GLAS NARODA Ust^slovenskih delavcev t Ameriki« TELETOM: CHal— 5—387» HO. 276. — ŠTEVT276" Tke burfetl Slovenian Daily In tike United Stalfv baaed wry day except Juudays end legal Holidays. 75,000 Reader*. Entered ma Second Claw Matter September 21, 1903, t> the Port Office at Hew York, N. Y„ under Act of Oongrtss of March 3, 1870 TELETOM: CHelaea 3—8878 NEW YORK, WEDME8DAY, M 0VEMBEB, 23, 1932. — BREDA, 23. NOVEMBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL. ZGODOVINSKO VAŽEN POGOVOR V BELI HIŠI NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK NE PREVZAME ODGOVORNOSTI ZA OBSTOJEČE RAZMERE Hoover in Roosevelt sta se vtoliko sporazumela, da morajo evropske države na vsak način plačati. — Moratorij ne bo podaljšan. — Pri posvetovanju sta bila navzoča profesor Moley in zvezni za-kladničar Mills. — Novoizvoljeni predsednik je odpotovai v toplice. Kje in kako bodo prodajali dobro pivo WASHINGTON, D. C, 22. novembra. — Danes popoldne se je vršil v takozvani "rdeči sobi" Bele hise zgodovinski sestanek. Sestala sta se namreč predsednik Hoover in novoizvoljeni predsednik F. D. Roosevelt, ki bo dne 4. marca nastopil najvišji urad v deželi. Pogovor je trajal dve uri in pol. Proti večeru je bil izdana v Beli hiši sledeča izjava: — Predsednik Hoover in novoizvoljeni predsednik sta se pečala z vprašanji, ki sta jih zadnji čas o-menjala v medsebojnih brzojavkah. Zdi se, da sta prišla do važnih zaključkov v zadevi vojnih dolgov. Jutri se bo posvetoval predsednik z nekaterimi člani kongresa, in je upati, da bo tem posvetovanju zadeva precej izčiščena. Pri pogovoru sta bila navzoča tudi Hooverjev svetovalec, državni zakladničar Mills, in Roosevelt-ov svetovalec, znani gospodarstvenik Raymond D. Moley s Columbia univerze. Razpravljali so o zadevi vojnih dolgov in razorožitvi ter o stališču, ki naj ga zastopajo Združene države na mednarodni gospodarski konferenci, ki se bo vršila začetkom prihodnjega leta. Temelj razprave so seveda tvorili vojni dolgovi. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da je Roosevelt odklonil vso odgovornost za obstoječe razmere, sicer je pa v marsičem soglašal s Hoover-jem. 7 ako sta se naprimer sporazumela, da se ne sme evropskim državam podaljšati moratorija ter da se ne sme dati Angliji, Franciji, Belgiji in Ceho-slovaški nobene obljube, da bo zadeva vojnih dolgov revidirana. O vsem tem bo seveda odločal kongres, ki se je. kakor znano, odločno izrekel proti podaljšanju moratorija. V času. ko je ščitil kordon zveznih tajnih policistov "rdečo sobo", se je nahajalo v Kapitolu dvanajst senatorjev in kongresni kov, katere je povabil predsednik Hoover za jutrišnji dan k sebi. Tudi o tej konferenci se najbrž ne bo moglo izvedeti nika-kih podrobnosti. S postaje, kjer ga je pričakovalo in navdušeno pozdravljalo na tisoče oseb, se je podal novoizvoljeni predsednik Roosevelt v odprtem avtomobilu naravnost proti Beli hiši. S predsednikom se je pričel posvetovati ob tri četrt na štiri, in posvetovanje je bilo pet minut po šesti uri končano. Mills in Moley sta odšla iz sobe malo pred šesto uro, tako da sta Hoover in Roosevelt zadnjih deset minut sama. O čem sta govorila teh deset minut, je zaenkrat še tajnost. Vratar, ki je že triinštirideset let v službi Bele hise, je odprl vrata "rdeče sobe" ter javil Roosevelta z močnim glasom: — Governer države New York! — Gospod predsednik, — je bilo slišati reči Roose-velta, nakar je pa Hoover izpregovoril: — Zelo me veseli, da ste prišli, governer! Nato so se vrata zaprla. Po pogovoru je spremil Hoover Rooeevelta prav do vzpenjače in mu krepko stisnil roko. Zvečer je bil Roosevelt častni gost na večerju, ki jo je priredil National Press Club". Pozneje se je posvetoval z raznimi uglednimi demokrati, med HOOVER JE P0MIL0STIL ZLOČINCA Robinson je leta 1898 o-ropal poštni urad.—Ves čas se je skrival. — Sedaj se je sam izročil oblastim. 83^* Zaradi postavnega praznika Per* "Zahvalnega dne", ne izide IS^* jutri Glas Naroda. Prihod-nja številka izide v petek, |jtT" 25. novembra. Uprava Glas Naroda. ODKRITJE SALONA NE BO VEČ; PIJAČA STARIH SLIK! BO NAPRODAJ V RESTAVRANTIH Kansas Citu, Kan., 22. nov. — William Kirby Robinson, s-tar (>5 let. ki je oropal poštni urad in ki m je hotel olajšati pekočo vest ter poravnati 24 let stari račun s postavo, se bo zopet vrnil kot spoštovan (trgovee v Californijo, ker ga je predsednik Hoover porn Host i 1. Robinson je le s težavo prepri- 1 čal ka-znilniške uradnike v kaznil-■ niei v Leavenworth, kamor je pri-! šel v oktobru, da je on pravi pošt- 1 ni ropar, ki je bil za svoj zločin leta 185*8 obsojen na štiriletno je-' "•o v Fort Smith. Ark. Kaznilnica ni mogla mjti nikakih dokazil, toda justični d epa rt morit je na- ............................................. TEŽKO JE IZBRATI IME ZA PARNIK i ---1 Velik prepir zaradi imena novega velikega francoskega parnika. — Javnost in časopisje j e protestiralo. dovoljen. Proti salonom so celo nekateri mokrači. ker ga smatrajo za kotišče zločinov in pogubne politike. Pariz, Francija, 22. novembra. šel tozadevno razsodbo. Robinson si je tekom l»-t prido- Izbira imena "Xonnandie" za n<>-bil znatno premoženje kot trjro- vi parnik Francoske proge, ki je ver in las-tnik kampe za turiste bil »plovljen 2f>. oktobra v St. Xa- v Cabazon. Cal. Nekaj časa je bil zaire ladjedelnici, je delala ve rjo Zapoteki v Mehiki so bili dovršeni umetniki. — WASHINGTON, D. C., 22. novembra. — Kje Slike so izdelane v zelo *n kako bodo mogli žejni Amerikanci kupiti dobro živih barvah.