Naročnina mesečno ti Uin. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi uL6/DI SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996. 2994 in 2050 Izhaja vsak dan sjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 ia 10.349 za inseratei Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.70» Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Vzgojitelji bodo zborovali O raznih kongresih je šegavi podlistkar v »Poned. Slovencu«, dne 25. jun. t. 1„ navihano razvijal svoje misli. Morda njegova hudomušnost ni brez jedra. Ko pa se shajajo pedagogi, ki kot vzgojni faktorji sodelujejo in soodločujejo o srečni bodočnosti ljudskega naraščaja in mlade inteligence, bi moral zgoraj omenjeni podlistkar že napraviti izjemo in pristaviti: »DistingucK. Za prihodnji teden je napovedan kongres jugoslovanskih katol. katelietov * . Mariboru. Društvo srednješolskih profesorjev pa bo imelo v kratkem veliko skupščino л Banjaluki. Ko bodo prvi razpravljali o važnih versko-nrav-nih in vzgojnih vprašanjih, ki jih sodobnost narekuje, pa vsiljujejo tudi razne neprijetne razmere in mladinske nevarnosti, — ko bodo naši duhovski pedagogi iekali in kazali nova pota, po katerih bi mogli čim več mladine rešiti za Cerkev in Boga, za narod in domovino, bodo imeli — kakor se čuje — srednješolski učitelji v razpravi tudi kulturnobojni predlog, ki meri na to, da bi sc verstveni pouk izločil iz ustroja srednje šole. Že na shodu sekcije v Sarajevu (26. marca 1934) je nekdo sprožil prvi strel proti vero-nauku. Iz takratnih razmotrivanj se jc videlo, kako so nekateri kulturni bojevniki ob nejasnosti pojmov in stvari tipali okrog in iskali, kje bi se našla kakšna opora, ki bi se nanjo pri izrivanju veronaukn iz srednjih šol naslonili. Navajali so n. pr. literarna dela .katerih poznanje mora predmetni učitelj pri učencih zahtevati, dočim jih katehet zabranjuje, ker so na cerkvenem indeksu. In sklep? Umakne naj se najvažnejši (verski) pouk iz šolskih učilnic, da more obstati kot učni pomoček neka knjižica, ko jih je sto drugih boljših nn izbiro! Kaj zato, če se bo mlndina odtujevnla krepostnemu življenju, kaj zato, če bo drla v komunizem in v vrste onih elementov, ki iz-podkopujejo temelje reda, avktoritete in miru! Pa so med drugim servirali kot argument proti veronauku ono, že davno v ropotarnico vrženo udrihnico: »Vernost in vera ne moreta skujmo orati z vedo.« K temu samo kratko pripombo učenjaka Baco Ver'ulamiskega: »Slabo znamenje za moderno znanost; kajti površno znanje utegne pač zavesti od Boga, temeljita učenost pa vodi nazaj k Bogu.« Dovolj je znana tudi tale poteza iz življenja slove-čega naravoslovca Pasteur -ja. Ko so ga vprašali, kako more kot mož učenosti biti tako vnet katoličan, je odgovoril: »Vprav zato, ker sem temeljito študiral, se ponašam t. vero bretonskega kmetiča; in ako bi bil mogel še več Študirati, bi imel vero bretonske kmetice.« Če bi bila vera in vernost v nasprotju z vedo, bi bilo število vernih učen jakov pač pičlo; toda vprav nasprotno je res. V vseh stoletjih najdemo med najodličnejšimi znanstvenimi kapacitetami komaj enega med dvajsetimi, ki ni bil veren. Če bi vprašali in zahtevali, naj nam pro-tivniki verskega pouka dokažejo, kako in kje sta si vernost in veda v nasprotju, bi kvečemu rekli: »Kjer se začenja .nadnaravno', je znan-stvu postavljena meja.« In če bi nadaljevali z vprašanjem, naj to trditev podpro z dejstvi, bi trdili, da je to po sebi umevno. Čudno! Kakor da je po sebi umevno, češ, da se znanost in zdrav človeški razum izključujeta! Znanost pravi: Ali moram priznati Boga, ali pa nc morem pokazati nobenega zadnjega vzroka za svet in njegovo u.redbo. Na to odgovarja zdrav človeški razum: Pa mora biti zadnji vzrok. Vse ima svoj vzrok. Torej moram priznati Boga. Opozarjamo pravočasno na nesrečno namero kulturnobojnih članov prof. društva, da bo njega verna in uvidevna večina znala nastopiti in braniti najdragocenejšo svetinjo naših očetov. Z obrambo verskega pouka v šoli bodo najlepše izpričali, da so »državotvorni element«, kajti le država, ki so nje šole postavljene na temelj vere v Boga in na temelj božjih zapovedi, stoji na trdnih tleli. Država pa, ki se v njenih šolali Bog in božji nauki ne oznanjajo, so zidane na pesek. Zato pa trdimo: Le protivnik močne države more zagovarjati šol o brez vere in brez verskega pouka. Državo razdirati je lahka stvar, zidati in utrjevati pa težka. Nravni red v državi sloni na verstvu, kakor hiša na temelju. Brez religjie gine čut za ravo, avtoriteto, čut za dolžnost. Nravnost rez religije visi v zraku. Lahko je modrovati pri zeleni mizi o ljubezni do dobrega in se navduševati za nravne vzore; toda za praktično življenje je s tem bore malo doseženo, kajti brez religije nikogar ne boš prepričal, du je v vesti dolžan nekoj storiti. Sodimo — in prepričani smo. da z nami soglaša ogromna večina vseli Jugoslovanov — da ima profesorsko društvo nešteto drugih šolskih, v/.gojilih, didaktičnih in metodičnih problemov, Ki naj bi jih pretresala skupščina; saj vidimo in slišimo, kako številne so tožbe o sedanji šoli. Mi katoličani kot zvesti državljani, ki se zavedamo, da je najvažnejši temelj države — vera, ne bomo trpeli, da bi se delala krivica državi. Sli bomo v boj za verski pouk, pa še korak naprej — za versko šolo. Kulturnobojna baklja, ki jo je prižgala sekcija prof. društva v Sarajevu med odločujoče vzgojne faktorje (Cerkev, st.irši, država), bi se mogla razpaliti v nevaren požar. Zato pa opozarjamo dobromisleče starše, pa tudi krščanske pedagoge, predvsem pn kateliete in njih društva, naj pravočasno povzdignejo svoj glas: »Noli tangore circulos meos!