SEAT CORDOBA ^-r Že za 1.902.064 SIT
Avto Jerenko, franc jerenkos.p. Zagrebška cesta 53,2251 Ptuj seat salon: 02 78 85 308
Naravnajte temperaturo.
Vas zebe?
Vam je morda vroče? Serijska	i
klimatska naprava \\jyJ} v Golfu EDITION. ^^
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, Ruj Tel.; 02/788-11-50
KEDR
NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI
Vošnjakova6,Ruj, tel.: 778 24 01
"Viáy
COMPUTERS
Ormoška c. 30, Ruj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Makslmiljan Bračii s.p.
Kulinarični icotičeic
Perutnina Ptuj ^
TA TEDEN / ta teden
Ptuj, 10. maja 2001, letnik LIV, št. 19 - CENA 170 SIT
Oh, kam bi del?
2We Ašk^^rc je v svojih časih opozarjal na nečimrnost Slovencev, njihovo željo po čim več zemlje in prestavlja-é nju mejnikov, ki so naše prednike tlačili še po smrti. Iz tega razloga je nastala tudi ljudska fraza, da bo zemlja požre-šneža še preveč tlačila. Se ve kje in kdaj.
Zgodovinska dejstva govorijo, da smo Slovenci kljub tej lastnosti svojo zemljo neprestano izgubljali. Nekaj so je odškrnili severni, nekaj vzhodni in še nekaj zahodni sosedje. Južni sosedje še danes tiščijo svojo mejo na našo, mi nazaj na njihovo stran. Pri tem smo vsi skupaj trdno prepričani v svoj prav.
Približno tako je na občinskih mejah. Dva mandata sedanje lokalne samouprave spremljajo tudi "obmejni" spori. Nekateri pred javnostjo skriti, pisarniški, drugi javno odmevajoči.
V dobrega pol leta sta se dve občini dvakrat spopadli na skupni meji, ki si jo vsaka predstavlja drugje. Na obeh straneh mahajo s papirji in zgodovinskimi dejstvi: To je naše! Zaradi kdosigavedi kakšne potrebe se občasno pojavi tabla. Enkrat jo odstranijo postavljavci sami, dugič njihovi ogorčeni sosedje. Kakšen cilj, če ne draženje živcev, je imela zadnja postavitev? Zakaj bi si bili s sosedi dobri, če se lahko tu in tam malo skregamo, si pošljemo nekaj "bentijev" prek medijev ter si naberemo nekaj priljubljenostnega kapitala pri občanih!? Prave škode pravzaprav ni, a tudi koristi ne. Razen če katera občina ob vehementnosti svojega početja že ne razmiš-Ija o svojih potnih listinah?! Tiščala pa nas bo ta ljuba slovenska zemlja tako in tako. Saj veste kje in kdaj!
PTUJ / perutnina se korak dlje v evropi
O'^ie milijardi
za še bolišo kakovost
Tehnološka linija za obdelavo perutninskega mesa je v celoti krmiljena iz računalniškega centra
Od 18. aprila v Perutnini Ptuj poskusno obratuje tehnološka linija za obdelavo perutninskega mesa. Včeraj so za Perutnino in slovensko mesno predelovalno industrijo nadvse pomembno naložbo, največjo po osamosvojitvi Slovenije, predali namenu v prisotnosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS mag. Francija Buta. Naložba je Perutnino veljala dve milijardi tolarjev; podjetje jih je zagotovilo v glavnem iz lastnih virov. Z investicijo je Perutnina bogatejša za najsodobnejšo tehnološko linijo za obdelavo perutninskega mesa v Jugovzhodni Evropi in se lahko postavi ob bok najsodobnejšim tovrstnim evropskim podjetjem.
»Obstajajo tri glavne sile, ki krojijo svet in drastično preoblikujejo vse tisto, ~esar se dotaknejo,« je na v~erajsnji slovesnti otvoritvi dejal dr. Roman Gla-ser, predsednik uprave in gene-
ralni direktor Perutnine Ptuj. »Ne bi jih želel razvrščati po pomenu, gre v prvi vrsti za izjemno naraščanje pomena in vloge informacij, ob njihovem boku je rast tehnologije in ob obeh deluje neizprosna konkurenca, ki v popolnoma novih in spremenjenih oblikah na svojstven način oblikuje sodobno ekonomijo.«
Nadaljevanje na str. 3
lO.^JEM
P R IÎÎTN A
ENERGIJA
mmm
z razstavo Naš dom
Maribor 15.-18.maj 2001
Step d.o.o.. Celjski sejem d.d.
ISSN 7704-0198
1
9 ____. . .
DIGITALNI mO-STUDIO UOKVIRJANJE PREDMETOV i g 02/78 78600 *
www.foto-tone-sp.sl ^
V MAJU
2AmnmsHm
mmčNA immroTomfiJA
2
Sledljivost je odslej dostopna tudi potrošnikom, saj se naslov rejca zapiše na vsako etiketo, ki spremlja piščance do potrošni-kove mize
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
AKTUALNO
PTUJ / Na obisku minister za okolje Janez Kopač
STRAN 12
SOLSTVO
TOMAŽ PRI ORMOŽU / To je prava šola!
STRAN 9
PO OBČINAH
SVETA TROJICA / Navdušenje po samostojnosti pojenja
STRAN 11
PO OBČINAH
ŠTURMOVCI / Nesoglasja mejašev
STRAN 32
9770040197022
AKTUALNO
ANKETA o ustanovitvi lokalne turistične organizacije ptuj
Lokalna turistiina organizacija — pravi korak?
Sonja Krojno, Ervin Hojker, Rodoslov Simonič, Albin Pisek, Boris Zajko, Aleš Arih, Miroslav Luci, Andrej Klosinc, Peter Vesenjok in Franc Mlakar. Fotogroflje: Črtomir Goznik, MG
Sonja Krajnc, Ptujske vedute: "V podjetju Ptujske vedute smo z zadovoljstvom sprejeli odločitev, da se izpeljejo aktivnosti za ustanovitev Lokalne turistične organizacije na Ptuju. Od delovanja LTO pričakujemo predvsem jasno strategijo razvoja turizma v tem prostoru, njeno dosledno izvajanje in enoten nastop na turističnem tržišču. Samo tako lahko pričakujemo, da bo Ptuj v slovenskem in širšem merilu spet postal prepoznaven kot zanimivo turistično območje. To je osnovni pogoj za večji turistični obisk, sploh pa še takšen, kakršnega si na Ptuju želimo. Sedanja nepovezanost turističnih ponudnikov ter neenotna in nasploh premajhna prisotnost na turističnem trgu ptujskemu turizmu prej škodita kot koristita. Zato smo prepričani, da je usklajeno dolgoročno delo na področju turizma ne le nujno, temveč tudi odgovornost nas vseh."
Ervin Hojker, nadzorni svet GIZ Poetovio vivat: "Zdi se mi, da je LTO na Ptuju potrebno ustanovitvi predvsem zaradi dveh razlogov: zaradi neuspeha GIZ Poetovio vivat, zaključka neke zgodbe glede tega, in zaradi tega, ker bo nova organizacija prinesla novo vsebino in nove kadre. Pričakujem, da bo LTO izziv za ptujski turizem."
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: "V občini Hajdina pripravljamo načrt celostnega razvoja podeželja. Znotraj tega bomo opredelili razvoj turizma v naših naseljih, pozneje pa se bomo odločali o višjih oblikah povezovanja, na primer o pristopu k zavodu LTO Ptuj."
Albin Pišek, predsednik TD Ptuj: "Ptuj kot najstarejše slovensko mesto potrebuje večjo in kvalitetnejšo turistično ponudbo in promocijo, ki pa jo lahko dosežemo s povezavo vseh turističnih potencialov znotraj lokalne turistične organizacije. V soustanoviteljstvo pa bi kazalo pritegniti tudi druge občine, ki za zdaj niso pokazale jasnega interesa."
Boris Zajko, Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze: "Ptuj nujno potrebuje lokalno turistično organizacijo, ki bo povezala vse turistične ponudnike in skrbela za promocijo turistične ponudbe navzven. Res je, da je bil GIZ vzorčni primer organiziranosti turizma na ravni nekega kraja, a to ne pomaga, če sam kraj in tudi tisti, ki delujejo v tej organizaciji, ne živijo s tem poslanstvom. Pričakujemo, da bo nova organizacija zaživela v najkrajšem času in da bomo uspeli tudi pri kadrovanju zanjo. Priložnost je potrebno dati mladim, izobraženim in perspe-
ktivnim kadrom v povezavi z izkušenimi. Zaželeno bi bilo, da bi izhajali iz Ptuja."
Aleš Arih, Pokrajinski muzej Ptuj: "Podpiram vsako obliko organiziranosti na podro~ju turizma na Ptuju, ki bo pripeljala do nekih sti~nih to~k in bo v korist ptujskega turizma. Pokrajinski muzej Ptuj je samo del turisti~ne ponudbe Ptuja."
Miroslav Luci, mestna občina Ptuj: "V mestni ob~ini Ptuj si že od sprejema zakona o pospeševanju razvoja turizma prizadevamo, da bi ustanovili lokalno turisti~no organizacijo za širše obmo~je. Prvi odlok o ustanovitvi LTO, s katerim smo želeli v to obliko turisti~ne organiziranosti preoblikovati GIZ Poetovio vivat, smo sprejeli že lansko leto. Ker tega nismo mogli izpeljati, smo pripravili nov dokument. Naša želja je bila vseskozi, da bi ustanovili LTO za obmo~je Slovenskih goric, Haloz, Dravskega in Ptujskega polja, a smo v teh prizadevanjih ostali za zdaj sami. Morda pa se nam bo do oblikovanja predloga odloka le pridružila katera od ob~in. Ker pa sam sprejem odloka še ne pomeni ustanovitve LTO, se nam bodo lahko zainteresirane ob~ine pridružile tudi kasneje. Le skupaj smo lahko dobra lokalna turisti~na organizacija, ki bo na turisti~-nem trgu lahko uspešno konkurirala z drugimi ponudniki in bo s svojo celovito ponudbo zanimiva za najširši krog obiskovalcev od blizu in dale~."
Andrej Klasinc, Terme Ptuj: "Lokalna turisti~na organizacija se mora ustanoviti kot zavod v povezavi z vsemi najpomembnejšimi podjetji, vsemi turis-ti~nimi podjetji in drugimi, ki delajo v turizmu in za turizem. Koncesije za organizacijo vseh najpomembnejših ptujskih turi-sti~nih in spremljajo~ih prireditev, morajo ostati pod okriljem LTO. Gre za tradicionalne in dolgoletne prireditve, ki se ne smejo privatizirati."
Peter Vesenjak, Hosting, d.o.o, Ptuj: "Da je ustanovitev LTO kot aktivne pospeševalke razvoja turizma na Ptuju zelo pomembna, ni dvoma. Še bolj pa je pomembno, kakšen bo njen program, kako aktivni bodo njeni ~lani in kdo jo bo vodil. Bistven pri LTO je aktiven partnerski odnos med ob~ino, njenimi gospodarskimi subjekti, ki so najtesneje povezani s turizmom, in turisti~nimi organizacijami. LTO mora biti mesto, kjer se bodo programi vseh teh usklajevali in na u~inkovit na-~in uresni~evali v povezavi z okoljem. V nobenem primeru pa LTO ne sme biti le administrativna organizacija, ki jo
bomo ustanovili, da bi pridobili status turističnega območja. S takšnim pristopom bo že na začetku obsojena na propad."
Franc Mlakar, Golf invest Ptuj: "Ne vem, zakaj tako dolgo čakamo z ustanovitvijo. Neus-
peh GIZ ne bi smel biti ovira pri tem, ker ta ni samo posledica slabega vodenja, ampak tudi tega, ker so tudi člani odpovedali. Tudi kadrovskih ovir ne vidim, v mestu je dovolj mladih, ambicioznih in turistično izo-
braženih, ki so sposobni novo organizacijo vzpostaviti in jo uspešno voditi ob podpori vseh ~la-nov. Njihova prednost je v tem, ker niso obremenjeni s preteklostjo. Nova turisti~na organizacija bo vsaj na za~etku potrebovala
ve~ja finan~na sredstva, da se bo lahko ve~ naredilo na podro~ju turisti~nega marketinga in promocije Ptuja, ~e ho~emo pove~a-ti turisti~ni obisk in od turizma v bodo~e ve~ dobiti."
MG
projekt slovenske mreže euro info centrov
Elektronsko poslovanje v malih in srednje velikih podjetjih
Tokrat se na Vas obračamo z vabilom k sodelovanju pri projektu "Promocijska kampanja Euro Info Centrov za elektronsko poslovanje".
Elektronsko poslovanje je zelo širok pojem, ki zajema vse od in-ternetnega poslovanja, vodenja poslovnih transakcij, elektronskega komuniciranja, računalniške izmenjave podatkov (RIP), internetnega marketinga ... Glo-balizacijo trga ter internacionalizacijo poslovanja v veliki meri narekuje tudi hiter razvoj elektronskega poslovanja. Iz tega razloga Euro Info Center Ljubljana v skladu z iniciativami Evropske komisije pripravlja promocijsko kampanjo za elektronsko poslovanje in vabi Vaše podjetje k sodelovanju.
V okviru šestmesečnega dela s strokovnjaki s tega področja bodo skupini podjetij omogočili brezplačno izdelavo spletne predstavitve, postavitev predstavitve na internet omrežje ter jih izšolali in vpeljali v osnove elektronskega poslovanja. Podjetjem bodo nudili tudi stalno pomoč pri uvajanju v elektronsko poslovanje.
Če želite sodelovati pri projektu, se javite v Euro Info Centru Ljubljana. Veseli bodo vsakega podjetnika (podjetnice), ki želi svojo ponudbo razširiti na svetovni splet ter stopiti v korak s časom.
Čas za prijavo je možen še v
V	maju izvaja Ministrstvo za gospodarstvo informacijske dneve po ra-zli~nih regijah v Sloveniji, kjer bodo podrobneje predstavili vse oblike podpor pospeševanja konkuren~ne sposobnosti gospodarstva, ki jih pripravlja Vlada RS.
V	ta namen Vas vabimo na delovno srečanje z državno sekretarko mag. Matejo Mešl in Majo Tomani~ Vidovi~, ki bo v petek, 11. maja, ob 13. uri v prostorih Narodnega doma na Ptuju.
začetku maja.
Euro Info Center Ljubljana, Dunajska 156, 1000 Ljubljana; tel: 01 5891 878, fax: 01 1891 885.
E-mail:mirjana.kljajic@pcmg. tradepoint.si in alenka.strukelj® pcmg.tradepoint.si
Kontaktni osebi: Mirjana Kljajic ali Alenka Štrukelj
JAVNI RAZPISI
Naziv: Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti mladinskih centrov v letu 2001
Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad Republike Slovenije za mladino, p.p. 1711, 1001 Ljubljana. Rok prijave: do 17.05.2001 Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja mladinskih centrov.
Višina sredstev: Okvirna višina sredstev znaša 40.000.000 SIT.
Vir: ULRS št. 28 — 29/2001 z dne 20.04.2001; stran 1844 -1845; Ob - 47279
Razpisno dokumentacijo zainteresirani ponudniki dobijo v tajništvu Urada RS za mladino, po pošti ali elektronski pošti. Vse dodatne informacije lahko ponudniki dobijo v tajništvu Urada RS za mladino, vsak delavni dan med 12. in 14.
uro, po tel.: 01 426 57 01. ***
Naziv: Javni razpis Zoisovih nagrad in priznanj, ki jih podeljuje Komisija Republike Slovenije za nagrade in priznanja v letu 2001
Razpisnik: Komisija Republike Slovenije za nagrade in priznanja
Rok prijave: Do 28. maja 2001 do 15. ure, na naslov: Komisija Republike Slovenije za nagrade in priznanja, Trg Osvobodilne fronte 13, 1000 Ljubljana.
Predmet: Predmet javnega razpisa so predlogi za Zoisove
SLOvemja
Doma v Evropi.
nagrade in priznanja.
Vir: ULRS št. 28 — 29/2001 z dne 20.04.2001; stran 1846; Ob - 47341
Dodatne informacije dobite pri mag. Daši Bole Kosma~, tel.: 01 478 46 29 ali preko h.c. 01 478 46 00.
Naziv: Razpis za sofinanciranje projektov spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za leto 2001
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo
Rok prijave: Do 28.05.2001.
Predlog projekta vloži ob~ina pri Javnem skladu RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Škrab~ev trg 9a, Ribnica.
Predmet: Predmet razpisa so sredstva za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih obmo-~ij v Republiki Sloveniji, ki se bodo v letu 2001 dodeljevala za sofinanciranje naložb v lokalno infrastrukturo na podro~ju lokalne vodooskrbe in lokalnega cestnega omrežja.
Višina sredstev: Višina sredstev bo predvidoma znašala 1.000.000.000 SIT.
Pogoji prijave: Pravico kandidiranja na razpisu imajo ob-~ine za naložbe na obmo~jih, dolo~enih z Uredbo na obmo~-jih, ki se šteje za demografsko ogrožena obmo~ja (Ur. l. RS, št. 19/99).
Vir: ULRS št. 30 - 31/2001 z dne 28.04.2001; Stran 1944 -1945; Ob - 47865
Razpisna dokumentacija se
dvigne na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Škrab~ev trg 9a, Ribnica, od 28.04.2001 dalje, vsak dan od 9. do 12. ure. Kontaktni osebi: Franc Florjan~i~, tel.:83-61-953 (Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja), in Snežana Čanak, tel.: 478-37-59 (Ministrstvo za gospodarstvo). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih	straneh
Ministrstva za gospodarstvo:
http://www.sigov.si/mg. ***
Naziv: Javni razpis za sofinanciranje koordinacije projektov za otroke v letu 2001
Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino, p.p. 1711, 1001 Ljubljana Rok prijave: Do 22.5.2001 Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje koordinacije projektov za otroke v letu 2001.
Višina sredstev: Okvirna višina sredstev javnega razpisa znaša 20,000.000 SIT.
Vir: ULRS št. 30 - 31/2001 z dne 28.04.2001; stran 1944 -1945; Ob - 47658 Razpisno dokumentacijo
lahko zainteresirani ponudniki dobijo v tajništvu Urada RS za mladino, po pošti ali elektronski pošti. Razpisna dokumentacija je ponudnikom na voljo tudi na disketah. Vse dodatne informacije lahko ponudniki dobijo v tajništvu Urada RS za mladino, vsak delovni dan med 12. in 14. uro, po tel. 01/426-57-01.
Dodatne informacije so Vam na voljo na naši spletni strani www.bistra.si, preko e-maila simona@bistra.si in na telefonu 02 748-0257.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
***
Izvedeli smo
NAJVEČ GOSPODARSKIH DRUŽB V MESTNI
OBČINI
Mestno občino Ptuj imo v okviru uprovne enote Ptuj nojveč gospodorskih družb, 390, kor je skoroj 65 odstotkov vseh. Lonsko leto so te zoposlovole 7061 delovcev, obročunole po kor 60,5 odstotko vseh prihodkov no Ptujskem. Čisti dobiček je znosol dve milijordi 767 milijonov tolorjev in se je v pri-merjovi z letom 1999 povečol zo skoroj 27 odstotkov. Izgubo je v tem obdobju znosolo 707 milijonov. V primerjovi z letom 1999 se je zmonjsolo zo 15,3 odstotko. No drugem mestu po številu družb in zoposlenih ter izkozonem prihodku je bilo lonsko leto občino Kidričevo. 52 družb je v tem obdobju ustvo-rilo skoroj 58 milijord tolorjev prihodkov, dobiček po se je v primerjovi z letom poprej povečol zo skoroj 81 odstotkov. Po podotkih ptujske podružnice ogencije zo pločilni promet Republike Slovenije so deleži družb v drugih občinoh zo lonsko leto mojhni in ne presegojo pet odstotkov.
SIMPOZIJ ZDRAVSTVENE NEGE
Jutri in v soboto bo v okviru proznovonjo mednorodnego dnevo medicinskih sester 12. mojo v Ljubljoni potekol letošnji 8. kongres zdrovstvene nege. Geslo letošnjego prozniko je "Medicinske sestre so vedno tu zo vos - združeni proti nosi-lju". Osrednjo prireditev bo jutri zvečer v Postojnski jomi, ko bodo podelili letošnjo nojvišjo priznonjo no področju zdrovstvene nege - zlote znoke. Med prejemnicomi je tudi Mojdo Keček, višjo medicinsko sestro, dipl. org. delo iz Psihiotrične bolnišnice Ormož.
[PORTNO-REKREATIVNO SREČANJE DIABETIKOV
26. mojo bo v Novi Gorici 6. športno-rekreotivno srečonje diobetikov Slovenije, ki se go bodo že po trodiciji udeležili tudi diobetiki s Ptujskego in Ormoškego. Odhod bo ob peti uri zjutroj izpred železniške postoje. Ceno po udeležencu je tisoč tolorjev. Prijove sprejemojo vsok don v diobetoloških ombulon-toh in pri tojnici društvo no telefonski številki 782-96-41, no sedežu društvo po 16. in 23. mojo
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Četrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Pregonjono.
Qoboto ob 21. uri in nedeljo ob 10. uri: No progromu je informotivno oddojo z več prispevki. Pred gosilskim domom no Ptuju je bilo 30. oprilo osrednjo prireditev ob prvem moju v mestni občini Ptuj, 27. oprilo je bilo pri Lockovi do-močiji proslovo ob dnevu uporo proti okupotorju, v Perutnini Ptuj so bogotejši zo novo tehnološko linijo - obdelovo piš-čončjego meso, 4. in 5. mojo je no Ptuju potekol simpozij Drovo 2001, svojo življenjsko zgodbo bo predstovil znoni Ptuj-čon Rudi Košir, 5. mojo je po stori strugi Drove potekol prvi turistično-rekreotivni spust, no Ptuju je prejšnji teden potekolo tudi mednorodno prvenstvo v judu zo pokol Ptujo 2001, ob koncu po se bosto predstovili še folklorni skupini iz Gorišnice in Loncove vosi.
MG

friumph
AN TRIUMPHA V MERCATORJU
Modna revija,
svetovanja pri nakupu, promocijski popust, priložnostna darila.
11.	maja ob 10.30 uri in ob 17. uri
^ Mercator [BDgûgjcmTœQcBgi
Novi trg 3, Ptuj
12.	maja ob 11. uri in ob 17. uri
Mercator CBcmjdOsc"
Tržaška cesta 14, Maribor
Si Mercsktor^z^'à'û^s/súsďoí
POROČAMO, KOMENTIRAMO
PTUJ / perutnina se korak dlje v evropi
D^ve milijardi za še boljšo kakovost
Nadaljevanje s strani 1.
»Obdobje 21. stoletja pa je kljub temu priložnost za najboljše obdobje človekove zgodovine in tega se intenzivno zavedamo v Perutnini Ptuj. Sleherni dan se namreč trudimo, da ta gonila vključujemo v naše vsakdanje delo, saj hkrati spremljamo tudi zakonitost, ki jih številni svetovni gospodarstve-
piščancev v tehnološko obdelavo, kar daje navodila vsem naslednjim operacijam, upo{te-vajo~ sprotna naro~ila kupcev. Njena zmogljivost je obdelava 9 tiso~ pi{~ancev ali 15 ton pi-ščančjega mesa na uro.
Dobro leto dni trajajoča investicija je bila izvedena v najkrajšem možnem času in z maksimalnim angažiranjem delavcev Perutnine, ki so poskrbeli za skoraj nemoteno
Interaktivna podatkovna izmenjava o velikosti in teži perutninskega mesa omogo~a optimiranje proizvodnje in tržnih potreb posameznih kupcev
niki opredeljujejo z definicijami o vstopanju v tako imenovano tržno dobo človeštva.
V takšnem vzdušju so v Perutnini Ptuj redki trenutki, ko si vzamemo čas in pogledamo po sadovih našega dela. Vendar pa je tudi res, da se znamo ustaviti vedno, kadar se zgodi nekaj zares pomembnega. In današnji dan je med pomembnimi dogodki, ki bodo zaznamovali vsaj naslednje desetletje razvoja Perutnine Ptuj ..."
Perutnina Ptuj je v zadnjih petih letih investirala v svoj nenehni razvoj skoraj 10 milijard tolarjev. Zadnja naložba, izvedena v obdobju od novembra 1999, zadovoljuje tehnološke potrebe in standarde, ki povečujejo optimizacijo proizvodnje, produktivnost ter potrjujejo evropsko in sploh napredno usmerjenost družbe, potrošnikom pa zagotavlja resnično zdravo prehrano. Opremo je Perutnina kupila pri vrhunskem proizvajalcu tehnologije za mesnopredelovalno industrijo, firmi Stork na Nizozemskem. Od sedanje opreme se razlikuje predvsem v tem, da je povsem računalniško krmiljena, zagotavlja visoko produktivnost in dodatno utrjuje varnost živil. Gre za tehnologijo nove generacije, ki je nima še nihče v širšem evropskem prostoru. Perutnina Ptuj je imela že doslej kot edino perutninsko podjetje v Sloveniji izvozno licenco za prodajo na trge Evropske unije. Z zadnjo investicijo je še povečala prednost pred konkurenco, potrošnikom pa zagotovila sledljivost. To pomeni, da bo potrošnik natanko vedel, pri katerem rejcu in na kateri kmetiji v naravnem okolju je bilo vzrejeno meso, ki je na njegovi mizi. Nova tehnološka linija je za tretjino povečala dosedanje zmogljivosti obdelave perutninskega mesa v podjetju, 460 zaposlenih pa dela v prijaznejšem okolju. Linija je zasnovana tako, da omogoča natančne posnetke ob vstopu
proizvodnjo in za to, da trg ni bil prikrajšan za sveže, sodobnemu življenjskemu stilu prijazne izdelke.
Perutnina je daleč največji slovenski proizvajalec izdelkov iz perutninskega mesa. S svojo
Sodobna tehnologija je delavcem omogo~ila prijaznejše delovno okolje, pove~ala produktivnost in prispevala k prikupnejše-mu embaliranju perutninskega mesa
ponudbo je prisotna v pretežnem delu jugovzhodne Evrope, vse bolj pa se uveljavlja tudi na zahodnoevropskih trgih. Naložba v novo tehnološko linijo ji še bolj na stežaj odpira vrata na te zahtevne trge. V lanskem letu je znašal izvoz Perutnine 42 milijonov mark in dosegel polovico vsega slovenskega izvoza mesa. Proizvodnja Perutnine predstavlja 20 odstotkov slovenske proizvodnje mesa in kar 60 odstotkov proizvodnje perutninskega mesa. Ima tudi četrtinski delež v celotni slovenski proizvodnji mesnih izdelkov. Z najsodobnejšo tehnologijo so načrti Perutnine
Ptuj za vodilno vlogo v mesno-predelovalni panogi tudi izven meja Slovenije ponovno potrjeni.
"Sodelavci Perutnine Ptuj smo pripravljeni na prihodnost, ki se je pravzaprav že začela," je poudaril dr. Roman Glaser. "Potrudili se bomo k spoznanjem, da je prihodnost lahko še boljša, varnejša in potrošniku prijaznejša, če jo bomo gradili skupaj. Veliko sinergijskih učinkov smo že dosegli, še več jih imamo priložnost. Tehnologija nam jih ponuja, od nas pa je odvisno, kako in kdaj jih bomo izkoristili."
J. Bracic
VIDEM / 25. seja sveta občine
Da za obiino Leskovec
člani sveta občine Videm so se v prvem delu torkove seje posvetili aktualnemu vprašanju, kakšne bodo meje občine potem, ko bodo deli sedanje občine ustanovili novo občino, odšli in se priključili drugi občini ali ko bodo sporazumno ali s pomočjo arbitraže določili mejo s sosednjo občino Markovci. Slednje, vprašanje meje z Markovci, so na dnevni red uvrstili na sami seji pod vtisom sobotnih dogodkov v Šturmovcu.
Iz razprav nekaterih svetnikov je bilo mogoče razbrati ogorčenje, da je občina Videm preveč popustljiva ob interesih posameznih delov občine za izločitev iz njenih meja kot tudi do zemljiških apetitov sosedov. Po teh mnenjih je bila storjena velika napaka v prvem mandatu občinskega sveta, ko je dovolil odhod Bolečke vasi v občino Majšperk in preimenovanje obrobnega dela Lancove vasi v Lancovo vas pri Ptuju; ta del se želi sedaj preseliti v občino Hajdina.
Pa lepo po vrsti. Krajevna skupnost Leskovec je svet občine Videm zaprosila, da podpre postopek za ustanovitev nove občine. Pri tem svetniki niso imeli bistvenih pomislekov. Pravzaprav je med večino svetnikov od nekdaj želja, da bi Leskovec sam reševal svoje probleme. Zakaj bi torej Les-kovčanom branili oditi iz sedanje skupne občine, kjer se ne počutijo dovolj dobro, saj po njihovem mnenju dobijo iz proračuna premalo za razvojno dohitevanje drugih de-
lov občine, ob tem pa za to, kar dobijo, poslušajo še pogoste očitke. Tudi tokrat: naj ustanovijo svojo občino, vendar naj stroške postopka plačajo sami. Ne bomo jim gradili vodovoda in cest, ob tem pa še nosili stroške nove občine. Tako približno je zastavljen sklep, ki Leskovcu prižiga zeleno luč na poti k samostojni občini. Postopek materialno zavezuje KS Leskovec, občina pa bo nudila strokovno pomoč svojih služb.
Le kaj je narobe z občino, da vsi silijo od nas, se je vprašal eden od svetnikov, ko so dolgo razpravljali o zahtevku Lanco-ve vasi pri Ptuju. Kaj pomeni odhod dela vasi, ki ga svet KS Lancova vas podpira? Toliko različnih mnenj je težko uskladiti. Župan je želel nasprotujoča si stališča strniti v sklep, da lahko gospodinjstva Lan-cove vasi pri Ptuju vendarle prestopijo k sosednji hajdinski občini, vendar zgolj z najožjo ohišnico, da pa gospodarski objekti, v prvi vrsti vodna zajetja, ostanejo v občini Videm.
Sklep ni dobil podpore svetnikov. Tudi kakršenkoli drug predlog sklepa na torkovi seji verjetno ne bi podprli, saj gre za vse bolj občutljivo temo občinske prihodnosti.
Potem pa še meja z občino Markovci. Sobotno zadevo obravnava policija, verjetno jo bo tudi sodišče. Prav je tako, so menili nekateri, naj se zadeva razčisti na sodišču. Predstavnik Sturmovčanov je prepričan, da je prava in edina možna meja stara os Drave. Precej zagovornikov tega mnenja je bilo tudi med svetniki. Ob tem ogorčenje nad sosednjo občino, ki kljub pozivu k strpnemu dogovarjanju postavlja mejne table in svojevoljno določa mejo. Tista, določena pred tridesetimi leti, med takratnimi krajevnimi skupnostmi, je zagotovo sporna in milo rečeno nevzdržna. Občina Videm bo dala pobudo za sestanek že v prihodnjem tednu, ko bo komisija za meje sosedom predstavila svoje ugotovitve, do katerih bo prišla s pomočjo strokovnjakov. Ce meje ne bo mogoče določiti z dogovorom, bo odločilna arbitraža. Do takrat pa, je pomembno sporočilo videmskih svetnikov, popolnoma podpirajo ravnanje občanov z območja Sturmovcev, ki ne trpijo postavljanja kakršnihkoli oznak na sporni meji.
J. Bracic
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
VIDEM PRI PTUJU / ponosni so na svoje pevce
V mešanem zboru prepevajo že petdeset let
Petdeseta leta so bila izredno plodna glede ustanavljanja pevskih zborov, saj proslavljajo zbori v tem času kar nekaj petdesetletnic, ki dokazujejo, kako močna semena so pognala prizadevanja neumorni kulturnih delavcev izpred petdeset let. Tudi v Vidmu pri Ptuju so se leta 1951 odločili, da ustanovijo svoj pevski zbor; ta je pred kratkim proslavljal petdesetletnico. Tisti, ki se ukvarjamo s pevsko dejavnostjo, vemo, da je to petdeset let trdega dela, zanimivih in tudi suhoparnih vaj, druženja, iskanja denarja za delovanje skupine, nastopanja, veselja ob uspešno zapetih pesmih, pa tudi žalosti ob morebitnih kiksih, velelih dogodivščin, anekdot, včasih pa tudi nesoglasij in stisk, kot se pač le-te dogajajo v človekovem življenju.
Ob jubileju smo se pogovarjali z nekaterimi predstavniki, ki so krojili oziroma {e krojijo usodo zbora.
Najprej smo se pogovarjali z Maksom Vaupoti~em, ustanoviteljem zbora in dolgoletnim zborovodjem, ki nam je povedal: "V Vidmu smo že od nekdaj zelo radi prepevali, tako doma kot pri cerkvenem zboru, ki ga je vodil moj svak Ivan Brglez. Že leta 1931 smo pripravili spevoigro Srce in denar. Orkestra seveda nismo imeli, na klavirju nas je spremljl zborovodja Ivan Brglez. Tudi leta 1935 smo pripravili spevoigro Kova~ev {tu-dent.
Leta 1951 sem na pobudo u~i-teljice Terezije Mohorko ustanovil pevski kvartet, ki smo ga sestavljali trije Petelinovi -bratje Vaupoti~: Fric, Jaka in jaz, pridružil se nam je tenorist Naca Sodec. Prvi dve pesmi, ki smo ju zapeli, sta bili Kako bom ljubila in Štajerski fanti~. Pozneje so se priklju~ili {e drugi pevci, nastal je tudi me{ani zbor, ki je imel prvi nastop na gospodarski razstavi na Ptuju leta 1952.
Vaje smo imeli enkrat tedensko, ob me{anem zboru sta posebej delovala {e ženski in mo{ki pevski zbor. V za~etku smo prepevali ljudske pesmi, pozneje smo posegli tudi po težjih umetnih pesmih. Zbor sem vodil skoraj petin{tirideset let, v~asih je pri{lo tudi do manj{ih nesoglasij, ki pa smo jih z dobro voljo in z željo po ustvarjanju vedno znali razre{iti. V zboru sem kljub zavzetemu in trdemu delu preživel lepe urice in vesel sem, da deluje naprej in nedvomno bo delal in živel {e veliko let."
Maks Vaupoti~ je vsesplo{en glasbenik, saj je med drugim ustanovil pevski zbor in pihalno godbo na Kidri~evem, tam-bura{ki orkester v Vidmu, bil ~lan ptujske godbe na pihala.
Že ve~ kot dvajset let je predsednik me{anega zbora Franceta Pre{erna v Vidmu Ton~ek Sedla{ek, ki je povedal: "Res-ni~no že zelo dolgo opravljam funkcijo predsednika zbora. Organizacijskega dela je kar precej, saj mora predsednik poskrbeti za vse, kar zbor potrebuje za normalno delovanje: prostor za
Sedma nebesa
Nekatere družine štejejo po sedem članov. Nič posebnega za nekatere manj razvite države, boste rekli. Toda da takšna družina obstaja v Ameriki, zraven tega pa se zdi, da so srečni kot v sedmih nebesih? Stvar si bo treba pobliže ogledati.
Prav zanimivo je, da se tako velika družina poraja prav v hiši pridigarja bogve katere podveje krščanstva. Pri nas lahko župniki svojim faranom o povečanju števila rojstev samo pridigajo. Prava škoda, če pomislimo, kako dobro gre vikarjem iz drugih ver to delo od rok.
Seveda pa številčna družina ni glavna značilnost nadaljevanke Sedma nebesa, v oči bode tudi dejstvo, da so vsi tako zelo srečni. Če pomislimo, da je producent nadaljevanke Spelling, ki je na ogled postavil že Beverly Hills 90210 in Melrose Place, potem se vsa 'po-cukranosť nadaljevanke niti ne zdi več tako čudna. Kot pri vseh njegovih televizijskih serijah se tudi v Sedmih nebesih glavni junaki nenehno soočajo s težavami, vendar so vsi ti problemi, naj bodo majhni ali veliki, v roku 50 minut razrešeni. Medtem ko se naši najstniki zapirajo v sobe in ignorirajo starše, pri mlajših otrocih pa mamice večkrat izgubijo živce, se to v hiši vikarja iz Sedmih nebes ne dogaja. Vsi se smehljajo, se o svojih problemih pogovarjajo ter jih skupaj rešujejo. Tako ima nadaljevanka mnogo skupnega s svojo veliko vzornico, Biblijo: polna je koristnih naukov in zgledov, toda kdo jih v resnici upošteva?
Če si želiš sprostitve po napornem dnevu, vam priporočam, da se prepustite Sedmim nebesom. Še posebej, če za vašo družino velja isto kot tisto iz pesmi Adija Smolarja: Bog ne daj, da bi crknil televizor ...'
Nataša Zuran
Tonček Sedlošek
Jože Šmigoc. Foto: Jože Bročič
vaje, obveščanje pevcev o nenapovedanih nastopih, iskanje sponzorjev in sploh sredstev za delovanje zbora, priprava nsto-pov v organizacijskem smislu, skratka v tem delu je cela vrsta opravil, ki se na zunaj morda niti ne vidijo, morajo pa biti opravljena.
Zbor se je redno udeleževal revij odraslih pevskih zborov, snemal za radio Ptuj in Radio Maribor. Do sedaj so ga vodili štirje zborovodji. Najdaljši staž - preko štirideset let - ima Maks Vaupotič, krajši čas, po leto ali dve, pa Ivan Brglez in Jožica Soko. Sedaj vodi zbor Jože Ba-rin Turica. Upam, da bom kmalu lahko predal predsedovanje mlajšemu nasledniku."
Tonček Sedlašek je sicer domačin iz Majskega Vrha. Že dolgo je član mešane zbora kot tenorist, prepeva pa tudi pri ljudskih pevcih Vinogradnikih v Vidmu. Je tudi tajnik Kulturnega društva Franceta Prešerna v Vidmu.
Predsednik društva, v okviru katerega deluje mešani pevski zbor, je Jože Šmigoc. O društvu je povedal:
"V kulturnem društvu Franceta Prešerna je več sekcij: mešani pevski zbor, gledališka skupina, tamburaški orkester, knjižnica, dve skupini pevcev in godcev ter recitatorji. Po članstvu je najštevilnejši pevski zbor. Sredstva za delovanje društva prispeva občina Videm, in sicer okrog 1.200.000 tolarjev, kar je manj, kot predvidevajo normativi sklada za kulturne dejavnosti, res pa je, da v občini Videm deluje veliko kulturnih in drugih društev, ki so vsa vezana na občinski proračun. Iz teh sredstev se krijejo stroški za
Moks Voupotič
Jože Borin Turico
mentorje posameznih sekcij, za materialne stroške, naše skupine imajo vaje v občinski zgradbi in moramo za vaje plačevati najemnino. Včasih so bile vaje v šoli zastonj."
Jože Šmigoc je sicer vodja tamburaškega orkestra v Vidmu, ki uspešno nastopa, včasih pa je kot baritonist prepeval tudi pri komornem moškem zboru na Ptuju.
Sedanji zborovodja Jože Ba-rin Turica nam je zaupal:
"V zbor sem se vključil ob zborovi petinštiridesetletnici. Najprej sem mislil, da gre zgolj za kratkotrajno sodelovanje, saj se vozim na vaje iz Ormoža, pa je preteklo že kar pet let, in ker so še vedno potrebe po zborovodji v Vidmu, bom nekaj časa še vztrajal. Pri delu mi pomaga ko-repetitorka Mateja Purg (vnukinja ustanovitelja zbora maksa Vaupoti~a, op. avt.). Na leto se nau~imo od {est do osem novih pesmi, pri programu sku{am biti zanimiv, zato vklju~ujem vse pevske zvrsti, od ljudskih do umetnih in zabavnih pesmi."
Jože Barin Turica je v zadnjem ~asu zelo zaposlen glasbenik, saj ob videmskem vodi {e tri pevske zbore, harmonikarski orkester glasbene {ole Ormož in Holermus ter sodeluje v pihalnem orkestru v Ormožu in pri trobilnem kvintetu.
Ob petdesetletnici me{anega pevskega zbora je kulturno dru{-tvo Franceta Pre{erna Videm pri Ptuju izdalo li~no bro{uro, kjer so svoje misli ob že omenjenih prispevali {e: Boris Novak, predsednik Odbora za družbene dejavnosti ob~ine Videm, ter prof. Jože Gregorc.
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Pasle zgodbe
Maj - pravijo, da je najlepši izmed dvanajstih - je krepko zakoračil čez koledar. Med prazničnimi dnevi - ah, bilo je jedače, bilo je pijače in bil je celo ognjemet; a komu je do veselja: plače so vse prej kot praznične in povsem starinski kapitalizem ne daje delavstvu spodobnega razpoloženja - torej med prazničnimi dnevi je bilo čudovito vreme. Slišati je bilo, da ga je nebeško občestvo iz kdo ve kakšnih razlogov vremensko polomilo, namreč, za veliko noč so poslali hlad in slano, prvomajske dni pa so spustili sonce z vajeti, da se je narava razbohotila in se je zdelo, kakor da ima prvi maj ključ od korenin.
In kaj imajo z vsem omenjenim PASJE ZGODBE? Ogromno, ker besedica PASJE lahko izraža negativne lastnosti človeka - hudobnost, zlobnost: O, dobro poznam tega pasjega upravnika. Že tako je pasji, pa ga še izzivate. Ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji. Gotovo je pasji delodajalec, ki odpusti nosečnico ali ne izplačuje plače, sam pa nosi domov mastne denarce ... Beseda PASJE je tudi psovka: Izgini, pasji sin. Odpri, pasja duša, ali pa ti razbijemo vrata. Seme pasje. Nekaterim pač odleže, če psujejo klavrni položaj delavstva. Drugim pa zaleže pretirano vdana drža nadrejenim, pretirana ponižnost predpostavljenim. Ali kakor je zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika o besedici PASJE: Zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave. Kako pasja je vaša duša. S svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli. Besedica pasje poudarja kakšno neprijetnost: Naj hudič vzame ta pasji svet. Le kako bi uredili to pasjo zadevo. To delo je prav pasje. Doživeli smo pasje čase. Ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja. V tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje. Besedica PASJE izraža še pojave, pojme v zelo močni obliki: Pasji mraz je nastopil. Bila je pasja vročina. Pogovorno je pogosto v rabi pasja figa
za reči in pojave, ki so malo vredni. Vse naštete "pasje" sodijo k položaju slovenskega delavca.
In tu so še prave pasje zgodbe. Vroče prvomajske dni sem si privoščila oddih s knjigo na domačem dvorišču. Pa mi je branje motilo milo bevskanje, ki je prešlo v srce parajoče tuljenje očitno nesrečnega psa. Pasje jamranje je bilo slišati z balkona bližnjega bloka. Pes ni zavijal uro ali dve, več dni je bil žalostno tuleči pes na balkonu! Kakšen je bil razlog, da so lastniki pustili psa na koščku vročega betona, ne vem. Vem pa, da ljudje nepremišljeno kupujejo domače ljubljence najrazličnejših sort. Sprva je navdušenje in skrb za novega družinskega člana neizmerno, kmalu pa postane žival družinsko breme. Kar je še posebej očitno tam, kjer živali ni mogoče zadostiti potreb po gibanju. Zatorej priporočam vsem tistim odraslim, ki jih otroci napeljujejo k nakupu psa, branje pripovedi odlične in nagrajevane pisateljice Christine Nostlinger France-ve pasje zgodbe.
Knjige omenjene pisateljice so priljubljeno, aktualno branje, ki ste ga v Tednikovi knjigarnici že spoznali (Debela Nela in zavaljeni Jani, Franceve ljubezenske zgodbe, Franceve šolske zgodbe, Franceve božične zgodbe, pa počitniške, televizijske zgodbe). Kakor naštete, so tudi najnovejše, pasje zgodbe, odlična podoba družinskega življenja, kjer je trenutno problem pes. Pisateljica skozi napeto zgodbo prikazuje strah pred psi, ki preraste v veliko željo po pasjem ljubljencu. Avtorica poudarja dobre in slabe plati pasjega družinskega člana, posebej zanimivo pa izpostavi psihološko vez med otrokom in psom. Namreč: zdrav in prijeten odnos do živali pomaga oblikovati in razvijati otrokovo osebnost. Glavni junak Franc sicer ne dobi psa, a vsak dan lahko pelje na sprehod in skrbi za psa starejše gospe.
Franceve pasje zgodbe so izšle pri Mohorjevi iz Celovca v prevodu Lučke Jenčič. Priporočam jih vsem pasje-ljubom in tudi pasjemrzcem, v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, pa si lahko izposodite še druge leposlovne knjige, kjer boste občudovali pasje junake, kakor tudi poučno literaturo o vzre-ji psov, o negi mladičev, o vrstah psov, o njihovem vedenju in zdravju.
Liljana Klemenčič
Povabilo na PRAVLJICO Z JOGO
Danes, v četrtek, 10. maja, bo ob 17.uri PRAVLJIČNA URA Z JOGO v pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Ptuj, Mali grad, Prešernova 33. Pravljica Jakec vrtnari je primerna za otroke od četrtega leta dalje. Vstopnine ni, otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vabljeni!
OD TOD IN TAM
PTUJ / sedaj gre zares
In prišla je - matura namrei
V soboto se je po vseh srednjih šolah v Sloveniji začela matura. Učenci ~etrtih letnikov so sedli v {olske klopi in se spopadli s prvo oviro na poti do zrelosti, z esejem iz materinščine. To je že sedma matura po novem.
Pet tem je bilo določenih za maturi te tni esej: Debeluška Guyja Maupassanta, Pikova dama Aleksandra Sergejeviča Puškina, Konec pustolovstva Vladimirja Bartola, Samorastni-ki Prežihovega Voranca in Votel je Kras Alojza Rebule.
Da bi začutili utrip med četr-tošolci in profesorji pred maturo, smo v petek obiskali šolski center na Ptuju in pokramljali z nekaterimi dijaki in profesorji. Naključno smo izbrali dijake 4. d razreda gimnazije, ki so dokaj mirno sedeli v razredu in niso bili nič kaj gostobesedni glede eseja. Čutila se je nakakšna notranja napetost pred startom z rahlo tremo in z mislimi posameznikov: "Kaj pa če le ne vem vsega?" Skratka neka negotovost pred neznanim, kljub temu da so med šolskim letom pisali že tri eseje kot šolske naloge. Mislijo, da so tri šolske ure dovolj za štiri napisane strani eseja, da se bodo potrudili v čitljivi pisavi, pa bo, kar bo. Nekoliko zgovor-nejša je bila Nuša Urbančič, ki je dejala, da se ne boji mature, da je dobila dobre ocene pri sedanjih esejih, misli, da je dobro pripravljena, saj so se dobro pripravljali vse šolsko leto.
Dušanka Pešec, ki je vodja aktiva slavistov na gimnaziji, je predstavila teme letošnjega eseja ter dejala, da bodo dijaki imeli na voljo dve vrsti eseja - razpravljal-nega in interpretacijskega. Dijaki si ga lahko sami izberejo. Izmed petih določenih tem bodo pisali dve besedili (po maturi smo izvedeli, da so bili izbrani pisatelji Rebula, Voranc in Bartol). Za teme so vedeli konec tretjega letnika. Pisanje eseja pomeni petdeset odstotkov ocene materinščine pri maturi, trideset odstotkov predstavlja slovnica, dvajset pa ustni del mature. Povedala je tudi, da so učenci med letom dosegali dobre rezultate pri pisanju esejev, zato misli, da večjih odstopanj ne bi smelo biti.
Pokramljali smo tudi z dolgo-
letno ravnateljico ptujske gimnazije Meto Puklavec, ki misli, da je matura najobsežnejši in najodgovornejši šolski projekt zadnjega desetletja. Do sedaj so dosegali dobre rezultate na maturi in misli, da bo tudi letos tako. Na šoli imajo dober strokovni kader, kar štirje njihovi profesorji so v republiški matu-ritetni komisiji: Mira Janžeko-vič - sociologija, Melani Centrih - nemški jezik, Alenka Ketiš -angleški jezik in Igor Šeruga -geografija.
Prednost mature je v tem, da
ski šoli 1316, strojni 439, elektro 533 in kmetijski 286. Zaenkrat ne ~utijo upada u~encev zaradi novih srednjih {ol, ki nastajajo v soseš~ini. Zaradi splošnega stanja natalitete v Sloveniji pa ra~u-najo, da bo postopoma v osmih letih upadlo {tevilo u~encev za 200. Sedaj imajo v razredih pov-pre~no 29 u~encev. Tudi po od-selitvi gimnazije v centru ne bo mogo~ enoizmenski pouk.
Center spada med ve~je ustanove z ve~ kot tristo zaposlenimi delavci. Financirani so iz republike v 95 odstotkih, pet
odstotkov zaslužijo z dodatnimi izobraževalnimi programi odraslih, prodajo kmetijskih izdelkov, storitvami strojnikov in z oddajanjem dvorane Center. Problemi se pojavljajo pri materialnih sredstvih, saj ministrstvo pri dotacijah ne sledi posameznim podražitvam, ki se pojavljajo, šola pa nanje ne more vplivati. Glede opremljenosti in nudenja strokovnosti pouka je šola na visokom nivoju po vseh kriterijih.
Šola obdeluje tudi 75 hektarjev kmetijskih površin, ki služijo obenem za prakti~ni pouk v
Ucenci 4.d razreda ptujske gimnazije pred maturo
kmetijski šoli.
Ob koncu povejmo še to, da u~enci, ki se izobražujejo za kmetijske, ekonomske, administrativne, strojne in elektro tehnike,
letos zadnji~ opravljajo maturo po tem sistemu, saj bodo v bo-do~e za zaklju~ek izobraževanja opravljali strokovno maturo.
Franc Lačen
Nuša Urbančič se ni bala eseja. Foto: Martin Ozmec
dijakom z maturo ni potrebno delati sprejemnih izpitov na fakultetah (razen, kjer se zahtevajo posebna znanja in spretnosti).
Matura bo potekalo postopoma do 30. junija, ko se končajo ustni izpiti, rezultati pa bodo znani 16. julija.
Beseda je nanesla tudi na selitev gimnazije v nove prostore in ravnateljica je prepričana, da bo gimnazija začela novo šolsko leto v novih prostorih (so že zgrajeni, manjka še oprema).
O delu in problemih celotnega šolskega centra na Ptuju je spregovoril ravnatelj, Brane Ku-mer. Dejal je, da je na centru v petih šolah 3331 dijakov, od tega na gimnaziji 757, ekonom-
PTUJ / ugotovitve strokovnjakov kmetijske sole
Škropilna tehnika vse boljša
Ekipe Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj že skoraj celo desetletje testirajo njivske škropilnike in pršilnike. Od leta 1995 je testiranje tudi zakonsko predpisano in obvezno. Kmetijska šola izvaja testiranje vsako pomlad; pri tem sodelujejo strokovnjaki kmetijske šole, kot pomočniki pa tudi učenci. Kakšen je odziv lastnikov škropilne tehnike in v kakšnem stanju je ta kmetijska mehanizacija, smo se pogovarjali s pomočnikom ravnatelja kmetijske šole in članom stalne ekipe za terensko testiranje škropilne tehnike, univ. ing. agr. Marjanom Horvatom.
"Letošnji odziv uporabnikov škropilne tehnike je dokaj dober. Doslej smo testirali skoraj 500 naprav, v glavnem njivske škro-pilnike in nekaj pršilnikov za delo v sadovnjakih in vinogradih. Testiranje je zakonsko predpisano, zato je odziv nekoliko večji. Leta 1995 smo testirali prav tako okoli 500 naprav, leta 1996 je bil odziv minimalen, testiranih je bilo samo 52 naprav, leta 1997 smo testirali 68, nato 143, leta 1999 272, leta 2000 pa 250 naprav. Z veseljem ugotavljamo, da se je v teh letih izboljšala tako tehnična usposobljenost uporabnikov kot kvaliteta tehnike. Kljub temu na terenu ugotavljamo, da je še vedno premalo znanja za uravnavanje delovanja zahtevnih naprav. Lastniki in uporabniki naprav bi morali večkrat pogledati navodila in jih spoštovati. Z neporavilno rabo namreč po nepotrebnem trošijo
draga fitofarmacevtska sredstva, po drugi strani pa delajo veliko škodo naravi. Vse to pa vpliva na uspešnost gospodarjenja na kmetiji. Tehnična brezhibnost naprav se torej iz leta v leto izboljšuje in letos je že na dokaj zadovoljivem nivoju. Leta 1995 je bilo kar okoli 60 odstotkov naprav neustreznih in je bilo potrebno napake odpraviti s servisiranjem. Lani je bilo že 60 odstotkov naprav brezhibnih, kar dokazuje, da uporabniki spoštujejo navodila in skrbijo za dobro stanje svojega škropilnika ali pršilnika. Lastnik, ki pripelje napravo na testiranje drugič, se na testiranje že bolje pripravi in stroj primerno tehnično uredi. Pomembno je, da je ob ekipi na terenu tudi pooblaščeni serviser, ki odpravi manjše napake ali lastnikom svetuje. Tako je mogoče reči, da je neuporabnih naprav, ki so bile na testiranju, zelo
PISE dr. ljubica šuligoj / PRED ŠESTDESETIMI LETI (VII.)
Kaj se je pisalo slovenstvu na Ptuju
Podatki niso povsem točni, ker je bilo nemškemu preselitvene-mu štabu odmerjeno zelo malo časa (v drugi polovici l. 1940), da bi čimprej opravil naročeno delo z najvišjega mesta. V "Seznamu izseljenih oseb iz Spodnje Štajerske" manjkajo tudi imena mnogih izseljencev, a kljub temu daje zanimivo sliko: med 1164 izseljenci je bilo 607 moških in 557 žensk. Najmanj je bilo izseljencev med 20. in 30. letom, ker so se nekateri od teh predčasno umaknili pregonu ali bili v nemškem ujetništvu.
Primerjalno smemo oceniti, da je okupator iz predvojnega ptujskega okraja izgnal okoli 1300 ljudi.
Dodajmo še, da je bilo s tega območja v nemška koncentracijska taborišča interniranih 121 ljudi. Hkrati je v letu 1941 s ptujskega območja padlo 23 talcev. Z
javnimi razglasi, ki jih je podpisoval šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, so hoteli preplašiti slovensko ljudstvo in ga odvrniti od upora. Ubijali so ljudi, za katere so menili, da so nasprotniki nacizma ali povezani z osvobodilnim gibanjem.
V letu 1941 so ljudi s ptujskega območja streljali v Miklavžu na Dravskem polju, v Celju, Mariboru in Šoštanju. Prvi talec Jožef Tršek, trgovski pomočnik iz Ptuja, je padel 10. avgusta 1941 v Miklavžu na Dravskem polju.
Ugotavljamo, da se je okupator takoj po svojem prihodu sistematično lotil iztrebljanja Slovencev, vendar uporništva ni zlomil. Odpor proti okupatorju na zaostalem območju je zadeval ob mnoge ovire, še iz obdobja med obema vojnama.*
Namesto sklepa:
O tistih dneh, ko se je okupa-
tor loteval načrtnega iztrebljanja slovenstva, je pesnik Matej Bor zapisal: "V sebi sem čutil veliko potrebo, izkričati, kar se je nabralo v meni in nas. Morda sem dobil prvo vnanjo pobudo nekega dne, ko sem stal na bivšem bežigrajskem železniškem prehodu in gledal, kako so vlaki vozili naše ljudi iz Gorenjske v pregnanstvo. Dejal sem si - Hitler seli slovenski narod z njegove zemlje ... Ta vojna nas lahko Slovence fizično ugonobi ..." Rojevala se je pesnikova uporniška lirika. In še je zapisal: "Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin zavedo ... " (Borec 1966, št. 10)
Primorski Slovenec Vladimir Satler, ki je pred okupacijo služboval pri davčni upravi na Ptuju in bil zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju ustreljen 4. 9. 1941 v Celju, je na ovoju
pralnega praška, ki ga je skrivoma pretihotapil iz zapora, napisal svoji materi: "... Bodi hrabra ... to naj ti bo v ponos ... ni mi žal, da umrem. Kajti prihaja čas, ko bo težko biti še človek in ko bo kri klicala kri ... Kmalu se vidiva ako postoji posmrtno življenje v katero v zadnjih trenutkih zaupam in verujem ..." (Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih, Maribor 1965)
Zavedajoč se svojih korenin, se slovenski človek ni uklonil tujčevim namenom. Zavest o svobodi ga je gnala v upor ...
dr. Ljubica Suligoj
*Opomba: Sestavek temelji na arhivskih virih, ki se hranijo v Zgodovinskem arhivu Ptuj, v Zgodovinskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj, v Muzeju narodne osvoboditve Maribor in v Pokrajinskem muzeju Maribor. Upo{tevani so tudi publicisti~ni viri ter ustrezna literatura.
malo. Lani je bilo zavrnjenih le 3 odstotke naprav, tako da lastniki niso prejeli ustreznega potrdila in nalepke."
Testiranje škropilnikov in pr-šilnikov je obvezno vsaka tri leta. Ali obstaja kakšen nadzor nad upoštevanjem predpisov?
"Lani so kmetijski inšpektorji ob pregledu vlog za kmetijske subvencije kontrolirali tudi potr-
Pomočnik ravnatelja Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj Marjan Horvat, univ. dipl. ing. agr.
dila o testiranju škropilnikov in pršilnikov. To je zagotovo marsikoga vzpodbudilo k letošnjemu testiranju. Kme~ka gospodarstva morajo testirati škropilno tehniko vsaka tri leta, ~e z njo opravljajo usluge, pa vsako leto. O testiranju vodimo posebno evidenco, lastnik dobi potrdilo o ustreznosti svoje naprave, poleg tega pa nalepko, ki mora biti nalepljena na testiranem stroju. Evidenco o opravljenem testiranju predpisuje zakon, po vsakoletnem testiranju pa jo izro~imo pristojnemu ministrstvu."
DNEVI
ODPRTIH VRAT NA TURNIŠČU
Kot smo poro~ali, je Kmetijska šola vzporedno z razstavo Dobrote Slovenskih kmetij organizirala dneve odprtih vrat na šolskem posestvu na Turni-š~u. Tam so predstavili dejavnosti šole in organizirali nekaj strokovnih prireditev, med njimi predavanje o kužnih boleznih, ki ogrožajo evropsko živinorejo; poslušali so ga tako u~enci šole kot zainteresirani živinorejci. Pripravili so tudi poseben dan poljedelstva, vrtnarstva in strojništva. Predstavili so integrirano predelavo vrtnin, poskusništvo na kme-
tijski šoli, v sodelovanju s KK Ptuj in semenarsko hišo Agro-saat so predstavili sorte ozimnih žit ter dognojevanje sladkorne pese z dušikom, kar so predstavili strokovni sodelavci Tovarne sladkorja Ormož. Naslednja tema je bila primerjava stroškov mehanizacije pri razli~nih tehnologijah setve in saditve. Pri tem je bilo v ospredju vprašanje, kako stroški kmetijske mehanizacije vplivajo na ekonomski rezultat gospodarjenja na kmetiji, sledil je še prakti~en prikaz uravnavanja in delovanja kmetijskih strojev.
"Zelo pomembno je," pojasnjuje avtor predavanja Marjan Horvat, "da zna vsako gospodarstvo pravilno in dosledno spremljati stroške. V vrsti stroškov na kmetiji je tudi strošek kmetijske mehanizacije. V primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami so stroški kmetijske mehanizacije pri obdelavi zemlje še vedno zelo visoki. Z izbiro primernega stroja ali kombinacijo razli~nih strojev v enem hodu jih lahko zmanjšamo za polovico ali ve~. V množi~ni proizvodnji na ve~ deset hektarjih lahko to pomeni izredno velik prihranek, ki ima pomemben vpliv na rezultat gospodarjenja kme~kega gospodarstva. Primerjava stroškov nekaj zadnjih let dokazuje, da stroški mehanizacije padajo, tudi po zaslugi strojnih krožkov, katerih ~lani imajo mehanizacijo, prilagojeno našim kmetijskim razmeram. Konkurenca na tem podro~ju je dokaj ostra, saj je že veliko ponudnikov teh storitev, tako lahko uporabniki izbirajo med ceno, kakovostjo in pravo~asnostjo opravljene storitve. Poudariti je treba pomen strojnih krožkov, ki so sodelovali na predstavitvi kmetijske mehanizacije na Dnevih odprtih vrat Kmetijske šole Ptuj. Strojni krožki so v zadnjih letih zaživeli po vsej Sloveniji, tudi na našem obmo~ju. Medso-sedska pomo~ omogo~a specializacijo za posamezna podro~ja, tako posamezni kmetiji ni potrebno vlagati v nakup številne drage mehanizacije. Dobra kmetijska mehanizacija je namre~ zelo draga, kljub temu pa so uspešne kmetije dobro opremljene. Stroj ima svojo življenjsko dobo, obi~ajno tehnološko dokaj hitro zastari, zato je pomembno, da je ~im ve~ v uporabi in da se ~im prej amortizira."
J. Bračič
NASI KRAJI IN LJUDJE
VIDEM / PODROČNO TEKMOVANJE KAJ VES O PROMETU
w
Zmagala OS Ljudski vrt
Sobotnega področnega tekmovanaj Kaj veš o prometu, ki je bilo v Vidmu pri Ptuju, se je udeležilo 48 učencev iz 12 osnovnih šol ter po trije tekmovalci iz Ekonomske ter Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj. Tekmovanje je organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm v sodelovanju z OŠ Videm, sodelovala je tudi občina Videm, nekatere avto šole, člani izpitne komisije iz Ptuja ter policisti iz Podlehnika in Ptuja.
Tekmovalci so se najprej pomerili v teoretičnem poznavanju prometnih predpisov, opreme in vzdrževanja koles in koles z motorjem ter etike v prometu. Nato so si v spremstvu policistov in predstavnikov avto šol ogledali tekmovalno pot v Vidmu in bližnji okolici. Sledila je spretnostna vožnja na poligonu in praktično preverjanje znanja na cestno-uličnih vožnjah.
Med osnovnošolci je zmagal Matic Ačkun iz OŠ Ljudski vrt, drugo in tretje mesto pa sta si delila Tomaž Podgoršek iz OŠ Cirkovce in Blaž Horvat iz OŠ Videm. Ekipno je zmagala OŠ Ljudski vrt pred podružnično osnovno šolo Leskovec in Mladiko. Med srednješolci so bili prvi trije Matej Krnjak, Kristijan Lorencic in Daniel Novak, vsi iz Ekonomske šole, ta šola pa je bila tudi ekipna zmagovalka.
Tekmovanje je potekalo ob lepem vremenu in dobri organizaciji. Predsednica organizacijskega odbora je bila Anica Kodric, članica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm ter učiteljica na OŠ Videm in Leskovec. Te-
oretični del tekmovanja je potekal v prostorih OŠ Videm, šola je poskrbela tudi za računalniško spremljanje rezultatov, tekmovanje pa so poleg domače občine podprli tudi številni sponzorji.
J. Bračič
Kolo Mateju Krnjaku, zmagovalcu med srednješolci
Spretnostna vožnja na poligonu
Zmagovalna ekipa iz OŠ Ljudski vrt: Matic Ackun, Sandi Ilič, Tadej Serdinšek in Žan Milic
PTUJ / OGLED GLEDALIŠČA IN KNJIŽNICE
Nova spoznanja o mestnih zanimivostih
čeprav je vecina 28. aprila že uživala na prvomajskih počitnicah, je vabilo ptujskih vodnikov, da se jim pridružijo v letošnjih ogledih ptujskih zanimivosti ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov, sprejelo več kot dvajset udeležencev, nekateri so prišli tudi iz Maribora.
Po uvodnem pozdravu direktorice podjetja Ptujskih vedut Sonje Krajnc, jih je na ogled gledališke stavbe povabil direktor Samo Strelec. Zelo pa so bili zadovoljeni tudi s sprejemom v Knjižnici Ivana Potrča, kjer jih je sprejela ravnateljica Tjaša Mrgole Jukič. Nasploh je bil letošnji program spoznavanja ptujskih zanimivosti, ki imajo za cilj tudi spoznavanje vodniškega poklica, eden naj-
boljših, odkar potekajo te aktivnosti. Ptujčani tudi skozi te in podobne aktivnosti postajajo
iz leta v leto boljši ambasadorji svojega mesta in turizma.
MG