— Slike so P^vo prihodnje leto? O tem bo prihodnji kongres našli v grobnici na Mon- razpravljal več dni, predno bo prišel do končnega te Alban. | zaključka. Tako v kongresu kot v javnosti je skoro ---------------------------j jS£0 prepričanje, da stari salon na voglu ne bo več Mexico City, Mehika, 22. nov. Tajinstvena skrivnost o starih prebivalcih Amerike je bila povečana z najnovejšim odkritjem, da so bili stari Zapoteki. ki so živeli v južnem delu Mehike, zelo civilizirani, in zelo izvežbani v slikarstvu. Slike, ki so izdelane v zelo živih barvah, so našli v Monte Alban v državi Oaxaca. kjer so arheologi v začetku letošnjega leta našli najvažnejše predmete starodavnega naroda. Vladni arheolog dr. Alphonso Caso. ki vodi izkopavanje, je naznanil to odkritje tor zatrjuje, da je to najvažnejša najdba v desetih grobnicah, ki jih j«' lotos od-kopal. Kje bodo tedaj prodajali pi- tudi deputy šerif. Ko je bil Robinson leta lhf»8 pod policijskim varstvom na potu v Leavenworth je .skf>čil iz vlaka in od te«ra ča>^ je izginil. V . oktobru pa je presenetil uradni-' ke v Leavenworth u. ko s** je sam prijavil. f Ko je pobegnil. iz vlaka, je šel najprej v Galveston, od tam pa v Californijo. kjer ^e je oženil, jo bil pozneje ločen ter se je drugič poročil. Vedno pa mu je kazen, katero mu je prisodilo sodišče, težko ležala na srcu. Zato se je odločil, da *e izroči oblastim. Predsednik Hoover je po>lal sodniji v Wyandotte brzojavko, v kateri sporoča, da je pom i 1 (»stil Robinsona in da more z»pu«»titi kaznilnico, kadar ho«"e. —- Ako sta vlada in narod zadovoljna. da •■»'Mil |)la«"al £.: svoj zločin, »em zadovoljen tudi jaz. — je rekel Robinson. preglavico, kot bi si kdo mogel misliti. Zadnjih dvoje let, ko so gradili parnik, «o bili veliki prepiri zaradi imena. Ko se je bližal dan za splovlje-nje, je bilo treba določiti ime. ki bo naslikano ob straneh parnika in jza mora predsednikova žena krstiti na to ime s tem. da razbije ob s-teni ladje steklenico šampanjca. vor Ali bodo lekarne pridjalc k svoji zalogi zdravil, send vice v, parfumov, otroških igra«', poljedelskega orodja in mehkih pijač tudi še pivo? Ali bo mogoče dobiti pivo v restavracijah, hotelih, gro-cerijah, ali v posebnih trgovinah s pivom ? Ali ga bo mogoče piti v prijaznih vrtih, kot jo bilo v nekaterih mestih v navadi? Ali pa bo treba ne*ti steklenico in jo i^oiti doma ? Senator Hiram Hingham je že Dr. Caso pravi, da je zelo čud- ustavil svoj predlog v tem oziru. no, da v grobnici, katero je od- Bingham bo stavil predlog: — Vsa opojna pijača naj bo v kopal v petek, ni bilo nobenega zlatega predmeta, katerih je mnogo našel v drugih grobnicah na Monte Alban. Toda natančna preiskava je našla slike na tleh in vratih v «rroh-nici in to o\rit je je bilo še mno-jro večje važnosti. ker kaže na ve- steklenicah po en pajnt in v zabojih po 12. 24 ali 48 steklenic. Iz te«ja je razvidno, da ne bo dovoljeno točiti piva iz sodčkov. Nadalje izvaja Bingham, da se naj pivo v tak ih »tek len i ca h pro- TR0CKI NE BO PROPAGIRAL Na svojem potovanju je strogo zastražen. — Izdal je pismeno izjavo, v kateri pravi, da bo govoril čisto resnico. Marseilles, Francija, 22. nov. —• Leon Trocki. ki je na potu v K««-danj. je objavil naslednjo pism -no izjavo: — V mojem potovanju ni ni-kake tajnosti in ne javnega zanimanja. V Turčiji sem živel štiri leta. Bral sem. pisal, lovil ribe in hodil na lov. Zelo sem bil za posle i s pir»ajem zgodovine ruske revolucije. toda delo je sedaj konča- Xekaj tednov prej. predno je imel biti parnik spuščen v morje. je bilo izbrano ime "Presidon-te Doumer", kajti pred-ednik I>oumer je malo prod «vojo nasilno smrtjo sprejel povabilo Francoske progo, da bo krstil novi parnik. Kakorhitro pa je bilo to ime T>aniel oznanjeno, so pričele prihajati' , daja v restavracijah in 1: »telih liko kulturno stopnjo >tarega na-; prj r'Ml3- j Sedanji speakeasi prodajajo tu-' no in ** *edaj nahaja v tUkarni- Slikanje so tudi poznali Tndi- di j^lila in mnojri 7oin dobra jn ' Dijaki v Kodanju so me pova- janoi. ki so prebivali po zapad- bi fP{?a imeU pravjco proer Predaval bom v nemškem mokri kongresniki in senatorji Jezikn- ker dansk^a ne znam-najbrže predlagali, da s, pivo Padava! bom na podlatri zgo. prodaja v državnih prostorih, ka--dovme ,n propagando. \ kakor jo v Kanadi in v nekaterih druzih državah v navadi. nih planjavah Združenih držav. j toda te slike so bile površne in ka- j žejo malo umetnosti. V Južni Ameriki je bilo znano slikanje na lončenih posodah. Grobnico je naš*-] pomočnik dr. Ca.so. .Tuan Val**nztiela in pre-< i-kavo sta vodila dr. Ca*o in dr»| dela Barbfila. I JUGOSLOVANI MOLUO ZA AMERIŠKO PROSPERITETO i Beograd, Jugoslavija, 22. nov. Po vseh pravoslavnih cerkvah Jugoslavije bodo prihodnjo nedeljo molili, da bi se čimprej vrnila prosperlteta v Združene države. V tukajšnji katedrali bo pridi- pritožbe javnosti potom časopis- f ..J'" skrhnrni "J" - naši. ja. Javnost ni protestirala proti "hk".V ž,v,h In imenu, da bi . tem l.otel. žaliti °° pa Se ni spomin na priljubljenega pred- n*tan'n" «lo™no. k:,j ,w>m*.n,jo slllv** sednika. temveč zato. ker bi pri i " " i . »-i _ . - , 4 Blizu vrat jo bil «»k«»^tiijak br»*z krstu bila zvezana tudi žalost v. J ,, , Iglave: v kotu pa jo bd kup ko^ti in pol**s njih štirje veliki lon- s|M>mitiu na umorjenega predsednika. Parobrodna družba f»a je vztrajala pri tem imenu in bi bilo tudi ostalo, ako ne bi urad proge v Xew Yorku protestiral. V svojih' brzojavkah je ne\vyorški urad zatrjeval. da ime Doumer preveč zveni kot angleška beseda 'doom' j — pogin, vsled česar nekateri ci z neko nepoznano tekočino, v kateri >o bile kosti, najbrže pa.s- je- goval .pravoslavni škof Margarijre babjeverni potniki ne bi hoteli o grozni bedi. v kateri se nahaja- potovati na parniku s tem ime-jo ameriški Jugoslovani. nora. — Jugoslovani. — je rekel škof, — so trdno prepričani, da so Zdr. drža^ve pozvane, da obnove prekinjene odnošaje med človeštvom. UJEL JO JE Portland, Ore., 22. novembra. — Xek krošnja r je pozvonil pri neki hiši. Ko žena odpre vrata, pravi krošnjar: "Tukaj imam nekaj, kar mora imeti vsaka hiša" in ji ponudi tablico z napisom : "Kros- Xato je bilo .predlagano ime Benjamin Franklin, ki je najbolj .spoštovano ime v Ameriki, zato so bili mnenja, da je to ime pri-i memo samo za kak ameriški par-i t:ik. Predlaprano je bilo tudi ime "France", ker bo parnik. ki je do, sedaj nosil to ime in je bil znan milijonom potnikov, postavljen izven službe, ko prične voziti novi parnik. PRISILNA PRIČEVANJA V MANČUKUO Japonske oblasti so silile prebivalstvo, da je pričalo proti Lyttonovemu poročilu. — General Su Je zavrnil japonsko ponudbo za mir. VETERAN PROSI ZA PODPORO Moultrie. Ga, 22 novmbra. — Johnu Thoma.-. Turnirju j.