« Krščanskih otrok ne bomo pustili stradati kruha božjega nauka v šoli. Složno sc bomo vsi verni Jugoslovani strnili v obrambo tega, kar nam je zajamčeno v ustavi, v šolskih zakonih in končno v pravilniku, ki je bil razglašen 28. ju j. lanskega leta in ga je potrdil naš skupni vladar. § 2. tega pravilnika ima besedilo: »Verski pouk je obvezen v narodnih, meščanskih, srednjih in učiteljekih šolah — za priznune veroizpovedi.« Ponavljamo fn zapisujemo v album vsem, kateri nimajo toliko pictclc do naše mladine, C Prestolica z navdušenjem proslavlja Barthouia Najdražji gost Jugoslavije Zunanji minister Jevtič je v velikem govoru razložit temelj Irancosho-jugoslovanske zveze ' O. Barthou je med predavanjem večkrat zadal vprašanja, iz katerih se je videlo zanimanje, ki ga je imel g. Barthou za vojna vprašanja vobče, posebej pa še za junaštvo naše vojske in za vojaške načrte lela 1914-15. Na g. Barthouja je predavanje kapetana Prosena napravilo nenavadno globok vtis ler je po končanem predavanju prosil vojnega mi-; nistra, naj dovoli, da se ta popis takratnega vojnega položaja, ki se po svoji jedrnatosti in jasnosti sme mirno postaviti ob stran francoskim modelom te vrste vojaških razlag, izroči v francoskem posla-nitvu, da ga bodo mogli priobčiti tudi francoski listi. Nato je g. Barthou vidno zadoščen in dobre volje sedel v avtomobil in se odpeljal s spremstvom v Belgrad, kjer ga je čakal nadaljni program. Na kosilu pri Nj. Vel. kralju Ob 13. uri je bil francoski zunanji minister Barthou na kosilu pri Nj. Vel. kralju na dvorcu na Dedinju. Kosila so se udeležili tudi knez Pavle, predsednik vlade, ministri Milovanovič, šumenko-vič, Demetrovič, Antič, Purič, Jurišič, predsednik senata in skupščine dr. Tomašič in dr. Kumanudi ter večje število najvišjih dvorskih, političnih in vojaških uradnikov. Jevtičev govor Barlhou pozdravlja jugoslovansko zemljo Na A vali Belgrad, 25. junija. Danes ob 10. dopoldne se je pripeljal z avtomobilom na grob neznanega junaka na Avali francoski zunanji minister Barthou v družbi francoskega poslanika v Belgradu Emila Naggiara, ministra Božidara Puriča, šeta protokola Ilije Novakoviča ler višjega uradništva zunanjega ministrstva. Poveljnik častne čete poročnik Živko-vič je podal ministru Barthouju raport o stanju v četi. O. Barthou je raport sprejel in s prožnim korakom stopil h grobu Neznanega junaka. Tam so bili zbrani generali in višji in nižji častniki, minister vojske in mornarice general Milovanovič, poveljnik mesta Belgrada general Tomič, njegov pomočnik general Popovič, več polkovnikov, iz vsakega polka belgrajske garnizije pa po en častnik. Ceremonija pred grobom Neznanega junaka je bila kratka, zato pa tem bolj ganljiva. Potem se je minister Barthou vpisal v s|x>minsko knjigo, za njim pa njegovo spremstvo in francoski novinarji. Spomin na boje okrog Avale Nato so odšli francoski gostje z g. dr. Barthou-jem na čelu na teraso hotela na »Avali«. Tam je generalštabni kapetan P ros en v francoščini jedrnato in izredno jasno podal na zemljevidu celotni pregled boiev leta 1914-15, zlasti bojev pri Belgradu. Slika, ki jo je podal generalštabni častnik, je bila po svoji obliki nenavadno zgoščena in in lapidarna. Minister Barthou, ki se je tudi sam več let bavil z vprašanji narodne obrambe in je bil tudi vojni minister, je spremljal izvajanja našega generalštabnega častnika z največjim zanimanjem, z njim vred pa tudi vsi francoski gostje. Na banketu, ki se je nocoj vršil v gardnem domu francoskemu zunanjemu ministru Barthouju na čast, je imel zunanji minister g. Bogoljub Jevtič govor, v katerem je med drugim tudi rekel: Gospod predsednik in dragi prijatelj! Doživel sem veliko čast, da vas pozdravim v imenu jugoslovanske vlade kot najdražjega gosta vsega jugoslovanskega naroda kot izrednega glasnika velike Francije, plemenite prijateljice in zaveznice Jugoslavije. Za velikostjo te časti ne zaostaja iskrenost mc^ega ganotja ne moje osebno veselje. Imeli ste že priložnost prepričati se, da deli ta čuvstva z nami tudi ves jugoslovanski narod. Vse jugoslovansko prebivalstvo je z najiskrenejšim veseljem dočakalo vaš današnji obisk v Jugoslaviji. Jugoslovanski narod gleda v vas slavnega predstavnika velikega francoskega naroda in z vdano hvaležnostjo