A

Letošnjemu vabilu za ogled ptujskega gledališča in Knjižnice Ivana Potrča se je odzvalo več kot dvajset udeležencev, nekateri so prišli tudi iz Maribora. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / UMETNIK IN PODJETJE NASLA SKUPNI INTERES
Slikar Fišer v Pariz s podporo Tenzorja
Ko je podjetje Tenzor aprila odprlo galerijo z istim imenom, je tudi napovedalo, da se bo na področju kulture Ptuja in okolice trajno zapisalo z nekaterimi izjemnimi aktivnostmi.
Po razstavi del Jožeta Tisni-karja, zaprli jo bodo 13. maja, je prve dni maja v Pariz z njihovo popotnico (denarnim sponzorstvom) odpotoval znani ptujski slikar Dušan Fišer. Udeležil se bo dvomesečnega bivanja v francoski prestolnici na povabilo centra za mednarodno umetnost, kjer bo skušal spoznati čim več dogajanja na slikarski sceni Francije in tudi drugih držav, saj se bo srečal umetniki iz različnih okolij, ki so prav tako sprejeli vabilo centra. Na tihem upa, da se bo lahko dogovoril tudi za udeležbo na kateri od odmevnih mednarodnih slikarskih razstav.
Albert Bene, tehnični direktor Tenzorja, je povedal, da s slikarjem Fišerjem že nekaj časa sodelujejo, prvič so se srečali, ko so iskali umetnine za svoje delovne prostore. Eden od ciljev njihovega podjetja je, da bi prispevali k temu, da bi Ptuj ponovno postal pomembno slovensko likovno središče, kot je
nekoč že bil, in okolje, spodbudno tudi za slikarje od drugod. "Radi bi, da bi Ptuj nekoč dobil večje razstavišče, če želimo organizirati kakšno večjo in odmev-nejšo razstavo," poudarja Bene.
Slikar Dušan Fišer ja zadovoljen, da mu je podjetje Tenzor prisluhnilo. Takih podjetij bi moralo biti več, "da iz lastnega nagiba prisluhnejo umetniku, ne pa po službeni dolžnosti," pravi slikar. V podjetju Tenzor si bodo prizadevali tudi, da bi Fišerjevo delo spoznala kulturna javnost onstran luže.
MG
Dušan Fišer v pogovoru s tehničnim direktorjem Tenzorja Albertom Benetom ob eni od svojih stvaritev, ki bogatijo delovne prostore tega ptujskega podjetja. Foto: Črtomir Goznik
p E R u T N I
O T I Č E K
Piscanec s kikirikijevo omako
Sestavine za 4 osebe:
Piščanec	1 kg
Korenje	100 g
Kikirikijeva jedrca	100 g
Moka	2 žlici
Kurkuma v prahu	1/2 žlice
Voda	1/41
Sesekljan peteršilj	2 žlici
Maslo	1 žlica sol, poper
Priprava:
Piščanca razrežemo na kose, ga solimo in popramo. Maslo v ponvi raztopimo, meso popečemo po vseh straneh, nato ga 30 minut v pokriti posodi dušimo na majhni vročini. Medtem ga enkrat obrnemo. Korenje na drobno narežemo, kikirikije drobno sesekljamo, hkrati z moko potresemo po mesu v ponvi. Meso premešamo, še malo prepražimo, dodamo korenje in korkumo ter zalijemo z vodo. Kuha se naj še 10 minut, da se omaka zgosti. Omako po potrebi še začinimo in potresemo s peteršiljem. K jedi se najbolj prilegajo krompirjevi ocvrtki.
Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si
Stoletje dobrih okusov
M
Perutnina Ptuj
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / prvomajske slovesnosti pridobivajo veljavo
Delavci proti odpuščanju delavcev
Prvomajske proslave očitno spet pridobivajo veljavo, saj je bila letošnja osrednja prvomajska slovenost na ptujskem območju obiskana kot že vsaj 10 let ne. Na predvečer delavskega praznika se je namreč v ponedeljek, 30. aprila, v organizaciji ptujske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov pred gasilskim domom zbralo več kot 500 udeležencev.
Ob igranju ptujskega pihalnega orkestra so ob prvomajsko drevo doskočili padalci Aeroklu-ba Ptuj, mnogim pa je zastajal dih ob drznih akrobacijah pilota Tomaža Pliberška.
Slavnostni govor je imel predsednik sindikata kovinske in elektro industrije v Agisu Ivan Borina. Poudaril je, da prvi maj ostaja praznik delavskih pravic in delavske solidarnosti, ki mu nobena demokracija ne spreminja in zmanjšuje pomena. Novi časi pa prinašajo nove razlike, ki so prekletstvo življenja. Na eni strani ga kažejo tragične uso-
Slavnostni govornik Ivan Bořina iz Agisa
de delavk in delavcev ter stiske brezposelnih, na drugi strani pa bogastvo ljudi, ki jim je dano, da besedo delavec izgovarjajo le zato, da bi dosegli večje dobičke. Usodnost te in prihodnjih generacij je zato po zatrjevanju Borina zaznamovana z bojem za boljše plače, za ustreznejše delovne pogoje ter za industrijsko demokracijo, ki bo spoštovala delavca in ohranjala človeško dostojanstvo. In prav to je po njegovem mnenju vsebinsko bistvo delavskega praznika, zato so mu v letošnjo popotnico dali geslo: Proti odpuščanju delavcev!
Izrazil je ogorčenje nad dejstvom, da država varčuje na račun tistih, ki imajo najmanj, in se zavzel za ustavitev teženj po zmanjševanju pravic iz dela in delovnega razmerja. Za vedno je treba zat-reti poskus uzakonjenja možnosti odpuščanja delavk in delavcev iz osebnih razlogov, zatreti je treba poizkus izločitve odmora za malico iz plačanega delovnega časa. Letošnje praznovanje prvega maja je ujeto v čas sprejemanja novega zakona o delovnih razmerjih, za sindikati je podpis aneksa k dogovoru o politiki plač, pred njimi pa čas, ki naj delavce vzpodbudi k večji samozavesti pri obrambi pridobljenih pravic.
Ob gasilskem domu v Ptuju se je tokrat zbralo več kot 500 obiskovalcev. Foto: M. Ozmec
Zbrane na prvomajski slovesnosti je nagovoril tudi župan mestne občine Miroslav Luci, ki je med drugim ugotovil, da smo v obdobju, ko se nekateri sprašujejo o smiselnosti praznovanja prvega maja, ker naj bi bile delavske pravice samoumevne in zaščitene z zakonodajo. Toda resničnost ni taka, saj mnogi delodajalci pravice delavcev vsakodnevno kršijo ali jih ne upoštevajo v celoti. Med drugim je poudaril, da omejevanje števila dni dopusta, podaljšani delavniki, delo tudi med prazniki in v noč, podaljševanje odpiralnih časov trgovin, zviševanje norm, vnašanje nestrpnosti in tekmovalnosti med delavce, sprejem v delovno razmerje za nekaj mesecev in celo brez pogodb o delu, neprijavljanje zaposlenih v evidenco pokojninskega in zdravstvenega za-
varovanja, postavljanje strogih pogojev pred zaposlitvijo, kot recimo ženskam v zvezi z odpovedovanjem materinstvu, neiz-plačevanje plač za več mesecev nazaj in številne kršitve zakona o delovnih razmerjih ustvarjajo velik nered in neenakost na trgu delovne sile. Tudi zaradi vsega tega se je zavzel za utrjevanje načel solidarnosti, za sodelovanje, pomoč, timsko delo, ustvarjalnost, pripadnost ter razvijanje dobrih poslovnih odnosov.
Slavje so popestrili člani Pihalnega orkestra Ptuj pod taktirko Štefana Petka ter z branjem misli o prvem maju Nada Kotar. Ko je padel mrak, so zakurili kres, pripravili ognjemet, prvomajsko praznovanje pa je do jutranjih ur popestril ansambel Pomlad iz Ptuja.
M. Ozmec
DESTRNIK, TRNOVSKA VAS, VITOMARCI / PRIPRAVLJAJO SE NA DEVETLETKO
Jeseni gre zares
Na devetletno osnovno šolo se pripravljajo tudi na OŠ De-strnik s podružnicama v Trnovski vasi in Vitomarcih.
Ravnatelj destrniške šole Drago Skurjeni je dejal, da so se odločili, da v naslednjem šolskem letu pričnejo na šoli delati po projektu devetletne osnovne šole. Po tem programu bodo delali v petih oddelkih, in sicer v treh prvih razredih (na matični šoli in v obeh podružnicah) in z dvema oddelkoma sedmega razreda (tu se vključijo sedanji učenci petega razreda). O novem programu so se dogovorili s starši, dobili pa so soglasje tudi od ministrstva za šolstvo. Učitelji, ki bodo sodelovali v novem programu, so že opravili vsa dodatna izobraževanja oziroma jih ob koncih tedna še obiskujejo, tako da se ob prehodu ne nadejajo večjih strokovnih problemov. Učiteljice opravljajo poskusne nastope v sedanji mali šoli.
Na matični šoli so tudi prostorski pogoji za devetletko idealni, medtem ko bodo na podružničnih šolah morali nekoliko improvizirati, saj imajo zgojl klasične učilnice, ki jih bo potrebno in mogoče prilagoditi z ustrezno opremo. Na šoli se nadejajo, da jim bodo občine pomagale pri nabavi opreme; na vsaki šoli bi potrebovali približno tristo tisočakov (kotički v učilnicah).
Na višji stopnji se bodo učenci glede na ankete odločili pri izbirnih predmetih za dodatni tuji jezik, šport, računalništvo in obdelavo lesa.
Na šoli v Destrniku je 232 učencev. Občina Destrnik jim
je omogočila sorazmerno dober nadstandard, saj imajo dodatni tuji jezik od tretjega do osmega razreda, dodatno računalništvo, varstvo in kar pet oblik šole v naravi.
V Trnovski vsi smo se pogovarjali z vodjo podružnične šole Angelco Fras, ki to delo opravlja že preko dvajset let. Na šoli je 78 otrok v peteh oddelkih, imajo tudi en oddelek podaljšanega bivanja. Učenci od šestega do os-
mega razreda obiskujejo šolo že dve leti na Destrniku. V bodoče načrtujejo, da bi v Trnovski vasi imeli šetletno šolo (dve triadi), resnično pa jih pestijo prostorski problemi pri prehodu na devet-letko. Glede gradnje nove šole so sedaj na šestintridesetem mestu v Sloveniji in računajo, da se bo gradnja pričela čez dve leti. V načrtu je tudi telovadnica, saj sedaj telovadijo v domu krajanov.
Štiri učiteljice so se vključile v izobraževanje za devetleno šolo. Tudi v Trnovski vasi je občina poskrbela za dober nadstandard, ki je enak kot na matični šoli. V petem razredu imajo kompletni predmetni pouk.
V podružnični šoli Vitomarci je že devet let vodja šole Karl
Vurcer, ki je sicer tudi župan sosednje občine Trnovska vas. Povedal je, da šolo Vitomarci obiskuje 72 učencev in da se jih bo v prvi razred devetletke vpisalo devetnajst, medtem ko bo iz letošnje male šole v normalni prvi razred prišlo devet učencev. Prostorski problemi v Vitomarcih so podobni kot v Trnovski vasi, predvidevajo pa, da se bo pričela novogradnja šole v naslednjem letu. Upajo pa, da bodo z dodatno šolsko opremo primerno pripravljeni za devetletko.
Učenci od šestega do osmega razreda sedaj obiskujejo šolo Mladika na Ptuju, kako bo v bodoče, pa bosta odločala občina Sv. Andraž in ministrstvo za šolstvo.
Franc Lačen
PTUJ / 7. festival mlade ustvarjalnosti
Umetniško ustvarjanje mladih
Letos bo potekal festival mlade ustvarjalnosti na Ptuju nekoliko drugače kot doslej, saj bodo prvič potekale delavnice prej kot sam festival.
Delavnice bodo pričele delati že 12. maja. Mladi udeleženci se bodo lahko udeležili štirih delavnic. Foto delavnico bo vodil mojster fotografije Stojan Kerbler, video delavnico Mišo Potočnik, pedagog na šolskem centru na Ptuju, literarno pisatelj in urednik Beletrine Mitja Gander iz Ljubljane ter odrski gib Maja Delak, koreografinja iz Ljubljane. Sodelovalo bo približno štirideset mladih ustvarjalcev, ki se tudi sicer aktivno ukvarjajo s področji, za katere so se prijavili, delo na festivalu oziroma v delavnicah pa je nadgradnja njihove ustvarjalnosti.
Sam festival bo 25. in 26. maja na Ptuju na različnih prireditvenih prostorih: steklarski delavnici, v gledališču, kolnkišti in na ptujskih trgih. Ce bo slabo vreme, bo potrebno zunanje prireditve preseliti pač v pokrite prostore.
Poleg produkcij posameznih delavnic je organizator k sodelovanju povabil Plesno izbo iz Maribora, Maja Delak bo imela predpremiero plesnega projekta 6agon v produkciji En-knapa, Ve-lenjčani bodo predstavili gledališko delo Kajetana Copa iz Velenja Clovek je človeku najboljši prijatelj (v angleščini), sodeloval bo tudi Teater Gromki iz Ljubljane,
predstavili se bodo tudi mladi ptujski glasbeniki, in sicer duet saksofona in flavte v izvedbi Nine Rogina in Mojce Sok, jazzovski trio iz Ptuja ter trio flavt. Zvečer bo v soboto igral ansambel Kopije iz Cirkovc (rock'n'roll).
Organizator festivala je Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj, sodelujejo pa Gledališče Ptuj, Zveza kulturnih društev Ptuj in Klub ptujskih študentov.
Projekt sta finančno podprla Mestna občina Ptuj in Javni sklad za kulturne dejavnosti Slovenije.
Novost letošnjega festivala je tudi v tem, da se udeleženci delavnic le-teh lahko udeležijo brezplačno.
... PA BREZ ZAMERE
Tito ůber alles
KDO PRAVI, DA SE RAJA NE DA KUPITI?
če bi vas kdo vprašal, kaj je tisto, kar poganja naš svet, kaj bi mu odgovorili? Kaj je tisto, zaradi česar politiki govorijo, kar govorijo, svetovna trgovinska organizacija počne, kar pač počne, zaradi česar nas multinacionalke filajo s tem, s čimer nas pač filajo, se forsira globalizacija, nova ekonomija in podobno? Ja, točno, edino in zgolj denar, na žalost. če le malo pozorneje poslušate svetovne veljake (tako politične kot tudi ostale) in znate brati med vrsticami ter razbrati pravi smisel njihovih govorov, vam je to dejstvo kristalno jasno.
Pravijo, da živimo v potrošniški družbi. Kaj pravzaprav to pomeni? Nič drugega kot to, da lahko v sedanjem svetu vsaka stvar postane potrošniška dobrina, vsaka stvar lahko postane predmet ponudbe, odvisno pač od povpraševanja. Ves svet je pravzaprav ena sama velika štacuna.Vsipa vemo, da si brez keša v štacuni oplel, da si luzer, nula, nič, da si pravzaprav zgolj nepomemben statist, če ne celo nezaželen. Vse skupaj je zgolj trgovina in trgovanje. Od najpreprostejših pa do zapletenej-ših in spornejših stvari. Hočeš plutonij za atomsko bombo? Ni problema, šefe, samo nekaj mili-jončkov dolarjev navrzi. Rezervno ledvico? Stari, ni problema. No problem. Hočeš svoj otok? Svojo ulico? Sedež v parlamentu? Partnerja? Morda svoj genetski duplikat? Ja, za pravšnjo vsoto lahko na tem svetu dobiš karkoli. Za nekaj dolarjev lahko postaneš celo ponosni lastnik čisto prave zvezde. Ha, igre brez meja, ne?
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so zastavonoše novega svetovnega reda kdo drug kot naši dragi amigosi Američani. Ampak vsi vemo, da za jenkije dovolj ni nikoli zadosti. Višje, hitreje, močneje, ne? Kar lahko prevedemo v: drago, dražje, najdražje. Kje pravzaprav je meja? Nič lažjega, meja je tam, kjer zmanjka denarja. Kar seveda narekuje naslednjo logiko: če je meja tam, kjer se konča denar, denarja pa imam več kot preveč, potem meje praktično ni. Kupim lahko vse, sem lahko, kdor hočem, grem lahko, kamor hočem.
Kaj pa se zgodi, ko lahko dobiš vse, kar si na tem svetu poželiš? Kaj pa potem, ko si bil že povsod, videl že vse na planetu, kar si si želel? Z drugimi besedami, kaj storiti takrat, ko ti Zemlja postane pretesna, ko ti Zemlja ni več dovolj, ne zadostuje? Natanko to se je vprašal tudi Dennis Tito, jenki kakopak, ki pa ni nič v sorodu z našim bivšim Titejem, če ste slučajno pomislili. Tudi mehikanos baje ni. Dennis Tito je 60-letni jenkij-ski multimilijonar, lastnik družbe za svetovanje, ki je pet let presedel tudi v službi pri Nasi, v svoji denarnici pa premore kakšnih sto milijonov dolarjev. Tito je imel (ima) vse, videl je vse, vendar ni bil zadovoljen. Hotel se je dvigniti k zvezdam. Seveda, tudi večina ljudi si to v takem ali drugačnem pomenu želi, vendar se Tito ni hotel ubadati s kakšno duhovno kontemplacijo, ne, pot k zvezdam si je predstavljal na svoj, kakopak denarni način. Hej, si je rekel, imam denar, ogromno denarja, praktično valjam se po njem, sem prav nesramno bogat - zakaj pa se ne
bi namesto zgolj z mislimi in očmi kar s celim telesom odpravil tja gor, med zvezde? Money is not a problem! Denar sploh ni p-roblem! Leteti med zvezde je postala njegova življenjska obsesija.
In je telefoniral svojemu biv{e-mu delodajalcu Nasi. Hej, a bi me vi vzeli zraven gor? Med zvezde? Tako, malo pogledat naš planetek od zgoraj, se malo razgledat naokoli, pa plavat v breztežnosti, malce pofotkat vse skupaj? Saj plačam, ni problema. Eee, ne hvala, so rekli možje pri Nasi, denarja imamo dovolj, pa tudi drugače nimamo nikakršnega namena postati redna bus linija v vesolje za petičneže. Sori, ne gre. No way!
Okej, je rekel Tito, če niste za akcijo vi, bo pa kdo drug. In je svoj denar pod nos pomolil Rusom, ki se dvajsetih milijonov dolarjev, kolikor jim je ponudil Dennis za povratno vozovnico do zvezd in nazaj, niti najmanj niso branili. Vprašali so samo, ali hoče potovati v prvem ali drugem razredu.
V	prvem, seveda, hočem biti zraven pri vsem, je dahnil Tito. Okej, njet probljem, te bomo vzeli, celo na Mednarodno vesoljsko postajo te bomo zašlepali, so rekli Rusi. Kajpak pa so s tem, kako priročno za njih, seveda v istem hipu močno prizadeli ameriški ponos. In hudo razkačili Naso. Ki je takoj začela tečnariti, da bo zahtevala odškodnino, saj bo Tito na postaji zgolj v napoto in bodo morali tudi ameriški astronavti skrbeti za njegovo varnost, pa kako to ni sprejemljivo, pa da bo ziher nekaj poškodoval in podobno. Titu niso dovolili niti priprav v svojem centru. Skratka, bili so frapirani. (Pravilno so ugotovili, da bo vsaj delu svetovne javnosti zadeva izpadla na način, češ, jenkiji niso mogli svojega spraviti gor, Rusi pa so jim ga lahko.) No, Rusi so na vse to rekli le he, he, malo po-testirali pripravljenost Tita in ga poslali gor. Ironično, na plovilu s starim imenom Sojuz, ki jenkije spomni na hladno vojno. Auč! Dennisu pa je itak bilo vseeno.
V	žepu je imel povratno karto do svojih sanj. Karto za dvajset milijonov dolarjev.
V nedeljo se je njegov izlet, med katerim je imel tudi šest dni polnega penziona na Mednarodni vesoljski postaji, končal s pristankom v kazahstanski stepi. S polno kamerami in novinarji okoli kapsule, seveda. Ko so ga potegnil ven in zaradi izčrpanosti posadili na invalidski voziček, je vse zanimala pravzaprav zgolj ena stvar: Dennis, kako je kaj bilo tam zgoraj? Kakšni so občutki?... In Dennis je bil deliričen: Yes!!! Yes!!! In ko se je malo umiril: It was paradise!!! To je bil raj! Raj! Ja, Dennis je doživel svojo katarzo, svoj triumf, uh, svojo samoizpolnitev! Prišel je iz raja: I just came back from paradise!!! Bravo zate, Dennis, bil si v raju in si se odločil, da prideš nazaj k nam! In ja, počuti se najbolje v življenju. Vse to za borih dvajset milijonov dolarjev. Heh, vidite, očitno se tudi raj že da kupiti.
Hej, Dennis, povej nam, kako je v raju? Kako zgleda raj? Ne gre z besedami? No, saj si ga pofotkal, pa nam boš pokazal slike.
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / simpozij drava 2001
Maiehovski odnos do prijazne reke
V organizaciji Rotary kluba Ptuj je minuli petek in soboto potekal na Ptuju drugi mednarodni simpozij Drava 2001, na katerem je sodelovalo več kot 20 udeležencev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Po uvodnem nagovoru predsednika RC Ptuj Lojzeta Arka je udeležence pozdravil guverner distrikta 1910 Gunter Ertier, slavnostni nagovor pa je imel minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač, ki je simpozij tudi odprl.
Drava je bila že v davni preteklosti pomembna prometna pot in je povezovala številna obdravska mesta, ljudem je nudila preživetje in možnosti za razvoj. Tudi danes je njena vloga v okolju pomembna, zato so ji na simpoziju namenili dva dneva. Predsednik Rotary kluba Ptuj dr. Lojze Arko je pojasnil, da gre za nadaljevanje lanskega simpozija, ki ga je o Dravi organiziral Rotary Club Spital iz sosednje Avstrije, osnovni namen letošnjega simpozija pa je podrobneje osvetliti pomen Drave v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vse letošnje strokovne razprave o tem so zajeli v posebnem zborniku Drava 2001. In da ne bi strokovno srečanje izzvenelo v spoznanju, da živimo v brezobzirni
tekmovalni družbi, v kateri štejejo le uspehi, so poleg strokovnega ptujskemu simpoziju dodali tudi humanitarni pomen, saj bodo ostanek od vseh prispevkov namenili humanitarnemu društvu Sožitje.
O izrednem pomenu Drave nekoč in danes je govoril tudi guverner distrikta RC 1910 Gunter Ertier, ki je ptujskim ro-tarijancem čestital, saj so za simpozij izbrali izredno pomembno temo, ki povezuje življenjske interese petih držav. Hkrati je izrazil zadovoljstvo nad ugotovitvijo, da je zadnje čase skrb za čistejše reke in vode vendarle resnejša in za okolje obetav-nejša. To daje upanje, da bomo Dravi vrnili pomen, ki ga je imela nekoč in ki ga zagotovo
Guverner Gunter Ertier (levo) je predsedniku Rotary Kluba Ptuj dr. Lojzetu Arku izročil prehodno stekleno skulpturo, v kateri je voda Drave
Slovesnosti ob pričetku simpozija so se poleg rotarijancev udeležili tudi ugledni gostje iz štirih držav. Foto : M. Ozmec
zasluži tudi danes in jutri. Dr. Lojzetu Arku je izročil prehodno umetniško skulpturo iz stekla, ki je napolnjela z vodo iz Drave in bo v bodoče simbolično potovala v vse tiste kraje, kjer bodo razpravljali o reki Dravi.
Tudi slavnostni govornik in pokrovitelj simpozija minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač je ptujskim rotarijcem čestital, ker so z njegovo vsebino zadeli duh časa. Če samo pomislimo, da smo še nedolgo tega asfaltirali brežine Ptujskega jezera, potem se v hipu zavemo, da je danes sonaravni pristop k takim posegom življenjska nuja. Duh časa je ujet tudi zaradi tega, ker je Drava velika in pomembna mednarodna reka, ki povezuje življenje ljudi v petih državah ob njej. In čeprav je v Sloveniji le 16 odstotkov površin porečja Drave, nas usoda te reke skrbi enako kot vse druge. O reki Dravi je bil leta 1954 sprejet sporazum med Avstrijo in tedanjo Jugoslavijo, letos pa bo že 10. jubilejno zasedanje avstrijsko-slovenske komisije za
VICAVA / SPUST PO STARI STRUGI DRAVE
Privlaina stara struga Drave
V soboto, 5. maja, je v organizaciji mestnih četrti Center in Panorama ter športnih društev Center in Panorama potekal prvi turistično-rekreativni spust po Dravi od Loke do Vičave. Pričeli so ga ob 10. uri v Loki, ob 14. uri pa so opravili še svečani krst treh novih raftov, ki sta jih kupili mestni četrti Center in Panorama. S šampanjcem jih je krstila Erika Šafranko, članica sveta mestne četrti Center.
Na spust so organizatorji povabili vse, ki imajo svoja plovila, kot so kajak, kanu, ranca ali raft. Vabilu se je odzvalo 40 udeležencev, ki so staro strugo Drave prevozili na 21 plovilih. Med udeleženci sta bila tudi častni občan mestne občine Ptuj Jože Gregorc in župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, sodelovala pa sta tudi raftarja iz Madžarske. Pred spustom so jih pozdravili predsednik sveta mestne četrti Center Boris Krajnc, predsednik športnega društva Panorama Avgust Lah, župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, nekaj koristnih nasvetov pred spustom pa jim je posredoval tajnik ŠD Center Peter Gaspari. Drugega spusta se bo zagotovo udeležil tudi župan občine Starše; do takrat bo namreč občina kupila plovilo.
Vzdušnje in doživetje stare struge Drave je bilo nepozabno. Večina bo plovbo ponovila ob
spustu, ki ga bodo organizirali ob prazniku mestne občine Ptuj 5. avgustu, so povedali ob vrnitvi. Prijal pa jim je tudi okusni golaž, med potjo pa tudi čolnar-
ska malica s kruhom, lukom in "praunšvajgerjem", ki so jo po-plaknili s špricarjem.
Škoda je, da se spusta po stari strugi niso udeležili tudi udeleženci mednarodnega simpozija Drava 2001, ki so ga prav te dni organizirali ptujski rotarijanci, saj bi lahko tako v živo spoznali reko, o kateri so sicer govorili in razpravljali dva dni.
MG
Dravo. Gre za pomembno dolgoletno sodelovanje dveh sosednjih držav pri varstvu pomembnega vodnega vira. Poleg dogovora o gospodarskem izkoriščanju pa so pomembni tudi dogovori o varstvu okolja ter so-naravnem bivanju s to reko.
Žal je voda Drave vsebolj onesnažena, zato se je minister Kopač zavzel za čimprejšnjo gradnjo komunalnih čistilnih naprav v Mariboru, Dravogradu, Ormožu in še kje. Zelo resen problem pomeni tudi onesnaževanje podtalnice zaradi tretiranja z umetnimi gnojili in
kemijskimi preparati v kmetijstvu. In na to se je slovenska država že odzvala, saj je bila prejšnji teden sprejeta zakonska omejitev o uporabi umetnih gnojil in škropiv na hektar.
To, daje vodni tok Drave v Sloveniji v celoti umetno preobražen s šestimi objekti pretočnih hidroelektrarn, s katerimi pokrivamo četrtino potreb po električni energiji, je sicer zgodba zase, saj sodobni čas in sonaravni pristop tako grobih posegov v vodo in okolje enostavno ne dopušča več. Ena večjih posledic takih posegov v minulem obdobju je Ptujsko jezero, ki je največja sladkovodna površina v Sloveniji, minister Kopač pa ga je primerjal s spečo Trnuljčico. Kaj vse bi lahko dosegli ob sožitju med gospodarskimi in turistično-rekreacijskimi cilji, potrebni so le dobri razvojni programi in več poguma, je menil Kopač.
Udeležence simpozija sta pozdravila tudi Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, ter dr. Ludvik Toplak, rektor mariborske univerze. Za uvod v strokovni del so predstavili film o Dravi, ki ga je posnel ljubitelj narave in ptic, ptujski ornitolog Vekoslav Lašič. Svojstveno za-
nimiv je bil tudi film o mostovih avtorice Tjaše Mrgole Jukič, ki govori o vplivu Drave na prometne poti mesta Ptuja nekoč in danes. Strokovni del simpozija je potekal v dvorani Knjižnice Ivana Potrča, o Dravi pa je v petek in soboto razpravljalo več kot 20 strokovnjakov.
Predsednik Rotary kluba Ptuj dr. Lojze Arko je vsebino in potek dvodnevnega simpozija ugodno ocenil, saj so razpravljavci Dravo osvetlili iz vseh zornih kotov: zgodovinskega, ekološkega in turističnega. Po njegovem je prav reka Drava "krivec" za nastanek mesta Ptuja, ki ima z njo vse pogoje tudi za idealen razvoj turizma. V Rotary klubu so prepričani, da smo se ali pa se še zmeraj do Drave obnašamo mačehovsko. Ocenil je, da bi bila prava škoda, če bi se z zaključkom simpozija ustavile tudi vse aktivnosti v zvezi z Dravo. Rotary klub si bo zato prizadeval zaključke simpozija spraviti v življenje, če pa jim to ne bo uspelo, bodo jasno in glasno izpostavili tiste, ki bi morali zadane naloge izpeljati. Nikomur namreč ni vseeno, kaj se dogaja s Ptujem, biserom slovenskih mest, ki je bil in ostaja tesno povezan z Dravo.
M. Ozmec
Prvi turistično-rekreativni spust po stari strugi Drave se je pričel v Loki. Privabil je tudi častnega občana mestne občine Ptuj Jožeta Gregorca in župana mestne občine Ptuj Miroslava Lucija. Foto: Črtomir Goznik
ORMOŠKE NOVICE
ORMOŽ / prvomajsko praznovanje
Tudi letos na Jeruzalemu
Praznik dela 1. maj Ormožani in okoličani že tradicionalno obeležujejo s pohodi in praznovanjem na Jeruzalemu. Tja se podajo peš ali s kolesi ali pa tudi z avtomobili in avtobusi. Tako je bilo tudi letos.
V lepem vremenu, kar je za ta praznik že prava redkost, saj na
Jeruzalemu na ta dan ponavadi vsaj enkrat u~akajo ploho, se je
med vinogradi v prijetnem okolju nabralo tolik{no {tevilo ljudi kot že dolgo ne. Z živahnimi melodijami jih je pozdravila godba na pihala iz Ormoža, svoje palice pa so zavrtele tudi vrle mažoretke. Obiskovalce je nagovorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Podravje Mira Žlicar. Oglasili pa so se tudi nežni glasovi de-kli{kega pevskega zbora Oka-rina iz Ormoža. Posebna pa{a za o~i so bili "oldtimerji". Veselje nad množi~nim obiskom je izrazil tudi organizator Vinko Brenholc, lastnik gosti{~a Brenholc.
Druženje množice, ki je na prijeten na~in proslavila praznik dela, se je s ansamblom Melodija iz Ormoža ob plesu, petju in vsesplo{nem rajanju nadaljevalo {e pozno v no~. Seveda pa ob tem ni manjkalo niti prvomajsko drevo niti pogumni fantje, ki bi splezali nanj. Venec so sneli, zagotovo pa bo tako tudi prihodnje leto, da bo le minilo brez zapletov in brez dežja.
Mateja Hržič
TOMAŽ PRI ORMOŽU / dan odprtih vrat v
v
osnovni soli
To je prava šola!
V soboto, 5. maja, so učenci in učitelji osnovne šole Tomaž pripravili dan odprtih vrat.
Prvi dve {olski uri sta v {oli potekali po petkovem urniku, star{i pa so si lahko ogledali, kako te~e pouk njihovih otrok. Po kon~anem nekoliko resnej-{em delu so si u~enci privo{~ili malico in nadaljevali delo v delavnicah. Na razredni stopnji je
vsak razred sodeloval v svoji delavnici, poslu{ali so pravljice, izdelovali žabice iz kamenja in risali na steklo. Na predmetni stopnji pa so lahko u~enci zaigrali na orffove instrumente, se poigrali z ra~unalnikom, nau~i-li pa so se lahko tudi, kako si
z ra~unalnikom lahko poenostavijo delo. Porabili so tudi papir in odpadni material in iz njega zgubali veliko lepih izdelkov. Izdelovali so tudi didakti~-ni material, sestavljali uganke iz biologije, {e ena delavnica pa je bila namenjena ra~unalni{tvu, u~ili so se tudi uporabo ra~u-nalnika pri pouku zemljepisa. Manjkale niso niti {portne aktivnosti. Po {oli je tudi zelo lepo di{alo, kajti nekateri so se u~ili kuhanja in pe~enja. Za tiste bolj ustvarjalne je bila delavnica izdelovanja iz gline, lahko pa so tudi spoznavali, kako se je treba pravilno u~iti, se v eni izmed delavnic u~ili angle{kega jezika in ustvarjali radijsko oddajo na {olskem radiu Cvek. Ko so vsi skupaj prisluhnili omenjeni oddaji, so zadovoljni in nasmejani odhajali domov tako star{i kot tudi u~enci. Ce povzamemo besede enega izmed njih: "To je prava {ola!"
Mateja Hržič
SREDISCE OB DRAVI / zbor občanov
Za samostoj-
■ v*	•
no obuno ni bilo iasa
V ormoški občini še vedno potekajo zbori občanov za vsako krajevno skupnost posebej.
V ~etrtek, 3. maja, so se z županom sre~ali krajani Sredi{~a ob Dravi. V So-kolani se je zbralo okoli {tirideset ali petdeset ljudi. Pregledali so zaklju~-ni ra~un ob~ine Ormož in krajevne skupnosti Sredi-{~e ob Dravi v lanskem letu, seznanili pa so se tudi s prora~unom ob~ine za letos in finan~nim na-~rtom krajevne skupnosti. S tem so se ukvarjali toliko ~asa, da jim je na koncu zmanjkalo ~asa za kakr{nakoli vpra{anja, ki so v Sredi{~u ob Dravi trenutno najbolj aktualna. Gre seveda za razmi{ljan-je in odlo~anje o odcepitvi od mati~ne ob~ine ob~ine Ormož in ustanovitvi lastne ob~ine.
Mateja Hržič
ORMOŽ / zlata poroka zakoncev ratek
Po 50 letih zn^va poroiena
V soboto, 21 aprila, sta po petdesetih letih pred matičarja znova stopila Marija in Matija Ratek iz Ormoža.
Ziotopročenco Marija in Matija Ratek. Foto: Hozyan
Matija je rojen 22. februarja 1927. Osnovno {olo je obiskoval na Svetinjah, nato pa je bil mobiliziran v vojsko. Po vrnitvi domov je bil traktorist v zadrugi Vinski vrhovi, ob delu je dokon~al {olo in postal predsednik zadruge. Od leta 1959 je opravljal delo direktorja Kombinata Jeruzalem. Dve leti je bil tudi predsednik ob~i-ne Ormož.
Njegova žena Marija je rojena
15. maja 1928 v Bosanski Gra-di{ki, njen dekli{ki priimek je bil Rado{. Mama je bila Slovenka, doma z Run~a, in tako so se leta 1945 vrnili v Slovenijo. Po poklicu je {ivilja. Zlatoporo~en-ca sta se prvi~ vzela 21. aprila 1951 v Ljutomeru, prav na isti dan pa sta slavila tudi dan zlate poroke. V zakonu so se jima rodili {tirje otroci, zdaj pa jima ~as kraj{ajo tudi že vnuki.
Mateja Hržič
Vsak nov naročnik Tednika do 24.5.2001 in njegov predlagatelj sodelujeta v žrebanju za privlačne nagrade.
1.	nagrada: abonmajska vstopnica (za 12 kopanj)
2.	nagrada: kopanje s kosilom za dve osebi
3.	nagrada: kopanje s kosilom za eno osebo
NAROČILNICA:
Nepreklicno naročam časopis Tednik za obdobje 1 leta od datuma naročila. Naročnino bom poravnal v štirih trimesečnili obrokiln.
X
EIMII3
staierska kronika
NOV NAROČNIK:
Priimek:_
Ime:_
Naslov:_
Pošta:_
Mesto:. DŠ:_
PREDLAGATELJ:
Priimek:_
Ime:_
Naslov:_
Pošta:_
Mesto:_
DŠ:_
Podpis:.
Datum naročila:.
v žrebanju ne sodelujejo obstoječi noročniki in vsi tisti, ki so prekinili naročniško razmerje pred manj kot 90 dnevi. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Tedniku 31.5.2001. Predlagatelj je lahko samo naročnik Tednika.
Naročilnico pošljite na naslov Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, PTUJ 2250.
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / viktorinov večer
V	gosteh p. Branko Cestnik
V	PETEK, 11. MAJA, OB 19.30 V REFEKTORIJU MINORITSKEGA SAMOSTANA
Gost majskega Viktorinovega večera je Hajdinčan pater Branko Cestnik, sedaj škofijski referent za mladino in študentski duhovnik v Mariboru.
Mladostniško aktivno je iskal smisel bivanja, zahteval odgovore na vpra{anja o družbi, se spraševal o Bogu ... Njegovi sogovorniki so bili tudi župnik, menih, kriminalec, politik, budist, kipar ... Poizkusil je skoraj vse: od modrovanja pri Centru marksističnih krožkov in iskanja modrosti v kartuziji Pleterje, obiranja jabolk in servisiranja zamrzovalnih skrinj, fizičnega dela na kmetih in enoličnosti za tekočim trakom v ptujskih tovarnah,
malo več kot leto obiskovanja vojaške gimnazije v Ljubljani in konflikta z domačo policijo, ker je poslušal predavanje teologa in s sabo popeljal še dve članici marksističnega krožka. Mislil je, da je alternativec, če je punker ali rocker, vendar je spoznal, da je tako le del "mašinerije" postmo-dernizma. Samostan v Pleterjah je spoznal kot resnično alternativo, pa ne toliko zaradi stila življenja, ki ga živijo njegovi prebivalci, ampak zaradi tega, ker
usmerja v transcendenco. V vsakem svojem segmentu usmerja človeka k Bogu in to izrazito. Pozneje se je odločil za klaretince, izrazito misijonarski red.
Študiral je v Španiji in Rimu, kjer je leta 1997 na Salezijanski univerzi magistriral iz mladinske pastorale. Iz Rima se je z duhovitimi razmišljanji oglašal tudi v časopisu Tednik. V duhovnika je bil posvečen leta 1995. Španija, kjer je preživel novinciat, ga je navdušila s svojo aktivno vero, predvsem med mladimi, ki za razliko od Slovencev ne modrujejo o realnih problemih, zaprti v
HAJDINA / z 20. seje sveta občine
Sredstva za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva
V tednu po veliki noči pa so se hajdinski svetniki sestali na 20. seji. Sprejeli so spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta, osnutek odloka o gospodarskih javnih službah na obmo~ju ob~ine in osnutek odloka, po katerem bo na območju cele občine veljala enotna vi{ina prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje.
S sprejemom pravilnikov so uredili področje finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva oziroma subvencioniranje obrestnih mer za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva. S sklepom o načinu financiranja političnih strank v občini Hajdina so strankam, ki imajo mandate v občinskem svetu, določili proračunska sredstva v višini 30 tolarjev za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet.
Podobno kot nekatere druge občine pred njo je tudi hajdinska sprejela pravilnik o štipendiranju za nadarjene študente, ki ga bodo pričeli uresničevati v novem proračunskem obdobju. Po pridobitvi visokošolske izobrazbe bodo štipendisti, ki so uve-
ljavili štipendijo za nadarjene, pridobili status kadra, ki je za občino Hajdina posebno pomemben.
S sprejemom zaključnega računa proračuna občine za lansko leto so v bilanci prihodkov in odhodkov prihodki določeni v višini nekaj naj 383 milijonov tolarjev, odhodki pa s 362 milijoni tolarjev, presežek v višini 21 milijonov 830 tisoč so prenesli v leto 2001.
Hajdinski svetniki so v okviru 20. seje sprejeli tudi sklepe, s katerimi je svet občine Hajdina mlekarno v Gerečji vasi brazpla-čno prenesel v upravljanje vaškemu odboru Gerečja vas, s kulturno dvorano v Skorbi upravlja po novem vaški odbor Skor-ba, športni objekt v Slovenji vasi
pa je dobilo v upravljanje športno društvo Slovenja vas.