> žal. toda <»d nek'»d m<»ra ini»-Ti pomoč. V-»a leta je >ovraži! me>t»». nikdar ni bral nobenega časopisa, ker se ni nikdar u«"il in ni imel nobene druge družbe, kot svojo •ženo. Kot veteran iz državljanske vojne je zaprosi! za mesečno podporo $30. Vojaške listine je izgubil in vsi njegovi vojaški tovariši so pomrli, toda vojni department pregleduje listine. .Turner pravi, da je edini vzrok, da prdsi za podporo, ker je star f)3 let in je preslab za delo. nokar naznanil, da so se japonske oblasti že šestkrat obrnile nanj z mirovnimi ponudbami, katere pa je vse zavrnil. — -Xeka druga brzojavka moji razgovori bodo znanstven:. Toda to no pomoni. da s<>m pre-m*-nil Avoje nazore od oktobra leta 1^17. •Spremlja me moja ž^na Natalija Sedoff. ki j»* tride.ef let delila z rm-noj bridkosti m-'jega življenja. Spromljajt» me tudi prostovoljno trije prijatelj različnih narti. To »o Ivan Fran-k»-lj iz fvhosloraako. u-cek v strahu" in "Napoleonov samovar". dalje njegova daljša dela. kakor "Groga in drugi" "Ma-tajev Matija" in pa zgodovinski roman "Hči grofa Blagaja". .Sodeloval je pokojnik skoraj pri vseh slovenskih listih in revijah. ...» a - . .no cenjeni got,-ski pladnji iz met1", vetiscu za onemogle, kjer se je . . . . i - - i i ,,— , .. . 1 star kokosov pokal s pozlačenim! skcni najbližji. Španska republi- kovanjem iz začetka 17. stoletja. • ka je še močno mlada in nastala V Domžalah je nenadoma umrla pocestnica na Savski cesti Marija Šme v starosti 56 let. Vse popoldne je imela opravka na polju. Ko je prišla domov, se je pa lotila opravljanja repe. Pri teni jo je zadela srčna kap in je bila na mestu mrtva. Pokojnica. ki je bila zelo delavna. zapušča 3 odraslih otrok. 3 hčere in 2 sinova. na vseh koncili in krajih, pa naj topi v trgovino, kjer .so vse mogoče stvari naprodaj. Najprej se odpravi v oddelek, kjer prodajajo čevlje. — No, kakšni čevlji bi vam bili pogodu* — jo vpraša uljuden prodajalec. go vee kot taka dokumentacija — Kakšni čevlji.' — se začudi se iz zadeve skoraj da ne da do- — saj nisem prišh čevljev kupoli it i. F rancoski in tuji komentarji j vat. par- pa klobuk, so dali te dni razumeti, da Spa-1 — Klobuke prodajajo v prvem, ilija v nobenem primeru ne bo in i nadstropju na deMii strani. Kdor jo hoče imeti, naj nam piše. Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. medeninasti svečniki iz IG. in 17. Btoletja. cina.sti gravirani krožniki iz 17. in 17. stoletja ter isto-taki vrči. Prva dražba je trajala 10 dni in vendar je še ostala obilica predmetov za ponovno dražbo. Tedaj se bo prodata predvsem zbirka o-rožja. ki je že ob prvi dražbi vzbujala veliko pozornost, ni se pa mogla takrat prodajati, ker je bila v pravdi. Pokojni baron Kometer je namreč v svoji oporoki določil. da bi imela ta zbirka pripasti v neki določeni dobi po njegovi smrti brezplačno celovškemu muzeju. Tudi za to zbirko se je ljubljanski muzej zelo zanimal in dosegel po mnogih naporih, da mu je celovški muzej odstopil svojo terjatev takrat prihajale vesti o špansko - italijanski sredozemski aliansi s prav določenim programom in z ostj/> zoper Francijo. S prevratom so padle tudi vse te kombinacije: prijateljstvo z Italijo je temeljito izginilo. n<«.st ob Ilerriotovem sprejemu se bila. ako bi ji Spauipa omogočila transport kolonijalnih čet iz Afrike na matična tla. Znan je načrt o dire.ktni železnici, ki naj bi zvezala Francijo po španskih tleh do Gibraltarja, iu tudi predor -»kozi Gibraljarsko ožino jf* kaj aktualen projekt. Vse to bi moglo ime-Prisrč-(ti ogromen pomen za primer, da sovražne podmornice ogrožajo Pretep v gostilni. popoln z mečem iz 16. .stoletja, vi- x- j ^ ... Iteške čelade, ščiti, verižna srai- Aeaavno .sta p ris a posestnik i i u i »• i. i i i . . rp . 1 . ' <-a. helebarde. sulice, bodala, lov- A nt. rornacko in njegov sin i modnik. more v znatni meri smatrati kot francoske transporte iz Afrike na reakcija v vnanji politiki. j Sredozemskem ali Atlantskem To .so splošne stvari. Herrio-; Konvencija, ki bi uredila i'tov poset bi imel snivel in bi bil , in zagotovila tak prehod r-ez Š5»a- : i stilničarju Marčiču Anton v Pre-šo. občina Majšperk. da ga povabita ua gostijo. Vsi so nato posedeli v gostilni in se mirno raz-govarjali z navzočim Gaiserjem Jožefom z Brega. Okoli lf*. pa je prišel v gostilno GaUerjev brat Janez, ki je že nekoliko vinjen začel kričati nad Tornačkom. češ pravičen že. Če bi šlo samo "jo-bi bila seveda zj Francijo vi vnanjo manifestacijo tega razpo-1 hkanskega pomena, loženja. Toda v dobi silne zapo- ,\\\ S(1 jt. |f,.ri„t v M slenosti pri reševanju tako nape- pištol na kamen. lok. bogato tol- tih problemov v mednarodni in čen s figurami in slično. Prodal domači politiki bi Ilerriot komaj se bo tudi francoski gobelin, ki ' mogel samo iz teh nagibov v >o-predstavlja pokrajino v kitajskem slogu iz začetka 18. stoletja. T'pravi sklada se je medtem posrečilo najti doslej po drugih krajih skrite od nosno zastavljene u- sednjo republiko. Gotovo ni šel v Madrid samo zato. da izroči Al-eali Zamori, predsedniku španske republike, eno najvišjih odlikovanj. ki jih ima Francija. Res s.> je Ileriot v .Madridu o tej jtvari kaj pogajal ali celo sklepal, to bo ostalo vsaj za nekaj časa še državna tajnost. V vsakem primeru pa pomeni njegov poset močno dejstvo v fran-cosko-španskih odnošajih in stem tudi zabležbe vreden dogodek v evropski politiki. metnine v .slikah, pohištvu in ke- poleg tepa še podpisal pogod- ramiki. Na prihodnji dražbi bodo torej prodani tudi preostali zakladi in slednjič graščina z vsem posestvom. POŽAR V ZAGREBŠKI PAPIRNICI cev. Tudi Vi želite Se enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrosite v brezdelju, lahko veijiičite Vašo ieljo in obiščete rojstni kraj. Voinja od Nem Torka do Ljubljane stane $ 84.23 $169.00 9 90.00 $16040 Za tja t« nazaj preko Havre ......... Od New Torta do Trtta .................. Za tja in nazaj ....................................... Afl brzoparnikik nekaj več. Tudi kdor im ni ajneriški državljan, dobi aovolje-nifi, M k*t*rim Uhko ostane r domovini eno leto. Moderni parniidVain nudijo vso postretfbo in nepri-^noeti doftye^le potniki, ki odpotujejo brez po- PMTB TAKOJ 2A BREZPLAČNA NAVODILA KAi METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AKBER) * " r Hew York, H. Y. Q-rad Puchensteiiz in nsoda nje-grovih umetnin. V zadnjih mesecih vzbuja splošno pozornost zlasti v umetniških krogih grad Puehenstein pri Me-ži ob Dravi. Ta graščina je bila svoj čas last baronov Kometror. katerih poslednji. Ivan. je slovel kot poseben mecen in strasten zbiralec starih umetnin, slasti Blik. plastik, starinskega pohištva itd. 3. novembra ob 19. je nastal v tvornici pa pirja na Za vrtnici požar. Vnel se je oddelek za izdelovanje za vojnega papi. v katerem je bilo precej izdelanega blaga in lesnega gradiva. Gasilci so bili sicer takoj na kraju nesreče, vendar pa se je ogenj že razširil in so le z velikimi napori preprečili. da se ni razširil še na dve drugi zgradbi, polni papirja in lesnega materijala. Ogenj se je videl eelo n širše zagrebške okolice. Požar je luiičil omenjeni oddelek in nekaj strojev. be, ki ur»\jajo pravice- dela vee v-izseljeneev. in ki gredo v prvi vr-; sti v korist španskih zaposleneev na francoskih tleh. Toda tak»- r»*-1 či opravijo običajno strokovni i predstavniki. Vzroki Herriotove- [ ga pota »o bili zato brez dvoma političnega značaja. »nlb rak Tudi KAJ BTE Nesreča ne počiva! na. Podvrženi ste «aa ali drag PA 8TORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Afi aU U nrarrwmi ta dnUj boUami. naa^ada ali mnrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu družtvu Jocoalo-K*tom* Jtinote. NmU jednoU pla^nj« najrt* bei-podpore mtš nomi jatoaloveMkini poclponai erta-mnefrapi J Ino?ini niii nad $1400.000.00, amlTi vd 20JKP. Novf dnitn ae lahko latanoviji v Združenih državah s 8. flant Pristopnina proste.