pozdravlja enega izmed svojih najzvestejših in najbolj preizkušenih prijateljev iz dobe mučeniških in najtragičnejših dni naše zgodovine. Tudi v bodočih rodovih bodo trajno in nepozabno živele besede vere in utehe, ki so prišle iz vašega velikega srca tedaj, ko je naš narod preživljal tragične dni meseca januarja 1916. V tem krepkem in poštenem kmetskem narodu, ki ne živi zaradi pehanja za bogastvom, temveč ceni pošteno delo in svobodo, gori večni plamen priznanja pravega prijateljstva iz dni velikega mučeništva. V obisku vaše ekscelence v prestolnici našega zedinjenega in osvobojenega naroda vidi ves naš narod nov dokaz one skrene ljubezni in bratske pozornosti, ki mu jo je Francija zmeraj tako radodarno kazala in mu jo kaže še danes. Jugoslovanske težnje in boji naših treh plemen za zedinjenje v eno nerazdeljivo državo so našli žc od nekdaj v Franciji razumevanje in vzpodbudo pri mnogih duhovnih in političnih velikanih francoskega naroda, ki so bili inspiratorji in podporniki pri ustvarjenju današnje Jugoslavije. V teh velikih bojih za neodvisnost in nacionalno združitev se je naš narod duhovno tako zelo politično zbližal in postal soroden francoskemu narodu, da je zmeraj imel občutek popolne solidarnosti s Francijo, globoko prepričan o njenih velikih vrlinah solidarnosti in zvestobe. Naš narod, ki je v onih usodnih trenutkih svoje zgodovine moral jasno opredeliti svoje stališče, je zmeraj imel priliko videti in ceniti vzvišeno vlogo Francije za politično in duhovno obnovo Evrope. „Zvestoba se nikoli ne vara" jc rekel eden izmed genialnih prerokov bodočnosti Jugoslavije, vaš Lamartine. V svoji vzvišeni vlogi braniteljice mednarodnega miru in svobode narod da bi ji privoščili to malo verske nnobrazbe in vzgoje, kolikor jo zdaj še dovoljuje naša šola, — kar je senator P. Džirlić zaklical v zbornici, 24. marca I93+. na adreso enega izmed kulturnobojnih mož: »Sto taj profeeor vjeruje, to ga niko nc pita i to je njegova stvar; ali što on predaje, to nije njegova stvar i to ne mogu trpiti oni vjernici, koji djecu šaljn u školu radi kulturnog odgoja u skladu sa vje-roin otaea.« Še so nam v spominu resolucije šolskega odseka nu V. katoliškem shodu 1. 1923 v Ljubljani. — Res. 2: »Kakor ima držuvu pravico, zahtevati določeno mero znanja in državljansko vzgojo, tako ima katoliška Cerkev in ko-toliški starši pravico, zahtevati katoliško vzgojo otrok. — Kos. 3: Šola naj goji ljubezen do naroda in države. Trajna in požrtvovalna ljubezen <1 o n u r o <1 a i n do države pu more sloneti le nu verski vzgoji...« Katehetom in vodstvom kotelietskili društev pa smo hvaležni, da porabljajo del počitniške dobe za skupna strokovna posvetovanja, pn za obrambo krščanske odgoje v šoli. Tu imajo priliko, da si spopolnijo znanje, odo versko-nravno čutile in živele. Državna vlada, ki uvidi, dn imn v krščanski veri in v nravstvenih zapovedih najkropkejše vzgojne pripomočke, ima interesu dovolj, dn se vzvišene vrednote svete vere na pravi in najboljši način razlagajo; kajti le tako Im) mlndina svete nauke umevitlu, doživljala in spolnjevala: sveti nauki jo bodo jiotem varovali in z blagoslovom vodili skozi življenje in spremljali do konca. — bogat s|>o-red kongresa priča, da se veroučitelji trudite, kako bi sodobna pedagoška stremljenju postavili ludi v službo verstvenemii znanju. Skušajte, da bo verski pouk |н> obliki in vsebini koristno, plodonosno in učinkovito vplival, dn Ih> vlival v miodn srca notranje nagibe, dn Ivo mladino nravstveno utrjeval ter trajno oslal v glavi in v srcu za čas in večnost!« To je in ostane tudi uaše voščilo za bodoči kongres katchctovl -i I '.«r pri delu za mednarodno enakopravnost in pra-: vico si je Francija pridobila enadušno ljubezen in ' privrženost vseh tistih, ki jim je iskreno do mirnega razvoja in solidarnosti med narodi. Blagodejno poslanstvo Francije, njeno neumorno miroljubno mednarodno delovanje zaslužita polno zaupanje in priznanje, zlasti danes, ko so mednarodni odno-šaji precej zamegleni od vznemirjenja in polni skrbi za bodočnost. Polna izkustva iz svoje velike preteklosti, i jasnostjo, ki odlikuje njen nacionalni genij, se Francija tudi danes z vsemi svojimi silami trudi, da prinese v mednarodne odnošaje čim več iskrenostij jasnosti in stalnosti. Vcdcč, da se mir med narodi more najbolje zaščititi samo z mednarodnim sodelovanjem in z lojalnim sporazumevanjem, je Francija teh 14 let neumorno delala za mednarodno sodelovanje in bila odlična braniteljica največje mednarodne ustanove in jamstva miru, Društva narodov. Tej odkriti poti, po kateri gre Francija, slede tudi vsi narodi, ki so dobre volje in navdahnjeni z željo po trajnem miru in lojalnem mednarodnem sodelovanju. V popolni zajednici čuvstev, iste duše in istega srca, ojeklenjenega šc iz dobe velikih izkustev in skupnega trpljenja, sta naša dva naroda, prijateljska in zavezniška, neločljivo zvezana pri delu za politiko miru, za narodno varnost in mednarod. no