U. številka. Ljnbljana, v soboto 15. jannvarja 1898, XXXI. leto. SLOVENSKI NJ« bhaj* vsak dan avctor« imnit nadelje ju pramik«, tor nh% po polti prejeooan sa avstro-ogertke đeiel« *» tm leto 16 gld., xa pol leta 8 eld., sa ćetrt leta 4 gld., sa jeden mostr 1 gld. 40 kr. — Ža Ljnbljtao lire« poiiljanja na dom sa vm leto 13 gld., >a 6«trt leta 3 gld. 30 kr. sa jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na metec, po 30 kr. ca fietrt leta. — Za taje dežele toliko vefi, kolikor poitnina anala. Za osaanila plaćaj* m od itiriatopne petit-vnt« po 6 kr, *« ae osnanilo jedenkrat tibka, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali rećkrat tiska. Dopisi oai le ievoIb franko vati. — Bokopiai te ne rraiajo. — Dredoifttvo in npravniltvo je na Koogresnem trgu 6t 12. UpravniitvD naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, ocnanila, t. }. va« aominjatrativoe ttv»ri. Telelon *t. S-4,. V domači hi&i. i Iz zdravniSkih krogov smo prejeli naslednji •pis, na kateri opoiarjamo naše deželne poslanca : Pred dvemi leti zbrali so se vsi okrožni zdrav-niki 8 Kranjskoga na poavetovanje, na katerem so poleg dražih reaolacij tuđi sklonili, „naj se imenuje pri deželnem odbora za zdravstvene zadeve referent, kateri bodi zdravnik". Za ta feklep imeli so mnogo važn h nzrokov, kalere to tndi deželnema glavarju in takratnim de-Želnim odbornikom razložili. Sedaj je priSe) zopet čas, da se ta stvar iinuva pretresa, ker nastale •o pri deželnih dobrodelnih zavodih razmere, ka-tere je treba dobro in praktično urediti. Pri deželnih dobrodelnih zavodih bil je vodja gospod profesor dr. Valenta. Ta mož gre sedaj v pokoj in treba mu bode namestnika. Za njega profesorsko mesto skoiajo imenovati zdravnika, mlađega moža, kateri ae od druzih koro peten tov samo ■ t-m odlikuje, da je zagrizen „Heilobruder" in da ni zmožen istega jezika, v katerem mora svoj predmet predavati. Ima sioer neko sprićevalo, v katerem me blišči .gentigend" tuđi iz elovenskega jezika, a ta „genflgend" đobil je le, ker je sloven-ifiino posluial kot neobligsten predmet Vsakemu, kdor je srednje sole obiskaval, je znano, da je „gentigenđ* iz neobligatnih pred meto v toliko, kakor nič. Učenci z izvrstnimi redi iz raznih jezikov, kateri h eo se kot necbligatnih predmetov učili, se iatihvdveh letih nišo toliko naučili, da bi znali samo jeden stavek pravilno pisati. Poleg tega se ta go-8pod ni nikdar tradil le kako besedo v slovenščini pravilno izgovoriti in sedaj naj tako važen predmet, kakor je porodništvo, predava v takem jeziku, da ga bode katera slušateljica razumela! Tega pač no-beden pameten človek ne more verjeti. Vendar, to je stvar vlade, na katero n« moremo vplivati, da mora -nastaviti moža, sposobnoga, da zadoati faktičnim potrebam. Oddati je pa tndi slnžbo primarija porod ni ikega oddelka in vodje dobrodelnih zavodov. Ti ftlnibi odda deŽelni zbor oziroma deželni odbor. Ta pa lahko imenuje po svoji vesti istega za ti mesti, katerega smatra za to sposobnoga in vrednega. Deželni odbor pač n e more imenovati moža, o katerem ne ve druzega, kakor to, da namreč nima kvalifikacije za službo primanja. V tem pa Se nobeden deželni odbornik sanjati ne sme, da bi mlad Človek, kateri je morebiti nekoliko cez leto doi zdravnik, posta I vodja deželnih dobrodelnih zavodov. Skušnje o praktičnih potrebah teh zavodov nima nobene; njegova mladost in njegovo politično mišljenje pa gotovo nišo tista svojstva, da bi se postavi! kot vodja možem, kakor so dr. Đleiweis, dr. Šlajmer, dr. Bock in drugi. Deželni odbor mora tedaj imenovati prima-rijem in vodjem moža, kateri združuje lastnosti za taka važna mesta. Moral se bode najbrže postaviti v nasprotje z vlado samo, a to zabteva narodni ponos in korist dežele! Tukaj bodo Iahko odbor-niki obeh narodnih strank ,v slogi" sklenili to, da mora deželni uradnik biti zmožen slovenskega jezika in imeti boljfte dokumente za svojo kvalifika-cijo% kakor so gori navedeni. Primarij in vodja dobrodelnib zavodov bi bil ob jednem labko poročevalec o zdravstvenih zađe« vab. pri deželnern odboru. Kako potrebno in važno je tako mesto, o tem pač zdravniki najložje sodijo. L« nekaj stučajev. Rojenih Kranjcev je mnogo v Trstu in po drugih deželah. Ce tak Človek zboli in oslabi, gre v bolnico. Zanj mora plačevati dežela in sicer dobro plačeva ti. Zato pa tuđi v zasebnih bolniđnicah teke bolnike drže, kolikor časa te onim ljubi tam brez-skrbno živeti. Mastni računi pridejo na deželni odbor, in ta jih mora plačati. Poleg tega priđe poročilo, da je bolnik tak, da ni sposoben za prevažanje v kak do mač zavod in poleg tega kaka latinska dijagonaza. Tak človek čepi potem tam ćelo zimo pri gorki peči na račun kranjske dežele. Deželni odbornik, naj je še tako vesten, mora verjeti ta kim poročilom. Kakor hitro pa dobi zdravnik v roko poročilo in vidi na pr. da leži v tuji zasebni bolnišnici SO let star dninar zastran etarostne oslabolosti in da oskrbništvo one bolnišnice poroča, da je ne8posoben za prevažanje, bode precej kot strokovnjak vedel, da to ni mogoče. In koliko je takih elučajev in koliko tisočakov stanejo tak i Ijudje deželo ? Bolnice napravljajo na deželr, in mnogo de- narja je že deželni zbor privolil v napravo teh. In če pogledamo po celej đeželi, je jedino v Novem mestu bolnica, nikjer drugod na Kranjsketn je ni. Deželni zbor je tedaj dal denar, a bolnišniu ni 8 tem zidni, pač pa podpiral kako hiralnico, tedaj nekaj, kar spada v podroČje občin, ne pa dežele. Tu je treba etrokovnjaka, kateri se Iahko prepriča o potrebi in uredbi dobrodelnih naprav, Koliko je treba poročanja in sicer znanstvenoga pri oekrbi umobolnih, kateri akti mnogokrat čakajo odrešenja na škodo bolnikov ia ^dežele, o tem Iahko povedo zdravniki mara i kaj. Že iz teh primerljajev se vidi, da je za deželo potrebno in koristno, da se imenuje vodjem deželnih dobrodelnih zavodov in poročevalcem pri de-želnem odboru zdravnika. Morebiti bi se kdo vstrasil novih stroškov. A primarijat in vodstvo dobrodelnib zavodov je stalo sn4aj kakih 800—900 gld. Če se tedaj ti mesti združita z onim deželnoodbornega poročevalca, treba je le par stotu kov, kateri bodo kaj hitro prihranjeni. Će bi ta zdravnik začel se še rfsno pečati s tem, da se v deželnih dobrodelnih zavodih vpelje lastna režija v korist đeželi in bol-nikom, potem bode imela dežela od te naprave veČ tisočakov koristi, kakor bod« za to plaćala stotakov I Sprava na Kranjskom. vm. ili gorenjskih uradnifikih krogov.) Ko je vodja na shodu katoliškega političnoga družtva s svojega kurulakega stola urbi et orbt naznanil, da se hoće njegova stranka z narodno v tem smislu pogajati, da bi se dosegla med njima ■prava v svrbo složnega postopanja v kranjskom deželnem zboru, je na videz silno entnzijazmoval na to izjavo že deloma pripravljane klerikalce, pa tuđi v resnici navdušil političnega Življenja ne po-znajoče rodoljube-idealiate. Nas pa, ki niti 8 klerikalizmom ne koketujemo, niti politike a pretira-nega idealnega stalidča ne presojamo, ona emfatična izjava dr. ŠuSteršičeva nikakor ni iznenadila, kaj še iz vsakdanjega ravnodadja spravila. Kajti čisto naravno se nam je zdelo, da so začeli klerikalci svojemu nasprotniku spravno roko ponujati; saj jim mora vendar njih sebičnost velevati, da jim je neobhodno potrebno, se kakorkoli med deželno- LISTEK. Slovenski Goethe. (Nov predlog sa slovensko alogo.) Slovenski Goethe f Kdo je to? — Kdor u gane, dobi grofif — Nobeden? — ali rea ne? — O, kolika revžčina! — Naj Vam torej malo pomagam ugibati. Kdo pa j ebil Goethe? — Univerzalen ženij, ki je znat vse izborno, čeaar se je lotil. Goethe je bil velik pesnik, piaatelj, režiser, slikar, kritik, po-litik, fizik, kemik in zlomek vedi, kaj še vro! — In kje imamo Slovenci moža, ki bi bil tako mnogo-atranski, ki bi znal vse, prav vse, česar se človek izmisli ? — Kaj, — li nibče ne ve njegovega imena ? — O, kako nehvaležen in kako šlep je narod slovenski t Moža, ki bi aaslužil, da ga volijo vse slovenske občine čaatnim členom, moža, kateremu bi morali že za živa postaviti bronasti spomenik ter mu vziđati v roj81veno hiSo veliko marmorno pločo z zlatim napisom, moža, ki zaklepa v svojih mo-žganih vse vede, ki je proniknil vse fitozofeme, ki je največji estetik in kritik tega stoletja, mora raz-kriti svetu sele „Slovenski Narod!" Oj kolika sramota I Toda ne — končoo vendarle ni čudno, da ss njegovo ime Se ni razSirile preko vsega