— Barita nmj**m SamanaU tadnA "Ran, /tff. V*** po pojasni^ na glavnega tajnika, Anton Zbainik, Ely, Minn. BESEDA SLABOTNIM v...-- I^tl j.. li^KI zdravnik-itpr. jai.cf sestartl zdr:ivllo-tonlkn. kai#-rr. je /i,lt . • ti. • . . , ; * v«-!iKfm 'i>|»«h«.in nitrit v n uotovo je Ilerriot u za I o. da uu j ,*.kii* n j. i. KU zunaj afirmira, kako Francija tu-{SM,ravffa ^»'J u - j^, Th. vj*i\. lei tt*j Ma* i*r»pri«"aJi •» - u.I'>\ it*>m t»- tonik- Končno "i- >■ t:i jirHpi^ »>.tj )• kariiarjtrin v n-rhu razpti'-avanja nik.«. katf-m j.- tirnim vrnila prv»ru.» m'r » im«-riuj». \'l*OA-TOXK VaA Irkama r pruOaj.« t«^ z«lrav»i.. r. popolnim jamstvjm: -dan* ~n dolar. '!•>- vulj za en KupiU* Uan»-.H tr. di na zapadu ni osamljena. Taka afirmacija je potrebna pred domačimi in vnanjimi nasprotniki sedanje francoske vlade, pa tudi pred njenimi prijatelji. Ali mno- Xajprej >e razkrije, stopi k o-gledalu in .si pol ure popravlja la-se. Ko iimli. da je frizaira v redu. hodi r»«1 police do pnjice; enkrat, dvakrat, clesetkrat. ogleda vse klobuke in pravi slednji--: — Tistega bi rada pomerila. Prodajalka ga ji da. iu ona i;a pomerja in pomerja. — .Ve maram črnega. — pravi — morda imate ravno takega, samo da je zelene barve. Prodajalka odpre v«-v«-t let težke ječe! nico govorim. Pred pol ure aeiu — Da.... da. V globini jt" oglasilo lu-kaj t i- jaz. Vladimir Wilewski, z dveuia! — Ima gospoda kaj carini pod-\alskega. Nekaj »e je pehalo v pre-' streloma iz tegale revolverja ubil vržeuega hudem zaletu, da bi huikuilo z o-'ravnatelja Zigmunda Holzbacha.l /Kanih ustnic in zalučalo golo re»raieo v ta labirint laži. H v it sekunde. In znova je bledi, z globokimi brazgotinami preprezeni obraz o-kamenel. V mirni udanurrfi .-o m* zasN-etili razigrani plaiuenčki živili eenie. Stisnile no he ustnice. Wi-lewaki je bil "uedokazani morili«". V celici med atirimi brezupnimi in pufttiuit stenami ac je prepletal l«>tri trak filma človtškega življenja. H erku lamini. M ei»to, kopajoče i»e v vesuvskem »permu. Majhno opuščeno pokopa-liit-e v pričakovanju v.»taj»uj« od m rt vik. Xa črnili, v lavi raz;edinih stopnicah vitka postava. Rojakinja. Star, iznajdljiv "cicerone" jul j«* ventil po ledenim hladu napol mrtvega gledališča. Videla M a sa-: iMo j^iriček plapolajoče svfsV. Toda bilo j<> jima dobro.... Poljubljalo ju je M»lnec na kosmatem \ratu Monte (appolo. Ob vznožju se je jima >mehljal nea-, »oljski -raliv. Srdito je |iuhal Ve- — Xe. — Pogledati moramo. Zlato oko lučice je skočilo v avto in pretaknilo vse kotičke. Dobro, lahko nadaljujete pot. Hiia sta v inozemstvu. Iskala sta solnca in blagodejnih valov. Cannes živih smaragdov. Cannes ponosnih žen in lenih mj»okih. Cannes charlestona in blaekbottoma. Iz arogantnega zelenja .so se smejale rumene pomaranče. ]>ozlačenc z žarki palermskega solnca. Kuhala sta se v lavi Indijskega -•ta se pogovarjala v kabinetu, kari oceana, hladila v tesnih vežah co-je zaslišala dva.... i loiubskib hotelov. Pot ju je vodila preko ozkega Ne čudite se. gospod, da pripovedujem to tako mirno. Pred leti sem metal iz letala bombe in moril ljudi v nožicah. dano pa.... samo ene- Velika množica ljudi, razburjeni advokat. hladnokrvni mladenič, državni tožilec, poročevalci. Slavni .sodni dvor. Proces brez nejasnosti. Premišljen umor na |>odlagi osebnih računov. skoro nobenih prič. "TA-krat" ra^en žene tam ni bilo nikogar. Sedela je v bndoarju. ona dva POZIV Jekleni ti<"' ju j.» pog« tem naročju in ju izbljuval v .sivini Varšave, Seznauil »»• je z njenim možem, j 1* ponosne patrieij^ke maske *»> zrk peške ničvrednih zenic. Nad š«'st let .ie trajala vojna ; furija /. lobanjo, p' Ino Hovini.-tit'nih fraz, - krvjo. gtfoV-eno z ekstraktoni mr-žnje. /. vv unhujt*eimi petami. } . .. , nem oddelku te bo »-skoj-tiral poli-roltnil v zla-;........... hip v S. To je majhna |KV-.taj«t sedem kilometrov od mesteca. Ca-i kala bom v avto takoj delilo za po-' stajo, na cesti. Cim vlak ustavi, prižgem za hip obe luči. da >e boš • lahko orijentiral. Kot bi trenil z ! in iw»va <'•«•/. mejo. Viadko. obej{iii. l,«*po t«' i prno-om. pobegni. Pomni, da sem S»>t let je gonila Wileu>keg» po poljubljala tvoje oči, da hi gledale svetu. Pikale .v. ga žvižgaj«n-e kro-.samo mene. tvoje ustnice, da bi po-gle. kri in blato sta mu brizgala ljubljale samo mene. Poljubljala v obra/. A nad v s»-m je plesala ne sem tvoja pi>a. da bi ščitila samo usmiljeno migljaj'**« njena podo- mene. tvoje krasne roke. da bi boba. Žale samo mene. Viadko. to je ven-Vendar s«- vrnil. J dar J^et let! I)e.->et let ločitve. to In zopet so žarele in ugašale nje- je strašno, to presega in »je moči. ne nepopisne zenice. Zopet so zsa-! Viadko. usmili .se me in pobegni!" li plameni |><»lnih ie-tnic. Omamljalo je hilno. mJatlo telo. Znova .s** je začelo. Majčken. , z j /Iatom in škrlatom obiti budoarčekj Ničesar ui videl. Čutil jc samo in dolga serpentina pripovedova-'oster vonj borovcev. ■> — V"ls,biiT»«i Tu.... tu.... t Skočil je v avto tor tiho -sagrizel v in ze .se je mo-črnilo noči. nja. Pet let skupaj .sva. slišiš T miuiio ud povratka in š le danes. .. » K.ir zamigljale v temi v da- Težki časi. Vv. po interesih. Kjer Uavi rdeče lučiee in avtomobil se ničesar ue opravi patrieij-ki obrat je kmalu ustavil. Pristopile so temin razburljivi šelest liankovcev. nc postave. tja »>e pošlje.... žena. mlada. lepa — Pokaži jim dokumente.... /••na .le še "druga" in "druga" Šepetala je mrzlično, »tiskajoč mora imeti \>e.... mu v roko nekakšne papirje. Drugi dan. ! Lučka se je ustavila nad lissti- Rezek rvok telefona in v zamol nami. srepe