sodelovanje ob iskrenem spoštovanju svobodnega Društva narodov. V teh idejah, inspiriranih od Zunanji minister Jevtič večnega ideala človeštva, željnega miru in napredka, so temelji vzajemnega sodelovanja in skupne politike. Pogodba iz leta 1927 med našima dvema narodoma le š« potrjuje te ideje in te odnošaje. Poslanstvo Jugoslavije S temi vodilnimi mislimi gleda danes Jugoslavija, čc je mogoče, še z večjim zaupanjem kakor kdajkoli prej in z vedrim čelom v bodočnost. V središču odnošajev Male antante in balkanskega dogovora je kraljevina Jugoslavija prepričana, da izpolnjuje svojo polno mednarodno dolžnost v organizaciji miru in ohranitvi reda s spoštovanjem mirovnih pogodb in obstoječih obveznosti, z živo ž«Ijo in prizadevanjem, da mednarodno sodelovanje čim bolj razširi tudi na svoje sosede. Zato je odločena, kar le more prispevati, da dokaže svojo neomajno zvestobo do Društva narodov. Na tej poti sem prepričan, da bosta Francija in Jugoslavija s svojimi zavezniki in prijatelji najbolje in najskrenejc doprinesli k napredku vseh narodov, k zaščiti njihovega stanja in k stabilizaciji miru, ki je naši Evropi tako zelo potreben. Bartkoujeva zahvala Belgrad, 25. jun. AA. Na banketu, ki ga je priredil zunanji minister g. Bogoljub Jevtič t'- Barthouju, je ta imel ta-le govor: G. minister in dragi prijatelj! Evo me, na obisku pri vas. Med obiskom, ki ste ga napravili pred 15 dnevi Parizu, ste vi s prisrčno enostavnostjo svojega nastopa in r, uravnovešeno svojo presojo pridobili vse tiste, ki so se vam približali. Osvojili ste ljubezen Francije, ki vas ljubi. Ko sem vas poslušal, kako toplo govorite o njej, sem začutil, kako raste v meni ganotje, ki se je v meni pojavilo, odkar sem stopil na jugoslovanska tla. V sebi čutim s hvaležnostjo tudi ponos, dn idaj uredi vas nisem več neznan. Bratski sprejem nn obalah Dunava s strani prebivalstva in sprejem v vaši prestolnici sta me globoko ganila. Junaštvo Belgrada in njegovega soseda šahea spada v trajno zgodovino. Ti imeni, kakor tudi im* našega Vorduna, nosijo najvišjn francoska vojaškv in civilna odlikovanja. Vaše besede so najlepši izraz naših fuvutev. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, tort* vreme s krajevnimi nevihtami. ™ismo iz Italije Besede in dejanja Dovolilo mi, da Vam zopot enkrnl sporočim nekaj novic, o katerih se v poučenih krogih govori. dočim jih časopisje seveda popolnoma жа-molčuje in jih zato inozemska publika ne i7.ve. Marsikatera izmed njih se seveda kolportira tudi med italijanskim ljudstvom in nekatere so take, • Is se liuii v Italiji ne morejo zamolčali, ke.r jih (•uli ljudstvo samo na svojih ramenih. 7. veliki ni naslovi naznainja režimski tisk ustanovitev onih 22 gospodarskih korporacij, ki jih je Mussolini napovedal na zadnjem zasedanju parlamenta, in pravno, da bodo kmalu stopile v življenje, ker se bodo tekoj imenovali jiotrebni funkcionarji. Toda, kakor je trajalo mnogo let, preden so se le korporacije sploh določile, lako bo trajalo precej časa, preden bodo začele delovati, iu ie del j bo treba seveda čakali na rezultate, ki se bodo pokazali v go.4podarske.n1 življenju. Zaenkrat je socialni položaj delovnih slojev v Italiji od dne do dne slabši. Po redukciji uradniških plač, ki je bila v eaeopisih najavljena, je prišla sedaj redukcija delavskih mead, o kateri je pa časopisju prepovedano ziniti 1*110 samo besedo. Generalna industrijska zveza Italijo in vodstvo fašističnih in-duetrijsko-delavskih sindikatov «ta sklenila le dni dogovor, ki je bil poslan posameznim strokovnim društvom interno po okrožnici. Glasi se pa, da se voe.mu delavstvu znižajo plače za 7 odstotkov. V splošnem jp sedaj mecida kvalificiranega industrijskega delavstva enaka mezdi nekvalificiranega poljedelskega delavstva. Samo v tekstilni industriji, ki je najvažnejša italijanska industriijeka panoga, koje izdelki tvorijo skoro največjo postavko v italijanskem izvozni, znaša redukcija samo 6 odstotkov za moške, 4 odstotke za ženske, ki »o itak minimalno plačano, in S odstotkov za delavce pod 16. letom starosti. Kako malo je v Italiji delavec, kljub Carin di iavoro in fašističnim sindikatom ter obetaniin kor-poracijani »ploh, siguren eksistence, nani pojasni »levičarsko« glasilo strokovnih zvez, »Lavoro fa-scifta«, na katerega se je obrnil neki 38 letni delavec. ki se je ponesrečil v tovarni znane tvrdke »MontecalinU in je bil brez odpovedi in odškodnine odpuščen, 7. vprašanjem, kaj inore proti temu ukreniti. Ultra radikalno glasilo fašistične delavske organiaacije po dolgih ovinkih odgovarja ubogemu delavcu, da je te%ko ugotoviti, ali ima po obstoječih zakonih in uredbah pravico in možnost se pritožiti m doseči remeduro ... Ljttdsivo ne more več kupovati Kako se je znižal takozvani standard življenja v Italiji, izvemo iz statistike užilninskega urada mesta turi na, ki je izračunal štervikke, tičoče se konzuma mesa in vina v vseh delavskih centrih Italije. Ako te številke primerjamo s tozadevnimi številkami iz predvojnih let 1012 do 1914, dobimo sledeč rezultat: Povprečen koivzum mesa na vsakega prebivalca 1. 