232
Znanstvene stvari.
Zapisnik
38. odborove skupščine Matice slovenske
v Ljubljani 13. julija 1876.
Vrsta razgovorov: 1. Bere se zapisnik 37. odborove seje. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo odseka za izdavanje knjig. 4. Razgovor o raznih Matičinih zadevah.
Te seje udeležili so se izmed vnanjih udov: gospoda Janez Parapat in Viljem Urbas, izmed Ljubljanskih pa gospodje: dr. Janez Bleiweis (prvosednik), Jož. Marn, Maksim. Pleteršnik ,v Fr. Souvan, dr. Jurij Sterbenec, Fel. Stegnar, Jan. Šolar, Iv. Tomšič, Iv. Vavru, Ivan Vilhar, Fr. Wiesthaler, dr. Jernej Zupanec in A. Pra-protnik (tajnik in zapisnikar).
Predsednik dr. J. Bleiweis prične skupščino ob 5y4 ure, pozdravši nazoče odbornike.
Najprej bere se in odobri zapisnik 37. odborove seje; potem poroča tajnik Praprotnik o imenitniših Matičinih rečeh tako le: „Slavni odbor! Ko sem jaz po volitvi pri zadnji odborovi skupščini prevzel tajništvo, videl sem, da je prva potreba, da se napravi in sestavi natančen inventar vseh Matičinih knjig in druzih tiskovin. Tak inventar je sedaj sestavljen, in natanko se po njem ve, koliko iztisov ima Matica te ali une knjige in kakošne druge tiskovine ter tudi, koliko je vse to blago vredno. Vkupna vrednost vseh Matičinih knjig (v začetku meseca maja t. 1.) je 7566 gid. 63 kr. Ako ae od te svote odšteje 1/3 za znižane cene, provizije itd., ostaja še vendar gotove vrednosti 5044 gold. 43 kr. Tu zraven prištevamo še zemljevide, katerih ima Matica vkup 2810 iztisov. Ako se cenijo le po 10 kraje, znaša to 281 gold.; tedaj so vse Matičine tiskovine vredne vkup dobrih 5325 gld." — Odbor soglasno izreka za marljivo vredbo književnega Matičnega inventara   tajniku zahvalo.
„Število Matičinih udov se je od zadnje odborove seje pomnožilo za 13 udov; izstopili pa so 4. Glavna Matičina knjiga, v katero se novi udje zaporedoma vpisujejo, kaže številko 3044."
,,0 dsek za izdavanje knjig imel je od zadnje odborove skupščine dve seji, ravno tako tudi gospodarski odsek. O vseh teh sejah kažejo zapisniki zadevne razprave." (Tajnik bere vse štiri zapisnike teh sej, kar odbor na znanje vzame.)
„Znano je, da je pokojni gosp. dr. Lovro Toman „Matici" za njene ude na Dunaji napraviti dal diplomo. Pismo , s katerim je „Matici" daroval ploščo , bilo je njegovo zadnje pismo , pisano v Rodovni 9. avg. 1870. leta. Ravno tega leta je Matičin odbor te diplome pri Kokeju na Dunaji dal natisniti 500 odtisov. Od tistega časa do sedaj pa so vse te diplome pošle, in ni se moglo ž njimi vstrezati udom, ki so jih želeli. Tajništvo je tedaj pri Kokeju (pri katerem je še sedaj hranjena diplomina plošča) naročilo 100 odtisov, katere je Matica 15. junija t. 1. dobila. Sedaj morejo tedaj lepo diplomo (za 50 kr.) dobiti vsi udje, ki je želijo." — Odbor tajnikovo naročilo Matičinih diplom odobri.
„C. k. deželni šolski svet Kranjski je pri „Matici" naročil 220 iztisov Kersnikove knjige „Zgodovina Avstrijsko ogerske monarhije" za srednje šole in za učiteljska izobraževališča, da jih razdeli učiteljskim knjižnicam po deželi. Ker pa je Matica od te knjige imela le še 145 iztisov, je dala 140 iztisov dežel, šolskemu svetu, za katere je prejela čistih 44 gold. 80 kr. Sedaj je ta knjiga razprodana." — Tajnik predlaga tedaj, naj, ker je morda tu pa tam še kak Matičin ud, ki te knjige nima, in ker tudi novi udje največkrat žele več prejšnjih Matičinih knjig, pa tudi zato, ker bode si ta knjižica tudi med učitelji in učenci pridobivala vedno več veljave in porabe — odbor dovoli, da se ta koristna knjižica (ki obsega le nekaj čez 6 pol) v drugič natisne. — Predlog se izroča odseku za izdavanje knjig v prevdarek in poročanje v eni prihodnjih sej.
(Konec prihodnjič.)
239
Znanstvene stvari
Zapisnik
38. odborove skupščine Matice slovenske
v Ljubljani 13. julija 1876. (Konec.)