oči so ogledovale pot-klem go\-oru velemesta edini, čudo- 11 iu — -Je to vaša žena T vito težki, strašni besedi: f ' ~ - — I'bila sem!!! i Na pestri vrorce preproge nerodno vrženi pajac. Prvti krčevito za-' pičeni v d i van. Smešno skrčena noga. Bleda maska patricija a fantastičnim curkom krvi. I Ceneno zdravilo i« rrulo Mpro|B delo "Moj m^/ je »traino rrpr! »«l VBU5PRC 71-» — «7 Plac*. L. I Kdor izmed rajakn all rojakinji it ni član tega iraftn maj vprašaj svojega prijatelja 9» pHjat^ljieo ali j pa enega isatfd •db^rniJkav za na* lanena pojasnila. W nesreči m pesna kaj pomeni MU član dobrega] draitva. Trn drnitvo Je sicer najmlajie, toda najmočnejše bodisi v prenkošenja aJJ članstva. Drnitvo Je ▼ tem kratkem časa svojega obstanka isptača * Mirt) f»M«. ruUv* zbfruja vtsko Csirt* MktU v vjia OruiCvsuih prMaeih v Aintrlca/i »S Irving Am, Tiho se lomi črna. vitka postava.; „ — Voe je prebudil. Nekje ura odbila šest. Prebujalo se je veliko me»to. Kljuear je prinesel zajtrk. Navdušeno jr rasadil zotx1 v štruco in jo željno tnral. Kar je nekaj prijelo j»*-'nka. U*tek! "Drevi <»b 21 :45 le odpeljejo ?, vlakom v kazaiilnieo v N*. V oseb- žrcla Malaki. ra^burkanejsa Sangr-haja in ueirmernejra. kipeeega Pacifika do San Francisca. Daice je ostai^ stara Evropa, strupena prikazen strahu .*-e je nekam razlezla, liila sta svobodna. Odprl je oei. Pred njim je sedel polieist. — Kaj >-eni bil zadremal— se je ustrašil Wilewski. Policist je prikimal. V«e naročnike, ki se niso odzvali na poslane! jim opomine prosimo, daj po možnosti takoj po-| ravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogo-] če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se nei bodo odzvali, bomo pri-| morani vstaviti nadaljnc pošiljanje lista. Uprisa^Olns Naroda"1 nila mimo cvetlična korza v Cannes, živo zlato Sicilije.... palmovi gaji v Colombu.... Zdaj. zdaj. Pobejr. Vlak je začel škripajoče zmanjševati hitrost. Wilewski >e je stisnil k steni. Xa pastajici je migljala žel er ni carjeva luč. — Povsod tema. MPIRJI Spisal EMILE QABORIAU || VELEMESTA jj J r a M A Kar je obiu.dkiiila in zamolklo vzkliknila. VikoiHtesa je bila v zadregi. ? jen pogled se iiamree ustavil na uri, ki — Ali! — je za jecljala. — Kaj pa mislite je pridala, da bo <"ez ilvajset minut pohioei. s temf j — Ah. bože moj! —je vzkliknila prestrsu — Tole. draga Klotilda: da vam lahko seno, — na avstrijsko poslaništvo moram, brez strahu zaupava tajno, od katere je od- pa Še nisem oblečena. visua east in življenje mnogih ljudi. ; Ogrnila si j«- sal in zaklicala že na pragu. Vikomtesa de Bois -d'Ardon je vstala in — Na svidenje jutri, (iontrane. ustavim odgovorila: ■ se pri vas med potjo v Boulonski gozd. — Hvala. Gontrahe, vaša sodba o meni jc ___ pravilna. ^ m i * - - - . . . , , , - 31 ou est a je ze čakala Audrt a na doloce- Toda Andre čigar namero je(baron končno f nem kraju. Bila je zelo preplašena. Sabina spoznal, je stopil k n lemu: . - - ,-i ,, .. ... .. t> _____ s •• i i • i i ^ ni bila zavedla. Domači z.Iravmk meu- Baron ga je prijel za roko ni odgovoril: ' 1m ■ - , , . , . . n, • ; *, " . , . ua m prevte v skrbeh, vendar se pa hoče po- — JJragi Andre, moja cast je v tem rav- , , i • llfltn. ♦ li * svetovati z drugimi zdravniki, notako v nevarnosti, kakor vasa. Ka i mi ne -t> - i i m i . . zaupa-ief f J<* Poveda,a Jlwiesta najprej. Joda na , 1-1 * • 1 « - njegova nervozna vprašanja ni mogla odgo-loteni s t je obrnil k vikomtesi de Boj s - ,-r41.:t: t ...m« ; i ; i i - i M'Ardon in pripomnil. 11 da je povedala ze vikom- *r» 11-^ tesi kal* zvedela. Končno sta se do- — .Povejte nam vse do kraja Potem na i < . , „ - - . J Pd menila, da se sestaneta vsako opoldne m pov cm jaz svoje mnenje. , ' , ... 1 ' \sak večer na istem kraju. „ , - v v. . , , f . to' kar ljo^t111 povedati, ni nič Že dva dni je visela Sabina ni d živlie- ' POSebneKa: P°Vedaia Modesia. Komaj njen, in smrtjo. Andre je preživljal grozne iste od sli. je pnsel monsieur de Clinehan. ■ trenutke. Hodil je od doma v rue Matignon j — Clinchan!.. . ta stari čudak, grofov in- in od tod k baronu de Rrtnlhu. kjer je po- ■tinmi prijatelj, je-li t 'gosto srečeval vikomteso de Bois d'Ardon. se je ustavljal, til. kako para segreva okno. Morda je pa ni tu Kar j»- za-ž^relo na desni strani prfritajiee za ■ hip dvoje velikih žarečih oči. — Tu je! — Rahlo, rahlo ;e pritisnil na - Pot ;e še dolpra, W,od. lalik-, k|jnko Vrata Sf# se ^ y . mirMr> ! .^e je ozrl na policista. Spal je mirno, -r o*n»rkom ei«ra- — (,'e bi mo«rel.... Policist ?a je pozorno gledal. ^ na MsfnK>j — Zakaj ste i »a ubijali, jrospod.1, a i___ • . •. . , . . ' . T I -—t e p(.begrne jetnik, te zapode 1 u>tr> in rudno težko vprašanje.'. . .. ,,.„., - , . .>2 službe, a (KKstavijf* pred sodutee. Skakajoei ijlamenrek sf> je zabli- , •........ , - - H tam unnra v mraeni in vlažni .Kal in .siknil: luknji žena. hirajo «1 lakote otro- .... . i C-iki. Kd'» jim b<> dal jesti, ttktitakan.m s'>! , , , '. ... , . Vsaka be^tla s*- ie valila — Zakaj si ubil ! V enakomernem vpraševala ijtrujena kolesa. Vprašala je smola noči. vprašala vi rdečkasta očesea isker: — Zakaj >>i ubil.' — Težko je živeti. veT- ne«o težkem. toda.... ubijati — ne. In povrhu ste gotovo bogat, brez kri-žev in težav. Kaj naj počnem jaz? Žena je l>olna. leži že J ret jo let"». pljuča. Komaj diha.... Petero otro-čičkov. \>i bolelmi in vsi v eni kletni t'jbi. Smrad, po stenah teče vo-'da. Hotel sem napraviti temu kraj. Mislil sem. da bo bolje. Poleg službe doklada. toda no**- in dan v blatu. v mrazu, oda zamr/;uje v čevljih. Xi mi žal. Dobro bi bilo nastaviti roko. ljudje bi dali za tO, da bi ničesar ne videl in ne slišal. Toda ali je lo mogoče? Ljudje nam vendar zaupajo in moramo jih ščititi. Xajhujse »o eskorte. Pobegrne jetnik, iz službe te vržejo, postavijo pred sodišče, a tam. gospod, umira v mračni in vlažni kuhinji žena. hirajo od lakote otročieki. Kdo jim bo dal jesti ? Skrbeti je treba za nje. sdužiti jim kruh. Wilewski je povesil glavo. Vedel je. da v tem pripovedovanju .ni bilo fraz. niti pretiravanja. Toda v duši se je oglasil egoizem vojnega človeka. Kaj ga briga, če umira tam nekje jetična žena in če otroci nimajo ka i jesti ? Mar so samo oni na svetu ? Jeza ga je obšla. (."emu mu je ta bedak pravil vse to ? Pa vendar ni pričakoval podkupnineSaj mora vedeti, da jetnik ne sme imeti ničesar pri sebi. ^Vli hoče vzbuditi nočutje? Ta je pa dobra! Tepci naj »očustvujejo z njim. On bo pa čez nekaj ur že dale«. daleč, s^obodeu. z njo! Ozrl se je na policista kot bi se hal. da bi ue uganil njegovih misli. +\ilieixt je xpal. Malo je inanjfcalo. da AVifew-ski od radoHfti ni vzkliknil. Previdno ae je sklonil nad roko spečega in pogledal na njegovo primitivno za pest no uro: ' — Tri četrt na dve! Še štiriindvajset minut. Nepremično je gledal na nerodno narisane številke. — Še 43. 