1912 do 1914 47.77 kg na leto, 1. 1933 36.45, torej padec za 24 odstotk.ov; povprečen коп/лмп vina na vsakega prebivalca 1. 1912—1914 158.53 litrov. 1. 1983 120, torej padec 7-a 26 odstotkov. ('p bi se napravita statistika o t«m. koliko konaumirajo premožni sloji, bi seveda najbrž dobili |«rocentualm povišek. Zakaj ti sloji se znajo tudi v časih najhujše krize iaogniti njenim posledicam in večina njih se od krize celo zna okoristiti. Naj zopet govore številke! V italijanskih listih od 19. junija berem, da st) dividende 105 akcijskih družb naraetlc od 697.4 milijonov leta 1933 na 749.2 milijonov v letu 19»4, torej za 7.4 odstotkov. V istem času pa eo se, kakor smo videli in česar italijanski listi niso povedali, delnv-»ke me-zde znižale za 7 odstotkov. Sedaj pa se ijKrninile, kako je Mussolini v svojih govorih na- povedal rajsko dobo za delovno ljudstvo v fašistični -korporativni državi-:... Zelo interesantne številke je priobčil tudi predsednik narodnega instituta 7.11 izvoz Lantini. Številke so podrobne, tako da jih ne aiorem po posameznih postavkah navajati. Kaj zadostuje rezultat, da znaša v prvih petih mesecih tekočega leta dcficit italijansko trgovinske bilance 1019 milijonov lir, medtem ko je lani znašal 029 milijonov lir. Padel je eksport, dočim se je iniport le rahlo povečal. Glede padca izvoza stoji Italija med vsemi državami na zadnjem mestu. V Franciji, Švici in na Nizozemskem je izvoz padel za 5 odstotkov, na Angleškem za 3.6, v Ameriki za 1.1, končno pride Nemčija 7. 10 odstotki in na zadnjem mestu Italija s 15 odstotki. Občutno je padel celo izvoz tekstilij, in sicer od 104 milijonov na 67 milijonov lir. Vzrok je pretirani protekcionizem, ogromni izdatki za vojsko in razsipanje administracijo. Gotovo Vas bo zanimalo, da je istočasno narastel uvoz volne od 247 milijonov lir. Vzrok je. da se Italija preskrbuje 7. volno /.a vsak slučaj. Lantini navaja kot odpomoček ekspanzijo v Afriki in Aziji, s katero pa ne bo nič. Iz nedavno objavljene knjige znanega llarolda Nicholsona izvemo, da je Mussolini že na konferenci v Lausanni zahteval od Anglije, naj m.u izroči kolonijalni mandat v Aziji, da je pa Anglija to gladko odklonila. Evening Standard' pa nam baš le dni poroča, kaj je lani Kenal paša dejal italijanskemu poslaniku, ko sp je izvedel govor Mussolinija o potrebi italijanske ekspanzije v Aziji. Rekel je: »Zdi se mi, da bi duce rad prevzel vlogo Julija Cezarja. Rodile prijazni in mu. prosim, povejte, da sem v toni slučaju jaz pripravljen prevzeti vlogo Atile.t Kako je „Duce" plaval Sedaj Valil pa hočem povedati neko zadevo, ki je vzbudila po vsej Italiji prisrčen smeli. Ita-lija ima danes nekega jako sposobnega pisatelja, Siroppa. ki je napisal najboljšo italijansko knjigo zadnjega časa: Tele iz Manhallana■', koje glavni junak je neki ,Iop. Knjiga ima velik uspeh, ker obravnava 7. velikim pisateljskim darom najmodernejše probleme politike in kulture. Stroppa pa je obeiiPin liolpl tudi doseči prvo državno darilo ob letošnji tekmi italijanske knjige. V to svrho je bilo treba na kakršenkoli že način pokaditi fašizmu. To je pisalelj storil na In način, da je vstavil v svoj roman eno stran, v kateri junak .lor na italijanski obali opisuje duceja, in sicer, kako plava, tam beremo: »Duce je plaval s povzdignjono glavo, oli stisnjena usla pa se je lomila črla valov. Plaval je počasi in pravilno, kilometer za kilometrom, vedno delj v visoko morje, za nji,111 pa dve vrsti plavalcev, ki jih je puščal daleč, daleč za seboj. Njegovo oko je bilo usmerjeno naprej v »meri plovbe. ,loe je pogledal horizont, potem pa duceja. Zazdelo se mu je, da je oko duceja usmerjeno daleč skozi lahno meglo pred krivuljo horizonta. Tam je bila Dalmacija! Glava je bila energična ninsa nad široko razsežnostjo mišic. Nekoliko /,a-st.rte oči so propuščale ogenj daljnega pogleda — хкнког lev, kadar iztegnjen zre predse — tega verza se je takoj spomnil Joe. Bilo je, kakor da bi tako plaval že leta in leta in da 1» plaval tako naprej. Bil je to mogočen, a miren pogon v neprestani pozornosti, ki ne izgublja časa.« Pisatelj jn dobil prv« premijo, vsa Italija pa se smeje. Stroppa je namreč pozabil, du Iii svojega junaka postavil — ua dalmatinsko obal, s katere hi edino bil mogel videti, kako duce plava naravnost proti njej z ognjenim pogledom, zakaj t itnlijauske »bati. na kateri njegov junak stoji, je videl samo Miissolinijev hrbet... Po umoru Pierachega Poljska vlada se hoče radi umora znesli nad vso opozicijo Krakow, 25. junija, z. Poljska vlada splošno domneva, da je umor notranjega ministra delo opozicijo. Pieracki je bil namreč vedno zagovornik trde roke proti politični opoziciji med samimi Poljaki, kakor zlasti proti |x>Iifični opoziciji Belorusov in posebej še Ukrajincev. Bil jc glavni aranžer brest-litovskega proccsa, ki nai bi