slovenskega sveta — saj tiči v ozki čelici, ekrit in zakopan mej knjige in časnike — tam v Ijubljnnskem se* menišču, kamor ne rtopi nikdar zvedava noga ble-betavega Žurnalista. Tako torej ni čudno, da morem Sele jaz razkriti javnosti ta monstrum scien'i-arum Nro. II., to kondenzirano pamet, ta konglomerat vsej učenostij, to živo encvklopedijo slovenstva, ki so zove dr. AleS U š e n i č n i k. Ta velikan XIX. veka je pravi pravcati slovenski Goethe; Aleš Ušeničnik je namreč rimski ! doktor, stolni vikar, pesnik „Slovenceve" 251etnice, satanist, kritik in estetik, socijolog, političen čUn-kar in klerikalen agitator, semeniški učitelj, urednik in prestolonaslednik dr. Mahniča. Meni se zdi, da nima živa duša na Slovenskom toliko naslovov, kakor ta moderni gigant, in vizitnica, na kateri bi bili z najdrobnejšim tiskom omenjeui vsi ti naslovi, bi bila vsaj tolika, koli-korŠne so najnovejfie poulične table. Toda dr. Aleš Ućeničnik ni samo najduhovi-tejši literat, ki rabi največ klicajev, vpradajev in pomiiBJjajev, največ nprekovajev, citatov in glos itd., Aleš je tuđi uajnovej^i slovenski prorok. Odkar se je preselila vzvišenoat dr. Mahniča na Krk, smo> bili siromašni Slovenci brrz proroka; kdo ni tortj vesel, da je zamadil dr. Ušeničnik s svojo osebico tuđi to vrzel?! — V svojem najnovejaem delu, ki je za spisom o hudičih in obsedencih (mej temi igrajo nune, meni hi in pobožnjaki sploh največjo ulogo, kar je prav čudno, a značilno!) naj aktu valnejše in katero-je originalno naslovil „Kam plovemo?* — prorokuje dr Aleš, da su Slovenci bližamo propasti,, poginu, narodni smrti. — In zakaj ? — Aleš od-govarja: „Zato, ker prvu je mej leposlovnimi sloven-skimi listi „Ljubljanski Zvon" (in ne — »Dom in Svet"). Gospodična, ki se sbajajo k jour-fixom v Čtalorci, ga navadno bero. Po večjih mestih mej takozvanimi (!) omikanci gospoduje v politiki „Sloveneki Narod" (m ne — BSlovenectf); mej di-jaki pa zopet „Narod", ki je slovenska »Preša", „Narod" beru tuđi učenke (kje?), in kar je „Narod" za slovensko „inteligpnco* (sic!), to je „Rodoljub4* za prepiosto ljudstvo; — za leposlovno berilo v slovonšč'ui poleg „Zvona" skrbi »Slovan* i zborsko vefiino pririti, če hofiejo pri npravijanja de-iele đo kake merodajne besede priti, zlasti pa, če hočejo obljube, storjene svojim volilcem, spolniti. Razun tega eo se v tistem ča§a, ko j« imelo katoličko politično društvo ono zborovanje, širile govo-rice, da se bo državni zbor razpuatil in da se bodo sa jedenkrat državni poslanci po dežalnih zborih in iz njih volili. Misel na to eventuvalnost jih je morala pa že ćelo zaskeleii, eaj bi venđar rebus sic stantibua brumna Kranjska potemtakem niti jed-nega klerikalnega zastopnika na Dnnaj poslati ne mogla. Kaka nesreća! To vse jim je moralo si cer trd tilnik npogniti, da so začeli misliti na spravo. Seveda sklepali bi jo raj Si z nemSkimi zastopniki, prvič ker so tega še iz prejšnjih let vajeni, zlasti pa, da bi te preklicane slovenske Iiberalce uničili, ki neokuženo slovensko ljudstvo „pohujšujejo". Tako tarej jim je b lo treba se poniziti tako daleč, da so ponuditi narodni strauki roko v spravo. Pri ttm ponižanju jih je pa tolažila nada, da z meh-kimi naprednimi tuožtni na bo tfžko skleniti lah-kega miru, ki bi bil v prid klerikalizma, ker je pri mnogih političnih kratkovidnežih it\k že „Stoven-čev* kum pa a „Slovenski list11 tla za to pripravil. Treba je Kimu še- nekaj donjih frtz v idilični slo^i, in napredna stranka se bo vrgla, brezpog jno klerikalni koketi v naručaj. Mi tor*j, ki smo prave motive in namene klerikalne npravljivosti takoj premotrili, vkijub glasnemu jIoHkanju kranjskih Koblerjancev in klerikalnih obmejn h bratov, namenjenemu dr. Suater-čičevim spravljivim besedam, nisojo samo mirni ostali, ainpak smo bili takoj od zai't-tki gl^de sprave tuđi jednako sknptićni kakor danes. S tem pi ni-kakor ne rečemo, da nam je l:ub pr^pir; ban nas-protno je naše teženje. VenJar čh so mu vir vpra-ianja načelne vižnosti, pa bodi, ker biti mora, dokler vsaka stranka svoja načela smatra za prava in druga za kriva. Tcii ponujani spravi nimamo ničepar oporekati, ako ae sklene pod pogoji, da bo napredna in svobodomiselna ideja tako malo trpela, kakor malo trpi narodna valed „zvez^u z Nemci. Ča bi se pa moralo zanj žrtvovati kako važno na-Čelo, jasno je, da bi ae ravnalo kratkovidno, ako bi se sprejela. Putem bi bil odpor neizogiben. Tako zvana zveza z Nemci se, kakor je znano, ne dotika narodnostnih vprašanj čiato nič, v vseh dragih smo pa slovenski naprednjaki ne samo z naprednimi nemšk mi sodeželani, arapak tuđi z naprednjaki drug.h d^žel in narodov itak skoro do ćela jedini. Za narodnost v nadi deželi se nam torej ni bati, ako in dokler so tuđi klerikalci narodni, in kolikor ima v tej stvari odločevati deželni zbor. Jeli pa bolje, da je prisel nemŠki zantopnik v deželni šolaki svet, ko da bi bil prišel klerikalac, o tem ima pa v prvi vrsti pravico aoditi oni stan, kateri je od te oblasti zavisen in ki je po ogromni većini v tabora narodae stranke, to je Ijudako učitelj utvo. In to ju že sodilo, dobro znajoč, kako tov ražen je klenkalizem novodobnema šolstva in kako malo naklonjen izboljšanju gmotnega stanja učiteljev. Kdor bi pa se tega ne vedel, tistemu *e je treba ozreti samo na Dunaj. Sicer pa ve vaak učitelj, koliko samozatajevanja pa že stane, da zamore vsa) za silo izhajati z nadutim kaplanom in topnikom domače vani, ki ma sicer ni od a ta ničesar ukazovati, in iz tega lahko izvaja, kaj bi ie le bilo, ko bi možje jednaka vrste imeli večino v deželnem šolskem svetu, ki ima oblast odločevati o njegovi usodi. Kar se pa narodoib vprasanj tiče, je pa itak vse jedno, ali sedi v tej korporaciji Nemec ali kle-kalec; kajti poslednji bi v »ličnih zadevah gotovo veđno tako glasoval, kakor njegova vzornika, Ško-fova zastopnika. In ta sta se dosedaj v odloćilnib rečeh še vedno tako vedla, da so Nemci nič pri-toževati nišo imeli. Ako se torej upije, da je zveza z Nemoi narodni stvari kvarna, dela se to ali ifc šovinizma, katerema smo mi principijalni in zato odločni nas-protniki, bodisi da ga najd^mo doma ali kje drugje, ali iz osebne mržnje proti voditeljem narodne stranke ali pa iz aebičnega strankarakega namena, da bi s tem atraflilom politično ne dovolj razsodne ljudi v klerikalni tabor izvabili. In ta nazaduje navedeni smoter je pač tuđi ob enem razlog upitja od strani klerikalcev. Mi pa hoćemo temu uasproti navesti samo jeduo dobro posledico, katero je učinila ona preklicana zveza in ki je velike koristi za sloTeusko stvar, če so namreč klerikalni odkri-tosrčni — cesar seveda vsaj v eeloti ne verjamemo — in ta je, da so vsled nje postali klerikalci narodai iu ćelo spravljivi, kar prej nikdar bili nišo. Saj Ae vendar ni dolgo temu, ko no proglasili narodnost za poganstvo in ko 80 o3abao z ramami sko-mizgaje zatrjevali : „Z liberalci sprava ni mogoua, k večjemu kak kompromis; kajti ločijo nas načela. Torej non possumus". če bo potemtakem zveza z Nemci še npkaj časa trajala in bo v jednaki sraeri, kako do zdaj na klerikalco uplivata, postali bodo v kratkem narodni radikalci, in to veudar ne bo mala zasluga baš te zveze. Toda šalo na stran 1 Ravno naknadni prevrat v mišljenja klerikalcev je tako nenuraven, da brez strahu pred zmoto lahko bklepamo, da se narodne in npravljive delajo veči-delj le zato, ker se upajo s tem iz žaloatne osame-losti v deželnem zbora izriti in klerikalizem na atroške narodne stranke okrepiti. To je pravi in jedini vzrok njihovih uajnovej&iti lastnostij, rodo-Ijobnosti in fpravljivosti, katerih se bodo tuđi takoj spet otresli, ko svoj namen dosežejo. če so pa res v srca tako narodni, kakor se kažejo, potem pa naj na Dunaju, k jer je mtsto za to in kjer i majo kolikor toliko moč , pred vseoa na to gledajo, da se ne bodo vidja nradn ška mesta po slovenskih krajih, kakor do sedaj, zasedala izključno od nem-^kih birokratov, pr> katerih uplivu se narodaa mlai"-nost in renegatatvo širi naravnim potem tuđi med nižje uradnidtvo slovenskoga pokolenja. Saj je vendar narodni stvari silno kvarno in za Slovence skrajno ponižajoče, da noben slovenske matere sin pri vsej svoji nadarjenosti in marljivosti ne more dospeti Črez sedmi dijetni razred, če se ni prelevil prfj v renegata, ali vsaj narodnega mlačneža, in da nenoSki državni fankcijonarji, živeči med naftim ljudstvom, smejo svojo n&rodno mišljenje kazati, kakor hočejo, dočim se slovennkema uradniku že zameri, če pristopi h kakemu nedolžnemu bralnemu druStvu. Tu je rakrana na naSem narodnem teleaa; ki tuđi provzroća, da m izgubljeni za narodno stvar navadno otrrci tuđi takega uradnika, ki je sara Se sicer naroden, kolikor mu nemSki predstojniki pri' puste, ker se, rojen v kmetski koči slovenski, zaae ni mogel otresti spomina na materino bfttsdo. Otroke svoje pa vzgoji nemiki, da jim preakrbi prej in laglje krah. To je ševe nelepo, pa pri ob-stoječih ialoatnih rasmerah za skrbnega oieta-arad-nikt, ki je gol vseh gmotnih sređstev in navezan le na svojo borno meaečno pla2ov kolikor toliko odpoatno. Te kužne bolezni, ki nam rasnarodaje naie najboljSe sinove, pa ni mogofie ozdraviti toliko s postopanjem v deželnem »boru, kakor s pri« mernim poetopanjem v državnem zbora, na Danaja, kjer se aradniki imenujejo. Tnkaj je torej pripravno polje za uspesno đelovanje v prid narodni stvari vsem poslancem slovenskim, tuđi klerikalnim; po-stednjim Se tem bolj, ker ondi zvonec nosijo. Se-veda ti za to nimajo dovolj Časa, ker se unemajo pred vsem za srednjeveSke ideje klerikalizma, ne pa za novođobne ideje narodnosti in narodne ekonomije. Ša nečesa ne smemo zamolčati. Da bi se namreč narodna stranka ložje v klerikalni rog ugnala, v to morajo pomagati tuđi obmejni brati. Povdarjalo se je že drugje, kar je itak že ob sebi umevno, da deželni zbor ni kompetenten na politično smer v Štajerski, Primorski ali Koroški k&-korkoli upi i vati. To vedo dobro tuđi tišti obmejni bra i, ki na videz zaradi zveze z Nemci po narodai stranki udrihajo Oineniti pa je, da so ti udribači pristni klerikalci, katerih srČDa želja je prav ista, kakor njihovih kranjskih somiAljenikov, namreč da bi se ta s r^nka uničila. Kajti silno se moti, kdor meni, da na Štajerskem, Primorskem in Korosken ui klerikalcev kranjskega kalibra; več ko preved jih je in svojega mišljenja tadi ne prikrivajo, kakor uče skoraj vsi obmejni Časniki, pač pa so se jim ondotni naprednjaki zaradi Ijubega mira popolnoma uklonili. Da bi istotako kranjski naprednjaki pred klerikalizmom kapitulirali, to se naj zgodi, ker že drugačd ne gre, vsaj potom spravo. Slednjič hočemo z vso odločnostjo pouđariti, da je narodna stranka z naprednimi ia svobodomi-selnimi tendencami na Slovenskom neobhodno potrebna, ker naravna. To bi bilo vendar čudno, da bi se ravno slovenska posvetna inteligenen zado-voljevala z reakcijonarnimi težnjami, dočim vidimo, da se drugod povsod, izvzemši znabiti bas vsled klerikalizma propale Španije, poavetni izobraženoi za napredne in svobodomiselne ideje ogrevajo in reakcijonarstvo do dna dude sovražijo. Vse zastonj je, da bi si meščani, uradniki, učitelji in inteligentni kmet je pustili spet kdaj svoje svobodomiselno pre-pričaoje na ljubo kaki efemerni slogi vzeti. Taka zabteva bila bi goli anakronizem. S proroakim duhom zato lahko zakličemo: Če pokopljete a spravo sedanjo narodno stranko, nastala bo čez noč nova, meSčanski poslanci pa, ki ji boste grob sko-pali, zbudili se boste zjutraj brez volilcev. V IJllbl|anl9 15. januvarja. Gauteoheva pogajanj« b moravakimi dri. poslanoi. Danes opoludne se snidejo moravski poslanci z ministarskim predsednikom Gautscbem na Danaja, da se pogovore1, kako naj bi se nredile je-zikovne razmere. Gautech hoče predlagati za Mo* ravsko drngafen način kakor za Češko. Vsa raorav- ^0g" Dalje v prilogi. *"W flka knjižnica", sedaj že tuđi .Salonska knjižnica". Dijaki in ačenke beru tuđi (grozno !) A & k e r c a , JurČiča, Stritarja in Tavćarja, poleg tega pa Ae nemške klasike. — In kdo je ta A s" k e r c ? Njegove ideje bo racijonalistične in pante-istične; Aškerc pod odelom jutrovskih basnij in le-gend razklada svoj verski liberalizem, zanikuje (!) nezmotno&t razodete vere, slavi misel svobodno, taji vsako avtoriteto; AAkercu je vse jedno Kritttus ali Bndcha, krŠČanski Đog ali Brahtna, saj so po njem itak vsi (?) le basni in stvori človeSke domidljije, le pesniške fikcije. Bog ma je vesoljstvo, a človek je vesoljnosti — atom. — In kdo je Stritar? Stritarjevi spisi so prekvašeni s eopenhaverjanstvom in prepojeni s sentimentalnim svetožaljem. Doba Stritarjeva v slovenskem slovstvu je doba — fraz. Krščanstvo Stritarjevo — fraza, usmiljenost njegova — fraza, slovanstvo fraza — socijalstvo — fraza! — Tako, fuč je, nmorjenl — In kdo je Jnrčič, dosedanji ljubljenec naroda? Jurčič je bil često „modem" natur*lint (!), ki mu posebno prija — gniloba. Mnoge njegove povesti nišo etično lepe in imajo prizore, ki so naravnost nemoralni in nemoralno opisani. Jurčič je torej prvi slovenski porno- graf! — In dr. T a v č a r ? Njegovo naziranje pro-nica fatalietičen pesimizem. Neukrotna hotljivoat (= Geilheit!!), divja strast, podel egoizem giblje vse, nad vsem pa je brezčutna uaoda. A po vsi pravici bodi povedano — modru je prorok Aleš — ćelo tako smrdljivi spisi se zdć sedaj Slovencem. Že skoraj presveti in prenedolžni. Govekarjev realizem je evangelij naše mladine. „V krvi", „0 te ženske", to so vzori, ki Be o njih ogreva mladina. Zato se mora reći o našem narodu, ki čita „Narod", „Rodoljuba", .Ljubljanski Zvon" ter spise omenjenih nesramnih pisačev, ki tiče do vratu v mlakuži svi-njepisja, da mu mora biti naposled vera — fraza, narodnoBt — fraza, resoica — fraza, Ijubezen — fraza, vse — fraza. Našemu narodu gine energija, mofitvo, značajnost, nravnost. Nas narod se bliža — propadu . . ." Tako mođruje in prorokuje slovenski Goethe — USeoiČnik. Izgubljeni smo torej, če se ne reSimo še v zadnjem hipu. In s čim? Zakaj ne pove prorok takega sredstva? Pravi zdravnik je vendar le oni, ki konštatuje bolezen, a pove tuđi zdravilol — Nu, Alefi si je mislil: č i ta, te me j vrsticami, po-vedal geni vam luđi medikament, ki vas teši propada 1 In ta je? — Naročite se na „Slovenca", „Domoljuba", „Dom in Svet1* ter na „Slovenski List41 I — „Slovenski Narod", „Rodoljuba1*, .Zvon*, BSlo-vanako in salonsko knjižnico" ter vee zbrane bres-božne pesmi in povesti pa zmečite na kap, zgradite velikansko grmado, na njo vrzite Aškerca, GregorčiČa^ Stritarja, Tavčarja in vse novostrujarje, polite vs« — s smoljo ter podkurite to grmado, da bo gorela kakor ogromna baklja tja proti neba . . . Tedaj Sele, ko bodo vodili politiko in literaturo samo dr. UšeniČnik, dr. Krek (ta najmlaj&i klasik slovenski: glej njegovo nedosežno krasno pisano povest „Za brata* in njegove socijalne povesti v „Dom in Svetu" !), Koblar in P. Pajkova, tedaj žele vremena Kranjcem bođo » sjasnile, in milfte sveide kakor adaj sijale 1 — Sprava, sloga — to nosijo sedaj klerikalci veđno na jezika. Ako hočejo imeti Slovenci mir, naj ubogajo pred vsem dr. AleSa ! Ob svitu omenjeno baklje pa naj si sele zapalijo slovenski prvaki „mirovne pipe"! Sloga bo potem gotova. P r o t e u 8. Priloga „Slovenskomu Naroda" St. 11, dn6 15. jfninvarja 1898. ska mpata naj se proglasu dvojezičnim i, okr.tji pa naj bodo le teđaj dvojezični, ako je vsaj deset od-stotkov druge narodnosti. Nemci a tem nišo zadovoljni, če$, Iglava in Znojmo sta nemški mesti. Sploh pa stoje tuđi moravski Nemci na stališču svojih roj ako v in kolegov na Češkem, da mora vlada predveem odstraniti jezikovne naredbe, predno se začno sploh kaki pogajanja. Jezikovno vprašanje pa naj se redi v državnem zboru. C«hi jezikovnih | naredb ne puste za nobeuo ceno ter trdijo, da imajo le deželni zbori pravo, dognati jezikovno vprašanje. •Sprava je torej docela nernožna. Kako si bo po-magal baron Gautsch iz te Scile in Karibde? Ne-kateri zunanji listi hočejo vedeti, da preostajati samo še dve eventuvalit«ti, da se ustanovi v Avstriji no-tranji mir: novo ministarstvo, kateremu bi predse-doval grof T h u n , s katerim so ae baje Čehi že sprijaznili, ali pa nova ustava. Ekaekutivni odbor ogerakih Slovakov, Srbov in Rumunov je objavit obš.ren protest radi postopaoja vlade in parlamnntne većine. Protest pravi, da je minilo 30 let, odkar je dobila Ogerska ustavo, ž njo pa državno samostojnost. Ogernke narodnosti, zlasti pa Kumuni, Slovaki in Srbi ho to novo ustavno dobo z veseljem pozdravili, saj so jim odtočilni ogerski državniki obljuhljali, da dobe vse možne koncesiju. Toda prvo veliko razočaranje je prinnnlo leto 18G6. z narodnosnim zakonom. Ali še ta zakon je osfal le mrtva črka. Nemadjarski narodi bo izgubili tako prav vse. Triju milijoni Slovakov severne Ogerske ni majo nobenega državnega poslanca, a tuđi poslanci Srbov in Rumunov nino v državnem zboru, tako da nima skoraj 10 m li-jonov volilcev nobenega zastopnika v parlamentu. Postanci, ki se izdajajo za zastopnike omenjenih narodnostij, so z vludnitn denarjem in z nradnimi Dasilstvi izvoljeni renegati, ki stojč v vladni stranki. A tuđi v kultarnem oziru so nemadjarski narodi prave sirote. Ne le, da vlada no akrbi za sole, ćelo odpravlja in ztnanjšuJB ona vze-ajalifcča in one kulturne institute, katere ao si dotični narodi iz lastnih sred ste v sami ustanovili. Slovašie gimnazije in slovačko „Matico" so Ogri siloma unieih in njihovo premoženje zaplenili. Konfesionalne sole na fstari vojaški granici, Id so bile narodne trdnjavicp, 80 spremenili v komunalne državne sole; kar je šh narodnih rnmunskib in srbskih fiol, jim mogocni državni n-ulzovniki dwl:ijo najverje sitoosti. Nič" boljSe ni z konfesijonalnimi razmerami. V severoi Ogerski razpuSčajo si loma lnteranske konvente ter prega-njHJe luteranske Slovake. Rumuuska in srbska hieraihiji sta odvisni od vlade. Odkar je bilo možno, upokojiti srbskega patrijarha, je srbska hierarhija sužinja o^erske vlade, in nrtditev arbske cfrkvene avtonomije je zategadelj nemožna ; nesloge mej og^r-eki vladi udano *rbsko hierarbijo in moj srbskim narodnim cmkveniin kongresom ni možno poravnati. Velika krivici so tuđi cerkveuopolitićni zakoni, Vo-dilni krogi so napravili iz narodnega vprašanja vprašanje mo'i ter pozabijo na interese celotne države. Nomadjarnki narodi so cesarju zvesfi, a gltsuo morajo agorarjati tmdeneam državu h oblastev, ki bočejo napraviti izOgemke, v nasprotju z zgodovino, njenim ciničnim razmeram houiogensko narodno državo. — Protest nasteva obzirno vsa ogerska na-»ilstva tor apolaie na pomo': krotio. Milanov vpliv v Srbiji raste. Kralj Ale-kaandur je prava tnarijoue a v očetovih rokab. Na voljo Milana j« imonoval kralj Jovana Gjajo sek-r i jskini šrfom; v zmmnjem rninisterstvu. Gjaja je volik zHiipnik Mila nov ter nasprotuik kraljice Na-tiilijf. (ijsvjii jn 1 18U2 izvr.šil Milanov ukaz, h ka-tfiiin jo bila Natalija izgnana iz fcoklical v ztinanj«* ministerstvo radi tega, da se zabrani povrnitev nrnrncno Natalije. Tako ima Milan fcvobodnn rokn, d;i igra neovjran arbskoga puno. „Republirjuo Fran^aise", glasilo fra ne. minist. pred-cidmka, pi.se jako rezko proti imenovanju Milana viSjim poveljnikom srbske armad^. Kralj /Meksander :'nJHm jako nezadovoljni. Afera Drevfua Esterhazy. Polkovnika Pic- ker je baje cdvetniku senatorja Scheurer-Kestnerja po-kazal neke tajne akte vojnega ministeratva in ker je baje ponaredil neko zalepko. [Jic*iuartu so dolgo grozili, da ga zapro, ce ne neba delati pri ti Ester-hazyju, toda Picqaart se ni dal ostrašiti. Pie(|iiart je izredno nađarjen mož, ki je bil v starosti 30 let že obristlajtenant; danes je v 43. letu in je že dlje časa polkovnik. — Esterhazv ju izstopil iz franeoske armade. — V franeoskem parlamentu je ministarski predsednik Meline na interpelacijo grofa de Muna izjavil, da je vlada sklenila, postav ti Emila Zolo pred sodišce. Zola pa je dejal dopisniku ,Neue Fr. Presse" : .Ničesar si bolj n« žplim, kakor da me postavijo pred porotnike, toda bojim se, da se tpga ne bodo upali!" — ,Hepu blique Franoaise", glasilo Melina, grozi vsem časopisom in osebam, ki bi se drznili kritikovati sodbo vojnega sodifiča, s kazeuskimi zakoni, kateri m na-laftč zato sklen^jo. Nu, Meline se jako moti, ako mt>ni, da zamasi tem načinom usta p >shncorn ! Dopisi. H B4orowlc«aKH. 13. januvarja. (Ob deset-letnici smrti Andreja Einspiel h r j a.) V nedn'jo, dne 10 t. ra., mine jedno desetlerje, odkar je izd bnil svojo blago dnšo jeJen najboljših ainnv koro^kih Slovenc^v, mons'snor Antlrej Kin-spi^ler. Pićlo je fitevilo takili mož, kakornRn je bil nepozabni Einspieler. N^koč (leta \HIVA ) je imf-niten in zaslužen gospnd r«kel neketnu dne'-ku: „Kadarkoli JtUhiš besedo Einsut-ler, tedaj ssecev pred svojo Hmrtjo. Ta s'avnost je bila pokazala, kako je bil priljubljen ne le pri svojih ožjili r^jnkih, t«mveć po vsem Slovenskim da, c^Io mej N**mc». Takrat so se zbiru li okrng nj^ga, kakor otroci okrog svojega oćeta, R^vno njemu se imamo ko-rrški Slovenci najveć zahvaliti, da nas je re.šil io iztrgal ugrabljivim rckam naših nasprotnikov. Seme, kat^ro je za»ojal rajnki Einspinl^r mej ko-roškimi Slovenci, je obrodtlo — k^kor je aedaj vi-deti — dober sad. Koliko se je trudil, da je dra-noil, ućil. ftvaril in naudnš^val svoje roiake, ko-roške Slovence, za njihove narodne svetinje, to je več ali mnnj nam vsem znano. On j« posvetil vse svoje življenje blaginji slov^nskeg^ naroda. Njegov duh ni nikdar počival. p ^dnevu je ponćeval na celovški realki celih trideset let kršćanski nauk in slovenši'ino, ponoći pa je pisni, se učii in bflil plavo, kako bi sa dalo pomagati r. jakom in sp'oh Slovencem. Bil je skoro trideset let z malim pre-sledkom v deželnem zboru korosk^m, kjer je neustrašeno in možato dvipal glas za sloven^keira kmeta, čeravno njegov klic najverkrat ni naš^l od-meva pri njegovih političnih sovražnikih. Tuđi v celovškern ob<^inskem svetu je včasih prav oštro zaropotat, kaj ti bal sh ni nikog ir. Kako t<— žavno sta li $ča je imel pokojni Einspinler, ko je moral sam orati narodovo ledino, ni treba posebpj poudarjiiti. Takrat niti ni smel govoriti v slovenskem jeziku po sho.iih, katere je pnre;al, in vendar smo d.mes toliko n>pr-dfwali, da zamo-rpmo z našim katol ško-polit ćnim in go<*pvencu gld. v^č kakor je od vojaške uprave dobil, iz-kazano je tuđi, da je Janezu Gregorcu izplaćal drva, kakor hb vidi tuđi »z dotične pobotnice. Vpia-Hitmo torej: zakaj raznafia ta ka[>Ian tak« neresnic-J in zakaj opravlja pust ne ljudi? Je li to kršćanska Ijnbfzen do bližnjega? Ah s« ta duhovnik vede kakor pravi dušni pastir? Sicer pa pravi sam (leklntoni, da je „fejst fant* — —. Dnevne vesti, V Ljubljani, 15 januvarja. — (Hvalevredna odkritoarčnost ) Mariborski „Slovenski Gospodar" je z veliko, menda iz pol tične nezrelosti izvirajouo odkcito9rćaostjo raz-odel nameue klerikalne stranke glede ponuđene sprave, za katero odkritost smo mu iskreno hva« ležni. .Gospodarju", oziroma njegovomu dopisniku, katerega je i^kati v blizini razu[)itega „SlovenMkega dihurja", se zdi, da je odkritosrćna, trdna in trajna sprava na Kranjskem v se da nj ih razmerah nemo-goća, ker se ne da ia se ne bo dalo pozabiti in. ratopiti vse, kar je bilo, in ker bi morala narodna ftranka zatopiti vsaj za nekaj časa vsa svoja na-ćela in se karćez noć preleviti. „Slovenski Goapodar* meni, da se pač utegne morda ustanoviti nekak modus vivendi, a to bo le za čekaj časa, za malo časa, splošne trajne in trdne sprave pa ni prićako-vati. V^lic temu su mu zdi akcija, sprožena po državnih poslancih, hvalevredna, čpž, im^la bu že do-volj nspeha, če doseže vsaj toliko, da se „trezni elementi1* v narodni stranki zdmžijo s stranko „blovenskega Li9ta" pod streho katoličko stranke, če3. potem bo narodna stranci ca izolirana. Na-men sprave je torej zanes'i razpor v narodno strančico in jo s pomotjo mogočne in velikanske stranke ,Slovenskppa Lista" izolir-iti. — No, da bv ta ženi-jalni vojni nacrt klerikalnih Moltkejev ne posreći, za to bode skrbela že narodna stranka. — (Oaebna veBt) Zdrav ni k p. dr. Ni kolaj Mitr^vit- j« imenovan d^iiiutivnira sanitetnim koncipiHtom v X. čin. razredu. — (ObSiuski svet Ijubljauuki) ima prihodnji torfk dna 1S. L ni. ob petih popoludne izredno javno sejo — (Repertoir slo^enskega gledališSa.) Danes se bod« pela opereta „Msiu'zell Ni-tonchea, v katnri nastopita kot go*ta gosjKi Polak-Bohi nčo va in g. Po dg rajski — V torek. di?e 18 t. m., ae bode pela — prvič v letošnji Kezoni — opera „Ernani". — (Koliko placa Ljubljana davka?) Kakor poHnamemo uradnim viruui, plaćalo je mesto ljubljansko leta 189U. cesarskega davka s ptikladatui vred (302.183 gld, 69 kr. »n sicer: zemljiškega davka 8*205 gld. S0 kr., hiSnonajemninskega davka 104.450 gld. 14V.J kr. Iii^norazrednt'ga davka 91 gld. ;Wa kr., 5% davka 5f»l «J gld. ll«/a kr., pridohninskega davka 30.2*20 gld. 9.r>l'a kr , dohod-ninskega davka ^.ri0.56G gltl. 411., kr., pris>tojhma za iztirjanje davkov G80 gld 10 kr., zanuulnih obrestij od za^tal-h davkov 1414 gld TU kr., tak« od zgTašeuih obitov in vpihanih kupč»j 37 gld. f)2 ',., kr., normalno-noUke priklade l'J4 14*2 yld. 80 kr. ia kouečno doneska za kupčijsko zbornico 184!) gld. •1 kr. — Cehi dužela kranjska plaćala je cesarskega davka s pnkladatđii vrod 2,408 451 gld. GS'/a kr. — (Električna raasvetljava) Na Sv Jakoba trgu položili »o protekle š;th v Prulah. — (Zopet napredek.) PiSh se nam od tukaj: Danes seru ime! opraviti pri mestni hranilmci ljubljanski, pri katari »era uložil m koliko denarja. Dobil sem novo uložno knjižico, katara me je res razveselila. Oblika novih uložnih knjižic; je manjka od poprej.šnjih, torej je zelo priročna; platnice ho fine in ukusne, tako da delajo vso čast knjigovežu Iv. Bonaco, kateri jih je izd^lal. S b-m je mestna hra-nilnica Ijnbljanska ustregla splošni želji ulagateljflv in jaz ie ž^lim, da bi naše občinstvo pridno segalo po teh krasnih knjižicah. — (Izvanredni obČni zbor I. ljubljanskoga kolesarskega društva) Odbor opozarja tem potom Se jedenkrat člnue diaatva na jutrišnji iz van-redni občni zbor, kateri bode ob 2. uri po-poludne v gostiloi gospoda A loj zija Zajca na Rimski cesti — (Maakarada pevakega društva .Sla-vec") vršila se bode v nedeljo, dne 13 februvarja v „Narodnem domu", in eicer pod naslovom »Ve lika s 1 a v n o s t na BI e d u." Pomnoženi odbor je pricel že a pripravljalnimi deli ter stori vse, da letošuja maskarada ne zaostana za lansko, tako ai-jajno uspelo. — (Za trgovoe in obrtnike) V zmislu po-»tavnib določil treba je javnumu prometu namenjeae tehtnice in utežf, ki so bili cimentirani leta 1605 , eedaj z nova cimentirati, istotako tuđi raznovrstoe mere, ki so bile zađnjič preskušene leta 1895. V Ljubljani nadzor uje cimentovanje ambulantna komisija — fOIepšava meata.) Poljanski trgt prostor pred „ Narod uitn domomu in park na nasprotni strani istega (poleg Tržaške c^ste), se bodo tekom letošnje pomladi po mestnem vrtuarji primerno uredili in nasadili. Prvoimenovani prostor đoloeen je, kakor čujemo, za otrosko igris'e. Tuđi tivolski drevoredi, oziroma parki bodejo primerno z nasadi pomnoženi in olepsani. — (Nova artiTerijska vojadnioa) bode do letođnje jeseni popolnem dovršena in vojaskema eraru v najem in uporabo izroćena. V njej bode nastanjen, kakor čujemo, div. artilerijski polk št. 7, ki je bil tuđi že pred potresom v našem mestu nastavljen. — (Olepšanje .Zvezde".) Letošnjo pomlad dobi drevort-d v „Zvezdi* s prenovljenjem zopet primerno olepšavo. — Odstranjenje barak v mestu.) Stari-narske barake pred Prulami in več drug'h, ki še stoje po mestu, se bodo prihodnjo pomlad odstranile. — (Pomanjkanje leda) Letošnja zima ni pokvarila le drsalcem zaželjenega veselja, nego ško-dovala tuđi gostilničarjem, ki točijo pivo, kaj ob-čntno, kajti le-ti se za gorkejši Oas letos ne bodo mogli dovelj s pivom založiti, ker se ga je do zdaj vsled pomanjkanja mraza zelo malo navozilo v ledenice. — (šentroperaka železnioa) Z Oolenjskega se nam piše: Jedna prvih žnleznic, kar se jih zgradi na Kranjskem, pojde od Trebaj ega v Št. Rupert, v Mokronog in v Tržiše do velikanakih zakladov izvratnega premoga v Gabrjetih. Pregled te proge no dne 17. t. m. Z ozirom na to bila je pred kratkim večja deputacija iz nentruperške občine pri g. d«ž. glavarju, pri nekaterik d«ž. odbornikih in dež. poslaucih ter probila, naj hs šentruperaki kolodvor zgradi blizu vaši in ne kake pol are daleč v stran, kakor je projektovano. Deputacija je dotične gospode opozarjala na jako ugodno in lepo lego sentruperske doline, ki se imenuje dolenjaka Vipava, ztaflti na to, da je £entrupert središče vinoreje in živinoreje in da so na nasprotni strani od projek-tovannga kolodvora veliki zakladi železne rade, cementa in premoga, potein veliki gozdi in polng teh velike vodne sile, kar vse opravićaje željo, da se zgradi koleivor blizu vaai. Goapodje, kateri na se je deputacija predstavila, ho obljubili, da bodo to prizadevaujK podpirali. — (Nezgoda na železnioi.) Danes ponoći je sekundarni vlak v Zalogu zadel ob železniškega čuvaja Or^ška in ga vrgel 8 tako silo na stran, da «e je ubil. — (Đeželni zbor štajerski.) Iz Gradca so nam piše: Po daljših pogajanjih 80 se nacijonalci in velf'pose.stniki porazutneli glede besedila predloga, naj se razveljavijo jezikovne naredbe in ao dan«a podali ta predlog. Iz njega je razvidno, da ao so gonpodje velepoHftstniki navzeli prečoj radikalnega duha. Kadar priđu ta predlcg na razpravo, se ogla-Bijo tuđi .slovenski poslanci. Dež. odbor jn danes predložil zakonski nacrt o premtmbi dež. volilnega reda, s kutrriin se nasvetujejo tajne in direktnu volitve v kmetskih občinah. Dež. zbor je volil danes pofieben lovskt odsek, v katorem Hedi tuđi poalanec Vošnjak in odsek za nstanovitev najdeniškega zavoda, katereg« člen je tuđi posl. Ž i & k a r. — (Is celjske kazine) so vsled dobljenega migljaja izstopili vsi častniki. Povod tema raigljaju je protidinastična demonstracija ni Silvestrov večer, katero je uprizoril Wolf. Kar se je zdelo potrebno ćastnikotn, to se ne zdi potrebno — c. kr. urad nikom. — (Pri občinskih volitvah na Koroftkem) je sloveoska stranka „pogorela* v Kotljah v pli-berškem okraja in v Tolstem vrha, kakor tuđi v Borov Ij ah v rožni dolini in v Žitar eve s i, kjer 80 nasprotniki zgolj vsled nenavzočnisti slovenskih volilcev zalagali. Zadnji „Mir11 piše: Kdaj se vendar otresete, slovenski kmetje, zaspanosti in politične lenobe, kdaj vas preši ne malo narodnoga ponosa, da ne bodete hlapčevali drugim, mar već postali sami svoji gospodarji? — (Koroake novice) Trgovinska in obrtna zbornica v Celovcu je dne 8. t. m. izvolila pri do-polnilni volitvi za svojega deželnega poslanca zopet prej&ojega poslanca Hinterbubra, ki je po mišljenju nemški liberalec, a sedaj se je prelevil v nacijo-nalcu. — Prihodnjo nedeljo, dne 16. t m. zboruje Slovencem smrtnosovražni ,Bauernbandu zopet na slovenski zemlji, in sicer to pot v Sinci vesi ne daleč od Velikovca Kaj ima tara iskali, to ni znano pač pa si lahko vsakdo misli, po kaj bodi na lov k nam: da hujska slovenske kmete zoper svoj rod, ter da mu hoče istrgati še tisto trohico narodne zavednosti, katera ma je prirojena. Torej dežtlni poslanec in preds^dnik tema laži-društvu, Kirnoer, ne bode poročat o delovanju deželnegA zbora, nego si le pot gladil za bodoće volitve v državni zbor. Slovenski kmet je iz podjunske doline, ki ste že večkrat pred celim svetom pokazali svojo narodno čast a tem, da ste volili sloven&ke muže v svoje zastope, pokažite duri tem usiljivim vadim „prijateljem .ru — (Sprava na Gtariškem,) katera se nam čas'h priporoča za vzgled, mend* ni posebno trđna. Obskurni „Primorski Liat" že nekako naznanjaboj. Z ozirom na občui zbor društva ffS!oge" dne 20. t. m. pravi, da se morajo goriški Sloveaci na tem zboru „Se tesneje združiti1* in priporoča svojim eo-mišljeDikom. naj hitro — v aadnji uri — pristopijo društvu, da se odbor preustroji, kar menda pomeni, da se iz odbora pahnejo vai tišti, ki ne p isegajo na „načela" prismojeoega tPrimorskega Listaa. Mi seveda ne mislimo, da bi kdo na Kranjskem, ako se doseže sprava, kdaj zahteval kako tako „tesnejae združenje". — (Imenovanja) Podtnimi oficijali ao imenovani: Beter Kobaa in Josip Loj v Trstu, Kan-ctjan Happacher v Pazna, V oj teh Schiffrer v Tricu in Davorin Q as pari v Opatiji. — (Obttnske volitve v Poreou) je vlada vsled pritožbe dr Loginje in na veliko jezo Lahov sistirala. — (Raspisane alažbe) Naprošani aoao opo-zoriti na današnji i navrat I. ljablj. aradnidkega kon-aumnega društva, a katerim se razpisuje a I u ž b a prodaj al ca. Podrobnoati ao razvidne iz inse-rata samega. -------------- * (Kajnovejše delo grofa Leva ToUtega) Kakor se poroča iz Petersburga je dovršil Totstoj velikanski svoj spis „O umetnosti", kateri ob-sega 20 poglavij ter opisuje razvoj in bodoćnost umetnonti. Govori se d«. bode to delo natisnil prof. Grot v svojem listu „Vprašanja o filozofiji in psihologiji". * (Za pniiloe) se vpelja v krafkem jako ko modna naprava, namreč avtomati za scnodke. Avtomati bodo sami prod.^jali 4—12 vrst smodk. Ako bode vrgel pušilec dotično svotico v avtomat, prišla bo na drugi strani zaželjena smodka na dan. Tuki avtomati bodo postavljeni blizu javnih zaba-viftć in na naj bol j obljudenih trgih. Praktični bodo zlasti zato, ker bo možno poslej smodke dobiti tuđi po noči in ob nedeljah, ko so sicer tobakarne zaprte. * (Radi »gubljene Časti.) V Ivanski vaši, okraju banjaluAknm, se je usmrtila nedavno dekle Roza Majdandžić. Dan prej« eta jo namrnč izvabila Jovo Je.rković in Ilija Tooiić na osamljen kraj, kjer je Jerković oropal dekle njene čanti. Vsled tega si jo Roza Majdandžić v obupu končala življenje. Jar-ković je že v zaporu. * (Strašen din v blaznoBti ) V Šopronju je Matija Braunrath, posBStnik ter oče osmerih otrok, j ZHžgal hiso t*sr se potera vrgel na žele.zniški tir, baš ko je prihajal vlak. lilazmk je bil takoj mctev ; o^e.nj pa ho pogasili iu redili obitel). * 'Grozna osveta) Na Dunaji je žena inže-nerja pl. Kodolitschi polila možovo ljubico gospdč pl. Gregorović z vitrijolom, tako je bila vsa sežgana iu da ko jo morali takoj odpeljati na kliniko, kjer je bolnica nekaj dni za tem strašnim napadom ro- ila zdravo dete Njeno stanja se je valed tega zelo poHlabnalo iu prpdvčeranjim jo umrla, docira je dete po^olnoma zdravo. Soproga Kodolitacheva pa je v zaporu. Kodolitsch je živel že dve leti a pl. Gregorović Sodi sa, da je Ko /olitsch umtbolna. * (900ti6 .Fledermaas") bodo igrali koncem t. m. v Berolina. Komponish Strausa te jako priljubljene operete pojde ob tej priliki v Berolin, da prisostvuje tuđi prvi predstavi avoje najnovejše operete mBoginja pameti", * (Dragooena grba.) V Parizu je umri b-trač, kateri je, koje Se živel, vzbujal splošno pomilovanje radi avoje vedno rastoče grbe. Po njegovi smrti pa so Ijudje videli, da je bila grba iz na mili vred-nostnih papirjev. — V Chaitresu pa je župan Ganet zapečati! premoženje 28.050 frankov neke b^račice, ker zahteva oni denar nazaj, katerega jej je bila dala občina. * (Mis Hamilton doktorica v AfojaniHtann.) Mia Hamilton, doktorici medicine iz Škoiskega jn ponudil Emir afganistanski službo v svojem glav-nem mestu Kabul Ona je Emirov domaći zdravnik ter deluje tuđi sicer jako veliko za prosveto tamošnjega ljudstva. Tako na pr. je upeljala v vaem Afganistanu a knezovim privoljenjem cepijenje koz, kar se do aedaj niti v vseh evropskih (leželah ne zgodi. * (Kng* v Bombayu.) V zadnjem tednu je umrlo v Dombavu za kugo 450 ljudij. Vseh mrtvih ekupnj pa je bilo v tem tednu 2307. Smrt ima torej ondi jako bogato žetevl Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv Cirila in Metoda: Q. Davorin Lesjak, učitelj v Hušah, 2 2 kron, doho-dek veselice, ki so jo priredile čč. dame v Rušali na korist družbe. — G. Harambašica iz Hajhen-hurga 15 kron 10 vin., nabrane na g. Tomaži čevi s^atbi za prodani ne.vestni venec. — G. Fani Sentak na Vranskem G kron 40 vin. iz nabi-ralnika v gostilni ,Slovan*. — G Peter Cebin, eksercirni moj ste r IV. voja požarne brambe v Ljubljani 3 krone — Neimenovana gospodična 2 kron i, nagrado za naideno verižico. — ukapaj 48 kron 50 vin. — Živeli roduljubni darovalo in darovalke in njih nasledniki! Za .Narodni dom" ▼ Izubijani: Vesela dražba pri Skrjaocu še 1 krono (k včeraj izka zani svoti). Živeli rodoljubni darovalci in njih na-aledntki! Telefonična in brzojavna poročila. Dnnaj 15. januvarja. Pred državnim sodiščem se je danes vršila obravnava o neki pritožbi proti državnozborski volitvi v mestui skupini celjski. Pritožbo je sastopal dr. Dečko, ministerstvo baron Han dl. Dunaj 15. januvarja. Za jutri določeni slovanski shod v Gschwandoerjevi dvorani se ne bo vršil Vsled pritiska nemških nacijoaal-cev, kateri so grozili lastniku z bojkotom, je ta izjavi1, da dvorane ne da na raspolaganje in prosil policijo, naj jutri varuje njegov lokal, da bi Slovani ne prišli siloma no tri, na kar ni Dihfie mislil. Dnnaj 15. januvarja. Oficijozno se raz-glaša, da ao na posvetovanje vlade z moravskima strankama povabljeni posianci đr. Žaćek, dr. Toček, dr. Str«nsky in jeden češki kleri-kalec ter dr. Gross, dr. Gfttz, dr. Fax ia d'Elvert. Komunike taji, da bi bila vlada že kaj proponirala in dementuje tuđi vest, da so se pogajanja odložila radi dogodb v češkem deželnem zboru, češ, da se bodo konec meseca gotovo vršila. Praga 15. januvarja. Senat češke tehnike je postal posebno deputacijo z rektorjem na ćelu k vojnomu zapovedniku fcm. GrUnneju ki je izrekla svoje obžalovanje, da je odbor za priredbo plesa tehnikov vrnil fcm. Grttuneju poslani znesek in preklical povabilo na pka. Rektor je Gninneju obljnbil, da bo senat dotične tehnike strogo kaznoval. Senat je zahteval, naj dajo Uhniki Grilnneju zadoščenje, a vzlic pritisku župana Podlipnega dijaki tega nišo storili, ampak odobrili postopanje komi-teja. Na tehniki so se primerile demonstracije proti prof. Bčlohoubeku. Tehniki so ga pozdravili s hanba klici, ko je vstopil v dvorano, a po njegov cm odhodu so razbili stole in klopi. Praga 15. januvarja. Nemški visoko šolci so priredili paugermansko demonstracijo. Krakov 15. januvarja. Blagajnik vza-jemne za varova Ini ce Czuđik se je včeraj ustrelil v trenotku, ko se je pri reviziji knjig izkazalo, da je poneveril G0O0 gld. Pariz 15. januvarja. Razburjenje proti /oli in židovskim zagovornikom Drevfussa raste Čedalje bolj. Demonstracije se množć Zola se je sačel umikati iu izjavlja, da t svojem od-prtem pismu ni hotel žaliti franeoske vojske. X*sllrJ*no đomade sđravllo. Vodno večfa po-praievanja po ,,Mu)i-ovetu frmciiflkpai žganja in Holi" do-fcaznjejo nspešni upliv tega zdravila, zlasti koristne^a kot bolesti ute&ujofie, dobro znano antirevmtttifino mazilo. V ateklenicah po 90 kr. Po poStnem povzetji razpofiilja to mašilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DDNAJ1, Tachlaaben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevpti M0LL-4V preparat, zaznamovan z varnostno snamko in pod-piflom. Direktno oe ne pofiilja manj kot tf staklenici. 4 (5-1) Meteorologićno poroćilo. Viftina nad morjem 306*2 na. f čas opa-vovanja Stanje barometra v mm. ral ure v -C Vetrovi Nebo Padalina T rana. v 24 tirak 14. 15. ■ 9, zvećer 7. cjntraj 3. popol. 753 1 75.'} 0 751-7 0-4 — 4-3 -2 0 sr. svzfa. si. svzh. si. Bvzh jasno megla oblačno 00 Srednja vfierajfinja temperatura 2*1°, ssa 47* nad nor-toaloiu. dne 15. januvarja 1898. Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 30 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 102 a 30 Avstrijska zlata renta....... 121 „ 80 Avutrijska kromka renta 4°/o..... 10H „ 75 Ogerska elata renta 4°/0....... 121 „ 15 Ogeraka kronska renta 4°/0..... 99 „ L>0 Avstro-ogereke banćne delnice .... 932 * Kreditne deltiice........ . 356 „ 90 London vista........... 120 „ — Neraški drž. bankovci za 100 m.irk . . . 58 „ 8.r> 20 naark............ 11 „ 76 20 frankov........... 9 „ 53'/t Italijanski bankovci........ 45 „ 40 C. kr. cekmi........... 5 . 69 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znuncem, da je pokltcal Vsemogofini našega jedinega sinftka, ozirorua brate* Karolčka d&nes ob 2. uri zjntraj po kratki, mučni bolezni, v nežni tri in pol letni starosti k sebi v boljSe življenje. Pogreb nepozabnega bode v nedeljo, dne 16. januvarja, popoludne ob 4. ari. Velike L a liče, dne 15. januvarja 1898. Anton Krliman, c kr. davkarskega nrada kontrolor, oCe. — Marija, Krliman, mati. — Klolka in Anloa, sestrici. (92.) Vi ■ —•■=■? * i SI9 V Ljubljani Priporočn se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rndečiin orlom, ker se jako pogostoma prodajajo pona-redbe d—i) Mattoni"" Giesshiibler slatine. se dobiva v vseh lekarnah, većjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. °~m^ perje za postelje pri (1711 — 10) Marjji Mlkota, Pred Skofijo št. 21. Lepo stanovanje v nadprifcličju, obstojeće iz dveh velikih sob, prednje sobfi in kuhinje, odda «e s I. februvarjem leJos im l*ol|n»Nl&f i'cnH Hi. 41. (79—2) Ifllnrit«, M& «lo f O let Mtarn9 moćna deklica kamera ima ve«^Ij« do kupt":ije in dobro Aolako na obrazho, hg vzprejrnn v uk trgovinu mnAanega blaga. Kje? povH npravuistvo tega lista. [(85—2) Vrt se odda y zakup. Za čas od đn6 35. Jaaavarlja 1808 naprej k odda v zakup vrt, katerj se nah»ja v varni legi |in skorja sredi mesta pri bi6i v Ljubljani, OradliAe it. 16. Vrt je prostran, ima površine za šest vrst grodio, dalje dva zidana, a btckfom krita grediftnjaka, zidan cve-tličnjak in pa zidnn rastlinjak, kutom oba mejita na v sredi med njima se nahHJajoče stanovanje za vrtnurja, obstojoCe iz pritlifiae sobe in knbinje, iz pristreSue sobe in pa it podzemoljske kleti, namenjene za ahrambo. V slednji se nabajata dva ognjišča za cvatličnjak oziroma za raatlinjak. V rećeuem vrtn se izvrloje vie dolgo vrsto Jet nmetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zakupne ponudbe izroćajo se naj iastnika Dr. Trmnn Vnndft, od v« tu lit a v IJubljjuil. j____/jayii8a^4«T ^V^^anl* «lani sveže pustne krofe priporoća (35—3j slaščičarna Jakoba Zalaznik-a Stari trg št. 21 in Vegove ulice št 12. Ces. kr„ avstrijsks $jfc državne železnice. Izvod iz vaznega reda Nr*15m-^Ta.#^» odi 1. olcto"ter«i 1.&&T Odhod !■ r^|ul>IJnne jn2. kol. 1'reK« *«•■ Trbti Ob \f2. nri f> m. p« nofii osobni vlak v TrbiŽ, Uri jak Celovec Franzenfeste, Ljubno; fez Selzthal v Ansse, Soluopjrad; Aef Klein-Reifling v Sti>yr, Linč, na Dunaj via Amstetten. — O\ 7. nri fi m. zjutrMJ osobni vlak v Trbiž, Pontab*>l, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; fez Selzthal v JSolno prad ; tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri ftO m. dopolndni osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak. Celovec. Ljubno, Sel'i tbal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 ra. popoludne oso'mi vlak v Trbtž Heljak, Celovec, Liabno; čez Sekthal v Solnoj^rad, Lenć Oastein, Zell ob jezeru. Inomust, Bre^enc, Curih, Oftnevo Pariz; Cez Klein-Keifling v Steyr, Linč, Btidejevice, Plzenj Marijine vnre, Heb, Fraacove v»re, Karlove vire, Fra^o. Lip ako, Dunaj via Amstetten. — Fr«»ic« v Novo uientn I u * M»*evje. Ob . uri 30 to zvećer ujeSani vlak. — I'rlliod v IJablJano. j. k. l'roir« la TrblftH. Ob 5. ari Wl m. zjutraj osobni vlak z Danajs via Amatetten, iz Lipskejia, Prage, Francovih varov, Karlo vib varov, Heba, Marijinih var(>v, Plznja, Rudejevic, Soloo (jfrada, Linča, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Đehaka, Fran-zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak e Da naja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Biidejevic, Soloo^rada, Linča, Steyrn, Pariza, Oeneve Curiba, Bregenca. Inomosta Zella ob jezeru, Tjend Gasteina Ljubna, C«lovca, Linča, Fontabla. Ob 4 uri .r>7 ra. popoludne osobni vlak z I) umi ja, Ljubna, Selzthala, Seljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri *i m. zvećoi osobni vUk z Dupaja via Amstetten, Ljubna, Beljaku, Celovca Pontabla. — Frox« li N«*«*k» «ue»l» In ii Mo^rv|». Ob 8. uri lf* m. zjutraj uieSani vlnk. — Ob 2. uri 32 m. popolmine me£ani vlak. — 0b H. uri 35 m. zvečer mefiani vlak — «»dliorabljajo ga z nspehom turisti, kole- barji m jezdeci /.a oja^et'je in okrepčanje po večjih turah. Cena < t itekl. 1 gld. av. v„ < t at«kl. gld. —-S0 av. v. Pristen se dobi v vseh lekarnah. Glavna zaloga okrožna lekarna v Korneuburgu (267) pri Danaju. G (14) r\«juovojAl patentoviini aparati s tekočo ogljikovo kislino za izdelovanje in limonad kakor tuđi (1961—5) sa pivofco^oajo. Alojzij L6wy DiiiihJ, Ili, iir. 1'Tarr^aN^e «3. Tt'kttf'a *tffljik4iva Mtiriina *tojiwneje. Prospekti brezpUCno in posti;ine prosti. Največji izbor. +tj> TJradno dornljnnn <&*- L aajstarejsa posređovalnica mwm in slože! 22NBT 6. FLXJX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporu^« »pretno, popolnnni« HAiuoNtalnn, n«j-v«>t|lin Bahteviitu u«ir«»*i»|<»*o reNtMvrHcljNko ka« ltHrlrto z iz borni mi sprn'evali; v<*£ ileklet >m rmno> vrstna «lel», ki znajo nekoliko kuhati, likati, plesti iu prati itd. (95) N 1. l'el»riivarjetu i. 1. Me o«l«lu prijazna mesečna soba 8 prostim vhodom v KrJževiiKliih ull«*ah Atev. 09 II nadstropje. ft»7— 1) Pes ptičar (Vorstf-hbundJ, 16 mesecev star, zanealjiv vodni ra-porter, m« proda |»o <*«iil« — Već pove iz pri- jasnosti upravuiHtvo „Slov. Naroda". (98) mca se po ceni odda f™12-3) na Sv. Petra cesti štev. 23. Na prodaj je dvoaadstropna tiši v Ljubljani popoboma na novo predelana in popravljena, stojeća srfdi me8ta s zelo ugodno Ipg r. V biši nahaja ge ie već I«t stara, renomirana g"©©tllH3t, katero obrt kapec Jahko $ I. majem t. I. prevzame. 6000 do 80O0 gld. plaćati bi bilo tnkoj, ostanek knpnin^ prepusti so kupcu pod zelo ugodmmi pogoji. Pojasnila daje iz prijaznosti upravoištvo nSlov. Naroda". (72-2) F. Vodišek lffTileo in lidelovaleo harmonlk (76-1) Matelkov« ulio* it 5. Stanovanje obstoječe iz treli sob z vsenai priti klin srni in z vporabo vrta imuprotl bodo4«(CH Modnljflikeitik pualopj« me> odđ» * 1. msjrni t. I. v ■»Jeai. Natančneje se izve pri g. Jrako-ln, pekovskema moj stru, 9l»rlJ«! T«*reil|« o«st« At. 5. (77—1) Ičče se kompanjon z ulogo vsAj 6000 gld. radi povećanja indu-Strijalnega podjetja na Kranjskem. Vprašsnja pod „industrija" na uprav-ni.štvo ,Slovenskega Naroda". f8^ SAlfTAL od MIDY. Zatre Oopala, kab«baf vsbrlslanja. Ozdravi iztok v 4« nrah — Posebno ućinkujofi pri ineharskih boleznih in povzro£i ŠfiSAenje najbolj s—x kalne vode Kot Jamstvo I" ^yj ima v»ak tObolAeo ime V_lV Zaloga, 8, rue Vivienne, Pariš in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske. 1. ljublj. uraduiško konsumno društvo r. z. z o. p. mora dopolniti službo prodajalca z dnem I. narca t. 1. — Prosilci. zmožni obeh dežeJoili jezikov, katnr: morejo tud i kuvcijo položiti, blagovoMjo uaj nvoje prošnje s pritožemmi apri-čali omenjenemu društvu nemudoma dopo3lati. — Natančna pojasnila izvedo se v društveni pisarni, Kroj alke ulice št. 8, I. nadstropje. ,y;*) dokazuje nad 1000 izpričeval Izbornotit Kaiser-)G7ili prsuili bonbonov ki gotovo in hitro pomalo pri kailja, brlpavoatl, katarhn in lagrlonogtl. Najveća &pocijalitotH Av-atrije, Neinćije iu Sviće. Zuvoj po IO in 20 novć. Zaloga pri Kr. Fh. M. M&rd*taolilag>«rjo, lekarnaiju v IJnblJanl. (1661—11) ^L^^^^/^^ pri poroda y<„ J- Soklič. l*«»«t T f:t ii«*»o At. *-j;. I l*i>«l TrniK-o »*t. *-j;. i JOSIP REICH { jlikanje sukna., barvarija | I in iemičaa spiralaica I I Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4 i se priporoča za vsa v to btroko spada- I J :U») jot-a delii. y Fostreiba točna. — Oene nlzke. 1 Ljubljana, Židovsko ulice št. 4. Velika zaloga obuval <40) lastno^a izdulkii za dame, goMpođe in otroko jo vedno na izburo. VimkerSna imrofilH »avr&ujejo ae točno in po niiki ccni. V»e iuito se shranju-jujo in z&zutumtnujojo. Pri minuijih na-ročilih blagovali uaj se vzorec vpuslHti, Hugon Ihl v Ljubljani, Soitalskeulicehiš.$t.4. pri porodi po oenl hvojo veliko zalogo suknenih ostankov. Ostanki ho v rasložbi ^ v X.>1.3a.gra.rje^l3a. -o.llca.li.- j.'zorAlojzijEfiaveCjfzor (42) čevljarski mojster v Ljubljani. Oevljarske ulioe št. 3 pripoitu'a se propust. duhnv&ftini in slav. občinstvu za obilno tiftroOevunje razno« vrstnib ottii v :il, kutom tzvr&uje cem'), po&totio in \z ziuiesljivo trpeAne^ii nsiiju od najtinejfie do mijpnproHtej&e oblike. Mei'o »e shrniijujejii. Vnanjuu lniroOilom naj se blu^ovoljtio uridene vzorev. Pekarija in slaščicarna ' filavna lavina: TfjlrA^ 7alQ7lliV M«^«- Stari trg $t. 21 UdkUU Zidld/iUla. Vegove ulice št. 12 Tu se iluhivit lUrut nw ilitu «v«•*.«', iiUumho« mtlruvo in MlAHiito pe-i kiirnko pf-vlvak' V svojih MUtAHvitriilcHli postio/.am tmMio 7. ti»iliu«*|*ilm iir«Mtn«liiiiit ! |»«M'i^oiai in sliulual |>rlMlnltnt liker}i ti»r z %%>rntutli-vinom. PuBebnoopo/.ariiim tut t'me litilliMiiMk«" krvl'e m*nvilk?M Miut'Uuu ua|Mtlut>ne. (isebla^rAhui Uullou.) Ljubljana, Franriskanskf uliffi 4. Pleskarska niojstka c. kr. ilržiivue in c. kr. jn'iv. južne železtiice. SUkarja napiiov, »tavbinik*. In pohištrena pleskarja. Tovarn« za oljnate barva, l«k in pokost. (44) Zaloga orltKliiMliifiCA UMrl»ollu«|tt. Ma&|t% pri I ALOJZiJU PERSCHE i Pred škcfljo 22, i>"l«".r ni^im1 \\w. \ Fm Cassermann t krojač za civilne obleke in raznovrstne uradaiške uniforme in 1 poverjeni zalagatelj c kr. unif blagajnice drž. železnio uradnikov I ne priporo^n »lav. ol)činst\u za izdelovanje olvllnlh oblek in nepremodljlvlh I havelokOT po najtiovejfii fh(;i>ni in naipovotjtiejdih c.tinih. Armlo^ko, fruticouko in I tn/.emsko roho ima nn sklakovr*tnili unlform t«*r preski'buje vae zraven spailajo^e predmete, kukor I sablja, me6e, kclobak« itd , g^. c. kr. justićmm uradnikom pa za tzdelavanje 1 ■V talarjev in baret. ~W w>' Hajvecja izber m)uvnile|a sviinatega blaga črao iit bt»rv»»l«», za celf» ubleke in t>lHie9 priporoća |IO UMjulftjlll VIMIHll (47) Alojzij Psrsche Pred Škofijo 22, poleg mestne hlše. j Avgust Repič i J —:* so«ltir *»— \ I Ljubljana, Kolezijske ulica št. 16, ', J |4h) rr 1irxn.cTrexsa. ' > se priporoća slav. «,bi>instvii in na7.n;in]a. | da izIJaii}t4 Htfart trg. Toma polite! j. j. naglas j Ljubljana (5lt I Turjaški trg štev. 7. IVI eli anik (52) Ivan Škerl j Opekarska cesta št. 16. i Šivalni stroji - , po najnlžjih oenab, ' HIclUI** in druga v nje-\ govi> ntroko ttpudujoća |>o-i pravila i/.vrSuje dobro in i ccno. — Vn a »ju narocila i mh točno uvr^ujt*ji». I Ign. Fa-ching-a vdove klJTičavnicarstvo i:>:i) I Poljanski nasip št. 8 {\wkhn hia) ■ pripor«.?a svojo bogato zalogo [štedilnih. ognjižć I un|pripr<»Hl«*|Hlli, k.ikor ludi iim|II> i in jhIIi^ 7. t.o'iii modjo ;ili mesingom I montir.tinh /.:i olikLuie b pr^nuiiini ali I kuhUimi. l*«»pruvl|HiiiM liilro Iu pu I «>**i»i. Vniinjiti tiiiro^ilii s« hitro i7,vr&e. 4 Ljubljana, lliiiinjsltn frsla st. 115. Tovarninka zaloga šivalnih stiojev in velocipedov. - Geniki zasloni in franko. Kravate! in (r,r.) \ perilo za gospode! prodaju najoenejo ; Alojzij Persche; Pred ftkofiii) 22. pnlen mesine hiie '•■ Dania za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Dunavska cesta |»riporoda hvojo nnjv^jo zalogo vsoh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekln in nikla, kakortadi stenskih ur, budilk in salonskihur vsc lo dobre du najflnejse kvalitete po __ nizkih oen&h. Hovosti v iepnih, kakor tuđi v atenskih nr»h vedno v ialos;l. 56 Poprave se Isvriojejo najtoftneje. Anton Presker \ Sv, Petra cesta št, 6 LjulDljana Sv. Petra cesta $t. S ' priporr)/'';i svoio veliko zaloj'o goto vili oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre- niočljivih. liavelokov itd. ;;j Oblok«1* !»■>> iu«M-i se po iiiiinovej&ih nx.orr.ib in po najnižjih Oj ccnah solidnu iu najhitivje iz^otuvljajo. (ii7) Xj3-u."tol3a.nsi, Stari ^xg: žte^r. X. Prva tn najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tuđi dobivajo vsakovretni kmetijski stroji. Posebno pa pripnročam svoje izvrstnn mIhiuu- remnlve in mlatlliilve, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti cenć. (bb) ______Oentkl mstoaj In poltntne prosto. Napiit itpet i v največji izberi in po najnižjili cena,h /i trakovekvencem z ali brez napisov v, vseh. bćtrvali | (f)H) prmorofin KarI Recknagel na Mestnem trgu. ' IFOSOJIISL od 5O0 gld. av. velj. naprej kot osobni kredit oskrbuje kulantno in diskretno: Agentura Budimpodta, poStnl predal 138. («8-a) Udano potpisani se priporoča p, n. občinstva za bodoio sezono za izd«lOTMQj* svatbenih in plesnih buketov in drugih v vezenje cvetic spadajo'ih del, kakor tadi mrtvaikih TenOCT po n»jno-vejfei fazoni in po najnižjih cenah, zagotavljnjoč najsolidnejSo postreibo. (1445—20) Z velespoStovanjem Alojzij Korsika, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani, i Uaznanilo. ! : Južnoštajerska hranilnica v Celji; \ obrestaje branilne vloge kakor dosedaj tuđi od novega leta 1898 naprej ; po 4 odstotke i ne đft bi odtegovala rcntnl daick. > Nevzdignt-ne obrfgti pripisujejo se vsakega f« prOSlllCA in > i. nialegA irpUUft b kapitala. > (1929-6) Ravnateljstvo. Razglas. ---------m~ol)miom--------- Občni zloor I. đolenjske posojilnice v Metliki registrovane zadruge z n«omejenim poroštvom skltfie s« a tem na 6. dan februvarja 1898. I. ob 9. uri dopoludne v pisarno mestne občine metliške. Ako pa ne bi pri&lo k temu obfinemu zboru đovolj povabljenih r zmisla §. 39. puBojilničnih pravil, bode drago obćno zborovanje đni 27. f«bra-▼arja 1198. 1. ob isti uri in na istem kraju, z dostavkom, da se bode ta dan sklepalo o na duevnem redu stojeflih predmetih brez ozira na fitevilo na-vzofiib drufttvenikov. Dnevni red na občnem zboru je sledefii: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Porodilo blagajnika. 3. Porodilo nadzorstvenega odbora. I 4. Potrjenje račnna za 1897. leto. t 5. Pretilog bilance za 1897- leto. I 6. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. . 7. Predlogi drudtvenikov. | Oj>orxxt>aLX I TTloffe obrestnjejo se tndi po novem letu | PO 41.1. ! brea odbitka novega rentnega davka. ! Nadzorstvo I. đolenjske posojilnice v Metliki ! dnć 9. januvarja 1898. Mdor izmej gospodov lastnikov konj potrebaj« na tpomlad l«pe, anfflaiko komatno opravo ali brhko, og«rsko jukersko opravo naj se obrne na podpisaue^a in si jo naroći. Istotam je bogata zalogu obrtnih in drugih opr&T. Kompletne JaJkAln« oprava za civil in za vojaStvo, s«đla, Tttjetl, OXd« in v»e i to stroko spadujoće predmete. Velika taloga gaji«lj, bl6»v, Jahalnlh palio in palilo tuđi s srebrnim okovom. Kdor bi potreboval za potovalno setono l«p, mo(in kovd«lt ali torbo, naj ?.e zdaj iste naroCi, ki se izrielnjejo pri meni po želji. Za rob pode tovamarje in poseitmlk« mllnov priporoćam moćna ■trojna- Jermena iz najboljSega IjuMjanskeg* in inozemstega asuja, katero imam vedno v zalomi. P. n. obfiinstvo opozarjatn na to, da Bern si f desetih letih v prvih tlu-najskih in bndimpn&tanskili tovarniih in delavnicah pridohil toliko prakse, da morem tukaj z vsakomar konkurirati, tako, ja, lekarna „pri enoroRU1. L1MMENT Cl« COMP. iz Rlont«r*J«TO Ukarat v Frfcffl priznam) lmborno, bol«61n« tolaiećt mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 glđ. »e dobiva v vseb lekarnah, ZnhteTati naj se blago vol i to (1606—15) eploino priljnbljtno donuče zdravllo vedno le * izvirnili ntpklcuic«h z DaAo vnratveno mamko „Sidro" iz RiehUr jfve leknrne in Bprejme oaj se i» opreznosti le take stekle-niče kot prtstn^, ki imajo to varst. znamko. RichterJeva(8karna pri zlatem levu vPragi. Kanarčkio Fini pristni hariki žlahtni žvrg« livci. (Eohto Harsar Kaaartonroltotfffol.) razpoiiljam ■ poTzetjem po 4, 5, 6 in 8 ffld. jednega, t oimih dneh po-■knfinj« nm tadi isroenjitm; samice ittepa rodu po 1 ffld., • fiopico po 1 ffld. SO kr. Jamnim ** vrtdnost ib iiTi dohod. Pri vpralanjih prosim pismeno snamko priložiti. (i8»6-6) Srećko Tomažič Ljubljana, St. Petim natip it 33. „Mladost". Izlla je „Mladoat" t najelcgantnejAi opremi i nmet-nifiko priloRo. „Mladost" je smotra ta. moderno književnost. Sodeljnjeio prv»ki moderne hrvatske, alOVOBOk« in »rpske književnosti. Izhsja 1. in 1A. VBaJctffja »•■•os\ v veliki osraerki po 2—21/, pol". {8u—2) Gona na totrft lota . . fld. a*—. Sa dljako...... „ 125. Posametne Itevilke 4O novA. Narofibe »prejemajo vse knji^rna in poltnl uradi ter npravnifitvo: ĐunaJt IX, TUrksastrans« at, II 11, lf>. Prvo števllko dobi vsaMo n« ogled. Šokolada in Cacao Suchard. i Da »e prepreoijo dogodivia se nepo razumljenja, te Čaatito obćinstvo opo marja, da tovaroa Ph. Sucharcl tako-Bvano„le>BaIJlYO iekelađeu (Brnch-Ghooolade) niti ne izdeluje, niti t trgo Tino spravlja Šokolude J*h. Sucharda t*s *a-jamčeno einte dobavljaju 4n, kakor znanu, le v ntanijolu »ovite s tovar-niiko mtiatnko in fwdplttani (32-2* Stfolandsko- amerisha čria. Paniki t*iI> f lkratdo Sknt hM«« iz Rotterdama i New-York. Pitana ta kajito: l>tin*ijf I, Kolovrratrlmg •. riuru u stUni: DuiitJ, IV., Wtyrlat«r|. 7 A. I. kajnta: Od 1. aprila do 81. oktobra . . ntark ttOO—400*) m 1. novembra do 31. marca . „ 890— MO U. kajnta: Od 1. avgntta do 15. oktobra......mark 9OO n 16. oktobra do 31. jalija....... . ISO *) Po legi in velikosti kajnte in po hitrosti in ele-ganci parnika. (4—3) Priporo£»m svojo bogato, vollko tmlofjo ▼■akoTTStnlli ,^9—4) ur in verižic prstanov, uhaaov itd. posebno veliko izbero gg. ženinom in nevestam tfOT" po najnlsjlh oonab. ~W% Vabim na rnnogobrojen obiak ter poAilj-tiu cenike po poSti zHgtonj. FR. 6UDEN urar ▼ T^JabljanL Friderik Wannieck & Go. tovarna sa »troje, lisnica fteleza in koviu I pretsema instalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. °21'"2" ' ^^S Stalna razatava opekarniških str jot. ZHZZ Iluttrovani prosptkti broiplačno. — Nad 900 zavodov it urejenlh. hranilnica ljubljanska obrestuje tuđi nadalje hranilne vloge po 4^o brez odbitka novega rentnega davka. Posojilnica v Cerknici < ztglBtiovan«. zadiuga z acosacitlezio zavtze I priredi svoj > redni občni zbor za leto 1897 | v nedeljo dnć 23. prosinca 1898. 1. j popoludne ob 4. uri v gostilniški dvorani g. A. de Schiava, ! z nastopnlm dnevnim rodom: ' 1. Poročilo računske^H pr^gl^dovalca o letnem računa za 1897. 1. j in njegov nasvet znradi razđ^litvn čistfga đobička. I 2. PotrjenjR letnega račnoa i u razdelitev čiatega dobička. I 3. Sprememba pravtl i 4. Izvolitev naćelstva, račucskega pregleđovalca in ojegovega na- j mestnika. ! 5. Rasni na sve ti. ! V Cerknici, duć 8. prosinca 1898. 1. I Za nafolatro: i (♦»*) r'r. Ž©r3^o 1. r. VABILO : 1 nm < plesni ¥#Beek naiakarjev te maFkerj&w ki bode • v četrtek, dne 20. januvarja 1898 v veliki Sokolski dvorani v Narodnem domu. ; Godba: Orkester e. in kr. peš-polka kralj Belgijski št. 27. ; ZaČetek ob \a9. uri. — Vstopnina 60 novfi. Prosi se za priprosto toaloto. • ii&r~ P. đ. gofcpod;i, ki pu pomoti ni dobila vnbil, se prosi, da smatra to naznanilo kot valiilo. ")