42. 41. 40. .. Skrči! se je. Zdelo se mu je. da prKtaja ]>oliei«t zaspan, da pripadajo iiedeče zeniee težkim. Wed i m rekam. Samo še sedem minut, še šest. pet! Naslonil je valila liki granitna skala, zagrajajoč izhod. Znova so za žarek- reflektorjev. Skozi ozko špranjo priprtih vrat se je za«-ul hripav. zaspan klin — Odhod! PolicUtu je -zaigra! na ustih i-ronieen suwhlja;L V žepu skrita dlan je izpustila eev browjiinga. — Da, liudo sta se sprla. — O. to je pa zanimivo. — Takajte... Ko je Clinchan odšel, sta se tudi grof in grofica hudo sprla. Kričala «ta tako, da se j; kar hiša tresla. In ko sta se najbolj prepirala, je prišla v spalnico Sabina. M od est a pravi, da je gospodična naj-brže vse slišala. Beseda za besedo je potrjevala baronovo domnev«». — Vidite torej, Klotilda. da jc vendar 1<-nekaj bilo. In ko zveste vse, boste morali priznati. da je moje mnenje pravilno. Slednjič, tretjega dne opoldne je prišla Mo-desta na sestanek nekoliko veselejša. Sabina se je bila sieer zdramila iz oiuedlc-vice. toda mučila jo je strašna vročica. Zvesta komoruica in Andre sta Itila tako zatopljena v svoje gorje, da nista opazila, kako je prišel mimo sluga grofa de Miis>idaiia. nesoč na pošto pismo naslovljeno li. Masea-lotu. — <'ujte. Modesta. — jc tlejal Andre — ali j»* Sa'bina v nevarnosti, v veliki nevarnosti f — Zdravnik je dejal da taka kriza ne mo- CE SE POROČI LEPOTICA V jrrški cerkvi v Parizu so je poročila te dni Alice Diplarakova. ki je bila leta 1930 izvoljena za evropsko kraljico lepote; vzela je znanega francoskega letalea Paula Louisa Weillerja. Poroka svetovno znane lepotice je bila seveda celo za Pariz dogodek in zato ni čuda. da je privabila veliko množico radovednežev. Ljudje so tako navalili na cerkvena vrata, da je nastala nevarna gueča in policija je morala napeti vse sile. da je napravila red. Med odličnimi avati so bi^ li princesa, >oproga Sixta Bwr-bonfcko-Panmskega. princ XrkoJa.i Grški, baron Jame* Rot^hild. Filip Bertheiot iz zunanjega ministrstva ter znana pisatelja Paul Morami in Paul Valer-v . Točno ob določenem času je stopil v cerkev ženin z redom častne legije in mnr^gimi drugimi odlikovanji na prsih. V naslednjem hipu je 12 udarcev na gong uaj>oveda-lo prihod nevste. Na glavi je imela bel diadem in dolg pojčolan. o-1 krašen z biseri, je bil pritrjen na' njeni beli satenasti obleki. Nevesti je sledilo S drnžii* v rdečih oblekah. med njimi dve nevestini sestri. Trije duhovniki v zlatih oblačilih so stopili k oltarju in j>o eerk-vi je za pa |K>sadili zlati kronici na ženinov o in nevestino gjavo. a ženinova sestra je kronici zamenjala. Ženin in nevesta sta napravila tri požirke iz sri'-brne «'-aše in šla trikrat okrog oltarja, dočini so ju družice ohsule krizantemami. Na koncu |>oročnega obreda, ko si» sva t je že zJ>irali okrog oltarja, da bi novop.»ničeueema čestitali, se je pri|x*tila zabavna prigoda. V cerkvi .ie bilo zelo vroče jn izmed družic se re dolgo trajati. I>o večera bomo že vedeli. In kratko. — jedrnato je povedal vikom- kako in kaj. Pridite zopet ob p tih. tesl, kako je bilo z An Ircem. Sabino in n jim v. i. ; n ; i .. i i > : - i - - i • . Andre je odhajal vc> iz >cbe Priseilsi k Ko je končal svoje prijtovi dovanje. mu jc baronu de Breiilhu jc imel glavo h vso v vikomefe.sa segla v roko. ! ognju. Misel, ila Sabina morda že umira, — Oprostite mi uezashižene o<-itke, dragi 11,11 gr<»zmi. Bil je tako obupan, da se (lontrane. Zda j vem, da /a tem m kaj tiči. j.i1' znčel baron bati. kri-il.'- * Ce gospodiča de Mussidan ni mogla postati J ^dirih dvajset korakov od klopi sta stala moja zena, mora postati vaša! 7a drevesom dva moža in pazila na vsako dražestnega dekleta sem se vam uklonil Toda nikomur drugemu bi se ne umaknil.; Va1 t>pazliie. — Da, je zamrmrala vikomte^a, — toda kako zvedeti, kaj se je zgodilo r ~ Nič se ne l>cjte, draga Klotilda. ix>mo že zvedčli... Ce boste nama pomagali... Xi na j da. Ki-bi posredovanje. — Kav Nj na svetu ženske, pa naj bo stara ali mla_ ne bila navdušena za ženitovanisko . ... . , . * no in zasačil Andrea na sestanku. Andrejevo kretnjo. Masen rot a je bilo spravilo iz ravnotežja lakoničm» Florestanovo pismo. Takoj je sedel v kočijo in se odpeljal v kavarno očeta Caiiona. kjer se je sestal s Florestanoni. ki mu je povedal, kaj je slišal. In tako se je zgodilo, da je prišel pravočas- NAIJAI-J EVANME SLEDI . — ()bozevale<* vase gospodične je torej r zanesite se name. pomagala vam! , , -- , - i- . i ■ i i j »»j i i . mladenič, ki sedi tamle na klopieif — je bom. kolikor »»oni mogla — ie dejala. — - , t-i t 4. - - .» vprašal Florestapa. Imate ze načrt i i D* Baron je moral odkimati, načrta še ni i- ' x- . , , . , - • i i • I — Na vsak liaem morava zvedeti, kdo je mel.ga je ]»a iskal. ! . . . XT 1 ;i 1 • - 1- I- ta dečko,— je dejal Masearot. — Ae bilo bi prav. ce bi ne ravnali z go_. 4 spodično de Mussidan iskreno. Obrnimo se1 kar naravnost na njo. Naš prijatelj ji napi-' še pismo s prošnjo, naj lia^i pojasni. kako| in kaj, in če ji do jutri odleže kar je zelo* verjetno, ji izročite pismo. — »Slail>o sredstvo. — je ugovarjala vi-komtesa. — Mislite t — O tem sem prepričana. Sicer pa. gospod Andre naju slisi, naj sodi sam. Andre je res posluša*, kaj sta govorila. Vzpodbujen po teh besedah je pristopil in odgovoril: ! — Milostiva ima prav. Sp<>ročiti gosjjo-dieni de Mussidan, da smo izdali tajno, ki jc bolj njena nego naša. bi neprevidno. | Vikomtesa je prikimala. — Saj imamo mnogo enostavnejše in zanimivejše sredstvo — je nadaljeval slikar.— Ce bo gospa vikomtesa tako prijazna, da po- je hala za lepo ne-j ve Modesti. naj pride jutri opoldne na vogal Naslonu se je na steno in si z j večino ^It ki bi jo utegnil pot avemi^ Matignon, kjer bom čakal, da zvem dlanjo brwal potno <-elo. iez pet pokvariti. Zato je brž priskočila I A , • „ i j minut bom svoboden. »,«, z njo.