23. aprila se je v občini Hajdina pričela javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Hajdina, ki bo trajala do 23. maja. Javna razgrnitev poteka v prostorih občine Hajdina in skupne občinske uprave občin na Ptuju, kjer tudi pričakujejo pisne pripombe. V prostorih občine Hajdina si lahko zainteresirani občani spremembe planov ogledajo vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure in v sredo od 8. do 12. ure ter od 14. do 16. ure. Javna obravnava osnutka sprememb in dopolnitev obeh planov bo 17. maja ob 19. uri v kulturni dvorani Hajdina.
MG
svoje skupine, ampak so resnično protagonisti mladinske pastorale. V Rimu je obdan s sošolci z vseh petih kontinentov spoznaval pestro podobo svetovne Cerkve. Posebej poudarja, da Rim kot institucionalno središče Cerkve ne duši utripa, idej in njenega srca, ampak mu dodaja impulz. V Madridu je spoznaval, kako funkcionira župnija, verouk, mladinska pastorala v demokratični družbi. Na Ptuju je bil prvi, ki je v begunskem centru navezal stike z bosanskimi pregnanci; organiziral je poletne delovne tabore, kjer so se mladi iz Španije in Italije v centrih na Ptuju, v Mariboru, Velenju in Veržeju ukvarjali predvsem z bosanskimi otroki in mladostniki. Bili so nepozabni trenutki, otroški nasmehi žareči, prijateljske vezi trdne_ Branko je z napolnjenimi akumulatorji prevzel vlogo, ki jo ima danes v mariborski škofiji. Na Sinaju, kjer danes deluje deset različnih skupnih za različne profile mladih — študentov, vodi oz. je animator skupine Samarijan. Mladi Samarijani aktivno pomagajo brezdomcem, mladim na poti iz droge in duševno prizadetim. Kot član Medškofijskega odbora za mlade sodeluje pri načrtova-
nju nove mladinske pastorale v Sloveniji.
Cestnik je optimističen. Katoliška Cerkev ima pred sabo veliko nalog, ena — zanj zelo pomembna - pa je ta, kako bo znala vključiti laike v oznanjevanje. Od tega bo v veliki meri odvisna prihodnost, posebej je tukaj na preizkušnji tudi slovenska Cerkev.
P. Branku Cestniku je zelo blizu umetnost (poezija in slikarstvo); ustvaril je "rock kantato" Ogenj v kosteh, že 15 krat izvajano na različnih koncih Slovenije, obožuje pa nogomet. (iz intervjuja v listu Sončna pesem, 1999)
Spoštovani, p. Branko Cestnik je vsekakor nenavadna osebnost, polna iskanja in hotenja; zanimiv sogovornik, vpet v sodobna dogajanja predvsem med mladimi.
Glasbeni utrinek bo oblikoval godalni orkester GŠ Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom profesorice Mete Gregl Trop. Solistka na violini bo Daša Savič. Orkester se je pred kratkim zelo uspešno predstavil na reviji godalnih orkestrov glasbenih šol v Velenju.
N.Ć.Š
CERKVENJAK / Z APRILSKE SEJE SVETA
Podprli preoblikovanje LTO Slovenske gorice v zavod
Svetniki občine Cerkvenjak so se konec aprila sestali na 19. seji sveta, tokrat zaradi obnove občinske stavbe izjemoma v prostorih društva upokojencev.
Svetniki so na seji kot zadnji na lenarškem koncu podrli odločitev o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Slovenske gorice oziroma preoblikovanje sedanje Lokalne turistične organizacije Slovenske gorice v zavod. Svet je potrdil tudi odlok o izvajanju dimnikarske dejavnosti, ki ga je bila občina dolžna sprejeti na podlagi zakona o varovanju okolja in zakona o dimnikarski službi. Spre-
jetju odloka bo sedaj sledil izbor koncesionarja. Strinjali so se z 8-odstotno podražitvijo cen pogrebnih storitev, medtem ko cen vzdrževanja pokopališča in mrliške vežice niso potrdili. Tokrat so se tudi seznanili s poročilom varnosti na območju občine in s poročilom o izvedbi spomladanskega popravila cest. Po besedah župana Jožeta Kranerja so bili pri tem to pomlad uspešni.
ak
ORMO@ / OTVORITEV KLUBSKE PISARNE KLUBA TAJNIC
Ormožanke so prve
•••
Klub tajnic Ormoža in okolice je zagotovo eden najaktivnejših v Sloveniji. Ustanovljen je bil 14. novembra 1997, ko se je 20 tajnic zbralo na ustanovni skupščini v Ormožu.
V	klub so vključene tajnice Ormoža, Ljutomera, Križevcev pri Ljutomeru, Razkrižja, Verže-ja, Gornje Radgone in Radencev. V okviru kluba se tajnice izobražujejo in povezujejo, skrbijo pa tudi za družabnost. Članice izmenjujejo svoje izkušnje, pomagajo mlajšim kolegicam pri uvajanju v delo, skrbijo za dopolnilno izobraževanje na področjih, za katere se izkaže, da je to potrebno. Vsako leto sodelujejo v izboru za tajnico leta; v preteklem letu se je njihova članica uvrstila na drugo mesto.
V	ponedeljek, 7. maja, so na Kerenčičevem trgu v Ormožu dočakale otvoritev klubskih prostorov; njihov klub je prvi, ki ima svoje prostore. V okviru otvoritve so pripravile razstavo o delovanju kluba v preteklem obdobju. Zbrane na otvoritvi je najprej pozdravila pesem dekliškega
zbora Okarina iz Ormoža pod vodstvom zborovodkinje Zlatke Puklavec. Spregovorila je predsednica kluba v preteklem obdobju in sedanja podpredsednica Jožica Bokša, ki je povzela opis dela kluba tajnic doslej in se obenem zahvalila vsem, ki so njej ali klubu kakorkoli pomagali, tudi županu Viliju Trofeniku, ki jim je pomagal pri otvoritvi prostorov. Od marca letošnjega leta klubu predseduje Jožica Ozmec.
Ob slovesnosti je tajnice obiskala tudi odgovorna urednica revije Tajnica Mojca Apih Lamo-vec, tajnicam čestitala in dejala, da je vesela, ker toliko in tako dobro delajo in se znajo obenem tudi zabavati. Prostore je nato odprl župan Vili Trofenik. Tajnice je pohvalil in dejal, da je ponosen, da so to prvi klubski prostori in da so prav v Ormožu.
Mateja Hržič
PREJELI SMO
Odgovor na pismo »Špricar revolucija« v Cirkulanah
22. april je dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini haloškega prebivalstva bivše KS Cirkulane kot dan, ko so ljudje dokončno doumeli, da je prišel čas, ko lahko postanejo gospodarji na svojem, da niso drugorazredni ljudje, ki jih mora vedno nekdo drug voditi ter gospodariti z njihovim denarjem na njihovi zemlji. Desetletja smo bili zatirani in ponižani, vendar pa so razvoj, napredek ter osveščenost ljudi pokazali, da smo sposobni odločati o svoji usodi in razvoju svojega kraja. Gospa Ha-ložanka, ki je napisala pismo o farsi ali "špricar" revoluciji", ima pač svoje mnenje, ki ga lahko v demokraciji javno pove brez bojazni, da bi bila tako ali drugače ogrožena. Ogroženega se počuti samo tisti, ki se želi počutiti ogroženega, kajti upamo si trditi, da do danes ni bil nihče ogrožen ter tako ponižan s strani IO, kot je to razvidno iz vašega pisma, gospa Haložanka.
Delo IO se lahko vidi po uspehu Okrogle mize 20.04.2001 ter izidu Krajanov 22.04.2001. Argumenti, ki jih je podal IO, so bili jasni. Želja, da imamo svojo občino, da lahko stvari lažje urejamo na svojem dvorišču. Financiranje občin poteka na osnovi števila prebivalcev, nerazvitosti, državne meje, števila otrok, mlajših od 15
let, števila ljudi, starejših od 65 let, itd. Veliko postavk je, ki prinašajo finančno plat, zato se prav čudimo, da vsega tega ne veste, veste pa, da nekateri člani IO celo krave dojijo ter o firmi HALO tako ironično v oklepaju (se ve), kot da do danes ni bilo nič narejeno z njene strani. Vprašujemo se, ali v Ljubljani na raznih ministrstvih tudi razpravljajo o Vas, gospa Haložanka, kot o firmi HALO (v razmislek - kajti to je merilo uspešnosti).
Dosedanje izjave v časopisih ter javnih občilih blatijo člane lO kot ljudi, ki še do sedaj niso nič naredili ter nič nimajo, vendar se pa da kar precej videti, če želiš.
Vrnimo se na glasovanje, ki je bilo tako sporno. IO bi takoj sprejel tajno glasovanje, če bi se bili z občinsko upravo vnaprej dogovorili. Zbor kot tak ni bil pravilno voden, kajti kolikor se razumemo v vodenje zbora, se mora izvoliti verifikacijska komisija, ki mora prešteti vse udeležence na zboru, da se ugotovi sklepčnost ter se kasneje pri glasovanju ujemata število glasovnic ter prisotnih na zboru. Pomembno je to, da smo se uspeli dogovoriti ter tudi glasovanje izvesti.
Vzdušje, ki je vladalo v dvorani, je pač posledica 302 ljudi, ki so se udeležili zbora, vendar je bilo korektno ter brez izgredov. Govorice o navijaških skupinah, vaških pijancih ter povzpetnikih so neutemeljene. Sprašujemo se, ali smo bili v dvorani res vsi pijanci ter
podkupljeni s "špricarjem", tako kot pišete v pismu gospa Haložan-ka, da se je zgodila "špricar revolucija"!? Takšno pisanje je žalitev za vsakega prisotnega krajana, ki se je udeležil zbora z namenom, da podpre ali pa ne podpre ustanovitev občine Cirkulane. Ožigo-sanje člana IO ter pedagoga, da je s svojim fašističnim obnašanjem spodbujal na linč, je dejanje brez primere. Veste, gospa Haložanka, verjetno vi potrebujete malo več spodobnega pisanja ter malo manj opravljanja, kajti upamo, da je še veliko nepostorjenega pred vašim pragom.
Če se še malo navežemo na vaše razmišljanje, da smo Haložani od boga dano ljudstvo ter kot pravi stari pregovor: Haložani so zato na zemlji, da bog vidi, koliko lahko človek pretrpi oz. prenese. IO ni v tej vlogi, da bi zopet tlačil Ha-ložane v blato nazaj, ampak zato, da bi nam bilo bolje. Vlogo nekoga, ki hoče potlačiti Haložane nazaj v blato, da ne bo videl čez naslednji breg, si jemljete vi, gospa Haložanka, ker s takšnim pisanjem še bolj razvnemate "strasti", kot jih vi imenujete.
Spoštovano uredništvo, dragi bralci, ne nam zameriti, če smo kaj napak napisali, kajti IO ima veliko več drugega, bolj pametnega dela kot pa odgovarjanje na pisma, ki niso podpisana.
Predsednik Iniciativnega odbora za ustanovitev nove občine Cirkulane
Anton Kokot
^^iafOM
KIDRIČEVO / RAZVOJNI FORUM
V občini Kidričevo so svoja razvojna prizadevanja zapisali v integralni razvojni program, ki temelji na sonaravnem in trajno-stnem razvoju. V sodelovanju z znanstvenoraziskovalnim sredi-{čem Bistra iz Ptuja pa so v razvojna prizadevanja vključili tudi razvojni forum, ki ga bodo začeli danes, v ~etrtek, 10. maja, ob 12. uri. (-OM)
MAJSPERK / OB
100-LETNIa [OLE
U~enci osnovne {ole Maj{-perk so ob 100-letnici {ole z mentoricama Barbaro Vedlin in Milenko Butolen v raziskovalni nalogi odkrivali preteklost in sledili spremembam v razvoju svojega hrama u~enosti. Svoja spoznanja bodo star{em, u~itel-jem in gostom predstavili na prireditvi, ki bo danes, v četrtek, 10. maja, ob 19. uri v telovadnici maj{per{ke {ole. (-OM)
KICAR / KLUB BRIGADIRJEV O LETO[NJIH AKTIVNOSTIH
Člani Upravnega odbora kluba brigadirjev Ptuj, ki se bodo sestali v petek, 11. maja, ob 18. uri v gasilskem domu v Kicarju, bodo skupaj z gosti ocenili leto-{nji 5. pohod po poteh upora in prostovoljnega dela ter proslavo 3. praznika brigadirjev občin s ptujskega območja. V osrednji točki pa naj bi se dogovorili o poteku priprav in vsebini praznovanja 55. obletnice slovenske mladinske delovne akcije Pesnica 1946, ki bo jeseni v Dornavi. (-OM)
PTUJ / KAJAKA[I BODO ČISTILI OBREŽJE DRAVE
Iz Kajak kluba Ptuj so sporočili, da bodo napovedano či{čen-je obrežja reke Drave, ki ga 22. aprila niso mogli izvesti zaradi slabega vremena, izvedli prihodnjo soboto, 19. maja. Kot je povedal predsednik kluba Dani Hrga, bodo akcijo izvedli po enakem programu, kot so bili člani obve{čeni, le da bo zbor udeležencev ob 9. uri pred ptujskimi Termami. Vabijo vse ljubitelje čiste narave, da se jim pridružijo! (-OM)
PODRAVJE /
KOORDINACIJA VSEH SINDIKATOV
Na podlagi dogovora, ki izhaja iz dosedanjih medsebojnih srečanj, se bodo pred podpisom dogovora o medsebojnem sodelovanju vseh sindikatov Pod-ravja sestali v sredo, 16. maja, ob 10. uri v veliki sejni sobi Policijske uprave Maribor na prvi neformalni seji koordinacije sindikatov v Podravju. Kot je spročil sklicatelj, predsednik policijskega sindikata Podravja Vlado Ma-rinič, naj bi se dogovorili o potrditvi koordinacije med vsemi sindikati in njenem vodenju, dogovorili naj bi se o glavnih ciljih delovanja te koordinacije in skupnih točkah sodelovanja, dorekli priprave za ustanovitev ekonomsko-socialnega sveta Štajerske, po-komentirali aktualne zakone, ki so ali bodo v kratkem v parlamentarni proceduri, dogovorili pa naj bi se tudi o politični ustanovitvi regije. Na sejo so povabili tudi župana mestne občine Maribor Borisa Soviča. (-OM)
OD TOD IN TAM
04 Há in tam,
ORMOŽ / DANES IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Danes ob 16. uri bo izredna seja ormoškega občinskega sveta, na kateri naj bi imenovali vršilca dolžnosti ormoške knjižnice in izbrali nosilno regionalno agencijo. (Ur)
PTUJ / BRANKO ZUPANIČ V GALERIJI DRAVA
V	galeriji Drava v Vošnjakovi ulici na Ptuju je bilo v ponedeljek odprtje likovne razstave Branka Zupaniča, ljubiteljskega slikarja iz Gorišnice. Tokrat se predstavlja s svojim večletnim opusom perorisb, pastelov, olj ter tremi malimi plastikami.
Branko Zupanič neguje tudi tako imenovano ateljejsko slikarstvo, kjer obravnava resnejše likovne probleme. Zelo zanimiva je slika, ki predstavlja zgodovino borlskega gradu, in slika, ki nas spominja na borlsko slikarsko.kolonijo.
O delu Branka Zupaniča, ki se sicer poklicno ukvarja z oblikovanjem, je govorila Kristina Šamperl Purg, uradno pa je razstavo odprl ptujski župan Miroslav Luci. Svojega občana, slikarja Zupaniča, pa je pozdravil tudi gorišniški župan Slavko Visenjak.
Razstava bo odprta do 26. maja. (Fl)
DESTRNIK /
NAČRTUJEJO ODPRTJE KMEČKE TRŽNICE
V	občini Destrnik razmišljajo o odprtju kmečke tržnice v okviru projekta celostnega razvoja podeželja. Glasilo Občan v zadnji številki objavlja vprašalnik o tržnici, namenjen tako kmetom, ki bi na njej prodajali tržne presežke, kot tudi potencialnim kupcem. Izpolnjene vprašalnike so na občini Destrnik sprejemali do konca prejšnjega tedna. Če bo zanimanja za tovrstno prodajo dovolj, naj bi kmečka tržnica, po pisanju destrniškega Občana, že kmalu pričela poskusno delovati. (ak)
PTUJ / USTANOVILI BODO KLUB DRUŽIN
Društvo prijateljev mladine Ptuj se je odločilo za ustanovitev Kluba družin, ki bo kot sekcija deloval v okviru društva. Združevanje staršev in otrok naj bi bilo prostovoljno, interesno in usmerjeno v dobrobit družine in vseh njenih članov, Klub družin pa naj bi s svojimi aktivnostmi opozarjal predvsem na probleme v okolju. Ustanovni sestanek Kluba družin v okviru DPM Ptuj bo na svetovni dan družine, v torek, 15. maja, ob 18. uri v prostorih društva na Miklošičevi 5 v Ptuju nad Mestno hranilnico. (ak)
PTUJ / 17. PRAZNIK VRTCA
V	refektoriju ptujskega mino-ritskega samostana so včeraj odprli razstavo pod naslovom "Moje mesto", s katero so pričeli letošnje prireditve ob 17. prazniku vrtca. Razstava bo na ogled do 19. maja. 9. maj je tudi praznični dan vrtca. Osrednja prireditev pa bo 18. maja v telovadnici šolskega centra, ko bo vseh deset enot vrtca predstavilo del zgodovine Ptuja pod naslovom Drava se spominja, ki je sestavni del letošnjega vrte-škega projekta Moje mesto, v okviru katerega so tudi naši najmlajši na svoj način spoznavali zgodovino svojega mesta in njegovo dediščino. (MG)
PTUJ / izšel javni razpis za grajsko restavracijo
Odprtje €ez ^^e leti?
V časopisih je v soboto, 5. maja, izšel težko pričakovani javni razpis ptujskega Pokrajinskega muzeja z zbiranjem pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem. V bistvu gre za najem nekdanje ptujske grajske restavracije z vzhodnim stolpom, za okrog 500 m2 prostorov z možnostjo ureditve gostinskega vrta, ki naj bi jih bodoči najemnik uredil za potrebe gostinske dejavnosti visoke kvalitete.
Najugodnejšega ponudnika bodo izbrali glede na oceno programa dejavnosti, rok izvedbe, ta naj bi bil najve~ 24 mesecev po sklenitvi najemne pogodbe, ki je lahko sklenjena za dobo od 30 do 50 let, njegovo referen~nost in tudi oceno projekta uposobitve.
Ponudnik bo stavbo in poslovne prostore obnovil v celoti na svoje stroške, za infrastrukturno sanacijo grajskega hriba oziroma objektov pa bo morala poskrbeti mestna ob~ina Ptuj. Nekaj denarja je za te namene rezerviranih že v letošnjem prora~unu, preostanek pa bodo morali zagotoviti v prora~unu za leto 2002. Vložek ne bo majhen, gre za ve~ kot sto milijonov tolarjev, s katerimi bodo izvedli investicije v kanalizacijo, vodovod, plinsko in elektri~no omrežje.
Kot je v za~etku tedna za Tednik povedal direktor ptujskega Pokrajinskega muzeja Aleš Arih, bodo naredili vse, kar je v njihovi mo~i, da bi najemnika dobili. Pri tem pri~akujejo pomo~ tako ministrstva za kulturo, ki je lastnik teh objektov, kot mestne ob~ine. S ponudbo za najem in obnovo prostorov nekdanje grajske restavracije na Ptuju bodo seznanili vse diplomatske predstavnike v Republiki Sloveniji, poslužili se bodo tudi pisarne programa Phare, javni razpis pa vklju~ili tudi na spletno stran ministrstva za kulturo, je med drugim napovedal Aleš Arih. Trudili se bodo tudi, da bi že letos z
nekaterimi dejavnostmi "oživili" spodnjo grajsko ploš~ad. Tako je ne bodo ve~ ljubosumno ~uvali in zaklepali v zgodnjih ve~ernih urah, s tem bodo omogo~ili pogled na staro mestno jedro in ptujsko jezero v ve~ernih urah ne samo zaljubljencem, temve~ tudi drugim obiskovalcem grajskega hriba, ki ne morejo verjeti, da v
21. stoletju pri taki varnostni tehnologiji ni mogo~e imeti v no~-nih urah odprtih vrat, ki vodijo na spodnjo grajsko ploš~ad. K oživitvi naj bi prispevala tudi za-~asna gostinska dejavnost, ki jo bodo uvedli z za~etkom turisti~-ne sezone, na to mesto pa vabijo tudi kulturne in druge skupine, ki želijo tu nastopiti. Pred vsemi drugimi se je za "oživitev" odlo-~ilo ptujsko gledališ~e, ki bo na tem prostoru izvedlo svojo novo premiero kot prispevek k ptujskim poletnim prireditvam.
Ali najnovejši razpis za najem grajske restavracije prinaša rešitev za to dolgoletno ptujsko
turisti~no sramoto, bo znano v dobrem mesecu. Ob njem bodo prav gotovo potrebne številne aktivnosti, ki bodo bodo~ega najemnika le prepri~ale, da se spla~a vlagati v ta eminentni turisti~ni prostor Ptuja. Škoda je le, da je
toliko let mimo in da se za naložbo niso odlo~ila doma~a ve~ja uspešna podjetja, ki jim naložbenega kapitala ne manjka. Dvesto milijonov tolarjev je investicija, ki bi jo zagotovo zmogli.
MG
Se bodo čez dobri dve leti po skoraj desetih letih končno le odprla polkna restavracije na ptujskem gradu? Foto: Č. Goznik
SVETA TROJICA / zbor krajanov o samostojni občini
Na^vdušenje po samostojnosti pojenja
Svet lirajevne sloipnosti Sveta Tl'ojica je na občino Lenart in tamkajšnji občinski svet že pred časom naslovil predlog za začetek postopka za ustanovitev samostojne občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Krajevni možje so se za samostojno pot odločili na svoji 21. seji konec marca. Samostojna občina je bila tudi osrednja tema nedeljskega zbora krajanov Svete Trojice, ki ga je sklical župan občine Lenart Ivan Vogrin.
Krajani KS Sveta Trojica pa, sode~ po nedeljskem zboru, ustanovitvi samostojne ob~ine niso naklonjeni. Zanjo se jih je na-mre~ od blizu sto prisotnih izreklo le 26, medtem ko jih je 45 temu nasprotovalo. Krajane so v dobri dveh urah dolgi razpravi najbolj zanimale prednosti samostojne ob~ine, saj jih pobudniki doslej še niso predstavili, veliko pa je bilo tudi podtikanj in razprav, ki na zbor niso sodile. Župan ob~ine Lenart Ivan Vogrin se mora sedaj odlo~iti,
ali nadaljevati postopek za ustanovitev samostojne ob~ine ali ne. Kot je bilo slišati, je bilo v zadnjih treh letih v to KS letno v neposredne investicije vloženih v povpre~ju okoli 100 milijonov tolarjev, neko~ zapostavljeno obmo~je v lenarški ob-~ini pa po besedah predsednika sveta KS Franca Rojka še vedno pesti ve~ težav. Med njimi so v ospredju neurejene ceste, pogrešajo pa tudi kanalizacijo s ~istil-no napravo.
Odlo~itev o tem, ali bodo Tro-
Ali bo slovenjegoriški biser kdaj tudi samostojna občina?
ji~ani tudi v tretje odšli na referendum, kjer naj bi se odlo~ali o samostojni ob~ini, je sedaj v rokah župana Ivana Vogrina. Prvi mož Lenarta odcepitvam od ob-~ine, ki naj bi trenutno z 11 tiso~i
prebivalci veljala za "optimalno", ni naklonjen, kajti nove ob~ine zanj pomenijo le dodatno obremenjevanje države tako po kadrovski kot fina~ni plati.
ak
OTVORITEV
LETNIH TERAS
petek, 11. maja, od 17. do 20. ure
in sobota, 12. maja, od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure
DNEVI ASTRONOMIJE
(predstavitev društva ORION, ogled diapozitivov in teleskopov, opazovanje sonca)
sobota, 12. maj, od 11. ure dalje OTVORITEV LETNIH TERAS
(Štajerska pihalna godba, pritrkovalci, Kanta kvartet, veliko zabave za najmlajše: tekmovanje z daljinsko vodenimi avtomobilčki, poslikava obraza s poletnimi motivi, baloni na 1001 način)
OD TOD IN TAM
PTUJ / na obisku minister za okolje janez kopač
Novo ministrstvo s telovitejšo strategijo do okolja
Na pobudo poslanke državnega zbora Lidije Majnik je bil v petek, 4. maja, na obisku v Ptuju minister za okolje in prostor mag. Janez Kopa~. Kmalu po poldnevu je obiskal podjetje Čisto mesto, kjer si je ogledal ptujski Center za ravnanje z odpadki z novo balirnico in stiskalnico ter se pogovarjal o okoljski problematiki. Zatem je v palaci-ju ptujskega gradu nagovoril udeležence mednarodnega simpozija Drava 2001 in ga tudi sve~ano odprl; popoldne se je v knjižnici Ivana Potr~a, kjer je potekal simpozij, pogovarjal z vodstvom Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj, sestal se je z županom ob~ine Žetale, obisk v Ptuju pa je kon~al s pogovorom z vodstvom mestnega odbora stranke LDS v Ptuju.
V podjetju Cisto mesto so ministra Janeza Kopača pričakali župan mestne občine Miroslav Luci in podžupan Milan Cuček, poslanka državnega zbora Lidija Majnik, direktor Čistega mesta Andrej Koter, direktor Komunalnega podjetja Jože Cvetko in direktor podjetja Ekoles Vilko Pešec ter predstojnik skupne občinske uprave Stane Napast. Minister Kopač je bil z nekaterimi okoljskimi problemi na ptujskem območju očitno že seznanjen, zato je že na začetku pogovora zatrdil, da je novo ministrstvo zavzelo do tega novo, komplesnejšo strategijo. Trenutno imajo največ dela z delovno-prostorsko zakonodajo, ki je v medresorskem usklajevanju, sicer pa že snujejo načrte za ureditev nekaterih krajinskih parkov, med drugim za krajinski park Drava, ki je zaradi različnih vzrokov žal na koncu seznama. Ko je govoril o slovenski cestni problematiki, je poudaril, da bi bilo slabo ponavljati napake, ki jih je storila država s cesto Ljubljana - Kranj,
ko se je izognila naseljem. Tudi cestni povezavi s sosednjo Hrvaško se obetajo boljši časi, saj sta se s hrvaškim ministrom o tem že trikrat dokaj uspešno pogovarjala.
Podžupan mestne občine Milan Čuček je ob tem izpostavil prizadevanja Ptujčanov za čim hitrejšo gradnjo hitre ceste od Ormoža do Ptuja, pri čemer sta skupaj z županom Miroslavom Lucijem izrazila željo, da bi o tej cestni povezavi ministrstvo pripravilo poseben sestanek.
Precej pozornosti so v pogovoru posvetili tudi problematiki odlaganja odpadkov v Sloveniji, pri čemer je minister Kopač izpostavil, da bomo zaradi pre-
Minister Janez Kopač je med drugim pohvalil lepoto stavbe in funkcionalnost prostorov nove ptujske gimnazije ter dodal, da so za ta projekt arhitektu Janku Zadravcu dodelili Plečnikovo nagrado.
Minister Janez Kopač med ogledom nove balirnice v podjetju Cisto mesto. Foto: M. Ozmec
polnih deponij sežigalnico sicer potrebovali, vendar bomo poskušali zdržati brez nje čim dlje. Zato je prednostna naloga vseh promoviranje ter doslednejše uvajanje ločenega zbiranja odpadkov, s čimer bomo količine za dejansko odlaganje bistveno zmanjšali ter pridobili nekaj dragocenih recikliranih surovin. Med novostmi na tem področju je taksa za odpadke, ki jo bo država uvedla s 1. julijem. Tisti, ki bodo investirali v ekološke projekte, bodo po preverbi in verifikaciji državnih organov deležni posebnih taksnih odpustkov.
Direktor Ekolesa Vilko Pešec je podaril, da smo na ptujskem
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kdo nas ne mara
Evropska javnost nas je spet uvrstila na začelje med vsemi kandidatkami za vstop v Evropsko unijo, med najmanj priljubljene države. Pravzaprav se ne bi smeli tako čuditi, da nas Evropa ne mara. Saj tudi sami med seboj velikokrat delamo predvsem tako, da bi se čim manj razumeli. Tako je pomemben, a vendarle obroben problem umetnega oplojevanja samskih žensk (ki ga večina naprednih, demokratičnih držav rešuje na način, za kakršnega se je pred kratkim odločila večina v našem parlamentu) prerasel v nov velik spor in spopad med različnimi političnimi opcijami v Sloveniji. Imeli bomo referendum, zanj bomo menda porabili 500 milijonov tolarjev (v trenutku, ko sicer nimamo denarja za reševanje veliko pomembnejših potreb v zdravstvu), ljudje se bodo "na pamet" ali pa politikantsko odločali o izrazito strokovni in intimni temi vsake posameznice, med seboj se bomo spet na veliko obtoževali, prepirali in nekateri bodo mislili, da smo izjemno demokratični. Vsak, ki nas bo v tem početju opazoval iz Evrope, bo upravičeno pomislil, da je z nami nekaj narobe. Ali pa drug primer: tok in poudarki prve proslave desetletnice osamosvojitve (v Bajukovi Novi Sloveniji) že napovedujejo, da bo čas proslavljanja tega pomembnega jubileja očitno predvsem spet čas medsebojnega prepiranja, medsebojnih očitkov in dokazovanj,
kdo je bolj spoštljiv in bolj zaslužen za osamosvojitev, kdo osamosvojitev ceni in kdo jo zaničuje ...
Čeprav si kar naprej prizadevamo, da bi Evropo prepričali, da nismo Balkan, z opisanimi in podobnimi dejanji kar naprej ustvarjamo vtis nekakšne konflikt-nosti in nenormalnosti, lahko bi rekli politične blaznosti, ker je tako značilno ravno za Balkan.
(NE)PRAVI EVROPEJCI
Ne glede na vse naše neumnosti pa seveda tudi ni razlogov in nobene potrebe, da bi kar tako sprejemali vse, kar počne Evropa. Predvsem ni normalno (in demokratično), da si institucije EU permanentno in prevečkrat jemljejo nekakšno pozicijo ocenjevalca in kritika brez priziva. Prepogosto nastaja vtis, da ne gre za enakopraven dialog in to vsekakor ne more imeti nikjer ugodnih posledic na razpoloženje v javnosti. V članicah unije to ustvarja nekakšen vtis vzvišenosti, večpomembnosti,v državah kandidatkah pa občutek drugo-razrednosti in neenakopravnosti. Tako zagotovo ni normalno, da se s problemom premajhne "prepoznavnosti" kandidatk za članstvo v EU ukvarjajo zgolj kandidatke, ne pa tudi celotna Evropska unija. Predvsem EU bi morala biti zainteresirana za ustvarjanje ozračja medsebojnega zaupanja, spoštovanja in so-
odvisnosti, nenehno bi morala - predvsem v lastnem interesu -utrjevati prepričanje, da širitev ni nekakšno nujno zlo ali nekaj, za kar naj bi bile zainteresirane predvsem ali pa zgolj države -kandidatke. Utrjevati bi morala prepričanje, da je zožena EU nujno defektna in v latentni nevarnosti soočanja z različnimi napetostmi in najrazličnejšimi oblikami nestabilnosti v neposredni okolici. Ugodno in skrajno nevarno bi bilo, če bi Evropa po desetletjih ideoloških delitev na Zahod na Vzhod zdaj doživela novo delitev, na nekakšne "po-polneže", "srečneže" in samo-zadovoljneže" v Evropski uniji in tiste "drugorazrednike", "manj vredne Evropejce", ki bi bili obsojeni na vedno novo čakanje pred vrati EU in vedno novo poslušanje zgodb in lekcij o "nepripravljenosti" in "nepriljubljenosti". S tega vidika je prav šokantna izjava slovenskega zunanjega ministra dr. Rupla izpred nekaj dni, "da smo sami bolj zainteresirani za vstop v Unijo, kakor pa se za nas zanimajo v integraciji".
Šele zares združena Evropa, s skupaj dogovorjenimi principi skupnega življenja lahko dolgoročno zagotavlja garancije za resnično mirno in demokratično življenje na tem prostoru.
STRAH PRED NOVIMI
Dnevnik piše, da je najnovejša raziskava javnega mnenja v pet-
območju na področju gospodarjenja z odpadki storili že veliko, da smo korak pred drugimi, saj Čisto mesto že lep čas odpadke zbira ločeno. S tem so količino dejanskih odpadkov, ki jih odlagajo na deponijo, zmanjšali za več kot 50 odstotkov, preostanek reciklirajo, biomaso pa predelujejo v humus in lesne rezance. Ker je 20 osrednjih slovenskih deponij že skoraj do vrha polnih, so Ptujčani ministru Kopaču predstavili predvideno lokacijo za novo odlagališče v Gajkah ter poudarili, da pričakujejo pri realizaciji tega projekta izdatnejšo finančno pomoč države.
Kar se tiče onesnaženosti reke
Drave, je bilo sicer ironično, pa vendar vzpodbudno slišati, da je ta zadnja leta bistveno manj onesnažena - na račun propada mariborske industrije. Dejstvo je namreč, da od Ptuja navzgor do državne meje na Dravi ni nobene čistilne naprave, zato bo ministrstvo temu v prihodnje posvetilo večjo skrb.
Ob koncu pogovora so ministru Kopaču predstavili še promocijski projekt sodelovanja na mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu, ki temelji na urejenosti ter okoljskih projektih. In tudi na račun slednjih je Ptuj dosegel že dve odlični uvrstitvi.
M. Ozmec
najstih državah članicah Evropske unije Eurobarometer pokazala, da se odnos državljanov Evropske unije do širitve ni dosti spremenil. Podpora širitvi je še vedno precej nizka - v povprečju komaj 44-odstotna, medtem ko je bila ob podobni meritvi oktobra lani 45-odstotna. Ta raziskava v še posebej neprijetni luči kaže Slovenijo. Po njenih rezultatih bi lahko sklepali, da velja med državljani petnajsterice za eno izmed najmanj priljubljenih držav - kandidatk. "Namesto na predzadnjem mestu - pred Turčijo, kamor so jo v oktobrski raziskavi uvrstili državljani EU, je Slovenija v tokratnem Eurobaro-metru na 12. mestu širitvene lestvice, pred Bolgarijo, Romunijo in Turčijo. Toda razlika v višini podpore so neznatne: članstvo Slovenije in Bolgarije v EU podpira 35 odstotkov državljanov Unije, članstvo Romunije 33 odstotkov, Turčije pa 30 odstotkov. Nekoliko večje so razlike v številu glasov, ki nasprotujejo včla-njenju teh držav v EU: vključitvi Slovenije nasprotuje 41 odstotkov državljanov Unije, Bolgarije 42 odstotkov, Romunije 40 odstotkov in Turčije 48 odstotkov ..." Sloveniji so daleč najbolj nenaklonjeni Francozi, sledijo pa Belgijci, Luksemburžani, Nemci in Avstrijci. Dnevnik piše, da je paradoksalno, da se Slovenija po mnenju evropske javnosti uvršča ob bok najmanj zaželenim kandidatkam: Bolgariji, Romuniji in Turčiji, ki tudi po mnenju politikov nimajo možnosti za skorajšnje članstvo, medtem ko je Slovenija v pristopnih pogajanjih v zadnjih mesecih precej napredovala in se po objektivnih kriterijih dejansko uvrščala v sam vrh kandidatk, vendar to v očeh javnega mnenja očitno ne šteje.
Ocenjevalci evropske raziskave opozarjajo, da je zanimivo tudi to, da Slovenija med državljani EU uživa le nekoliko več podpore kot druge države z območja nekdanje Jugoslavije, ki jih je kot potencialne kandidatke za EU tudi zajela zadnja raziskava Eurobarometra. Tako sprejem Hrvaške podpira 31 dostotkov državljanov EU, Makedonije 27 odstotkov, ZR Jugoslavije 29 odstotkov, Bosne in Hercegovine 27 odstotkov ...
Vsekakor bi bilo najslabše, če bi zdaj na hitrico iskali preveč poenostavljene recepte za preseganje "evropske nenaklonjenosti" do Slovenije. Evropski minister Igor Bavčar je tako te dni že ponovil star kliše, da bo morala Slovenija storiti še več za promocijo v Evropi. Bati bi se morala tudi preveč poenostavljenih in odbranaških komentarjev in skonstruiranih opravičil za takšno stanje. Problematična je teza Dnevnikove komentatorke, da je Slovenija pri Evropejcih verjetno slabo zapisana predvsem zaradi občutka nekaterih Evropejcev, da je "Slovenija sprožila val nacionalizma na območju nekdanje Jugoslavije, ki je Balkan pahnil v desetletno morijo ..." Prav tako ne gre, da bi se pretirano tolažili s tem, da se Slovenija za naklonjenost državljanov EI poteguje v konkurenci večjih držav z dolgo državno tradicijo, kot so Češka, Poljska, Madžarska. Problem je drugje in je skupen tako rekoč za vse kandidatke za EU: Zakaj je nasploh med "Evropejci" tako majhen odstotek tistih, ki si sploh želijo širitev Unije? Ob tem spoznanju odstotek ali dva več ali manj naklonjenosti za posamezno državo pač ni odločilnega pomena.
Jak Koprive
Ctftii/flfa^
PTUJ / IZREKI IVANA P[AJDA
V	samozaložbi je izšla knjiga Izreki ptujskega avtorja Ivana Pšaj-da, v katerih je zbranih približno 300 izrekov. Pogovor z avtorjem bomo objavili v naslednji številki Tednika. (Fl)
CERKVENJAK/
OBNAVLJAJO OBČINSKO STAVBO
V	Cerkvenjaku nameravajo do občinskega praznika konec junija končati glavnino obnovitvenih del na občinski stavbi. Najprej bodo v pritličje preselili pošto ter s tem pridobili potrebne prostore za delo cerkvenjaške občinske uprave, še pred 25. junijem pa naj bi zgradba dobila tudi novo fasado. Na občinski praznik se pripravljajo tudi v Gostišču pri Antonu. Predvidoma še pred praznikom bodo odprli novo kuhinjo in dodatno jedilnico, medtem ko odprtje sob z 12 ležišči načrtujejo prihodnje leto. (ak)
TRNOVSKA VAS /
ZANIMANJA ZA TEKMOVANJE NAJLEP[IH DOMOV IN KMETIJ NI
Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe občine Trnovska vas, Kmetijska svetovalna služba Ptuj in Aktiv kmečkih žena Trnovska vas so letos prvič razpisali tekmovanje za najlepše urejen dom in kmetijo v občini pod naslovom Urejeno podeželje. Prijave, ki so jih na občino vložile lahko tudi vaške skupnosti s soglasjem lastnika doma ali kmetije, so zbirali do 1. maja. Ker prijav ni bilo, v Trnovski vasi že razmišljajo o podaljšanju roka, o čemer pa naj bi bila dokončna odločitev znana ta teden. V Trnovski vasi želijo s tekmovanjem prispevati k lepši urejenosti domov in kmetij ter ohranjanju kulturne in arhitekturne dediščine krajev. (ak)
LENART / MAJSKE KULTURNE PRIREDITVE
Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Lenart bo v maju pripravila območno srečanje odraslih pevskih zborov občin Benedikt, Lenart in Sveta Ana. Srečanje bo jutri ob 19.30 v lenarškem Domu kulture. 25. maja pa bo Lenart gostitelj medobmočnega srečanja odraslih folklornih skupin iz občin Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. (ak)
ORMOŽ / SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAZIDALNIH NAČRTOV
V	sejni sobi občine Ormož je bila v sredo, 9. maja, ob 15 uri javna razprava o osnutku sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za obrtno cono Ormož, uro in pol kasneje pa je bila še javna razprava o osnutki sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za Lento I. (MH)
OŠ TOMAŽ PRI ORMOŽU / NAUČIMO JIH, PUSTIMO JIM ŽIVETI
Danes, v četrtek, 10. maja, bo v osnovni šoli Tomaž predstava gledališča Pro fortis, z naslovom Naučimo jih in pustimo jim živeti. Predstavo si bodo v dopoldanskih urah ogledali učenci, zvečer pa bo na ogled staršem in drugim obiskovalcem. V predstavi bodo zajete teme o preprečevanju nasilja med vrstniki, o spolnosti in mladostniku, o drogah, alkoholu in aidsu. (MH)
DOPOLNILO K SESTAVKU
Pri objavi sestavka o materinskem prazniku v Prvencih-Strelcih smo ob krajšanju sestavka pozabili omeniti predsednika prosvetnega društva Franca Toplaka, ki je nagovoril matere, imena godcev - vaških frajkinclarjev so Slavko, Franci, Micka, Olga in še en Franc, zapeli pa so še štirje Franci in Jože. (Urednik)
(U
^ rt Í3 <2
li ^
S3 ^ ^
CB .
,n o
i"
-73
« >
^ H S3 ■i: o
M
Si
ÍÍ
S£ ^
^ o o -(3
S3 o
Su
•T3 3
S3 "
(M -73
Ji iî
<U M
O
oo ;>
■<3 o
•T3
j 3
S ■ 'ii
13 ;3
ig>oo



a
o B jJ
eu
H
O O XI
O
a O
■<3 S.^ 2
o
•T3	a
«	«
3	^ ■ ^^
M V,
iy
- H^H
Ç 'ïd
o
O
Jï « p<