dokončno stri opozicijo in njene voditelje. Prav tako so sc pod vodstvom njegove policije vršile znane kazenske eks-liedicije proti Ukrajincem, ki so nemilo odjeknile i>o vsej Evropi. Vlada in zlasti ujen predsednik Kozlowski sta radi umora, katerega povzročitelja je slutila v opo-zicionalnih vrstah, započela zelo energičen boj proli opozicionalnin) krogom. Vsa sila je naperjena proti narodnim demokratom na eni strani in pa proti Ukrajincem po drugi strani. Aretacije se dogajajo kar v masah, toda po natančni preiskavi policija navadno večino aretirancev izpusti zopet na svobodo. Med 100 aretiranci jih obdrže v zaporih 5 ali 10, med tisoč 20 ali 50. Ker pa bodo kljub temu ječe skoraj polne, je vlada ustanovila koncentracijska taborišča po Hitlerjevem vzoru. Toda kljub mrzličnemu iskanju do sedaj še ni bilo mogoče dobiti atentatorja. Vlada pa izjavlja, da je treba kaznovati tudi moralične krivce umora. »Centropres«, češkoslovaška oficiozna agenca. je nekaj dni |>o smrti Pierackega objavila o rajnem ministru poročilo, ki ga slika kot krutega preganjalca opozicije in Ukrajincev. Dotični članek so ponatisnili zlasti socialdemokraški listi, kar je povzročilo zelo viharno nerazpoloženje med Poljaki, ki odločno protestirajo, da se o rajnem na tak načrn poroča. Obenem delajo poljski listi odgovorno tudi češko vlado, v kateri sede trije socialistični ministri in ki ni preprečila sovražnega tona v listih proti rajnemu ministru. Tako se nehote domač spor prenaša tudi na izvendržavno področje. Protestni zbori na Slovašhem Praga. 25. jun. p. Na več krajih Moravske in Slovaške so bila včeraj ztsvrovanja, na katerih so zborovalci ostro obsodili sedanjo revizionistično kampanjo. Vseh zborovanj so se udeležili polpg ; čeških poslancev ludi slovaški, ki so oelro nastopili proti reviziji. Na Velehradu je bila velika gasilska '. nloveanosl, na kateri je škof blagoslavljal gasilsko I zastavo. i'o tej slavil osli je bilo zborovanje, uu ka-I tereni so protestirali proti revizionističuim po skusoin. Spor s Češkoslovaško je zopet izbruhnil z novo močjo Varšava, '25. junija, b. Spor med Poljsko in Če-škoslovaško. ki se je v zadnjem času precej pozabil, je ponovno izbruhnil z vso elementarno močjo. Snoči je imel češkoslovaški-poljski odbor za zbližanjc med obema narodoma svojo sejo, na kateri so soglasno sklenili, da se s češkoslovaškim odborom prekinejo vsi odnošaji. Ves poljski tisk izredno ostro napada Češkoslovaško zaradi pisanja nekaterih čeških listov o umoru notranjega ministra Pierackega. Listi poročajo nadalje, da jc zveza poljskih časnikarjev istotako sklenila, da prekine s češkimi časnikarji vse zveze. »Pravo Lidu*, ki jc najhujše napadal umorjenega poljskega notranjega ministra, pa je prepovedan na Poljskem. Zlasti listi, ki so blizu vlade, energično zahtevajo celo prekinitev diplomatskih in trgovinskih odnosov s Češkoslovaško. To zahtevo je prva postavila poluradna »Gazela Poljska« in se v političnih krogih misli, da vlada nekaj pripravlja, kar bi Češkoslovaško ne iznena-dilo ravno preveč ugodno. Poljski državnik v Litvi Rim, 25. junija, b. Dopisniki nemških časopisov poročajo iz Kovna, da jc bivši predsednik poljske vlade Pristor ostal še nadalje v Kovini, kjer vodi razgovore z raznimi litavskimi krogi. Po istih informacijah odpotuje po povratku bivšega žela Pri-slorja iz Kovna posebna delegacija iz Litve v Varšavo s posebno politično nalogo. Kemal obišče Moskvo Varšava, 25. junija, b. Kot poročajo iz Moskve, Kri de predsednik turške republike Kcmal-paša v toskvo v začetku meseca julija. Tam ostane nekaj dni. nalo pa se odpelje na Poljsko, da obišče Var šavo. Na Poljskem ostane tri dni. Hitler na razpotju „Otresel se bom vseh prijateljev, ki so mi bili potrebni, a mi danes niso več Politične borbe v Avstriji Z bombo ubili kaplana V Kopienbergu so Hitlerjevci vrgli bombo na kaplana Eibla Dunaj, 25. junija, b. Najnovejši in najgrši zločin nemških narodnih socialistov jc po vsej Avstriji In v vseh krogih povzročil splošno ogorčenje in povsod izjavljajo: To ni več borba, to ni več propaganda, to je navaden gnusen zločin. Ogorčenje jc posebno veliko zaradi tega, ker je postal žrtev atentata priljubljen katoliški duhovnik. Zločin je bil izvršen 30 minat po polnoči pred župnim dvorcem t Kapfenbergu. Tamkajšnji kaplan Franc Elbel, ki sc je vedno trudil, da posreduje med delavstvom in meščanstvom in ki jc tudi v zadnjih tragičnih dogodkih, ki so bili v iebruarju, mnogo doprinesel k temu, da se niso strasti preveč zaostrile, je padel kot žrtev zavratnega nmora. Pred župnim dvorcem se jc razgovarjal z delavci, ne-nrdno pa jc nekdo vrgel bombo. Iri jc eksplodirala pred samimi vrati župniiča. Delavci, ki so se raz-govarjeli s priljubljenim kaplanom, so bili lažje ranjeni, kaplana Eibla pa jc zadel drobcc bombe ▼ trebnh in sc ran zaril globoko v organizem. Takoj so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico v Bruck na Mori, kjer pa je med opcracijo umrl. Orožništvo je uvedlo vsestransko preiskavo In izvršilo št-vilne aretacije. Vse kaže, da bodo oblasti naprrvilc za la zločin odgovorne znane V"'*''!clje krajevne narri.jatelji skrili \ luknjo. Oni samo čakajo svojega trenutka. Ti neprijntel ji se pojavljajo v zelo različnih oblikah, predvsem so to zelo ugledni gospodje 7, zvenečimi zgodovinskimi imeni. Včasih nastopajo kol častniki, včasih nn kot intelektualci, časnikarji ali pa duhovniki. Nnš narod jih mora spoznati in dolžnost narodnega socializma je, du jih čimprej razkrinka Povem vam, da imajo pravico kritike ▼ so dobni Nemčiji samo narodni, socialisti. Z; Jfsa-kim drugim bomo ostro obraennali. Katoliški dan v Berlinu Berlin, 25. jun c. Včeraj je bil v Bcrlinn katoliški dan za berlinsko škofijo. Ob tej priliki se je vršilo v Hoppengarfcnu zborovanje, katerega se je udeležilo 60.000 berlinskih katoličanov. To je do sedaj najvišja številka, ker se je v normalnih razmerah takih zborovanj udeleževalo največ 20.000 ljudi. Vse katoliške organizacije so nastopile s svojimi uniformami. Toda na zborovališčc niso smeli prihajati v skupinah, ninpnk posamič. Svečano pridigo jc imel škof dr. Bares. Nato so vsi zborovalci vpra-vili skupne molitve in so molili ludi zn preganjane Žide. Letalska nesreča v Belišču 8 mrivih - 6 hudo, 3 lažje ranjeni - Pilot Jaklič brez zavesti cije, ki bodo vsi prišli pred sodišče, da povedo ime atentatorja. Zopet z bombo nad župnfišče Dunaj, 25. junija, h. Ponoči jc pred župnim dvorcem v Steinu na Donavi eksplodirala tež,ka bomba, ki je povzročila velikansko meterijalno škodo. V gozdu t Gmundenkirchnu pri Passau so našle oblasti 300 kg težak zaboj, v katerem jc bila ogromna množina narodno-socialističnega propagandnega materijala, ki so ga pripeljali iz Nemčije. Policija je nekatere narodne soeirlistc aretirala. V istem trenotku so čez nemško mejo pripeljali narodni socialisti ludi velik zaboj, ki je bil poln Wal-terjevih pištol in municijc za tc pištole. Policija je ludi ta zaboj zaplenila. Dunaj. 25. junija b. Ranjenemu policijskemu kapetanu Konradu Noskeju so danes amputirali levo roko ter mu vzeli iz trebuha drobec bombe, ki jc eksplodirala na stražnici. Dunaj, 25. junija b. Davi ob 4 jc neznani zločinec vrgel v stanovanje nekega člnna Ring der oslerreichischen Soldateu , ki stanuje v 20. okraju, skozi okno v spalnico, bombo, ki je razbila vse |X)hištvo in ranila ženo in otroka, ki sla bila v sobi. Mo/a slučajno ni bilo doma. Belgrad, 25. jun. АЛ. Včeraj oh 17.Л0 se je letalu znamke »Gemer«, ki je sodelovalo s petimi ' drugimi rivilnimi letali na mitingu acrokluba т j Boliščii. okraj valpovski, zaletelo v občinstvo. Pet u s o It je li i I o takoj mrivih, devet pa Ii u d o ranjenih, tri osebe so dobile I a žic puško d b e. Pilot .1 a k I i f Koguiuil je zadobil tako huilc poškodbe, da je šele davi prišel 1 k zavesti. Letalo jc močno poškodovano. Vsem poškodovanim osebam so 11a letališču nudili zdravniško pomoč. Hudo poškodovane pa so prepeljali v banovinsko bolnišnico v Os.jokti. Tekom noči so poškodbam podlegle še tri osebe. Strokovna komisija preiskuje vzroke nesreče. Letalo je last osješkogn trgovca Teodora Drndarskega. Seja Narodne skupščine Vladna kriza v Španiji Madrid. 25. jun. p. španska *lada je danes nki-n i Iii izredno slanjo r vsej driavi. obenem pa j* ukinila ludi časopisno cenzuro. PoHtirni po lota j postaja vedno bolj napet. Noro j se je r političnih kro-irili govorilo, dn je kriva rlnde neiiogibna. Kriza je postala neizbeina zato. ker fr naclnlo nepremostljivo nesoglasje mM dvoma Todilnima strankama. I>i podpirala vlad«. Ti dvo stranki sla agrarci ia Atrinn Popnlar. V Madridu se pričakuje. «ta bo vlada podala т najkrajšem ta*n demisij«. Ali se je fcdo razorožil ? Itlebeden! London. 25. jimifa A A. Prvi lord admiral dete je govoril v VVorcesleru o potrebi, da si Velika Biitanija zgradi primerno brodovje za obrambo. V zadnjih 8 lotih ie Italija povečala »vo«e izdadtr /a oboroževanje na 9 in pol odstotka., Zedinjene države /a 10%, Nemčija t* 12%. Japonska /a 30%, Irantifa za 100% m k■»*>)* n 197%. Velika Rritanua je eduia država, ki ie v lem času znižala svmo iviUtb* m IA. fl *l I • v f m VIH Perzijfshi sah v Turctu Ankara, 25. junija b. Perzijski šah Ali Rizn Klian in predsednik turške republike Kennl-paša sta se udeležila v Smirni velikih kombiniranih manevrov turških kopnih tn mornariških sil. Perzijski šah jc voditeljem manevrov izrazil svoje priznanje. Oba gosta sta sc iz Smirne odpeljala v Dalikestir. Kijev zopet prestolica Ukrajine Pariz, 25. juni ja A A. iz Moskve poročajo, da je vlada ukrajinske republike prenesla svoj sedež iz llarkova v Kijev. Včeraj so se pripeljali v Kijev s posebnim vlakom člani vlade in druge vodilne osebnosti ukrajinske komunistične stranke. V Kijevu so jim priredili uraden sprejem. Bolgari kupujejo na Poljskem Var&ava, 25. junija b. Tukaj so se končala pogajanj« med merodajnimi krogi Poljske in Bolgarije glede nabave večje množine |>oijskili fražnic /a Bolgarijo. Gornješlezijske topilnice so že pričele s proizvodnjo tračnic za cestno železnico in jih še letos dobavijo v Solijo. Vrednost namočila /naša tf> mifiionov dinarjev. Belgrad, 25. junija m. Na današnji popoldanski skupščinski seji se je sporočilo, da jc finančni odbor proučil zakonski osnutek o državnem raču-I novodstvu. Sporočilo se je nadalje, da jc predložil 1 skupščini v sprejem na podlagi čl. (>3 finančnega ; zakona za 1. 