6 te v. ftatistika slovenskih duhovnikov v Ameriki. ^jega dni je ,,Dom in Svet" <»dal svojim bralcem imena in M delovanja amerikauskill slo-husJcih duhovnikov. A „Dom in |v'et" ne našteje vseh slovenskih ubovnikov, niti niwo vsi Slovenci, a*ere našteva, in večinoma vsi so 5 zdavna bili premeščeni. Zatoraj .Majamo tukaj zanesljivo štati-pko slovenskih duhovnikov, ka-tero smo deloma posneli po II off-»»novem direetoriju za 1. 1892. I. Slovenski škofje: Mil. g. dr. Janez Vrtin, posvečen 14. septembra 1879; škof Marquette-ski in Sault-Saiut-Harie-ski; Mich. Mil. g. dr. Ignacij M r a k, posvečen za škofa Marquctto-skega in Sault-St.-Marieskega, febr. 1809. Sedaj je v pokoju. II. Slovenski mitriran opat: "•) Mil. g. dr. Bernard Loč nikar, O. S. 13., posvečen 27. avg. 1890; St. John's University, Collegoville, P. O., Minn. III. Slovenski misijonarji: Št. Favelska nadškofija; Minn. ■i.) O. g. Jakob Trobec; cerk. sv. Neže, (528, Kent St., St. Paul, Minn. 6-'J r. cerkv____ St., St. Paul, Minn. p \ v "•) g. Ivan Metod Sol nee; cerk, sv. Mateja; 500. Hall aw, St. Paul, Minn. C. g. Anton O g u 1 i n; cerk. sv.Bernarda; 111 Jessamine st., St. Paul, Minn. 8-) Č. g. Alojzij Plut; cerk. sv. Trojice; New Ulni, Minn, o \ v J-) g. Jožef K as tig ar, cerk. sv. Trojice; New Ulm, Minn. C!, g. Janez Pavlin; cerk. sv. Lavrenca; Fribault, Minn. O. g. Janez Tory; cork. sv. Ane'; Springfield, Minn. £ 0. g. Franc Ks. Baj ee; katoliško vseučilišče, Washington D. C. To^ver, Minn., jimJjn, 1H03. g. Janez N. Star »lin; sv. Frančiška Sal.; W. ^th & James g) Marquetto-ska škoiija, Mich. V v 20.) C. g. Janez Čebul; cerk. sv. Ignacija; St. Ignace, Mich. 21.) Č. g. Jožef Zal o kar; cerk. sv. Jožefa; Red Jacket, Mich. 22.) U. g. Filip Erlach; cerk. sv. Patricija; Cedar River,Mich. 23.) V. g. A. J. Re že k; cerk. svetega Zvcstoslava; Gladstone, Mich. h) St. Johnška opatija, Minn. 2-1.) O. Severin Gross; prior; 0. S. B. 25.) O. Cyril Z up a 11; O. S. B. 20.) O. Roman Homai; O.S.B. 27.) O. Vine. Šifrer; O. S. B. Gd vseh imenovanih duhovnikov delujejo mej Slovenci le sledeči: 1.) O. Cyril Zupan, ki pre-skrbljnje slovenski naselbini pri sv. Štefanu in v Krain Townu; Stearns Co., Minn. v v 2.) C.g. Franc S. Sušteršič, ki je ravno dozidal lepo, kamnito cerkev za Slovence v Jolietu, 111. 3.) Č. g. Jožef Zalokar, ki je navdušen za blagor slovenskili rudarjev v Red Jacketu, Mich. 1.) Last not least Proč. g. Jož. B u h, ki skrbi za Slovence v Tower-u v prvi vrsti, zatem pa p6 ,,Amerikanskem Slovencu"za vse ostale Slovence v Zjedinjenili državah. Ostali slovenski duhovni paini-sijonarijo Nenmcem, Francozom, Amerikanom, Inem in Indijanom. ■■— Naj jim Bog dodeli obilno žetev. fMmketo, Minn.] Mestni zbor je dovolil, da se zgradi železnica skozi mesto uprav do rečinega obrežja. [St. Cloaid, Minn.] Pozno v noč ulomili so v tamošnjo pivovarnico M. Merz tatovi, odkoder so odnesli jeden ogrinjač in le 20 dolarjev denarja. Dva dni kasneje so našli na dvorišču suknjo, denarja pa vender ne. — Tamošnjega okrožnega sodišča zasedanje se jo ravnokar pričelo in je zaznamovanih 84 tožb. [Waverley, Iowa, j Ilud vihar doletel je M. Mihela, ko se je vračal proti domu. Z vozom zadel je v nek most tako nesrečno, da se jo prekucnil v vodo in ondu smrt našel. [Ottumwa, Iowa.] Dva dečka provzročila sta pretočeno soboto v Diamondski kladni premogokop-nici strašno eksplozijo. S svetilni-cama v rokah sta se podala v jamo in sicer v prostor, kjer slučajno ni niličo bil na delu in kjer je stal velik sod razstreliva, krog katerega sta se dlje časa vrtila. Slednjič pade jednemu omenjenih svetil-nica v sod in razstrelivo se užge: S strašno močjo sta odletela dečka in bila na več krajih hudo, užgana in ranjena. Nedolgo potem je izdihnil prvi; a drugi še trpi hude nasledke razstreliva. h) Chicaška nadškofija, 111. C. g. Franc S. Šušteršič; cork. sv. Jožefa; 812, N. Chi-'cago st., Joliet, 111. c) Duluška škofija, Minn. Preč. g. Jožef F. B u h; gen. wiikar; cerk. sv. Martina; Tower, Minn. C- g. Franc S. K oš meri; «oi:k. sv. Antona Pad.; Dulutli, Min®. 16-) Simon Lampe; Rod Lake Indian Reservation, Minn. d) Wkionska škofija, Minn. 17-) C1, g. Janez Žužek; cerk. sv- Petra; Caledonia, Minn. c') Sioux-FiJl.ska škofija, S. D. I 18-) & g. Peter Je ram; cerk. ss. Simona in Juda; Flandreau, S. D. f) St. Cloudska škofija, Mi č. g. cerk. sv. mu. Ignacij T o ni a z i n : Ane; Wadena, Minn. Amerikanske novice. [Meseca aprila t. 1.] je došlo v Združene države 90.595 oseb; lan sko leto je došlo meseca aprila 85.001 oseb. [Voditelji svetovne razstavo] so vložili prošnjo do vlade za $5,-000.000. Prošnji so tudi dodali, naj bi imel i dolarni denar poseben kov ali vkovano znamenje. [Chicago, 111. J Kabel-železnična družba na zapadni strani Chicago, na katerej je bil na sv. Jožefa dan povožen 8letni C. Camp, je obveščena, da mora po sodnijski razsodbi njen tedanji voznik, ker je isti čas neko večjo slavnost gledal, mesto da bil z zvoncem opozoril fantiča na nesrečo, plačati 30.000 dolarjev odškodnine. [Albert Lea, Minn, j Velikanski mlin Albert Lea Mill & Elevator Gomp., je popolnoma pogorel. Mlin je vsaki dan zmlel 250 sod-čekov moko. Skoda je večinoma pokrita, kajti mlin je bil za veliko svoto zavarovan m pričeli bodo v kratkem z zidanjem novega. [Pierre, sev. Dale.] Dne 27. pr. meseca utrgal se je oblak, koji jo napravil dosedaj še nedoločene škode. Več cest in hiš je bilo preplavljenih. Iz Hurona, sev. Dak. poroča se telegrafično o velikih povodnjih v tamošnji okolici in o mnogih žrtvah, koje je zahtevala povodenj. [Iz St. Louis, Mo. J se poroča, da je napravila zadnja povodenj v vseh okrajih blizu 11 milijonov dolarjev škode, ki se razdele takole: 13,000.000 na St. Louis Co., §1,000.000 na mesto samo, $2,-000.000 na St. Charles Co. slednjič $5,000.000 na okraje Alton do Cairo. [Key West, Fla.] Znani meksi-kanski revolucijonar Garza klati so tu okolu že več tednov in sicer pod tem-le imenom: Julij Betan cort. Njegovo shajališče je menda pri nekem Španjcu. [Crete, Neb.] Nek ribič, po imenu Beimhoff, je utonil. Na pomoč sta mu došla N. Paskard in M. Woodward, katera jo pa zadela ravno ista osoda. Vsi trije so zapustili večje družine. [New-Yorški guverner Flower] izrekel je, da mu ni pod nobenim pogojem mogoče prevzeti bodočo kandidaturo prodsedniKov»> in da sploh noče o tem nič slišati. [Trenton, Mich.] Nedaleč od tukaj, so našli v Detroit Riverju truplo (J0-letne gospe Rozalije Schultz. katera je na jako čuden način meseca fobruvarja od tukaj izginila. Njene sosedinje trde, da je bila oropana. Na sumu so sedaj štiri osebe družine Klumpf, pri katerih je gospa Schultz poslednji čas stanovala. [Baltimore, Md. J Gotovo najlepše zvonenje v celi Ameriki bode imela baš cerkev sv. Alfonza in tudi skoro gotovo največjo na celem svetu. Imela bode 15 zvonov, od katerih tehtajo večji trije vsak po 900 funtov in ""manjši vsak po 250 funtov, kateri bodo pa tako sestavljeni, da bode omogočeno posamezno ali pa tudi skupno z vsemi uajedenkrat zvoniti. Evropejske novice. [Carlton, Minn. ] Na železnični progi St. Paul-Duluth se je dogodila sledeča nesreča: Vlak, vozeč grahut (debel pesek) zadol je v svojem ovinku v nek, od nasprotne strani mu prihajajoč voz, kateri je bil z delavci napolnjen in pri tem skočilo je šest voz raz tir. Jcdna oseba je bila ubita in 3 težko, skoro smrtno poškodovane. [Youngston, Ohio.] Na električni železnici Yonngstonski so pričeli kondukterji in oskrbovalci motorja splošni štrajk, ker je bila njih prošnja za zvišanje dnevnih 24 cent, odbita. Večina omenjenih spada k ,,splošnemu delavskemu društvu", zatorej je misliti, da štrajk ne bode kmalu končan, [Mount Carmel, Ja.] Vtamošnjo katoliško cerkev je strela udarila i» jo popolnoma pokončala. Škoda /naša okolu 18—20.000 dolarjev. Poslopje je bilo zavarovano za 13.000 dolarjev. [Kranjsko.] Hud vihar so imeli okolu Kranja. Podiral je kozolce ter lomil drevje in več streh odnesel. — Sin je svojo mater ubil v Malem Korenu pri Krškem. — Iz Kočevskega okraja je zopet blizu IWoseb odšlo v Zjediiijene države. — V Ljubljani je v novem dežel, gledališči dokončal umetnik A. Gangl svoje delo. Dno 30. pr. meseca je bil odstranjen oder ter ob jednem odkrita skupina treh kipov nad pročeljem novega gledališča. V sredi stoji ,,genij", v desni držeč baklo, v lovi pa venec, namenjen muzama; poleg njega na levi sedi ,,glasba", v levi držeč liro,glavo obrnjeno proti,, genij u "; na desni sedi ,,drama", v desni držeč meč, levico položeno na prsi. Poteze na obrazu so resne v znak zamišljenosti. Umetnik je dovršil lep umotvor ne glede na raa-terijalni dobiček, kajti kakor ču-jemo, bode umetnik imel celo škodo. V tolažbo mu bodi, da sme ponosen biti na delo svojega duha in roke. — Vipavska železnica se bode morebiti vender le gradila. Število onih, ki se potegujejo zanjo in ki so pripravljeni žrtvovati kake svote v ta namen, se ninože. Dozdaj zagotovljenih je vipavski železnici 200.000 gld. — V Dolenji Vasi pri Ribnici ponesrečil so je Janez Tekavec, ko je nesel dinamitne patrone za porabo neke ceste z imenom Biirenheim. Bilo je pozno v noč in sneg ležal je na okolu, kar zapazi T. sled medveda, in sicer stopinjo. Nadojaje se, da bode z jednim omenjenih patron ubil medveda; toda tako nesrečno jo je zažgal, da mu je obe roki do členkov odtrgala in ga tudi na obrazu hudo poškodila. Prepeljali so ga v Ljubljansko bolnico. — Pri Dolu so mrtvega moža iz Save potegnili. Bil jo ranjen na glavi i" misliti je, da je bil ubit in po tem v Savo vržen. [Koroško.] Kakor Globasniški, tako sta dobila tudi šolska soveta v Šmihelu in v Kazazah prepoved, da nn smeta po slovensko dopisovati na okrajni šolski sovet v Ve-likovcu. Šolski načelnik v Kazazah niti nemško ne zna, kdo ga bo po' tem k nemškemu uradovanju prisilil? — Vrhsko jezero dobilo je nov parnik z imenom ,,Iielios". — Blizu Celovca je v Glino skočil in smrt našel mesar Enzer. [Štajersko.] V Gradcu je bil neki Hplzbauer sedem let po nedolžnem zaprt. Zavolj nekoga umora so ga obsodili na dosmrtno ječo, zdaj so spoznali, da je nedolžen. Pač neprevidno ravnanje! V takih slučajih moralo bi se na zadoščenje tudi nekoliko ozirati. — Most čez Dravo bodo zidali pri Vuzenici in Muti. — Četirim gospodarjem je vse zgorelo v Gorici pri Cirkovcah. [Primorsko.] Gospod Mandič, urednik „Naše Sloge" v Trstu, jo bil zaradi nekega članka obsojen na 820 gld. globe ali kazni. — V Trstu jo neka Ana Babič s svetil-nico padla, da so je petrolej po njej polil in začel goreti ter jo vso opekel. Umrla je v strašnih bolečinah. — Veliko gadov je lotos na Krasu in okolu Roke. [Avstro-Ogersko.] Na Dunaju so ustavili delo fijakorski vozniki. Kacili 3500 jih štrajka in zatirajo one, ki vozijo. Mejnarodna gledališka in godbena razstava je otvorjena. — Ogorski trgovinski minister je umrl. Pri Madjarih je bil jako priljubljen. Ves čas svojega ministrovanja je delal na to, da bi pridobil Ogerskej nezavisno gospodarstvo od Avstrije. Letnik I. "V" STORE THE NEW YORK CLOTHING Company je dobiti ta teden: Moške hlače po........50 cts. Overalls (povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po. . Sj?.l-25 Pridi in oglej si ! Spoznal bodeš, da prodajamo po najnižjih cenah. NEW 101 CLOTHE CO., Glavna zaloga sukna. Predno se kani napota ljudje navadno žele polž vedeti, po.katei železnici bi se najbolje vozili, potem > pa kupijo vožnje listke za ono, ki jim nudi najbolj« postrežbo in je najhitreja. Kadar se toraj podaš a Chicago, ali kamorkoli na Vstok., preskrbi se z zemljevidom in vožijjim redom ,,Wisconsin Central" železnice. Maki na tej progi so vsi preskrbljeni z mehkimi'sedeži, njihova oprava je spopolnjena s Pullma-novimi spalnicami, z elegantnimi saloni in jedilnicami po najnovejšem načrtu in narejene samo za našo progo: v svoji opravi so izbrane, v vravuavi priročne in pripravno in na vse strani tako popolne, da jih nič ne nadkril ju je v komoditeti in elegantnosti. Splošna sodba je, da «> naši jedilni vozovi naj iz vrstne jj, kar jih je bilo do sedaj sploh vpeljanih, zaščitniki te železnice imajo nanje obrnjeno vso pozornost. Brzovlaki po progi ,,Wisconsin Central" odhajajo iz Minneapola vsakdan ob 12-43 popoludne in 0-2i> zvečer, iz SI. Paula pa ob 1 it() popoludne in 7'15 zvečer in imajo priročno '/vezo z, vsemi vlaki iz juga in jugozahoda. Zaradi vožnjili listkov in vožnjega repa, ali če si hočeš zagotoviti boljše prostore, obrni se n u U. F. McNEILL, C. T. T. A.. Minneapolis, Minn., ali na JAS. C. PONI),, občnega agenta za potovalcc in vožnje listke, Chicago, 111. Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely. [Fraifcija. | Sedaj jo znan skupen izid občinskih volitev od 1. maja. V 1135 krajih zmagali so republikanci, v 2fi7 krajih pa moriar-histi, v 20 občinah je večina negotova, ker se o mnogih občinskih svetovalcih ne ve, kakega političnega mnenja da so, v 287 občinah so ožje volitve. Republikanci so pridobili 100 in zgubili kacili petnajst občin. [Bolgarija.] Preiskava proti Armencem, pri katerih so našli bombe v Ruščuku, je pokazala, da so jih najeli ruski agentjo, ki so jim obetali, da bode Rusija vse storila, da osvobodi Armenijo, če le uničijo sedanji red v Bolgariji. Dokazalo se je, da je večina najdenih bomb bila namenjena za bolgarske državnike. Rusiji je jako nevšeč preiskava o tej zadevi. Ruski poslanik se je že pritožil pri rumunski vladi, da so rumunska oblastva preveč razširila preiskavo v zadevi armensko-bolgarske zaroto. Seveda Rusom ni ugodno, Če še Rumuni pomagajo resnico spraviti na dan. [Belgija.J Pri volivti v delavsko razsodišče izvoljeni so zopet tisti socijalni kandidatje, katerih izvolitev je bila vlada lani razveljavila. Mej socijalisti vlada vsled tega veliko veselje. [Nemčija.] Narodnih liberalcev shod v Vratislavi je sklenil, da ne bode v šolski zakonodaji ničesar odjenjal, kar bi imelo biti nasproti cerkvi. 11 !«<>(- vsakdanje nošo po (>5 et. se dobijo samo pri THE BOSTON. Ure popravlja in zaznamuje v kratkem času in zagotavlja dobro delo: Rohrer, urar na Main Street. Ol»lel*e za ta Čas najbolj primerne!! fSf™ V tem presežemo drugo pro-dajalnice. Spomladanske moške obleke po $(]•— in višje. THE BOSTON. Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgljice nasproti ,,National-Bank." Mnogo iničnoga branja in krasnih igrač po naj nižji ceni pri J D. Murphy. THE BOSTON je pripravljen bojevati se! To pomen ja, da le on zniža cene i k tako pomaga ljudem. Velika kupčija z žepnimi urami z llerimi biseri in okrovi, iz pristnega srebra, je pri A. Rohrer-ju, j uvel i r ju na Main Street. TOWER - MINN. Overalls! Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri THE BOSTON. Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Ely. mm umvtiM KULKDAR. JUNIJ ALI Dnevi Godovi in nedejljski evanveliji 4 Sobota •j- Kvirin, šk.; opt. Jezus govori 0 sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14. 5 Ned. B Binkošti. Prihod sv. Duha. <6 Pondcljek Binkoštni ponedeljek. Norbert, šk. 7 Torek Robert, op.; Zabinijan, 111. S Sreda t Kvatre. Medard, šk. 9 Četrtek Primož in Felicijan, muč. 10 Petek t Kvatre. Marjeta, muč. Evangelji svetega Janeza 14, 23-31. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako me kdo ljubi, bo moje besede spol noval; in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu pri-žla, in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, ne spol nuje mojih besed. In besede, ktere ste slišali, niso moje, ampak Očeta, kteri me jo-po hI al. To sem vam govoril, dokler sem pri vas. Tolažnik sveti Duh pa, kterega bo poslal Oče v mojeiu imenu, on vas bo učil vse, in vas bo opomnil vsega, kar koli sem vam rekel. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor svet daje, vam jaz dam. Vaše srce naj se ne prestraši, in naj se ne boji! Slišali »"te, da sem vam jaz rekel: Grem, in pridem k vam. Ako bi me ljubili, bi se pač veselili, da grem k Očetu; zakaj Oče je večiod meno. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da bote verovali, kadar se :zgodi. Ne bom še veliko z vami govoril. Pride namreč vojvoda tega sveta, in pri meni nič nima. Ampak da svet spozna, da ljubim Očeta, in tako delam, kakor mi je Oče zapovedal. ltinkoštna nedelja. Binkošti pri Judih v starem zakonu. — Jeruzalem, dandanes.— Aposteljni v obeduioi. — Prihod sv. Duha. —- Praznovanje tega sv. dne v naših cerkvah. — Da bi se vedno spominjali dne, ko je Bog dal Zapovedi na gori Si-naj, in da bi se spominjali zaveze, katero je Bog sklenil z izraelskimi otroci, postavili so Judje binkoštni praznik. Ta slovesnost privabila je prav veliko število Judov v Jeruzalem od vseh njihovih naselbin. Nenavadno število naj raznovrstne j šili darov darovalo se je v svetišči in vsak hišni gospodar je bil zavezan darovati tega dne prvino žetve. Kakor pove že samo ime praznika, praznoval se je petdeset tlni po velikonočnem prazniku, ker zapovedi so bile dane na sinajski gori petdeset dni po rešitvi egipčanske sužnosti. Dobro jo pomniti, da so so darovi darovali na gori Mo-e-iji, krog katere so bile ograje svetišča. Na binkoštni praznik po •smrti našega Gospoda, bila je množica judovskih romarjev večja, kakor kdaj poprej, ne le, ker so takrat pričakovali Mesijevega prihoda, temveč, ker se je vest o čudoviti in častitljivi smrti Jezusa Kristusa raznesla mod vsa sosednja ljudstva. Po vnebohodu našega Gospoda, ali so aposteljni z blaženo Devico in z nekaterimi učenci v sobo zadnje večerje. To poslopje je stalo na onem delu Jeruzalema, ki se razprostira na gori Sijonski. Kaj krasno se je videlo ne daleč od tam svetišče in njegovo dvorišče. Med tem je sv. Peter, veliki pastir čede, izvolil dvanajstega apostol j na mesto Judeža Iškarjoti), namreč sv. Matija. Aposteljni in njihovi dni govi prebili so deset dni v molitvi in bržkone v postu, od vnebohoda do binkošti. To so storili pokorni povelju svojega Učenika, ki jim je rekel, da naj ne gredo iz Jeruzalema, dokler jim ne pride krepost od zgoraj. Oblubi jim, poslati dru-zega sebi jednacega Tolažnika, Duha resnico, ki ostane ž njimi, ki jih bo učil in svetoval jim v vsem, kar jim je zapovedal. Sv. Duh, je-dnak Očetu, ima jih učiti vse resnico. Blagoslov, katerega jim podeli, bo tako obilen, da je Jezus naznanil aposteljnom, da je dobro zanje, da gre v nebesa in jih zapusti. Vernimosedanesvduhuv sobo zadnje večerje na Sijonski gori, predstavimo si kar se je zgodilo tu, pred skoro devetnajst sto loti, in kar se je dogodilo v velikem svetišči jeruzalemskem. Nekoliko na severu goro Sijon je Kalvarija, kjor je bil Gospod križan. Isti binkoštni praznik videlo so jo mesto na skali, kjer je bil Jezus križan, in na istern kraju skale, ki so bile razdrobljene ob Jezusovi smrti. Grob je bil tudi tam - sveti grob, kamor je bilo položeno njegovo telo. Ta je bil tedaj prazen, vendar pričujoč, da je bilo tja položeno v tančico povito mrtvo truplo. Nasproti obednici na vzhodu vidi se vrli oljske gore, vzdvigajoč se visoko nad mestom onostran potoka Cedrona, od koder je šel Jezus v nebesa. Gotovo se je mnogo tisuč pobožnih častilcev zbralo ta dan na ž onem kraju. Mislimo si tisoče pa-ganov in Judov, katerim so učerici Gospodovi razkazovali kraje, kjer je bil izdan, obsojen, bičan in s strnjeni venčan. Na vsem tem potu je nosel svoj križ: glej kraj, kjer je bil križan. Tam so skale, razbite ob njegovi smrti; tu je grob, iz katerega je vstal, in od onega kraja smo ga videli v nebo iti. Mnogi onih, ki so bili čudovito ozdravljeni od Gospoda, je rekel: Jezus Naza-renski mi je podelil vid ko sem bil slep; in drugi: Bil sem hrom in ozdravil me je, in tretji: Bil som nesrečen gobovec, in on me je očistil. Mnogi onih, katere je ozdravil mrzlice, krvotočnosti, iz katerih je izgnal hudobnega duha, katere je obudil od smrti, pripovedovali so, kar jim je Jezus Nazarenski storil. Vemo iz zgodovine, da je tema ob Jezusovi smrti provzročila mnogo strahu v vseli sosednih deželah. Ljudje so se istotako spominjali onega strahovitega potresa. Lahko trdimo, da so Judje, ki so ali živeli v jeruzalomu ali prihiteli tja ta dan, zlasti razpravljali življenje in smrt Jezusa Kristusa. Prišli so sedaj častit Vsemogočnega v njegovem velikem svetišči in darovat daritve zapovedano po zakonu. Kolikor se zgodovina spominja, bila je obednica, kjer so bili zbrani aposteljni, komaj dva tisoč čevljev od zunajnega zidu svetišča; ob treh, to je ob devetih zjutraj, moglo jo biti največ množice v svetišči, in lahko so vidili odobednice žgalne daritve vzdigati se proti nebu; tedaj so lahko slišali veliki šum taistih trum, ki so ,jiwonžiiii Krog svetega pele slavo Gospodu, in proslavljale čudesa njegove dobroti je vosti izvoljenemu ljudstvu. Kaki011 je tyil J>mrMr v sobi, kj:$r so-bili »tirani aj&stGljni? Tu se ni slišalo, glasnega petja, kajti celo tedaj je aposteljne obhajal velik strah. Mogoče je, da se je ono jutro darovala sv. maša, kakor jim je bilo zapovedano pred tri in petdesetimi dnevi. Tu ni videti mož velicega bogastva in visocih časti: večina in skoro vsi bili so noučeni, vendar znani po svoji poštenosti, ki so si do tega časa služili kruha v potu svojega obraza. In vendar so bili ti boječi Galilejci izvan- v redna prikazen. Oe so njihova oblačila značila može nizkega stanu, če so bili njih obrazi ogoreli od solnca, odsevali so iz njih obrazov rekel bi nekaki nebeški žarki. Zdi se, da sta bila žena in mož med njimi predmet njih ljubezni in njihovega češčenja. Bila jo Marija, Mati Gospodova, in Peter, kateremu je odslej izročena skrb za ja-gneta in ovce, ker ni več,, dobrega pastirja." Z mirno vestjo trdimo, da se 111 nikjer na zemlji tako goreče molilo. Blažena Devica molila je kot naša mati. Ona nas je nad vse ljubila in dobro je cenila vrednost odrešenja naših duš s krvjo Jezusa Kristusa. Peter je v solzah prosil za se in aposteljne in za Cerkev, kot njen prvi vidni poglavar. Vsi aposteljni so molili s posebno gorečnostjo, ker so večkrat spoznali, kako nesposobni so oznanjevati evangelij vsem stvarem. Kmalu se približa trenutek; ko so zaslišane njih prošnje, ko bodo sposobni izvesti svoje delo. Še enkrat poglejmo vrednost in značaj dvanajsterih aposteljnov. Vsak njih je bil izvoljen od Učenika, kateri sedi sedaj v slavi na desnici Očetovi. Vsacemu posebej je bilo rečeno: ,,Dana mi je vga oblast v nebesih in na zemlji ;| pojdite in učite... Krščujte... Jazi sem z vami vse dni do konca sveta Vsi so bili poučeni od Jezusa EV stusa, bili so vsi priče njegoveg. i življenja, vstajenja in viieboboia ; Ni jim bilo zapovedano le kršče-vati, ampak tudi odpuščati grehe maševati, obhajati in maziliti bolnike. Vsi so se naučili lepo molitev iz ust Spasitelja samega, in lahko vam je opaziti v tej družbi vse, kar se tiče popolnosti kake družbe. Bil je glavar sv. Peter. Bili so poveljniki in podložniki: aposteljni in učenci. Cerkev Jezusa Kristusa je bila v obednici; bila je videti brez življenja, treba je bilo še duha življenja - podopno telesu Adamovemu predno je bilo v življenju. — Povedati nam jo sedaj veliko do-godbo; prihod sv. duha nad aposteljne, kajti Jezus Kristus ki ga je oblubil poslati iz nebes, je tudi vresničil svojo oblubo. ,,Kader jo bilo pedeset dni dopolnjenih, bili so vsi skupaj na istem moatu... (Dej. Ap. 2, 1-11.) Ti goreči jeziki ki so prišli nad vsacega pričujočega, niso bili Duh božji: značili so le živega Duha in darove, katero je dal aposteljnom. Sv. Duh, ki izhaja iz Očeta in Sina, je nazvan ogenj, ker nas njegovo delovanje v naših dušah oči-ščuje greha in napolnujo z Božjo ljubeznijo. Sv. Duh je zlasti uče-llik vse resnice, toraj se je prikazal v podobi gorečih jezikov, sv. evan-gelj oznanuje po vsem svetu in v vseh jezikih. In kakor lahko rečemo, .da se ognju ne moremo pro-tiviti, tako se je sv. Duh prikazal v tej podobi, ker je dal kristijanom jezik in modrost, katero nasprotniki ne premagajo in kateri se ne mogo protiviti. (Konec prili.) Umrlega misijonarja Lorenca Lartižarja pismo i. t ■ ■■■• t;; ■ ' ' -sW-rt. . '!' , .Preijubi staiii in sejta-e! ;> J Zadnje pismo dim vam pisal na sv. Ano dan iz Novi Jorka, jej-vega mesta v Ameriki, v kffiretfa sem iz barke prišel. Od vas pa še nobeiiiga pisma nisim pr6jsel in tudi njbeniga drugiga iz Kran-skiga; upam pa, da je morebiti ktoro pismo že na potu. Ker sini ravno zdej prišel na mesto, kjer bom dalj časa ostal, vam precej spet pišem, da ne bote preveč skerbeli zavolj mene. Iz Noviga Jorka, kjer sva s častitljivim ško-fara v kloštru stanovala in pi-av dobro postrežena bila, smo se peljali po železni cesti pol drugi dan, potlej po jezeru eno noč v prelepi barki, ktero sopar goni, kakor na železni cesti vozove. V ti barki smo prišli v mesto Detroit, kjer so tudi škof, pod kterim so bili pred moj sedaj ni častiti škof Baraga. Lansko leto je bila ta škofija razdeljena, in en del gospodu Baragu izročen, ki so bili tudi lani v škofa posvečeni. V mestu Detroit smo se en teden mudili in prebivali v škofiji. Od tod sino se dalje peljali po vodi. Dve noči in skorej dva dni sini bil na barki desiravno prav hitro gre. Perpeljal sim se na barki prav terdo do mesta, kjer bodo moj škof prebivali, ki se mu pravi Sault (So) saint Mary po Kranjsko mesto sv. Mariji ali Šmarija; mestice je majhno, nič veči kot Kranjskagora, hiše so vse leseiie, pa vender od zunaj lepo belo pobarvane od znotrej čedno ome-tane in lepo ozalšane (se ve ker je bolj bogatih). Tudi cerkvica je lesena z enim samim altarjim, ki je tudi prav reven, z majhnim lesenim turnčkam, v kterim je zvo-ničk, ki še en cent, ne vaga. Kadar bo mogočo, bodo škof novo delali, prostor zanjo so že kupili Dva duhovna sta tukaj iz Fra ■■<•< -zkiga, ki'morata pa tudi še daljne vasi obiskovati in tam božjo službo opravljati. Hiša, v kteri duhovni prebivajo, je prečej čedna in prostorna z lepim vernim na kterim lepo krompir raste, kakoršniga še nisem jedel, kar je na Kranjskim gnjiti začel. Tudi tukej je bilo lani veliko gnjiliga. Letos je pa do zdaj prav lep in debel, tudi slama je zelena, raste tudi na ve,rtu repa, zelje in v druga zelenjava. Žita le malo tukaj sejejo, ker je zima predolga, okoli sv. Urbana je še le mogoče 8ejati. Nekaj ovsa in ječmena sim vidil; sadnih dreves ni nič, ker jo premraz. Škof so še posebej hišico z vortarn kupili, ki je prav čedna, desiravno jo lesena. Krav je nekaj tukej, ki so prav lope in velike, tudi duhovni imajo dve. Tudi nekej konj in svinj imajo ljudje, druge živine ni tukej nič. Prebivalci tega mes-tica govore nekteri francosko, ne-kteri angleško ali englendarsko, zato morejo duhovni v teh dveh jezikih pridigovatu V tem mes-tici so pred 17 letmi gospod Pire kako dve leti duhovsko službo opravljali. — Zdej je tudi veliko Nonicov tukej, ker velik graben ali kanal kopljejo; zato sim tudi vsako nedeljo nemško pridigoval, nekoliko spovedoval in tudi nekej bolnikov obiskoval. Kolera jo veliko ljudi pobrala. Gora tukej ni niči sama ravnina, semtertje kaki hribec, samo ob jezerah, kteri so neizrečeno veliki, in ob rekah vaai ali posamesne hiše sicer i» druziga kakor gosti gojzdi. Kader ni krivec ali spodnji veter vlekel, je bilo gorko, nekatere dneve zlo vroče, da še v Ljubljani ob tem času ni bilo tako. — Kader je jasno zvečer, vidim zvezde, kterim per nas furman pravijo, k,i so ravno nad illebanjo-Vim Limovnikam viditi. Vselej, kader le zvezde zagledam, se Spomnim na vas in na domačo hišo, ko sim tolikokrat po leti zvečer pred durmi stal in zvezde gledal. .In kakoršna nezmerna daljava je med vami in menoj zdaj. — Ker je zemlja okrogla, tudi ni povsod ob enim dan ali noč, tako je tudi med nami in vami razloček okoli (J ur, tako da je pri nas zjutrej G ura, kader je pri vas poldne: tedaj večidel takrat sv. mašo tukej berem, kader vi južnate. Zdej sini v družim kraju škofije, precej daleč od škofa pri gosp. Ignaciju Mraku, ki so pred 9 letmi s Kranjskega sem prišli. Gospod Pire pa niso več v naši škofiji,ampak v drugi deleč od tukej. Pred nekaj letini so bili tudi ravno tukej, kjer sim zdej jest. Vas se imenuje ,,Per sv. Križu", ker je cerkov v čast sv. Križa posvečena. Na Trebelnem je tudi farna cerkev v čast sv. Križa posvečena, kjer sini toliko veselja imel. Tukej ne morem no pridi-govati ne spovedovati, ker se morem še jezika ali špralie učiti, ktera je silno teška. Dozdej sini pa skorej vsako nedeljo, od kar sini v Ameriki, nemško pridigoval, in tudi spovedoval, ker so bili povsod tudi Nemci; tukej pa ni drugih ljudi, kakor Amerikanci, ki imajo poseben jezik ali špralio. Zdrav sim hvala Bogu zmirej. Dozdej mi ni nič hudiga, jesti imam dosti, čimer, v kterim prebivam, je čeden in zdrav, nemalo veči kakor je ta, kteriga sim doma imel. Per sv. Križu 1. kozop. 18;>4. Lorenc. DOPISI Washington, D. (L, dne 14. vel. travna 1892. Hitro kot blisk raznesla se je danes zjutraj po mestu novica, da je s e n a t o r. J. S. Barbour 11 a-gl o m a u m r 1. Z žalostnim srcem sprejeli so njegovi tovariši v senatu tužno vest, da je neizprosna smrt tako nepričakovano istrgala iz njih srede ljubljenega jim prijatelja in tovariša. Včeraj še sedel je mej njimi zdrav in čvrst a danes ga ni več. Ob šestih zjutraj se je slabo počutil. Poslali so takoj po zdravnika, pa predno je ta prišel, bil je senator Barbour mrtev. V znak globokega sožalja zaključil je predsednik današnjo sejo, potem ko so vse potrebno ukrenili za pogreb. Janez S. Barbour porodil se je v Virginiji dno 28. grudna 1.1820. Njegov oče služil je v narodni Kapitalki 17 let kot narodni poslanec. Mladi Janez je bil pro-moviran doktorjem prava na državnem vseučilišču v Virginiji leta 1843. Potem je deloval kot pravnik v svojem rojstnem okraju. Letil '47. poslali so ga v državni zbor. — Vsaka država ima namreč svoj lastni državni zbor z dvema zbornicama: senatom in zbornico poslancev. Združene Države pa imajo še posebej narodni kongres tudi z dvema zbornicama v narodnem prestolnem mestu Washingtonu. — Leta '50. postal je J. S. Barbour predsednik glavni železnici v Virginiji. S svojo neumorno delavnostjo razširil ji je pot do 400 mil v teku 30. let. Ni čuda toraj, da so Virginijanci tako zaslušenega moža izvolili 1. '80 svojim zastopnikom v narod- nem kongresu. Zopet so ga izvolili 1. "82. in 1. \Si. Leta "SO. je odklonil kandidaturo in dne 4 sušca 1. "89. vstopil je v narodni senat, kjer je zvesto služil svoji domovini do današnjega dne. Itanjki je bil več let vodnik d e m o k r a t n i s t r a n ^ i v s v o j i d r ž a v i. Vse ga je ' spoštovalo kot izbomega politika ter zanesljivega vodnika. Pod njegovim vodstvom priborila si je dorno-kratna stranka v Virginiji marsikatero zmago, in zatoraj plače danes tužna Virginija ob rakvi svojega največjega prvoboritelja, svojega liajzvestejšega sina. V zasebnem ž i v 1 j e n j u bil je senator Barbour priljuden in dobrosrčen in zato se je prikupil vsakemu, ki ga je poznal. Posebno nadepolna mladina je izgubila v njem najiskrenejšega prijatelja ter največjega dobrotnika; kajti marsikateremu mladenču je omogočil vstop v javno življenje, ali z gmotnimi pripomočki, ali pa steni, da ga je izšolal ter mu potem s svojim vplivom pridobil kako veljavno službo. V e r o i z p o veda n-j a sprva ni pripoznal nobenega, in kako neki, ker verski vplivi niso blažili njegove vzgoje; še krščen ni bil. Pač pa je bila njegova soproga katoličanka. Otrok nista imela. In po njeni smrti 1. '86. jel je tudi on resno misliti na večnost. Kmalu je spoznal, da je k r š č a n s k o-k a t o 1 i š k a v e r a e d i n o p r a v a vera in sklenil je z Božjo pomočjo postati katoličan ter prejeti sv. krst. Prosil je za katoliško* verski poduk, katerega jo tudi dobival pri čč. oo. Jezuitih v Washingtonu. Sv. krsta z vodo sicer ni prejel, a prejel bi ga bil da mu nemila smrt tako nepričakovano ne bi bila prestrigla življenja; toda upati smemo, da mu je usmiljeni Odrešenik, ki vidi v srce, dodelil sv. krst želja, ker je do zadnjega hrepenel po sv.krstu. Sv. mati katoliška cerkev je ranjkega prištevala svojim kate humenom, to je tistim, ki se "pripravljajo za sv. krst; in zatoraj mu je tudi naklonila zadnje tolažilo, namreč sv. cerkvene obrede pri pogrebu. Te je opravil prednik tukajšiiih oo. Jezuitov z veliko azistencijo ob rakvi pokojnikovi v sonato vi dvorani vpričo vsega kongresa. Navzoč je bil tudi predsednik Združenih Držav ni udje kabineta (po našo ministri), potem udje najvišjega sodišča; vsi veleposlaniki in zastopniki raznih zunanjih držav in drugi dostojanstveniki, slednjič ranjkega sorodniki, prijatelji in častilci. Pri tej priliki je govoril mil. g. škof J. J. K e a n e , ravnatelj katoliškega vseučilišča. To je prvikrat v zgodovini našega n a r o d 11 e g a s e -nata, da se katoliški cerkveni obredi vršijo v njegovih prostorih. Bog daj blagemu ranjkemu sv. nebesa! Pittsburg, Pa., IG. uiajnika. Predragi rojaki! Spominjamo se radi 11a svojo staro domovino, 11a krasno Kranjsko! Saj smo tam preživeli brezskrbna mladostna leta, tam smo se iz srca veselili v krogu svojih roditeljev, prijateljev in znancev v pomlateni pomladni naravi, tam nam še sedaj žive drage osebi, ki se gotovo blagovoljno spominjajo 11a nas, ko smo jo odrinili proti Ameriki, v deželo Svobode, kjer ni nobenega razločka med ljudmi: tu je najboljši delavec največji gospod. „Amerikanski Slovenec." Entered at the Post Office at Cower, Minn, as sooond-class »natter, April 7, 1892. NAROČBAna ,,A. S." Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po §3.00 (tri dolarje) aH 6 gld. a. v. Znižana cena. Ako pa kedo denar za pet oseb skupno pošlje, se jiin po pol dolarja ccna zniža; za pet naročnikov so tedaj plača samo $10.00 in za Evropo $12-50 ali 25 gld. a, v. Naročnina se ima plačati po pojavi naprej pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu. Na pismo je treba kolek (stamps) pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr. V. Rev. Jos. F. Buh, Amerikanski Slovenec, Tower, Louis Co., Minn. U. S. Amerika. In res, začeli smo drugo in jo prignali zopet do konca. Predragi rojaki! zakaj Vam tole pišem? v,- Amerikanski1 S ltfve-: nec" me je obiskal in mi s svojo domitčo besedo vzbudil tako ljube, prijetne spomine na moja vesela mladeniška leta in mojo nepoza bljivo staro domovino onkraj šir-nego morja. — Tu v tujini, kjer ne slišim nobene slovenske besede obiskuje me ,,Amerikanske Slovenec". Ko ga čitam, se mi zdi, kakor' bi se star prijatelj prav po domače pogovarjal z menoj. II koncu še prisrčen pozdrav vsem amerikanskim in evropej-skim Slovencem! F. M. Juršinich. ovdje i drugi stranjski sviet nje-zini liepi i milozvučni glas priznajo, i u veliko hvali. — A to so S. Amerika" samo tisti '''stavijo, kateri iz Evrope pišejo. AMERIKANSKI SLOVENEC. ■^ke only Sloveuic newspaper " die United States, published lVe»'y Friday at Tower,. Minn, t i P'lbgcription price for one year f'1' United States and Canada, f3'50; for Europe $3-00. ('EKa naznanil in oglasov Sterling Run, Cameron Co, Pa., 15. maja 1892. Preč. g. urednik! Tukaj nas jo 30 slovenskih mo žakov. Velikonočni čas se bliža svojemu koncu — mi pa še do zdaj nismo imeli priložnosti svojo cerkvene dolžnosti opraviti. Nekaj jih je, ki že po več let niso mogli velikonočnega sv. obhajila prejeti. Vsak izmed nas bi rad par dolarjev daroval, da bi se stroški pokrili ako bi se nas kak slovenski duhovnik usmilil — z radostnim srcem ga bomo sprejeli. — Rojaki po družili krajih Pennsylvanije oglasite se,kajti samo za nas v Sterling Runu bi težko kak duhovnik prišel — Zjedinimo se vsi Slovenci po Pennsylvaniji in upanje se bo spolnilo, da se bo letos prvič beseda Božja oznanjevala v slovenskem jeziku po Pensylvaniji, in se bo marsikatero revno srce spraviio se svojim Bogom. V imenu Sterling liunčanov Štefan Andolšek. vrstic ' |R«teden * tedna en mesec meseca 'Brevier" (square 1J palca): $0'75 Tri mesece $«'00 125 Šest mesecev 11 00 2'00 Devet " 1300 Eno leto 18-00 ri večjih »znanilih (oglasih) icej en rabat. Oznanila naj so >volijo plačevati naprej. ADVERTISING-RATES. ines "Brevier" or H "Square" (12 1 •s): Week Weeks Honth Months "Arable 'Is. ill B0-75 1-25 2-00 3-50 Three months$0-00 Six months ll'OO Nine months 15-00 One Year 18 00 rebate on large advertise- advertisements must be paid fctly 'ii advance. JOS F. Buh, Editor and Publisher. £[£endar, kodo bi se rad ne "jfl lepih, prošlih časov, ko V 'Sadnem, poletnem večeru inilodonečo, domačo posajeni glasovi so se razle-»lirnej vasi in nam zopet 1 °d belega zvonika, ki se P'-oti nebu, kakor bi bil po en za stražnika čez druga Poslopja. Kako ljubko 0 '2vila iz čistih grl: 1 leP0 je ljubljansko mesto, '«pSa je ptt vi se >'in'ška vas... *<•", rasti rožmarin, fleviSki dr« f: Tag spomin! ;*»J1 Lj ubij an'ca, J'jan'ca dolga vas.. .. m B"'° poli in peli, da smo oiica pripeli. Na to smo 111 i" dostavili; ra ta pesem je pre?, V1' le znamo je ve«. r! t;iL 1'oe'mo zapet'. Por'mo drugo začet'. Red Jacket, Mich., 8. Maja 1892. Velečastni Gospodine urednice! Najprije Vas ovim najuljudnije uinoljavam, da izvolite ovili mojih par redakali u Vaš velecien-jeni i mnogo štovani list [časopis] Slovenski Amerikanac ali American skill Slovenec uvrstiti, i kod 31-vog izd an j a Vašega časopisa u javnost dati; i to sliedece! Dana 8. Maja 1892. obdržavalo je ovdje naše društvo Slovensko Kranjsko pod patronon sv. Josipa, svoju jednogodišnju sv. izpovred i sv. pričest [obhailo]. Na taj dan bili sil pozvani svi članovi rečenoga društva sv. Josipa, da se sastanu u g. sati u jutro u II ali u gdje se naše društvo sastaje svakog injeseca, i to u na-čem svečanom paradnom odielu [obleki], i od tuda, da krenemo do naše župno crkvo Slovensko Kranjske, k svetoj misi i svetoj pri-česti [obhailo] Upravo u 9. sati jutrom, saku-piše se naše društvo, n podpunom broju od 416 članova društveni-kah, sa svojim vriednim i mnogo štovanim prodsjednikom Josipom Sotličem u gore rečenom Hallu Italijanskih državnikah, kada za 5. čaoah hoslie g. sati, najodnom se začuje vani milozvučni glas naše nove Austrijanske Slovensko Kranjsko glasbe [godbe] pod za-povjedničtvom [komandom] go-spodina Kapelnic Josipa Matolina [Slavjana] koji se u kratko vrieme od 3. mjeseca kod poduke mladih Slovensko Kranjskih glasbenikah [godbenikah] veoma revno, sjajno i junački pokazao, na suprof gla sbi [godbi] domačoj staroj ovdje, koja več 20. godinah postoji, ko j a jest več od prijo na glasu, bila je kao takova i ona pozvana, da je ma nijedna glasba, nad svi-rati nemože niti neče, ali ovaj dan na 8. Maja t. g. naša glasba jo prodobila i prednost imade, što jo i iifla'de .zahvaliti i ste pripisati po-žrtvovnosti gospodinu Kapolnicu Josipu Matolinit, koji si je u kra-tk.ad Šent-Jernejem. Ako je tam res tako, je grozno. Ni-li potem največja nevarnost, da se bolezen širi po mrličih dalje in dalje? Skrbite vendar vsestranski, da se nesreča omeji! dajal. Vojaki so bili nastanjeni polog vseli uradov in drugih poslopij. V An ko n i so zaprli 42 anarhistov. V.Šviei su na raznih • krajih pokale bombe. V Parizu ni bilb dosti vojakov, da bi mogli varovati posamične hiše, katerim'6f> anarhisti pretili. V Tfs'Sjtm jo*.poči la bomba pri Sv. Andreju"; Hikode ni uzročila nikako. N a D u n a j u je bilo 34 delavskih shodov, katerih se je udeležilo 25.000 delavcev; vse mirno. V Londonu so je udeležilo velike delavske demonstracije okoli 300.006 delavcev. V L ii 11 i c h u je bilo več eksplozij (rastrelb); v cerkvi sv. Martina so uničeno stekleno slikarije v vrednosti 100.000 gld; več hiš poškodovanih. "German maršalu Radec-je 24. aprila na Nova bolezen. Iz ,,Dolenjskih Novic" posna- memo: Ob meji kostanjeviške in šent-jernejske fare se je prikazala nalezljiva, kužna bolezen, kakoršne doslej še niso poznali. Zovejo jo ,,potni prhljaj" (Schweissfriesel). Tudi na Koroškem se je prikazala nekaj pred šestimi meseci. Ko se je bilo to sporočilo najvišjemu zdravstvenemu svetu na Dunaj, je ta odposlal na Dolenjsko sedem gospodov zdravnikov v okužene kraje pod vodstvom g. dvornega svetnika profesorja Graše in profesorja Veihsolbaum, da preiščejo to ved-nostno neznano vrsto bolezni. Gospodje so so trudili več dni ter enoglasno vsaj določili kako bolezen kliničmo napreduje; bakteriologi-čno (kakove snove so vzrok tej bolezni) pa bode določil še le g. profesor Veihselbauni. —»Ta bolezen se pač prav imenuje ,,potni prhljaj' ,,potni dobrci' kajti kedor zboli, začuti kar nenadoma, ne da bi bil prej slaboten, močno mrzlico, da-si toplota telesa pride do 40, - celo 41 stopinj. Bolnik jako slabi, skorej do nezavednosti, med mrzlico ga po udih nekako čudno trga. To traja 5-6 ur. koža so porudeči, posebno po prsih in hrbtu in pokažejo se nc-številnimozolčki, kakor male in večje bunčice po životu; iz daljave se vidjo bolniki, kakor bi bili z moko potreseni. Ti mozoljčki so počet-kom trdi, pozneje pa se napolnijo z neko rudeče-rumeno tekočino ter Raznoternosti. * V mestu Vilni, na Ruskem, je policija zasledila, da so Judje pomorili več dojenčkov; našli so žo 65 mrtvih trupel. 4 Judje in 4 Judinjeso že priznali zločinstvo in bili obsojeni v zapor od 6-20 et. Zaprli so za sedaj 40 mož in žen in zaslišali 350 prič. Grozno! Prvi maj izbrali so si delavci celega sveta kot svoj praznik, kateri posvečujejo z izleti, shodi, zbori, veselicami, — pa tudi z izgredi, neredi in zločini. Zadnjih sredstev se poslužujejo neko vrsto socijalistov in anarhistov, ki hote takim načinom strahovati delodajalce ter prisiliti jih, da bi znižali dnevno delo na 8 ur, zaslužek pa povišali. —- To so uzroki, zaradi katerih so države v skrbeh za ohranitev miru in redu vselej, ko se bliža prvi niajnik,zlasti v velikih mestih, v rudokopih in drugih krajih, kjer so tovarne, ker tam jo mnogo delavcev, včasih na tisuče in stotisuČe. Ta dan so pripravljeni vsak hip vsi vojaki, redarji in orožniki, da bi tudi z orožjem na-edili mir in red ako bi se pokazala potreba. —■ Letos ni bilo velikih izgredov. Omenimo naj le naslednje podrobnosti. V Genovi in Flo-renci je redarstvo zaprlo vsa navadna shajališča anarhistov. V Milanu jo redarstvo zaprlo vodjo tamošnjih anarhistov odvetnika Goria in devet priveržencev, ko so pričakovali voz, na katerem je bilo 15.000 iztisov posebnega revolucijskega oklica. V Rimu so socijalisti izdali list ,,Prvi niajnik" ki se je strašno hitro razpro. "" Spomenik komu odkril so Dunaju na trgu ,,Am Ilof" z veliko slovesnostjo in veličastnostjo. Grof Radecky so je rodil v Trebni-cih na Češkem 1. 1766; v mladih letih udeležil se je pa turške vojske; pozneje se je udeležil vseh francoskih vojsk. Od 1; 1831. je bil najvišji poveljnik avstrijskih vojsk v Italiji, a njegovi junaški čini 1. 1848. in 1849. proslavili so ga v vrsto največjih avstrijskih vojskovodij. Umrl je 1. 1858 v villi Nolli pri Milanu. — Nadvojvoda Albreht, ki je služil po boku Ra-dockega v Italiji, nazval je Ra-deckega v slavnostnem nagovoru pri razkritju spominika ,,zvestega služabnika petih avstriskih vladar jev, junaka in domoljuba, očeta svojim vojakom in starini zmagovalcem v odločilnih bitkah." Cesar, je odgovoril v daljšem govoru, poudarjajoč svojo zadovolj-nost s prekrasnim spomenikom, kateri se je postavil po zaslužnem delovanju nadvojvode Albrehta, slavnega naslednika staremu vojskovodji. — Maršal Radecky se po svojih pismih kaže kot nezavisen mož s samostalnira prepričanjem in delovanjem tudi nasproti visokim glavam. d Z de%ja pod kap. » Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračaj očim Kranjcem, kojo ziniraj izvrstno in po najnižjih conah postreže. Razun tega prodaja tudi sloven-sko-augleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več druži h slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi D. BLOETE 116 Greenwich Str. New-York. Tiketi za vožnjo po železnicah in parnih ladijah v Evropo in iz Evrope nazaj v Ameriko, se dobe pri agentih LEVIN & KELSON v New-York Store. Zakaj no pridejo v Mine s o t o, d a bi n a m n c bilo treba živeža pošiljati za njimi v daljno g lad no Rusijo? Te dni jo zopet velik broj nesrečnih izseljencev v Braziljo do-boel na Lehrter kolodvor v Bero-linu vračajoč se v Rusijo. Tajnik ruskega generalnega konzula dr. Markov jih jo spravil na kolodvor v Friderikovih ulicah, od koder so se odpelali domov. Vsi so vedeli o žalostnih skušnjah pripovedovati, zviti agenti so jih zapelali, da so se dali proti koncu 1890. leta zastonj prepeljati v Rio do Janeiro. Ker tam niso mogli dobiti dela šli so peki jajc po obrežji do mosta Para. Pri strašnem trpljenji jih jo čisto malo pri življenji ostalo. Večino je rumena mrzlica pobrala. Ostale so pa transportirali v Cayenne; kjer so nekaj časa delali in si toliko prihranili, da so se mogli vkrcati v ladijo, ki jih je na Francosko odvedla. Ruski konsulat v Berolinu je dal nekaj denarja mej nje razdeliti, za kar so se ginljivo zahvaljevali. Plakali so radosti, da zopet uvidijo svojo domovino. To žalostne podobo bodo po vsoj poti svarilo, ki pravi: Tje ne! od koder se ljudje v Rusijo vračajo. Po dva vlaka na dan v Montano in do Paciflčiiega obrežja. Začenši s 3. aprilom bodo vlaki na Northern Pacific železnici vozili v sledečem redu: Vlak št. 3 odide iz St. Paula ob devetih do poludne vsak dan in b»de vozil skozi Spokane, Seattle, Tacomo in Portland via Butte, Montana. Vlak št. 1 zapusti St. Paul vsak dan ob štirih in 15 min. popoludne in bode vozil skozi Spokane, Se-attlo, Tacomo in'Portland via Helena, Montana. °ba vlaka imata Pullmanove spalnice prvega razreda, spalnice za turiste, brezplačne spalnice za izseljence, salone in jedilnice. Vlak z nemenjajočimi spalnicami za turiste odhaja iz Chicago proti Montani in Pačitičnem se-vorozaliodu vsak dan ob desetih in 45 min. zvečer via Wisconsin Central-Line. Vlak z vestibulnimi spalnicami prvega razreda odide iz Chicago vsak dan ob šestih zvečer via C., M. & St. P. Ry., proti Butte, Spokane, Tacoma in in Portland. Te nemenjajoče se spalnice nudijo najboljšo komodi-teto in omogočijo potovalcem, da so ognejo vseh sitnostij in zamud, ktere provzročuje menjava voz: na poti Jedilnice na Northern Pacific železnici se razveseljujejo trajne naklonjenosti potujočega občinstva; družba se ni bala nobenih stroškov, ko je napravila postrežbo priljubljeno in vabljivo. Turisti, kupČevalci in naseljenci bodo sprevideli, da je Northern Pacific s svojo spopolnjeno akomoditeto najbolja železnica v Minncsoti, severni Dakoti, Manitobi,MonUni, Idahi, Oregonu, Washingtonu, Britski Kolumbiji, Alaski in Kaliforniji. Knjižice o vzhodnem in zahodnem Washingtonu, o Jollowstono Parku, Broadwater Gorkih vrelcih (Hot Springs) in Alaski za leto 1892' so ravno tiskane. Vsakdo dobi zastonj katerokoli izmed omenjenih knjižic, ako se oglasi pri glavnem ali okrajnem agentu za izseljence Northern Pacific železnice, ali pa pri CHAS. S. FEE, G. P. & T. A., N. P. R. R. St. Paul, Minn. Popravek. Časi so strašansko resni. Človek ne ve ni kje ni kedaj bo počilo. V poslednje čislo našega lista urinilo bo je par sitnih pomot (kar se pa tudi v Evropi primeri). Da bi pa celo naš Rev. ,T. M. Solnco ne dobil katere — po nedolžnem, po pravljamo citat iz njegovega privatnega lista, ki se je imel glasiti: Veselilo Vas bo izvedeti — no Veselilo bo Vas izvediti. I'red. ,,A. S." Cerkveni zapisnik. Meseca majnika k rSfl e n i li: Marija Habic................ TOWER Marija Kabnik................ Marija Pejia.................. Marija Gornik................. Franc Habif................. E1A Marija (ieiaf.................. Por o r o <1 aj ! Prav izvrstne harmonike, po kranjski naredbi; ki imajo meh usnjat, s 4 glašoVi in jeklenim glasom. Dobijo se v ulevelandu, Ohio. St. Claire St, No. 051. J&. o. op. 6aS i i«»l>- Postaje 'Stations' 12:00 prill. Dulutli odh. 3:13 10:54 •• Two Harbors 4:25 9:10 ** Mosaba 0:04 8:22 " ■ Tower (1:53 7:10 (kill. Ely prill. 8:05 & HAWK! Zaloga «. mnogotere železu i ne, kosi-carskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. Vsako vrstno sobno opravo Vam uljudno priporočamo. Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kov^err i" torb se dobi p i ton CloU jaso. M. WEINZIERL & CO., Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po ' ski ceni. ELY, MINN. W. 1SHEPHARD & CO., PRODAJA žoleziiino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje; kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo. OKNA, TRATA, STEKLO IN BARVE. Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskili naprav. Oskrbljuje ralcve in vse k pogrebu potrebne reči. Tower, Minn. ELY - ' MINN. FEME & LAffBEl prodaja vso vrste železnino, peči, cinkove posode, barvo, olje, steklonino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. JAKOB SKALA, 4 Tower, - NXiiiii. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. M. Yail ELY, MINN. V i:i ^IJEv A. ZAIui Xi A železnine, lesenega in hišnega orodja. Tu se dobp pp najnižji eeni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi rak ve in pogrebe. Vabilo, Predragi Naročniki! Ako je Vam ljubo, blagovolite vložiti v pristojno pismice celo letno naročnino $2.50 (dva dol. i" pol) ali 6 gld. za Evropo. Ako se pa vas 5 oseb skupno naroči, vložite za vsili 5 listov samo §10.00, ako stanujete v Ameriki; ali 25 gld. za Evropo, bolj natančno je razvidno iz časopisa. Varčno, v pismo vložite Nakaznico ali popirnati denar, tako da se od zunaj ne pozna, kaj da je v pismu, potem ga dobro zaprite, kolek ali stamps pritisnite in na pošto oddajte, in prijeto naročnino in Vaše Ime bo na zadnji strani natisnjeno, in tako bote gotovi, da smo jo prijeli. Svoj naslov natančno zapišite, da vemo komu pošiljati, n. prj Tower Meat Market. Tu prodajamo: frišno in soljeno meso, oknsne klobase in čisto mast i. t. d. Pridite in poskusite ! I,. M. CHRISTIAN. 1. Ime in priimek Pošta........ Kraj in dežela. 2. Ime in priimek Pošta ... .... . Kraj in dežela. in tako od vsili naročnikov natančeno zapišite Ime in priimek, Pošto in deželo ali kraj, kje kdo stanuje, da nebo kake pomote. Vse pisma a!i dopisi naj se blagovoljo pošiljati z napisom: V. REV. JOSEPH F. BUH, Tower, Minn., ,,Amerikanski Slovenec." U. S. America. McEVNIS Ac KITTO, ZALOGA VSAKOVRSTNEGA BI.AfiA posebno RUDARSKE OPRAVE. Znate li*? i e f r, da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo vc*j i/dal ko drugod. j, 00 ukupi 30 vati. najboljše kotenine. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrih breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa. - ! i ' Gotovo ako potrebuješ obleke ali Obuvala manufakturnega blf$|l ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega, vse po ugodni cCI' jh dobiš pri IN RANGE CASH STOEE.