ÇJ a 3
o
<3 3 iS
o
í2'Í3 D
<2 «
M
— >(j	:3
^ ^	P
B
■ ^	Í3
•a
o JO	.3
•CO	■<
oj2
S

■3 « ■ a
a >
S3
.n
■ji ^	C«
	>ij JO
	0
	;>
.<3 V,	0 JO
0 <U	r-t
S3
w m
>N CO
w
z
-4
O
-J
w
D
m Q O O
O ^
CO
z <
t—^ -J
s? t—^
Q O
-J t—^
CO
o
iS
CO
S
M
<2 cu

■ ^^ ^
«
es M
^ ÍD , ^
■ - a
		J3	
	> 0	'Š3 (U	CS >
•T3	a	■s3	CS
N >		S	
		0	
■ li	C«		0
'S3	S3 >!J		0 c^
	JO	0	C^
0	0		0
^ CÍ	JD		c^
> m	lu	t-j	c^ m
			
o
M
-iS
JO
.s
o
S .<ú<2
00 ^ N c^
-o
h JS
o a
S
O
a
C
«
C
:Í5
a
u o
A
N


N

o
;
Si
o 3
•T3
m 3
^
;> -O ^
^^ -i
' as
3 M
Td o
dj ^ -g
3
|3 Í3
^ Si

3 ,3
-iS
a o ;» -a
o OJ
^ dj
à §
■ ^
O
N -a
«
bC N
Ji
a O Pá "


>N o
iS . ^
•a
I ^
Ocuiu
Í3
D ;>
3
tS .'-i

a , N
»C« (U
D
■
a -73
N
•T3 .3
«
M
■ ^O ■<3 e^
1	0		0
^2			
			
0	'Í3		
M			0
CÍ			0
N	0		r^
0 0	0 fsi		
0 r^	:3 ;> os		JU
JU			;> ;>
;>	a		
J3 ■ Si			CS
'ću			"13
;>	C«		
S3			
;>			^
JO	c^ c^	CS 3 JO	
	0 c^	sa	os JO
	on	fD	s
. î^	^	a	0
		>0 >	
2


>
. Ju
^ o
iB
t^-^ o
:»o 3 «
S
o «
o
•T3-T3 a
j^ÇU M
D	;3
O	^ "O
JS	C^<2
rt	060
C« C«
C z
C
12 o
A
	(U		..i	0
(U	•T3 3	0)		
^ s^ >ij JO	0) ^ Si	M 3 m	os M	ss M
0	CÍ	^	C« 3	
^	0			'Š3
	JO	■la	>	
JO	t-J		0	
N				JO
	J3	es		m
'Í3 > 0	'ću > 0	a	c^ 0 3	> 0 a
3			JO	•T3
£3 C« 3	M Si		^ 0	«
CTS	;>		(U	
	0)	XJ	■<u	
			3	
m	3	>!J	•T3	
	S3 ^	rt |3	0)	
M ^	CÍ	•T3	(U	rt
0	0	■ -H	!B	
	JO	JU		C
. ^^	•T3 0		« 3	
3 o m
Ëï '<2 cK
o 3
m

o C
5 ^
o
•C
N
o « ^ O ..S ^
e
N O
'13
0)
0.	m		on
i	i		
'(J	'ij		'ij
C	>		
	0		0
			
	D		3
	CQ		m
			
			
'(J			. ^
>	'(J		ÍJ
0	>		la
	0		
0			
CQ	rt		00
			
'(J			■Jà
>			
0	cû		0
	ÇA		
rt	S >N		iu 'is
	^ i		_<s
	'(J	!J	
'(J	C	;>	ÇU
		0 0	Sn
00		m	
o
^ ^ "o
. o 3
/^.^CQ
C
■ ^ ^^
O
m

o
<2 «
3 m
« . .C
o
o
'(jPh ^
.


,	O
O
ÏÎ
>

o o
m

. e
00 v , >N
o <2 ^
=sJšl
•JO	„
Ph
cu „i
N S
^ „ ■ ^ o
C/2
M
oň ^
^ o o 3
M
(J
s
N
od
« n ;>
O
m
fl ^ r^
r^ C/O
o (U
. . m
JT ^
m
o
J3 M >0 «5 o
O :: ■ ^
^ S3 -(A
rt >
■ ^ Ji
00 cK
		
		
0		
		>cS
'š? 0		rt
s		0
(U		
		
'jg		
0		
a		1
		
. (D		
'ĆU		>
■la		0
		
		p
		m
		
rt		Q
N		


o <
HH HH (=<2;
Q >SS 'sa -
3
< "ču
N

i ^ i N
I <3
! S3 ! <
CÍ
Jž O
r <
>0
Ph e^
JO ■
"o
o

m
T3			e JU	> 3	
a	?	a	!=	a	
(Z)	a	0 C	>	S	
		>0		(U	
	0		?	C	
>	C		i"		
?	(U	? N			
	>	N		0	
? C			0		
	Q			>	
0					
e		■?	C«		
C«		C«		>	
	a	>	a	N	
■?		0 :> C«			
? > 0	?			a	
		C			
"13	. ^	(U >	(U >N	?	
C -n	0 cň	a 0	0		
		C«			>
	s ?	><J iB		0 0 0	
v
a ■ ^ ?
' r^ > J3 : S2 -i
' V ;
; sà

S3
C ?
a
C
i^Sls J» iS
C — C
o< >« ^^ Q
o>c^o
.Í3 : ^ ^
■ -IS ■ ^
ii 4)
fH
'jâ
s s

J3
O ■ TS
O o
T3 o-
o o
■ T3
O
) n
N<
C
-O
s
p s
m
N g
C
Cle U
n g
__ ÎD
T ~
o e
o "H
n e
r N<
B i
tr
o
ill a ■—^

M B o
i—as
aaerU
n n B. o
o
s a
bb ^	^ ■
id	B
a, —	ee
n -S'	b
—
0	^ b ^ ~ C
1	p
0	H 2	n
1	n .	c „	e td	k o	2 d	i
—^ ie
1 1—d B
o e
o
^ n H
k i— o a—
Bo n ■
cio ?r
k^n .
e z

B ° n d —i —
o 2 — ÎU
e e
N< S
i. a
n n o
^ a
k" h
n—
B 1 — a
i g a o
b skt
tnB
B-{
^ s
■ p
o
» B
a
2
.O ii
k Se i
—
u ■ aapa
ttllB S-— ,9
a i i
i
e o
ÎU
o d
n—i: B
. g -
2
v s
B	13
e	o
^	a
b
fi>	fti
N	n i d n
n	o 2
1 B
l o i
B
9 ■ p
O
B"
C
e1 n i
B
n Bin ko
~ S
o
~ s
i
» s i
iBo 2ni
a
2 B
B e ^
1 a
e? o
yi< o i Z 1 C e
O) B
a: yi
a e
2n e B di
■ ^ b ——
ii e n ' np _
isS^ n 1 t! k 2 a —
o	t
ST	b.
o	i
p	i
i
ÎÏ2
n . n
° o
SO
B
o
— V ■
N'
a
s —. s
t B
a
TT b
.n i
^ n' p

H i 1 n
» p
yi< fD
a B
^ n
cn io
B . n
n 9
b s S —
i n st
oa h
^ s
N ^
^ nn an 2 9a
B 9- e
n H
is —
e — —— p^.
s b
1 13
n a
5n n
i r k
U)
N
in
o <! O
C d
a
i n n
s
<! <! ÎU o i
: n
a
— SH^. B,
n ■ 1 n n ■ B
k o
oo
o< B
0 p
1
s ,9
C
i — e
s n-p
t i
bk Bi
——■ C
N CCp
aa

ÎU
N	n
B	n .
o	N
M	a H
S
i « 3
N<
O)
w iS 1
Cl- Čir 3 ^ H
rD 2 i 99 t
a
H s
a
—.HH c9B.ne
i
a
S n a
2 B
d T3 <3 ÎU
O —
as ni
O
n -H
M r
a
S p
^ rs et
o 1
H n. BipN
N p— . ^
so
t
a
a
C MD t
B s kB a o
nn
o<
2
(iq < ^ n
— g s
o d Mn
aa
n
B	?r
fi>	o
^	B
——	99
eo	2
S
at
a C—
9
—— —L n
—C p
— n p so
Hi
a "o
dt H
2e
ÎU o' n— e
eB in
s ^
2 1 —
S n kB o o i
N
— k c s
bb b
a- o< ie
n ss H——
S ime
ni
< o
s 1
B 1— d p^. oo
"" o
Ne
pS ——
nas—a9 2
hh. B se
2o p
Ci ps ^
B — — o^— ^
a
ii
n — i^' o
C n
k o
i kM
ta a {< O a
^ n
BB NN
^ N
O 1 e
o2 Bi
M B Hi îa 'T3
a:
i O
i
9
H		s	s	i
ii C«	o< 0	» r (t j	C B' a	e 0
i	a	"Č"	M »	»
H <-t				s n
	ÎU N		k	
— ki	B		0	e
n 1 e	— B 0		v 0	g i
— 2a	M a		i	» d
	k		»»	p
i	o		»	
p? 2ci	0 s 0		0 1 0	1
n '	n		i d	» n
P k <;	C d		g	g B
e	1		(t	
B c e 9	e		s	
	i		» v	» -
» v
K ~ u e
o i -
Oj» »■ » -g
t O s
» 0
1 (t
» it
C/3 ,» o
liS
icg »
?sr»
a- B
B—. n
a s
o—— ■ b
—— ■ a£L
C/:; sB on .p .
a 2
Bp n
■ S° b
^n ■ dst
in B
'-h h O— ' - — iT d
^pr tçT < BjiSS
—fi^n— ■
n 2 S < k
N
0
1	2n ka
OB "
-Bi
0 N< 1	M	e N i	ce 9
	O-	Ti	G
P	n	1	1
	a	a	o
2e	s o	n	S
B			
s i F	— o i	h <-i B	» a B
	Bi	0 1	d »
ki n 1 e i	s 0 2e1i	k n	n a B
—			H
ki	k 0 o		a D i-J
b	cr		e
0	S		C
d	C		
o	d		
	0		
B	2a		9
			k
— a	— a		i
— w
C
a
s
ft s
^ 3
O 3
v 3
s p
CÏQ D
t 8
o
C D .3
CO O
C* O

3
D C
8
D
3 3
n^c^: go " ' >
Z
N Z
N
z
C_
m
D §
O m
0
CO
1
Z
cn ^
m P
" d B 1
n d—.H
He	ni
^ Z
N< B o'
O O B n—d an
e d e
n i1iC
Boi cko
{s2 ik
.ST^-B
2e1	e cr »	i B	n a g
		d	0
	n		<;
d		— a1	C
i	— i		1
p	n< 2	P	B
s	o	0 d 0	ps B
B C	Po 2	cr i h	H a
i	B	B	B 0
p k	9	0 N<	K
e	k	B	e
13	a	0	?r
	i-j	s	0
al	s		9
m			
9	B	N ÎU	ki
kie
Cet— C 1
n p B—:
ti n K
B — d
O N< n
kp H n
O
SPSF I
oi
B 'S
rp Û5 ^
n sS
— S
oo — ' s g
^ H k
C »
p—■ TT
s
oo
o
<3 — s
„9 ' C —
oe9
B o — —
i c —
n9 e p?
a— ie
ÎU
o- B
JU JU
S
n C
n ' B i kH Ck i1i
■k^.Brpi k e2 e 9 i
ta
s
e
iT
e
s
H
dd a
i?
D O
CA
5 D
sli
D
t O
C O
a
C O
D p
S
8
u
<
0
CO
1
5 A
C
10. - 16. maj 2001
RADIO PTUJ
98,2 IN 104,3 FM
Četrtek, 10. maj
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Mostovi
9.00	Risanka
9.10	Pod klobukom
10.00	Zgodbe iz školjke
10.30	Po sledeh vidre, poljudnoznanstvena oddaja
11.20	Podolgem in počez: Kamnik in...
11.50	Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor
12.20	Gospodarski izzivi
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
14.00	Večerni gost: Janez Hacin #
14.55	Zoom #
16.30	Poročila #
16.45	Volkovi, čarovnice in velikani, 9/13
16.55	Arčibald, risanka
17.05	Na liniji, oddaja za mlade
17.45	Prix Circom - nagrajene oddaje: Avtošola, švicarski
dokumentarni film
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Tednik
21.00	Prvi in drugi
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi
22.50	Podoba podobe
23.20	Plenilci, poljudnoznanstvena serija, 6/6
23.50	Prix Circom - nagrajene oddaje, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.30	TV prodaja
9.00	Videospotnice
9.35	Rad imam Lucy, nanizanka
10.00	Angel, varuh moj, nanizanka
10.45	Caroline v velemestu, nanizanka
11.05	Frasier, nanizanka
11.25	TV prodaja
12.00	Vremenska panorama
13.00	Kolesarska dirka po Sloveniji, 2. in 3. etapa:
Radenci - Ptuj in Zreče - Rogla, reportaža
13.30	Svet poroča
14.00	Cvetje v jeseni, slovenski film
15.55	SP v hokeju na ledu skupine A, ~etrtfinale, prenos
18.15	Ljubezen lahko tudi ubija, ameri{ki film
19.40	Videospotnice
20.05	Osamljeni planet: Etiopija
20.50	Nase malo mesto, čb nanizanka, 5/13
21.55	Poseben pogled: John Huston - vojne zgodbe,
ameriški film
23.25	Krvna brata, nemški film
0.55	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.00	Črni biser, ponovitev
11.50	Obala ljubezni, ponovitev
12.40	TV prodaja
13.10	Lepo je biti milijonar, ponovitev
14.05	Diagnoza: Umor, nanizanka
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Obala ljubezni, nadaljevanka
17.20	Črni biser, nadaljevanka
18.15	Moja usoda si ti, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Harlekinove romance: Igra s časom, kanadski film
21.40	Urgenca, nanizanka
22.35	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristična nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Družinski zgled, ponovitev
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Adrenalina
13.45	Mladoporočenci, ponovitev
14.15	TV prodaja
14.45	Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.20	Veličastnih sedem, nanizanka
17.10	Stražar, nanizanka
18.00	Ti in jaz, humoristična nanizanka
18.30	Dharma in Greg, humoristična nanizanka
19.00	Miza za pet, nanizanka
20.00	Košarka, Evroliga: Kinder Bologna : TAU Ceramica,
prenos finala (ali Morilec v mestu, ameriški film)
22.00	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.15	Seinfeld, humoristična nanizanka
23.00	Popolni spomin, nanizanka
0.00	Adrenalina, ponovitev
TROJKA
8.30	Za dobro jutro
9.30	TV prodaja
10.00	Za dobro jutro, ponovitev
11.00	Družinska TV prodaja
11.30	Peti as, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Jukebox, kontaktna oddaja
17.15	Vera in čas
17.45	Avto šou
18.15	Kuharski dvoboj
19.00	Kdor zna, zna, kviz
19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Na sceni 21.00 Kalia nasveti
21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj 23.35 Sijaj 0.35 Jukebox
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša zemlja, serija (44/150). 13.25 V ozadju medijev, dokumentarna serija (3/4). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Program za mlade. 16.00 Etno. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Skrivnost Sagale, serija za mlade (6/14). 17.55 Živeti z ..., izobraževalna oddaja. 19.00 Vprašaj. 19.30 Dnevnik. 20.15 Narodni parki ZDA: Odkriti Canyonlands (5/9). 20.50 Pol ure kulture. 21.25 Željka Ogresta in gosti. 22.25 Vizum. 23.10 Odmevi dneva. 23.30 Stoj pa glej: Trobec z Velebita, dokumentarna oddaja. 0.00 Policija, serija (222/300). 0.25 Reševalna služba VII., serija (10/22). 1.10 "Na zdravje", humoristična serija (30/53). 1.35 Nevidni človek, serija (10/23). 2.30 Željka Ogresta in gosti. 3.30 V ozadju medijev, dokumentarna serija (3/4). 4.20 Hit depo. 6.20 Tudi to je Italija, dokumentarna serija (6/10).
HTV 2
10.15 Vesoljski otok 1, serija (2/26). 11.00 Ob 45-letnici HTV (8/11). 16.05 Naša dežela, serija (44/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 "Na zdravje", humoristična serija (30/53). 19.30 Policija, serija (221/300). 20.10 Reševalna služba VII., serija (10/22). 21.00 Polni krog. 21.15 Tudi to je Italija, dokumentarna serija (6/10). 21.50 Nevidni človek, serija (10/23). 22.40 Filmska noč z Ridleyem Scottom: Thelma in Louise, ameriški film. 0.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
17.25 Karlovac: Odbojka (M) finale pokala Hrvaške, prenos. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Evrogol. 21.10 Glasbena oddaja. 22.00 Šport danes. 22.10 Hit depo. 0.10 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Mona, vampir, otroški program. 7.45 Divji bratje s šarmom, serija. 8.05 Princ z Bel Aira, serija.8.30 Sam svoj mojster, serija. 8.55 Sam svoj mojster, serija. 9.15 Obalna straža, serija. 10.00 Skrivnost mojega uspeha, komedija, 1987. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija (Gedeon Burkhard). 21.10 Alarm za Kobro 11, serija. 21.55 Amadeus, podelitev avstrijske glasbene nagrade. 23.301.15 Mese-čnica, komedija, 1987. 2.55 Roadie, drama, 1979 (Meat Loaf).
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1268). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 SophiežSissijina mala sestra (1), serija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Aktualna ura v parlamentu. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1269). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Grozljivo srečanje ob Amazonki, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nekako L.A., serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Pogledi s strani. 1.25 TV kuhinja. 1.50 Milijonsko kolo. 2.15 Dežela in ljudje. 2.45 Univerzum: Grozljivo srečanje ob Amazonki, dokumentarec. 3.30 Vera, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, zdravniška serija. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 kviz. 20.15 Sommer in Bolten, zdravniška serija, 2001 (Michael Greling). 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdravniška serija. 23.15 Alphateam. 0.15 Noč. 0.35 Hokej na ledu. 0.55 Frasier, serija. 1.25 The Making Of - Novo v filmskih studijih. 1.55 Nakupovanje. 3.00 Franklin, pon.
RTL 2
5.45 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z Bel Aira. 9.00 Veliki brat. 10.35 King of Queens. 11.05 Nesrečna do konca. 11.35 Simpatična hiša. 12.00 Stargate, serija, pon. 13.00 Pokemon. 13.25 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon, serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta, serija. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens, serija, 1999. 19.30 Princz Bel Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Operacija Morski pes: smrt prihaja neslišno, vojna drama, 1991 (Stacy Keach, David Caruso). 23.15 Future Force, virus Apokalipse, akcijski, 1995 (James Brolin). 0.55 Veliki brat. 2.50 Kickbox stroj, akcijski, 1994. 4.30 Orožje zakona, serija.
PRO 7
6.05 Opoldanski magazin. 7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Kdo je tu šef. 8.30 Prijazna družina. 8.55 Velika družina. 9.30 Erotična past, kriminalka, 1995. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Buelvarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Zaljubljeni fantje, romantična komedija, 2001 (Tom Wlaschiha, Christian Nathe). 22.15 TV total. 23.15 Switch. 23.45 Pa me ustreli, serija. 0.05 Inšpektor Fowler. 0.40 Policijska parada. 1.05 TV total. 1.55 Switch. 2.20 Pro7, reportaže: hiša na ključ, pon.
Petek, 11. maj
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Prisluhnimo tišini
9.00	Zverinice iz Rezije, lutkovna nanizanka
9.20	Volkovi, čarovnice in velikani
9.30	Arčibald, risanka
9.45	Otroška oddaja
10.05	Na liniji, oddaja za mlade
10.35	Prix Circom - nagrajene oddaje:
Avtošola, švicarski dokumentarni film
11.30	Slovenski magazin
12.00	Celuloidni blues, nizozemska drama
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.25	Življenje v Pirenejih, poljudnoznanstvena oddaja
14.15	Prvi in drugi
14.35	Osmi dan
15.05	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Sanjska dežela, raziskovalnožpotopisna oddaja
17.10	Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 24/26
17.45	Humanistika
18.20	Dosežki
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Garači, nadaljevanka, 16. del
21.00	Deteljica
21.10	TV Poper, oddaja TV Koper
22.00	Odmevi
22.45	Gledališče Rok - Claudio Cinelli
22.50	Polnočni klub
0.00	Sramota, angleško-francoski film
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.30	TV prodaja
9.00	Videospotnice
9.25	Osamljeni planet: Etiopija
10.10	TV prodaja
10.40	Vremenska panorama
11.15	Vlado Kreslin s prijatelji, posnetek koncerta iz CD
13.05	Benovo poletje, ponovitev filma
14.45	Ta srečni ljudski rod, ponovitev filma
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, 31. epizoda
17.00	Angel, varuh moj, nanizanka, 19/30
17.55	Suproliga v košarki: Final Four, polfinale, prenos
19.45	Kolesarska dirka po Sloveniji, 4. in 5. etapa: Maribor -
Ljubljana in Nova Gorica - Ajdovščina, reportaža
20.25	Suproliga v košarki: Final Four, polfinale, prenos
22.15	Kontesa Dora, nadaljevanka, 4/6
23.10	Fargo, ameriški film
0.45	McCallum, nanizanka, 3/10
1.35	South park, ponovitev
1.55	Videospotnice
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.00	Črni biser, ponovitev
11.50	Obala ljubezni, ponovitev
12.40	TV prodaja
13.10	Lepo je biti milijonar, ponovitev
14.05	Diagnoza: Umor, nanizanka
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Obala ljubezni, nadaljevanka
17.20	Črni biser, nadaljevanka
18.15	Moja usoda si ti, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Špiclji, nanizanka
21.00	Mafija in jaz, ameriški film
22.35	Zlata krila, nanizanka
23.30	Nevarne dirke, nanizanka
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Popolni spomin, ponovitev
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
14.00	Bravo, Maestro
14.15	TV prodaja
14.45	Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.20	Veličastnih sedem, nanizanka
17.10	Stražar, nanizanka
18.00	Ti in jaz, humoristična nanizanka
18.30	Dharma in Greg, humoristična nanizanka
19.00	Miza za pet, nanizanka
20.00	Zelenci vračajo udarec, ameriški film
22.00	Felicity, nanizanka
23.00	Trije, akcijska nanizanka
0.00	Policisti, nanizanka
0.30	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
8.30	Za dobro jutro
9.30	TV prodaja
10.00	Za dobro jutro, ponovitev
11.00	Družinska TVžprodaja
11.30	Motor Show Report
12.00	Ježek Show, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Jukebox, kontaktna oddaja
17.15	Razvoj avtomobilizma
17.45	Novodobna pomenkovanja
18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Avto šou 21.30 Iz domače skrinje 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj 23.35 Popotovanja z Janinom 0.35 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Naša dežela, serija (45/150). 13.20 V ozadju medijev, dokumentarna serija (4/4). 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Televizija o Televiziji. 17.55 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Vprašaj. 19.13 Gogs, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seniorjev, zabavno-glasbena oddaja. 21.10 Live Wire, ameriški film. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 Mrtev in pokopan, ameriški film. 0.35 Truplo mojega sovražnika, francoski film. 2.30 Škoda, ker je prešuštnica, britanski film. 4.05 Policija, serija (223/300). 4.30 Na meji mogočega, serija (26/44). 5.15 Planet Glasba. 5.45 Amerika življenje narave. 6.15 Pravi čas.
HTV 2
9.30 Nevidni človek, serija (10/23). 10.15 Reševalna služba VII., serija (10/22). 11.00 Ob 45-letnici HTV (9/11). 16.05 Naša dežela, serija (45/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (173/210). 19.30 Policija, serija (222/300). 20.10 Zakon in red: Oddelek za žrtve, serija (8/22). 21.00 Polni krog. 21.25 Latinica: Mučenje živali. 23.05 Pravi čas. 0.35 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
17.40 Film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Razkrivamo skrivnosti čarovnikov, dokumentarna serija (1/4). 21.00 Planet Glasba. 21.30 Ekran 2000: Igor Mirkovič: "Ottavio" in "Orbaniči Unplugged". 22.45 Šport danes. 22.55 Na meji mogočega, serija (26/44). 23.40 Čas je za jazz. 0.50 Hrvaški glasbeni program. 1.30 Košarka NBA pregled. 2.00 Košarka NBA liga.
AVSTRIJA 1
6.15 Mona, vampir, risana serija, otroški program. 8.00 Divji bratje s šarmom, serija. 8.25 Princ z Bel Aira, serija. 8.45 Sedma nebesa, serija. 9.30 Obalna straža, serija. 10.10 Vitezi za volanom, serija. 10.55 Formula 1, VN Avstrije, trening, prenos. 12.10 Confetti tivi. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, seija. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Formula 1, VN Avstrije, oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Taxi Orange: finale tedna. 21.45 Policaj iz Tolza: Smrt na turneji, kriminalka, 1996 (Ott-fried Fischer, r: Walter Bannert). 23.20 Brigada morilcev, akcijski, 1989 (Gene Hackman, r: Andrew Davis). 1.00 Napad na Pelham 123, kriminalka, 1974 (Walter Matthau). 2.40 Ducat umazanih, vojni film, 1967.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Sophie - Sissijina mala sestra (2), serija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Iz parlamenta, poslanska vprašanja. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1270). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, krimi serija. 21.20 Spektakli morajo biti, otvoritev Dunajskih slavnostnih tednov 2001, prenos. 22.55 Čas v sliki. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Avstrijska nogometna liga. 0.45 Nekako L.A., serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Pogledi s strani. 1.40 TV kuhinja. 2.05 Komisarka, serija. 2.55 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Voyager, zf. serija, 2000 (Kate Mulgrew). 21.15 Ure resnice, show. 22.15 Nico, akcijski, 1987 (Steven Seagal) 1988. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 Alphateam - Reševalci življenj v OP 1.55 Nakupovanje.
RTL 2
5.45 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z Bel Aira. 9.00 Veliki brat. 10.35 King of Queens. 11.05 Nesrečna do konca. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X-Factor: Nepojmljivi, zf. serija, 1998. 13.00 Pokemon. 13.25 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Lepa obdaritev, komedija, 1989 (Chevy Chase). 22.10 Veliki brat. 23.05 Falling Fire, odštevanje za Apokalipso, znanstveno fantastični, 1996 (Michael Pare). 1.00 Veliki brat. 2.55 Operacija Morski pes, vojna drama, 1991, pon.
PRO 7
6.10 Opoldanski magazin, pon. 7.05 Bulevarski magazin, pon. 8.00 Kdo je tu šef. 8.30 Prijazna družina. 9.00 Velika družina. 9.30 Nazaj iz preteklosti, komedija, 1985. 11.10 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galielo. 19.55 Poročila. 20.15 Krokodil Dunde (2), komedija, 1987 (linda Kozlowski, Paul Hogan). 22.30 Vran, The Crow, fantazijski triler, 1996 (Vincent Perez). 0.05 Človeška bomba, akcijski, 1994. 1.45 Vranb, pon. filma. 3.05 Omama smrti, triler, 1995.
Sobota, 12. maj
SLOVENIJA 1
7.55	TEDENSKI IZBOR
8.00	Odmevi
8.30	Zgodbe iz školjke
9.00	Risanka
9.05	Pod klobukom #
9.55	Kino Kekec: Uspehu naproti, kanadski film
11.30	Lingo, TV igrica #
12.00	Tednik, ponovitev
13.00	Poro~ila #
13.10	Vremenska panorama
13.30	Mostovi, ponovitev
14.30	Pod Piramido, oddaja TV Maribor
15.00	Iz otro{kih ust, francoski film
16.30	Poro~ila #
16.45	Pika Nogavi~ka, risanka, 1/26
17.10	Carski sel, risanka, 1/26
17.35	Risanka
17.45	Na vrtu, oddaja TV Maribor
18.10	Ozare
18.15	Svet ~udes, dokumentarna serija, 8/13
18.40	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30	Dnevnik #
20.00	Ve~er Evrosonga,prenos
0.05	Poro~ila #
0.40	Sopranovi, nadaljevanka, 18. del
1.30	Quillerjev memorandum, angle{ki film
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
9.00	TV prodaja
9.30	VIdeospotnIce
10.05	Jasno In glasno: Vera In okolje, kontaktna oddaja
11.00	TV prodaja
11.30	Vremenska panorama
13.10	Me~ ma{~evanja, francoskI film
14.55	SP v hokeju na ledu skupine A, polfinale, prenos
17.15	[portni film
18.45	Liga prvakinj v rokometu - povratna finalna tekma:
Krim Eta Neutro Roberts : Viborg, prenos
21.00	Austin Powers, ameri{ki film
22.30	Praksa, nanizanka, 31. epizoda
23.15	Kolesarska dirka po Sloveniji, 6. etapa:
Sežana - Vrši~, reportaža
23.35	Sobotna no~
1.35	Videospotnice
POP TV
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev
10.00	Princesa Sissi, risanka
10.30	Navihanka, nanizanka
11.00	Mestni fantje, nanizanka
11.30	[olska košarkarska liga
12.30	Ameriška gimnazija, nanizanka
13.00	Formula 1, prenos treninga
14.00	TV Dober dan, ponovitev
14.50	Popotovanje srca, ameriški film
16.35	Mo~no zdravilo, nanizanka
17.30	Majhni koraki življenja, ameriški film
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.10	Filmski hit: Kremen~kovi, ameriški film
22.50	Julian Po, ameriški film
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Sedem let skomin, ameriški film
10.50	TV prodaja
11.00	Divja zemlja, francosko-avstralska nadaljevanka, 1/6
12.00	Beverly Hills 90210, ponovitev
13.00	Mladoporo~enci, ponovitev
13.30	Stilski izziv
14.00	Košarka, Evroliga: Kinder Bologna : TAU Ceramica,
ponovitev (ali Osem sekund, ameriški film
16.30	Skrita kamera
17.00	Pop'n'Roll, glasbena oddaja
18.15	Beverly Hills 90210, nadaljevanka
19.10	Prijatelji (IV.), 1. del humoristi~ne nanizanke
19.40	Dvakrat v življenju, nanizanka
20.30	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
21.00	Miss Univerzum
22.30	Sobotna kriminalka: Umor v živo, ameriški film
0.10	Policisti, nanizanka
TROJKA
8.30 Jukebox, ponovitev 10.00 TV prodaja 10.30 Top gol, ponovitev 11.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 12.00 Pikolovec 2333, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Info
16.00 Novodobna pomenkovanja, ponovitev 16.30 Vse za zdravje, ponovitev 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Španska nogometna liga, prenos 23.00 Avtodrom
23.30 Raketa pod kozolcem, ponovitev HTV 1
8.05 Poro~ila. 8.10 Leta nevarnega življenja, avstralski film. 10.00 Poro~ila. 10.10 Festival klasi~nih zgodb za vso družino. 10.35 Kronika SLUK. 11.00 Risani film. 11.10 Ljubim svoje mesto. 11.25 Deset Božjih zapovedi. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 V Zagorju bivam rad, glasbena oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poro~ila. 14.10 Oprah Show (278). 14.55 Risani film. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.40 Divja obzorja, pz serija (12/15). 16.10 Zlata dekleta, humoristi~na serija (34/180). 16.35 Zlata dekleta, humoristi~na serija (35/180). 17.05 Turbo Limach Show (19.). 18.35 Nova obla~ila bajk, risani film. 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.20 007 - tedenski pregled. 21.00 Kopenhagen: Izbor Pesmi Evrovizije, prenos. 0.05 Poro~ila. 0.15 Umori v Midsomerju, serija (1/4). 1.55 Blue River, ameriški film. 3.25 Boj na otoku, francoski film. 5.05 Policija, serija (224/300). 5.30 Glamour Cafe. 6.30 Čas je za jazz.
HTV 2
10.05 Potovanja: Kalifornija (17/24). 11.10 Odisej, serija (2/4). 11.55 Glasbena matineja: Operna režija. 13.25 Hišni ljubljen~ki. 14.10 Pesniški potopis: Pulj-Dunaj - viribus unitis, dokumentarna oddaja. 14.45 Briljanteen. 15.30 Pustolovš~ine iz Knjige vrlin,
risana serija (5/26). 15.55 Črno-belo v barvah. 16.50 Ciklus vojnih spektaklov: Most na reki Kwai, ameriški film. 19.30 Policija, serija (223/300). 20.10 Zadnji don I., serija (6/6). 21.10 Glamour Cafe. 22.10 Svet zabave. 22.40 Rock klub: Lenny Kravitz in Rumm Stain. 23.40 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
10.25 Policija, serija. 13.20 Razkrivanje skrivnosti ~arovnikov, dokumentarna serija (1/4). 14.10 Košarka NBA liga, posnetek. 15.55 Nogomet FA Cup: Arsenal - Liverpool, prenos. 17.55 Rokomet EHF (Ž): Podravka - Montex, prenos. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Porin izza scene. 21.05 Two Jakes, ameriški film. 23.20 [port danes. 23.35 Simpsonovi VII., risana serija (5/25). 0.00 "Na zdravje", humoristi~na serija (30/53). 0.25 The Michelle Apartments, kanadski film.
AVSTRIJA 1
6.20 Tolpa bambusovih medvedkov, risana serija, otroški program. 8.45 Formula 1, VN Avstrije, trening, prenos. 11.05 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 12.00 Drew Carey, serija. 12.20 Življenje in jaz, serija. 12.45 Formula 1, VN Avstrije, kvalifikacijski trening, prenos. 14.35 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.20 Sabrina, serija. 15.45 Dawsons Creek - Simpatije, serija. 16.35 Beverly Hills 90210, serija. 17.15 Ekstremno, magazin. 17.45 Formula 1, VN Avstrije, oddaja iz tudia. 18.45 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 [port. 20.15 Taxi Orange - pred popevko Evrovizije. 21.00 Popevka evrovizije 2001, prenos iz Kopenhagena. 0.05 Sladke sanje, triler, 1996 (Amy Yasbeck, r: Jack Bender). 1.30 Brigada morilcev, akcijski film, 1989. 3.10 O3 Austria Top 40. 3.55 Dawsons Creek - Simpatije, serija.
AVSTRIJA 2
6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Ada, komedija, 1961 (Dean Martin). 11.15 Vro~i milijoni, komedija, 1968 (Peter ustinov). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mladoletna, drama, 1957 (Paula Wessely). 14.45 Ramona, komedija, 1961 (Senta Berger). 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: glas islama. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 No~ vseh no~i, komedija, 1994 (Senta Berger, r: Xaver Schwarzenberger). 21.40 Čas v sliki. 21.45 Dr. Schwarz in dr. Martin: Usode, drama, 1996 (Senta Berger, r: Bernd Fischerauer). 23.15 Čas v sliki. 23.20 Vera Cruz, vestern, 1953 (Gary Cooper, r: Robert Aldrich). 0.50 Pogledi s strani._ 0.55 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 1.25 Pogled v deželo. 1.55 Živalski magazin. 2.10 Konflikti, magazin. 2.40 Pekel pred nami, vojni film, 1959.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Kviz, pon. 5.55 Kviz, pon. 7.00 Otroški program. 13.30 Alf. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek - Voyager. 16.00 Baywatch - Obalna straža, serija. 17.00 Res je (Milena Preradovic). 17.30 Poro~ila. 17.45 Košarka. 18.00 Nogomet, nem. liga. 20.15 Oficir in gentleman, melodrama, 1982 (Richard Gere, Louis Gos-sett Jr., r: Taylor Hackford). 22.50 [aljive novice. 23.50 [aljive reklame. 0.20 L.A. Psycho, triler, 1997 (Rob Lowe). 1.55 Hokej na ledu. 2.15 Vesoljska ladja Enterprise. 3.05 Rde~a ~etrt, pon.
RTL
5.50 Otroški program. 11.00 Formula 1 - trening za veliko nagrado Avstrije. 11.55 Nogomet, magazin lige prvakov. 12.45 Formula 1 - kvalifikacije za VN Avstrije. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Felicity. 16.50 Providence, druž. serija, 1999. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Veliki brat - finale. 0.00 South Park. 0.25 7 dni -7 glav. 1.20 Divja sedemdeseta, pon. 1.40 Top of the Pops. 2.25 Beverly Hills, 90210. 3.10 Felicity, pon.
RTL 2
6.25 Novo v kinu. 6.50 Simpati~na gospodinja. 7.15 Ljubezen brez povratka. 8.00 Polna hiša, pon. 8.25 Najlepša leta, pon. 8.55 Najlepša leta, pon. 9.20 Bravo TV, pon. 10.40 Two Moon - V opoju ~ustev, pon. 12.20 Highlander. 13.15 Sliders - Paralelni svet, serija. 14.10 F/X, akcij. serija, 1996. 15.15 Lepo presene~enje, komedija, 1989 (Chevy Chase, Beverly D'Angelo). 17.05 Teksaški mož postave, serija. 18.05 Veliki brat, pon. 18.55 Najbolj neumni kriminalci na svetu. 20.00 Poro~ila. 20.15 Rio Lobo, vestern, 1970 (John Wayne, Jorge Rivero). 22.30 Poison Ivy - Smrtni objem, psih. triler, 1992 (Drew Barrymore, r: Katt Shea Ruben). 0.25 Falling Fire - Odštevanje za apokalipso, triler, 1997. 2.25 Poison Ivy -Smrtni objem, pon. 4.10 Final Scream - Nisi sam, triler, 1988.
PRO 7
6.20 25 centov, melodrama, 1995. 7.35 Otroški program. 11.35 NightMan. 12.25 Kurja koža ž ure strahov. 12.50 Grown Ups. 13.15 Prijazna družina 14.10 Dharma & Greg. 14.40 Prijatelji. 15.05 Simpsonovi. 15.35 Sabrina. 16.00 Charmed - Čarovnice, serija. 17.00 Roswell, serija. 18.00 Vrtnice od bivšega. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX TV. 19.55 Poro~ila. 20.15 Werner, komedija, 1996. 22.10 Knock Off, akcijski, 1998 (Rob Schneider, r: Tsui Hark). 23.55 Pol-no~na vro~ina, akcijski, 1995. 1.30 Beg v Vegas, akcijski, 1993. 3.00 Knock Off, pon. 4.25 Mokra smrt, triler, 1995.
EUROSPORT
8.30 Nori športi, pon. 9.30 Košarka. 10.00 Jahanje. 11.00 Moto-ciklizem. 12.00 Motorsport, pon. 13.30 Kolesarstvo. 14.30 Motor-sport: formula 3000. 16.00 Kolesarstvo. 17.00 Motorsport. 18.30 Tenis: WTA turnir v Berlinu, polfinale. 20.00 Kolesarstvo, pon. 21.00 Motorsport. 22.00 Motorsport: formula 3000. 23.00 [portna poro-~ila. 23.15 Boks, pon. 0.45 Kolesarstvo. 1.45 [portna poro~ila.
DŠF
9.15 World Soccer. 9.45 Ameriški nogomet, pon. 10.15 Baseball Max. 10.45 Hokej na ledu. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Nogomet, pon. 13.15 Potovalni magazin,pon. 14.00 [port po svetu. 14.30 Motorsport. 16.30 Motorsport magazin. 17.30 World Soccer. 17.45 Košarka, NBA. 18.15 Stoke, magazin. 19.00 Ameriški nogomet. 22.00 Formula 1: VN Avstrije, povzetek kvalifikacij. 23.00 Dvoboj, pon. 23.30 Overtime, hokejski magazin. 0.00 Tesni: ATP turnir v Rimu, povzetek polfinala. 2.30 Speed Zone.
3 SAT
7.00 Inside The British Isles, te~aj angleš~ine (13). 7.30 C'est ca, la vie, te~aj francoš~ine (47). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 10.45 Tuja domovina, magazin. 12.00 Obleka naredi ~loveka (2), dokumentarec. 12.15 Pre~no, magazin. 13.00 Na koncertu: Tina Turner - Whats Love Live, posnetek. 13.45 Na koncertu: Simple Minds, posnetek. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Na potovanju, magazin. 15.15 Ženska TV, magazin. 15.45 Otoki med tremi celinami: Kreta, dokumentarec. 16.05 Potepuh iz Teksasa, vestern, 1945 (Gary Cooper). 17.30 Nasveti: mobilno. 18.00 Papagajski kralj s Teneriffe, dokumentarec. 18.30 Živali v navzkrižnem ognju: Med mrhovinarji, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Hladna megla Londona, dokumentarec. 19.50 Zapiski iz tujine. 20.00 Dnevnik. 20.15 Richard ll., gledališka igra, 2001. 23.00 Bulevar Bio, talkshow. 0.00 Pogledi s strani, revija. 0.25 [portni studio. 1.40 Country Night, videospoti. 4.50 Hladna megla londona, dokumentarec.
Nedelja, 13. maj
SLOVENIJA 1
8.00	Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavi~ka;
Mikin Makin ~rkopis: Pravljica o ~rki S
9.55	Med valovi, oddaja TV Koper
10.25	Pomagajmo si, oddaja TV Koper
10.55	Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 4/9 #
11.25	Ozare, ponovitev
11.30	Obzorja duha #
12.00	Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
13.00	Poro~ila #
13.10	Evrosong 2001
14.35	Gara~i, nadaljevanka
15.30	Parada plesa
16.00	Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor
16.30	Poro~ila #
16.50	Alpski ve~er 2001, 1. del
17.40	Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope
18.10	Podolgem in po~ez: Polhov Gradec in...
18.40	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes
19.05	Zrcalo tedna
19.30	Dnevnik #
20.00	Zoom
21.35	Intervju #
22.30	Poro~ila #
22.55	Zgodbe o knjigah
23.05	Brez reza
0.05	Slovenski baletni ve~er ob stoletnici rojstva
skladatelja Blaža Arni~a: Ples ~arovnic in zapeljivec
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.45	TV prodaja
9.15	Videospotnice
9.50	Naše malo mesto, nanizanka
10.55	Policija na naši strani
11.25	Folk Area, mednarodni folklorni festival Tirana 2000
12.00	TV prodaja
12.30	Stopniš~e, ameriški film
14.10	DP v plesih, reportaža
14.20	Košarka NBA action
14.55	Evrogol
15.55	Konjeništvo, SP v dresurnem jahanju, prenos
16.55	DP v vaterpolu, tretja tekma finala kon~nice:
Triglav Živila : Olimpija, prenos
17.55	Suproliga v košarki, Final Four - finale, prenos
20.05	Najve~ji procesi vseh ~asov, dokumentarna serija, 3/3
20.50	Cik cak
21.25	Homo turisticus
22.00	Kon~nica
23.15	SP v hokeju na ledu skupine A: finale, posnetek
1.15	Videospotnice
POP TV
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji
10.00	Princesa Sissi, risanka
10.30	Navihanka, zadnji del nanizanke
11.00	Mestni fantje, nanizanka
11.30	[olska košarkarska liga, ponovitev
12.30	Ameriška gimnazija, nanizanka
13.00	Brata, humoristi~na nanizanka
13.30	Formula 1: Zeltweg, prenos dirke za VN Avstrije
16.00	Sam z dojen~kom, humoristi~na nanizanka
16.30	Mo~no zdravilo, nanizanka
17.30	Med življenjem in smrtjo, nemški film
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.10	Tat za vedno, nanizanka
22.10	[portna scena
22.55	Mati no~i, ameriški film
0.50	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.10	Moški imajo raje plavolaske, ameriški film
10.50	TV prodaja
11.00	Divja zemlja, nadaljevanka, 2/6
12.00	Merlose Place, ponovitev
13.00	Komedija zmešnjav, ponovitev
13.30	Pop'n'Roll, ponovitev
14.45	Rock v Riu, posnetek koncerta, 4/7
16.45	Divjina, dokumentarna oddaja, 3/5
17.30	Adijo, pamet, nanizanka
18.15	Merlose Place, nadaljevanka
19.10	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
19.40	Roswell, nanizanka
20.30	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
21.00	Mesec norih komedij: Tajni agent 000, ameriški film
22.30	Pri š~urku, ameriški film
0.00	Adrenalina
TROJKA
9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Kalia nasveti, ponovitev 11.30 Raketa pod kozolcem, ponovitev 12.30 Politi~na konferenca, ponovitev 13.00 Vera in ~as, ponovitev 13.30 Sijaj, ponovitev 14.30 Čestitke iz doma~e skrinje 16.00 Ježek Show, ponovitev 17.00 Avto šou
17.30 Peti as, nagradna ugankarska igra 19.00 [tiri ta~ke 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X
20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Pikolovec 2333, ponovitev 23.30 Na sceni
HTV 1
7.55 Poro~ila. 8.00 Najmo~nejši ~lovek na svetu, ameriški film.
9.30 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.00 Pleme, serija za mlade (21/26). 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poro~ila. 15.15 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec: Reševanje J.J., pz serija (22/36). 16.50 Inšpektor Rex 2., serija (13/15). 17.45 Replacing Dad, ameriški film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Starci, TV drama. 21.20 Za srce i dušu, glasbena oddaja. 22.15 Umor pregrozni II., humoristi~na serija (5/12). 22.50 Poro~ila. 23.00 Podeželska intima, glasbeno-dokumentarna serija (4/6). 23.30 V nedeljo ob dveh. 0.30 Policija, serija (225/300). 0.55 Dokumentarni film. 1.50 Inšpektor Rex 2., serija (13/15). 2.35 Dokum. film. 3.25 Ulzana's Raid, ameriški film. 5.05 Raziskovalec: Reševanje J.J., pz serija (22/36). 6.00 Hit HTV, glasbena oddaja.
HTV 2
9.20 007 - tedenski pregled. 10.10 Vabilo, oddaja o kulturi. 10.45 AGAPE verski kontaktni program. 12.00 Bleiburg: Spominska maša
za bleiburške žrtve in žrtve križevega pota, prenos. 14.05 Neznani film noir: Confidential Agent, ameriški film. 16.00 Ksena - bojevniška princesa, serija (11/24). 16.45 Risani film. 17.05 Opera Box. 17.35 Držite lopova, zabavna oddaja. 18.35 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.20 Iz zakladnice hrvaških muzejev: Skrinja sv. [imuna v Zadru. 19.30 Policija, serija (224/300). 20.10 Izbor Miss Universe sveta, posnetek. 22.20 Ulzana's Raid, ameriški film. 0.05 Cafe Cinema. 0.45 Filmi režiserja Akija Kaurismakija: Zlo~in in kazen, finski film. 2.15 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
8.40 Naša dežela, serija. 12.55 Nogomet magazin Lige prvakov. 13.50 Formula 1 za Veliko nagrado Avstrije, prenos. 16.00 Nedeljski šport. Košarka - NBA pregled. 17.50 Pariz: Košarka finale Suprolige (Final Four), prenos. 20.15 Hrvaška nogometna liga: Dinamo - Hajduk, posnetek. 21.55 Hrvaška nogometna liga. 23.05 [port danes. 23.15 Italijanska nogometna liga, posnetek. 1.00 Košarka NBA liga, posnetek.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 8.40 Confetti tivi, otroški program. 9.15 Formula 1, VN Avstrije, ogrevanje, prenos. 10.30 Avtomobilisti~ni magazin. 11.00 [port. 11.30 Formula 1, VN Avstrije, spremljevalni program, prenos. 13.00 Formula 1, VN Avstrije, prenos dirke. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Sturm : GAK, prenos. 18.30 [port v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 [port. 20.15 Dale~ od o~i, kriminalka, 1998 (George Clooney, r: Steven Soderbergh). 22.15 Columbo: Neskon~ni spanec, kriminalka, 1975 (Peter Falk). 23.30 Kraj dejanja: Dobri prijatelji, kriminalka. 1.00 Dale~ od o~i, kriminalka, 1998. 2.55 Vesolje 2063, uvodni film k seriji (Kristen Cloke).
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 9.30 Katoliška maša, prenos z Dunaja. 10.15 Spremeniti življenje, dokumentarec. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Znamenja ~asaž-zgodovina pisave, dokumentarec. 11.50 Pogledi s strani. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poro~ila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Univerzum: Vojna spolov (2), dokumentarec. 14.45 Ljubezen, poletje in glasba, komedija, 1956 (Rudolf Walter). 16.15 Slovenija - obisk pri prijateljih, dokumentarec. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Superkon-cert po željah, glasbeni show, prenos iz Oberstdorfa. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Peonski pavi-lijon in njegove posledice, dokumentarec. 0.10 ne škodi, drama, 1997 (Meryl Streep). 1.40 Kulturni tednik. 2.10 Pogledi s strani. 2.20 Dober dan, Koroška. 2.50 Dobar dan, Hrvati.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.40 Kavik, pustolovski, 1980. 8.10 Weck Up, jutranji magazin. 9.10 [aljive novice. 10.10 Alf, pon. 10.40 Bugs Bunny pon. 11.05 Koenig. 12.05 Wolkensteinovi. 13.05 V.I.P - Telesni stražarji. 14.05 MacGyver. 15.05 Zlata krila, akcij. serija, 1998. 16.00 J.A.G., akcij. serija, 2000. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju. 18.00 V bliskavici, bulev. magazin. 18.30 Poro~ila. 19.00 [teje samo ljubezen. 20.15 Wambo, drama, 2001 (Jurgen Terrach, r: Jo Baier). 22.25 Hapejeve pol ure, kom. serija. 22.55 Planetopia. 23.40 News & Stories. 0.35 Hokej na ledu. 0.55 Na Reeperbahnu ob pol enih, drama, 1969. 2.55 Pensacola, pon. 3.45 Farscape, pon.
RTL
5.30 Otroški program. 9.15 Formula 1: VN Avstrije, ogrevanje. 10.15 Veliki brat, pon. 13.00 Formula 1: dirka za VN Avstrije. 16.45 Veliki brat - družina in prijatelji. 17.45 Exclusiv, vikend. 18.45 Poro-~ila. 19.10 Klic v sili, magazin. 20.15 Out of Sight - Dale~ od o~i, kriminalka, 1998 (George Clooney, Jennifer Lopez, r: Steven Soderbergh). 22.40 Spiegel TV, magazin. 23.25 Junaki vsakdana: nebeška poroka. 0.10 South Park, pon. 0.40 Prime Time, kulturni magazin. 1.00 Veliki brat - družina in prijatelji, pon. 1.55 Out of Sight - Dale~ od o~i, pon. kriminalke. 4.05 Barbel Schafer.
RTL 2
6.05 Vodne podgane. 6.45 Flipper - nove pustolovš~ine. 8.20 Countdown X - Alarm v vesolju. 9.10 Na za~etku je bila ljubezen, ljub. komedija, 1995. 10.50 Lo~itev z ovirami, komedija, 1992. 12.50 Čarobna ženska, ljub. komedija, 1990. 14.30 Velike stvari. 15.35 Bravo TV, mlad. magazin. 17.00 Halo (Frank Elstner). 18.00 X-Factor - Peta dimenzija, zf. serija, 19.00 TVTV, kom. show (Guido Cantz). 20.00 Poro~ila. 20.15 Veliko hrupa za ni~, komedija, 1993 (Kenneth Branagh, Denzel Washington). 22.25 Najbolj neumni kriminalci na svetu, magazin. 23.30 Redakcija special: sanje o velikem denarju. 0.35 Electric Blue. 1.35 Rio Lobo, pon. vesterna. 3.50 Two Moon - V opoju ~ustev, pon. eroti~ne drame, 1994.
PRO 7
5.45 Roswell, pon. 6.30 Cosby & Kids. 6.55 Otroški program. 10.40 CinemaxX TV. 11.25 Na jug. 12.15 Viper. 13.10 Largo Winch - Nevarna dediš~ina. 14.05 Kelly na begu, mlad. pustolovski, 1999. 15.40 Ve~ denarja, akcij. komedija, 1992 (Damon Wayans, Marlon Wayans). 17.10 Men at work - Smetarja, krim. komedija, 1990 (Charlie Sheen). 19.00 Čudežni svet, znan. magazin. 19.55 Poro-~ila. 20.15 O~ka v krilu, komedija, 1993 (Robin Williams, r: Chris Columbus). 22.35 Focus TV, magazin. 23.40 Mean Guns - Zapor brez milosti, akcijski, 1997 (Christopher Lambert). 1.40 Polno~na vro~ica, pon. 3.15 Nevarna dediš~ina, pon. 4.10 Viper, pon.
EUROSPORT
8.30 Motociklizem. 10.30 Motorsport - formula 3000. 11.45 Motorsport. 14.00 Motokros. 15.00 Motorsport, pon. 15.30 Motorsport. 18.00 Kolesarstvo. 19.00 Tenis - WTA turnir v Berlinu, finale. 20.15 Motociklizem SP v Monzi. 21.15 [portna poro~ila. 21.30 Motorsport - Nascar. 23.00 [portna poro~ila. 23.15 WATTS. 23.45 Motorsport. 1.00 [portna poro~ila.
dSf
8.30 Potovalni magazin pon. 9.15 World Soccer. 9.30 Nogomet, nem. liga. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogometni magazin. 13.45 Potovalni magazin. 14.30 Košarka. 17.00 Nezadržni. 17.30 Nogomet. 19.15 Formula 1 -VN Avstrije, povzetek. 20.15 Motorsport. 22.15 Tenis - ATP turnir v Rimu. 23.30 Overtime, hokejski magazin. 0.00 Košarka, NBA: Play off. 2.30 Speed Zone.
3 SAT
10.00 Književnost v preddverju, magazin. 11.00 Pustolovš~ina glas, dokum. 12.30 Terra X: Lov na skrinjo zaveze, dokum13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci kot nacija, dokum. 14.00 Berlinska sre~anja, pogovor. 14.45 Materinska sre~a pri 45-tih, dokum. 15.30 Junaki iz Eisenheima (4), dokum. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: [estdeseta leta na Zahodu, dokum. 17.20 100 let odštevanje: 1965-Beatmania, dokum. 17.30 Nasveti doma~ega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled. 19.00 Danes. 19.10 Ruge, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Sfinga - skrivnosti zgodovine: Piratsko zlato za Anglijo, dokum. 21.00 Zakladi sveta: Maritime Greenwich (Velika Britanija) - srce pomorstva. 21.15 Ljubezen in trpljenje - ženske neke sicilijanske družine, dokum. 22.45 Mamma mia! - materinstvo skozi ~as, dokum. 23.30 Fitz, krimi serija, 1993 (Robbie Coltraine). 0.45 Moj sin Johnny, drama, 1991 (Michele Lee). 2.15 Halo Avstrija. 2.50 Berlinska sre~anja, pogovor. 3.35 Nasveti doma~ega zdravnika.
Ponedeljek, 14. maj
SLOVENIJA 1
8.00	Utrip #
8.20	Zrcalo tedna #
8.40	Pod Piramido, oddaja TV Maribor
9.10	Sanjska dežela, ponovitev
9.35	Zares divje živali, dokumentarna nanizanka
10.00	Naočnik in Očalnik ž Polonca, nanizanka, 6/10
10.35	Humanistika
11.10	Dosežki
11.30	Na vrtu, oddaja TV Maribor
11.55	Svet čudes, dokumentarna serija
12.20	Parada plesa
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.25	Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
14.15	Polnočni klub
15.25	Podoba podobe
16.00	Dober dan, Koroška
16.30	Poročila #
16.45	Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki S
16.50	Telebajski, 26. oddaja
17.15	Radovedni Taček: Figa
17.40	Volja najde pot
18.30	Žrebanje 3x3 plus 6
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Julija, nanizanka, 5/13
21.00	Dosje - dota naprodaj
22.00	Odmevi
22.50	Stebri slovenskega gledališča: Štefka Drolc
23.45	Volja najde pot, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.30	TV prodaja
9.00	Videospotnice
9.35	Rad imam Lucy, nanizanka
10.00	Angel, varuh moj, nanizanka
10.45	Kontesa Dora, nadaljevanka
11.35	TV prodaja
12.10	Vremenska panorama
13.30	Cik cak
14.00	Sobotna no~
16.00	Policija na na{i strani
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, 32. epizoda
17.00	Angel, varuh moj, nanizanka, 20/30
18.00	Tele M, oddaja TV Maribor
18.30	[tafeta mladosti
19.30	Videospotnice
20.05	Skrivnosti vojne, dokumentarna serija, 13/13
21.00	Studio City
22.00	Mo{ka liga, nadaljevanka, 3. del
22.30	Metropolis
23.00	Brane Ron~el izza odra
0.25	Strastna prijatelja, angle{ki čbžfllm
1.50	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.00	Črni biser, ponovitev
11.50	Obala ljubezni, ponovitev
12.40	TV prodaja
13.10	Športna scena, ponovitev
14.05	Diagnoza: Umor, nanizanka
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Obala ljubezni, nadaljevanka
17.20	Črni biser, nadaljevanka
18.15	Moja usoda si ti, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, nanizanka
20.55	Sedma nebesa, nanizanka
21.50	Možje v belem, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristična nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Roswell, ponovitev
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Zmenkarije, ponovitev
14.15	TV prodaja
14.45	Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.20	Veličastnih sedem, nanizanka
17.10	Stražar, nanizanka
18.00	Ti in jaz, humoristična nanizanka
18.30	Dharma in Greg, humoristična nanizanka
19.00	Miza za pet, nanizanka
20.00	Helikopterska enota, nanizanka
20.55	Filmske uspe{nice: Umri pokon~no, ameri{ki film
23.10	Dosjeji X, nanizanka
0.00	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
8.30 Za dobro jutro 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Španska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 Kalia nasveti, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Top Gol
20.45 Naj N - nogometni studio 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (46/150). 13.25 Sila morja, dokumentarna serija (1/5). 14.20 Poročila. 14.25 Izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 Skupaj v vojni - skupaj v miru, oddaja o branilcih. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra.
17.30 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (11/30). 17.55 Spomin na domovinsko vojno: Somborska skupina (1/2). 19.00 Vprašaj. 19.13 Muha, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Seme upanja, dokumentarna serija (6/6). 20.50 Slačilnica. 21.50 TV intervju - misli 21. stoletja. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Evromagazin. 23.45 Policija, serija (226/300). 0.10 Zahodno krilo II., serija (10/22). 0.55 Petica, evropski nogomet. 2.05 Seme upanja, dokumentarna serija (6/6). 2.35 Slačilnica. 3.35 Vesoljski otok 1, serija (3/26). 4.20 Noro zaljubljen, ameriški film. 5.50 Mojstrovine svetovnih muzejev. 6.00 Mesečina.
HTV 2
9.30 Zakon in red: Oddelek za žrtve, serija (8/22). 10.15 Zadnji don I., serija (6/6). 11.00 Ob 45-letnici HTV (10/11). 16.05 Naša dežela, serija (46/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.00 Panorama. 18.45 19.00 Mati in sin, humoristična serija (32/42). 19.30 Policija, serija (225/300). 20.10 Zahodno krilo II., serija (10/22). 21.00 Polni krog. 21.20 Filmi Johna Cassavetesa: @ena pod vplivom, ameri-{ki film. 23.20 Filmska noč s Holly Hunter: Noro zaljubljen, ameriški film. 0.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
13.50 Plodovi zemlje. 14.45 Volitve - maj 2001, soočenja. 17.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.50 Hrvaška nogometna liga. 19.00 Planet Internet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Petica, evropski nogomet. 21.25 Mesečina. 22.10 Šport danes. 22.20 Vesoljski otok 1, serija (3/26). 23.05 Dokumentarni film. 23.50 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.40 Sikra in maharadža, risanka, otroški program. 7.55 Divji bratje s šarmom, serija. 8.15 Princ z Bel Aira, serija. 8.40 Sam svoj mojster, serija. 9.05 Sam svoj mojster, serija. 9.30 Savannah, serija. 10.10 Policaj iz Tolza: Smrt na turneji, kriminalka, 1996. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija (David Hasselhoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange Club. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Taxi Orange. 21.05 Romy in Michele, komedija, 1997 (Mira Sorvino, r: David Mirkin). 22.35 Lov na čarovnice, drama, 1996 (Daniel Day Lewis). 0.30 Nikita, serija. 1.10 Detektiv Anthony Dellaventura, serija. 1.50 Romy in Michele, komedija, 1997. 3.15 Lov na čarovnice, drama, 1996.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1270). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Mladoletna, drama, 1957. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julia - nenavadna ženska, serija. 21.05 tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Zemlja in svoboda, drama, 1995 (Ian Hart). 2.15 Pogledi s strani. 2.20 Kraj srečanja kutura. 3.50 TV kuhinja.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir, krim. serija. 11.00 Franklin ž tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 HeliCops - Helikopterska enota, akcij. serija, 2000. 21.15 Anke, kom. serija. 21.45 Anke. 22.15 Rdeča četrt, serija, 1999. 23.15 Spiegel TV, reportaže: prismuknjeni nemški modelarji. 23.50 24 ur. 0.20 Noč. 0.40 V bliskavici, pon. 1.15 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. 2.05 Nakupovanje. 3.00 HeliCops, pon.
RTL
6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Za rešetkami - ženska kaznilnica, dram. serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin (Birgit Schrowange). 23.30 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Oliver Geissen Show.
RTL 2
5.25 Otroški progam. 7.30 Il buy.. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 srebrna dekleta. 9.00 Veliko hujšanje, show. 10.35 King of Queens. 11.05 Nesrečna do konca. 11.35 Močna družina. 12.00 TVTV, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelžAira. 20.00 Poročila. 20.15 Nor na ljubezen, ljub. komedija, 1997 (Mark Moses, Rebecca Chambers, r: Shawn Levy). 22.15 Poison Ivy 2, erotični triler, 1995 (Alyssa Milano). 0.20 Čarobna ženka, pon. ljub. komedije. 2.05 Poison Ivy 2, pon. erotičnega trilerja. 4.10 Orožje zakona.
PRO 7
6.40 Bulevarski magazin, pon. 7.35 Dharma & Greg, pon. 8.00 Vrtnice od bivšega. 8.55 Pogovor, pon. 9.30 Kelly na begu, pon. pust. filma. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby Show. 12.30 Rose-anne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella.1 5.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - Odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, serija. 21.15 Sedem dni - vrata v čas. 22.15 TV total, kom. show (Stefan Raab). 23.15 Policijska parada. 23.45 Nekoč v L.A.žju, kom. serija. 0.10 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV, pon. 1.25 Cow & Chicken. 2.35 TV total, pon. 3.20 NightMan, pon.
EUROSPORT
8.30 Motorsport, pon. 10.00 Motociklizem, pon. 11.00 Kolesarstvo, pon. 12.00 Tenis: WTA turnir v Berlinu, pon. 13.00 Tenis: WTA turnir v Rimu. 17.30 Motociklizem. 18.30 Eurogoals. 20.00 WATTS. 20.30 Tenis: WTA turnir v Rimu. 22.00 Motociklizem. 23.00 Športna poročila. 23.15 Eurogoals. 0.45 WATTS. 1.15 Športna poročila.
dSF
5.00 Jutranji program. 8.30 Stoke, pon. 9.15 DSF reportaže. 9.45 Nogomet. 12.00 Overtime. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Motorsport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago.1 8.00 Športna poročila. 18.30 InTeam, magazin. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 20.00 LaOla, mednarodni nogomet. 21.30 Nezadržni. 22.00 Športna poročila. 22.15 Tenis: ATP turnir v Hamburgu, povzetek srečanj 1. dne. 0.15 Ameriški nogomet. 2.30 Speed Zone.
Torek, 15. maj
SLOVENIJA 1
8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Radovedni Taček: Figa 9.15 Lahkih nog naokrog 9.55 Oddaja za otroke 10.40 Volja najde pot 11.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 12.00 Julija, nanizanka 13.00 Poročila #
13.15 Življenje v Pirenejih, ponovitev
14.10 Dosje - dota naprodaj
15.00 Stebri slovenskega gledališča: Štefka Drolc
16.00 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor
16.30 Poročila #
16.45 Glasbena šala (šola), 7. oddaja
17.05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka, 5/13
17.40 Eduardo Chillida, angle{ka dokumentarna oddaja
18.40 Risanka
18.55 Olimpijski 123
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik #
20.00 Vrtičkarji II., Nadaljevanka, 11/12 # 20.35 Steklena džungla, dokumentarna serija, 2/6 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi
22.50 Un cadeau la vie, francoska drama 0.20 Eduardo Chillida, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.30	TV prodaja
9.00	Videospotnice
9.35	Rad imam Lucy, nanizanka, 32. epizoda
10.00	Angel, varuh moj, nanizanka
10.45	Skrivnosti vojne, dokumentarna serija
11.35	Največji procesi vseh časov, ponovitev
12.20	TV prodaja
12.55	Vremenska panorama
13.35	Iz otroških ust, ponovitev filma
15.00	Studio City
16.00	Metropolis
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, 33. epizoda
17.00	Angel, varuh moj, nanizanka, 21/30
18.00	Iz dvigala na levo, francoski film
19.30	Videospotnice
20.05	Štajerskih 7, jubilejni koncert, 2. del
21.00	Finbar je izginil, irski film
22.40	Alica, evropski dokumentarni film: Bi zaplesali?
23.05	Svet poroča
23.35	Claire Dolan, ponovitev filma
1.05	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.00	Črni biser, ponovitev
11.50	Obala ljubezni, ponovitev
12.40	TV prodaja
13.10	TV Dober dan, ponovitev
14.05	Diagnoza: Umor, nanizanka
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Obala ljubezni, nadaljevanka
17.20	Črni biser, nadaljevanka
18.15	Moja usoda si ti, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Resnične zgodbe: Hčerine tegobe, ameriški film
21.45	Naša sodnica, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristična nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Helikopterska enota, ponovitev
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
14.00	Bravo, Maestro
14.15	TV prodaja
14.45	Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.20	Veličastnih sedem, nanizanka
17.10	Stražar, nanizanka
18.00	Ti in jaz, humoristična nanizanka
18.30	Dharma in Greg, humoristična nanizanka
19.00	Miza za pet, nanizanka
20.00	Akcija v torek: Karate Kid 3, ameri{ki film
22.00	Tretji kamen od sonca, humoristična nanizanka
22.30	Seinfeld, humoristična nanizanka
23.00	Udarci pravice, nanizanka
0.00	Pop'n'Roll, ponovitev
TROJKA
8.30 Za dobro jutro 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Pikolovec 2333, slovenski lovec na znanje 21.00 Politična konferenca 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (47/150). 13.25 Sila morja, dokumentarna serija (2/5). 14.20 Poročila. 14.25 Izobraževalni spored. 15.05 Program za mlade. 16.00 V Zagorju bivam rad, glasbena oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Fant zre v svet, serija za mlade (120/153). 17.55 Govorimo o zdravju: Plastična kirurgija (3/5). 19.00 Vprašaj. 19.13 Dva v fraku, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Dan televizije, prenos. 22.10 Morje in otoki: Stare slave nakovanske, dokumentarna oddaja. 22.40 Trenutek spoznanja. 23.15 Odmevi dneva. 23.35 Vabilo v gledališče:
M.Krleža: Golgota. 0.55 Policija, serija (227/300). 1.20 Prijatelji VII., humoristična serija (14/24). 1.45 Cosbyjev show VI. (7/26). 2.10 Oddelek za poroke, serija (3/6). 2.55 Še enkrat, ameriški film. 4.45 Amerika - življenje narave. 5.15 Planeti, poljudnoznanstvena serija (6/8). 6.05 Monoplus.
HTV 2
10.15 Zahodno krilo II., serija (10/22). 11.00 Ob 45-letnici HTV (11/11). 16.05 Naša dežela, serija (47/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.00 Panorama. 19.00 Cosbyjev show VI. (7/26). 19.30 Policija, serija (226/300). 20.10 Prijatelji VII., humoristična serija (14/24). 20.35 Planeti, poljudnoznanstvena serija (6/8). 21.30 Polni krog. 21.50 Oddelek za poroke, serija (3/6). 22.40 Filmska noč s Holly Hunter: Še enkrat, ameriški film. 0.30 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
14.45 Volitve - maj 2001., soočenja. 17.00 Panorame turističnih središta Hrvaške. 18.20 Petica, evropski nogomet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Start, športni program. 20.50 Beli pesek, ameriški film. 22.30 Šport danes. 22.40 Slike stvarnosti: Fire, dokumentarna serija (10/12). 23.25 Monoplus. 0.05 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.20 Mona, vampir, risana serija, otroški program. 8.05 Divji bratje s šarmom, serija. 8.25 Princ z Bel Aira, serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.15 Sam svoj mojster, serija. 9.40 Obalna straža, serija. 10.20 Ovčar, vestern, 1958. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija, otroški program. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange Club. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Dolce vita&co., serija (Gundula Rapsch). 21.05 Taxi Orange. 21.55 Sedem dni do sreče, komedija, 1998 (Anja Kruse, r: Ily Huemer). 23.25 Nevarno zaupanje, triler, 1997 (Lisa Welti, r: Geoffrey Edwards). 0.55 Erotični dnevniki. 1.20 Sedem dni do sreče, komedija, 1998. 2.50 Zemlja in svoboda, drama, 1995.
AVSTRIJA 2
6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Ramona, komedija, 1961. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1272). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Južna Amerika: Kondorjeve Kordiljere, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nekako L.A., serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Južna Amerika: Kondorjeve Kordiljere, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. 3.25 Po dolgem in počez, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Otroška zarota, triler, 2001 (Ann-Kathrin Kramer, r: Hans Werner). 22.15 Akti 2001/20, report. magazin (Ulrich Meyer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 Ameriški nogomet. 1.25 V bliskavici, pon. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek - Naslednje stoletje, pon.
RTL
6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Klovn, akcij. serija, 2001. 21.15 Premeteni, psih, krim. serija, 2001. 22.15 Quincy, krim. serija,. 23.15 Policijski zdravnik Dangerfield, krim. serija, 1996. 0.10 Polnočni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal.
RTL 2
5.25 Otroški pogram. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z Bel Aira. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Nesrečna do konca. 11.35 Polna hiša. 12.00 Najbolj neumni kriminalci na svetu, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Prismuknjeni športniki. 21.15 Nori vozniki. 22.15 Exklusiv, reportaže: popivanje do onemoglosti. 23.05 Redakcija, report. magazin. 0.05 Foxy Fantasies. 1.10 Peep. 2.25 Nor na ljubezen, pon. ljub. komedije, 1997. 4.10 Orožje zakona.
PRO 7
5.35 Galileo, pon. 5.55 Opoldanski magazin. 6.50 Bulevarski magazin. 7.45 Kdo je tu šef. 8.15 Prijazna družina. 8.45 Velika družina. 9.20 Smetarja, pon. krim. komedije, 1990. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Urgenca, zdrav. serija, 2000. 21.15 Klinika v središču Berlina, zdrav. serija, 2001. 22.15 TV total. 23.15 Gospodarski magazin. 23.45 Millennium, krim. serija, 1998. 0.40 Dosjeji X, pon. 1.30 Sedem dni - Vrata v čas, pon. 2.20 Urgenca, pon. 3.05 TV total, pon.
EUROSPORT
8.30 Tenis: WTA turnir v Rimu, pon. 9.30 Motociklizem. 11.00 Eurogoals. 12.30 WATTS, pon. 13.00 Tenis: WTA turnir v Rimu. 17.30 WATTS, pon. 18.00 YOZ, magazin. 18.30 Motokros: SP 250 ccm. 19.30 Tenis: WTA turnir v Rimu, pon. 20.340 Tenis: WTA turnir v Rimu, 2. dan. 22.00 Boks. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motorsport. 23.45 Tenis: WTA turnir v Rimu, pon. 1.15 Športna poročila.
dSf
5.00 Jutranji program. 8.30 Lumberjack. 9.00 Motociklizem. 10.00 LaOla, pon. 12.00 Nogomet. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago.1 5.00 Ice Warriors. 15.30 Thundercats, motorsport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poročila. 18.30 Športna borza. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna proočila. 20.00 Formula 1 : VN Avstrije, pon. 21.00 Motodrom. 22.00 Športna poročila. 22.15 Tenis: ATP turnir v Hamburgu, povzetek. 0.15 Košarka: NBA. 2.15 Monster Trucks. 3.00 Nočni show.
Sreda, 16. maj
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Dober dan, Koroška
9.00	Babar, risanka
9.20	Carski sel, risanka
9.45	Glasbena šala (šola)
10.05	Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka
10.30	Lingo, TV igrica #
11.00	Eduardo Chillida, dokumentarna oddaja
12.00	Vrtičkarji II., nadaljevanka #
12.30	Steklena džungla, dokumentarna serija
13.00	Poročila #
13.10	Obzorja duha #
13.40	Uspehu naproti, ponovitev filma
15.15	Aktualno
16.00	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Male sive celice, kviz
17.45	Krugerjev narodni park, nizozemska dokum. oddaja
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Sedmi pečat: Hladnokrvnež, ameriški film
22.00	Odmevi
22.55	Svetovni izzivi
23.25	Dawn Upshaw, intimni sodelavci (portret sopranistke)
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama, NATO 8.30 TV prodaja 9.00 VIdeospotnIce 9.35 Rad imam Lucy, nanizanka 10.00 Angel, varuh moj, nanizanka 10.45 Finbar je izginil, irski film 12.25 TV prodaja 12.55 Vremenska panorama 14.05 Homo turisticus
14.35 Alica, evropski dokumentarni film - Bi zaplesali? 15.00 Štafeta mladosti
15.55 Folk Area, mednarodni folklorni festival Tirana 2000 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 34. epizoda 17.00 Angel, varuh moj, nanizanka, 22/30 18.00 Trio, angleški čb film 19.30 Videospotnice
20.05	Nogomet: pokal UEFA, finale, Liverpool - Alaves, prenos 23.00 Umori, nanizanka, 5/23 23.45 Naročen za umor, ameriški film 1.10 Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.00	Črni biser, ponovitev
11.50	Obala ljubezni, ponovitev
12.40	TV prodaja
13.10	Naša sodnica, ponovitev
14.05	Diagnoza: Umor, nanizanka
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Obala ljubezni, nadaljevanka
17.20	Črni biser, nadaljevanka
18.15	Moja usoda si ti, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	TV kriminalka: Rdeči veter, ameriški film
21.45	Newyorška policija, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristična nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Udarci pravice, ponovitev
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Komedija zmešnjav, ponovitev
14.15	TV prodaja
14.45	Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.20	Veličastnih sedem (II.) 1. del nanizanke
17.10	Stražar, nanizanka
18.00	Ti in jaz, humoristična nanizanka
18.30	Dharma in Greg, humoristična nanizanka
19.00	Miza za pet, nanizanka
20.00	Komedija zmešnjav
20.30	Mladoporočenci
21.00	Spet zaljubljena, nanizanka
22.00	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.30	Seinfeld, humoristična nanizanka
23.00	Družinski zgled, nanizanka
0.00	Dannyjeve zvedze, ponovitev
TROJKA
8.30 Za dobro jutro 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Top gol, ponovitev 12.15 Naj N ž nogometni studio, ponovitev 13.00 Politična konferenca, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Brez ovir z Jano, kontaktna oddaja 21.00 Reporter X
21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (48/150). 13.25 Sila morja, dokum. serija (3/5). 14.20 Poročila. 14.25 Izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 Gorska reševalna služba, dokum. oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Navadna smrklja, serija za mlade (29/52). 17.55 Gaudeamus, oddaja o šolstvu. 19.30 Dnevnik. 20.15 Poslovni klub. 20.50 Globalna vas. 21.35 Kultura prostora. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 O znanosti z razlogom. 0.00 Policija, serija (228/300). 0.25 Odisej, serija (3/4). 1.10 Simpsonovi VII., (6/25). 1.35 Dokumentarni film. 2.25 The Pearl Hotel, švedski TV film. 3.50 TV dnevnik, ameriški film. 6.00 Globalna vas.
HTV 2
9.55 Govorimo o zdravju: Plastična kirurgija (3/5). 10.25 Planeti, poljudnoznanstvena serija (6/8). 11.15 Vabilo v gledališče: M. Krleža: Golgota. 12.35 Oddelek za poroke, serija (3/6). 13.20 Fant zre v svet, serija za mlade (120/153). 13.45 Forum. 15.25 Trenutek spoznanja. 16.05 Naša dežela, serija (48/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.00 Panorama. 19.00 Simpsonovi VII., risana serija (6/25). 19.30 Policija, serija (227/300). 20.10 Odisej, serija (3/4). 21.00 Polni krog. 21.20 Filmi o Martinu Becku: The Pearl Hotel, švedski TV film. 22.50 Filmska noč s Holly Hunter: TV dnevnik, ameriški film. 1.00 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
14.45 Volitve - maj 2001., soočenja. 17.00 Panorame turističnih središta Hrvaške. 17.25 Nezakonito, ameriški film. 18.50 Start, športni program. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.35 Nogometni pokal UEFA: Liverpool - Alaves, prenos finala. 22.40 Šport danes. 22.50 TOP DJ MAG. 23.50 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.10 Mona, vampir, risana serija, nato otroški program. 8.15 Divji bratje s šarmom, serija. 8.40 Princ z Bel Aira, serija. 9.00 Sam svoj mojster, serija. 9.25 Sam svoj mojster, serija. 9.50 Obalna straža, serija. 10.15 Columbo: Neskončni spanec, kriminalka, 1975. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Taxi Orange. 20.35 Nogomet, pokal UEFA, finale, prenos. 23.05 Maščevanje po načrtu, serija. 23.50 Vrnitev Jacka Razparača, triler, 1988 (James Spader). 2.05 Nevarno zaupanje, triler, 1997. 3.35 Vesolje 2063, serija.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Ljubezen, poletje in glasba, komedija, 1956. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1273). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Čeri ljubezni, drama, 1999 (Gerit Kling, r: Diether Kehler). 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro_panorama, magazin. 23.15 Pasje življenje, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Apropos film. 1.00 Nekako L.A., serija. 1.25 Zlata dekleta, serija. 1.50 Na prizorišču, reportaža tedna. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Europanorama, magazin. 3.10 Pasje življenje, dokumentarec.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje, zf. serija. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 20.15 Komisar Rex, krim. serija, 2001. 21.15 Vse razen umora: usodna kapica, pon. 4.40 Vera opoldne, pon.
RTL
6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Smrtna kazen: Nemec za rešetkami, drama, 2001 (Claudia Michelsen, Jan Josef Liefers, r: Michael Wenning). 22.10 Stern TV, bulev. magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Atentat v Oklahoma Citiyju, triler, 1998. 2.15 Oliver Geissen Show. 3.05 Polnočni žurnal, pon.
RTL 2
5.25 Otroški progrma. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z Bel Aira. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Nesrečna do konca. 11.35 Polna hiša, pon. 12.00 Najbolj neumni vozniki na svetu. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate - Zvezdna vrata, zf. serija, 1998. 22.05 Nikita, akcij. serija, 1998. 23.00 Zona somraka. 23.55 Exklusiv, reportaže: z modro lučjo do materinske sreče. 0.45 Seksualni morilec, erotična kriminalka, 1997. 2.30 Noč morilcev, triler, 1994. 4.30 Orožje zakona.
PRO 7
6.35 Bulevarski magazin, pon. 7.35 Kdo je tu šef. 8.05 Prijazna družina. 8.35 Velika družina. 9.05 Skozi pekel Afrike, pustolovski, 1987. 11.10 Matlock. 12.05 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy - Izganjalka vampirjev. 21.15 Angel - Lovec teme. 22.15 TV total, kom. show. 23.10 PRO7, rep-rotaže: Rdeča luč na Reeperbahnu. 23.55 Seksualni poiskus, erotični, 1997. 1.45 Izganjalka vampirjev, pon. 2.35 Angel, pon.
EUROSPORT
8.30 Tenis: WTA turnir v Rimu, pon. 9.30 Motorsport, pon. 10.00 Motokros. 11.00 Nogomet: pokal UEFA. 12.00 Boks, pon. 13.00 Tenis: WTA turnir v Rimu, osmina finala. 17.30 Nogomet: pokal UEFA, pon. 18.30 Automagazin. 19.00 Motorsport. 19.30 Tenis: WTA turnir v Rimu, pon. 20.30 Tenis: WTA turnir v Rimu osmina finala. 22.00 WATTS. 23.00 Športna poročila. 23.15 Golf. 0.15 Tenis: WTA turnir v Rimu, pon. 1.15 Športna poročila.
DŠF
8.30 Borilni športi, pon. 9.30 World Soccer, pon. 10.00 Automagazin. 11.00 Športna borza. 12.00 Normal, pon. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Jet Sprint, motorsport, pon. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poročila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 20.00 rokomet. 22.00 Športna poročila. 22.15 Intervju. 22.45 Tenis: ATP turnir v Hamburgu. 0.15 Normal. 0.45 Thundercats, motorsport.
3 SAT
9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 NDR talkshow. 12.45 Disco, glasba 70. in 80. let. 13.35 ML Mona Lisa, magazin. 14.20 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Sprehod po gradu Oberkapfenberg. 16.10 Pogled v deželo. 16.15 Branden-buržani (3), dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Mednarodni Report, magazin. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Brezmejno, magazin treh dežel. 21.00 Rojen v Jeruzalemu: Palestinec v razdeljenem mestu, dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Izumitelj, drama, 1980 (Bruno Ganz, r: Kurt Gloor). 0.00 Pogledi s strani. 0.05 Deset pred deseto. 0.30 Nano, magazin. 1.00 Čas za kulturo. 1.40 Brezmejno, magazin treh dežel. 2.25 Zvezdne ure filozofije. 3.25 Književnost v preddverju, magazin.
@,8dto-tedn!k.sî
radlo, ki je na vasi frekvenci
104,3 FM 98,2 FM
http://www.radio-tednik.si
10. - 16. maj 2001
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 10. maja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOFp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.35 HIT Styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Svta Trojica. 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
PETEK, 11. maja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
SOBOTA, 12. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠAL-
CEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
NEDELJA, 13. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HORO-SKOPP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
PONEDELJEK, 14. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
TOREK, 15. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
SREDA, 16. maja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST: Župan občine Sveti Andraž Franci Krepša. 20.00 ŠKRJAN-ČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!
KVIZ PIRAMIDA
NA RADIU PTUJ
9á,2 in 104.3 mhz
VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO
pripravlja m vodi: vladimir kajzovar
^ Mercator
TÏL.: 02 / 77122 61
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
močm

Predlogi za maj:
13. Ans. Ivana Puglja
-	Fantje muzikantje 12. Fantje treh dolin
-	Vsak po svoje 11. Štajerski objem
-	Ob košnji 10. Ana. Mesečniki
-	Hej, ustavi konje 9. Ans. Vigred
-	Hiti počasi 8. IVIladi prijatelji
-Veseii poštarji 7. Ans. Bratov Poljanšek
-	Povej, zakaj ? 6. Kranjski muzikanti
-	Primi me za rame 5. Štajerskih 7
-Naših 15 iet 4. Štirje Kovači
-	Žgance mi skuhaj 3. Ans. Sicer
-	iVIoj dragi fant
2. Ans. Janeza Goršiča
-	L« pridi k nam v goste 1. IVIladi Dolenjci
-	Brez otroških oči
mičmHs^'
K
Predlogi za maj:
1.	Miran Tetičkovič
-	Poijubi me nocoj
2.	Dolores
-	Kje dobri ste ijudje
3.	Karmen Kodrič
-	iVIi prihaja
4.	MI2
-	Pojdi z menoj v toplice
5.	Drago Jošar
-	Ranjena duša
6.	Gianni Rijavec
-	Ranjeno srce
7.	Stane Vidmar
-	Roža pomladna
Poskočnih 13
I Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasujem za;
Glasovnice poSljite
na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.
p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado Založbe Mandarina prejme: Marija Vaupotič, Stanošina 13/a, 2286 Podlehnik

CN
>oO
o
o o
CN

o
u
è)
OĆ <
LO LO
oo
ci oo
LO
oo oo
Jž
s
CS
s
z,
>
UJ >
Jž > Is
i? ^ -22
J u
C« "O
u „o C o
> Cig «
■< ■< M J.Í (D .!=
C

I
o -íí
i? 13
> Jž
ÍÍ5 S
C
13


00	(U «3	
00 00		!3
00	a	
id	u M o	3
CJ		O
pa		
S
> LU
U >
ać <
N
ul
oo
Š
co<
s
O ^
co F
Z
n
M
E
M
N< G
A
z s
0
txi
1
M
§
I
I t—^
P
<
Š
co<
P
0
D
1
H M K
e	m	g	j
e	d	a	
	o	i	
B		o	o
B	j	BB	k
s o p	v		o
	i k	S	d r
o r		a	e
C	d ÎU		e P
§	p	i	a
B< i p B<		e sz N	N e d
a		l	n »
o
e i
s i
eerr
o I-Í
s? e
o oo^l
a i
C j C
jC . d
e k a
o Si a0
ko
° j: d 1
§ °
y s , B
o
z a
o S
C B
NASVETI
Kuharski nasveti [parglji ali beluši
Beluši so še danes kulinarična posebnost. Vrhunec njihove priprave je od februarja do junija in ravno zaradi sezonske omejenosti sodijo med najbolj cenjene zelenjavne jedi. Najokusnej{i so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele do zelene in vijoličaste. Pred leti so bili bolj priljubljeni beli beluši, to je tisti, ki so zasipani in jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden iz zemlje pokukajo njihove glavice. Francozi pa že od nekdaj bolj posegajo po zelenih in vijoličastih beluših in tako so tudi pri nas od svežih bolj priljubljeni zeleni be-luši, ki so s kulinaričnega vidika tudi okusnejši.
Zeleni beluši imajo izrazit okus in so tudi cenejši. Tako bele kot zelene najpogosteje kuhamo v vodi ali vodni sopari, povezane v šop, tako da glavice belušev stojijo pokonci in gledajo iz vode. Kuhamo jih 3 do 7 minut, odvisno od debeline. Kuhanje v vodi ali vodni sopari mora biti hitro, da ohranimo njihovo naravno aromo in obliko. Danes nabirajo tudi divje beluše, ki so znani po svoji grenkosti. Prav tako je razlika pri kuhanju belušev: nekateri se hitro razkuhajo, nekateri ostanejo tudi po kuhanju nitasti,
spet drugi so rahlo oleseneli. Tudi vonji so razli~ni: pri kuhanju belih belušev se razvije nežen prijete vonj, pri kuhanju zelenih je vonj izrazitejši in tudi po kuhanju so zeleni beluši izrazitejši in imajo rahlo sladkast okus.
Pred pripravo belušev najprej odlomimo spodnji oleseneli del. Ce imamo bele beluše, jih najprej na tanko olupimo, zelenih ne lupimo; zraven kuhanja lahko zelene tudi pe~emo, sploh ~e so poganjki mladi. Poleg pe~e-nja jih lahko še cvremo, tisti, ki jih imate na doma~em vrtu se-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 328. NAD.
Duševno zdravje otrok in mladostnikov
41. nad
Societalni vidiki duševnega zdravja otrok - 14. nad.
Revščina, izključevanje in psihosocialni razvoj otrok -14. nad.
Evropske usmeritve socialnega razvoja in vloge šole kažejo na brezperspektivnost in nemotiviranost za izobraževanje mladih v tem tiso~-letju, saj ni jasno, za katere poklice, za kakšno delo naj šola usposablja mlade. Predvideva se namre~, da bo le 20% prebivalcev Evrope delalo v proizvodnji, 30% v servisnih dejavnostih (zdravstvo, šolstvo itd.), 50% pa jih bo brezposelnih oziroma ne bo nikakršne potrebe po njihovem delu. Takšna brezperspektivnost pa znatno vpliva na motivacijo in vedenje mladih. Temu pripisujejo tudi pomembno vlogo pri nara-š~anju delinkventnosti mladih v revnih predelih ZDA. Takšen scenarij razvoja Evrope pa kaže celo na to, da bo moral šolski sistem pripraviti kurikularne programe za brezposelnost.
O~itno ni enostavnega odgovora na vprašanje, kako naj bi se šola odzvala na opisano dogajanje. Vendar pa je o~itno, da bi se šolski sistem kot edini socialni sistem, ki vklju~uje vse otroke posami-~nih držav, moral ukvarjati s socialno polarizacijo vsaj toliko, kot se ukvarja z vprašanjem vzgoje za demokracijo. Vse ve~ je danes govora o socialni odgovornosti nacionalnih elit (ta pojem je rabljen v sociološkem pomenu),
med katere sodi u~iteljski poklic. Vendar socialna odgovornost elite presega konkretno iskanje denarja in poskuse materialnih popravkov nepravi~nosti. Po mnenju mnogih seže do ravni politi~-ne akcije, v kateri so prav u~i-telji poklicani, da opozorijo, kakšne u~inke ima socialna polarizacija na otroka.
Ko govorimo o prepre~eva-nju neugodnih u~inkov rev-š~ine, razmišljamo vselej na ve~ ravneh: na ravni ekonomskega razvoja, socialne politike, materialne pomo~i revnim družinam in neposredne pomo~i otrokom, s katerimi lahko nadomestimo nekatere u~inke prikrajšano-sti. Utrjevanje in razvijanje lastnih sposobnosti obvladovanja, razvijanje dobre sa-mopodobe in zaupanja vase so dogajanja, ki znatno pripomorejo k temu, da otrok kompenzira prikrajšanosti in se zaš~iti pred dejavniki tveganja, ki jih prinaša s seboj revš~ina. Vendar mora biti jasno, da se ti procesi ne dogajajo skozi psihološko svetovanje, temve~ skozi življenjski vsakdan - šolski uspeh, vklju~enost v razli~-ne dejavnosti in interakcije s psihosocialno pozitivnimi vsebinami.
Naslednji~ pa bomo zaklju-~ili temo prepre~evanja neugodnih u~inkov revš~ine.
daj v izobilju, pa jih lahko blan-širate, to je kuhate 3 minute, pod mrzlo vodo dobro ohladite in nato shranite v zamrzovalno skrinjo, lahko pa jih vložite tudi v slanico.
Najbolj znane jedi iz belušev so beluši po poljsko (to so kuhani in preliti z na maslu pra-ženimi drobtinicami), beluševa kremna juha, beluševa omleta, beluši z vinaigretsko omako, to je preliti z omako, ki nastane iz osnovnega solatnega preliva, ki mu dodamo sesekljano trdo kuhano jajce, kisle kumare, sesekljane kapre, peteršilj in vložene rde~e paprike, gratinirani belu-ši, beluši, zaviti v rezine slanine in pope~eni, ponudimo jih lahko tudi s holandsko omako in omako, ki nastane iz soka rde~e oranže in naribane oranžine lu-pinice.
Nežen okus belušev okusimo, ~e jih jemo kot hladne predjedi. Takrat jih skuhamo, nežno pokapljamo z olivnim oljem in limono in jih lahko že ponudimo. Tako pripravljene lahko izboljšamo z rezinami trdo kuhanih jajc ali narahlo potrese-mo z naribanim sirom. Iz manj lepih beluševih poganjkov pripravimo kremno in pretla~eno beluševo juho ali iz njih pripravimo belušev narastek, ki je še posebej okusen. Beluše pogosto ponudimo kot primerno prilogo k hitro pe~eni svinini, govedini in perutnini.
Gratinirane ali zape~ene be-luše si pripravimo tako, da be-luše najprej operemo, odrežemo spodnji oleseneli del in jih po želji narežemo na enako dolge koš~ke, te pa v majhni koli~ini slane vode do polovice skuhamo. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej na manjši koli~ini maš~obe prepražimo na kocke narezano slanino. Primeren manjši peka~ narahlo premažemo za maslom ali margarino ter ga potresemo z ostro moko. Ohlajenim belušem prisipamo pre-praženo slanino brez maš~obe, dodamo malo parmezana in sipamo v pripravljen peka~. Po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in celih jajc. Peka~ damo v pe~ico, ki smo jo ogreli na 200 do 220°C in gratiniramo oziroma pe~emo 10 do 15 minut. Tako pripravljene ponudimo kot
OMLETA IZ BELUŠEV
1 kg belušev, 1/4 l vode, 3/8 mleka, 3 žlice masla, žlička soli, 1 žlička limoninega soka, peteršilj, 3 zvrhane žlice ovsenih kosmičev.
Testo za omlete: 4 jajca, 1/8 l mleka, 2 žlici ovsenih kosmičev, sol.
Beluše olupimo jih razpolovimo in jih skuhamo v slani vodi in mleku do mehkega. Iz masla, limoninega soka, peteršilja, ovsenih ko-smičev in malo vode pripravimo gosto omako in vanjo vsipamo kuhane beluše.
Pripravimo testo za omlete, tako da rumenjake, kosmiče, mleko in sol dobro stepemo in na koncu dodamo trd sneg beljakov. Na maslu spečemo tanke omlete in jih napolnimo s pripravljenim nadevom. Omlete prepognemo in ponudimo.
Avtorica: Marija Psak, Pavlovci 5, Ormož
toplo predjed, samostojno jed ali kot prilogo.
Beluše lahko pripravimo tudi skupaj z mladimi bu~kami. Pripravimo jih tako, da bu~ke najprej prerežemo ~ez polovico in jim izdolbemo sredino. Posebej zavijemo beluše v tanke listi~e slanine in jih damo na izdolbeno sredino vsake bu~ke. Dolžina belušev in bu~k naj bo enaka. Bu~ke nato položimo v peka~, prilijemo malo vode, jih narahlo potresemo s soljo in v pe~ici pri temperaturi 180° dušimo 10 minut. Nato po beluših potrese-mo še malo poljubnega poltrde-ga sira, povišamo temperaturo pečice na 200 in pečemo še 5 minut, tako da sir rahlo porja-vi. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno toplo omako.
Najenostavneje pa si pripravite solato iz belušev. Beluše očistite, jih narežite in v slani vodi skuhajte. Ohlajenim dodajte majhno količino narezanih kislih kumar, svežega paradižnika in začinite z osnovnim solatnim prelivom. Kislih kumar in paradižnika naj bo enaka količina kot kuhanih belušev. Po vrhu lahko potresete s sesekljanim trdo kuhanim jajcem in zelenim peterši-ljem.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Krvodajalci
17. april: Srečko Čeh, Bišečki Vrh 15, Ivan Siemenšek, Lešnica 25/A, Anton Toš, Pod-vinci 58, Anton Potočnik, Vareja 65, Marjan Brenhoic, Mezgovci 70, Srečko Letonja, Sp. Veioviek 9/A, Aiojz Petrovič, Pacinje 20, Cirii Predikaka, Majšperk 51, Franc Vii-čnik, Muretinci 20/A, Janez Tement, Zabo-vci 46, Ziatko Novak, Stoperce 67, Siivo Čeh, Spuhija 143, Zvonko Črešnik, Borovci 23/B, Konrad Visočnik,_ Piacar 54, Roman Sok, Moškanjci 124, Žarko Jovanovič, Kvedrova 1, Ptuj, Boštjan Zajšek, Skorba 71, Miian Žeieznik, Čermožiše 80/A, Stanko Marinič, Piacerovci 29, Janez Šeruga, Nova vas 105, Mira Zajšek, Kozminci 6/B, Janko Fras, Fiegeričeva 1, Kamiio Kronvo-gei, Črmija 7, Aiojz Horvat, Juršinci 77, Franc marušič, Zg. Veioviek 22. 24. april: Avgust Kodrič, Čermožiše 98, Sebastijan Matjašič, Juršinci 13, Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj, Anton Primožič, Vičanci 6, Marjan Murko, Podvinci 130, Viado Gregorec, Podgorci 41, Ignac Goj-košek, Draženci 85/B, Aiojz Janžekovič, Streici 5, Miian Marinič, Kicar 111/A, Imer Brojaj, Žabjak 48/B, Dragica Leskovar, Cir-kovce 60/G, Erika Sentak, Stogovci 53, Miran Ritonja, Vintarovci 10, Aibin Petrovič, Vareja 6, Drago Furek, Draženci 87/A, Jože
Liponik, Markovci 23/B, Branko Mohorko, Apače 284, Branko Šenkiš, Gregorčičev drevored 5, Ptuj, Janez Feguš, Mejna cesta 4, Ptuj, Branko Ivančič, Lovrenc na Dravskem poiju 1, Radovan Mesarič, Siape 17, Marjan Anderiič, Trgovišče 25/B, Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75, Marko Pianinšek, Osojnikova 21, Ptuj, Janez Čeh, Krčevina 69, Janez Gerečnik, Apače 33, Aiojz Pihiar, Dornava 66/A, Davorin Predovnik, Kajuho-va 11, Kidričevo, Viado Krajnc, Sp. Veioviek 24/A, Aiojz Fric, Destrnik 58, Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj, Stanko Vršič, Zamušani 38, Marjan Škripač, Gorišnica 84, Andrej Resman, Ui. Šercerjeve brigade, Ptuj, Ivan Šibiia, Apače 250, Borut Šaiamun, Nova vas 101, Marjetka Draškovič, Ui. Borisa Kraigherja, Kidričevo, Lidija Đerič - Simo-nič, Kicar 21/C, Janez Vertič, Ločič 1/B, Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/A, Bojan Merc, Soviče 12, Stanko Soršak, Lovrenc na Dravskem poiju 5, Jože Turk, Lovrenc na Dravskem poiju 2, Dušan Krajnc, Aškerčeva 10, Ptuj, Boris Biažek, Radehova 42/A, Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/A, Viado Kos, Grdina 12/A, Vera Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj, Jože Šentak, Stogovci 53, Živko Lazič, Uiica 25. maja 5, Ptuj, Franc Lah, Spuhija 46, David Šenkiš, Žabjak 15, Darko Kianeček, Skorba 19/B.
PISE: ing. miran glusic / v vrtu
Pomladni vrt na vremenski preizku{nji
Poletno vreme, ki nas je pretekle dni prijetno navdušilo in krepko ogrelo, je za vrtno rastlinje, ki še ni okrevalo po nedavni pozebi, hladnem in deževnem vremenu v aprilu, nekoliko preuranjeno, saj nanj takšne nenadne spremembe ne vplivajo ugodno. Če sledimo vremenskemu pregovoru: "Pred Pan-kracijami naj ne bo poletnih dni!", je to za vrtnarja svarilo za skrbnejšo nego vrtnega rastlinja.
V	SADNEM VRTU so odcvetele vse sadne vrste, v letošnjih vremenskih razmerah zaradi pozebe okrnjeno. Po pozebi se je pričelo obdobje bujne vegetacije, ki med drugim povečuje občutljivost sadnega drevja za okužbe z rastlinskimi boleznimi, med njimi najnevarnejšo, sadni škrlup. Spremljajmo vremenske spremembe in ob izpolnjenih pogojih za razvoj bolezni škropimo v rednih presledkih vsakih 7 do 10 dni z ustreznimi kemičnimi pripravki proti glivičnim boleznim, da zavarujemo novi prirastek na sadnem drevju pred možnimi okužbami.
Pri mladih, letos posajenih sadnih sadikah pričnemo sprotno opravljati pletev in pinciranje ter odstranjevanje poganjkov in mladik, ki ne bodo potrebne pri vzgoji drevesne krošnje.
Maline rodijo na dvoletnih rozgah, nato odmro. Za naslednji rod si je potrebno vzgojiti nove mlade rozge, v ta namen že v začetku vegetacije od številnih koreninskih izrastkov odberemo najlepše raščene in jih vzgajamo kot nadomestne rozge za rod v naslednjem letu, vse druge, ki grm samo zgoščujejo in zasenčujejo, odstranimo.
V	OKRASNEM VRTU posvetimo več pozornosti negi, pletvi, redčenju in zalivanju setvenic za sadike s cvetlicami enoletnicami. Čas za njihovo presajanje bo ves maj in še junija, v tem času pa bi zapuščene v setvenici izgubile kakovosti, zraščenost in sposobnost za cvetenje.
Sadimo dalije in gladiole, ki bodo vznikle, ko bo prešla nevarnost občutne ohladitve, ki tej vrsti okrasnega rastlinja še posebej škoduje.
V	ZELENJAVNEM VRTU sejemo na prosto vse vrste zelenjadnic in vrtnin, za katere je nevarnost, da bi ob hladnejšem vremenu po-zeble. Posevki bodo v času kalitve pred pozebo zavarovani v tleh, njihov vznik pa bo že odhodu Pankracija, ko preneha nevarnost pozebe.
Po 15. maju pa na prosto brez bojazni pozebe presajamo sadike paradižnika, paprike, jajčevcev, kumaric, jedilnih buč in vseh drugih, ki imajo za svojo rast rade obilico toplote.
V	začetku maja sadimo nizki in visoki fižol za pridelavo stročja in zrna. Če nameravamo visoki fižol pridelovati ob opori prekelj, je te priporočljivo postaviti pred sajenjem, da kasneje ne bi poškodovali koreninic pravkar vzniklega posevka.
V	začetku maja je tudi čas za setev rdeče pese, zgodnjih vrst ra-diča, endivije in kavle, vse seveda v odvisnosti od potrebe v gospodinjstvu in prostih gredic ter ob upoštevanju vrtnega kolobarja.
Vrtnarji, pozor, polži prihajajo!
Čeprav se je v maju, najlepšem mesecu v letu, ko vse cveti in dehti in ko se narava prične razdajati v vsej svoji prelesti, nekoliko neprijetno in neokusno ukvarjati polžjo nadlogo v vrtu in zelenem okolju, je vendar pojav polžev nadloga, škoda, ki jo na vrtnem rastlinju povzročajo, pa tolikšna, da je ni mogoče spregledati. Polžev je veliko vrst. Vsi se hranijo z rastlinsko hrano, najslajše pa jim je mlado sočno listje večine vrst okrasnega in vrtnega rastlinja. Na ranah ostankov objedenih rastlin se pojavijo glivične bolezni, tako da od polžev objedene in poškodovane rastline kmalu segnijejo. Letos pričakujemo večji pojav teh škodljivcev, ker so v minuli ugodni zimi dobro prezimili, sedaj pa jim ugaja vlažno pomladansko vreme.
Največjo škodo povzročata rdeče rjavo pisani mrežasti lazar in črni vrtni lazar. So izredno požrešni, komaj izleženi iz jajčec požro pri kalečih vrtnih semenih koreninice in klične liste. Odrasli v 24 urah pojedo rastlinske hrane do 50 % vrednosti svoje telesne geže.
Da bo življenje polžev na vrtu onemogočeno oziroma da bo čim manjškode, vrtnar ukrepa na več načinov hkrati, pomembni pa so preprečevanje in uničevanje. V deževnih letinah v vrtu ne dopušča vlažnih kotičkov, kupov rastlinskih ostankov, pa tudi zastirka, ki je za vrtno rastlinje, drevnine in trajnice tako ugodna, je izvrstno polževo bivališče. Zelenjavo sadimo redkeje, da je med rastlinami čimveč zračnosti. Gredice namakamo v jutranjih urah, da se površina zemlje čimprej posuši in da je ponoči suha.
Gorčica, čebula, česen, žajbelj, timijan, kapucinke, rožmarin in pelin so polžem neprijetna zelišča. Med naravnimi živalskimi sovražniki pa so to krastače, ježi, kuščarji, slepci, nekatere ptice in race.
Ujamemo jih z naravnimi vabami: v lončkih s pivom, pod vlažnim časopisnim papirjem in drugimi vlažnimi prekrivali. Pobrane prelijemo z vrelo vodo. To polžjo brozgo pustimo stati 3 do 4 dni, precedimo in poškropimo po gredah, kar polže odvrača, dokler vonj ne izpuhti ali se izpere. Polže dobro odvrača lesni pepel, ki ga v suhem vremenu posujemo okrog vrtnin in cvetlic, kamninska moka pa jim razjeda sluznico. Ko preventivni ukrepi in naravna varovala odpovedo, se poslužimo kemičnih pripravkov, s katerimi pa ravnamo skrajno previdno in natančno po navodilih proizvajalca.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, od 13. do 16. maja, zaradi lista od 8. do 10. ter od 17. do 20. maja, zaradi plodov, kot sta paradižnik in paprika, od 11. do 13. maja in zaradi cveta pa od 14. do 17. maja.
Miran Glušič, ing. agr.
TURISTIČNI TEDNIK
mesta, ki očarajo
Atene - kjer je rojena demokracija
Drage bralke in bralci! Upam, da ste lepo preživeli prvomajske praznike in sedaj polni novega elana "plujete" v poletje. In za takrat vam pripravljam {e veliko turisti~nih zanimivosti, ki vam bodo laj{ale odlo~itve pri izbiri po~it-nic, ali pa bodo moji prispevki zapeljali va{ vsakdanjik v prijetne sanje ... Kakorkoli že, želim si, da bi te sanje tudi uresničili!
Ko govorim o Grčiji, takoj pomislim na otoški svet v Egejskem morju, kjer prevladujejo belo-modri toni, ki se ve-~no koplje v soncu. Pomislim tudi na "zibelko Zahoda", na deželo bajk in mitov, bogov in templjev, umetnosti in znanosti, na deželo, kjer so se začele olimpijske igre, ideal združevanja narodov, na kraje, kjer je bila rojena demokracija.
Prestolnica, Atene, leži na obrobju obalne ravnine, ki jo prekinja vrsta gričev, med njimi Likabet, Akropola in Aeropag. Ko stopam po mestu, nikoli nisem popolnoma prepričana, ali sem v sedanjosti ali neki davni preteklosti. Na moderno dobo me spominja le vročični promet, ki si samo s hupanjem utira pot med širokimi drevoredi in ozkimi mestnimi uličicami.
Zgodovina mnogih mestnih četrti se začenja šele v tridesetih letih, ko so Atene po vojni za neodvisnost izbrali
za prestolnico grškega kraljestva, zaradi česar so morali obnoviti in zgraditi številne stavbe. To sodobno mesto pa je {e vedno ponosno na svojo Agoro (trg oz. tržnica), kjer je pred tisočletji Sokrat učil filozofijo, in na gledališče na prostem, kjer so v začetku 5. stoletja pr. n. št. igrali tragedije in komedije. Ko boste prišli v Atene, boste najprej opazili Partenon, najvišji izraz antične atenske klasike, ki kraljuje nad vročičnim in hrupnim življenjem mesta pod seboj.
Atenska zgodovina se začenja pred približno 5000 leti, ko so stari Grki ustanovili na velikem in danes po vsem svetu znanem griču "gornje mesto" ali Akropolo. Pozneje se je pravo mesto razvilo ob vznožju griča in je v čast svoji zavetnici boginji Ateni dobilo ime Atene. V 5. stoletju pr. n. št. se je mesto razvilo v kulturno središče Grčije, ki je privabljalo številne filozofe, dramatike, pesnike, zgodovinarje, politike, arhitekte, ki so ustvarjali še danes svetovno znana dela.
Ko stopam na Akropolo, imam občutek, da se vzpenjam na "hrib bogov", in spominjam se zlate dobe Aten; ruševine antičnih templjev in palač, namenjenih javnemu življenju, še danes kljubujejo zobu časa. Najveličastnejša točka je gotovo kraj, kjer stoji marmornat tempelj, posvečen Ateni, ki ga krasijo mogočni stebri, Partenon. Akropola je najbolj veličastna podoba življenja v antičnih Atenah, toda tudi drugod po
mestu srečujem ostanke preteklosti. Če se napotim po nakupih, jo lahko mahnem na sloviti bolšji trg na Monas-tirakiju, kjer v ulici, posvečeni bogu Hefajstu, opazujem kovače, ki še danes delajo tako kot pred 2600 leti. V bližini je Agora, antični trg in središče atenskega javnega življenja, na katerem niso samo trgovali, ampak je bil tudi priljubljen kraj za atletske prireditve, gledališke predstave in filozofske razprave. Po njem se je s svojimi študenti sprehajal Sokrat in 450 let kasneje pridigal krščanstvo apostol Pavel.
Tudi v sodobnem delu Aten so veliki in živahni trgi, med katerimi je posebej potrebno omeniti trg Sintagma (ustava), kjer je upravno središče mesta. V kafenias se, kot v obdobju največjega sijaja mesta, še zmeraj ohranja navada pogovarjanja, toda veliko moških zahaja raje v taverne, kjer poslušajo rebeti-kas, nekakšne ljudske pesmi, ali plešejo buzuki. Vijugasta ulica Plake je polno simpatičnih tavern, v katerih je mogoče pokusiti značilne jedi grške kuhinje in spočiti telo po napornih ogledih antične kulture.
Toda klasična Helada je za današnje Grke in predvsem Atence dediščina in hipoteka obenem. Nekdanja kulturna ministrica in znana igralka Melina Mercouri je zapisala v svoji biografiji: "Biti rojen v Grčiji je pravo prekletstvo. To se mnogim prav čudno sliši, zlasti, ko pomislijo, da je ta narod zgradil Akropolo, zasnoval idejo o gledališču in izumil pojem demokracije. V resnici pa to pomeni tudi revščino, množico nepismenih kmetov in stvarnost, v kateri so tisti kanček demokracije in neodvisnosti, ki bi ga lahko grški narod užival, s silo vzeli tuji oblastniki in njihovi pajdaši."
Vendar ... Grčijo cenimo vsi, ki smo zahtevni turisti in ljubitelji antične kulture ter njenih spomenikov, ki spoštujemo gostoljubnost sicer zelo individualističnih Grkov, njihovo ljubezen do svobode, umetnosti, upravljanja ... In nenazadnje, pri večini Grkov še vedno živi zavest, da so nekakšni sodobni Perikleji, čeprav jih spremlja strah, da niso sposobni uresničiti zgodovinskega ideala tega velikega atenskega politika.
Dobrodošli v "zibelko Zahoda"!
B RELAX'
VEČ KOT UGODNE CENE V KATALOGU POLETJE
-	ORGANIZIRANI POLETNI KLUBI
-	OTROCI OD 2. DO 12. LETA BREZPLAČNO V ¥ V
-	ORGANIZIRANI AVTOBUSNI IN LETALSKI PREVOZI
-	TURISTIČNA AGENCIJA
Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO RELAX d.0.0., PE Ptuj Itstenjakova 5a Tel.: 02/749 3180, Faks: 02/749 31 82
KURENT
TURISTIČNA AGENCIJA -TRAVEL AGENCY MINORITSKI TRG 2, 2260 PTUJ
tdefbn: 02 748 18 80, 748 18 81 tdefala: 02 778 33 31
-	ORGANIZACIJA IZLETOV IN POTOVANJ
-	POČITNICE DOMA IN V TUJINI
-	LETALSKE VOZOVNICE
Nagradno turistično vprašanje
Maj je mesec okra{evanja s cvetjem tudi na Ptuju in okolici. Že takoj po prvomajskih praznikih so odprli cvetlični sejem, v teh dneh pa se bo pričelo tudi tradicionalno ocvetličenje starega mestnega jedra. V petek, 11., in v soboto, 12. maja, pa bo na tem območju potekalo tudi pleskanje starih vrat. Akcijo organizira Turistično dru{tvo Ptuj, ki s tem želi lastnike in upravljavce zgradb tudi spomniti, da je potrebno tudi vhodom v pomembne objekte in stavbe posvečati enako pozornost kot fasadam. Sponzor akcije je Belinka, aktivno pa se ob občanih v akcijo vključujejo tudi člani gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj.
Pri predzadnjem nagradnem turističnem vprašanju nam jo je zagodel tiskarski škrat, kljub temu so naši zvesti reševalci vedeli, da vprašujemo po najodmevnejši prireditvi Turističnega društva Polenšak, po prazniku žetve in razstavi kruha in pogač. Nagrado gostilne Šegula bo prejela Anka Šoš-tarič, Slomi 12 a, 2257 Polenšak. Čestitamo!
Biš je v jedru gručasto naselje na zahodnem robu Pesniške doline in leži SZ od Trnovske vasi ob cesti Ptuj -Lenart v Srednjih Slovenskih goricah. Nekdaj mokrotni travniki ob Pesnici so meliorirani, zdaj na tem območju prevladujejo njive, čeprav je ostalo tudi še nekaj večjih zaplat gozda. Slovenske gorice so fenomen v slovenskem prostoru po znamenitih Slovencih. Od tu izhaja največ inteligence na število prebivalcev v Sloveniji. Tudi v Bišu je bilo v preteklosti značilno, da je vsaka kmetija dala enega otroka v šolo. Tako je od tod doma veliko duhovnikov, učiteljev, profesorjev, državnih uradnikov, visokih oficirjev v nekdanjih avstrijski vojski, in drugih izobražencev. Tu se je rodil tudi Jakob Gomilšak, pisatelj in narodni delavec, ki je svojim rojakom posvetil pesem z naslovom Slava Biščancev.
V današnjem nagradnem turističnem vprašanju se bomo posvetili
tukajšnjim naravnim zanimivostim. Omenili smo že, da je Pesnica skoraj v celoti regulirana, zadnji nedotaknjeni predeli so deli stare struge in njenih pritokov ter številni ribniki, ki so biser doline za naravoslovce. Ob jezeru pri Bišu se nahaja gozdni rezervat. Če ga obiščemo, nas bo sprejel z zlato preprogo tisočih cvetov ka-lužnice, ki so poleg šašev poglavitna rastlina podrasti. Tu raste tudi močvirski tulipan, ki je zaščiten in ga ne smemo trgati. Na tem območju je največja kolonija ptic, po katerih tokrat vprašujemo, na Slovenskem. V visokih krošnjah tamkajšnjih dreves je zelo živahno. Ko drevesa niso oli-stana, lahko vidimo velika na grobo spletena gnezda, na katerih se pri valjenju izmenjujeta samec in samica. Poleti mladiče med bujnim zelenjem izdaja glasno vreščanje ter stalno odletavanje in priletavanje "staršev". Seveda pa opisanega območja ne bomo obiskali sami, saj naša prevelika radovednost lahko povzroči mnogo škode.
Vprašujemo, kako se imenuje ptica, katere gnezdišče smo opisali v besedilu. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 18.maja. Nagrada za pravilen odgovor so vstopnice za kopanje v Termah Ptuj.
Vabimo vas, da nas obiščete v naši prenovljeni restavraciji z bogato gostinsko ponudbo! Ob ribjih specialitetah, morskih sadežih, solatah iz morskih sadežev nudimo še jedi z žara, nedeljska kosila, dnevna kosila, dnevne malice, jedi po naročilu. Postregli vas bomo z izjemnim izborom buteljčnih in domačih vin. Sprejemamo skupine do 200 ljudi. Kletni salon z vinsko kletjo omogoča degustacijo in glasbo za vse mladosti. Zimsko-letna terasa vas očara s pogledom na reko Dravo in daje domačnost ob naravi. Ob petkih vas vabimo na ve~ere ob prijetni živi glasbi.
Za rezervacije pokli~ite telefon 02 761-21-11 ali 761-20-01.
Le^o vabljeni v hišo, vredno zaupanja.
glasbene novice
Glasbeni uspeh je težko definirati, saj ima vsak izvajalec svoja merila. Osnovni cilj vseh je igrati kvalitetno glasbo, iz katere lahko sledijo razli~ni uspehi, kot so odli~na prodaja plo{~, igranje na koncertih, popularnost ...
***
Ameriška skupina BACKSTREET BOYS dosega izredne glasbene uspehe s fantastično prodajo svojih štirih albumov z naslovi Backstreet Boys, Backstreet's Back, Millennium in Black & Blue. Pet pojo~ih fantov prepeva spontano in lahkotno novo pop in soul balado z naslovom MORE THAN THAT (***).
***
Ameri{ki mojster "jokajo~ih" soul balad R.KELLY še vztraja na nekaterih svetovnih lestvicah s skladbo The Storm is Over s super albuma Tp-2.com. Vrhunski pevec, producent in tekstopisec je v novem komadu FIESTA (****) gostil tudi priznanega raperja Jay-Z.-ja. Posebnost tega komada je, da se na zelo atraktiven način mešajo pasaže r&b, latino in rap glasbenih prvin.
Irska najstnica SAMANTHA MUMBA je na glasbeni sceni pol leta in že beleži tri hite: Gotta Tell you, Body to Body in Always Come Back to your Love. Komaj 17-letna pevka je ZDA izdala še eno vokalno čisto r&b groovy pesem BABY COME OVER (***), ki jo najdete na zgoščenki Gotta Tell you.
Švicarski pevec DJ BOBO se je rodil 1. maja 1968, njegovo pravo ime je Rene Bau-man. Pevec, DJ in producent je trenutno še zmeraj zelo v modi s klasiko What a Feeling (duet s pevko Ireno Cara) z albuma Planet Colors. DJ BOBO je pripravil nov komad HARD TO SAY IM SORRY (***), ki ima tradicionalen in
tipičen plesni pop ritem.

Sh'

Nemško skupino MODERN TALKING sestavljata pevec Thomas Anders in multiinstrumentalist Dieter Thomas. Mojstra štanc glasbe sta vedno slabša in njuna nova plesna tema LAST EXIT TO BROKLYN (**) je glasbeno zastarela ter je ne more rešiti tudi
občasno agresivno rapanje v njej.
***
Britanska študenta OXIDE & NEUTRINO sta v začetku leta 2000 podpisala pogodbo z založbo East West in zanjo izdala dva plesna hita: Bound 4 Da Reload in No Good 4 Me (priredba hita skupine The Prodigy). Mlada računalniška mojstra eksperimentirata s plesnimi zvoki v komadu UP MIDDLE FINGER (***), ki ima provokativni naslov in združuje 2 step, garage underground in rap sodobne plesne ritme.
***
ATB je pretresel plesno sceno s hitoma Don't Stop in 9PM, medtem ko je nazadnje blestel s hitom The Fields of Love. Studijski tehnik združuje v komadu LET U GO (***) sekvence trance
glasbe in minimalistične elemente housa.
***
Škotski pevec MARTI PELLOW je bil osrednja osebnost skupine Wet Wet Wet. Priznan pevec bo v juniju izdal debitantski solo album Smile, napoved zanj pa je odlična otožna klasična balada
z naslovom CLOSE TO YOU (****).
***
Britanski band TRAVIS sestavljajo pevec Franc Healy, kitarist Andy Dunlop, bas kitarist Dougie Payne in bobnar Neil Primrose. Band je doma prodal več kot 1,5 milijona primerkov albuma The Man Who, največji hit s tega albuma pa je bil Why Does it Always Rain on me. Odličen kvartet izvaja novo pesem SING (****), ki
temelji na preprostih akordih akustične kitare.
***
RADIOHEAD sodijo v vrh britanskih rock skupin in do sedaj so
fantje posneli štiri albume z naslovi Pablo Honey, The Bends, OK Computer in Kid A. Kvartet je za junij najavil peti studijski album, ki bo nosil ime Amnesiac. RADIOHEAD je ena najte-mačnejših rock skupin na svetu in tokrat izvaja novo psihade-lično balado PYRAMID SONG (***), ki ji da poseben pečat čaroben glas pevca Thoma Yorka.
David Breznik
O MLADIH ZA MLADE
PIUJ / raziskovalno delo na poklicni in tehniški elektro soli
Raziskovati je lepo
Zmaga v športnih spopadih vse prepogosto pomeni, da tekmeca spraviš na kolena in mu s tem zbudiš neprijetna občutja. Ni pa bilo tako na 9. tekmovanju in srečanju dijakov poklicnih elektro šol Slovenije, saj so se tekmeci drug drugega veselili in s tekme odhajali s prijetnimi občutji.
Dijaka Dejan Vlizlo in Sergej Zajšek sta pod budnim očesom spremljevalcev Branka Šešerka in Mirana Meznarica zastopala barve ptujske elektro šole. V ostri konkurenci sta se uvrstila na odlično dvanajsto in {tirinajsto mesto.
Sočasno s tekmovanjem in srečanjem dijakov je potekala tudi predstavitev in objava najboljših projektov s področja regulacij in krmilij kot didaktičnega modela za uporabo v izobraževanju. Sponzorja nate-
čaja sta bila Center RS za poklicno izobraževanje in podjetje INEA, d.o.o. Srečanja so se udeležili tudi učitelji Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj mag. Slavko Murko, Miran Lazar, Marjan Bezjak, Iris Mlakar, Rudolf Weinzerl, Franc Lozinšek in dijaka Dušan Arnečič in Martin Hercog s projektnima nalogama model regulacije temperature prostora in model regulacije razlike tlakov na črpalki. Komisija je ocenila, da je natečaj uspel, saj je pokazal
Izdelek in diploma. Foto: Milan Krajno Pavlica
visoko raven strokovnosti srednjih šol, predvsem pa zmožnost snovanja lastnih učnih pripomočkov in uvajanja najsodobnejše opreme v redno vzgojno-izobraževalno delo.
Koordinator projektov Franc Vrbančič je povedal, da se v Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj vsak petek in soboto ne-
kaj dogaja. Tako bo tudi 11. in 12. maja, ko bo dan ODPRTE ŠOLE raziskovalnih dejavnosti - v petek ob 14.00 in v soboto ob 8.00. Vse aktivnosti bodo v učilnici 145. Kaj več o tem na spletnem naslovu : http://scp.s-scptuj.mb.edus.si/ ~elektro/vabilo11052001
Milan Krajnc Pavlica
Mladi dopisniki
RAZVESELIL SEM MAMICO
Mamica mi vsako jutro pripravi zajtrk. Ko pridem iz šole, mi pomaga pri nalogi. Če si zjutraj ne posteljem, mi postelje mamica. Včasih tudi jaz razveselim mamico s kontrolko, ko imam vse prav, ali s šopkom mačic. Včasih mamico užalim, ko ji nočem pomagati. Odločil sem se, da ji bom vedno z veseljem pomagal.
Matic Viher, 2. a,
OS Gorišnica
ČE HOČEŠ VIDETI, MORAŠ GLEDATI S SRCEM...
Ljudje smo si na zunaj zelo podobni. Podobni smo si samo po videzu in zgradbi telesa, a naši občutki in razmišljanja se zelo razlikujejo. Naši občutki in razmišljanja so tudi najpomembnejši za nas in za vse okrog nas.
Ljudje vse življenje srečujemo in spoznavamo nove ljudi. Druge najprej presodimo po videzu, kako so oblečeni, kakšno frizuro imajo itd. Malo je takšnih ljudi, ki bi se v tistem trenutku, ko neko osebo srečajo, zavedali, da je ne morejo presoditi samo po videzu, ampak se morejo z njo nekaj časa pogo-
varjati, da bodo vedeli, kakšna je po srcu. Tega pa ne bo lahko ugotoviti, saj moramo gledati s srcem, če hočemo to osebo dobro spoznati.
Na svet moramo gledati s srcem vedno in povsod. Tega pa ne znajo vsi. Danes velikokrat po televiziji slišimo, da kje potekajo hude vojne, ljudje nimajo dovolj hrane in trpijo hudo lakoto, veliko jih umre zaradi številnih bolezni ... Nekaterih ljudi pa ti podatki sploh ne prizadenejo. Gledajo samo, da bodo oni imeli korist od nečesa in da bodo imeli veliko denarja ter da bodo v družbi na pomembnem položaju. Vseeno jim je, kaj se dogaja v nekaterih manj razvitih državah. Ti ljudje nimajo srca, zato tudi ne morejo gledati s srcem. Ker če bi gledali s srcem, bi videli, kaj se resnično dogaja in kakšne posledice sledijo.
Vse to brezčutno gledanje na svet pa prizadene tudi naravo. Malo ljudi se zaveda, kako z odpadki, izpušnimi plini in plini iz tovarn škodujejo naravi. Mislimo si, da en sam ne more pomagati, ampak vsak posameznik je pomemben.
Kot vidimo, bo svet propadel, če ne bomo nanj začeli gledati s srcem. Na žalost je vse manj takih ljudi, ki na svet gledajo s srcem. Zato odprite svoja srca, da bomo skupaj izboljšali
VNET\JACK^pi\ \ N
y3. AHother Dây in Paradise - BHAfïDY & HAY K ^4. Survivar - DESTINY'S CHÍCD^—^^ Play - JENNIFER LDPEZ
B. Butterfly-CRAZY TOWN Centre of the heart - RDXETT.
B. Daylight in Your Eyes - ND ANGE .9. It wasn't Me - SRAGGY & RIKRG lo/UptDwii Girl; I Lay my Love on you - WES
V5a\c<p s>o\?o\:o m<ed 21. in 22. uro
in polepšali svet.
Jasna Tominc, 8. a,
OS Kidri~evo
RADA IMAM ŽIVALI
Moji najljubši živali sta kuža in muca. Kuža je Medo in zelo rada se igram z njim. Je črne barve in rad se igra na snegu. Z mojim muckom sta zelo dobra prijatelja.
Imeli smo mucka, ki mu je bilo ime Miki. Imela sem ga zelo rada. Bil je zelo radoveden in imel je dolgo črno belo dlako. Nekega dne ga je povozil avto. Bila sem zelo žalostna. Ne morem ga pozabiti. Pogrešam ga.
Vesela in srečna pa sem, da imam lahko doma živali.
Mateja Čeh, 2. a,
OS Dornava
DIVJA
ODLAGALIŠČA
Obiskali smo divje odlagališče v Lancovi vasi. Videli smo veliko plastičnih, kovinskih in steklenih odpadkov. Bila sta dva stara avtomobila, gostinski pripomočki, pralni stroj in svinjska glava. Odvrženih je bilo tudi nekaj uporabnih izdelkov.
Bili smo s kolesi, učiteljica pa z avtomobilom. Bilo je zelo lepo, ker smo bili detektivi.
Pogledali smo si tudi očiščeno odlagališče pri farmi. Tudi tja so ljudje navozili nove smeti.
Nekateri ne upoštevajo napisanih opozoril.
Boris Stopfer, 4. r.,
OS Sela
ZEMLJA KLIČE SOS
Zakaj uničujemo naravo? Preveč egoistični smo. Egoistični smo do narave, saj nam je podarila, da živimo in da lahko dihamo. Podarila nam je šumeče potoke, veličastne razglede, cvetoče travnike. Dala nam je toliko lepega, mi pa jo hladnokrvno uničujemo.
Gradnje avtocest, počitniških naselij, hotelov. Vedno gledamo, kaj bodo novosti dobrega prinesle, nikoli pa, kaj bodo slabega odnesle. S kakršnimi koli posegi v naravo bomo uničili nekomu življenjski prostor in s tem tudi ekosistem, saj je v na-
ravi vse odvisno od vsega.
Na srečo pa obstajajo okolje-varstvene skupine, kot so GREENPEACE. Po mojem mnenju so v ekološkem smislu onesnaževalci neizobraženi in neuki. Če bi imeli vsaj malo soli v glavi, bi vedeli, da če uničujejo naravo, uničujejo tudi samega sebe. Mi smo le del narave.
Do zdaj sem omenjal onesnaževanje le v dobičkonosnem smislu, torej v smislu, ki prinaša denar. Kaj pa onesnaževanje, ki ne prinaša denarja? Denimo odlaganje odpadkov. Do zdaj je bila najprimernejša deponija. Govori se tudi o sežigalnici, za katero pa ali ne najdejo denarja ali pa kar naenkrat zmanjka prostora. Vseeno je opaziti napredek. Večkrat v večjih naseljih opazim ekološke otoke. To so skupine smetnjakov, v katerih je vsak smetnjak za svojo vrsto odpadka. En smetnjak je za organske, drugi pa za umetne snovi. Ko smo pri teh snoveh, moramo povedati, da so te snovi najbolj nevarne v naravi.
Zakaj uničujemo naravo, je vprašanje, ki se je in se bo ponavljalo. Veličastnost narave je hrana za naše duše. Ali ni lepše videti gozda, ki se lesketa na gladini jezera, kot betonsko mesto, polno smoga? Mislim, da je že skrajni čas, da nehamo hraniti naše žepe in začnemo hraniti naše duše. Ni še prepozno. Če dobro prisluhnete, boste slišali naravin klic na pomoč.
Žiga Korsika, 7. b,
OS Videm pri Ptuju
NAJ SE PREDSTAVIM
Živjo, sem Marcela, učenka 3. razreda. Moj hobi je rolanje in košarka. Rada hodim na sprehode in se družim s prijatelji. Moja najljubša predmeta v šoli sta matematika in SND. Rada tudi berem in se zabavam. Doma imam veliko knjig, zato se ne bojim, da bi mi jih zmanjkalo. Kot vsak otrok pa tudi rada gledam televizijo, kot so risanke, drame in komedije. Moj najljubši film doslej je bil Titanic. Rada tudi plešem in poslušam glasbo. Imam dve najboljši prijateljici. To sta Doroteja in Larisa.
No, zdaj pa dovolj. Nisem napisala veliko, toda boljše nekaj kot nič.
Marcela Meško, 3. b,
OS Velika Nedelja
***
ZA RAZVEDRILO
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: sprat, trata, redar, Lenoir, valobran, prve terase, sol, ahle, sargasa, Dravinjčan, isteje, okno, Akadina, HT, ral, Roa, pero, Olt, Ivan Radojevlc, pirnica, Jlreš, kisik, antena, jakost, cara, Taang, RK, ska, Akon. UGANKARSKI SLOVARČEK: AARSTEN = nizozemski plavalec (Stefan), ARENBERG = francoski politik, Mirabeaujev prijatelj (Auguste, 1753 - 1833), AUCH = glavno mesto nekdanje francoske grofije Armagnac v Gaskonji, ESTIL = norveški smučarski tekač (Frode), JOSPIN = francoski premier (Lionel), MARTOLOZ = vojaški ubežnik, razbojnik, ONKA = ženska oseba iz Mrožkove drame Grbavec, SKALOVA = slovenska operna pevka (Marija), VASTL = slovenski tekač na dolge proge (Andrej, 1954).
GOVORI SE...
DA je videmski župan na prazniku v Markovcih izrazil željo, da bi Drava obe ob-~ini povezovala in ne lo~evala. Druga stran je "povezanost" takoj obeležila s tablo.
... DA bodo Šturmovčani postali zbiratelji tabel. Približno na leto dni eno, pa se bo v nekaj letih nabralo kar precej materiala.
... DA naj bi bila država arbiter pri sporni medobčinski meji. Žal pa država še svojih tabel ne zna postaviti na pravo mesto.
... DA je bilo ob odstranitvi
'Ckable tudi nekaj opazovalcev iz Markovcev. Še dobro, da jih niso Šturmovčani zaplenili kot vohune.
... DA je spornih področij na tej meji še več. Recimo dejstvo, da Drava teče v občino Gori-šnica, toda čigava Drava?
... DA sta se vodilna moža ptujskih ribičev za prejšnjo številko tako ponosno slikala z velikima vodnima pticama, da je že padel predlog, da bi se ribiška družina preimenovala v RD Kormoran.
... DA je dobiček ptujskega gospodarstva tako porasel, da je finančni minister že predpro-blemom, kako zapraviti ta silni vir davka.
... DA bi lahko šel za ptujsko obvoznico, pa občani in strokovnjaki vedno bolj ne vedo, kje bi jo gradili.
... DA Lujza, soseda na tej strani, opozarjamo, da naj bo v torek previden. Sicer ji je dosti odteklo še te dni, toda Zofka je Zofka.
Aforizmi
by Fredi
Če moški čuti žensko v vsej njeni polnosti, je pripravljen
zapolniti vsako njeno praznino.
***
Policaji razmišljajo globalno,
globijo pa lokalno.
***
Če hočemo z Evropo v intimnejše razmerje, bomo že morali oprati svoje umazano
perilo.
***
Ko je začel misliti, si je
premislil.
***
Najbolj trdoživi so tisti z
najmehkejšimi hrbtenicami.
***
Mi ne iščemo potencialnih, mi
iščemo potentne kandidate.
***
Odkar poznamo spolne bolezni, je bolj kakor goli meč nevaren
meč v nožnici.
***
Več ko je žensk na vodilnih mestih, manj je ritolizništva.
LUJZEK
Dober den vsaki den! Gledam skoz okno kak dežek zemljica namaka. Zavolo toga sen veseli, saj je na na{em Suhem bregi že malo suša rastlinje montrala. Še posebno smo bli v strohi trs-ničari, ki smo prejšnji tjeden trsje iz silnic v zemlo preselili in jih pod črno folijo skrili. V tokšnem primeri lehko pre-vejka suša in vročina vejko škodo naredita, saj se trseki ne vkoreninijo, pa tudi spoj med cepičom in podlogo se posiši, parafinska obloga pa se zavolo vročine raztali. To sen vam zaj
tak malo boj strokovno raz-loža, da bote vedli, s kokšnimi problemi in težavami se sreču-vlemo.
Tudi v goricah se pričenja škropilna sezona. To je pa cajt, ko bomo vse do konca avgusta vsokih deset do dvajset dni s škropilnicami špricali in švicali, vmes pa tudi s strohom v nebo gledali, da nas ne bi kokšna toča potukla in nam že pred jesenjo grozdje sprešala.
Zaj pa k že napovedanemi pismi, ki mi ga je posla Vili iz nemškega Liesendahlera in pr^^i: "Jaz sen zaj že duze tu gori, kak sen bija tan doli. Pri nas je vremen toksno, ko neje nik{no. Deža in vode je tejko, ke bi jo lehko v žejno Afriko izvožali. Ren je prestopa prek svojih bregov, tak ke majo vsi tan okoli mokre pivnice. Ves, gnes je srbota, tak ke mama z mojo Anico malo fraj, deca grejo v Koln v disko in jih bodo v nedeljskem vjutri čakale tople žemljice. Saj ti provim, tak je kak duma, žemle pa tudi neso nič jakse. V tujini je kruh pač {e boj trdi. Vse lepo pozdrov-lam..."
Serbus, Vili! Že dvokrot sen napisa, da se je zglosa Vili, ki v Dejčlandi marke pili. Prav lepa hvala za tvoje pismo. Nič mi nesi napisa, kak dugo {e bos v Nemčiji marke pila. Pridi rajSi domu, saj si pri nas marke lehko kupis in ti neje treba delati za nje... Deco mas vejko, tak ke že v disko hodijo. Vejo po slovensko in prlesko spre-hati? Če jim glih preveč ne gre, naj se vičijo, saj ves, kak provi pregovor: več jezikov znas, več veljas.
Vas vse podavlja vas jezikoslovec Lujs
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Glede trenutnih razmer doma ne smete obupavati, ampak se spoprimite s težavami in poskušajte rešiti, kar se še da. Poslušnost je lepa čednost, toda če zaradi tega nekomu strete srce in povzročite žalost, je dobro, da se človek zamisli, kam vse to vodi.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Vse težave v svoji zvezi premagujete optimistično. Pri tem vam veliko pomaga humor, ki ga imate v izobilju. Dolgo časa ste dvomili o svoji prijateljski zvezi, toda s pomočjo močne volje ste vse to premagali in sedaj s srečo hodite po skupni poti.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Kljub temu da ste zelo sposoben in uspešen poslovnež, je ostalo v vas še nekaj dobrote iz časov, ko to še niste bili, zato z razumevanjem spremljate dogajanja okoli sebe. Če želite rešiti svojo ljubezensko zvezo, bo treba nekaj korenito spremeniti pri vas.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Vse finančne in poslovne zadeve boste uspešno rešili, ker je v vas dovolj optimizma in samozavesti. Imate čudovito in globoko prijateljsko zvezo, ki vse bolj prerašča v ljubezensko zvezo. Kljub vsem dvomom je v vas še vedno dovolj močnih čustev.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Brez prilagodljivosti na žalost na bo šlo: ali boste delali kompromise ali pa se bo vse razpočilo in ne bo ostalo nič drugega kot nelagodnost in bolečina, ki bo še dolgo skelela. V celoti gledano sta, kljub temu da imata "težka" karakterja, zelo srečna človeka.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Zastavili ste si jasne cilje, da ^ \ uspete kot poslovnež in da ^ JI J pri tem ne bo trpela vaša ljubezenska oziroma prijateljska zveza. Resnično ste lahko ponosni na vse svoje dosežke in cilje. Namen, ki ga imate, da uspete v svoji zaljubljenosti, se vam bo posrečil.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Ne obremenjujte se s podrobnostmi, ampak se končno predajte največji in najlepši stvari na svetu, to je ljubezni. Brez nervoze in vprašanj priznajte partnerju, da vam veliko pomeni. Končno je prišel čas, ko si lahko oddahnete. Imate vse, po čemer ste hrepeneli.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Polni dvomov in negotovosti ste glede čustev do osebe nasprotnega spola, toda resnica je čisto nekje drugje. Dobro bi bilo, ko bi se vprašali, ali so vaša čustva prava. Hvaležni bodite usodi, da vam je naklonjena. Končno bo treba povedati, kar mislite, da je prav.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Ne se prepuščati žalosti in črnim mislim, to ne vodi nikamor, samo v duševni samomor. Pustite času čas, spontano vas bo pripeljal tja, kjer bi morali biti in kjer si želite biti. Zelo uspešni ste v poslu, kariera je pred vami, samo pogumno se spopadite s težavami.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Sploh se ne obremenjujte glede poslov, s katerimi se ukvarjate, saj imate globoko vero v sebe in najbližje ter sodelavce, oni pa vam neomajno zaupajo in vam stojijo ob strani. Ste človek avantur in dovolj ambiciozni, da premagate vse težave, ki vam stojijo na poti.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Prilagoditi se bo treba. Lepo i® ''''' zaljubljen, toda človek je srečen in uspešen samo takrat, ko mu gre tudi poslovno vse po načrtih. Tu pa se šele spozna, kako in koliko ljubimo. Novi projekt ni obrodil takih sadov, kot ste si obetali. Vse vam gre narobe.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Malo več razumevanja in posluha za partnerjevo delo ne bi nič škodilo vašemu egu, veliko pa bi pripomoglo kreševanju in ohranitvi vaše ljubezenske zveze. Samo pogumno naprej. Vse, kar je v zvezi s poslom, boste rešili tako, kot je potrebno in najbolje za vas.
Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94.
KARTING
Kartodrom v Hajdošah bo čez deset dni gostil najboljše slovenske in hrvaške voznike.
str. 28
SPORT MLADIH
Velika Nedelja druga, Go-rišnica ~etrta na finalnem turnirju v rokometu za mlajše de~ke - letnik 89 in mlajši.
str. 28
Ekipa mlajših de~kov Velike Nedelje (levo).
Ekipa mlajših dečkov Gorišnice (desno).
ROKOMET
Ekipi Ormoža in Gorišnice sta si z zmagama v tem krogu zagotovili obstanek v prvi B državni ligi.
str. 26
V PRIHODNJI STEVILKI
Judo klub Drava je organiziral mednarodno prvenstvo za juniorje. Rezultati v prihodnji številki. Na fotografiji Nikola Seni~i~.
DANILO KLAJNŠEK, športni dopisnik
Na pragu raja
Minula sobota in nedelja sta postregla z nekaterimi uspešnimi izidi ekip na rokometnih in nogometnih igriščih, pa tudi v judu , kolesarstvu, namiznem tenisu ... Ob tem vlada nekako lagodno zadovoljstvo, ki so ga ustvarili predvsem neposredni proizvajalci v športnih arenah. Se najodmevnejša sta ugodna izida Aluminija in Asfaltov Ptuj. Prvi in drugi so prišli do praga "raja". Ptujčani so temu raju, drugi slovenski nogometni ligi, celo bližje kakor nogometaši Aluminija elitnemu nogometnemu razredu. Tudi mladinci iz Kidričevega so blizu, saj so drugi in z velikimi možnostmi za napredovanje.
Zakaj govorimo toliko o nogometu, mogoče več kot o drugih športih? Razlog je seveda veliko zanimanje ljudi, ki si enostavno tega želijo bolj kot česa drugega, z njim se z našega področja ukvarja več kot 2000 nogometašev in ga spremlja še najmanh toliko gledalcev. Toda tudi vsi drugi športi in športniki so blizu raja: mladi rokometaši Velike Nedelje, Gorišnice, članska moštva Velike Nedelje, Gorišnice in Ormoža, mladi judoisti, strelci, pa Danilo Piljak, verjetno "drugi lopar" mladincev sSlovenije. Se vedno pa vsi ti nimajo prave podpore. Kot da šport in športna kultura ni sestavni del človeške kulture, ki se prične ustvarjati že pri najmlajših. Kje so še atleti, kikboksarji, boksarji, gimnasti itd.?
Ko rajžaš po Sloveniji, vidiš, da v drugih krajih bolje živijo, predvsem pa so s srcem s športom predvsem manjši kraji, ki imajo nekaj - in tisto je zanje vse. Tudi na našem področju je nekaj podobnega. Kaj pa pogoji, igralne površine itd.? Za marsikako ptujsko neumnost zapravljamo preveč denarja, ki bi ga lahko pridobili na drugačen - športni način, a s pravim pristopom in strategijo. A se raje gremo slepe miši in nas drugi prehitevajo po desni. Ni denarja, ni denarja. Ja, kje pa je?!
"Prihajamo!' sporoča nova generacija, ki ni obremenjena z gnilimi političnimi jajci. Zeli dalje, višje in hitreje. Zeli v "raj", ki ga naša generacija ni sposobna ali pa ga ne želi. Mišo Pušnik, Renato Vugrinec, Nastja Ceh, Ssašo in Damjan Gajser, Franc Fridl, Marko Kmetec, Petra Podgoršek, Matevž Božičko, Matjaž Pernat, Davorin Sluga in še vsi drugi športniki so tu. Zganite se že enkrat, odgovorni, in omogočite fantastičnim rezultatom in odličnim športnikom tisto, kar jim gre in pripada. Pogoji, igralne površine, parki so tisto, kar lahko naredite. Čestitko za uspeh lahko napiše vsak butec. Prag "raja" onemogočate VI, GOSPODJE. Pa kupite si Tednik, kjer piše o vsem, med drugim tudi o uspehih odličnih mladih športnikov.
DOBROVO V BRDIH / BRDA - ALUMINIJ 1:2 /0:1/
Optimizem pred nedeljskim srečanjem
STRELCI: 0:1 Hojnik /22/, 0:2 Majcen /61/, 1:2 Vulic /79/ ALUMINIJ: Dukaric, Koren /Emeršič/, Golob, Prapotnik, Sam-bolec, Pucko, Perkovic, Kancler, Franci, Jevđenič Doncec/, Hojnik /Majcen/.
Srečanja proti zadnjeuvrščeni ekipi v 2. slovenski nogometni ligi so se v Kidričevem skorajda nekoliko bali, ker nista igrala Aleš Čeh in Črtomir Gojkovič, pa tudi zaradi solidnih nastopov sicer okrepljene ekipe Brd. Toda kaj hitro je bilo strahu konec, saj je že v 22. minuti Robert Hojnik popeljal svoje moštvo v vodstvo. Tudi igra je gostom vlivala optimizem,
MARK 69
POSREDNIŠTVO In
bar "CLUB MARK69"
MARKO PERGER s.p.
Proleterska ul. 5, KIDRČEVO 2325
da lahko osvojijo pomembne tri točke, ki jih še naprej ohranjajo na drugem mestu.
V drugem polčasu je v polno zadel še Matjaž Majcen in sanj domačih nogometašev, da bi morda pripravili veliko presenečenje, je bilo konec. V 79. minuti so uspeli znižati, vendar je bilo to premalo. Po dolgi odsotnosti se je v gostujoči ekipi po - upajmo - uspešnem okrevanju po poškodbi pojavil lanskoletni prvi strelec druge lige Milan Emeršič. Njegova in vrnitev Matjaža Majcna Kidričane lahko navdajata z optimizmom pred nedeljskim srečanjem z ekipo Feroterm Pohorje iz Ruš, lanskoletnim prvoligašem.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO / PET RAZBURLJIVIH DNI DIRKE PO HRVAŠKI
Rogini padec odvzel končno zmago
Napornih in razburljivih pet dni dirke po Hrvaški je kolesarjem Perutnine Ptuj pustilo mešane občutke slave. 17 ekip iz 12 držav se je potegovalo za zmago na 776 kilometrov dolgi dirki kategorije UCI 2.5 in poskušalo za zmago pobrati kar zajeten kup švicarskih bankovcev kot glavno nagrado. Kolesarji so še enkrat dokazali, da je koncna zmaga osvojena šele v zadnji etapi, ko tekmovalec prevozi ciljno crto. Dirka je bila napeta že od starta prve etape pa do cilja v Koprivnici.
V prvi etapa od Splita do Zadra v dolžini 160 km so bili v ospredju "hitri" tekmovalci, saj je o zmagi odločal ciljni sprint. Perutnina Ptuj je stavila na Rogi-na in Krevsa, ki sta bila tandem do konca. Zmagal je Elkasovič (SavaProjekt). Najspretnejši je bil Krevs, ki je osvojil 6. mesto, 12. mesto Rogina. Povprečna hitrost etape je bila 40,9 km/h.
Druga etapa Karlobag - Učka, dolga 158 km in s težkim vzponom na cilju je bila predvsem za dobre gorske kolesarje. Ukrajinec Varvaruk si je uspel s pobegom prikolesariti lepo prednost pred zasledovalci in to mu je dalo dobro izhodišče za samostojen vzpon proti cilju. V ozadju so ostali tekmovalci uspeli zmanjšati zaostanek in pričel se je selektiven vzpon na Učko. Var-varuk je zmagal etapo in s tem oblekel rumeno majico vodilne-
NOGOMET
ga v generalni razvrstitvi. Rogina je končal na 3. mestu, kar je zadostovalo za prevzem bele majice najboljšega do 23 let. Demarin(PP) je etapo končal na 12. mestu z zaostankom 2 minut za zmagovalcem.
Tretja etapa Delnice-Jarun, dolga 160 km, je bila zaradi terena spet namenjena "hitrim" tekmovalcem. Številni defekti in padci tekmovalcev so zaznamovali to etapo kot izjemno zahtevno. Velika kolesarska karavana je do Zagreba kljub veliki povprečni hitrosti 42,5 km/h uspela prikolesariti skupaj, nato pa so se pričela taktiziranja za zmago. Ptujski trojček Mahorič, Rogina in Krevs so pripravljali napad na vidna mesta. Zadnja dva kilometra do cilja dobi defekt na kolesu Mahorič in s tem so se pričele težave v ekipi do izpolnitve zadanega cilja. Še 300 me-
1. LIGA
Rezultati 30. kroga: Primorje - Koper 0:0, Domžale - Korotan 3:0 (0:0), Tabor Sežana - Mura 0:2 (0:1), CMC Publikum - Maribor Pivo-
varna Laško 3:1 (1:1), HIT Gorica -		Dravograd 6:0 (5:0), Rudar -				Olim-
pija 1:0 (1:0).						
1. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 30		16	7	7	57:34	55
2. OLIMPIJA	30	16	5	9	67:45	53
3. PRIMORJE	29	13	7	9	37:33	46
4. MURA	30	12	9	9	37:33	45
5. CMC PUBLIKUM	30	13	5	12	52:46	44
6. HIT GORICA	30	13	4	13	49:40	43
7. RUDAR	30	12	7	11	41:37	43
8. KOPER	30	10	10	10	37:36	40
9. KOROTAN	30	11	6	13	40:48	39
10. DOMŽALE	30	10	4	16	40:57	34
11. DRAVOGRAD	29	9	4	16	31	31
12. TABOR SEŽANA	30	7	6	17	31:65	27
2. LIGA
Rezultati 24. kroga: Brda - Aluminij 1:2 (0:1), Esotech Šmartno -- Nafta 2:1 (1:0), Renkovci - Livar Ivančna Gorica 3:2 (1:0), Jadran Šepič - Dravinja 2:1 (0:0), Elan - Zagorje 1:0 (0:0), Živila Triglav - Beltinci 2:1 (0:0); prost Viator&Vektor.
1. ŽIVILA TRIGLAV	24	18	3	3	56:17	57
2. ALUMINIJ	24	14	6	4	48:25	48
3. ELAN	23	15	3	5	41:25	48
4. ESOTECH ŠMARTNO	23	14	5	4	46:25	47
5. JADRAN ŠEPIČ	23	12	4	6	37:22	41
6. LIVAR IVANČNA GORICA	23	10	3	10	40:43	33
7. DRAVINJA	24	9	5	10	23:31	32
8. ZAGORJE	24	8	7	9	32:29	31
9. NAFTA	23	8	7	8	27:24	31
10. ŽELEZNIČAR LIGRO	24	8	6	10	29:38	30
11. VIATOR&VEKTOR	23	7	6	10	35:35	27
12. BELTINCI	24	5	6	13	27:46	21
13. FEROTERM POHORJE	23	5	6	12	22:48	21
14. RENKOVCI	23	3	3	17	29:57	12
15. BRDA	23	3	2	18	29:61	11
Pari 25. kroga: Aluminij - Feroterm Pohorje, Živila Triglav -Esotech Šmartno, Beltinci - Elan, Zagorje - Brda, Železničar Ligro - Jadran Šepič, Viator&Vektor - Renkovci, Livar Ivančna Gorica - Nafta; prosta Dravinja
Boštjan Krevs pred startom v odločilni etapi; v ozadju mehanik Zlatko Ga{pari~
trov do cilja je kazalo, da bo Krevs uspel potegniti Rogina do zmage, nakar se je slednji zapletel v množici in zgubil vse možnosti. Zmagal je Roberto Gaggioli iz ameriške ekipe Defeet-Lemond. Rogina je končal na 10., Krevs pa na 36. mestu. Belo majico najboljšega do 23 let je obdržal Rogina, v generalni razvrstitvi pa se je pomaknil na 2. mesto, ker je osvojil enega od bonifikacijskih letečih ciljev in s tem pridobil nekaj dragocenih sekund.
Četrta etapa Ivanec-Varaždin, dolga 175 km, je odločala o zmagovalcu cele dirke po Hrvaški. Kolesarji Perutnine Ptuj so bili trdno odločeni, da v tej etapi napadejo in Ukrajincu Varvaruku odvzamejo rumeno majico, saj so menili, da je za tako akcijo pravi trenutek. Že je kazalo, da vse teče po dogovorjenem scenariju, saj so imeli vse akcije pod kontrolo. Padec vodilnega Var-varuka in Rogine, ki je vozil tik za njim, pa je prekrižal vse dogovorjeno. Preden so usposobili Rogino in njegovo kolo za nadaljevanje dirke, je preteklo več kot minuto. Sanj o zmagi je bilo takoj konec. Rogina je na
spustih po hribih tako silovito pritiskal pedale, da bi zmanjšal zaostanek in obdržal vsaj belo majico, še enkrat padel in etape ter dirke po Hrvaški je bilo zanj konec. V cilj je prikolesaril s svojo ekipo, ki mu je pomagala zmanjševati zaostanek, na 24. mestu z zaostankom 3 minut, Mahorič pa na 28. mestu. Rumeno majico vodilnega je oblekel Simone Mori (Kia-Suisse).
Peta etapa Ivanec-Koprivnica, dolga 123 km, je vsaj malo razveselila nesrečno ekipo Perutnine Ptuj, saj je Dančulovič (PP) v ciljnem sprintu osvojil 3. mesto ter se tako oddolžil za nesrečne dogodke v četrtem dnevu dirke. Etapo je zmagal Američan Nealy Sean (Mapei).
Končni rezultati Elite: 1. Simone Mori (Kia-Suisse), 6. Rado Rogina (PP), 15. Mitja Mahorič(PP).
Končni rezultati do 23 let: 3. Rado Rogina (PP), 11. Massimo Demarin (PP), 13. Tomislav Dančulovic (pP), 19. Boštjan Krevs (PP), 27. Marjan Kelner (PP).
Tekst & foto: Samo Glavnik
SPORT
NOGOMET / nogomet / NOGOMET
3. SNL - SEVER
Rezultati 21. kroga: Usnjar - Asfalti Ptuj 1:2 (1:1), Hajdina - Zreče 3:3 (1:1), Gerecja vas Unukšped - Fužinar 4:0 (2:0), TK&EL Stojnci - Mons Claudius 3:4 (1:1), Kozjak -Paloma 2:0 (1:0), Kovinar Mascom - Vransko 3:2 (2:0), Krško - Montavar Rogoza 5:0 (1:0).
1.	ASFALTI PTUJ 21 17 2 2 50:16 53
2.	USNJAR	21 14 5 2 54:20 47
3.	PALOMA	21 12 4 5 45:31 40
4.	KOZJAK	21 12 3 6 42:38 39
5.	KR[KO	21 8 7 6 34:26 31
6.	ZREČE	21 7 7 7 23:35 28
7.	MONS CLAUDIUS 21 7 5 9 41:42 26
8.	KOVINAR MASCOM 21 7 4 10 33:41 25
9.	TK&EL STOJNCI 21 6 3 12 25:33 21
10.	MONTAVAR R. (-2) 21 7 2 12 37:50 21
11.	G. VAS UNUKŠPED 21 5 6 10 22:38 21
12.	VRANSKO	21 6 3 12 23:41 21
13.	HAJDINA	21 4 8 9 21:34 20
14.	FUŽINAR	21 3 5 13 24:50 14
Pari 22. kroga (12. maj ob 17.00 uri):
Montavar Rogoza - Gerečja vas Unukšped, Vransko - Hajdina, Asfalti Ptuj - Kozjak, Fužinar - TK&EL Stojnci, Paloma - Krško, Mons Claudius - Kovinar Mascom, Zreče -Usnjar.
USNJAR - ASFALTI PTUJ 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Jurišič (9), 1:1 Šabanovič (29), 1:2 Krepek (69)
ASFALTI PTUJ: Golob, M. Emeršič, B. Emeršič, Toplak (Arsič), Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek, Jurišič (D. Krajnc), Vogrinec (U. Krajnc), Prah. Trener: Drago Grbavac.
V Šoštanju se je verjetno rešilo vprašanje o novem drugoligašu, saj sta se sestala prvouvrščeni Asfalti Ptuj in drugouvrščeni Usnjar. Gostje iz Ptuja bi verjetno bili zadovoljni že s točko, medtem ko so domačini za prevzem vodstva nujno potrebovali zmago. Konec vseh dilem je bil že v 9. minuti, ko je Tadej Jurišič dosegel vodeči zadetek za Ptujčane, zraven tega pa je dobra taktična in predvsem čvrsta igra gostov domačim onemogočila priložnost za izenačenje. Toda to se je vendarle zgodilo v 29. minuti. Ta zadetek ni vplival na igro gostov, da ne bi prišli do končnega cilja neporaženi. V 69. minuti je Simon Krepek dosegel še drugi zadetek za Asfalte Ptuj. Njihovi igralci so znali obdržati minimalno vodstvo ter se po koncu srečanja zasluženo veselili treh, skorajda zanesljivo že lahko zapišemo drugoligaških točk. Njihova prednost je sedaj ogromna in le težko je verjeti, da bi jih katera ekipa lahko prehitela.
HAJDINA - ZREČE 3:3 (1:1)
Strelci: 0:1 Krašovec 20, 1:1 Zelko 26, 1:2 Vrhovšek 47, 2:2 Pihler 77, 3:2 Hotko 79, 3:3 Čater 93 iz 11 m
Hajdina: Brodnjak, Zelko, Princl, Galun, Vrabl, M. Krajnc (Ladinek), Črnko, M. Krajnc, Pihler, Hotko, R. Krajnc
Ob koncu tekme se je domačinom po sodnikovem podaljšku izmuznila zmaga. Po enakovredni igri v začetku je uspelo gostom, da so prišli po strelu Krašovca v vodstvo. Nekaj zatem so domačini nekajkrat nevarno ogrozili vratarja gostov in uspelo jim je preko Zelka izenačiti, toda obe ekipi sta zamudili priložnosti za spremembo rezultata. Po odmoru je gostom uspelo zaradi nepazljivosti domače obrambe ponovno povesti in pričeli so braniti vodstvo, kar jim je uspevalo do 77. min. Domačini so izenačili, 2 minuti za tem pa jih je Hotko pove-del v vodstvo. Bolj kot se je bližal konec, bolj smo bili prepričani, da bo zmaga ostala na domačih tleh, ko je v sodnikovem podaljšku obrambni igralec nespretno igral z roko in sodnik je dosodil 11 metrovko, ki jo je Čater realiziral in postavil končni rezultat. (-anc)
GEREČJA VAS UNUKŠPED - FUŽINAR 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Korez 32, 2:0 Voglar 44, 3:0 Korez 48, 4:0 Kaučevič 81 min.
Gere~ja vas: Trop, Kmetec, Ciglar, Ver-lak, Zajšek (Pacher), Slaček, M. Bezjak,
Krajnc, Korez, Z. Bezjak (Kaisersberger), Voglar (Kaučevič).
Nad 100 zvestih gledalcev je tokrat videlo visoko zmago svojih ljubljencev, ki so tokrat z dobro igro še vlili upanje, da ostanejo med tretjeligaši. Vse do zadetka so bili gostje boljši in domača obramba je le s težavo zaustavljala nalete nasprotnika. 32. minuta je prebila led in domačini so preko Koreza zatresli mrežo nasprotnika. Minuto pred koncem so domačini vodstvo zvišali.
Po odmoru se je igralo po sredini igrišča, toda ni manjkalo priložnosti na obeh straneh in Kores je kaj hitro poslal žogo za hrbet vratarja. Po poškodbi Zajška je prišlo v obrambi domačinov do zamenjave, toda ostala je čvrsta in ni dovolila, da bi gostje dosegli zadetek. Za zvišanje vodstva so imeli priložnosti Kmetec, M. Bezjak, Pacher, toda uspelo je Kaučeviču, ki je v 81 min. postavil končni rezultat. (-anc)
TK&EL STOJNCI - MONS CLAUDIUS 3:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Klajderič (13), 1:1 Kova-čec (30), 1:2 Jovanovič (56), 1:3 Dovgan (58), 2:3 Vilčnik (67), 3:3 Vilčnik (70), 3:4 Kovačec (75).
T&EL STOJNCI: Milošič (Grabrovec), Vi-dovič (Vilčnik), Meznarič, Lenart, Šmigoc, Ljubec, Obran, Klajderič, Žnidarič, Golob, Rižnar (Purgaj). Trener: Silvo Foršnarič.
Stojnčani v srečanju z nogometaši iz Rogatca niso uspeli potrditi zmage v Vranskem. Srečanje je bilo dinamično, vendar s številnimi napakami v obrambi na obeh straneh. Povedli so domači, vendar so se gostje hitro pobrali in v začetku drugega polčasa povedli z dvema zadetkoma prednosti. Dejan Vilčnik je uspel z dvema zadetkoma rezultat izenačiti. V 75. minuti pa še ena napaka v domači obrambi in gostje so srečno in spretno ponovno zadeli. Številne priložnosti pred gostujočimi vrati pa niso prinesle več spremembe in namesto mirnega nadaljevanja bodo nogometaši iz Stojncev do konca prvenstva trepetali za obstanek.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 18. kroga: Boč Anchiinženi-ring - Eltehšop Rogoznica 2:1, Skorba -Središče 1:0, Pragersko - Videm 1:3, Gori-šnica - Slovenja vas 0:1, Markovci - Dorna-va 0:2, Bistrica - Holermuos Ormož 1:1.
1. BISTRICA	18	13	2	3	48:23	41
2. HOLERMUOS ORMOŽ	18	10	2	6	53:28	32
3. SKORBA	18	10	2	6	53:29	32
4. SLOVENJA VAS	18	10	2	6	38:32	32
5. SREDIŠČE	18	10	1	7	53:22	31
6. VIDEM	18	8	2	8	43:44	26
7. GORIŠNICA	18	8	2	8	21:26	26
8. ELTEHŠOP ROGOZ.	18	7	1	10	35:36	22
9. PRAGERSKO	18	6	4	8	35:49	22
10. DORNAVA	18	5	3	8	31:43	20
11. BOČ ANCHIINŽINIR.	18	6	3	9	30:40	18
12. MARKOVCI	18	2	2	14	20:88	8
MARKOVCI - DORNAVA 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Viher (57), 0:2 Plohl (75) MARKOVCI: Forštnarič, Tekmec, S. Kralj, Plohl, A. Kralj, Bratušek, Golob, Cimerman, Petek, Korošec, Janžekovič. Trener: Marjan Bezjak.
DORNAVA: Kristovič, Serdinšek, Flos /Kokol/, Viher, Hunjet, Metličar, Žuran, Ster-gar /Arnuš/, Plohl, Cvetko, Trunk /Florjanič/. Trener: Alojz Gomboc.
GORIŠNICA - SLOVENJA VAS 0:1 /0:0/
STRELEC: 0:1 Zupanič /77/ GORIÏNICA: Roškar, Purgaj /Ciglarič/, Donaj /Bezjak/, Alič /Brodnjak/, Levačič, Lapornik, Bohinec, Žnidarič, Rižnar, Bohl, Plohl. Trener: Gorazd Šket.
SLOVENJA VAS: Matjašič, Krajnc, Er-hatič, Vrbanec, Metličar, Lenart /Mlinarič/, Ekart, D. Panič, M. Panič /Pulko/, Gereč-nik, Zupanič. Trener: Stevo Peric.
PRAGERSKO - VIDEM 1:3 /0:2/
STRELCI: 0:1 Ovčar /17/, 0:2 B. Ciglar
liAJ NOGOMETAŠ 2000/2001^
2.	SNL
3.	SIVL - SEVER......
1. LIGA MNZ PTUJ
Ime in priimek: .. ■ Naslov: ................
/24/, 1:2 Furlan /77/, 1:3 Varnica /89/.
PRAGERSKO: Lubej, Justinek, Lednik /A. Čelan/, Furlan, Stojnšek, Breznik, Lon-čarič, Krajnc, B. Čelan, Kmetec, Zorec /Kmetec/. Trener: Zvonko Kocjan.
VIDEM: Trafela, Koprek, B. Ciglar, V. Ciglar, Bračič, Topolovec, Šipek /Černila/, Ostroško, Ovčar /Varnica/, Fridauer, Kokol. Trener: Rudi Štelcer.
BOČ ANCHIINŽENIRING - ELTEHŠOP ROGOZNICA 2:1 /1:0/
STRELCI: 1:0 Čerenak /3/, 2:0 Lončarič /75/, 2:1 Kurbus /92/
BOČ ANHIINŽENIRING: Pepelnak, Hrastnik, Curk, Žnuderl, Kralj, Sagadin /Korošec/, Habjanič /Beškovnik/, Obrov-nik, Čerenak, Habjan /Volavšek/, Lončarič. Trener: Rudi Podjavoršek.
ELTEHÏOP ROGOZNICA: Krajnc, Arnuš, Pungračič, Pihler, Vauda /Hvalec/, Herga, Polanec, R. Markež, Kurbus, M. Markež /Mustafi/, Dokl /Dizdarevič/. Trener: Branko Žgeč.
BISTRICA - HOLERMUOS ORMOŽ 1:1 /1:1/
STRELCA: 1:0 Školiber /27., avtogol/, 1:1 Boris Prapotnik /45/
BISTRICA: Hvalec, Papotnik, Horvat, Skale, Kolar, Fridrih, Sep, Mlinar /Modrič/, Stražišar, Regoršek, Leva /Frelih/. Trener: Marjan Gojkovič.
HOLERMUOS ORMOŽ: Ivankovic /Polak/, Školiber /Zebec/, Tobijas, Janže-kovic, Jurcec, Jambriško, Pintaric, Zidaric /Rajh/, Boris Prapotnik, Mesaric, Borut Prapotnik. Trener: Drago Posavec.
SKORBA - SREDIŠČE 1:0 / 0:0/
STRELEC: 1:0 Šijanec /74/ SKORBA: L. Šmigoc, B. Mertelj, Perko, Petek, Janžekovic, Šijanec /Kuserbajn/, Arsic, Horvat, J. Šmigoc, S. Mertelj, Mlakar /Klanecek/.
SREDIÍČE: Horvat, Jelovica, Sakelšek, Blažic, Ivancic, Žerjav /Rajh/, Kolenc, Kola-ric, Gašparlin, Lesjak, Fafulic. Trener: Franc Rajh.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 17. kroga: Zgornja Polskava -Spodnja Polskava 1:4, Apace - Leskovec 2:1, Zavrc - Bukovci 1:2, Tržec - Hajdoše 1:4, Podvinci - Lovrenc 2:3, Podlehnik -Grajena 2:0.
1.	TRŽEC	17 12 3 2 52:25 39
2.	APAČE	17 10 3 4 38:19 33
3.	BUKOVCI	17 10 1 6 56:39 31
4.	GRAJENA	16 10 1 5 42:28 31
5.	PODLEHNIK	17 8 5 4 46:26 29
6.	ZAVRČ	17 8 3 6 27:19 27
7.	LESKOVEC	16 7 4 5 27:25 25
8.	PODVINCI /-1/ 17 7 2 8 42:31 22
9.	LOVRENC /-1/ 17 6 4 7 46:43 21
10.	HAJDOŠE /-1/ 17 6 1 10 38:43 18
11.	SfP POLSKAVA /-1/ 17 2 3 12 26:68 8
12.	ZG. POLSKAVA /-1/ 17 0 0 17 10:84 -1
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA VZHOD
Rezultati tekem 21. kroga: Bistrica - Nafta 1:2, Beltinci - Krško 1:4, Dravinja - Pohorje 5:3, Šentjur Yurij - Železničar Ligro 2:4, Asfalti Ptuj - Korotan 4:2, Aluminij in Nissan Ferk prosta
1.	NISSAN FERK 18 15 2 1 80:12 47
2.	ALUMINIJ	17 14 0 3 75:10 42
3.	ASFALTI PTUJ 17 11 2 4 59:36 35
4.	NAFTA	17 11 2 4 34:22 35
5.	ŽELEZNIČAR LIGRO 17 11 0 6 52:31 33
6.	DRAVINJA	18 9 2 7 42:30 29
7.	BELTINCI	19 6 1 12 33:60 19
8.	BISTRICA	19 6 1 12 22:59 19
9.	ŠENTJUR YURIJ 18 6 0 12 26:45 18
10.	KRŠKO	18 5 2 11 28:75 17
11.	KOROTAN	16 2 3 11 25:53 9
12.	POHORJE	18 2 1 15 28:71 7
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA VZHOD
Rezultati tekem 21. kroga: Bistrica - Nafta 0:8, Beltinci - Krško 1:0, Dravinja - Pohorje 3:2, Šentjur Yurij - Železnicar Ligro 1:3, Asfalti Ptuj - Korotan 1:4, Aluminij in Nissan Ferk prosta
1.	ŽELEZNIČAR LIGRO 17 14 3 0 63:9 45
2.	ALUMINIJ	17 12 5 0 81:7 41
3.	NAFTA	17 13 2 2 57:22 41
4.	KRŠKO	18 10 4 4 49:27 34
5.	KOROTAN	16 7 4 5 32:38 25
6.	BELTINCI	19 7 3 9 38:43 24
7.	NISSAN FERK 18 6 4 8 28:26 22
8.	ŠENTJUR YURIJ 18 6 2 10 31:42 20
9.	DRAVINJA	18 5 4 9 44:44 19
10.	ASFALTI PTUJ 17 6 1 10 43:49 19
11.	POHORJE	18 3 1 14 28:74 10
12.	BISTRICA	19 0 1 18 11:124 1
Danilo Klajnšek
ROKOMET / rokomet / ROKOMET
1. A SRL
Rezultati 21. kroga: Trimo Trebnje -Velika Nedelja 39:29 /16:12/, Inles Riko -Pivka Perutninarstvo 33:23 /14:10/, Slovan - Dobova 26:26 /14:15/, Termo - Celje Pivovarna La{ko 25:36 /12:17/, Prevent -Avtomikoli~ Rudar 34:28 /18:11/, Gorenje - Mobitel Prule 67 26:25 /13:12/.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 21 19 2 0 40
2.	MOBITEL PRULE 67 21 16 3 2 35
3.	GORENJE	21 15 2 4 32
4.	PREVENT	21 15 2 4 32
5.	TRIMO TREBNJE 21 11 3 7 25
6.	VELIKA NEDELJA 21 11 0 9 22
7.	AVTOMIKOLIČ RUDAR 21 9 3 9 21
8.	TERMO	21 5 3 13 13
9.	SLOVAN	21 4 4 13 12
10.	INLES RIKO	21 5 0 16 10
11.	DOBOVA	21 1 5 14 9
12.	PIVKA PERUTNINAR. 21 0 1 20 1
TRIMO TREBNJE -VELIKA NEDELJA 39:29 /16:12/
VELIKA NEDELJA: Mesarec 2, Gre-gori~ 1, Poto~njak 1, Cvetko, Bezjak 3, [o{tari~ 4, Planinc 7, Kokol, Belec, Poje 4, [truc 5, Okre{a 1, Kumer 1, Podpe-~an.
V	sre~anju predzadnjega kroga so ro-kometa{i Velike Nedelje gostovali v Trebnjem. Za~etek je bil za goste zelo dober, predvsem pa uspe{en, saj so povedli s 4:1. Toda prednost je polagoma kopnela, naredili so nekaj nepotrebnih napak in do-ma~ini so preobrnili rezultat, si priigrali {tiri zadetke prednosti in jih obdržali do odmora.
V	drugem delu igre je razlika v korist doma~ih rokometa{ev nara{~ala in bila na koncu okroglih deset zadetkov.
Rokometa{i Velike Nedelje bodo v soboto ob 19. 00 uri gostili Termo iz [kofje Loke. Z morebitno zmago bi na koncu osvojili {esto mesto, kar bi vsekakor bil velik uspeh za ekipo, ki je novinec oziroma povratnik v prvoliga{ko drubo. Ne dvomimo, da se bo to zgodilo in da bodo rokometa{i Velike Nedelje s {tevilni zvestimi privrženci proslavili uspe{no sezono.
1. B SRL MO[KI
V	1. B mo{ki rokometni ligi so odigrali sre~anja zadnjega kroga. Glede uvrstitve v prvoliga{ko konkurenco je bilo vse jasno že veliko prej, saj sta Sevnica in Izola bili razred zase, tako da zadnji derbi v Izoli, kjer je zmagala Sevnica, ni odlo~al o ni~emer ve~, ampak je bil bolj prestižnega pomena. Bolj "vro~e" je bilo pri dnu, saj se je kar pet ekip borilo za obstanek. Zmage Ormoža, Gori{nice in Kroga Ba-kovcev ter poraz [martnega pa je dalo odgovor {e glede izpada druge ekipe. Zraven Preddvora, ki je izstopil po polovici prvenstva, se v nižji rang seli {e ekipa Chio Kranj.
Rezultati 22. kroga: Ormož - Nova Gorica 22:20 (10:7), Gori{nica - Cimos Koper 26:21 (14:6), Izola - Sevnica 28:31 (11:18), Krog Bakovci - Dol TKI Hrastnik 23:21 (10:12), Mitol Pro- Mak Sežana - [martno 31:21 (13:11), Preddvor -Chio Kranj 0:10 b.b.
1. SEVNICA	22	18	0	4	36
2. IZOLA	22	15	2	5	32
3. NOVA GORICA	22	13	1	8	27
4. DOL TKI HRASTNIK	22	12	0	10	24
5. CIMOS KOPER	22	10	3	9	23
6. MITOL SEŽANA	22	10	2	10	22
7. GORIŠNICA	22	9	2	11	20
8. ORMOŽ	22	9	2	11	20
9. KROG BAKOVCI	22	9	2	11	20
10. ŠMARTNO	22	8	3	11	19
11. CHIO KRANJ	22	8	3	11	19
12. PREDDVOR	22	1	0 21		2
GORI[NICA -		CIMOS			
KOPER 26:21		/14:6/			
GORI[NICA: Valenko, Tam{e 4 /4/, Bel{ak, [torman 1, Fricelj 9 /1/, Kumer 3, I. Ivan~i~ 1, Per~i~, [andor, D. Ivan~i~ 4, Cvitani~, Firbas 2, [trbal, Pisar 2.
Rokometa{i Gori{nice so si z zmago proti Cimosu iz Kopra zagotovili obstanek v ligi. Prakti~no je bilo vse jasno na za~etku oziroma do 12. minute, ko so do-ma~i povedli z 8:1. Prednost sedmih zadetkov so znali dobro ohranjati. Klju~ uspeha so bile dobra igra v obrambi, od-li~ne obrambe Valenka in u~inkovita igra v napadu. Gostje tega enostavno niso mogli enakovredno spremljati. Ne moremo jim o~itati neborbenosti in agresivnosti, vendar so bili enostavno neenakovredni.
V drugem pol~asu je prvi zadetek padel {ele po dobrih petih minutah. V 40. minuti je prednost Gori{nice zna{ala že enajst zadetkov in zmagovalec sre~anja je bil znan. Gostje iz Kopra so nato v zadnjih enajstih minutah uspeli visoko vodstvo doma~ih le nekoliko znižati. Po kon~anem sre~anju je bilo veliko veselje v doma~em taboru, saj so njihovi roko-meta{i le uspeli dose~i cilj, to pa je obstanek v 1. B SRL.
Danilo Klajnšek
ORMO@ - NOVA GORICA 22:20 (10:7)
Ormož: [ulek, Hanželi~ 1, Horvat, Jur{i~, Pu~ko 1, Prapotnik 3, Grabovac 3, Ivanu{a 4, Kiri~ 5, Smodek, Dog{a, Kava{, Hrnjadovi~ 5, Rajh.
Rokometa{i Ormoža so dosegli izjemno pomembno zmago, ki jih je obdržala v prvi B državni ligi. Pred zadnjim krogom je bilo namre~ za eno mesto, ki vodi v nižji rang, kar pet "kandidatov". Ormožu in Gori{nici je za obstanek veljala le zmaga in to sta dosegla.
Ormožani so do zmage proti že nekaj krogov oslabljeni Novi Gorici, ki je veljala za enega favoritov za uvrstitev v prvo A ligo, pri{li težje od pri~akovanj, saj jim igra ni in ni stekla, preve~ je bilo tehni~-nih napak in samostojnih akcij. Na sre-~o se je vse dobro izteklo, saj so gostje v drugem pol~asu celo povedli (11:12) in se ve~krat nevarno približali, zadnji~ dobre tri minute pred koncem, ko je bilo 20:19. Tokrat je {lo vratarju Dog{i, ki je zbral 10 obramb, na drugi strani pa jih je go-stujo~i vratar Turk kar 13. Iz povpre~ja doma~ih sta po na{i oceni tokrat ob vratarju izstopala organizator igre Kiri~ in v obrambi Pu~ko. Vendar ob vsem {teje le rezultat in to so Ormožani kljub velikemu psihi~nemu pritisku zaradi pomembnosti tekme tudi dosegli.
l.kotar
t
Iz Koiic na Donatko goro
Okrepčevalnica Gastro prijazno vabi vse ljubitelje pohodništva na pohod iz Kočic na Donačko goro, ki bo v soboto, 19. maja. Pri gostinskem lokalu okrepčevalnice Gastro v Kočicah bo za vse pohodnike zbirno mesto, od koder bo ob 9. uri start pohoda. Vse udeležence bo s pozdravnim nagovorom na pot pospremil župan občine Žetale Anton Butolen. Ob 10.30 uri bo postanek v Spas baru v Pridni vasi, ob 12.30 uri pa pohodnike že pričakujejo na vrhu Donačke gore. V Rudijevem domu bo poskrbljeno za malico — enolončnico, ki jo bo vsem udeležencem brezplačno ponudil organizator. Vrnitev do Kočic bo potekala mimo vinotoča Plajnšek ali Kodrič, kjer bo poskrbljeno za dobro haloško kapljico oz. pokušnjo vin. Ob 17. uri je predvidena vrnitev vseh pohodnikov v Kočice. Ob dobri gostinski ponudbi okrepčevalnice Gastro bo zabava z živo glasbo ansambla Štajerski baroni.
Pohodu se bomo pridružili tudi ptujski planinci. Zbor za vse, ki bi se želeli pohoda udeležiti skupaj s Planinskim društvom Ptuj, bo ob 6.45 uri na Železniški postaji Ptuj, prevoz do Kočic bo z mini busom (prostih je 18 mest). Vrnitev je predvidena okrog 21. ure. Cena izleta je 1100 SIT. Vodil bo Tone Purg. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Prešernovi 27 do torka, 15. maja.
Tadeja Ratek
10 LET ORMOŠKE PLANINSKE POTI
Planinsko društvo Maksa Meška iz Ormoža praznuje 10-letnico planinske poti po ormoški občini. V ta namen bodo pripravili proslavo, ki bo v soboto, 12. maja, v Lahoncih na domačiji pisateljice Erne Meško in njenega moža Maksa Meško, po katerem nosi planinsko društvo ime. Planinci se bodo izpred ormoškega gradu podali ob 9.00, pot pa jih bo vodila prek Ormoža, Dobrave, Litmerka, Strezetine, Stanovna, Runča, Žvaba, do Lahoncev.
Mateja Hržič
AProdajni cenIerQinnQ J Nakupni centerBEEl ^ Hiper centerTTm?	J Market]
Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23, Špindlerjevo ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 Industrijska ulica, Lenart v Slovenskih goricah	Dornava 81 c. Domova
oddelek papirnice: tel. 02/788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE IbI. 02/720 03 01	tel. 02/755 48 31
ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 D015. URE ODPRTO OD 8.00 D019. URE	ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V SOBOTO OD 8.00 DO 19. URE VNEDEUO OD 8.00 D012. URE
Market^
Hordek 17q, Ormož tBl. 02/740 15 38 ODPRTO OD 8. D018. URE
V SOBOTO OD 7.30 D019. URE	VNEDEUO OD 8.00 D012. URE	V SOBOTO OD 8.00 DO 19. URE	V SOBOTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 8. D012. URE
VNEDEUO OD8.00D012.URE
Naročnik: PETUA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ruj • Vse cene so v SIT • Ponudba velja do 20.5.2001 oz. do prodaje zalog • Za morebitne napake v tisku se opravičujemo
38385308
38385322
SPORT, POSLOVNA SPOROČILA
ŠPORTNE NOVICE
KEGLJANJE / DRAVA V TRETJI LIGI
Kegljacem ptujske Drave je uspelo v kvalifikacijah za uvrstitev v tretjo keglja{ko ligo -vzhod. V Slovenski Bistrici so osvojili prvo mesto in tako postali novi član 3. SKL - vzhod. To je eden izmed večjih uspehov ptujskega kegljanja v zadnjih letih.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS /
ODLIČNI NASTOPI DANILA PILJAKA
V Domžalah je potekalo deseto državno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in posameznice v mladinski konkurenci. Uspe{no je na njem nastopil igralec ptujske Petovie Danilo Piljak in v konkurenci posameznikov osvojil drugo mesto, saj ga je v finalnem obra~unu premagal Klemen Jazbi~ z 2:1. Z malo ve~ sre~e bi lahko Danilo osvojil tudi naslov državnega prvaka. Se uspešnejši pa je bil v igri dvojic, kjer je nastopil s Klemnom Jazbi~em. V finalu sta zaneslijvo premagala svoja nasprotnika. V mešanih dvojicah je Danilo Piljak osvojil tretje mesto skupaj z Lužarjevo.
Danilo Klajnšek
SPORT MLADIH /
VELIKA NEDELJA DRUGA, GORIŠNICA ČETRTA
Rokometni klub Velika Nedelja je bil organizator finalnega turnirja v rokometu za mlajše de~ke, letnik 1989 in mlajše. Zraven doma~e ekipe so na njem sodelovali še Gorišnica, Termo iz Skofje Loke in Cimos Koper iz Kopra.
Turnir je pokazal, da se za usodo te športne panoge ni bati, saj v klubih posve~ajo veliko pozornost vzgoji kadrov. Delo je vedno kvalitetnejše in s tem tudi znanje. Z malo sre~e so prvo mesto osvojili mladi rokometaši Kopra.
Rezultati: Cimos Koper - Velika Nedelja 4:4 /2:1/, Termo -Gorišnica 7:6 /4:2/, Gorišnica -Velika Nedelja 1:8 /0:5/, Cimos Koper - Termo 12:6 /4:2/, Termo - Velika Nedelja 4:9 /3:9/, Gorišnica - Cimos Koper 6:13. Kon~ni vrstni red: Cimos Koper, 2. Velika Nedelja, 3. Termo, 4. Gorišnica.
Za najboljšega igralca je bil proglašen Tomaž Spindler iz Velike Nedelje, najboljši vratar je bil Luka Jelov~an iz Terma, najboljši strelec pa Dejan Bomba~ iz Cimosa, ki je dosegel 18 zadetkov.
Danilo Klajnšek
VRTEC PTUJ
OBJAVLJA
JAVNI RAZPIS
za vpis predšolskih otrok v vrtec za šol. l. 2001/2002
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šol. l. 2001/2002 do 30. 5. 2001 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29/III, in sicer:
-	v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure,
-	v sredo od 7. do 17. ure in
-	v petek od 7. do 13. ure.
Otroci lahko obiskujejo oddelke za otroke od enega leta do treh let (jasli) in od treh let do vstopa v šolo (vrtec), in sicer v naslednjih programih:
a)	dnevni program v vseh organizacijskih enotah vrtca
b)	dvoizmenski program (to je izmenično dopoldne in popoldne) v enoti MAČICE, Potrčeva 9/a
c)	poldnevni program, ki traja 4 do 6 ur, v enoti NARCISA, Raičeva 12, za otroke od 3 do 6 let in za otroke od 2 do 3 let.
Deluje tudi oddelek za otroke s posebnimi potrebami.
Komisija za sprejem otrok
GLASBENA ŠOLA KAROL PAHOR PTUJ Dravska 11, Ptuj
na podlagi Zakona o glasbeni šolah (Ur. list RS, št. 29/2000, 20., 21., 22. in 23. člen)
RAZPISUJE PROSTA UČNA MESTA
za učence novince za šolsko leto 2001/2002:
1. KLAVIR	16 mest
2. ORGLE	2 mesti
3. HARMONIKA	37 mest
4. VIOLINA	3 mesta
5. VIOLONČELO	4 mesta
6. FLAVTA	7 mest
7. OBOA	3 mesta
8. KLLARINET	4 mesta
9. SAKSOFON	5 mest
10. TROBENTA	2 mesti
11. POZAVNA	2 mesti
12. TENOR	2 mesti
13. BARITON	2 mesti
14. ROG	2 mesti
15. TUBA	2 mesti
16. KITARA	12 mest
17. TOLKALA	4 mesta
Vpis v glasbeni vrtec, glasbeno pripravnico, nauk o glasbi in skupinski pouk blok^lavte je mogoč brez sprejemnega preizkusa in je število neomejeno!
Sprejemne preizkuse bodo učenci - novinci lahko opravljali v prostorih šole v naslednjih terminih:
-	v sredo, 23. maja, od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 ure
-	v petek, 25. maja, od 15.00 do 17.00 ure
-	v sredo, 30. maja, od 10. do 12. ure in od 15.00 do 17.00 ure
Dodatne informacije na tel.: 749-24-10 ali 749-24-12.
HAJDOSE / 20. maja druga dirka
Kartodrom pri-iakuje nalboljše
Kartodrom v Hajdošah bo čez 10 dni ponovno gostil najboljše hrvaške in slovenske voznike kartinga. Če bo organizirana tudi dirka za pokal SAXO, bo nastopilo okrog 100 voznikov iz 16 klubov.
Že prva dirka v Portorožu je dala vedeti, da bodo zagrizene borbe za najboljša mesta med znanimi, rutiniranimi vozniki, v boj pa bosta posegla tudi do-ma~a aduta med mladinci Davor Hvala v razredu F 125 in Friderik Vajnhandel, ki je v Portorožu tretji z odli~no vožnjo. Nastopilo pa bo tudi ostalih 14 tekmovalcev AMD Ptuj, saj so doma~ini najštevilnejši klub v letošnjem prvenstvu.
Sportni delavci AMD Ptuj, ki že nekaj let slovijo kot najbolj verzirana ekipa tega tekmovanja,
bodo vnesli nekaj novosti zlasti glede zamudnega merjenja ~asa za startne pozicije in tako bodo predfinalne vožnje že med 11.30 in 13.00 uro in finalni obra~uni popoldane. Po sve~ani predstavitvi voznikov ob 14.00 uri bomo videli finalne vožnje v vseh štirih razredih.
anc
Tednik -
vaša štajerska kronika Naročnina: 02/749-34-16
Tajništvo: 02/749-34-10
Reklame: 02/749-34-12
Rogaška cesta 36, Ptuj, tel (062) 788 56-20 ali GSM 041 630-113, organizira brezplačni tečaj CPP za študente in dijake za kategorije A, B, C, D, E in kmetijski traktor ter kolesa z motorjem.
Vpis in začetek tečaja v PONEDELJEK, 14. MAJA 2001, ob 16. uri v učilnici avto šole. Rogaška cesta 36 v Ptuju, in ob 17. uri v OŠ Destrnik.
UGODNOST
*	v času predavanja organiziramo zdravniški pregled in prvo
pomoč
*	omogočamo ure praktične vožnje A, B, C, D, E in kmetijski
traktor
* nudimo plačilo vožnje na obroke, študentom dajemo pri vožni 10 % popust
KAKOVOSTNO, POCENI IN HITRO DO IZPITA Z AVTO ŠOLO I C".
Predstavitev Lexmark & AGFA!
TRON ECONO 800 GAME
osnovna plošča MSI KT-7 Turbo 6330 AMD K7 Duron® 800 MHz, RAM 64 MB PC 133 VGA Riva Tim M6432 MBAGPTvOut, trdi disk 20 GB 7200 o/mIn, CD-ROM 52x, disketnik 1,44 MB, miška s podlogo, tipkovnica, zvočna kartica SB 16blt Stereo, zvočniki 120W
Programska oprema
MS OEM Windows ME Slo CD, Knjiga Hitri vodnik
172.900,-'^ /
Predstavitev Lexmark & AGFA:
v petek 11.5 predstavitev Lexmark tiskalnikov in AGFA digitalnih fotoaparatov in skeneijev! AKCUSKI7% popust in prilœnostna darila.	Lexm,\kk
Mailbortreovina -TigSwbodeS.tel.: 02/2523008, mpiiibeciiiiit[|in.si
C>qe-Marlb«skaS6,tel.:03/490 6220,ce«canitninjl	. .^i ________
Munki Sobota - Slom9io>317, t:!.: 02/5371150, msecoiiitini.sl	(Q ||| ^ 11
Marll»Hpi»a/proda|a-1lií£ka2l,M:02/3tl03 50a,niitmn8caM^^ r«PREDNARAeur«LNiSKA tehnologija
Pridn^Jemo si pravico do Epramambe cen in ItonfiguraciJ.	Cene vl(ljllâl|^0 DDV [n veljajo do lanca zalog, ob gotmlnilheni plaEllu.

Mali oglasi
STORITVE
GSM aparti, hi-fi stolpi, TV aparati, videorekorderji, dodatna oprema za GSM, SIM kartice, video in avdio-kasete, radioure, fotofilmi, fotoaparati, baterije in {e ve~. Pozor! ! 15 % majski popust na gotovino. Super cene in akcije. MJ-Media Shop, Osojnikova 9, I. nadstropje nad A-banko, 2250 Ptuj, telefon 02 7481-888.
GUME, traktorske, ugodno: 11,2 x 28 =25.000 sit; 12,4 x 28 - 26.000 sit, montaža brezplačna, Vulkani-zerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121 c. tel. 788 81 70, vsak delovnik od 6. do 22. ure.
GUME za osebna tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo znamke Michelin, Fulda, Matador in druge na zalogi - montaža brezplačna. Obnovljeni avtoplašči za osebna vozila: 145 x 13 in 155/7 x 13 -3500 sit, 165/70 x 13 in 175/ 70 x 13 = 3800 sit. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121, Markov-ci tel. 788 81 70.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629 10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vido-rekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b. tel. 755-49-61 GSM 041 631-571.
NOVO NA PTUJU! Na Osojniko-vi 3 smo odprli za potrebe vaših hišnih ljubljenčkov trgovina s hrano in opremo zanje priznanega proizvajalca ROYAL CANIN. Pridite in se prepričajte o kvalitetni ponudbi in konkurenčnih cenah. ZOO Market trgovina, Jelka Kramberger, s.p., Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Talum, Perutnina, Telekom, Merca-tor, KK Ptuj, Atena, Infond, Pro-banka, Krekova, Kmečke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaščena poslovalnica GBD, d.d., Kranj)
SOBOSLIKARSVO-PLESKARSTVO Ivan Bejak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30- letno tradicijo. Priporočamo se! Telefon 02 757-51-51, GSM 031 383-356.
RAZNO
Ali iščete proizvod naslednjih firm: Candy * Miele * Blanco * Sony * Sharp * Tecnogas? V sodelovanju s Tehnounionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Pernarčič, s.p., Cankarjeva 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, nudi najugodnejšo prodajo gospodinjskih aparatov Candy. Od 07.05. do 15.05.2001 akcija - Candy - vgra-dni hladilnik z zamrzov. CIC 32 LE, vgradni štedilnik ter stekloker. ploščo PVS 604 X in samostojna pom. stroja CD 242, CD 353 S, hladilnik z zamrz. CFD 240, pralni stroj CE 1049 T (1000 vrtlj./min.). Možnost plačila na 6 obrokov - čeke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje. Obiščite nas!
MOTORNO žago Stihl 051 izpra-vno, prodam. tel. 768-56-01.
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Tel. 02 779-50-11 ali 041 897-675, NON -STOP
OTROŠKO posteljico ter kombiniran in športni voziček prodam. Tel. 02 775-11.31.
UREJAMO gotovinske kredite do
5 let brez poroka za vse zaposlene pri s.p., d.o.o., možnost odplačila na položnice. Odplačamo stari kredit. Tel. 031 273- 264. Svit, Zve-zdana Hedžet, s.p., Dobravska 15, Maribor.
ZBIRATELJ, kupi razno starinsko pohištvo, mize, ure, slike, kipce, porcelan itd. Plačam takoj. Tel. 041 345-745.
APARTMAJE NA MORJU dam v najem - Sabunike pri Zadru, peščena plača. Varaždin, tel. 00385 42 211 372 ali 091 575-27 79.
PRODAM regal rustikal za dnevno soba, kuhinjsko kredenco, pisalno mizo - novo, 500 kos strešne opeke - betonske. Inf. na tel. 62 92 315.
POZOR! Če se hočete ukvarjati profesionalno ali imeti dodaten zaslužek lahko začnete z vzrejo južno ameriških činčil. Plemenske živali lahko kupite na naši farmi. Odkup je zagarantiran na naši farmi. Naša farma že posluje 10 let. Inf. na tel 041 770-081, Janez -Marjana Lorbek, Lancova vas 26 a, Videm.
ŠIVALNI stroj za robljenje dolžin, znamke Strobel. tel. 777-92-11.
MITO SPORT KLUB v sodelovanju s KOLNKIŠTO organizira 16.5.2001 že drugo predavanja o vplivu prehrane na človeka. Predavanje bo vodil Marjan Videnšek, strokovnjak naravne higiene. "Odstrani vzrok in posledice bodo izginile," pravi znanost naravne higiene. Izvedeli boste marsikaj o zdravih, nezdravih in celo uničujočih vplivih prehrane na človeka, dobili kup koristnih nasvetov, kako z glavo pokuriti odvečne kalorije in zaživeti popolnoma novo, življenjske energije polno življenje. Infomacije dobite na MITO SPORT KLUB, Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj, tel.: 041 753 321.
IŠČEM žensko za nudenje pomoči za 2 uri na teden. Tel. 776-5281.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91.
FASADE DEMIT
styrofax-rofix Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - ban/anje fasad vsa druga slikopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Ibplaks.p., Sllkopleskarsivo in fasadersho «041 646 067 ali 062 754 4010.
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Mali oglasi
MOTORNA VOZILA
OPEL CALIBRO prodam 2,0 i 16 V, letnik 1992, črne barve, vsa oprema vredna ogleda. Tel. 041 817-185.
VESPO 150, letnik 93, prodam. Tel. 755-52-71
OSEBNI AVTO Opel kadet (solza), 90. letnik, registriran do marca 2002, prodam, cena po dogovoru. Tel. 041 227-736.
STANDARDNO avto prikolico in uro, avto priklop za golf 3 prodam. Tel. 031 364-090.
OBNOVLJENO kombinirano vozilo Zastava 850 AK, reg. do 18.4. 2002, in kovinske bokse za prevoz prašičev in kur prodam. Gus-tel, Strelci 15, Markovci.
AVTO-RAK - UGODNO PRODAMO: R 5 campus, 1992, sep-hia 1.6 SLX, 1995, escort 1.3 CLX, 1992, panda trekking 4x4, 1998, rover 25 1.4, 2000, audi 80 1.8 S, 1991, pony 1.3 LS, 1990, golf CL 1.9 D, 1996, arosa 1.0, 1997, peugeot 405 GL, 1993, kia sephia 1.6 SLX, 1995, passat1.9 TDI kar.,
1998,	micra 1.0 LX, 1993, bravo 1.4 S, 1998, marea 1.8 weekend,
1999,	tempra 1.6 IE SX, 1996, VW transporter 2.4 D, 1992, kadet 1.3 S, 1988, polo 55, 1995, passat 1.6, 1997, astra 1.4 GL, 1992, R 19 chamade GTS, 1991, mazda 323 C 1.5I, 1995, sunny 1.4 LX, 1994, golf 1.4 CL, 1995, sephia 1.6 SLX, 1994 ... Ugodni krediti do 5 let, posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, tel. 02/78-00-550.
NEPREMIČNINE
ENOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE menjam za večje. Tel. 778- 45-81.
SOBO S KUHINJO v Ptuju nujno iščem. Kličite na tel. 040 254-821.
ENOSOBNO stanovanje v Volk-merjevi na Ptuju prodam, cena po dogovoru. Tel. 041 545-340.
STANOVANJE (GARSONJERO ALI ENOSOBNO), opremljeno ali delno opremljeno, najamem na Ptuju. Tel. 040 342-443.
MLADA družina nujno najame enosobno stanovanje na Ptuju ali v okolici. Tel. 041 501 910.
V ORMOŽU prodam 2-sobno stanovanje 55 m2, lastna centralna na plin, cena za m2 80.000 sit. Tel. GSM 031 270-261.
GRADBENO parcelo v bližini Kidričevega prodam. Tel. 790-75-61, po 20. uri.
DVOSOBNO stanovanje, 65 m2, na Rimski pl. v Ptuju prodam. Tel. 040 294-671.
MLADINSKA KNJIGA PTUJ -NOVI TRG 4
V najem vzamemo skladišče v neposredni oziroma širši okolici poslovalnice cca 50 -80 m2 s sanitarnimi prostori. Telefon 02/7492134.
£1
ercator
G[]D[p©[ffljûa[?[te©Q PGœS
Ormoška cesta 30, Ruj
I PRIREDITVE V MAJU Z001
mrmmm
FUNBAL
Zabavna iportno humoristuhut prmáitm s SAŠOM HRIBARJEM.
5Í Ht/OKsamnajbolm sosed
BnnBÊiPirsi^
TeL/fax: 782-3001, tel.: 780-5910
UGODNO PRODAMO;
XANTIA 2.0-1993 ■ 950.000.-CORDOBA 1.4 CLX-1995-850.000.-MB 260E-1988-1.100.000.-MB 300D avtomatik ■ 1992 -1.850.000.-TIP01.6 DGT1990-360.000.-G0LF1.6JX-1991 -550.000.-LADA NIVA 1.6 4X4 -1994 - 450.000.-ex 22 SV- 1988-200.000.-MEGANE 1.6 RN1996-1.250.000,-AUSTIN MIN11000-1971 -250.000.-M AREA SW 1.8 ELX1997-1.800.000.-AROSA 1.0 1997-1.030.000,-SAMARA1300 3V -1996 ■ 430.000.-SAMARA1500 3V-1996-400.000.-
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3A, Ruj
LEPO ZAZIDLJIVO PARCELO, 11,5 ara, v urejenem okolišu na Zg. Hajdini prodamo. Tel. 778-0151.
4-SOBNO stanovanje (83 m2) v 4. nadstropju v Ulici 25. maja prodam. Ugodni plačilni pogoji. Tel. 771-84-91 in 031 373-314.
DVOSOBNO stanovanje v I. nadstropju v Ptuju v Trubarjevi 7 prodam. Tel. 041 557-618, cena 5.500.000 SIT.
2,5-SOBNO STANOVANJE, 67 m2, v 4. nadstropju, v Ul. 5. prekomorske na Ptuju, prodam. Cena 118.900 SIT/m2. Tel. 041 593-471.
3-SOBNO OPREMLJENO KOMFORTNO STANOVANJE ODDAM v najem. Tel.: 031 839-887
UGODNO PRODAJAMO stanovanja, hiše, poslovne objekte, posestva, vikende in parcele. GRUNTAR nepremičnine, Krem-pljeva 6, Ptuj, tel. 02 778 63 11.
DVOSOBNO stanovanje prodam ali menjam za hišo v okolici Ptuja. Tel. 775 58 21 ali 041 485-734.
POSLOVNE PROSTORE ALI STANOVANJE v centru Ptuja oddam ali prodam, 80 m2. tel. 040 398-236.
GARSONJERO ALI ENOSOB-NO STANOVANJE v Ptuju ali bližnji okolici vzame v najem mlajša upokojenka. Telefon 031 521-782.
PRODAMO STANOVANJA:
2-sobno Dornava, I. etaža, 2-sobn. Zg. Hajdina, 2,5-sobn., Podlehnik, I. nadst., zelo ugodno; 3-sobn. Majšperk, 4,5-sobn. 5. prekomorske, 5-sobn. v I. etaži Potrčeva, vseljivo takoj, 3- in 4-sobn. Kidričevo. Hiše: novejša in starejša Zabovci z večjim zemljiščem zelo ugodno; 1-druž. Ormož; 1-druž. Draženci; delno prenovljena Rogo-znica; manjša Orešje; 2-druž. Leš-je, Majšperk zelo kvalitetna hiša in ugodna cena; 1-druž. Maistrova; 1-druž. Moškanjci, mirna lokacija; starejša Bukovci; manjša Podgorci; atrijska Klepova v račun večje stanovanje; Vitomarci; Drbetinci; starejša Jurovci; atrijska Bolečka vas; Tavčarjeva; Šercerjeva v račun stanovanje itd. Parcele: Gorišnica 2587 m2, možnost razparcelacije; Gorišnica 2100 m2 ob glavni cesti; Sovretova, Orešje 1450 m2; Ro-goznica 1150 m2; Maistrova cca 3000 m2; Zg. Hajdina 1400 m2 itd. Vikendi na raznih lokacijah. V Raj-špovi, Ptuj, prodajamo poslovne prostore v izgradnji. Vse ostale informacije dobite v pisarni Tr-stenjakova 5. Agencija Vikend, Biš 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101, Ptuj 02 748-1013 GSM, 041 955-402.
DELO
PRIJETNO dekle za strežbo v kavabaru sprejmemo. Info 02 803 76-70 ali 040 209-761.
DNEVNI BAR zaposli prijazno in urejeno dekle s prakso, nad 20 let, stanovanje brezplačno. Litija, tel. 041 710-660, Bife pri Justinu, Jože Sedevčič, s.p., Šmartno pri Litiji, Grumova c. 2.
IŠČEMO DEKLE ZA STREŽBO v gostinskem lokalu: BAR BOUNTY, Damjan Širovnik, s. p. Dravinjski Vrh 1, Videm pri Ptuju, tel. 031 271 275.
KMETIJSTVO
HI[O, starejšo, na Sp. Polskavi, primerna za vikend, 40 a, potrebna obnove, v mirnem in naravnem okolju, elektrika, vodovod, telefon, ugodna cena, prodam. Telefon 041 856-707.
ROTACIJSKO KOSILNICO SIP
135, tračni obračalnik SIP 220 in nakladalko SIP 19, prodam. Tel. 041 565-005
OKOPALNIK za sladkorno peso, 6-vrstni, in koruzo v zrnju prodam. Tel. 02 578 87 -83.
BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 825-057.
PRIKOLICO ZA Tomo Vinkovič, kovinsko, prodam. Tel. 763-28-01.
ŽITNI kombajn v dobrem stanju prodam. Tel. 764 00 61.
MLADO kravo s teletom prodam. Tel. 796-95-31.
BIKCE SIMENTALCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537.
POZOR, vinogradniki! Sidra, objemke, natezalnike dobite Kovinar-stvo Metličar, vsak dan od 7. do 19. ure. Potrčeva 28, Ptuj, tel. 77128 61.
NESNICE, mlade, Hisex, rjave, grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Sor-šak, Podloče 1, Ptujska Gora.
MLADO 8 mesecev brejo kravo, simentalko, ali teličko prodamo. Alojz Lipovšek, Vintarovci 1, Destr-nik.
BIKCA simentalca, težkega 200 kg, in prašiče domače reje, težke od 100 - 120 kg, prodam. Tel. 719-23 53.
BELO mešano vino prodam. Tel. 041 285-494.
NESNICE, rjave, cepljene, Hisex, stare 13 tednov, 500 sit, prodam, dostava na dom. Marčič, Starošin-ce 39, Cirkovce. Tel. 792-35-71.
TRAKTORSKO škropilnico, novo, še nerabljeno, in prašiča 120 kg prodam. Tel. 719-83-23.
KORUZO, NARAVNO sušeno in ovrečeno, po 33 SIT/kg. Tel. 031 302-698.
BUKOVA drva prodam, dostava možna na dom. Tel. 031 262-843.
KRAVO s teletom prodam. Mlakar, Lancova vas 23.
TELICO simentalko, A-kontrole, brejo 8 mesecev, prodam. Tel. 745 85 11 ali 041 529-259, po 20. uri.
ŠTIRIREDNI dognojevalnik za koruzo "OLT" prodam. Tel. 782-7871.
TELIČKE, črno-bele, stare 10 dni, prodam. Tel. 755-49-51.
LUŠČENO koruzo, 3,6 tone, prodam. Informacije na tel. 745-96-51.
TRDA mešana drva po 4000 sit/m3 prodam. Tel. 757-05-31.
OKOPALNIK sladkorne pese prodam. Tel: 740 81 25, po 17. uri.
KRAVO simentalko, staro 2,5 leti, prodam, cena po dogovoru. Tel.: 02 755 87 81 ali 041 285 594.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure)
12. maja Irena Škornik Kostanjevec, dr. stom., ZD Ptuj
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviĚa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -jr. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
AGENCIJA LAURA
Ko se osamljena srca združijo s harmonijo čustev. Za vas poslujemo vsak dan od 8.00 do 16.00 in v soboto od 8.00 do 12.00 na telefonu {te-vilka 02 66-88-680. Storitve Mitra, Branislav Jurgec, s.p. , Slov. Bistrica PE Ruše.
PARKETARSTVO PODEKS
Stanislav Petrovi~, s.p., Ob Rogoznici 12, Ptuj (Budina), telefon: 02 748 16 00; telefax: 02 748 16 01 GSM 041 656-155.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Mu] = 02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a «02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
.iílB€LCONTiCrir
POSLOVNA SKUPINA
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
Slovenija
■	OKNA
■	VRATA
■	SENČILA
■	ZIMSKI VRTOVI
■	GARAŽNA VRATA
■	POLICE
Energijsko varčna okna Standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije
DANA BESEDA OBVEZUJE
OTROŠKA TRGOVINA "ĎINĎOLINA" ODPIRA VRATA SVOJE NOVE PRODAJALNE, V SOBOTO. 12. 5. 2001 OB 10. URI NA PTUJU V LACKOVI UL. 4.
VLJUDNO I VABLJENI! "
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic l\ňotornih žag Kultivatorjev
Servis Peteršičs.p.
Domava 76a, tel.: 755-0941
"KMETIJSTVO POLANEC" d.o.o.
Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dravskem Polju Telefon: 02/791-06-10 Faks: 02/791-06-16
Vabimo vas v naše prodajalne v Pleterje 34 in PE Agroles Kidričevo, Kolodvorska 1, kjer lahko dobite vse za kmetijstvo, vrt in gradnjo hiše. Ponujamo vam vse vrste nove in rabljene kmetijske mehanizacije, reprodukcijski in ves gradbeni material, rezervne dele za vse vrste strojev in zaščitna sredstva. Pričakujemo vas vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, v soboto pa med 8.00 in 12.00 uro.
Informacije na telefon 02 791-0-610, v PE Agroles 02 796-1-441.
DIREKTNA PRODAJA
Audi I
PORSCHE ^
MARIBOR	i
Šentlljska c. 128 a, 2000 Maribor 1
I	Ugodno! področni prodajalec: |
Seini«®"'™ ®	Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S
Pooblaščen serviser In prodajalec
VULKANIZERSTVO , AVTOMEHANIKA, AVTOPRALNICA, BAR
BRANKO KOLARIČ s.p.. Ormoška cesta 81 a 2250 Ruj, telefon: 02/778-44-01
STRANKE OBVEŠČAMO, DA PRALNICA PONOVNO OBRATUJE!!! NOVO - PRANJE VOZIL DO VIŠINE 2,7 m!!!
Kolarič Branko s.p.. Ormoška 81 a, 2250 PTUJ, Tel.: 02/ 778 44 01
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
metspoh
SALON POHIŠTVA Ob Dravi 3/a, PTUJ
Tel: (02) 783-8161
VITRINE, KOMODE - V DVEH BARVAH, MIZE IN STOLI UGODNE CENE !! IZJEMNA KVALITETAM
pos
pos
f lovno oelec
ogledalo
Za trženje oglasnega prostora v poslovnih imenikih POS potrebujemo
sodelavce
za delo na terenu.
Če ste komunikativni, imate lasten prevoz in veselje do dela z ljudmi, ste pravi za nas.
Vaše prošnje z življenjepisom pošljite na: SZT d.o.o.. Cesta v Kleče 12, 1117 Ljubljana
v v
ZAŠČITA pred STRELO
in prenapetostjo, za TV-video, Hifi, Računainike, eiektrične stroje, inštaiacije... iVIontaža, Eiektro Ivančic s.p. Uiica 5. Prel<omorsl<e 9, 2250 Ptuj, TEL.: 041-739-197
vsak četitek
TEDNIK
vaša štajerska kronika
www.radio-tednik.si tednik@amis.net
VIDEOTEKA
n
Trenutne najbolj aledani filmi
• Sniiy
■ Ihwn
mherled - hibr
•	Bail - akcija
•	Me, myself and Irene
NOVI ODPIRALNI ČAS: Od ponedeljka do sobote od 9. do 20. ure PRI MAS DOBITE ORI6IMALE!
Dnevno
Û5 malic, 5 kosil,
jedi po naročilu, ^ solate, slaščice ^^ in pijače. ...Heyi^ufe^......
FPS ptujske pikarne il) slaščičarne d.d. A okrepčevalnica PEPSi PANDA ■H Navi tra 3. 2250 Ptui
mm
PJJS
Gradimo
in obnavljajmo
»Bz Metalko

do 31. 5. 2001
PC Ptuj, Rogozniška 7
1.990.-
Zidarsko orodje
art. 432/3..................................................................
Samokolnica
Uv, art. 6-922...........................................................
Tervol plošče
TP 1000x600x30/25,1 m'..................................
Tervol plošče
TP 1000x600x50/45,1 m'..................................
Izotekt Izollrka V3
bltumensld plastomerni tralcovi, rola 10 m............
Izotekt Izollrka V4
bltumensld plastomerni trakovi, rola 10 m............
Slporex Ytong
gladke zidne plošče ZPG 60 x 25 x 10 cm, kos.....
Slporex Ytong
gladke zidne plošče ZPG 60 x 25 x 15 cm, kos.....
Slporex Ytong
gladki zidni blok Zre 60 x 25 x 20 cm, kos...........
Bela notranja barva
zidna, Jupol, Jub, 15 I.............................................
Strešno okno Velux
GZL 306, 78x118 cm, kos.....................................
Betonske prane plošče
40 X 40 cm, sive, 1 kos............................................
Betonske prane plošče
40 X 40 cm, sivo rdeče, 1 kos.................................
Talne keramične ploščice Celeia
Gorenje Keramika, 33 x 33 cm, C kvaliteta, 1
Ploščice Smov, zunanje in notranje
oblaganje. Norite, 30 x 30 cm 1. kvaliteta, 1 m ..
Ploščice Smov, notranje in zunanje
oblaqanie, Quarzite, 30 x 30 cm 1. kvaliteta, 1 m'
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Roaoznlška 7. tel: 02/772 91 11
EBl
785.
5.990.
■mg
m
2
449.
505.
3.295.

2
33
1.790.
1.790.
METALKA
mmM
fnomnfvna
14.maj kg kopalnih brisač
1900
Lsit
M
Rogozniška 14 . PtUl
	OGLASI IN OBJAVE
	
Ze leto dni naš dom je prazen,
ko nehote smo šli narazen.
Usoda je tako ^tela,
da tebe nam je vzela.
Tvoj ve~ni dom le rože zdaj krasijo
in sve~e ti v pozdrav gorijo.
SPOMIN
Francu Širovniku
DOL PRI STOPERCAH 4
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečko in mu poklonite lepo misel.
Vsi njegovi!
Prazen dom je in dvoriš~e,
zmane oko te naše iš~e,
ni ve~ tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega atija
Franca Šostarica
IZ GABRNIKA 57
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala gospodu župniku Stefanu, govorniku Zvonku, cerkvenemu pevskemu zboru, zastavonošema, pogrebnemu podjetju Jančič in MIR za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žena Terezija in hčerke z družinami
Ni te ve~ na pragu, ni te ve~ v hiši,
nih~e ve~ tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te ve~ ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Zdaj prazen je naš dom in dvoriš~e, naše solzno oko zaman te iš~e.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, tašče, babice in prababice
Marije Vrabl
IZ MEZGOVCEV 29
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili k večnemu počitku, darovali za sv. maše, sveče in cvetje.
Hvala patru Benjaminu, govornici Mariji Velikonja, Oktetu iz Dornave, cerkvenim pevcem, zastavonoši, podjetju Mir za opravljene storitve in odigrano Tišino. Zahvala družini Segula in ga. Anici Abraham. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, otroci Slavica, Ivanka in Franc z družinami ter vnuki in pravnuk
Ostalo je grenko spoznanje to je resnica, niso sanje, da te nazaj ve~ ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Spo~ij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše žene, mame, babice, prababice in sestre
Marije Cafuta
rojene Petek
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH, STANUJOČE V SELISKARJEVI 19, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kirurškemu oddelku bolnišnice Ptuj, Društvu upokojencev hajdina, sodelavcem vnukinje Danice s Pošte Ptuj, govorniku g. Segulu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: mož Janez ter vsi njeni
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Pustil si prazen dom in dvoriš~e, naše oko zaman te iš~e, a v naših srcih vedno boš živel, naš zlati mož, o~e in dedek.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, botra, sina in brata
Janeza Ljubca
IZ GIBINE 17
10. 11. 1946 - 26. 4. 2001
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno soža-lje.
Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in darovano mašo, cerkvenim povcem za odpete žalostinke, govornikom g. Zvonku Zorcu, gospe Frančiški Danko in gospodu Luj-zeku Anželu za molitve.
Hvala pogrebnemu podjetju Jančič za opravljene storitve in odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Katarina, otroci z družinami, mama in
bratje ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Jožefe Versic
IZ PRERADA 50
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste jo pospremili na zadnji poti, darovali za cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala patru Mirku in g. župniku za lep obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS ter govornici Društva upokojencev. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
V	petek, 20. aprila 2001, ob 15.30 uri je umrla 20. aprila 1928 ob 15.30 uri rojena, v četrtek, 26. aprila 2001, ob 15.30 uri pa smo se poslovili od moje drage, zlate, plemenite, nenadomestljive žene
Zofije Košir
roj. Garneš
IZ PTUJA, DOM UPOKOJENCEV
Vsem za vse velika, iskrena, globoka zahvala. Beseda zahvala, ki naj pove vse in še več, kar je ostalo nedorečenega.
V	mojem srcu boš ostala večno kot spomin na nekaj, kar je bilo lepega, nepozabnega. Imel sem sanjsko lepo skupno življenje. Kar je bilo, se ne povrne nikoli več.
Hvala ti še enkrat za vse, kjerkoli si sedaj. Vedi, da se bom še enkrat vrnil k tebi za večno, kakor sva si že dvakrat rekla svoj da: za večno v vsem skupaj.
Večna zahvala za vsa tvoja dela in dejanja. Večna slava tvojemu spominu
Vedno samo tvoj, sedaj samo še v spominu, žalujoči mož Rudi
Leta tri na grobu tvojem sve~e že gorijo, v žalostnih o~eh pa solze se iskrijo, v naših srcih bole~ina je skele~a, saj v grob s teboj odšla je naša sre~a.
V SPOMIN
11. maja bodo minila tri leta žalosti, odkar smo te nenadoma prezgodaj izgubili, dragi sin in brat
Jani Vidovic
IZ BARISLOVCEV 11 A
21. 12. 1978 - 11. 5. 1998
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in nosite cvetje ter z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Tvoji ata, mama, Bojan z Jožico, Robi z Metko,
Nino in Tino
Ni te ve~ na pragu, ni te ve~ v hiši,
nih~e ve~ Tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te ve~ ne bo, ker za vedno vzel si slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka, brata, strica in botra
Alojza Kovaceca
IZ BRATISLAVCEV 30
4. 12. 1936 - 4. 5. 2001
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivoma vrtca Ptuj in Tamara, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala gospodu župniku, pevcem in govorniku ter pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: vsi njegovi
Tvoje srce je dalo vse, kar je imelo, a zdaj je žal za vedno otopelo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Franca Štrucla
IZ SEDLASEKA 29 B
29. 1. 1929 - 2. 5. 2001
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala patroma iz župnije Sv. Trojice za opravljene obred in pogrebnemu podjetju MIR, moškemu pevskemu zboru iz Podlehnika ter govorniku g. Zeraku.
Iskrena hvala vsem!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, svaka in strica
Toncija Verniga
IZ KIDRIČEVEGA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ga. Frančki Muzek, g. Vinku in Mihi za nesebično pomoč v času bolezni, gospe Slavici Mez-narič in njeni mami. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, vsem darovalcem sveč ter podjetju Mir.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
STURMOVCI / HUDA KRI ZARADI POSTAVLJENE MEJNE TABLE
Nesoglasja mejašev
"Sporna tabla bo postavitev na usklajeni meji čakala v občini Videm," so sklenili udeleženci sobotnega protestnega shoda v Šturmovcih
Občina Markovci je pred dnevi že drugič (prvič lani konec avgusta) postavila tablo z oznako ob~ine iz smeri sosednje videmske občine. Tokrat sicer kakih 100 metrov bližje dravskemu jezeru, vendar po mmenju vasčanov Šturmovcev še vedno na ozemlju občine Videm. V soboto so zato Štur-movčani tablo odstranili, jo deponirali na občino Videm, obenem pa obljubili, da jo bodo lastnoročno znova postavili, vendar na občinski meji, ki bo dogovorjena ali kako drugače določena z obojestranskim soglasjem.
V tem delu spornega ozemlja se pravzaprav nič ne dogaja. Zaenkrat! Vendar naj bi v bližnji prihodnosti tod tekla ptujska obvoznica, tu naj bi se odlagal mulj ob čiščenju jezera in tu naj bi stala elektrarna. Kot je povedal predsednik vaškega odbora Andrej Rožman, se Sturmovča-ni bojijo, da bo o usodi območja v njihovem življenjskem okolju odločal nekdo drug. Tako tudi razumejo samovoljne poteze občine Markovci.
Prebivalcem Sturmovcev so se ob sobotnem shodu pridružili predsednik nadzornega sveta občine Videm Srečko Primožič, predsednik komisije za meje Stanko Simonič in predsednik sveta KS Videm Danilo
Skok. Prvi zato, ker je že lani pomirjujoče deloval v takratnem "mejnem sporu", drugi zato, ker komisija pospešeno zbira dokumentacijo, na osnovi katere bo mogoče določiti dejansko mejo med občinama, in tretji, ker se pridružuje skrbi krajanov za usodo tega območja Sturmov-cev. Vsi pa so izrekli obžalovanje nad neljubim dogodkom in začudenje, da občina Markovci brez dogovora o meji postavlja svoje oznake na tem spornem območju. Tudi občina Videm jih bo postavila na svojih mejah, vendar se bo zaenkrat izognila spornemu Sturmovcu.
Zupan občine Markovci Franc Kekec se je na sobotne dogodke odzval z naslednjim
TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štukl 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
•	okovje in iežaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_« IVIlInska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_
sporočilom: "Sedanja občinska meja z občino Videm je bila postavljena v občini Ptuj leta 1974 v soglasju takratnih KS Markovci in Videm (odgovorni takratni predstavniki KS). Leta 1994 ob nastanku občin je občina Videm današnjo mejo dobila tudi s potrditvijo v DZ, občina Markovci pa z letom 1998 ob nastanku z izstopitvijo iz ptujske občine. Občinske meje se ne da spreminjati s takimi akcijami, ki jih žal peljejo naši sosedje. Obžalujem, da nekateri v občini Videm (beri Sturmovec) nočejo razumeti zgodovinskih dejstev in pravnih poti za urejanje občinskih mej, saj se meje lahko urejajo le sporazumno med občinami. V primeru, da se bo sedanja meja, 30 let veljavna, spreminjala, bo občina Mar-kovci zahtevala postavitev mej na podlagi zgodovinskih dejstev. Sp. Sturmovec je pred 50 leti imel ime Markovci. Za komunalno ureditev Sturmovca je tudi doslej skrbela občina Markovci oziroma prej KS, saj markovske k.o. segajo do Stu-denčnice, lastniki teh zemljišč so tudi občani Markovcev. Table, ki označujejo območje občine Markovci, smo z našim odborom za okolje in prostor postavljali popolnoma zakonito, zato še manj razumem akcijo občanov Vidma, ki s tem v glavnem rušijo sosedske odnose, ki do sedaj niso bili slabi. Upam, da g. župan Franc Kirbiš ni držal fige v žepu, ko početja svojih občanov ni odobraval."
J. Braiii
Napoved vremena za Slovenijo za sioven^
Danes bo sončno, zjutraj bo pone-
Majnika dosti dežja -obeta jeseni dosti vsega.
kod po nižinah kratkotrajna megla. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj.
Obeti
V petek bo sprva pretežno jasno, popoldne se bo od severa prehodno pooblačilo in predvsem v vzhodni Sloveniji bodo kratkotrajne padavine. V soboto bo sončno in malo hladneje. Na Primorskem bo pihala burja, drugod severovzhodni veter.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Danes, v četrtek, 10. maja, bo ob 17. uri PRAVLJIČNA URA Z JOGO v pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča. Pravljica Jakec vrtnari je primerna za otroke od četrtega leta dalje. Vstopnine ni, otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke.
PTUJ * V petek, 11. maja, bo ob 18. uri v Narodnem domu 3. medobmočna revija mladinskih pevskih zborov. Nastopili bodo zbori OŠ Mladika Ptuj, OŠ Poh. odreda Slov. Bistrica, OŠ Videm pri Ptuju, OŠ Poljčane in OŠ Gorišnica. PTUJ * Vpis v tečaj risanja pod vodstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca. Srečanje: v petek, 11. maja, ob
18.	uri pred staro steklarsko delavncio. Info: 041 200 335. PTUJ * V petek, 11. maja ob 19.30 bo v refektoriju minorit-skega samostana Viktorinov večer z Brankom Cestnikom. Glasbeni utrinek bo oblikoval godalni orkester GŠ Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom profesorice Mete Gregl Trop. Solistka na violini bo Daša Savič.
PTUJ * V petek, 11. maja, ob 20. uri bo v proštijski cerkvi orgelski koncert Patricije Kumar z gostjo mezzosopranis-tko Barbaro Sorč. SLOVENSKA BISTRICA * Sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Slovenska Bistrica in ZKD Slovenska Bistrica vabita na 26. revijo odraslih pevskih zborov in komornih skupin občin Slovenska Bistrica in Oplotni-ca, ki bo v soboto, 12. maja, ob 18. uri v avli osnovne šole Slovenska Bistrica. Nastopilo bo 15 odraslih pevskih zborov in komornih skupin. PTUJ * V torek, 15. maja, ob
19.	uri bo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj predstavitev knjige Vekoslava Grmiča Izzivi in odgovori. Z avtorjem se bo pogovarjal dr. Marjan Žnidarič. KINO PTUJ * Ta teden je ob 18. in 20. uri na sporedu film 102 dalmatinca; v soboto in nedeljo samo ob 18., ker je ob 20. predpremiera filma Mirana Zupaniča Barabe. Prihodnji teden je ob 19. in 21. uri film Lepotica pod krinko.
četrtek, 10. maja, ob 20:30:
literarni večer - literarni per-formans Sekumadya Condeja, mladega poeta, gledališkega režiserja, svetovljana ..., z naslo-von Kaligadanga. sobota, 12. maja, ob 21.00: The Ansasa trio. Skupina predstavlja avtorsko glasbo, ki je mešanica improvizarne glasbe, sodobnega jazza in drugačnih glasbenih pristopov, ki se ne podrejajo glasbenim normam.
petek, 18., in soboto, 19. maja:
Čari 1001 noči - orientalska večera
ZIHER

DOSTAVA IN VGRADITEV
BETONOV
tel: 02/744 21 50 gsm:041 487 910
NEURJE
Neurje, ki se je razdivjalo v nedeljo, 6. maja, v popoldanskem času je povzročilo kar precej nevšečnosti. Kot so sporočili z regijskega centra za obveščanje pri Upravi za obrambo Ptuj je v občini Hajdina zalilo kletne prostore stanovanjskih hiš v Po-vodnovi ulici. Vodo so izčrpali gasilci iz prostovoljnega gasilskega društva Hajdina. V tej občini je udar strele pokvaril mehanizem zapornic čez železniško progo na Hajdini. Na območju občine Kidričevo je v Tovarniški ulici voda zalila podvoz pod železniško progo. Na širšem območju Ptuja in okolice pa je prišlo do nekaj izpadov električnega toka.
Na bistriškem koncu je bilo največ težav na območju krajevne skupnosti Zgornja Polska-va, kjer sta v kraju Ogljenščak dva plazova zasula dovozno cesto do treh domačij, pri domačiji Čelan pa je bila zasuta garaža. Gasilci PGD Zgornja Polskava so bili na terenu ves popoldan, največ dela pa so imeli s čiščenjem jarkov ob magistralni cesti Slovenska Bistrica - Bukovec in pri črpanju vode iz garaž pri šestih hišah na Zgornji Polskavi ter odpravljanje posledic pri že omenjenih zemeljskih plazovih na Ogljenščaku.
Precej vode je bilo tudi na kmetijskih površinah v Ložniški dolini, vendar se je razlita voda dokaj hitro umaknila, tako da večje škode ni, razen tam kjer je neurje z njiv odnašalo zemljo ter jo odlagalo na nepokošene travniške površine.
V nedeljo popoldan je bila nekaj časa zaprta tudi Kolodvorska ulica v Slovenski Bistrici in cesta na Cigonco, kjer so morali cestarji očistiti kanalizacijske in cestne jaške. Nekaj časa je bila v nedeljo popoldan zaradi porušenega drevesa pod Ve-lenikom zaprta tudi cesta med Slovensko Bistrico in Prager-skim. Precej škode pa je neurje ponovno povzročilo na pohorskih cestah, kjer bo potrebna hitra intervencija cestarjev.
Kot smo še izvedeli na občinskem štabu za reševanje, so pri odpravi posledic nedeljskega neurja poleg gasilcev PGD Zgornja Polskava sodelovale še enote PGD iz Slovenske Bistrice, Laporja, Zgornje Bistrice in s Pragerskega.
-OM, VT
DELNICE
pQ urodnih bpfznih ccnoh
tel.: 78-78-190
PC DOMINO, Tntenlakavo 5,2250 Phli
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO: Marija Kavaš, Zagorci 24/a, Juršinci — Tea, Milena Kovacic, Orešje 100, Ptuj - Aljaža, Brigita Štebih, Pacinje 10/a, Dornava - Roka, Andreja Gajšek, Žetale 99, Žetale - Suzano, Katarina Klep-Černejšek, Nadole 52, Žetale - Tino, Marjetka Brmež, Sp. Jablane 3, Cirkovce - Gabrielo, Julija Fekonja, Ulica 25. maja 3, Ptuj - Vida, Lidija Šilak, Nova vas 24/b, Markovci
-	Saro, Helena Spevan, Popov-ci 28/a, Videm - Tejo, Nataša Ličina, Gorišnica 74, Gorišnica
-	Zalo, Silva Pevec, Bratislavci 12, Mala Nedelja - Jerico, Brigita Voda, Podvinci 50/a, Ptuj
-	Melani, Sonja Bratuša, Žero-vinci 68/b, Ivanjkovci - Andrejo, Maja Vaupotič-Botolin, Velika Nedelja 40/a, Velika Nedelja - Katarino, Klaudija Strelec, Ormoška cesta 102, Ptuj
-	dečka, Dušanka Črnec, Ivanjkovci 71, Ormož - Davorja, Tatjanca Kamenšek, Rimska ploščad 23, Ptuj - Mijo, Marijana Boršič, Šorlijeva 7, Rogatec
-	Lano, Simona Lipnik, Žvab 10, Ivanjkovci - Nušo. POROKE PTUJ: Jože Merge-duš, Gruškovec 10, in Mojca Trampuš, Kidričevo, Kajuhova ulica 11; Janez Pintarič in Marija Petričič, Ptuj, Prešernova ulica 27; Bogomir Lašič, La-honci 59, in Urška Lačen, Ptuj, Ulica 25. maja 1; Milan Šilak, Mezgovci ob Pesnici 41/ a, in Mateja Antolič, Moškanjci 3/b; Željko Novosel, Samobor, Kralja Krešimira IV 27 a, Hrvaška, in Bernardka Turk, Ptuj, Ulica prvega maja 22. POROKE DOLANE: Damir Gregurec, Zavrč 8/b, in Boža-na Habjanič, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 13.
POROKE ORMOŽ: Daniel Belšak, Mali Okič 60, in Jožica Ozmec, Osluševci 21; Bojan Zelenjak, Rucmanci 39, in Romana Meznarič, Bukovci 88; Avguštin Plohl, Rucmanci 54, in Andrejka Lovrec, Rucman-ci 54; Robert Jakl, Središče ob Dravi, Modrinjakova 4, in Bojana Novak, Ivanjkovci 72; Mitja Meško, Hajndl 17, in Anita Potočnik, Stanovno 17; Mirko Gašparič, Gornji Ključarovci 14, in Romana Meško, Osluše-vci 35; Silvester Hržič, Mihovci pri Veliki Nedelji 25, in Marija Meško, Podgorci 32. UMRLI SO: Anton Vernig, Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 14, roj. 1944, umrl 26.04.2001; Franc Štrucl, Kidričevo, Vlahovičeva ulica 1, roj. 1929, umrl 2.5. 2001; Franc Šoštarič, Gabrnik 57, roj. 1925, umrl 2. maja 2001; Marija Hrga, roj. Polanec, Vitomarci 58, roj. 1916, umrla 30. aprila 2001; Elizabeta Mlakar, roj. Klinc, Ptuj, Spolenakova ulica 23, roj. 1921, umrla 29.4.2001.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
hĚ