Najvažniši dopis, ki je zadnji čas došel Matici, je bil ta, v katerem jej c. kr. finančna prokuratura naznanja, da je pokojni beneficijat v Ljubljani gosp. Valentin Ravnikar v svoji oporoki 19. marca 1874. 1. naši Matici volil 1200 gold., katere je blagajnik po odbitih 120 gold. postavne pristojbine (tedaj 1080 gold.) že prejel." — Odbor vstavši izrazuje preblagemu pokoj nemu toplo zahvalo ter izreka željo, naj bi njegov izgled našel mnogo posnemovalcev.
Potem so bile rešene sledeče prošnje: Učiteljski knjižnici Ramenskega okraja se dopošljejo zaostale knjige, naprošene pa še le po nekaterih izvedbah; — okrajni učiteljski knjižnici v Ormužu se podari nekoliko Matičinih knjig, ravno tako na prošnjo prof. Zupana tudi spodnji gimnaziji v Kranji.
Tajnik bere korespondencijo z gosp. Cigaletom in Köke-om o^zadevah zemljevidov (to je Francije, Britanije in Skandinavije), katere bode Matica letos na svitlo dala in udom razpošiljala, ter naznanja, da je „Letopisa za 1876" že tiskanih 10 pol in da z imenikom vred utegne obsegati kakih 17 pol.
Tomanov življenjepis (z nekaterimi njegovimi pesmami) bode obsegal 10—12 pol (s podobo in prav ličnega tiska), od katerih je tudi že 4. pola v natisu.
Odbornik župnik Jan. Parapat doda letošnjemu Matičnemu „Letopisu" še kratek sestavek o nekem starinskem denarji (s podobo).
Odbornik prof. Viljem Ur bas kaže odboru 5 pisanih pol „Življenje dr. E.H. Coste", katero obeta do konec avgusta t. 1. dokončati, da pride prihodnje leto na kakih 5—6 polah na svitlo.
O „stenografički čitanki" gosp. A. J. Bezenšeka se je ukrenilo, da z ozirom na to, da je Matica, kakor je račun preteklega leta kazal, več potrosila za izdanje knjig, nego bi bila smela in mora tedaj vprihodnje nekako varčneje postopati, za sedaj odloži založbo sicer hvalevredne knjige. Isto tako se ni mogla sprejeti,zgodovina naroda slavjanskega", ki jo s cirilico spisuje g, M. Maj ar.
Odbornik prof. Maks. Pleteršnik (v odsekovem imenu za izdavanje knjig) predlaga: naj bi se nabirala geografična imena (krajev, gord, rek itd.) slovenski dežel, katera naj bi Matica vredila in ob svojem času na svitlo dala. V ta namen naj se odbor Matičin obrne do izobraženih domoljubov po vsem Slovenskem s prošnjo, naj bi vsak v svojem kraji nabral domača krajna imena in jih Matici poslal. — Predlog se je soglasno sprejel s tem , da bode prof. Pleteršnik osnoval načrt tacega imenika, ki ga Matica razpošlje v posamesne župnije za vpis dotičnih imen.
Predsednik dr. J. BI e i w e i s predlaga: naj odsek za izdavanje knjig prevdarja in prihodnji odborovi skupščini poroča: ali ne bi bilo koristno, da Matica izda „Naučni slovnik tujih besedi", ki so dandanes navadne v znanstvenih, političnih, tehniških, trgovskih in drugih predmetih, ki jih, ker se ne dado iz tujega jezika v slovenski jezik prestavljati in se tudi v nemškem jeziku v izvirni besedi rabijo , vsak le nekoliko omikan človek kakoršnega koli stanu razumeti mora, da mu knjiga ali časnik nista nerazumljiva. Tak naučni slovnik tujih besedi naj bi prav na kratko v slovenskem jeziku razlagal pomen besede, kako se izre-kuje, iz katerega jezika izvira itd. — na priliko po izgledu 5. natisa dr. Kiesewetterovega „Fremdenwörterbuch" v nemškem jeziku. S takim slovnikom, ki naj bi obsegal kakih 15—20 pol, bi se vstrezalo učiteljem, umetnikom, obrtnikom, trgovcem, zdravnikom , duhovnikom, uradnikom, kmetovalcem, Čitateljem časnikov in dr. — kratko rečeno: vsem udom slovenske Matice, katerega koli stanu. — Predlog, ki ga je predsednik z navedenimi nekaterimi besedami razjasnil, se je sprejel enoglasno in izročil odseku za izdavanje knjig v pre-vdarek. —
Na predsednikov nasvet, naj bi se tudi „Matica" vdeležila Janežičeve slovesnosti (13. avgusta), ko se bode velezasluženerau pisatelju slovenskemu stavil spominek, je odbor pritrdil in za to izročil skrb predsedniku Matičnemu.
Konečno se o razpošiljanju Matičinih knjig (po predlogu tajnikovem) določi, da se bodo društvene knjige za 1. 1876. poslale le tistim udom, ki bodo do časa razpošiljanja knjig (to je, do konca letošnje jeseni) letnino plačali vsaj za preteklo 1. 1875.
Po vsem tem se seja konča ob 8. uri zvečer.
240