritih dolgov, prilaga nastopne izkaze, ki naj se v teku enega tedna (Jih bo malo!) gotovo izpolnjene izroče društvenemu predsedniku v zaprtih ko-vertah." (To so namreč izkazi, koliko bi hotel kdo več plačevati.) — Ta okrožnica je navedena doslovno in si vsak lahko misli da se je ali se bode nekaj zgodilo. Skrbeli bo-demo, da dobimo natančne informacije in jih bodemo nepristransko priobčevali. Imamo sicer še veliko gradiva, vpora-bimo pa ga pozneje, za sedaj le rečemo, da se najbrže sv. Mihael brati s sv. Vaclavom.
— Kupčije patrov Salezi-jancev. Posestnik na Ižanski cesti št. 10, Janez Jaro, ima 9 otrok in kaci h 6000 K premoženja. Otrokom bi bilo to premoženje v veliko podporo, ali — dobili bodo menda le malo. Janez Jarc je namreč od tega svojega premoženja daroval tisoč kron Salezijancom na Rakovniku; daroval jim je to za njegove razmere in za razmere njegovih otrok ogromno svoto zato, da bo pri Salezijancih — pokopan! Pa Sa-lezijanci dobe za to menda še znatno več, kajti Janez Jarc jim je izročil tudi hranilnično knjižico za 1600 K, da jo spravijo. Žd danes bi stavili glavo, da se po Jarčevi smrti izkaže, da je mož to hranilnično knjižico Salezijancem daroval. Jarc je dal svoji z nekim pridnim delavcem omoženi hčeri malo hišo, sam sebi pa je v tej hiši izgovoril kot in hrano. Sedaj pa hodi na hrano k SiJezijancem in hči bo morala to hrano plačevati. To so dejstva. Komentara jim ni treba dodati, saj si vsak lahko napravi svojo sodbo!
— Okrajna bolniška blagajna ljubljanska. Včeraj popoludne se je vršil občni zbor delegatov okrajne bolniške blagajne ljubljanske. Izvršil se je pov3em mirno. Kot zastopnik obrtne oblasti je interveniral magistratni svetnik gosp. Sesek. Iz skupine delojemalcev je bilo izvoljenih šest socialnih demokratov (s 74 proti 14 glasom), iz skupine delodajalcev pa brez nasprotja gg. Kregar, Čamernik in Len ček. Večino imajo sedaj socialni demokratje.
— Slovansko vospomaga-telno društvo v Moskvi je imenovalo g. dr. L u levita Jenka, predsednika ljubljanskega ruskega krožka, svojim častnim Članom.
— Protestni shod v Tr-bovljati« Minolo soboto bi se bil moral v Trbovljnh vršiti shod d e-lavcev, da slovesno protestira proti razmeram na Hrvatskem Ta shod se je zaradi nekih formalnosti moral preložiti in se bo vršil jutri, v nedeljo dne 7. j u n j a. Vse kaže, da bo udeležba velikanska in d\ bo shod sijajna manifestacija proti nečloveškim raz meram, ki vladajo ni Hrvatskem.
— V Škofji vasi pri Celju nikakor ni zmagala nemskutarska stranka ter je jubiliranje nemških listov samo sleparjenje nemškega občinstva, kateremu se na slepilui način naznanjajo sijajne nemške „zmage" na Spodnjem Štajerskem. Kakor so svoj čas grozno jubilirali zaradi volitev v Creseueah, ko so v resnici strašansko po repu dobili, ravno tako in še huje je v Skofji vasi. V Skofji vasi izvoljenih je od 24 odbornikov 23, ki so bili kandidati narodne stranke in od 12 namestnikov jih je 11. Izvolitev je torej popolnoma narodna in ogromna veČina izvoljencev so zvesti in vrli narodnjaki. Od protikandidatov narodne stranke zlezel je kot zadnji odbornik v I. razredu nemškutar Franc Okorn in kot zadnji četrti namestnik kot pravo peto kolo, znani rovar in nemškutar, „mirni mož", Mart n Prerasak. Da sta ta dva nemskutarja prodrla, krivo je rušenje discipline, katerega sta se zakrivila dva sicer vrla in odločna narodnjaka vsled nepotrebne trme in osebnega nasprotstva. S svojim triumfalnim vpitjem se torej Nemci le grozno smešijo in kažejo, da jim je že najmanjši le slučajni uspehek — kateri nima niti najmanjšega praktičnega pomena — povod, da izgubijo od veselja vso pamet ter nore, kakor blazni. Do-
tična dva narodnjaka, katera sta s svojo nedisciplino to huronsko veselje nemškutarjem pripravila, pa se gotovo tega svojega dejanja že sedaj sramujeta, in sicer opravičeno. — Za nemškutarijo pa ni več tal v Škofiji vasi, to je pokazala tudi zadnja volitev.
— Volitve v slovenje-bi-strislti okrajni zastop so razpisane. Veliko posestvo voli 8. junija, mesto Slovenska Bistrica in trga Slu denioe in Makole dne 9. junija in občine dne 10. junija. Vabijo se vo-lilci iz skupine velikega posestva, kakor občin, da se na dan volitve točno ob 9. uri zjutraj zberejo v po sojilničnih prostorih pri Petru, kjer se vršijo različni dogovori, in odkoder je skupen odhod na volišče. Volilci, ne dajmo se begati ne strašiti, am pak pogumno stopimo na volišče! Ni se nam bati propada, ako smo složni, a zapomniti si nočemo vsakogar, kateri bo glasoval zoper nas. Dan vo litve nam bo pokazal, kdo je z nami, kdor zoper nas. Pokazal pa tudi, kako nam bo nadalje postopati. OJ sedaj naprej bo nam veljalo edino geslo: »Svoji k svojim!«
Volilni odbor.
— Umrla je včeraj v starosti 82 let gospa Antonija Žužek, mali znane narodne rodovine.   N. v m. p.!
— Skušnjo za učiteljice ročnih del so napravile sledeče gospodične: Josipina Kraka r, Pelagija Cesar, Marica Cesar, Josipina Kavšek in Amalija M u r i c.
— Zveza slovenskih pevskih društev.   Do sedaj jh osno-
valnemu odboru v Ljubljani 12 slo venskih   pevskih  društev naznanilo svoj pristop k zvezi. Ustanovna skupščina se bo vršila v Ljubljani v nedeljo, dne 5 julija.
— Velika veselica v ljubljanski Zvezdi". Oklic glavnega odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik, priobčen v našem listu dne 30. maja letos, našel je glasen odmev v našem občin stvu in zlasti domoljubne naše dame so se postavile na čelo akciji, ki bode brez dvojbe izdatno pripomogla, da se že vendar izpolni sveta narodna dolžnost ter se v središču Slovenije, v beli Ljubljani, postavi pesniku-ve likanu Prešernu dostojen spomen k. Brez hrupne agitacije se je sestavil odbor ljubljanskih narodnih dam, na čelu jim gospe dr. Fra nj a Tavčarjeva, Milica Hribarjeva, Marija Peruškova in gospica Josipina K a j z e 1 j e v a ter sklenil v sporazumu z moškim odborom, kateremu načeluje g. dr. Tominšek, da se v korist fondu za Prešernov spomenik priredi velika ljudska veselica, kakor je še ni videla naša Ljubljana. Danes ne nameravamo še odkrivati podrobnosti programa v največjem stilu zasnovane veselice, toliko pa smemo povedati, da se bo vršila ta izredna veselica 5. julija v ljubljanski »Zvezdi«. Ves obširen perivoj bo bogato okrašen in zvečer krasno razsvetljen. Sodelovali bodeta dve godbi; za okrepčila pa bode dobro preskrbljeno v raznih paviljonih, katerim bodo na-čelovale gospe: Milica Hribarjev a, Minka Jebačino v a, Ana L a -hova, Ferdinanda dr. Majaro-nova, Jelka Naglasov a, Minka dr. PirČeva, Jadviga Š u b i c e v a in Ivana Zupančičeva. Podrob nosti programa objavimo v kratkem. Za danes pa apelujemo na naše občinstvo, naj blagohotno podpira nabiralni odsek, sestoječ iz nastopnih dam: Marija čudnova, Helena Fran-ketova, Julija dr. FerjančiČeva, Fina Globočnikova, MilaGlo-bočnikova, Berta dr. Hribarjeva, M inka Jebačinova, Tere-zina dr. Jenkova, Josipina Kaj zeljeva, Marija Košeninova, Mioi Krejčijeva, Josipina Ma-cherjeva, Marija dr. Pirčeva, Josipina Porentova, Irena dr. Praunseisova, Marija P rose n-čeva, Marija Skalotova, Mil ka Skabrnetova, Ana Škofova, Mari Starotova, Jadviga Šubi-ceva in F ran j a dr. Tavčarjeva.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Pred kratkem Brno sporočili, da so društva hišnih posestnikov izročila finančnemu ministru dr. Bohmu pl. Bawerku spomenico glede reform hišnega davka. Spopolnujoč to poročilo nam je povedati, da je minister spomenico sprejel z vidnim zanimanjem ter predsedniku osrednje zveze Neubaueru pripomnil, da je pri volji po svojih močeh pospeševati interese hišnih posestnikov. Obenem je za trdno obljubil, da še to jesen skliče anketo, ki se bo posvetovala o reformah hišnega davka in h kateri povabi tudi zastopnike hišnih posestnikov.   Da pa hode imela
vsa akcija več vspeha, se je napo-
minana spomenica izročila tudi vsem državnim poslancem. Če so torej v prvi vrsti društva hišnih posestnikov sprožila, da pride vprašanje o reformi hišnega davka v razpravo, tedaj pač zaslužijo ta društva primerne pozornosti in take podpore, da se ohranijo, zlasti ker se je njih delovanje v tej zadevi še le pričelo. Iz vsega tega pa sledi, da vsem hišnim posestnikom kar najtopleje priporočamo, da pristopijo k temu društvu.
— Društvena godba. Novi odbor se je v seji dne 4. t. m. sledeče konstituiral: Predsednikom se je izvolil g. Frid. Pauer, podpredsednikom g. g. Jak. Accetto, blagajuikom g. Fr. P e t r i č, tajnikom g. Golob, odborniki pa gg. II. B e n i š e k, J. K o p f M. Č a d e ž in Iv. Kavčič. Ker je materijalni položaj godbe ugoden, bo godba delovala dalje. V ta namen se bo po sklepu odbora deloma angaže-valo deloma od nastopov honoriralo lo—20 godcev. Prirejala bo godba koncerte, mirozove in promenadue koncerte. H koncertom bo vstopnina za član e prosta, za drugo občinstvo z malo vstopnino. Vzdrževala se bo godbena šola, ki jo bo vodil kapelnik in skrbel sploh za red in disciplino pri godbi. Odbor se z ozirom na te ukrepe priporoča toplo vsem p. n. krogom v blagohotno podporo, zlasti pa apelira na dosedanje gg. podporne člane, da ostanejo zvesti in naklonjeni tej za Ljubljano toliko potrebni godbi. Gg. restav-raterjem, gostilničarjem in kavaruarjem bo godba za nizko ceno na razpolago.
V drugi polovici tega meseca prične godba nastopati in se bo vedno pomno-ževala, in sicer le z  izšolanimi godci.
— Razstava umetno-obrtnih predmetov v Mestnem domu se je včeraj ctvorila. Razstava je jako razsežna in polni skoraj vso dvorano. Odprta je vsak dan od 10 do 3 ure. Vstop je brezplačen. Dovoljeno je tudi predmete kopirati in ri sati. Opozarjamo nanje osobito obrtne kroge in občinstvo, ki se za nima za moderni napredek. Posebno lepi so mnogobrojni objekti lončarskega in kovinskega obrta; istotako so pohištveni predmeti jako zanimivi. Večjemu krogu interesentov je ravnatelj umetno-obrtne strokovne šole gospod Ivan Š u b i c drage volje pripravljen, dajati potrebna po jasnila in razlage. Razstava traja do vštetega 15 t. m. in je odprta tudi ob nedeljah in praznikih.
— Razstava risarij učencev obrtno-nadaljevalne šole v Š^nt Vidu nad Ljubljano se je tudi letos dobro obnesla. Razstavljenih je bilo iz I. letnika 147 listov geometričnega, projekcijskega in prostoroč nega risanja iz II. letnika pa 134 listov iz strokovnega risanja in 16 lepih detajlov. Razstavo je obiskalo veliko domačinov. Došlo je pa tudi precej odličnjakov, strokovnjakov in druge gospode iz Ljubljane in celo iz Radovljice ogledat si to razstavo.
V Šentviško obrtno-nadaljevalno šolo se je vpisalo letos 166 učencev in jo torej glede števila učencev pre kosi le ljubljanska.
— Pevskega društva Slavec" druga veselica o o d e dne 12. julija na vrtu in gozdiču restavracije g Č o n ž k a pGd Rožnikom. Prvotno določeni dan 5. julija, se vsied tega opusti, ker je takrat veselica v korist Prešernovemu spomeniku, katere dan pa se je kasneje določil, ko je bila »Slavčeva« veselica že objavljena. Ako bi bilo vreme 12 julija neugod no, bode veselica 19. julija. Toliko v pojasnilo onim cenjenim društvom, katera so na prvotno določene dneve ozir jemala.
— Velika vrtna veselica pevskega društva ,Ljubljana* se je z ozirom siavnosti v Postojni preložila na 21. oziroma v slučaju neugodnega vremena 28 t. m. Kegljanje na dobitke se prične v nedeljo 7. t. m. od 9. ure in se vrši vsako nedeljo in praznik do dne veselice.
— Pevsko društvo „Ljubljana" se vdeleži dne 14 junija siavnosti v Postojni po deputaciji z zastavo.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" opozarja še enkrat svoje Člane in prijatelje društva na jutrišnji izlet v Škofjoloko. Zbirališče ob 1. uri 20 min. na juž nem kolodvoru, odhod vlad ob 1. uri 40 min. popoldne.
— Prihodnja javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni preskusevalni kleti bo v torek in sredo, dne 9. in 10. t. m. od 7. do ValO. ure zvečer. Ker so mnogi dosedanji razstavljalci ves svoj vinski pridelek že prodali, nabavili so se novi uzorci vipavskih in dolenjskih vin in sicer nemškega rizlinga, sipa, garganje, črnega burgundeca, silvanca španjola i. dr. Prodajala se bodo tudi mrzla jedila. Vsled nekatere prenredbe v kleti, ne bo potem dlje časa javne pokušnje.
— Ka nafto družbo. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kam niku 400 kron in sicer kot pokrovi teljnino gosp. Močnika 200 kron in gdč. Terezije Karolnikove 200 kron nabranih pri veselici kamniške podružnice sv. Cirila in Metoda dne 3. maja 1903.
— Glas iz občinstva. Podpisani bi radi vedeli, če smejo sred nješolci sodelovat', pri siavnosti ka kega društva? Tako bodo menda dijaki tukajšne »državne realke« pri »turnerski« telovadbi, danes ali jutri sodelovali! Prosi se pojasnila!
Radovedneži.
— Atletik sporktlub se namerava ustanoviti v Ljubljani. Go spodje, kateri imajo veselje do atle tike, naj se blagovolijo oglasiti pri g. Avguštinu Zajcu na Rimski cesti št. 4, kateri jim bode dal rodovoljno pojasnila.
— Siavnosti razvitja zastav v Postojni   „Narodne Čital
društva -Sokol"
niče" m
telovadnega
v nedeljo dne 14. junija 11K):J je določen naslednji vspored: Predvečer, dne
13. junija: Ob *J. uri zvečer mirozov in podoknice  kuniieama.   Slavnostni dan
14. junija: 1. ai Slovesni vsprejem gostov, b) Zajutrek v hotelu „l*ri kroni**. 2. Razvitje zastav točno ob 11. uri do poladne na glavnem trgu. (Slavnostna govora, petje, sviranje godbe in deli-liranje društev pred razvitima zastavama.) Obhod po trgu. 3. Banket ob 12. uri v »Narodnem hotelu". (Jena kuvertu 3 krone. (Oni, ki se udeleže banketa, naj se blagovolijo zglasiti zadnji čas  do 11. t. m.) 4. Ogled jame ob
1 23. uri popoldue. (Godba, ples, poštna ekspozitura.* Vstopnina v jamo 1 krono. 5. Javna telovadba ob 5. uri. (Prostor: travnik poleg drevoreda) 6. Koncert salonskega orkestra in sokolskega tamburaškoga zbora. Vstopnina prosta. To koncertu komerz. V slučaju neagodnega vremeua vrši se razvitje zastav v jami. — Pripravljalnemu odboru prijavila so se nadalje še sledeča društva: Bralno društvo „Sloga-* v Št. Vidu nad Vipavo po deputaciji več članov, ki si ogledajo tudi jamo. Zagorje na Pivki in sicer bralno in gasilno društvo korporativno z zastavo. „ Idrijski Sokol*' korporativno z zastavo (20 članov) ter 14 članic ženskega oddelka. Nastopa pri skupnih prostih vajah, kakor tudi na orodju; končno zglasilo se je slovensko trgovsko društvo „Merkur**, koje društvo se sicer korporativno ne udeleži siavnosti, pač pa pridejo njega člani kot člaui „Ljublj. Sokola" ali kot zasebniki. — Dan siavnosti se približuje. Pripravljalni ali slavnostni odbor dela neumorno, da se bo slavnost sponesla v vsakem ozira in da pripravi prijetne urice tistim, ki bodo posetili našo metropolo Notranjske. Omenjamo tudi, naj se oni, ki nameravajo priti k siavnosti 14. ju-uija, nikar ne strašijo slabega vremena, ker slavnost se vrši vseeno. Oe nam dež tisti dan ne bo prizanašal, hočemo na vsak način razviti svoje zastave, če ne pod milim nebom, pa v podzemskih prostorih — v jami. Kavno sedaj pričeli smo z razpošiljanjem vabil, kjer je natančen vspored. Ce bi kako društvo slučajno ne dobilo vabila, pa se namerava udeležiti siavnosti, naj isto blagovoljno oprosti, ker se to gotovo vedoma ni storilo, pač pa naj se podviza oglasiti. Na svidenje torej dne 14. j unija. Pripravljalni odbor.
— Prostovoljno gasilno društvo na Ježiči priredi povo dom blagoslovljenja gasilnega doma dne 14 junija 1903 popoludne na vrtu g. Antona Vilfana, po domače »pr» Alesua veselico: Spored: 1. Od 1 uri sprejem gasilnih društev »pri Alešu«
2 Ob 2. uri skupni odhod v cerkev.
3 Blagoslovljenje društvenega doma in gasilnega orodja. 4. Pozdrav došhm gostom. 5. »Zvita ciganka«, šaljiv pri zor pod prostim nebom. 6. Deklama cija. 7. Koncert z domžalsko godbo. 8. Šaljiva pošta.  9. Srečolov s 400 dobitki.   10. Ples in prosta zabava. Čisti dohodek je namenjen v popla čilo dolga za gasilno orodje. Blagovoljni dobitki za sreČkanje se hvaležno sprejemajo »pri Alešu« ali pri načelstvu.   Ob  neugodnem vremenu se preloži veselica na prihodnjo ne deljo. Vstopnina k veselici je prosta.
— Sadjarska in vinarska razstava ter drugi kmetijski shod v Prvačini na Gorišfcem. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek je priredilo sadjarsko in vinarsko društvo v Prvačini sadno in vinsko raz stavo vipavskih kmetijskih pridelkov, osobito gorisko-vipavskih češenj. Razstava je bila bogato obložena z le pimi vsakovrstnimi češnjami, osobito z Renskimi in Prvaškimi, ki v tamošnjih krajih že proti koncu aprila, odnosno v prvi polovici maja dozore Presojevalna komisija je odlikovala mnogo razstavljalcev. Razstavo je otvoril v nedeljo dopoludne goriški deželni glavar grof Attems, katerega je spremljal c. kr. deželni kulturni nadzornik v Trstu g. Fruhauf. — Na binkoštno nedeljo popoludne se je vršil ob mnogobrojni udeležbi kmetijski shod, na katerem so se obravnavala razna kmetijska vprašanja,
tičoČa se izboljšanja vipavsko goriških kmetijskih razmer. Govorili so gg.: deželni poslanec Jakončič, ki je obenem shodu predsedoval, dež. tajnik E Klavžar, potovalni učitelj za Goriško Ant. Strekelj, deželni potovalni učitelj za Kranjsko Fr. Gombač i. dr. Vsi govori in stavljene resolucije bo se z odobravanjem sprejele. Posebne zasluge za prireditev te važne razstave si je stekel društveni odbor, posebno pa nadučitelj g. Orel. Želeti bi bilo, da bi se take krajevne male razstave in kmetijski shodi pogosteje vršili.
— Veselični odsek Narodnega doma' v Sv. Ivanu pri Trstu priredi otvoritveno slavnost v nedeljo dne 7. t. m. Spored: 1. Od 11. predpoludne do 1. popoludne pro-menadni koncert na vrtu starega doma. 2. Ob 1. popoludne skupni obed v dvorani novega doma. 3 Ob 4. uri popoludne začetek ljudske veselice.
— Majnikov izlet ljubljanske srajce je bi' včeraj predmet kazenski razpravi pred tukajš njim okrajnim sodiščem. K. G. je uslužbenec tabaČne tovarno in se imenuje s ponosom »ljubljanska srajca«. Na dan vnebohoda je izletel v ljubljansko okolico, v prijazne Ko seze, koder se je krepčal v Kavči Cevi gostilni z rujnim vincem samo 5 ur. Ker cel čas ni mogel zgolj piti, začel je zbranim kmetskim očancem pridigovati, da Slovenci niso nič in da jih bodo Nemci pojedli. S svojimi političnimi »nazori« pa ni imel sreče, ker mu kmetje tega nikakor niso hoteli verjeti, »da bode tisti Kranjsko dobil, ki je »mo žina« in da so to Neme:«. Najmanj dovzeten za visoko politično pesen ljubljanske srajce je bil pa posestnik Janez Peršin iz Kosez, ki je celo s prav odločno besedo gonil proč sitno ljubljansko srajco. Da bi obvaroval svojega očeta pred temi novimi političnimi nazori, odrinil je nekoliko vinjenega pridigarja Peršinov sin proč od očeta, vsled česar |e položil prvi svojega rojstva kosti na mater zemljo in se poškodoval na nosu, ki je bil, kakor pri vsakem pijancu, njegova »zadnja stopinja«. Tako je namreč včeraj obrazložil stvar kot priča zaslišani Peršin sta rejši, ki je še povedal, da je bil politični izletnik pijan, ker je to moral biti, Če bi tudi 5 ur samo vodo pil, in da je sam kriv svoje poškodbe, ker bi drugače ne bil padel. Mlajši Peršin je bil seveda od obtožbe oproščen.
— Tatvina — kje se je zgodila? Gosp. Ludu vi k Snibu učitelj na Mahrovi trgovski šoli, je naznanil policiji, da mu je bila v Lissnikovi gostilni ukradena denarnica z 20 K. Gostilniško osobje pa trdi, da je to popolnoma izključeno in hoče v obrambo svoje časti nastopiti sodno pot.
— Izpred tusodnega porotnega sodišča. Meseca majnika je poslala orožniška kuharica v škotji Loki Marija llatuer svojo sestro v kranjsko hranilnico, tla bi ji plodonosno naložila r>0 K. V to svrko ji je dala svojo vložiio knjižico katero je imela shranjeno v nekem predalu kuhinjske omare. V hranilnici je pa ta zvedela, da je bilo na to knjižico meseca vel. srpana 1902 dvigneno 800 K, iu da je dotični list, v katerem je bil zapisan prejemek te svote iz knjižice iztrgan. Ker je bil sum izključen, da bi bil kak tuji človek izvršil tatvino, jelo se je opazovati Franceta Smoleja, orož-uiškega postajevodjo, ker je imel precej denarja in je v jeseni in po zimi večje svote zaigral. Smolej je izstopil iz orož-niške službe in je bil sprejet za pomožnega j etn i carskega paznika v Ljubljani. Uvedla se je proti njemu preiskava in tu se Je po nekem pismu, katerega mu je pisala njegova nekdanja ljubica Josipina Božić iz liegunj izvedelo, da je on krivec Dognalo se je, da je ona za Smoleja dvignila iz vzete knjižice 800 K katere mu je po odbitku 90 K, katere si je zase pridržaia, s knjižico vred v škotjo Loko odposlala. Kasneje ni mogel dejanja več tajiti iu je tatvino obstal. Porotniki so ga krivim spoznali, soobdolženko Josipino I Jožic so pa od sokrivde tatvine oprostili. France Smolej je bil glede na to, da je izvršil kot c. kr. orožnik to tatvino, obsojen na 4 leta težke z 1 postom poojstrene ječe. — Jakob Vodnik, po domače Korbar delavec iz Gabrovške gore je leta 1892 ko je imel še posestvo v gozdu „Ke-brovcu v občini Sv. Jošt, okraj Vrhnika, pripravljal po svojih delavcih oglje. Napravljeno oglje je zavaroval proti požaru pri društvu „Coucordiau. Meseca prosinca 1902 sta pa na izrecno Vodnikovo željo njegova delavca in sicer v Ameriko pobegli Janez Demšar in že umrli Janez Trobec zanetila ogenj, vsled katerega je zgorelo vse oglje iu tudi plahta, s katero je bilo pokrito. Zavarovalnica je, ker so bile sodue poizvedbe o uzroku ognja brezuspešne Vodniku izplačala 800 K 74 v. Ko se je pa kasneje uvedla proti obdolžencu unova preiskava je Vodnik pobegnil;
ker se ni čutil varnega, s ponarejenim potnim listom v Italijo. Kmalu se je pa vrnil v svojo domovino ter ustopil za hlapca v službo pri vdovi Mariji Jerala v Srednji vasi. Ko je ta meseca maja 1902 pričela s prezidavanjem hiše iu hleva, znal jo je Vodnik pregovoriti da mu je zaupala to delo, izročila nm je tudi 180 K za opeko drugi dan pa še 400 K, in s tem denarjem je Vodnik zopet v Videm pobegnil in se od tod preselil v St. Jakob v Rožni dolini, kjer je kuhal žganje ter se finančnim stražnikom izdal za Janeza Volčiča. Porotnikom so bila stavljena 4 vprašanja iu sicer tri tikajoča se goljufije, eno pa zaradi prestopka zoper javue naredbe ; od teh so le drugo vprašanje glede ponarejanja delavskih knjižic zanikali ; sodišče je Vodnika na 5 let težke z 1 postom na mesec poostrene ječe obsodilo.
— Zlato kolajno z diplomo je dobil gospod Otto Seydl v Ljub ljani od Pariške akademije za svoje lastne izdelke, katere je razstavil na letošnji od imenovane akademije prirejeni razstavi za umetno zobovje in druge higienične izdelke. V razsodišču te razstave bili so prvi strokovnjaki, med njimi doktorja Basoh in pl. Metnitz, rektorja na univerzah v . Berlinu in na Dunaju Lepo Ugotovljena kolajna, kakor tudi diploma je lazstavljena za nekoliko dni v izložbi veletržca gosp Franca Kollmanna.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Davkoplačevalci Velikih čolnarskih ulic prosijo si. mestni magistrat, da bi jim že vendar enkrat napravil še eno žarnico v bližini Breskvarjtve in Dolenčeve hiše. Po noči vlada v tej ulici tako strašna tema, da si človek še stopiti ne upa, ker si ni svest, da ne pade v kak cestni jarek. Dalje prosijo, da se jim napravijo pri Malem grabnu stopnice, da bi imele stranke vsaj v bližini prostor za pranje perila, ne pa da morajo hoditi tako daleč k Ljubljanici.
— S ceste. Na Cojzovi cesti je včeraj zvečer ležala pijana bera-cica Marija Breznikova, v Frančiškan skih ulicah pa bo dobili se valjati po ulici beračico Nežo Zagorjanovo in na Marijinem trgu pa bivšega sod nega pisarja I. 1. Vse tri pijance so pripeljali na magistrat, kjer so se iz-treznili
— Keko se revežem godi,
je hotel izvedeti ljubljanski hišni posestnik V. K. in je šel beračit na Krakovski nasip. Ustavljal je ženske in moške in prosil in dobil res 10 vinarjev, nakar pa je šel v Jebačinovo prodajalnico žganje pit.
— Pes ukraden. Notarskemu kandidatu g. Alojziju Peganu je bil včeraj ukraden velik, črn pes z majhno liso na prsih. Tatvine sumljiv je neki mazač iz Rudnika, ki je baje že več psov polovil po Ljubljani in jih od-vedel seboj v Rudnik, kjer jih jo ubil, da dobi pasjo mast.
— Redarje se je lotil danes ponoči pisar I. V, ki ga je bil are-loval Udaril ga je s palico po glavi in mu je zbežal. Redar pa je pozneje pisarja ujel in ga odvedel na rotovl
— V Ameriko je odpotovalo danes po noći 19 izseljencev.
— Iz Amerike se je danes zjutraj pripeljalo 16 oseb.
— Izgubljene reči. Neznano kje v mestu je bila izgubljena srebrna ura s srebrno verižico, na kateri je bil privesek v podobi bici-kelna.
— Delovanje mestne po* sredovalnice za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Telefon št. 99. Od 29. maja do 4. junija je dela iskalo 10 moških in 41 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno] 14 moškim in 42 ženskim delavkam, v 31 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 4. junija je došlo 1238 prošenj za delo in 1167 deloponudeb. V 727 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 sodar, 1 kolar, 3 mizarji, 1 kovač, 1 čevljar, 1 natakar, 2 trgovski slugi, 1 oženjen majar, 1 kletarski hlapec, 2
šivilje, 3 kuharice, 9 deklic za vsak delo, 1 orožniška kuharioa, 8 dekl) k  otrokom,  3  gostilniške kuhan' in  5  kuhinjskih   deklic.   S 1 u £ t iščejo moški: 1 hotelski vrat 4 2   hotelski   slugi,   1   skladiščnik,—J graščinski sluga, 1 hišnik; £ensr 1  hotelska  sobarica,  več proda Oddati je stanovanja s 4  sob  ter  več  mesečnih sob. sredovanje ietoviščnih vanj.
—   Slovensko trgcsTVO društvo „Merkur11 nazna
se iščejo potom društvene ■ valnice  od  strani gg. trgo^J slednje moči v nameščenj močnika manufakturne stre _^
Dalj« v prlloi
tična dva narodnjaka, katera sta s svojo nedisciplino to huronsko veselje nemškutarjem pripravila, pa se gotovo tega svojega dejanja že sedaj sramujeta, in sicer opravičeno. — Za nemškutarijo pa ni več tal v Škofiji vasi, to je pokazala tudi zadnja volitev.
— Volitve v slovenje-bi-strisUi okrajni zastop so razpisane. Veliko posestvo voli 8. junija, mesto Slovenska Bistrica in trga Stu denice in Makole dne 9. junija in občine dne 10. junija. Vabijo se vo-lilci iz skupine velikega posestva, kakor občin, da se na dan volitve točno OD 9. uri zjutraj zberejo v po sojilničnih prostorih pri Petru, kjer se vršijo različni dogovori, in odkoder je skupen odhod na volišče. Volilci, ne dajmo se begati ne strašiti, am pak pogumno stopimo na volišče! Ni se nam bati propada, ako smo složni, a zapomniti si nočemo vsakogar, kateri bo glasoval zoper nas. Dan vo litve nam bo pokazal, kdo je z nami, kdor zoper nas. Pokazal pa tudi, kako nam bo nadalje postopati. OJ sedaj naprej bo nam veljalo edino geslo: »Svoji k svojim!«
Volilni odbor.
— Umrla je včeraj v starosti 82 let gospa Antonija Žužek, mati znane narodne rodovine.   N. v m. p.!
— Skušnjo za učiteljice ročnih del so napravile sledeče gospodične: Josipina Kraka r, P e 1 a g i j a Cesar, Marica Cesar, Josipina Kavšek in Amalija M u r i c.
— Zveza slovenskih pevskih društev.  Do sedaj jh osno-
valnemu  odboru v Ljubljani 12 slo venskih  pevskih  društev naznanilo svoj pristop k zvezi. Ustanovna skupščina se bo vršila v Ljubljani v nedeljo, dne 5 julija.
— Velika veselica v ljubljanski „Zvezdi". Oklic glavnega odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik, priobčen v našem listu dne 30. maja letos, našel je glasen odmev v našem občin stvu in zlasti domoljubne naše dame so se postavile na čelo akciji, ki bode brez dvojbe izdatno pripomogla, da se že vendar izpolni sveta narodna dolžnost ter se v središču Slovenije, v beli Ljubljani, postavi pesniku-ve likanu Prešernu dostojen spomen k. Brez hrupne agitacije se je sestavil odbor ljubljanskih narodnih dam, na čelu jim gospe dr. Kranja Tavčarjeva, Milica Hribarjeva, Marija Peruškova in gospica Josipina Kajzeljeva ter sklenil v sporazumu z moškim odborom, kateremu načeluje g. dr. Tominšek, da se v korist fondu za Prešernov spomenik priredi velika ljudska veselica, kakor je še ni videla naša Ljubljana. Danes ne nameravamo še odkrivati podrobnosti programa v največjem stilu zasnovane veselice, toliko pa smemo povedati, da se bo vršila ta izredna veselica 5. julija v ljubljanski »Zvezdi«. Ves obširen perivoj bo bogato okrašen in zvečer krasno razsvetljen. Sodelovali bodeta dve godbi; za okrepčila pa bode dobro preskrbljeno v raznih paviljonih, katerim bodo na-čelovale gospe: M i 1 i c a II r i b a r j e v a, Minka Jebačino v a, Ana Lanova, Ferdinanda dr. Maj aro-nova, Jelka Naglasov a, Minka dr. PirČeva, Jadviga S u b i c e v a in Ivana Zupančičeva. Podrob nosti programa objavimo v kratkem. Za danes pa apelujemo na naše občinstvo, naj blagohotno podpira nabiralni odsek, sestoječ iz nastopnih dam: Marija Čudnova, Helena Fran-ketova, Julija dr. Ferjančičeva, Fina Globočnikova, Mila Globočnikova, Berta dr. Hribarjeva, MinkaJebačinova,Tere-zina dr. Jenkova, Josipina Kaj zeljeva, Marija Košeninova, Mici Krejčijeva, Josipina Ma-cherjeva, Marija dr. Pirčeva, Josipina Porentova, Irena dr. Praunseisova, Marija P rose n-čeva, Marija Skalotova, Milka Skabrnetova, Ana Škofova, Mari Staretova, Jadviga Šubi-oeva in Franja dr. Tavčarjeva.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Pred kratkem smo sporočili, da so društva hišnih posestnikov izročila finančnemu ministru dr. Bohmu pl. Bawerku spomenico glede reform hišnega davka. Spopolnujoč to porodilo nam je povedati, da je minister spomenico sprejel z vidnim zanimanjem ter predsedniku osrednje zveze Neubaueru pripomnil, da je pri volji po svojih močeh pospeševati interese hišnih posestnikov. Obenem je za trdno obljubil, da še to jesen skliče anketo, ki se bo posvetovala o reformah hišnega davka in h kateri povabi tudi zastopnike hišnih posestnikov.   Da pa bodo imela
vsa akoija več vspeha, se jo napo-
minana spomenica izročila tudi vsem državnim poslancem. Če so torej v prvi vrsti društva hišnih posestnikov sprožila, da pride vprašanje o reformi hišnega davka v razpravo, tedaj pač zaslužijo ta društva primerne pozornosti in take podpore, da se ohranijo, zlasti ker se je njih delovanje v tej zadevi še le pričelo. Iz vsega tega pa sledi, da vsem hišnim posestnikom kar najtopleje priporočamo, da pristopijo k temu društvu.
— Društvena godba. Novi odbor se je v seji dne 4. t. m. sledeče konstituiral: Predsednikom se je izvolil g. Frid. Pauer, podpredsednikom g. g. Jak. Accetto, blagajnikom g. Fr. PetriČ, tajnikom g. G o l o b, odborniki pa gg. H. B e n i š e k, J. K o p f M. Č a d e ž in Iv. Kavčič. Ker je materijalni položaj godbe ugoden, bo godba delovala dalje. V ta namen se bo po sklepu odbora deloma angaže-valo deloma od nastopov honoriralo 16*—20 godcev. Prirejala bo godba koncerte, mirozove iu promenadue koncerte. H kcncertom bo vstopnina za elan e prosta, za drugo občinstvo z malo vstopnino. Vzdrževala se bo godbena šola, ki jo bo vodil kapelnik in skrbel sploh za red in disciplino pri godbi. Odbor se z ozirom na te ukrepe priporoča toplo vsem p. n. krogom v blagohotno podporo, zlasti pa apelira na dosedanje gg. podporne člane, da ostanejo zvesti in naklonjeni tej za Ljubljano toliko potrebni godbi. Gg. restav-raterjem, gostilničarjem iu kavarnarjem bo godba za nizko ceno na razpolago.