|k nev^ti in ji na pud rala obraz. - °d liajt^jse vesti, bo VSe V redil. j Božala ga bodo njena usta. njeni Moogi sv.tje so «e seveda skrivaj1 — & Pa IJPWtBa ideja! — je pritrdi-, priti. V« »vet bo njun. | mirzali. Na poročno go«Hjo je bilo \ J* vikomtesa. .. Jutli zjlltfaj pojdeni h gl**)«; Kot bi trenil z očesom, ao irig- povabljenih nad tisoč gostov. i fu m sporočim Modesti va&> željo. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepiJ} romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejtp cepik in v njem boste našli lcnjigo9 ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" D A* NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 23, 1933 m LARGEST SLOVENE DAILY tD V. 1. A. [ VSAKDANJI KRUH MMMHMMROICAN IZ ŽIVLJENJI IImii lil Za Glas Naroda priredil I. H. t>i (Nadaljevanje.) V* »voji kuketni obleki je Berta zelo vidno stala tik vboda v posredovalnico. Kot vado so ji odkazali ta prostor. Sramovala »e .,e in >>e je grizla v letnice. Ali ni bila ponižana, ker je tukaj stala! S kakšnim zaničevanjem je prej pogledovala dekleta, ki so na tej posredovalnici iskale službe. Xi bila na posebno dobrem glasu. Pa kmalu dvigne trepalnice, kajti opazila je. da ljudem uga-a Niti ena dama ni šla mimo, da je ne bi pogledala. Vsi so jo pogledovali. Pradnica jo je vedno klicala, da jo je predstavljala. — Želite dobiti .popolno služkinjo — gospa, samo poglejte jo! Kot nalašč za vas. Čista, snažna, gibčna, prava služkinja za visoko gospodo. Gospodična, govorite vendar z damo. Osemdeset dinarjev. Posebno ggovor. — Ta služba je ravno za vas. gospodična. Gospod Lampret ima ?rlo dobro podjetje. <»re dobro, kaj? — Smeje potreplje debelega gospoda po plečih. — Gospod Lampret ima veliko restavracijo, tu I; a j v bližini Ženska postrežba. Zelo obiskovana okolica. Lampret. kaj ne. osemdeset dinarjev boste dali gospodični.' Oba se naglo spogledata. Lampret prikima. — Bo in plačal. — Nato pa njegove i z vež bane (»C-i še enkrat ošvignejo lepo Bertino postavo. Berta ne reče besede. Ženska postrežba — ali je slišala prav? Celo se ji gubanči; postane rdeča in zopet prebledi. Toda osemdeset dinarjev! Že odpre usta, pa jih zopet zatisne. Neodločna si grize ustnice. — No, — i 1 i Lampret. — kaj je? Povejte! Trpljenja ne bo nobenega. Skoro vedno baka beseda bi bila zastonj in Lampret je moral oditi. Berta ostane sama: temnega obraza stoji, trudna in zdelana in ie ne zmeni za poglede mimo bodečih. Soba ni bila prezračena: dim cigar se je mešal s parfumom in I>rti se »di kot bi se soba vrtela ž njo. Prime se za glavo. Njene oči ne vidijo drugega, kot gosto meglo, skozi katero komaj vidi plamen plinove svetilke. Bilo je vroče, soba polna in vedno prihajajo ljudje. Dekleta še vedno stoje v vrsti ob stenah ter se trudne opirajo na zid. Berta že ho«*-e oditi, tedaj pa jo nekdo potegne /.a rokov. ' — Ali ste r»-s vi.' — pravi bledo, suho dekle, ki gre poleg Ber-te »kozi vrata. — Greste tudi vi? Danes ni nič posebnih ljudi. Ali m-- ne poznate več? Ali se še spominjate pri Režekovih v kleti? In ono nedeljo v zoo logičnem vrtu. ko je nek velik gospod s črnimi hrkaini vedno plesal z vami. T ♦'da j se Berta spomni. To je bila vendar Mana. ki je služila pri dr. Krjaveu Skoro je ne bi bila več spoznala, kajti oči in lica -o ji bila udrta. Tudi zobe je že izgubila. Tudi obleka ni kazala večine elegantnosti. ki je nekdaj zbujala nevošljivost po celi Gubčevi ulici. ' Mana je razumela Berlin začuden obraz. Imela s«*m veliko smo!o. — pravi hripavo in pokašlja. — Tudi bolna nem bila dolgo. In kako gre vam? No. menda tudi ne posebno. I>rugače s* ne bi tukaj srečale. Berta je užaljena v svoji ošabnosti. Izvrstno! Zelo dobro! Za sedaj še nekaj časa ne grem slu-'it Zdaj sem na obisku pri .svoji >e>trični. ki je jako dobro poročena in me sploh ne pusti iti od sebe. I*rišla sem samo za neko svo-! jo prijateljico, pravzaprav iz radovednosti, ker sem hotela videti, kako je tukaj. Zdaj pa vidim, da tukaj ni za mene. Mana se nevrjetno smeje. — Torej tako dobro? Kaj mi ne poveste! Potem pa vam gre dobro. — Svojo suho roko potisne jxl Bertino. Tak o se potiskate med moškimi, ki sta stali pred vrati posredovalnice Vsi .so gledali lepi Bertin obraz; tedaj pa — Be-rtina ro-< ka strese v Manini — se vedno je stal tam debeli gospod. Njegove obilne ustnee se ji prijazno smehljajo; spoznal jo je. Naglo Meče preko ulice. No. kaj pa je? Zakaj tako hitite! — pravi Mana in se je še bolj oprime. — Meni pohaja sapa. Berta se boječe ozre. Nrkdo jima ne sledi. In nato gre počasneje. Mana neprenehoma govori. — Kako me veseli, da vas zopet vidim. Berta. Takrat so bili res lepi čaai. Ali še veste, ona Avgusta s svojo poštenostjo? Ta svet-uiška babnica! Pomislite; napravila si je denar. Sodnikovi v l^ov- ulici so jo spodili, -pa dobi službo pri nekem starem bankirju in s svojo poštenostjo ga je poštena obrila. Zdaj pa pomislite: ž njo se bo poročil! Mana misli, da se bo Berta na ves glas smejala, toda Berta molei. — Kaj pravite na to! Ko sem prvič to slišala, aem mislila iti k staremu in mu povedati ter razkriti to pošteno Avgusto. Pa sem si mislila : kaj veš. čet je ne boš morebiti kdaj rabila, zato je boljše, da molčiš. Toda. ali ni to kriviea? Tako smo poštene, pa smo vedno revne dekle, vedno nas preganjajo sem in tja. druge pa se valjajo X mini. mm vJessssg jetM^tm VOJNI PLES ar ar a r Surovosti"" — kol jo im naslikat A". t. W yeth ... nor-tiahnjen od kri zaustarljajocih krikov rojno-blaznih divjakitr, kojih barbarska krvoločnost ie liriala prvotne ameriške priseljence r neprestanem strahu, "darova r Surovosti je Redkokdaj Mita" — in surov tobak nima mesta r r i/caret ah. V Luckies ni surovega tobaka —zato so tako mile Ti*iff« i «. I kupujemo najboljši in najfinejši tobak na celem svetu — toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem sta- ranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami — "It's toasted". Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete. It's toasted Ta zavojček milih Luckies "r-----srisssgs' -f Iz Jugoslavije. ške, ki je bila nabita. Puška se je sprožila in krogla je Kožmana zadela v trebuh. Zapušča ženo in dvoje otrok. Slepar verskih ustanov. V Sarajevu je -zbudila veliko senazcijo vest o izsleditvi nek«-ira pustolovca, ki mu jt- ime liaib>>l»v Čolnik in je deloma t/. Ljubljane. Nastopal je v Banjaluki najprej kot trapist. nato pa je prestopil v muslimansko vero in se imenoval Zaliha Oolnika. Kot tak in ]>•» osebi imjMj-zanten mož je sodeloval tudi pri proslavi 400-leniice Gazi llusred bega v Sarajevu. Nato se je odpravil k ravnatelju va-kufske direkcije Arnautoviču. ki jra je kot muslimana namestil v konviktu muslimanske mladine. I To službo je opravljal nekaj dni.! Smrt nekdanjega zaščitnika Slovanov. šel. je zahteval «»'1 nje. naj s«* /. njim por«»či. Ker na to ni hotela pristati, jo je prijel za glavo ter | ^"a beograjski kliniki profe-j naperil proti njej revolver. V 'sorja dr. Ignjatovskega je umrl" zadnjem hipu se mu je iztrgala iz bivši ruski konzul v Ski>:>l.ju Vik-rok. Med tem pa je 011 že oddal; tor Maškov. star 72 let. Pokojni proti njej dva strela, od katerih ! Maškov je bil velik dobrotnik in j j«, j- eden zadel v prša. ji prebil ! zaščitnik Slovanov na Balkanu. V{ pljuča tako. da je krogla izstopi-' mlajših letih je bil častnik ruske la na hrbtu. Iludo ranjeno dekle l Vilvojske in se je udležil vseh j so prepeljali v bolnišnico. Ni ver-»ruskih ekspedicij na Balkanu. K«> • jet no. da bi ji mogli rešiti življe-j j«* izstopil iz vojske, je bi! zaradi i n.i«'. Alek-ič .sain je po zločinu na- ; svojega temeljitega poznavanja: peril revolver še proti sebi ter Se j balkanskih in orijeutalskili r:iz-, ustrelil naravnost v srce. Bil je mer prtdeljen zunanjemu ministr- j takoj mrtev. Tobak vtihotapi jen v vinskem £->dU. stvu. Kmalu je postal tajnik konzulata v Bagdadu, potem pa je bil premeščen kot podkonzul v Prizren in v Skoplje. Dane.s je z deeo odšel na sprehod j v Koševo pri Sarajevu, kjer so se | otroci igrali. Nenadoma je stopil! Podobno kakor se je do nedav-l v S kopi ju je postal leta 1!H):$ k njemu neki človek in pričel kri- na vtihotapljal saharin v sodih z vodja ruskega konzulata. V dobi čati: — Tu si ti. slepar! — Čol- dvojnim dnom se je že dalje ča- svojega službovanja v Skoplju je nik se je prestrašil in zbežal, nje- sa prevaža! v Zajrreb tudi fini mnogo koristil jugoslovanskemu/ gov napadalec pa se je zglasil v hercegovski tobak. Policijski in življu pod turškim jarmom. Bil je konviktu in izpovedal, da ga je. finančni organi so opažali, da je njegov požrtvovalni prijatelj in kakor tudi nekatere druse njeiro- Zagreb naravnost preplavljen z J*1 mnogo uplival tudi na rusko ve znance, f'olnik osleparil. f'ol-: vtihotapljcnim hercegovskim to- zunanjo politiko v korist balkan-nik je bil v Sarajevu že pred leti bakoni. niso pa mogli priti na sled Slovanov. Iz Skoplja je bil • obsojen na 14 mesecev ječe zara-j tihotapcem. Slednjič je neki (spret premeščen v Bagdad, kjer di prevare. Specijaliziral se je v komisar finančne kontrole sponi- Pa je zapustil državno službo in goljufanju verskih organizacij.! nil. da gre morebiti tudi v tem j posvetil žurnalistiki. Do začet-Leta 1R30 je bil v srbski pravo-j primeru za pottoben trik, kakor' ka svetovne vojne je deloval v Carigradu kot dopisnik največjega ruskega lista "Novo Vreme". slovni bojroolovnici v Sarajevu, pri vtihotapijanju saharina. Ni se kjer je osleparil nekega gojenca ] motil. Ko je v carinarnici neki in enega učitelja. Nato je pobegnil v Zagreb, kjer je nastopil kot baptist in si ga baptisti celo gostoljubno sprejeli. Oblasti ga sedaj tzopet zasledujejo. Ljubavna tragedija Slcvenke v Karlovcu. vinski sod natančneje pregledal, je opazil, da ima dvojno dno. v dnu pa j»» bilo mnogo tobaka. Proti trgovcu, ki je na ta način dobival "vino", kakor tudi proti pošiljatelju iz Kaštela Sučurca je uvedeno kazensko postopanje. 8. novembra je prišel iz Zagreba v Karlovae 28-letni pleskarski pomočnik Viktor Aleksič. ki t X Dalje prihodnji* ) se je zaljubil v 23-letno Slovenko \ Ki^tajnici je te dni Tvan Rožman ' brez carine in švicarska državna Anko Slančevo iz metliške oko- ■ svojo neprevidnost plačal z živ-j blagajna je oškodovana s to malice. fslančeva je bila v zadnjem ; ljenjem. V razgovoni s svojim so-i nipulacijo za dva milijona švi-času v Karlovcu in ko jo je na- sedom se je naslonil na cev pu-' carskih frankov. Krivci bi morali •Iu Veliko tihotapstvo špirita iz Jugoslavije v Švico. "Neue Zurcher Zeitung" poroča o tihotapljenju špirita iz Jugo-1 sla vije v Švico. Dva VRgona s ei- , sternami sta bila določena v ta namen in sta od začetka Wa If'fc! , dva in dvajsetkrat prevozila progo med Jugoslavijo in Švico. ft.V* ! tisoč litrov čistega širita je bilo Mostovi pri Hrvatski na ta način uvoženejrn v Švico i Izgubil je življenje zaradi nepre vidnosti. plaeati "si-hi milijonov frankov globe. Deset vagonov špirita je iji i.šlo v Ženevo, dva v Xeuenberg. deset pa v Solothurn. Po vseh teh krajih se vrši preiskava. Tihotapljenje .>e je vršilo po žeuev>ki prevozni tvr vagonov s cisternami po evropskih progah, ki pre-V(»zijo 7'MKI-krat na leto švicarsko mejo. Pošiljke, ki so prihajale v Ženevo, je prevzemala tvrdka na račun ženevske veletrgovine z vinom "Weinimport A. ria v Cherbourg Conte di Satoia v Gen ja 5. decembra: Kremen Le via.ihun v Cherbourg In Bremti 1. decembra: Champ'ain v Havre Pre* Ibu-'linft v Havre Deutschland v Cherbourg ■2. decembra: L»re.nlen v Btemen Ii. decembra: Olymplr v Clierbou-g £7. decembra: Eur .j.a v ltr«mi>D ?3 decembra: Nev/ V-.rk v Cherbourg Manhattan v Umre :0. decerr-bra: Oiimptc v Cherbourg 4. januarja: M.-tJejitii- v t *herl>«.t. r^ Albert llalliti v Cherlcur^ 5. januarja: lJr»-iiw-ji v llivmen 6. januarja: Ilex v Genoa. 7. januarja: Lvfayetic v Havre 11. januarja: leviathan v Cberbtnirg Ai quitania v Cherbourg llaiiiburi; v Cherbouru 14. januarja Clia.niplain v ll^\re Kuropa v Hremeu Conte O i Savuia v Oni^i 18. januarja: l*:e-. liartiiiiK v Havre L>eut*ieh!and. Cherbourg 29. januarja: 01jmi>ic v Chedbourg 21. januarja: Uremen v Bremen Salurnia v Trsi 1'aris v Havre Veedam v l>jj!osr.e sur Mer 25. januarja: i Manhattan v Mavre ■\>w York v Cherbouig 25. Januarja: Manhattan, Havre N\-w York \ Cli«-rlj<»*jrg 26. Januarja; i£.-reriijari.«. v t'iierb<»L:r^ 23. januarja: Lafayette v Havre 31. januarja: K .r p t v Bremerj —^^ ITALIAN @LINE "ITALIA" — "COSUUCH" 1 State Street, New York DIBEKTNA SLUŽBA V TRSTnDUBROVNIK ; Od New Yorka do Trsta v 11 DNEH | RAZKOŠNE IN OGROMNE LADJE PUIHOD.VJA MDI'LLTJA 26. NOV ... AUGUSTUS 3. DEC...........BEX 6 .DEC.....SATUBNIA 10. DEC.......ROMA <14. DEC.. Conte di SAVOIA 22. DEC.....VULCANIA Z X I Ž A X E C E X E TJA TKI: TJA IX NAZAJ Sijajni Prostori -— Izborna Kuhinja V rigajte loka.nega agenta all družbo. S ....................................... METROPOLITAN TRAVEL 6DREAD (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK. W. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE