Splošni pregled. 703 na stališču, da naj pišejo znanstveniki tudi malih narodov v svojem jeziku, kajti „resignacija u pogledu narodnoga jezika prvi je stupanj u resignaciji na samo-stalnost kulturnu". Ugovor, da jeziku malih narodov nedostaja strokovnih izrazov, ne velja; tudi pri velikih narodih so bili strokovni in strokovno rabljeni izrazi izprva novi, umljivi najprej le strokovnim krogom; a kmalu se razširi interes in ž njim specifične besede, posebna rekla, celo poseben slog. Mi še opozarjamo na tole prednost: kjer se znanstveni jezik šele ustvarja, tam zadobi vse znak večje pristnosti nego ondi, kjer se hodi le po res udobnih, a preveč izhojenih potih. To izkusi vsakdo, kdor se poskuša na obojih poljih. — Jezik sam torej ni nikakšna ovira; saj so moderni jeziki tudi sila prožni. Da pa pri vsebini ne smemo zahtevati in pričakovati v dveh, treh letih uspehov, ki so jih dosegli veliki narodi šele v stoletjih, na to je dr. Bazala umno opozoril. Dr. Jos. Tominšek. Srpski književni Glasnik omenja v 179. štev. tudi „Ljubljanski Zvon" in dr. Murkov članek o Kopitarju in Vuku Karadžiču. V 181. štev. je ocenjena Andri-jaševičeva knjiga »Slike i prilike iz Neretvanske krajine", ki jo je omenil tudi naš list; N. Antula pravi v „Glasniku" (str. 236.) enostavno, da je „ knjiga g. Andrijaše-viča vrlo slaba i bez svake vrednosti". — Ta sodba se nam zdi vendar preostra. Dr. Jos. Tominšek. f Danilo Fajgelj. Znani skladatelj slovenski, Danilo Fajgelj, je umrl dne 15. oktobra v Gorici. Rajnik je bil jako plodovit glasbenik in je število njegovih kompozicij zelo veliko. Odličnemu možu časten spomin! Katalog slovenskih skladbenih del je izdala „Katoliška Bukvama" v Ljubljani, ki bo vsled svoje popolnosti prav dobro služil glasbenikom, pevskim zborom itd. Slovenska Matica. 161. odborova seja. Predsednik je nasvetoval, da bi se Matica letošnjega 20. septembra spominjala z literarno ustanovo. Načeloma je odbor pritrdil nasvetu, ki se je odkazal gospodarskemu in knjižnemu odseku v poročanje. — Umrlemu utemeljitelju SI. M., dvornemu svetniku Jos. Šumanu, napiše profesor Pleteršnik življenjepis. Knjige izidejo pred Božičem. Določile so se slike za II. del „Kamniških Alp". Proračun za 1. 1909.se je odobril. Zbrati bo še ohranjene ljudske tradicije o francoski dobi. — Zemljevid je rokopisno malone izdelan. — Ple-teršnikov slovar bo v svrho izdaje tehniškega slovarja do konca oktobra ekscer-piran. — Članarino za t. 1. je doslej plačalo 2623 udov. Prevod Prešernovega soneta „Vrh solnca sije solncev cela čeda — —." — V graškem listu „Der Aufmerksame" leta 1833., št. 138., sem zasledil dosedaj neznan prevod omenjenega Prešernovega soneta. Glasi se tako: Am Himmel steh'n in unermefinen Zahlen Der Sterne Herde in der schonsten Pracht, Und ohne Sonne einsam in der Nacht, Beschaut die Erde sie mit Wohlgefallen.