V drugi polovici tega meseca pričue godba nastopati in se bo vedno pomno-ževala, iu sicer le z  izšolanimi godci.
— Razstava umetno-obrt-nih predmetov v Mestnem domu se je včeraj otvorila. Razstava je jako razsežna in polni skoraj vso dvorano. Odprta je vsak dan od 10 do 3 ure. Vstop je brezplačen. Dovoljeno je tudi predmete   kopirati   in ri
3 a t i. Opozarjamo nanje osobito obrtne kroge in občinstvo, ki se za nima za moderni napredek. Posebno lepi so mnogobrojni objekti lončarskega in kovinskega obrta; istotako so pohištveni predmeti jako zanimivi. Večjemu krogu interesentov je ravnatelj umetno-obrtne strokovne šole gospod Ivan Š u b i c drage volje pripravljen, dajati potrebna po jasnila in razlage. Razstava traja do vštetega 15 t. m. in je odprta tudi ob nedeljah in praznikih.
— Razstava risarij učencev obrtno-nadaljevalne šole v Sent Vidu nad Ljubljano se je tudi letos dobro obnesla. Razstavljenih je bilo iz I. letnika 147 listov geometričnega, projekcijskega in prostoroč nega risanja iz II. letnika pa 134 listov iz strokovnega risanja in 16 lepih detajlov. Razstavo je obiskalo veliko domačinov. Došlo je pa tudi precej odličnjakov, strokovnjakov in druge gospode iz Ljubljane in celo iz Radovljice ogledat si to razstavo.
V Šentviško obrtno-nadaljevalno šolo se je vpisalo letos 166  učencev in jo torej glede  števila  učencev pre kosi le ljubljanska.
— Pevskega društva n Slavec11 druga veselica o o d e dne 12. julija na vrtu in gozdiču restavracije g. Č o n ž k a pod Rožnikom. P r v o t no določeni dan 5. julija, se vsled trga opusti, ker je takrat veselica v korist Prešernovemu spomeniku, katere dan pa se je kasneje določil, ko je bila »Slavčeva« veselica že objavljena. Ako bi bilo vreme 12 julija neugodno, bode veselica 19. julija. Toliko v pojasnilo onim cenjenim društvom, katera so na prvotno določene dneve ozir jemala.
— Velika vrtna veselica pevskega društva »Ljubljana' se je z ozirom siavnosti v Postojni preložila na 21. oziroma v slučaju neugodnega vremena 28 t. m. Kegljanje na dobitke se prične v nedeljo 7. t. m. od 9. ure in se vrši vsako nedeljo in praznik do dne veselice.
— Pevsko društvo „Ljubljana" se vdeleži dne 14 junija siavnosti v Postojni po deputaciji z zastavo.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" opozarja še enkrat svoje Člane in prijatelje društva na jutrišnji izlet v Škofjoloko. Zbirališče ob 1. uri 20 min. na juž nem kolodvoru, odhod vlad ob 1. uri 40 min. popoldne.
— Prihodnja javna vinska pokusnja v tukajšnji deželni preskusevalni kleti bo v torek in sredo, dne 9. in 10. t. m. od 7. do ya10. ure zvečer. Ker so mnogi dosedanji razstavljalci ves svoj vinski pridelek že prodali, nabavili so se novi uzorci vipavskih in dolenjskih vin in sicer nemškega rizlinga, sipa, garganje, črnega burgundeca, silvanca spanjola i. dr. Prodajala se bodo tudi mrzla jedila. Vsled nekatere preuredbe v kleti, ne bo potem dlje časa javne pokušnje.
— Ka nafto družbo. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kam niku 400 kron in sicer kot pokrovi teljnino gosp. Močnika 200 kron in gdč. Terezije Karolnikove 200 kron nabranih pri veselici kamniške podružnice sv. Cirila in Metoda dne 3. maja 1903
— Glas iz občinstva. Podpisani bi radi vedeli, če smejo sred nješoloi sodelovat*, pri siavnosti ka kega društva? Tako bodo menda dijaki tukajšne »državne realke« pri »turnerski« telovadbi, danes ali jutri sodelovali! Prosi se pojasnila!
R a d o v e d n e ž i.
— Atletik Sporktlub se namerava ustanoviti v Ljubljani. Go spodje, kateri imajo veselje do atle tike, naj se blagovolijo oglasiti pri g. Avguštinu Zajcu na Rimski cesti št. 4, kateri jim bode dal rodovoljno pojasnila.
— Siavnosti razvitja zastav v Postojni „Narodne Čitalnice" in telovadnega društva „Sokol" v nedeljo dne 14. junija 11)0:5 je določen naslednji vspored: Predvečer, dne
13. junija: Ob 9. uri zvečer niiro/.ov in podoknice   kuniieama.   Slavnostni dan
14. junija: 1. a) Slovesni vsprejem gostov, b) Zajutrekv hotelu „l*ri kroni". 2. Razvitje zastav točno ob 11. uri do poludne na glavnem trgu. (Slavnostna govora, petje, sviranje godbe in defiliranje društev pred razvitima zastavama.) Obhod po trgu. Banket ob 12. uri v „Narodnem hotelu". Cena kuvertu 3 krone. (Oni, ki se udeleže banketa, naj se blagovolijo zglasiti zadnji čas  do 11. t. m.) 4. Ogled jame ob
1 23. uri popoldue. (Godba, ples, poštna ekspozitura.) Vstopnina v jamo 1 krono. 5. Javna telovadba ob 5. uri. (Prostor: travnik poleg drevoreda) G. Kouccrt salonskega orkestra in sokolskega tam-buraškega zbora. Vstopnina prosta. Po koncertu komerz. V slučaju neugodnega vremena vrši se razvitje zastav v jami. — Pripravljalnemu odboru prijavila so se nadalje še sledeča društva: Bralno društvo „Sloga*4 v Št. Vidu uad Vipavo po deputaciji več članov, ki si ogledajo tudi jamo. Zagorje na Pivki in sicer bralno in gasilno društvo korporativno z zastavo. „Idrijski Sokol" korporativno z zastavo (20 članov) ter 14 članic ženskega oddelka. Nastopa pri skupnih prostih vajah, kakor tudi na orodju; končno zglasilo se je slovensko trgovsko društvo „Merkur", koje društvo se sicer korporativno ne udeleži siavnosti, pač pa pridejo njega člani kot člaui „Ljublj. Sokola" ali kot zasebniki. —-Dan siavnosti se približuje. Pripravljalni ali slavnostni odbor dela neumorno, da se bo slavnost sponesla v vsakem oziru in da pripravi prijetne urice tistim, ki bodo posetili našo metropolo Notranjske. Omenjamo tudi, naj se oni, ki nameravajo priti k siavnosti 14. junija, nikar ne strašijo slabega vremena, ker slavnost se vrši vseeno. Če nam dež tisti dan ne bo prizanašal, hočemo na vsak način razviti svoje zastave, če ne pod milim nebom, pa v podzemskih prostorih — v jami. Kavno sedaj pričeli smo z razpošiljanjem vabil, kjer je natančen vspored. Če bi kako društvo slučajno ne dobilo vabila, pa se namerava udeležiti siavnosti, naj isto blagovoljno oprosti, ker se to gotovo vedoma ni storilo, pač pa naj se podviza oglasiti. Na svidenje torej dne 14. junija. Pripravljalni odbor.
— Prostovoljno gasilno društvo na Ježići priredi povo dom blagoslovljenja gasilnega doma dne 14 junija 1903 popoludne na vrtu g. Antona Vilfana, po domače »pr» Alešu« veselico: Spored: 1. Ob 1 uri sprejem gasilnih društev »pri Alešu«.
2 Ob 2. uri skupni odhod v cerkev.
3 Blagoslovljenje društvenega doma m gasilnega orodja. 4. Pozdrav došlim gostom. 5. »Zvita ciganka«, šaljiv pri zor pod prostim nebom. 6. Deklama cija. 7. Koncert z domžalsko godbo 8. Šaljiva pošta.  9. Srečolov s 400 dobitki.   10. Ples in prosta zabava. Cisti dohodek je namenjen v popla Čilo dolga za gasilno orodje. Blagovoljni dobitki za sreČkanje se hvaležno sprejemajo »pri Alešu« ali pri načeistvu.   Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na prihodnjo ne deljo. Vstopnina k veselici je prosta.
— Sadjarska in vinarska razstava ter drugi kmetijski shod v Prvačini na Goriškem. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek je priredilo sadjarsko in vinarsko društvo v Prvačini sadno in vinsko raz stavo vipavskih kmetijskih pridelkov, osobito gorisko-vipavskih češenj. Razstava je bila bogato obložena z le pimi vsakovrstnimi češnjami, osobito z Renskimi in Prvaškimi, ki v tamošnjih krajih že proti koncu aprila, odnosno v prvi polovici maja dozore Presojevalna komisija je odlikovala mnogo razstavljalcev. Razstavo je otvonl v nedeljo depoludne gonšfci deželni glavar grof Atteras, katerega je spremljal c. kr. deželni kulturni nadzornik v Trstu g. Fiuhauf. — Na binkoštno nedeljo popoludne se je vršil ob mnogobrojni udeležbi kmetijski shod, na katerem so so obravnavala  razna  kmetijska vprašanja,
tičoča se izboljšanja vipavsko-goriških
kmetijskih razmer. Govorili so gg.: deželni poslanec Jakončič, ki je obenem shodu predsedoval, dež. tajnik E KlavŽar, potovalni učitelj za Goriško Ant. Štrekelj, deželni potovalni učitelj za Kranjsko Fr. Gombač i. dr. Vsi govori in stavljene resolucije so se z odobravanjem sprejele. Posebne zasluge za prireditev te važne razstave si je stekel društveni odbor, posebno pa nadučitelj g. Orel. Želeti bi bilo, da bi se take krajevne male razstave in kmetijski shodi pogosteje vršili.
— Veoelični odsek Narodnega doma1 v Sv. Ivanu pri Trstu priredi otvoritveno slavnost v nedeljo dne 7. t. m. Spored: 1. Od 11. predpoludne do 1. popoludne pro-menadni koncert na vrtu starega doma. 2 Ob 1. popoludne skupni obed v dvorani novega doma. 3 Ob 4. uri popoludne začetek ljudske veselice.
— Majnikov izlet ljubljanske srajce je bi*, včeraj predmet kazenski razpravi pred tukajš njim okrajnim sodiščem. K G. je uslužbenec tabaČne tovarno in se imenuje s ponosom »ljubljanska srajca«. Na dan vnebohoda je izlete! v ljubljansko okolioo, v prijazne Ko seze, koder se je krepčal v Kavči čevi gostilni z rujnim vincem samo 5 ur. Ker cel čas ni mogel zgolj piti, začel je zbranim kmetskim očancem pridigovati, da Slovenci niso nič in da jih bodo Nemci pojedli. S svojimi političnimi »nazori« pa ni imel sreče, ker mu kmetje tega nikakor niso hoteli verjeti, »da bode tisti Kranjsko dobil, ki je »mo žina« in da so to Neme:«. Najmanj dovzeten za visoko politično pesen ljubljanske srajce je bil pa posestnik Janez Peršin iz Kosez, ki je celo s prav odločno besedo gonil proč sitno ljubljansko srajco. Da bi obvaroval svojega očeta pred temi novimi političnimi nazori, odrinil je nekoliko vinjenega pridigarja Peršinov sin proč od očeta, vsled česar je položil prvi svojega rojstva kosti na mater zemljo in se poškodoval na nosu, ki je bil, kakor pri vsakem pijancu, njegova »zadnja stopinja«. Tako je namreč včeraj obrazložil stvar kot priča zaslišani Peršin sta rejši, ki je še povedal, da je bil politični izletnik pijan, ker je to moral biti, Če bi tudi 5 ur samo vodo pil, in da je sam kriv svoje poškodbe, ker bi drugače ne bil padel. Mlajši Peršin je bil seveda od obtožbe oproščen.
— Tatvina — kje se je zgodila? Gosp. Ludovia Snibu. učitelj na Mahrovi trgovski šoli, je naznanil policiji, da mu je bila v Lissnikovi gostilni ukradena denarnica z 20 K. Gjstilniško osobje pa trdi, da je to popolnoma izključeno in hoče v obrambo svoje časti nastopiti sodno pot.
— Izpred tusodnega porotnega sodišča. Meseca majnika je poslala orožniška kuharica v skotji Loki Marija Hafner svojo sestro v kranjsko hranilnico, da bi ji plodonosno naložila 50 K. V to svrho ji je dala svojo vložno knjižico katero je imela shranjeno v nekem predalu kuhinjske omare. V hranilnici je pa ta zvedela, da je bilo ua to knjižico meseca vel. srpana 1902 dvigneno 800 K, iu da je dotični list, v katerem je bil zapisan prejemek te svote iz knjižice iztrgan. Ker je bil sum izključen, da bi bil kak tuji človek izvršil tatvino, jelo se je opazovati Franceta Smoleja, orož-niškega postajevodjo, ker je imel precej denarja iu je v jeseni in po zimi večje svote zaigral. Smolej je izstopil iz orož-niške službe in je bil sprejet za pomožnega jetničarskega paznika v Ljubljani. Uvedla se je proti njemu preiskava in tu se je po nekem pismu, katerega mu je pisala njegova nekdanja ljubica Jo-sipiua Božič iz Uegunj izvedelo, da je on krivec Dognalo se je, da je ona za Smoleja dvignila iz vzete knjižice 800 K katere mu je po odbitku 90 K, katere si je zase pridržaia, s knjižico vred v škotjo Loko odposlala. Kasneje ni mogel dejanja več tajiti in je tatvino obstal. Porotniki so ga krivim spoznali, soobdolženko Josipino ISožič so pa od sokrivde tatvine oj)rostili. France Smolej je bil glede na to, da je izvršil kot c. kr. orožnik to tatvino, obsojen na 4 leta težke z 1 postom poojstrene ječe. — Jakob Vodnik, po domače Korbar delavec iz Gabrovške gore je leta 1892 ko je imel še posestvo v gozdu „Ke-brovc" v občini Sv. Jošt, okraj Vrhnika, pripravljal po svojih delavcih oglje. Napravljeno oglje je zavaroval proti požaru pri društvu „Concordia". Meseca prosinca 1902 sta pa na izrecno Vodnikovo željo njegova delavca iu sicer v Ameriko pobegli Jauez Demšar in že umrli Janez Trobec zanetila ogenj, vsled katerega je zgorelo vse oglje iu tudi plahta, s katero je bilo pokrito. Zavarovalnica je, ker so bile sodue poizvedbe o uzroku ognja brezuspešne Vodniku izplačala 800 K 74 v. Ko se je pa kasneje uvedla proti obdolžencu u nova preiskava je Vodnik pobegnil,
ker se ni čutil varnega, s ponarejenim potnim listom v Italijo. Kmalu se je pa vrnil v svojo domovino ter ustopil za hlapca v službo pri vdovi Mariji Jerala v Srednji vasi. Ko je ta meseca maja 1(.*02 pričela s prezidavanjem hiše in hleva, znal jo je Vodnik pregovoriti, da mu je zaupala to delo, izročila nm je tudi 180 K za opeko drugi dan pa še 400 K, in s tem denarjem je Vodnik zopet v Videm pobegnil in se od tod preselil v Št. Jakob v Rožni dolini, kjer je kuhal žganje ter se finančnim straž-nikom izdal za Janeza Volčiča. Porotnikom so bila stavljena 4 vprašanja in sicer tri tikajoča se goljufije, eno pa zaradi prestopka zoper javue naredbe ; od teh so le drugo vprašanje glede ponarejanja delavskih knjižic sa nikali; sodišče je Vodnika na 5 let težke z 1 postom na mesec pooštrenu ječe obsodilo.
— Zlato kolajno z diplomo je dobil gospod Otto Seydi v Ljub ljani od Pariške akademije za svoje lastne izdelke, katere je razstavil na letošnji od imenovane akademije prirejeni razstavi za umetno zobovje in druge higienične izdelke. V raz-sodišču te razstave bili so prvi strokovnjaki, med njimi doktorja Bjsch in pl. Metnitz, rektorja na univerzah v Berlinu in na Dunaju Lepo izgotovljena kolajna, kakor tudi diploma je lazstavljena za nekoliko dni v izložbi veletržca goap Franca Ko Uman na.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Davkoplačevalci Velikih čolnarskih ulic prosijo si. mestni magistrat, da bi jim že vendar enkrat napravil še eno žarnico v bli zini Breskvarjtve in Dolenčeve hiše. Po noči vlada v tej ulici tako strašna tema, da si človek še stopiti ne upa, ker si ni svest, da ne pade v kak cestni jarek. Dalje prosijo, da se jim napravijo pri Malem grabnu stopnice, da bi imele stranke vsaj v bližini prostor za pranje perila, ne pa da morajo hoditi tako daleč k Ljubljanici.
— S ceste. Na Cojzovi cesti je včeraj zvečer ležala pijana bera-čica Marija Breznikova, v Frančiškan skih ulicah pa so dobili se valjati po ulici beračico Nežo Zagorjanovo in na Marijinem trgu pa bivšega sod nega pisarja I. I. Vse tri pijance so pripeljali na magistrat, kjer so se iz-treznili
— Keko se revežem godi,
je hotel izvedeti ljubljanski hišni posestnik V. K. in je šel beračit na Krakovski nasip. Ustavljal je ženske in moške in prosil in dobil res 10 vinarjev, nakar pa je šel v Jebačinovo prodajalnico žganje pit.
— Pes ukraden. Notarskemu kandidatu g. Alojziju Peganu je bil včeraj ukraden velik, črn pes z majhno liso na prsih. Tatvine sumljiv je neki mazač iz Rudnika, ki je baje že več psov polovil po Ljubljani in jih od-vedel seboj v Rudnik, kjer jih jo ubil, da dobi pasjo mast.
— Redarje se je lotil danes ponoči pisar I. V, ki ga je bil are-toval. Udaril ga je s palico po glavi in mu je zbežal. Redar pa je pozneje pisarja ujel in ga odvedel na rotovž
— V Ameriko je odpotovalo danes po noči 19 izseljencev.
— Iz Amerike se je danes zjutraj pripeljalo 16 oseb.
— Izgubljene reči. Neznano kje v mestu je bila izgubljena srebrna ura s srebrno verižico, na kateri je bil privesek v podobi bici-kelna.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Telefon št. 99. Od 29. maja do 4. junija je dela iskalo 10 moških in 41 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđenoj 14 moškim in 42 ženskim delavkam, v 31 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 4. junija je došlo 1238 prošenj za delo in 1167 deloponudeb. V 727 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe   takoj   moški:   1 sodar,
1 kolar, 3 mizarji, 1 kovač, 1 čevljar, 1 natakar, 2 trgovski slugi, 1 oženjen majar, 1 kletarski hlapec, 2 delavca, 17 konjskih hlapcev, 1 kovaški vajenec; ženske: 1 izurjena blagajničarka, 3 izurjene delavke za izdelovanje pletenin, 6 natakaric, 3 šivilje, 3 kuharice, 9 deklic za vsako delo, 1 orožniška kuharica, 8 deklic k otrokom, 3 gostilniške kuharice n*. 5 kuhinjskih deklic. Službe iščejo moški: 1 hotelski vratar,
2 hotelski slugi, 1 skladiščnik, 1 graščinski sluga, 1 hišnik; ženske 1 hotelska sobarica, več prodajalk. Oddati je stanovanja z 1 do 4 sob ter več mesečnih sob. Posredovanje letoviščnih stanovanj.
—   Slovensko trgovsko društvo „Merkur" naznanja, da
se iščejo potom društvene posredovalnice od strani gg. trgovcev naslednje moči v nameščenje: 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 po
Dalja v prilogi.
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 127. dne 6. junija 1903
imenika špecerijske Ptroke. 4 pomočil mešane stroke, 1 pomoćnik Že eznišfce stroke, 2 kontorieta, 2 bla rainičarki, 1 učenec. Od strani na-itavljencev iščejo naslednji službe: ^ pcmočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 ^močniki špecerijske ali manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerij-pke ali želez, stroke, 2 kontorista, 1 icmočnik mešane stroke, 1 blagaj-ličarka.
* Najnovejše novice. Zgo-l 1 je knez Isenburg  v spalnici
r;. svojem gradu pri Hanau-u. — 7 2 uetrov globoko je padel v radii ku Munzenbergu pri Ljubnem rudar uner ter se ubil. — 20 3 milijo-iov f. š t r I. vojnih stroškov e imela Angleška v zadnjih 10 letih. \frika je požrla 90% te svote. — Zaradi veleizdaje so zaprli v Tri-đentu odvetnika Pasollija iz Cemra. — Grozen zločin. 381etni strugar Rubak na Dunaju je hotel posiliti svojo loletno pastorko. Ker se je dekle branilo ter je prihitela mati na pomoč, je Rubak zabodel deklico s kuhinjskim nožem, potem pa skočil iz tretjega nadstropja ter se smrtno pobil. — Ustrelil se je zunaj Gorice vojak 47. polka Lentner doma iz otajerske. — Ker d i hotel sprejeti d v o b o j a z netim Častnikom je bil v Inomostu jurist VVeber degradiran od rez. kadeta v prostaka. — Ženo je ubil s sekiro r Xixdorfu pri Berolinu kolar Neumann ter se nato obesil. — Dva vlaka sta skup trčila na postaji Medina. 18 oseb je ranjenih. — Veliki gozdni požari razsajajo na mnogih krajih severne Amerike. Železniški promet med (^uebecom in Montrealom je vstavljen, ker so zgoreli -mostovi. Zgorelo je eelo mesto Muscjnash v Novem Brunsviku. Tudi mesto (vmebec je v ve:iki nevarnosti.
M Ameriko je odpotovalo to leto nenavadno veliko število Kvropej-ce>. V preteklem mesecu se je odpeljalo Čez 93.000 izseljencev v Ameriko, srirje parniki, ki so dospeli te dni v Xew-York. pa so dovedli nad 6000 izseljencev, ki so večinoma Slovani, Italijani, Grki in Sirci. Od 700.000 ljudi, ki so se zadnje leto priselili, je bilo 420.000 neizurjeuih delavcev in 150.000 žensk in otrok. Analfabeti so bili v velikem številu zastopani.
* Najmlajše urednike ima gotovo list „Grass Park Xe\vs" v Leksingtonu. Glavni urednik tega lista ima namreč komaj devet let, a od njegovih sodrngov niti eden ni še pred koračil 11. leta. ..Grass Park Xe\vs*> izhaja enkrat na teden in ima krog 300 predplačnikov. Pod naslovom ..Društveno- objavlja ta list vsakovrstne vesti iz življenja mlade gospode. Uprav-nistvo in uredništvo je v ljudski šoli, kjer jim je ravnatelj dal eno sobo na razpolago Mladi uredniki delajo popolnoma   samostojno.   Eden   oskrbuje do-
čiče vesti, drugi poezijo, tretji zopet -kanje, a  omenjeni  91etni Browusell
l'ervman je vrhovni  nadzornik in piše
uvodne članke.
* Potrpežljiv Danec. Pred kratkem je bilo  na ne\v-yorški glavni
-ti razpisano jako dobro plačano mesto. Prositi pa so smeli samo krepki zdravi ljudje. Xa določeni dan čakalo je vse polno prosilcev v poštnem poslopju, da jih zdravnik preišče. Zgodil., se je pa slučajno, da je neki Danec, ki je bil še le nekaj dni v deželi, dobil pismeno obvestilo, naj pride na glavno pošto po pismo/ ki ga tam čaka. Danee je šel seveda tja in videč množico prosilcev je menil, da vsi ti čakajo na pisma ter se je pomešal med nje. Ko je prišel na vrsto, postavili so ga, mislec, da tudi on prosi za ono mesto, na tehtnico in pod mero. Potem 80 ga meni nič, tebi nič slekli, mu ukazali globoko dihati ter roke in noge ■zte^ovati. Preiskava je izpadla v veliko zadovoljnost. Na vprašanje, kako se piše jim je kazal ono pismeno obvestilo, iz katerega so še le raz videli, kaj mož pravzaprav hoče in ustregli njegovi želji. Ubogi Danec pa je bil mnenja, da je prišel s pismom vred tudi na-"lčen popis njegove osebe in da so iij^Bli s to preiskavo dognati, je li on litičen z onim, na katerega je bilo ulovljeno pismo.
' Zgodovina slike. L. 1893. je onrl v Hemel-llempfteadu neki trgovec i sirom.  V njegovej zapuščini se je ntiajala tudi neka slika, katero so - <>llim vred podedovale pokojnikove ere.   Marsikdo   je   že občudoval • .eno sliko, pa nihče ni slutil njene praveWednosti.   Nekoč pa pride neki zdravi v ono  hišo,  kjer so deklice stanovi in temu se je slika, ki jo je mimogMe videl, prav posebno dopadla. ^a llJeJ|0 prigovarjanje jo nese ena ^med se\er v London, da bi tam od veŠČakov¥edeIa njeno pravo vrednost. Ta se je % vnel med ljubitelji umetnosti pravci boj za sliko. Hlednjič se je vendar jerečilo   trgovcu   z umetninami    Wertyoierju    dobiti    sliko za 11)3.500 mai
Neva^ie   muhe, takozvane kolumbaške  ^he,   žive  v pokrajinah I ob spodnji D^vi. Poskušali so jih že
z vsemi mogočimi sredstvi uničiti, pa ves trud je brezvspešen, ker se ta muha neverjetno hitro množi. Zelo drobna jajčica leže v čistih potokih. Ličinke žive v vodi in se v jeseni zabubijo ter zapuste na spomlad kot popolnoma razvite muhe svoja prezimovališča. V velikih rojih planejo nato na črede in napravijo večkrat ogromno Škodo. Tako se je zgodilo, da so usmrtile v Štirih urah 400 prešičev, 80 konj, in 40 glav goveje živine. Človeku te muhe niso tako nevarne, ker se jih lažje ubrani, vendar provzroČi njih pik hude otekline.
* Plitvička jezera so poznana po svoji krasoti ne samo po
vsi Hrvatski, nego daleč po vsi Evropi. Tekom leta je došlo vse polno tujcev, da se navžijejo prirodnih krasot, prišlo je pa tudi tja jako mnogo domačinov, da spoznajo ta biser narave. Ker do Plitvičkih jezer še ni železnice, so potniki primorani, da se vozijo tja na vozovih iz Ogu lina. To je sicer združeno z nekoliko večjimi stroški, toda ta izdatek pokrile prav obilno izredni užitek, ki ga imata, duša in srce od čudovitih naravnih kraso*. Bila je srečna misel, da se je v Ogulinu ustanovil nov hotel, ki je v zvezi z društvenim hotelom na Piitvicah, ker je v rokah istega zakupnika, jako sposobnega in veščega moža, ki ima vsa svojstva, da poskrbi svojim gostom vse udobnost', kar jih morejo zahtevati. Hotel Plitvice v Ogulinu ima jako veščo upravo, in se tam dobe tudi vsak čas vozovi. Cene so jako zmerne. G ?spod Franjo Jančar, naš slovenski rojak, si je v Ogulinu pridobil splošne simpatije tako s svojim hotelom, kakor s kavarno, z dobro knhinjo in uzorno pivnico. Hotel na Plitvičkih jezerih je bil otvorjen 17. maja. Že o Binkošt h se je zbralo tam več velikih družb — tudi \t Bosne, — ki so bile jako za dovoljni z vsem in oda hotela toplo priporočajo.
" Perzijske   enakosti. V
zbirki perzijskih anekdot je citati mar-sikako dovtipno Črtico, kakor so naslednje. Nekega dne se je šel tiranski kralj sprehajat okoli mesta. Za mestnim zidom je naletel pod drevesom ležati mladega moža. Kralj ga vpraša : „Ali je vladar tega kraljestva tiran ali pravičen mož?" Tujec odgovori: „Zelo hud tiran!" Kralj vpraša tujca: „AIi ga poznaš?" Odgovor: „Ne!" — Jaz sem vladar te dežele" reče kralj. Tedaj se tujec hudo prestraši ter vpraša: rAli me poznaš?" Kralj odgovori: „Ne !" Mož pa pravi: „ Jaz sem sin nekega trgovca ter sem vsak mesec tri dni neumen. Danes je prvi* teh nesrečnih treh dni." Kralj je smeje se odšel. — Sultan Aleksander Veliki dvorogi sreča neumneža ter mu reče: „Bedak, v znak moje naklonjenosti ti dovolim izpolnitev ene želje. Norec odgovori: „Muhe me nadlegujejo. Zapovej jim, da teira ne store več.u Kralj: „Želi si vendar kaj druzega, kar je v moji oblasti za-povedati !** Norec: „Za kaj pa te naj prosim, ko nimaš niti nad muho oblasti. — Neki kralj je šel s svojim sinom na lov, in ker je bilo vroče, sta slekla težka plašča ter ju vrgla na rame norcu v spremstvu. In kralj je rekel šaljivo: „Norec, otovorjen si kakor osel!" Norec odgovori: „Zato pa sta dva razbremenjena."
Maščevanje   iz neba.
Župnik Fiencal v francoski vasi Lizac, kateremu so odtegnili plačo, je pisal ondotnemu županu sledeče pismo: „ Kakor vaš oče 1. 1890, tako ste mi tudi vi sedaj odtegnili plačo. Dovolite, da vam pri tej priliki obnovim razne spomine. L) Na dan sv. rešnjega telesa 1. 1890 ste si pri padcu iz voza zlomili nogo. 2.) L. 1891. si je tudi vaša mati zlomila nogo. 3.) Na dan sv. res. telesa 1. 1892 je vaš oče, župan Lizaca, smrtno obolel in še tistega leta umrl. 4.) Malo pozneje je nmrla vaša mati v 56. letu svoje starosti. 5.) Ne dolgo po tem si je vaša mačeha zlomila nogo in 1. 1894. si jej je pripetila zopet ravno tista nesreča. — Te nesreče pa vas več niso nadlegovale, ko so nehale posledice krivičnega postopanja vašega očeta proti meni. Pomislite, toliko nesreč se ni pripetilo v tem času v celi vaši občini, ki vendar štejejo čez 700 duš." — Če se mnenje tega župnika vresniči, potem bodo v onih občinah, kjer so župani prisiljeni „cerkvi sovražne*4 zakone izvrševati, postale nagle smrti in različne telesne poškodbe ] gotovo epidemične.
* Velike siavnosti so se vršile pretekli teden v Nt\vYorku v proslavo 250Ietnice ustanovitve tega mests. Vsa javna poslopja, prodajalne in večinoma tudi privatne hiše so dekorirane in z zastavami okrašene. Vsak večer se vrše v različnih gledališčih slavnostne predstave in vseh dtrlih mesta se pradava o preteklosti in kolosalnem razvitku mesta New-Yorka. V tort k zvečer }e bilo celo mesto čarobno razsvetljeno. Sedanji N\v \ .;rk je nastal iz neznatne ho-Jandske naselbine New Amsterdam, kateri je podelil holandski guverner Stuy vesaut leta 1653. mestne pravice.
, Kakor smo izvedeli, so
srečne naslednje XXXV. državne io terije zm civilne dobrodelne namene že izdane in se je zopet določila kot glavni dobitek svota 200000 K. Za tem se vrstijo dobitki ▼ znesku 40.000 K (nav), 20000 K in 10.000 K. Vsega skupaj je odločenih 18.397 denarnih dobitkov. Kakor znano so pri prejšnjih žrebanjih državne loterije zadele glavne dobitke po 200 000 kron revne osebe izmed ljudstva. Komu bo sedaj sreča pokazala pri jazno lice?
* 500 let zakopano, a ie sveže truplo« Iz Ženeve: V podzemskih prostorih cerkve S. Pietro di Banchi, se je našlo žensko truplo, ki je bilo zakopano okrog leta 1400. Truplo je bilo v svojem petstoletnem grobu še celo, popolnoma nedotaknjeno. Oni, ki so truplo videli, pravijo, da se je čuditi onemu truplu, kajti meso tega trupla, da je še popolnoma sveže. To truplo, da je ženske iz rodbine mar-<]iiizov Centurioni de Mariuis, kajti tako se glasi nagrobni napis.
* Izvanredna stava se je vršila nedavno med nekaterimi udi londonske borze. Eden izmed njih je namreč trdil, da bo ponujal na javnem prostoru zlate za bakren novčič, ne da bi se mogel le enega iznebiti. Ves umazan, v raztrgani obleki se je postavil dotičnik naslednjega dne na vogal zelo živahne ulice in razpoložil pred seboj na Črni deski kakih 60 popolnoma novih zlatov, katere je ponujal mimoidočim kot navadne marke za igro za en bakren novčič. Seveda se ni nihče zmenil zanj in ker se v dveh urah, ki so bile za stavo določene, ni noben kupec oglasil, je   bila   stava dobljena.
* Pariška sleparska pre-kanjenost. Kako prekanjeni so pariški sleparji in kako zvitih prekanje-nosti se poslužujejo nam priča zopet naslednji slučaj. Sin nekega vrtnarja iz pariške okolice je prišel pred kratkim v mesto, da bi nakupil večje število cvetlic na cvetličnem trgu. Med potoma pa sreča nekega zunanje častitljivega moža, in ga vpraša za svet, kam bi se bilo najbolje in najprej obrniti. Govoril je bolj z ogrskim akcentom. Med govorom je ta mož pripovedoval mladeniču , da je podedoval 4 miljone trankov v Budimpešti in da ima iste v 50 zavitkih v vsakem po 80.000 fr. Vrtnarjev sin je nato šel z miljonarjem v kavarno; tam je miljonarju postalo nakrat slabo. Poprosil je mladeniča naj mu gre v bližnjo lekarno po medikamente in mu dal eden zavitek, v katerem je trdil, da ima 80.000 frankov. Komaj je bil mladenič pri vratih, že ga zakliče nazaj in ga prosi naj mu pusti svojo mošnjo za jamstvo, kajti tolike svote mu vendar ne more zaupati brez vsakega jamstva. Prevaran mladenič mu res pusti svojo mošnjico in steče po zdravila. Kako pa se začudi, ko hoče ista plačati in ne najde drugega ko same papirčke. Hitro steče nazaj v kavarno, kjer je pustil onega miljonarja, a že ga ni bilo. Zdaj si še le spomni, da je imel tudi denar v mošnji in sicer 700 frankov in pa list za prtljago. A ker na slednje ni dolgo zmislil, je imel slepar dovolj časa se tudi prtljage polastiti.
' Lepa ded* čina. Dve leti trajajoča pravda radi dedŠČine, v kateri je igrala veliko vlogo ne\v-yorška gle-uališka igralka La\vra Biggar, se je pred kratkem končala. Omenjena igralka dobi iz zapuščine miljonarja Bennett-a ♦ 120.000 dolarjev ,in letne rente 1800 dolarjev. Lavvra Biggar se je poročila kmalu potem, ko je nastopila kot igralka, z nekim igralcem Kichardsou. V tem zakonu pa ni našla zaželjene sreče, zato se je ločila od moža in postala kmalu nato soproga nekega Me. Colanella. Iz tega zakona ima sina, ki ima sedaj 10 let. Tudi tega moža se je kmalu uaveličala in se poročila v tretje z nekim Haverlvjem. V tem se je pa seznanila z miljonarjem Benettom. Ta je bil sicer že star, a srce je imel mladeniško sveže. Ker se je izeimilo iz tega občevanja že preintimno razmerje, dal se je tudi tretji mož od premetene igralke ločiti. Slednja je ostala nato pri starčku Benettu kot oskrbnica in ta jej je zapustil 60% svojega premoženja. Ker bi pa rada pograbila celo premoženje, je trdila, da je Benettova vdova in da je imela v tem zakonu otroka, ki je takoj po porodu umrl. To sta potrdila tudi od nje podkupljena zdravnik in sodnik. Prevara pa je prišla na dan in slednja dva sta bila obsojena po 2 in pol teta težke ječe. Laura Biggar je bila vsled svoje premetenosti oproščena in je po daljšem procesu dobila še 620.000 dolar, iz zapuščine miljonarjeve. Sedaj je pustila gledališko karijero in bo šla na potovanje.
Nemiri na Hrvatskem.
Iz Varaždina pišejo: Napad na grad Belo in na opozicijonalca Cveka so si madjaroni izmislili, samo da bi gibanju dali drugo lice. Resnica je, da je izjavil Cvek v „Pester Lloydu", „Obzoru" in „Novemu listu", da je to jednostavna tinta predstojnika v lvancu.
Iz Zlatara poročajo: Vsi slovenski časopisi so že osmi dan na poštah zaplenjeni, ker donašajo resnico o dogodkih v Zagorju. — V Klancu je izvršil podžupan Belošević v spremstvu orožnikov hišno preiskavo radi nekakih revolucijskih spisov pri vlastelinu Planicu, a brez uspeha. — Istotako sta bila zaslišana veleposestnika Pisačić in Golub, tudi brez vspeha.   Cnjo^-«e, da
je zlatarski kaplan Vukčevič - t. —
Pri napadu na grad madjarona Hal-pera, Zajezdo, sta bila dva kmeta z bajoneti ranjena. — V Kloštar Ivaniću so kmetje v treh oddelkih demolirali kolodvor, potrgali brzojavne in telefonske žice, prepilili drogove in jih pometali na progo. S kolodvora so streljali madjarski uslužbenci na narod. Orožniki so prišli prepozno; morali so očistiti progo, da so mogli vlaki voziti. —
Znani madjaron Brajdie je gulil ljudstvo in si pridobil ua ta način 60.000 kron imetka. Sedaj je pa tako predrzen, da v teh resnih časih še izziva narod. Tako je n. pr. dal po orožnikih odvesti posestnika v Matu, Jos. Pasavića v urad, ker ga ni pozdravil. V uradi ga je silil, naj ga pozdravi in zakliče „Živel Hedervarya. Ker pa tega ni hotel storiti, dal ga je zapreti. Brajdie je v svojej občini pravi Gessler, a tudi to ga bo uničilo.
Veliki požar so imeli sinoči v Zagrebu. Celo sejmišče je bilo od zadnje rastave polno lesenih paviljonov, last mesta, kjer so bile razue gostilne. Sinoči je začelo na vseh štirih straneh istočasno goreti. Zažgano je bilo baje z bencinom. Zavladal je strašen strah, ker so bili plameni tako velikanski, kakor da bi pol mesta gorelo. Takoj se je alarmirala cela garnizija, ki je obstopila vse dohode v Gornje mesto, ker se je splošno mislilo, da je prišel trenutek maščevanja. Policija je polo-vila do 20 oseb na ulicah ter jih odvedla v zapor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 6 junija. Potovanje deputacije mestnega občinskega sveta na Dunaj glede olajšav pri vračanju 3° o državnega posojila za regulacijske camene je imelo lep v s peh. Vsled Najvišje odločbe Njegovega Veličanstva z dne 27. maja t. L dovoljuje se mestni občini ljubljanski na nje prošnjo glede odplačila 3°/o državnega posojila per 900 000 K naslednja olajšava: Posojilo vrniti je v 201etnih rokih od 1. prosinca 190 3. leta počenši. Do 1. prosinca 1903. L zapadle obresti znašajoče okoli 15 0.000 kron odpišejo se popolnoma: od tega časa naprej tekoče obresti poravnati je vsako leto posticipando.
Gorica 6. junija. Naš shod jutri bo ogromna manifestacija bratske slovensko-hrvatske vzajemnosti. Govorniki so dr. Tre o. Kopač in Gabršček. Oklic izdan po lepakih in v „Primorcu" je bil včeraj zaplenjen
Dunaj 6. junija. Vč^ra'šnji govor ministrskega predsednika Korberja zastran demonstracij pred ljubljansko kazino je v slovanskih poslanskih krogih obudil največje ogorčenje. Kadar stvar dozori, dobi Korber že odgovor, ki mu gre, in tudi njegov informator.
Dunaj 6 junija. Imenovanje grofa Andreja Potockega gali-škim namestnikom je izvršeno in se razglasi sredi prihodnjega tedna.
Dunaj 6 junija Bolgarski di-plomatični zastopnik na Dunaju, dr. Konstantin Pomjanov je telegrafično odstavljen. Vzroki so trije: Njegova prevelika intimnost z „Neue Freie Presse", njegova zveza z macedonskimi odbori in njegova zveza z bivšim ministrom Ludskanovom.
Dunaj 6 januarja. „Fremden-blatt" prijavlja intervviev z bolgarskim diplomatom Načo vičem Ta je izjavil, da je bil poslan v Carigrad v namen, da turško vlado pomiri glede načrtov sedanje bolgarske vlade in da odstrani napetost, ki je za časa prejšnjega ministrstva nastala med Bolgarsko in Turčijo. Načovič je rekel, da se mu ja ta namen posrečil.
Praga 6. junija. Svetovaclav-ska posojilnica ja sklenila, da ti-
stim uložoikom, ki so se polovici svojih ulog odpovedali na korist posojilnici, izplača 25%> vloge, ako se zavežejo, da ostalih 25°/0 pol leta ne bodo zahtevali. Na ta način upa, da se ogne konkurzu.
Budimpešta 6. junija Kossu-thova stranka je sklenila, nadaljevati obstrukcijo.
Turin 6. junija Tu so bile velike protiavstrijske demonstracije. Šele vojaštvo je moglo narediti red.
Berna 6. junija. Švicarski zvezni svet je sklenil iztirati iz Švice vse redovnike in redovnice, ki so se doselile iz Francije.
Izjava.*)
Ker se po Ljubljani trosi vest, da sem jaz uslužbenca mestne elektrarne Ničmana baje pred policijskim svetnikom Podgorškom denunciral, da me je on po tretji osebi opozoril, naj se umaknem, ker bom vsled demonstracij pred kazino aretiran, in da je vsled te moje denuncijacije Ničman ob svojo službo, izjavljam s častno besedo, da je to inlamna laž, kajti jaz nisem niti z eno besedico na magistratu ali pred policijskim svetnikom omenil, da bi me bil sploh kdo na aretacijo opozoril, najmanj pa Ničman, ker ga že več mesecev nisem niti videl, niti z njim govoril. Če bi še kdo nadalje razširjal o meni take lažnjive stvari, nastopil bom proti dotičniku sodnij-skim potom.
Ljubljana, C. maja 190.;.
__Filip Kranjc.
Pojasnilo.*)
V številki 116, dne 2:J. maja t. 1. je ..Slovenec4 prinesel naslednjo notico:
„Agentom za Ameriko se ne pustite imeti za norca. Marsikaterega so že agentje oskubili, če se jim je pustil. Konkreten slučaj to dokazuje. Delavec s Save je šel v Ljubljano' k agenturi, da mu preskrbi vse potrebno za pot v Ameriko. Priča je bil kako je nekdo pred njim plačal do Clevelanda agentu 13č gld. Pride na vrsto on, ki tudi hoče iti v Cleveland, pa je nzgli-hal" isti razred za 110 gld. Za 19 gld. si bo že kaj boljšega privoščil na poti."
Opozorjen na to notico po „Poslanem** g. A. Kebeka sem primoran tudi od svoje strani izjavljati: da se očitanje takega ali kakršnegakoli nepoštenega ravnanja z izseljenci nikakor nem or ena naš a ti na mojo osebo, oziromanamojo agenturo, ker mi je prvo vodilo vselej bilo in bode: najstrožja solidnost in poštenost.
Ali je v „Slovenčevi*4 notici omenjeni slučaj istinit ali ne, to mi ni znano, vem pa, daje kaj takega popolnoma izključeno v moji agenturi, kjer so vseskozi m e-rodajne cene, kakršne so za vsako pot posebej natančno določene od ravnateljstva §JSe-vero - nemškega LloydaH (Nord-deutssher Lloyd).
Vsekako bi bilo v interesu potujočega občinstva le želeti, da bi uredništvo ..Slovenca-doti enega agenta prijav i 1 o imenoma, da se bo občinstvo vedelo ravnati.
Edvard Tavčar
zastopnik ..Severo - Nemškega Lloyda" (Norddeutscher Lloyd>
v L j ubijani,
Kolodvorske ulice.
*> Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Javna zahvala.
Prevzeti globoke hvaležnosti in nepopisne radosti nad tako sijajno vspelim slavljem v Ajdov&čmi-Šturju izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so s sodelovanjem ali vdeležbo povzdignili na takov višek naš narodni prazmk. Vroče zahvaljujemo preblagorodaega g. dr. Rudolfa Grunta rja na njega prekrasnem, navdu-Sevalnem govoru. Naša iskrena zahvala si. telovadnim društvom za njih ljudsko zavest pod2igajočo telovadbo iu nastop in sicer: „Sokolu* iz Idrije, Gorice, Solkana, Perva-čine. Pevskim društvom za njih očarujoSe petje: „Kolu" iz Trsta, „Pevskemu in glasbenemu društvu" iz Gorice, pevskim društvom iz Riienberka, Brjij, Dornberka, nŠkolj*-u iz Šmarij. .Nancsw-u iz Goč. Nadalje se zahvaljujemo za tako številno vdeležbo: Slovenskim čitalnicam: iz Gorce, Kanala, Solkana, Vipave. Bralnim društvom: „Lipi* iz Slapa, „Triglavu" iz Goč, „Hublju"4 iz Ustja, „Čavim* iz Skrilj, iz Sela, Čemič, Gojač. Vel. Žabelj, Sv. Križa, Ceste, Dobra-velj. Bralnim in podpornim delavskim društvom : iz Gorice, Trsta, Idrije, Lokavca" Ajdovščine. Pevskim in bralnim društvom: ie Nabrežine. Skednja, Šturja, Ajdovščine. Gasilnim društvom: iz Tipave, Št. Vida. Veteranekemu oddelku iz Kameni. Tamburaškim in godb«nim društvom: iz Nabrežine, Pervačme, Lokavca, Dornberka, Šturja.
Končno se toplo zahvaljujemo na krepki zaslombi in podpori si. županstvom iz Ajdov ščioe, Šturja, prebl. g Jakobu A a m a n n u, ravnatelju predilnice, prometnemu vodji gi Hrabatu, al ženski podruž* niči sv. Cirila in Metoda, vrlim narodnim dekletom iz Ajdovščine in Šturja. Vse za narod in njegov prospeh!
Veselični odsek ajdovsko-šturski.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni knrzi  dnnaj. borze 6. junija 1903
Naložbeni papirji*
ft'2°/t majeva renta . . 4 2° o srebrna renta . . 4°'o avstr. kronska renta
zlata
4°/0 ogrska kronska „ 4% h zlata „ 4% ^posojilo dežele Kranjske **/»•/• posojilo mesta Spljeta ftVi*/« m ,i Zadra 41/1°/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka de2. banka k. o.
4°/ So
41,° 0 zast. pi8.gai. d. hip. b. 4* t° o pest.  kom. k. o. z
4l/j°/0 zast. pis. Innerst. br.
A1/!0/. »   ogr- centr.
deželne hranilnice
4,/a°/0 zast. pis. ogr. hip. b.
*Vt7i obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . ,»   CeSke ind. banke
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/«    „   dolenjskih železnic
3°/o    m žel. kup. Vi Vi
av. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od leta 1854 .   . .
Denar	Blago
100 35	100 55
100 2Qi	100-40
10U 90|	101-10
120 £Oj	121 —
99 50	99.70
121 40	12160
9975	—* —
100—1	—•—
100—j	—■—
i  101 10	102 10
9960	9990
! 9960.	100 10
i 101 -	102 —
1 107—	108 —
101 —	102 —
100 50
100 -1
100 — [100*—
98 50 99f»0, 309 25
101 —
170—; 182 75
1864 .   .   . 245—i
tizske .   .       ... 155 50.
zemlj. kred. I. emisije 276 —
„   n.   „ 270-
ogrške hip. banke . 255*—
srbske a (rs. 100— 89 —|
„    tnrSke..... 123 25
Basilika          srečke    .   . 18 90,
Kreditne             „     ... 436'—
Inomoske            „    ... 84 25
Krakovske         „   ... 74 —
Ljubljanske         „    ... 69 —
Avstr. rud. križa  .    ... 54 50
Ogr.     „     „      „    .   .   . 27 —
Rudolfove          „    ... 68—J
SalcburSke          „    .      . 75 —
Dunajske kom.    „    .      . 442 —
I>elnlce.
Južne železnica)  •      .   . 75 50
Državne železnice .... 680 25
Av8tro-ogrske bančne del. 1638 —
Avstr. kreditne banke .   . 664 25
Ogrske       ,          B          . 73150
Zivnostenske         „      .   . 252 —
Premogokop v Mostu (Brux) 667 —
Alpinske montan . . . . || 378'50 PraSke želez. ind. dr.
Rima-Muranyi.....i I 469
Trboveljske prem. družbe . | 385-—I
Avstr. orožne tovr. družbe 352 —
Češke sladkorne družbe   . 156—
Talnte.
C. kr. cekin......fl 11*30
20 franki.......j| 19 07
20 marke......|| 2344
Severe igns...... 23 94
Marke....... 117 25
Laški bankovci..... 95 27
Bublji........ 253—1
101-50
100 70
101—
101 —
99 75 31125
102 —
176 — 184 75 250-— 157 50 279 — 274 — 260 50 9075 124 25 19 90 44250 88 25 78-73 — 65 50 28 — 7150 77— 446 —
7650 681 25 1648 — 665 25 732 50 252 25 669 — 379 50 1640— 1655 — 470 —
390 — 354 — 160 —
11-34 1910
2352 24"—
11745 9542
254 —
Žitne cene v Budimpešti.
	dne 1 .	junija 1903.	
	TctrMfcftn«		
	za oktober	.  .  za 50 kg	K 754
Bž	;i oktober	•  .       50 ,	,    6 52
Koruza	junij .	.   .   „ 50 ,	> 633
1»	„ avgust . f okteber	•   •    t. 50	.,   6 :-,9
		.   .    „ 50 .	,   5 45
Mirno, nespremenjeno.
Narodovo zdravilo, iaico se sme imenovat boiesLi uteSujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano ,,Moll<>vo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. 3IOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 (10—8)
Pri zdravljenju ru/iicnih ran
se mora paziti, da se rana šele takrat popolnoma zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano ^praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.
Glej inserat
+ Zahtevajte +
bogato ilustr. cenik pariškega blaga\? gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko.
Zavod za izdelovanje blaga iz gumija
13     H. Schwarzmantel (734)
llunej 1., KotheiithuriiiHfrantMe 1€».
Po ceni m izredno dober ]9 Haarmann & Reimer -jev va-nilin sladkor
ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temuč tudi po svojtm učinku dražljiv in zato škodljiv. Čisti vanilin, združen s sladkorjem, pa daje i^t>*»f'cn okus r-anitje, j***«?-fcuša im Ji* v finosti t nnja< <-, mosti in cenenosti. Zi& peko in močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev t ta rt Hm sttndt£*»a~ v malih izvirnih zavitkih po 24 vin., kar je enako 2 kosoma vanilje. Izvrstno in zares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju. (933—10)
„Le Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (705-13) Glavna zaloga; Dunaj, 1., Predigergasse 5.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusihv ustna in zobna voda
katera u t rti i tllemio in »d«traiiJujo nrprtjHiio Hupo 1% tat* t.
I -   Pclenlrai z navodom I 14.
^am*
Razpu.       se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
=====   JKalillit   A»lo«(H. =====
Zaloga vseli preizkušenih, zdravil , medic, mil, niodiciiialnih, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirnrg-icnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jozetovega
iubil. mostu. (205—20)
Darila.
Upravništv« našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Franc Kočevar iz Vrhnike 10 K, mesto venca na krsto blagemu sosedu g Maksu Jelovšeku. — Gosp. dr. Anton Furlan s soprogo iz Vrhnike 15 K, mesto venca na krsto pokojnega Maksa Jelo vseka. — Gosp. Davorin Šetinc, trgovec na Vrhniki, 10 K, mesto venca na krsto prerano umrlemu g. Maksu Jelovšeku na Vrhniki. — Gospod Josip MejaČ v Motniku 2 K 30 vin., nabrano v veseli družbi. — Skupaj 37 K 30 vin. — Srčna hvala darovalcem!
Za Pr.iirnov spomanik. Gosp. Pavel Endlicher, rudarski inženir v Ljubljani, 10 K mesto venca na krsto Maksu Jelovšeku na Vrhniki. — Srčna hvala darovalcu!
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2.  Srednji zračni tlak 736*0 mm.
	Cas opazovanja i	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetro vi	Nebo
5.	9. zv.	737 1	124	si. svzah	jasno
6.	7. zj.	7376	9 3	sr svzhod	megla
	2. pop. i	735 0	218	tr jvzhod	del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 140°, normale: 16 6°. Mokrina v 24 urah: 00 mm.
JL
JL
ji mM
Itodhiiia   %ii-«:ek. Ven-rajz, liapajnein dr. Ilreeva
naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in zrancem žalostno vest, da je na5a preljubljena mati, stara mati, sestra in tašča, gospa
Antonija Žužek
danes ob 3. uri popoludne, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 82 letu po kratki bolezni v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojne vršil se bode v nedeljo, dne 7. t. m., ob pel 6 uri popoldne iz hiše žalosti, sv. Florjana ulice št 8 na pokopališče k sv. Krištofu. 1537)
Sv. maše zadušnice brale se bodo v cerkvi sv. Jakoba
Po želji drage rajnee se venci hvaležno odklanjajo. Priporočamo pa v molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 5 junija Vif)S.
(79-4)
Priporoča se, paziti na to znamenje, nž»ar.o v probek. in na etiketo z rnclecini orlom, ker se jako po^ostoma prodajajo ponaredbe
Mttoni-jev 8 Giesshiibler si tine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnor-Ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerbah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Uradno izprašani
stavbeni polir
popolnoma samostojen delavec, v risanju, načrtih, obračunih in proračunih stroškov popolnoma izveden ter nemškega in sloven-vanskega jezika v govoru in pisavi zmožen, išče s 1. Julijem trajnega mesta.
Ponudbe naj se poSljejo na upravnifitvo „Slov. Naroda- pod „NUcntern". (1632—1)
Služba
okrajnega tajnika
je razpisana
pri okraj, odboru Celjskem.
Prošnje se vložijo 22. t. m. pri načelniku dr. Sernecu. (1539-1)
prostovoljno se proda
hiša in gostilna UM
v Spod. Šiški, Vodovodna cesta št. 171.
VeS lMtotam. (1536 -1)
Klavir
se proda jako ceno <l546> Sredina (Prule) štev. 12.
JSče se
prodajalka
in dva učenca.
Več 9e i/ve pri tvrdki Alojzij Jerančič, Ljubljana.     (1529—l)
Q©5piea
vešča kuj'govodstva in stenografiije, i«»11 dobili mIoeIio kol koni|itoarl-Miliijn Mil blHK«Jnirarl4ti.
Ponudbe se  pošljejo:   poste restante št. 109 J. M. Ljubljana. (1542j
Dansko kolo
dobro ohranjeno, se proda za jako ugodno ceno.
Kje?  pove  upravništvo »Slov. Naroda«. (1538—1)
Mlin za barvo
(15J0)
se kupi.
Kdo? pove upravništvo ,S1. Nar.\
Ključavničarskega
učenca
sprejme (1527—1)
Ivan IEP"ULSt
Ljubljana,  Poljanska cesta  št. 26.
Šivilja
zi vsakovrstne   obleke   se priporoči v delo. (1513-2,
Štampfel
vas Nerajc št. IO pri Črnomlju.
i-ter ouiz za lunste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-'746)      jim očesom, žuljem itd. 13
Glavna zaloga:
L. SCHWENK-o«a lekarna
Dunaj -Meidling.
g Laserje?
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardet-schlager, J. Mayr, C. Pic-coli. V Kranju. K. Savnik
Trgovina z mešanim blagom Fr. Ks Aumann a sin v Krškem ŠNČe spretnega (1512—2)
trnovskega pomacnita.
Lep pes
čuvaj, črn, velik, star 8 mesecev, se proda pri      (1516—i)
Mariji Zakotnik
gostilnićarici
v Spodnji Šiški štev. 32.
h^empteirijt in l<or«spondcnt
isce službe v večji trgovini ali tovarni. Posluje v nemškem, laškem in hrvatskem jeziku. Vstopiti more takoj.
Prijazne ponudbe sprejme upravništvo „Slov. Naroda" pod naslovom „korespondent". (1501-3)
IW Hiša Tal
z   gospodarskim   poslopjem   in 6 oralov njiv in travnikov ter 10 oralov gozda,  s Prenjskimi pravicami, se proda iz proste roke.
Tudi se preda samo hiša in gospodarsko poslopje.
Već pove lastnik Andrej Šmid Selo pri Bledu. (1534—i)
Išče se
lokal
s kuhinjo za takoj, ali v kratkem času v Ljubljani oziroma Sv. Petra predmestju, blizu kolodvora ali vojašnic. (1452- 4) Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«.
Izurjen
išče se za veliko turi)!n»lto ža^o. Nastop takoj mogoč. Neoženjeni Žagarji imajo prednost.
Ravno tako se sprejme za dva meseca spreten (1517—l •
čebelar.
Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda".
I A» !:
Jrgovcc, star 30 let, j lepo "jp trgovino,   v   lepem   trgu   na ]^* Spodnjem    Štajerskem, seli
It?
gospodično,   J^atera  ima  ve- |p
5c//'c do trgovine in primerno
vsoto denarja v ja/^on vjeti.
Pisma naj se pošiljajo pod
„Trgovina   1000".   Poste   re- 6?
slante Rogatec, S^aJcrsko.
_(1494 _3l W?}
Jal^e fino 5i>ilo
kakor tudi navadne vrste od 90 vin naprej v nepresežni izberi po najnižjih engros-cenah na metre ali skupaj za cele obleke razpošilja na zasebnike poštnine in ca« rine prosto. Vzorci franko. Poštnina za pisma 25 vin.
I o t u ni i <* Uit zveza xn Milene blajro
Adolf Grieder »fc Comp.( Zurich N. 10.
kraljevi dvorni zalagatelji.       (Švica.) 7 (14—2)
bolhe, grile, ščurke, molje, mravlje, podgane in miši uničuje se najhitreje
X 1'lipi-lllllll (1540-1)
Fuchsol-preparati.
ILsT 3.   stotine   ;p x i iz     sl xx j I
V Ljubljani se dobi pri sledečih tvrdkab : A. Korbar, V. SchifFer, I. Murnik, A, Prockl in A. Krisper. V Kamniku: Fr. Subely. V Postojni: Ljud. Ditrich in Ant. Ditrich. V Starem trgu: Konsumno društvo. V Škofji Loki: L. Verbić. V Litiji: Jarl. Pretschik, lekarna. V Šmartnem: Slavinec & Šeleker. V Trbovljah: Fr. Dežmann. V Zagorju: R. E. Mihelčic in I. Miiller sen.
Čudno po ceni in reelno
Prittaiil«, verižice, ure.
Zahtevajte cenike zastonj poštnine prosto (1178{
Ceopold ]VIayer9
c kr. sod.  zaprisežen cenit. Dunaj, XIV., Mariahilfer. strasse 187 22.
Gospodična
»prejme   se   v   trgovsko pisarno Trstu.   Katera ima lepo p savo, z-slovenski  pravopis  in ima prakso tej stroki, ima prednost
Ponudbe na tvrdko: Tržaš dovoz kave Ferdinand Vondraček Trstu. (151:u
Za I. avgust se odda
v novozgrajeni hiši v Sodnijskib ulic
še nekaj stanovanj1
8 tremi in štirimi sobami, porabno erj tualno za pisarne in trgovine.
Izve se pri kamnoseku Vodniku Ljubljani. (1080-1 j
Proda sg po ceni
damsko kolf
„l)urk0ppt4 (U57-
prima kvalitete in skoraj novo. Več iz prijaznosti v trgovini g I. S. Benedikta na Starem trgu.
+ iuhi
slabotni dobe* čudno lepe,   polne teles oblike  po  kratki  rabi  moje   li nt u I in, ■noke „.Mutile"  fpo«tavno zajamčen Dame dobe bujne prsi Zanesljiv učinek, i sleparija, strogo reelno, mnogo zahva r. pisem    Cena kartonu gld.  125 po poi: nakaznici ali proti  poštnemu povzetju navodilom o uporabi. (790—
I4oMiii.-lil;;IJeii. zavod iiiclm. 14u l»rl nt«.   Ifle-nzel.    l)un»J, V%lll ^1'liiill^uHMe :t.
na dirkališču se odda
za 3 dni vtednu
Natančneje se poizve v „Sokolo.. telovadnici v „Narodnem  domu- v p nedeljkili,  sredah in sobotah  od 5. 6. ure zvečer. (14
Najboljše spanje
z blaženim Čutom v želodcu podeli zveče: požirek Klauer-jevega
„TrigfJava'.
Edino pristen pri (11—1-7
€dmund 3{avčič-u
v Ljubljani, Prešernove ulice
v steklenicah po K 4*—, 2"20 in 1*20.
Vino
rudeče in belo, jako dobre in iz lastnih vinogradov v najboljših legah, prodaja 1      W*F~ najceneje -3*
finton Caurinšek
Trška gora pri Krškem, Na zahtevo pošlje vzorce.
fc. _a^L     Ž^frt tafJfcaZ
Prodajalna
tik farne cerkve, dobro zalo/ena /. 1 bI ko vratnim špecerijskim blagom, z letnij prometom 24.000 kron
cdda 5C u nojem
ali pa tudi iz proste roke proda.
Naslov   pove   upravništvo Sjov.
Naroda
(1455 1
/m NPEUE.V fOTROBI
Z VIJOLIČNIM DUHOM NAJBOLJŠE SREDSTVO
2a <30JITEV POLTI ^/V\0TSCH&C2,paNAU
«
09637
f
zo acu oce se
brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem  zastopa   avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema    v 1463 2) zavarovanja proti požaru, stekla, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po ulomu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest.
erje
za postelje in puh
pnporofa po najnižjih cenah
I\ HITI 124 7
jE=>red šOscifijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Zenitna ponudba.
Trgovec, 28 let star, j lastno trgovino, smočen slovenskega, nemškega in italijanskega jeji^a, poštenega jnačaja, se yeli poročiti s ^e-\lico poštenih slarišev, katera ima zrerrzošenja 4—8000 kron.
Tudi mlade vdove s premoženjem ne isk.Uueujem. (1618)
Le resne ponudbe pod „trgovec41 na upravnišivo „^lov. J/aroda44.
•A. t.fm *-T~a  e*» trj ,  i T T T	«.»• *J|U «Jj(* «JJL« m	Ka «*» tM* e*#
		
Zahtevajte ilustrovaiie cenike
žarnic
(Gluhlichtlampen).
Najbolja in najceneja
razsvetljava.
I v735 5)
JohantiesJCeuer
Dunaj, IV. Miihlgasse 3.
Tipia Mm
v Inomostu.
(Trirazreana s pripravljalnim Kur 2 oni.)
Šolsko leto 1903/1904 se prične iS. septembra. Šolnina znaša 120 K. Vsi absolventi akademije imajo pravico do «?iioletnc^a s»i-o*»to-* oljsl va. (1519-1)
Pojasnila daje vsak čas ravnateljstvo akademije.
ff
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-—
t*aa|»aaj«~   In   prod saj a«
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,  srečk,  delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice^/iev. 2.
Zamenjava in ekskomptuja Daje predujme i  vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje  srečke proti
vnovčuje zapale kupone. lavctrz;«.! izg"a."bi.
Vink uluje  in   devinkulvge vojaške  ženitninske kavcije.
UJT    EMk4iinpt  iaa inkaamu  menic.    "Jt_4J la^Sf"    Borzna  uaro<i 1m. Tt-AJ
Podružnica v SPLJETU.
<2^5= Denarne rlo/^e HprrJeuiM ^SiD
v tekočem računu ali na v ožne  knjižice proti ugodnim obrestim.   Vložeui denar obrestuje od dne vloge do \om vzdiga '2976-78;
-*» - Promet s čeki in nakaznicami.
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugi b nervoznih bolestih, naj z ah t« v a brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v 8ehwanen-Apo-f heke, rranlifurt ».VI. (2155-40 I
CT>
co en
Triumph-štediJna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi.   Že 30
let so najbolje
priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežneisi izdelek. Največja prihranitev goriva' Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 852—21)
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
S. Ool<1h<?1ithi<lt «Ss     i ii
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Potoplastična umet. razstava
I. vrste.
Danes, v soboto, dne 6. junija t. I. zadnjič razstavljeno:
Spodnja Italija
z razgledom  na Vezuv, zanimivosti Neapelja, Pompeji (Herkulana in Stabije) itd. itd.
Od nedelje, dne 7. junija do vštevši dne 13. junija:
Visoke ture v okrožju
Vrl, Zvonarja in Venedigerja,
Te velezanimive gorske pokrajine so nalašč napravljene le za mednarodno panoramo; vsakemu prijatelju narave se kar najbolje tukaj   predočuje  ena  izmed najkrasnejših
visokih tur po naših planinah. Otvorjcno vitak dan od tt. «lo 12. ilopoludne In oil **. iiopdluiliie
cifi ». r.v •»«■*#-■-. ^1523)
Popolna hrana (stanovanje,  kopel, oskrbovanje), postrežba   na  dan   od 5 K naprej. V maju in septembru še ceneje.
Krapinske # Toplice
na.
Hrvatskem
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
I Tovarna pečij
I in raznih prstenih izdelkov
I  Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekar-I ska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
peci j
in najtrpežnejših
Minil ognjišč
lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., p« naj -
IIIŽJ lil Cfllrtll.
Ceniki  brpzplaeno In poit-nlne prosto. (16—23)
Leta 1902 je bilo -4567  ijudi.   Od za
gorjanske   železniške   postaje „Zabok-Kra
ipnske -Toplica" oddaljene za jedno uro vožnje, Od 1. maja vsak dan zveza po omnibusih s to postajo. — 30° do 35° R gorke akrototerme, ki eminentno uplivaj* proti protlnu, mišični in členskt revmi In njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-giji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji;, masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nls-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasa da pošilja
(1017—8)     kopališko ravnateljstvo.
Najboljše črnilu sveta.
Kdor   hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo
Fernolsndt čeveljsko črnilo
za svetla obutala samo
Fernolentlt creme za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr. dvorni založnik.
d kr.
pri v.
tovarna ust. 1.1832 (1340-4) na Dunaji.
TovurnlMka zaloff«<
Dunaj, I., Schulerstrasse2f.
Odlikovanja na Dunaju in Parizu: zlata kolajna. V Londonu, Rimu, Ostende: veliko darilo (Grand prix)
"CTra,cira.© dovoljena
najstarejša ljubljanska
posreuovalnica stanovanj in služeb
G.
Gosposke ulice št 6 (1533)
priporoča In imniciCfi le tioljae
službe iskajoče vsake vrste
za LJubljano In tlruarod. Potnlna tialtiaj. — i\Tatanene|e w plnarnl. — lealna  In  kolikor možno liltra postrežba zagotovljena.
Jfova rast las!
Na tisoče tu- in Inozemskih zdravnikov priporoča pri nezadostni rasti las in brk Lovacrinovo vodo za lase. lota podeli možu, ženi in otroku krasne lase, nareja lase goste, dolge, polne, bliščeče in svi-lenomehke, vzdržuje jih mladostno sveže in lepe, obvaruje jih pred izpadanjem in vzdržuje kožo na glavi č;8to in zdravo in tako odstranjuje pleše na glavi. Zgodaj osiveli lasje zadobijo po Lovacrinu brez barvanja zopet svojo naravno barvo. Lovacrin j ♦ najboljši cosmeticum za gojitev las in brk. Lovacrin je od zdravstvene oblasti preskusen in od odličnih avtoritet pripoznan.
Cena velike steklenice Lovacrin, ki zadostuje več mesecev je 5 K. 3 steklenice 12 K. Steklenica na poskus 2 K. Raz-pošiljatev proti povzetju ali predplačilu po evropski zalogi
UK.   * «-HIb- Ounaj
VI. Mariahilferstrasse 45.
Znlo^e/n I Jiilaljit.il<» : A.Kauc, droguerist. —  ESd   31«lir, Židovske ulice. — IL^oliarna ^>i~i „zlat«Mii fotonu.**.     (1135 — 6)
Nove pruke
Izdelouatelj uczcu
FRAN V/ISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
priporoča  svojo   bogato   zalogo novih in že rabljenih (1459—2)
VOZOV,
■--1-
Se nlkdap se niso oddajala
kolesa in stroji
enako odlične kakovosti po tako neverjetno nizki ceni. Kolesa prve vrste po vzorcu iz
1 1903, najbo jSe tvrdke K 150 - 200, že rabljena, izvrstno ohranjena kolesa z ravnim okvirom ! a. K 85, 90 m 100 v _ _ brezhibnem stanu. Nova pokrivala koles y K, nove cevi za zrak a K 5, 6. Sedlo K 5. Acetylen-svetilka K 5. svetilnica za olje K 3 Stopala par K 6. Zvončki od 80 vin. dalje Trikotne torbice po K 130 Zračna sesalka K 4. Teleskop zračna sesalka na štiri dele K 2 20. Vsi nadomestni deli prav po ceni.       1 (1244—3)
Za 50 odstotkov ceneje
ko odplačevalni trgovci prodajam proti gotovini ,Sin-gerjeve" šivalne stroje, go-nitev z roko K 32, gonitev z nogo z elegantno omarico K 48. Singerjev obročasti čolnič (Ringschiff) namesto K 140 samo K 70. Centralni bobin namesto K lfiO samo K 90. 51etno pošteno jamstvo Razpošiljatev na deželo po povzetju. Ceniki zastonj. Veliki ilustrovani katalog kolesnih in stroje-vih delov s 500 slikami proti znamki 60 v.
M. Rundbakin, Dunaj,
IX-,  Berggasse št. 3.
Naravne mineralne voda
in vrelčni produkti vedno sveži pri tvrdki
<148l —2)
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr.  ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta.
Odhod iz LJubljana juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na DuDaj via Amstetten. — Ob 5* uri zj osebni vlak v Trbiž od 1. juliji do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein*Reitling v Šteyr, Line, Budjevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lrpsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce - Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste,
Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Šočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi 1 in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbi — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (.direktni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, i.inc, Steyr, Pariz, Genevo, Curih Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka^ Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. - Ob 8. uri ol m zvečer osoom vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, čez Kleia-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mesta in Eocevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod is Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. 12 Kamnika- MeSani vlaki : Ob 6 uri 49 m ziutraj, ob ll. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih (lj
Oskrbništvo konkurznega sklada Luke Schumi-ja
naznanja, da se bode
zaloga krojaškega blaga in prodajalniška oprava ter hišna oprava
spadajoča  v   konkurzni   sklad,   in   sicer   zaloga blaga Šelenburgovi ulici
' pnodajalnici
dne 9., eventuvelno IO. junija t. I.
od 9*.—12. ure dopoldne in od 2.—G. ure popoludne, hišna oprava pa v stanovanju na Rimski cesti št. 7, I. nadstropje dne 12. junija t. I. dopoludne od 9.—12. ure in popoludne od 2.—6. ure na javni  dražbi prodajala.
V Ljubljani! dne 5. junija 1903. •
Dr. Janko Brejc
(1531—1) oskrbnik.
iz trdega lesa, se prodajo po ceni s 1. julijem, ker bo most izgotovljen čez Savo. (1497—3) Več pove Marija Ana Wake nad postajo Zag^rie ob >avi.
ife Večjo množino $
smerekovega in hrastovega
lesa
v hlodih, deskah in zemeljnih ima na prodajo (1437—6)
Jakob gelec
v Zgor. Otoku na Gorenjskem.
I1
Ijrčemc debrega 15082
zastopnikaA
za prodajo naše domače
slivovke in tropinovke
za Ljubljano in Kranjsko deželo
iZr z visoko provizijo.
Grajščina Hijacint j evo
v Krapini na Hrvatskem.
Hotel Kolbee
Linde" i
irgerstrasse 19
DUNAJ X., Laxenburgerstrasse
tik južne^n in dr/m n»-^n kolodvoru. I*t'«.i ttjjil imc   elcklririie iie želez*
1111  t'    111»    V-.- SIIJIIII
Fina meščanska, novo opremljena tiisa.
Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba in razsvetljava se ne računa posebej. 7V»l-12
Fran Kolfaeck, hotelir.
Mične
v zajamčeno pristnih pralnih, pisano-tkanih % <»lta<^iiiBi in lavlina-tiH IIi lm.   polredkega   in go-
stega   iplsmatn^m   sa obleke^
lili&ze itd. meter od 21 kr. dalje;
20 metrov domačega platna . za gld. 280 20 m. platna iz domačega Janu za „ 4*90 10 m. platna za rjuhe ... za „ 385 6 kom izgotovljenih vel. rjuh za „ 5'— 20 metrov prima oksforđa.   .   za  „   5*8J
23      „ ,, pisanega
posteljnega kanefasa za 4"8o
1 dmat platnenih brisalk . . za „ 135 platnen namizni prt 140 145 cm za „ —"90 Izgotovljeno perilo za dame, gospode otroke in postelje. Platneno in volneno blago za obleke in predpasnike, ročne, brisaine in žepne rute, namizno perilo itd. itd. v veliki izberi. — Razpošiljatev po povzetju!
Zamena dovoljena. Mnogo priznanj! Ilustrovani katalog zastonj. Vzorci Iranko.
I zdelo val niča tkanin in perila Emil Foist
Hohenstadt na Moravskem.
Suchard1 MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovncslavne tovarne za čokolado.
770
55
5585
žrebanje dne 15. junija 1903. Glavni dobitak:
Promese k Budimpešcanskim srečkam a K12 K 40'000
Žrebanje dne 18. junija 1903.
Državne srečke.........a K 4 „ 200.000
Žrebanje dne 1. julija 1903.
Promese k dunaj. komunalnim sruv ■ m a KII1, „ 400.000
„   „ kreditnim srečkam ....„„ 14 „ 300.000
(1545) priporoča in se dobe pri
„Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani.
Naročajte izborno
(13S4-6)
ljubljansko delniško pivo
(|ty las pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
—        I Naročila sprejema |— —
Centralna pisarna y Ljubljani, Gradišče štev. 7.
t. Trn
v največji bberi po naj-zmernejših cenah priporoča
L. Wl>Ku5cb
Ljubljana, Jlfes*ni trg 15.
* * * * *
|<eijlep|e, najmodernejše * *
in najcenejše* * *
uizitniec
in
Med. dr. Josipa Trauba želodčni prašek
O- astricin
zdravniško preizkušen in potrjen.
Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-, črevesnih- in drugih bolezni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos. Traubovega želodčnega praška G-astricin je taka dieta že po kratkem Času popolnoma nepotrebna. Bolniki, ki si hočejo z množino živeža ohraniti moči, bodo to z Gastricinom popolnoma dosegli. Grastricin deluje pri začasnih ne-rednostih, kakor pri zgagi 'gorečiei , pehanju, napihovanju, želodčnih boleznih, bljuvanju, krčih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljenja takoj in pri daljni uporabi odpravi tudi zastarele želodčne in črevesne bolezni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — G-astricin ni odvajalno sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so poskušnje zastonj. (llltf—?)
V Ljubljani se dobiva pri M. Mardetschlagerju, v lekarni
pri orlu, kakor tudi v večini lekarn. Glavna zaloga Salvator lekarna v Požunu (Pressburgr).
Na debelo v medicinalnih drogerijab
Velika čltatlja 3 K, aaiala »kalija '* 14. f*raiiUia*ano *£0. rekomaii-
fliraiio t-> 1» ve<*.
(1205—13)
Izvolite ogledati mojo
novo urejeno sukneno zalogo
v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev
R. MIKLAUC
os«
0" ei<t. j
Spitalske ulice štev. 5
z*
rTbrexVXa
6nO
FR. P. ZAJEC
w. Ljubljana
Stari trg štev. 28
urar, trgovec z zlatnino in »rebrnimi in z ww eoit optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. iattO. Srebrna cilinder rem. ura od gld      —•
V*W   Ceniki zastonj in franko. 'Vft
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl
2 O E OD
o •
CJ)-"=
p
g-S
o >o E -
".s
4) ca
o iz xj <xT
co
V/
tu
O
ca O C
e •-•S o
2 S J'
3 eo .o c O
o 2
CL
priporoči*
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Vasno!
4 l^tiucrte j 5 firmo #
priporoča    v 94 2—8)
,,J*arodna tiskarna".
1
83
Vasao!
gospodinje f trgovce ir. živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete fo'osri'ofien«" aparate in iiotreliN^tne, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rmiin in konjaka. — Zaloga svežih iieralniBi vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za.   žlviaior «sj <- «~
posebno   priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvr6ujejo točno in solidno.
2-«-
Drogerija
Anten Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
Klobuke
najnovejSe fazone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
ISiDBBBBSif
I Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrij- | skega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   svojo   veliko  zalogo 1
......
oblek za gospode in dečke,
jopic in
plaščev za gospe,
nepre- 24 močljivih
havetokov i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših uzorci h in najnižjih cenah izvršujejo.
kili
a vodo
imski vrelec
nepresežen pri obistnih in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem prebavljenja priznana slatina za otroke   Pravo naravno natočena, velefiaa namizna voda.
Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (R6mer-Quelle).
Postaja GuStanj (juž žel), posta Kottelach, Koroško. (925—10)
Št. lf>.416.
1520-1)
reda
Razglas.
Podpisani mestni magistrat opozarja na določbe v £ IG. cestno policijskemu za dežel, stolno mesto ljubljansko. Te določbe se glase :
Naprava napisov na izveskih i. t. d. dovoljena je v obče samo po posebni dovolitvi magistrata, kateremu je zadržaj napisa predložiti v odobritev.
Prestopek tega paragrafa se kaznuje po £ 1H. zgoraj navedenega cestn policijskega reda z denarno kaznijo od 2—200 kron  ali pa z zaporom od 0 ur do 14 dni.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 29. maja 1903.
Župan: Bvtftii Ilrlhar«
Jako zabavni
80
koncertni aparati
s ploščami.
Aparat kakor kaže podoba stane 75 J{.
Večji aparati, kakor tudi
automati za gostilničarje
dO 240 K. (732-31
Prodaja tudi na obroke.
gOVOri, VellUa Izhrra
se smeje, gramofonskih plošč,
P°^e ,n       Zamenjava starih plošč.
'J
Stari tig- šte~^. 1@.
Kmetska posojilnica ljubljanske ou^t
registrovana zadruga z na omejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 41]
°1
't 10
brez odliitKa rentnesa duvk». katerega posojilnica »ama za vložniKc plačuje*
Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (304-42)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406.   Telefon   štev. 57.
Oti leta l&bs ae
Berger-jeva medicinsko-higijeiiična mila
«- tovarne G. Hell Ji- Comjt. v Tropavi   se  z najboljšim  TspeLom  vporabljajo v tu-   in inozemstvu. Zlata kol
P-rix 1900. 471—H)
Bergerjevo 40 odst. kotranovo milo) proti izpuščajem m poit Bergerjevo žvepleno kotranovo milo |      nim boleznim. Bergerjevo glicerin kotranovo milo i proti poitmm nečistostim Bergerjevo panama kotranovo milo i kot mlokopanreVanje lr
Posebno priljubljeDa so še naslednja  nnla :  tu tteor-milo, boruksoro  milo.  harhttlovo  milo. naftolom žvejtla za tiste osebe, katerim je   neprijeten kotrauov   vonj, pri poltnih boleznih, ic<jtl< no milo, žvejiliiio mhcuC in ivfjtleno jusrnnto milo. milo jtroti sohtrnirum in f-trosit/jol-milo yro;i ritčici obraza in srl.tuci. fiiHUJH mlfi DeayeiyeWM roftna 7»«.%7a v tubah, št.  I za normalne zobe, št. 2 za baitUrt- WO najboljša čistila za zolu-
Jsa He*ger,eva tnihi iz tovarne G. HELL Š A ^UL A ZalogO Za Ljubljano imajo gg. lek.l: Conip..  ui'eljana že 30 li t imajo  na etiketah kot    JEL^£y . , .... .....
' . .    ..    .     ; . . . t *?<&M  narji: M. Leusteic, M. Mardetschlager,
znamenje pristnosti poleg stoječo varnostno       WM< mJX fj_^SjJ8g °
Jos. Mayr,   G. Piccoli  in  Ubald pi.
znamko in podpis firme  G. Hell Jfc Conip.   v ru-deči barvi.
Trnk6czy in vse druge lekarne na Kranjskem.
Ustanovljeno leta 1832. 00444400
<D
CG C
OJ
*o o
a. 0
Priznano najboljšo
oljnate barve
zmlete s »troji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po   iinosti,   ki  omogočajo  z  jako  majhno   množino pobarvati veliko površino, razpošilja po niaekih cenah
Adolf Haupf mann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneza, laka in steklarskega kleja.
f]lekti«ioiti (413-
18
0 «
~i O C-
p"
93 CL O
cr p o
44444444 Ilustrovani ceniki so dobe brezplačno. 44444444
Naznanilo.
Kdor
hoče poceni in dobro blago, I naj naroči moj novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
Posebno priporočam
novosti v stenskih urah z novini stolpovim bitjem.
Šivalni stroji Simger in vse druge vrste
pripravne za domačo rabo, po zelo nt/Ulli n-.nih
Vsa popravila točno in cenb. Umetna delavnica v I. nadstropju.
Za obilen obisk se najtoplejše priporočam
uran, trgovec in posestnik v Ljubljani, Mestni trg
eksportna tvrdka na debelo in na drobno, član Švicarskih tovarn „Union",
založnik c. kr. dolenjskih železnic. (42—31)
Red Star Čine.
Iz Antwerpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja V New YOPk in V philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladij i.  — Nizke
vozne cene. (2073—41)
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Grllrtel. na Dunaj i, ali Karol RefrGls, konc, agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32.
Ure na nihalo z godbo.
je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm. dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem samo 8 gld. Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo 6 gld., s stolpnim uram podobnim bitjem 6*50.
Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se 3 leta pismeno jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna oprava. Budilnik s zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom 1*90 gld. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra 6 gld. Niklasta remont, ura 3 gld. Pristna srebrna rement. ura z dvojnim pokrovom 5-50 gld. PoSilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato noben riziko. Veliki ilustrovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (1326—4)
j Dunaj, I, Postgasse 2/W.
5 Kad i I 200 strojev | i   v zalogi! i
t Slovenski £ I ceniki t t brezplačno, £
Si mlatilnice
gepeljne, trijerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje,
fine kose! srpe, (i46o-2)
amerikanske kosilne stroje
(damo tudi na poskušnjo)
in sploh vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata
po nizki ceni
Karol Eavšeka nasl.
SCHNEIDER & VERO VSEK
trgovina z železnino in zaloga strojev v Ejubljani, dunajska cesta štev 16.
—sat.-.
53
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naroeitev raznovrstne temne in likane noIiiic oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone. spalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Jos. fivhar
načelnik.
(81—22)
m-
O**
Mir*
Na najvišji ukaz Njegovega
c. in kr. apostol. Veličanstva.
XXXV. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija
eilina v Avstriji postavno dovoljena
-~ ima 18.397  dobitkov v gotovini z=
v skupnem znesku 506.88O kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini.
Žrebanje je nepreklicno dne 18. junija 1903. OV" Ena srečka velja 4 krone. ""•B
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju lil., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, tratikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
(1288—7) Oddelek za državno loterijo.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni Btrojl po najnižji ceni.
IBlelltle in v to stroko spadajoča    11 opravila izvrfiujo   prav dobro In erno.
A. KUNST
Ljubljana
rŽId-OTrslce -ulice
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospoda in otroke je vedno na izbero.
Vsakersna naroČila izvr&ujejo se točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. -- Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
»Tvtttttf??v?f?tf?
► ►
a« a« s« j« m n b b b b b b b b b b b b b b b b b m b b b b
%
B %
n
B
%
B %
n n
» n
B B
n
B
% %
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichava hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognji&e
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, g
z zolto medjo ali mesingom montira *
nih za obklade 2 pečnicami ali kahlami. 3«
Popravljacja hitro in po ceni. Vnanja J|
naročila se hitro izvr£e\ a
*BBBft%B*BBB*BBBBBBBBBBBBBBB *
31 J* B
n
B
n
B
n n n
n
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljiljana Sv. Petra cesta 6.
Največja zaloga
glasbenega crodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev:
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih ..Glasbena
Malica" in „FilharmoniOno
društvo1^ Ljubljani
rmrnamm
>y Muki
za polovico cene
M« Igo
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 24 I Špitalske ulice štev. 5.
i
Posebni YlakavPostojno
priredi
ff
Cjtibljanski Sokol"
clne- II. t. m«
o priliki razvitja zastav „Sokola" in čitalnice v Postojni.
Ooine cene t]a in nazaj: lil. razred X 3*—, II.razred H 5*—.
Ostopnina v jamo same i 3(.
Vdeležniki naj se blagovolijo zglasiti do te sobote v SeSarkovi trafiki « Selenburgovih ulicah. (1&14-3)
X X > • « •
• • •
(1325-8)
Za pomlad in poletje.
•-ar
Ejubljana r. W
0] novi
m ilustrovani cenik
Mestni trg št. 17 ' lf»|*«t»aal»*%%a za dame, deklice --KIODUKOV in otroke*   * *
ral®/
razpošiljam brezplačno.
Izdelovanje in popravljanje točno in po najnižji ceni. ********
JCetirik 3[enda9 Ejubljana, JVtestni trg 17.
II
Jla splošno znanje
naj blagovolijo vzeti posebno p. n. gospodje gosti, restavra-terji in gostilničarji, da se dobijo
vsak dan ob pol 6. zvečer
fJJI 5ueže pečene
cesarske žemlje m solna ti rožički
v parni pekarni
J.   J.   K A.      T 'Z,
Rimska cesta štev. 16.
11111111111111 11111111111 11111111111111111 lili
I    Zarezane strešnike
^ vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel)
*      zidarsko opeko
Cement roman in portland m
glinaste peči in štedilnike
ploŠce za tlak samotne in cemetne |
kakor tudi (854—2)
vse drugo stavbinsko blago
ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množinah
i F. P. Vidic & Comp., Ljubljana.
3iE*»Mi*iio:i*i*^.»:"*idt*^:3«:««*
k svojim!
m
m
m
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem imel
dne 11. in 21. junija 1903. I.
vojaški koncert
na popolnoma prenovljenem restavracijskem vrtu
gostilne ph 9Jiovem svetu4
JViarije Terezije cesta St. 14.
Priporočam se za obilni obisk ter 8e slavnemu občinstvu že naprej zahvaljujem. — Obenem se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost slav. občinstvu Btolnega mesta Ljubljane, kakor tudi iz dežele, ter zagotavljam, da bodem slav. občinstvu zanaprej še bolj ustrezal v vseh zadevah, kakor dosedaj. Dobi se vedno sveže I4c»tti>rje«o eariko pi>o kakor tudi več vrst prlMlnili in nuni*iiili \in. V dobro znani kuhinji so vedno na razpolago udi-Uh in mr/lu Jeelila. Za točno in solidno postrežbo je vedno skrbljeno.
Naročila na kosilo in večerjo se vedno sprejemajo po znižanih cenah.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
Fran Remic, restavrater
pri    Novem svetu" v Ljubljani.
C. kr. priv. toTania za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča mj prtponano izvrsten M jednakomerm, vmm o* av*trij«kega drofttv*
dpise glede" tlakovne in  odporne trdote d»le«
tudi svoje prignano iawiu4uo
raznih uradov ia n a j s 1 o v i t e j 6 ih tvrdk so m
Centralni urad: i% IM ]H»xisaUian»t]»
l* t vedno ia arhitektov dofofene pred-ia*lkrlljuj*eft dobroti, kakor
r a z p o 1 ago.
9*
Josip Pogačnik
krojaški
vljudno naznanja, da je ustanovil
filijalko na Jesenicah št. 20
in priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoji delavnici za izdelovanje
raznovrstnih oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov iid.
V Radovljici   in  na Jesenicah   velika   zaloga raznovrstnega —HI angleškega, francoskega in brnskega blaga. — NaroČila se |j€
izvršujejo po najnovejši modi točno in ceno.        (1462 — 2) j^š— TMdi  se lz^rš-o.je*o  T^fiw*2K©^rst3a.e* popravila,
Velili  kra 1* !
Vew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem isvr&iti ta nalog.   Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temo, da se mi povrne gjuL 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožar s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih pattntiraiah srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ » *      Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srVorna sajNualnica za juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria oaaic »a podkiado ;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; (165—21) 1 komad cedilnik za čaj;
1 komad najfinejša sipalnlca za sladkor.
Imetov je poprej stalo gld. * biti po tej minimalni ceni gićU 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skosi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 29 let, za kar se garantuje. V najboljBi do*, kaz, da leta in ser a t ne temelji na aalli n lrfiinsl slepai*i|l navezujem se s tem javno, vsakemn, kateremu ne bi bilo blago vseč, povrniti bres zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to u.*mmm* garnituro, ki je posebno prikladna kot prela* sumo
strafbeno In prlložaostao  tiar 11 o
kakor tudi za \malto boljše gotpodariUo. — Dobiva BO edino le v
A« HIHSCnBERG-a
eksportni  hiši   američanskega   patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse T9/M.   Telefon 14597.
PoSUja se v provincijo proti povzetju^ ali Če se znesek naprej vpoalje. ACi
Čistilni prašek za njo stane i O kr. ^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). *JJ9! Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem 8 posiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno  garnituro sem
ako zadovoljen. Ljubjana.        jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c.inkr. stotnik v27.pešp. Tomaž Sožanc, dekan v Maribora.
Ker ie Va5a garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi poSljete §e jedno. — Št. Pavel pri Prebolda.
Dr. Kamilo EOhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
-i
■zA
1 M0, Coraick Harvesting Machine Companv
s      (Tovarna za stroje za žetev v Čikagi)
S J, E. Knecht, ravnatelj.    Budimpešta, V., Vdczi-ut 30. t
9
m
a
9      ^^«' wm>wm*m~ e
7 Izdelki: snopovnt vezači, „Daisy" stroji za žetev, stroji • J za košnjo, grabi)« za seno, zavorni aparati, „JVtanilla" f s motvoz za snope. <ioeB-9) f
j|    Zastopnik: MttJfcs .1 el«x**K aH > rbttHtl. d
Čudež urarske umetnosti
je moja nova, prhrtn^ Mre tirna    (1398 — 3>
Itokoko fantazijska remont, ura
natančno po sliki, z umetno okraSenim, |»rUlno srebrnim    oUrnrJriu,   dvojnim   8 ar ni rje m,
emajliranim kazalnikom, izvrstnim. 36 nr idočim precizij8kim kolesjem, ki teče v rubin-kamnih ter se VBaka ura uredi natančno po sekundah. 3 letno  pimiirno jBinMtio. Ceaa S *»■•■-
Ta prava umetoina za gospode kakor za dame, pripravna posebno kot ilarilo za l»lr-■aiaiiee je vedno v zalogi in naj nikdo ne zamudi si omisliti to lepo in izvrstno dobro uro.
Za darila dam se k vsaki uri pristno kot srebrno silberin Garibaldi verlžioo za uro n varstvenim obroOkom, ttaraoinerjein in medajlon-skim priveskom zraven usnjene prevlake zastonj in stane ura z verižico in usneno prevlako vred samo S gld.   Razpošilja direktno izdelovatelj
urar
Založnik c. kr. zveze državnih uradnikov.
Nijieija odu navadnlb a najflmjiifc
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
pošltji i pevzstjin.
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
I. jugoslov. tovarna za Kavino surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
1
3(rasno izbero
^onfc^cijc
za dama i« deklice
kakor tudi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
i. t. d. p rIporoea
Anton Schuster
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7.
Solidno blago. -
Nizke cene.
:xxx:
:xxxxxxx*xxx:
Veliko zalogo j
rokavic ZtZ
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
ct ari
Klobuke
in
v najnovejših faconah in I v veliki izberi f—S
24 pri poro Ca
Ivan Soklič
t. 2.
N
a>
o
M«
3
o
■
3
C •1
7 o
Po nta I a  elrklr. zrlrziiirr,
Kopališče Kamnik na Kranjskem. Nai,eTavi^nXtT^tpru3n6b39
Popolno vodao zdravljinje, šolnine kopeli, suhovroča zračna zdravljenja, kopeli s ogljenčevo kislino, masaže, gimnastika in elektr zdravljenje Zmerne cene.  Začetek sezije 15. maja.  Navodila daje ravnateljstvo zdravilišča. (1615-1) Zdramiski vodja: 1 . ■». dr. Kndol f Kan tir.
Nov živinski semenj
v Ilirski Bistrici (im
vršil se bode dne 8. junija t I.
Dovoljena sta dva nova semnja, ki se bosta vrSila vsako leto ii sicer: I. prvi ponedeljek meseca junija, II. prvi po nedelje k po malem Šmarnu.
Županstvo Ilir. Bistrica na Notranjskem.
<*03s
Slav. p. t. občinstvu naznanjam. <la sem s I. junijem zopet prevzel staro znano
gostilno ,Pri mostu'
= v Litiji. _
Točil bodem razna izvrstna naravna vina, priznano najboljše pivo iz pivovarne delniško družbe združenih pivovarni Žalec, Laški trg ter postregel cenjenim gostom vsaki čas z mrzlimi in toplimi jedili. Na razpolago bodo tudi sobe za prenočišča po nizki ceni.
Priporočajoč se bilježim s spoštovanjem
Fran Laj o vic.
<1525)
G »
»
v ».
'M -v
Staroslavno žvspleno kopališče na Hrvatskem
žpos,"'faa Varaždinske toplice ^a.
želeKsaiel ^Zagveli« Čakom^c- |
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu L 1894. 58" C vroč vrelec žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnlnl In kostenini členkih, boleznih v zgiblh In otrpnenju po vneiicl In zlomljonju kosti, protinu, žlvčr.l boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnlh in tajnih boleznih, kronlč boleznih oolstij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih dlskrazijar n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
PlttlA 7Hl*Q\il innin Pri boleznih v žrelu, na Jabolku, prsih, Jetrih, v želode t ItMtl   Z.U1 d VIJCIIJB ,n v 5rev|h| pr, 2,atI žm ,td. itd.
Zdravilišče   z  vsem  komfortom,  vodovod   Iz gorskih   vrelcev, zdravljenje mrzlo vodo z douche — In po Knelppu, celo leto odprto; sezona traia od L mn do 1. oktobra.  Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesnezabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibua goste. Tudi m na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbniStvo kopališča
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav-nik doktor A. Longhlno. — Prospek. in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(1058- 7) oskrlmlštvo kopališča.
[1126—7) =
Jako važno za vsacega kolesarja! 1
Predno se kateri odloči, kupiti | si kolo, naj ne pozabi ogledati si 1 ali vsaj naročiti cenik pravih ^nu-rSn
IIIIIIIII Hlllllllllll:
Franc Cuđen ^ Izubijani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom in z zavoro v zadnjem kolesu (Freilauf mit Hinterradbrcmse).
HT   Za viiako  Pu«li-kolo ju.aoi  tl%e leti. "MS
V zalogi nahajajo se tudi različni modeli raznih tovarn od 75 gld. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto.
j
I Založene 1847. |
I Založena 1847. |
Tovarna oohištva
J.J.NAGLAS
v Ljubljani 24
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7  Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji osni:
i
oprave za  Spalne   SObe,   oprave   za \
jedilne sobe,  ©prave za salone, i
Ižimnate modroce, modroce na ^ peresih,  otroške vozičke, zastore, preproge itd.
t
i
LIK
se proda po ceni v Rožni dolini vis-avis Gline.
(1436-3)
Ker so parcele majhne, so pripravne posebno za male obrtnike, ki si želijo zgraditi svoj lastni dom.
Vse drugo pri lastniku Rudolfu Oroszyu, Ljubljana. Slomškove ulice št. 13.
1405—8)
se iznašel je vino sladko. Cvek pa le brinovec kuha samo. Uince ga upijani, kdor se mu vda, a brinovec ozdravi, če mačka ima.
Otvoritev nove trgovine-
Vljudno naznanjam, da sem z dnem 11. maja otvoril
Šiški ob glavni cesti poleg cerkve h. št. 2
(v   ! i*e   kom)).   Neidel-iiM)
špecerijsko trgovino in prodajo moke
iižt &»xa.o  in   «l3L*~ 1»«^ i«.
Ker mi je na tem, da p. n. odjemalce vseskozi zadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede nizkih cen upam, da bude spoštovano občinstvo mojo dobro voljo upoštevalo, ter moje prizadevanje, postrezati z najboljšim in najfinejšim blagom podpiralo z uajmnogobrojucjšim obiskom.
V prijetni nadi, da mi izkažejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, bilježim    z odličnim spoštovanjem
(1273—6 Makso Lavrenčič.
Pariška svetovna razstava 1900
m
z6
£AU DENTItBlCi Dl]D0CTEUR P1EB#
Razpis službe.
Pri I. okrajni posojilnici in hranilnici v Kamniku se razpisuje služba
posojilničnega uradnika
z začetno letno plačo 1600 kron. Plača se bode pozneje zvišala. Prednost imajo prosilci s kavcijo in ki so pri jednakih zavodih že službovali. Prošnje je vlagati do 20. junija t. I. pri podpisanem načelstvu. Nastop službe je 1. julija t. 1. Za slučaj pa, da bi prosilec lahko službo poprej nastopil, naj se to v prošnji navede.
I. okrajna posojilnica in hranilnica v Kamniku
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
(i475-3> Načelnik: Jos. Močnik.
franc dolenc I
—v Ljubljani, Marijin trg
(pri   franriMkaiiMki cerkvi).
Svetov^oslavisa ustna voda.
Dobiva se povsod.     (231—38)
7P?
Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko
cuge* manufakturnoga blaga
m
•M
Ba
Bjui w
prodajalnica oblek
Schenker-jeva
J Uauliiiu dululdjl l
I
obstoječo iz raznovrstnega sukna, modernega in kamgarnoveja P-j; za moške obleke.
2£arola Staag-auri v Seroliiiu.
Vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za damske *f| obleko najnovejših uzorcev. Izvrsten cvilili za motroce in postelno opravo Sra in posebno dobro blago za rjulie, namizne prte. servijofce in ;~H Mr brisalke. Veliko izbero preprog", zaves in tepihov vse po «š t|sž najnižih cenah. U tjj5 Biaguhotnema obisku se udaao priporoča r spoštovanjem .
Ifcf (im-?* Prane Dolenc. ^
Največja izbera najfinejših izgotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi najnovejše v damski konfekciji po najnižjih cenah. & s?v & k& & w sšv & & & sfe sfe sfc
.Angleško skladišče oblek'
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5
F. M. PJetschek, c. far. dvorni založnik (1496—3; O.   BERNATOVIC, poslovodja.
Švedsko, Norveško
21) dni
11. junija
14. „
I; julija
4. „ r> „ 8- n 1». „
1» ' n
16 20 40 13 l'l>
13 2<>
Pariz, London.		Italija.
6. julija  1 S <lni		8. junija.  1 S dni
13.   „    10 „		7. juliju   11) dni
Posebna vožnja po Sredozemskem morju
s imrnikom „Tlierapia"
l:i. junija        21) dni 2*> julija 21) „
00
Natančna   navodila daje brezplačno
Mednarodna potovalna pisarna
SCHENKER & Go
BTovost
* & r
S//
Ljubljano in cKranjsko
^■c? nekrhljive cvetlične deže, lonci, šardinjeri, vaze itd. iz lesovine in papir-maše ter popolnoma ne-premočne, temno in svitlo jelene, temno in svitlo ruja ve, tudi sive s zlatimi ali srebrnimi programi, Z ali broy držaja, različno oslikane, tudi bre$ slikarij, da jih samore vsak sam oslikati, najlepši kras 3a sobe ali cerkve. Dobijo se v različni velikosti po tovarniških cenah in sicer od t Jf dalje Samo v trgovini s cvetlicami in semeni
JI L cfforsika, Selenbargooe a tiče 3
kjer se dobijo tudi druge, k temu prikladne sve$e in suhe rastline, palme itd. po zelo  nizki ceni.
2 valespoštovanjem ^, . ..  «■ .,
(3134 48) A*°J2V ^forsika.
mm
V
v v
V
^v
Otvoritev v soboto, 30. maja t. L, v Ljubljani, Stari trg št. 15
lf%^#LtfT fWSI lastniki vinogradov na otoku Braču in
|W    1^8%^ Vli^   v makarskem primorju v Dalmaciji
uljudno naznanjajo si. občinstvu stolnega mesta Ljubljane
da so otvorili v soboto, dne 30. i m.
uzorno skladišče dalmatinskih vin
Na  željo oziroma zahtevo dostavlja se naročeno vino franko na dom.
v steklenicah in na debelo
v Cjubljani, na Starem trgu 15
ter se uljudno priporočajo v izdatna naročila. — Na izbero imajo izključno pristna, izbrana vina lastnega 1487-3) pridelka po različni primerno nizki ceni.
XR
za slovenski odbor vseslo-vanske  umetniško - obrtne razstave v Peterburgu
se razpisuje.
Kompctenti pošljejo naj svoje prošnje podkrepljene z dokazi sposobnosti ter svoje pogoje na podpisanega. Znanje ruskega jezika  daje prednost.
(1499—4) Za odbor:
Jos. Lenarčič, Vrhnika.
Čudež sedanjega časa.
QQmn n|j ntE[A velja 20 komadov dragocenih in praktičnih Q_mft ij OaCfl OalllU IJlU. O UU predmetov s pristno švicarsko anker-rem uro. OdHIU (JIU. O OU
I pristna Švicarska anker-remontoir-zepna ura,   točno idoča, s Sletnim jamstvom.
I double-zlat prstan, najnovejše fagone z
imit. brilanti. 2double-zlata manšetna gumba, ostaneta
vedno nova. 3 naprsni   gumbi,   naprsne   igle (double-
zlato).
3 patentni gumbi za ležeče ovratnike.
I fina double-zlata pancer verižica.
I dunajski nikelnasti krejong s peresnikom,
svinčnikom in radir-gumijem. I ustnik za smodke iz pristne morske pene
in jantarja, ki se da lepo zakaditi. I mošnjica za smodke z vtisnjeno športno
podobico.
l svilena  kravata,  svetla   ali  temna, moderna facona. I patent nikelnast držeč za  kravate, ne.
obhodno potrebno. I žepno  užigilo, zelo trpežno   in praktično. I žepna nikelnasta priprava za odrozovan .
smodk, obenem privesek k uri. I veleelegantna kravatna igla, double-zlato z imit. brilant.
5-letno jamstvo.
I usnjena denarnica za krone, zelo trpežna. Vseh teh 20 krasnih predmetov za kinč zraven točno idoče prima anker remontoir ure je več ko dvakrat toliko vredno  in se zdaj  prodajo za bI»I- 3'50. Vsakdo, ki si hoče naročiti to krasno garnituro, ga bo gotovo najprijetneje iznenadila izpeljava te precizno idoče žepne  ure, kakor tudi ostalih dragocenih predmetov. Da je pa to naznanilo resnično, spričnje to, da dojde vsak dan množina ponaročil in priznalnih pisem, o ka terih se lahko vsakdo prepriča. i*«»wtBJi» muiiio  po povzetju: (1524 — 1
Henrik Kertesz, Dunaj, I-, Fleischmarkt Nr. 18 —D.
Spodaj podpisani nsoja si vsem cenjenim gostilničarjem in raznim drugim odjemalcem rudninskih voda. vljudno naznaniti
♦»i* otvoritev
izdelovalnice sodavice.
Izmed osvežujočimi pijačami prirejenih iz sadnih sokov (Frucht Brause-Limonaden) nahajajo se v zalogi: citronada, malinovec,|jagodovec in oranžovec. PnporočujoČ se za obilno naročbo (1476—2)
!•    Jbr*<31JLTLXl-d* i/d< Io>alec soilavlee
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 57.
Kupuj pa lfle v steklenicah"!
C. Cisaf. Iv. Fabiana nasl Anton Korbar F. Groschl. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek.
V i J u 1» I j :\ ? 11 pri g oMpodlli :
Ant. Kane, drog. J. Mehle. Viktor Schiffer. Ferd. Terdina.
Mihael Kast^er  P. Mencinger. M, Spreitzer.
Edmund Kavčič*  Josip Murnik. Anton Stacul.
Josip Kordin     Iv Perdananasl Peter Sterk.
Vaso PetričiC Fran Stupica.
Kari PlaninSek. M. E. Supan.
A. Šarabon. A. SuSnik.
Uradniško kon-8umno društvo.
Anton Krisper. Peter Lassnik. Alojzij Lilleg.
Bled: PaverHomann. Oton ^Volfling.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger, Anton Zurc.
Draga : P. S. Turk
Hrib: A. Bučar. Fran Kovač
Idrija: A Jelenec, Josip Še-petavec.
Kamnik: Josip Klemenčič, Anton Pintar. Fr. Šubelj.
Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik.Fran Loy, Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica : Alojzij Gač.
Krško : F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc. Ivan Majdič, Kari Šavnik. jle-karnar ,pri sjr. Trojici1,
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kuvač.
Mirna: Josip Schuller.
Mokronog: Josip Errath. B. Sbil, „pri škofu"1.
Novo mesto: Kiissel & Končan, Adolf Pauser.
Polhov gradeč : J. A Leben
Postojina: Anton Ditrich, G Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J Trepečnik, I. občno rade-ško konsumno društvo.
Radovljica : L. Ftirsager, Fr
Homann. Oton Homann. bodražica: Ivan Levstik. Šiška: J. C. Juvančič. Skofja loka:  E. Burdvch.
M.Zigon (993—7) Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič,
Ivan Zernatto. Tržič: Ffid Raitharek. Velike   Lašče: Ferdinand
M Doganoc.
Vipava, — Vrhpolje Fran
Ko bal. Vrhnika : M Brilej. Zagorje:    R.   F. Mihelčič,
Iv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. D- reani
prevzeti želim kako
gostilno v Ljubljani
ali na deželi  na račun.
Ponudbe prosim na upravništvo „S1. Naroda" pod: ,,na račun". (1470-3)
V
J^le/^sa^drov^^S
romanc«
«5mi
Elegantno opremljena knjiga S portretom in autografom pesnika in uvodom is peresa
dr. Jvana Prijatelja.
Cena :
l{ku5no  broš. -Y 3'50,  po pošti Jf 3'70, v izvirni platneni vej bi Jf 5—, po pošti Sf 5'20.
2alo}il : (»30,
►.«■ niorHJo skrbno varovati |»r<>«t vsako iivniik^o
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo huilo, težko ozdravljivo rauo. Že 40 let se je i/.k;i£ulo mečiluo vlačno mazilo, tako imenovano prušlto *lon»f*č*e mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje tate, olajšuje vnetje in bolečine, hladi iu pospešuje zaceljeuje.
pT^r- Razpošilja se vsak <!aii.
Proti   predplačilu^] K   3 16 se poiljojo 4/1 pušice ali € 336 6/2  pušice ali 4 60 b 1   ali   4-6O   y/2 pušici
poštnine prosto na vsuko postajo avstro-ogrske monarhije.
Vsi   <loli   ( r.iit.ilii/c
^9W
iiiiu o zakonito
i>«»uovaiio  varstveno znamko
8 FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
Ivknrua ..pi-i prneiBi orlu" a jjjF"B*s*g9*ft (1112—4)
Maia strana, ogel Nerudove ulice 203
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
V Ljubljani  se dobiva  pri gospodih lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy,  M. Mardetschla-ger, J. Mayr.
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, Dolenjsko, železniška postaja Straža -Toplice,
Akratoterma 38° C., pitno in kopalno zdravljenje, izredno učinkiijučt proti protlnu, kostenici, krču, ne vr algi j i, kožnim in ženskim boleznim.  Veliki basini  za kopanje, separatna in barska kopališča
(Moorbiider). Prijetno opremljene sobe za tujce, igralne in družbiuske sobe. Zdra\ podnebje. Bogato obgozdena okolica. Dobre in cene restavracije  Sezija od 1 maja do 1. oktobra — Prospekte in pojasnila daje brezplačno (1113—4) vms»x*savnl&«w«» K»i>ali^<-a.
Vsaki gospodinji
je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo.
Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sla ine kave*, ampak izrecno vselej — Kathreinerj. vo — Kneippovo sladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba.
Cena zavoju. fjpO vin a rjo v. vsebina 5e0 gr
'7
9
mM ■ --
E : hr) > ir*ž9~—~~~~-1    f^^: •
1
N
v polnih ZT^n^h- V ' "V1
-'^ Monakcvo
ševijota-
grebenaste tkanine
lodna -
miltona
listra --
boreta =
gospode, dečke in otroke v največji izberi, znano solidno
i izdelane, priporočata po najnižji ceni
GRICAR
(1456-5
MEJAC
llustrovani ceniki
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9.
zastonj in franko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"