1934-35 uredba ministrskega sveta o spremembi zakona o likvidaciji agrarne reforme 11a veleposostvih od 19. junija 1931 s spremembami in dopolnitvami od 5. decembra 1931 in 24. junija I 1933. Nato se jc prešlo na dnevni red in sc je i pretresalo |K>ročilo odbora za |iroučcvanje zakon-I skega osnutka o spremembah in dopolnitvah ureditve rednih sodišč. Kakor znano, jc po tem zakonskem osnutku predvidenih v ljubljansko apcla-cijsko sodišče 10 sodnikov. K zakonskemu predlogu je govoril tudi pravosodni minister M a k s i m o -vič, ki je predlagal, naj sc število apelacijskih sodnikov pri ai>elacijsketu sodišču v Splitu zviša na 15, pri ljubljanskem na 17, kar jc skupščina soglasno sprejela. Kar sc pa tiče ljubljanske apcla-cije, je pravosodni minister izjavil, da so bili tudi Konlerenca naših školov Zagreb, 25. jun. c. Danes sc jc tukaj začela konferenca jugoslovanskega katoliškega episkopa-ta. Kakor smo zvedeli, bo papeški nuncij sporočil škofom glavne točke konkordata med ev. stolico in Jugoslavijo. Baje so že vse priprave končane in bo do podpisa knnkordata prišlo prav kmalu. Odlikovanja Belgrad, 25. jun. ЛА. Nj. Vel. kralj je blagovolil odlikovali francoskega zunanjega ministru g. Louisa Barthouja z redom belega orla I. stopnje. Nj. Veličanstvo jc lo visoko odlikovanje oeebno izroči! g. Barthouju po današnjem kosilu nu dvoru. Francoski poslanik na našem dvoru g. Paul Emil Naggiara je bil odbkovan r. redom jugoslovanske krone I. stopnje, svetnik francoskega poslaništva v Belgradu g. Knobel pa 7. redom sv. Save I 2. stopnje. tu gotovi razlogi, ki so ga vodili k zvišanju anela-cijskih sodnikov. Predvsem ga je k zvišanju' števila apelacijskih sodnikov vodilo dejstvo, da tako ljubljansko kakor tudi ostala višja zagrebška so-dišča ne izvršujejo svojih poslov, ali pa vsaj ne vseli poslov v sodnih pisarnah, ampak jih izvršujejo doma, in sicer zaradi tega, ker ta sodišča niso imela dovolj pisarn in kabinetov za svoje sodnike. Po izjavi pravosodnega ministra se jc zaradi tega tudi udomačila praksa, da se mora delati doma. Ista praksa pa je privedla tudi do absurda, za katerega ni nihče mislil, da lahko obstoja, namreč, da se jc sodnikom izplačeval iz državnega proračuna gotov dodatek kot kompenzacija za delo, ki ga izvrujejo doma in ne v pisarni. Zakonski osnutek jc bil nato v načelu sprejet s 127 glasovi. Pri končnem glasovanju pa jc odalo svoje glasove za omenjeni zakonski osnutek 12? narodnih poslancev. Prihodnja seja Narodne sktip-čine bo v sredo ob 10 dopoldne. Na dnevnem redtt so različne konvencije. Osebne vesti Ljubljana, 25. junija. Na pravni fakulteti stn položila diplomski ir.pit gg. Jože Breznikar iz Or-iove vasi pri Braslovčah in Vilko Boje iz Kočevja. Iskreno čestitamo. Belgrad, 25. junija, m. Premeščeni so: 11a pošto Maribor I Frančiška Vesenjak, poštna matiipulan-tinja 9. pol. skup., na pošto v Murski Soboti; Lrna Korenini, poštna manipulantinja 9. pol. skup. na pošlo Ormož; Anton Sitar, uradnik 9. pol. skup., na pošto v Rajhcnburg; v 3. telefonsko in brzojavne sckcijo v Ljubljani Viktor Rozman v 8. pol. skup. na pošto Vič Ivan Pucelj, 9. pol. skup pomožni poštni uradnik Belgrad, 25. junija, m. Govori se. da bo v za četku meseca oktobra prispel v Belgrad znameniti lirolesor dr. Ilcriuan Muckermann, ki bo imel tudi vet urcdavanj. Posvetitev nadškofa dr. Stepinca Zagreb, 25. junija. [ Za posvetitev bodočega hrvatskega metropolita je vladalo v Zagrebu in povsod veliiko zanimanje. Velike priprave, prav posebno še prihod apostolskega nuncija in večine jugoslovanskih škofov, so poudarile važnosti lega dne za sv. Cerkev na Hrvaškem. Na konsek racijo so prišli sarajevski škof dr. I. Šarič, iz Dalmacije so dospeli škofje iz Splita, Dubrovnika, Sibenika in Hvara, z letalom se je pripeljal krški škof dr. J. Srebrnič; dalje so se udeležili slavnosti škofje iz Djakova, Skoplja, Križevcev im albanski škof g. Bumči. Drugi so bili zadržani. Iz Ljubljane sta bila povabljena na kon-sekracijo kot zastopnika Germanikov g. kanonik dr. Mihael Opeka in pa prefekt dr. I. Lenček, ki | je bil 6 let kolega novega nadškofa v Germani ku v Rimu. V soboto zvečer so Zagrebčani ''li no- vemu nadškofu-koadjutorju veliko ha. ,u pod-oknico. Nebrojna množica se je zbirala pred nadškofijsko palačo in okoli nje. V viharju navdušenja je množica, posebno mladina, pozdravljala novega nadškofa, ki je stal v družbi drugiih škofov na balkonu. V imenu mladine ga je pozdravil dr. Protu-lipac in mu dal na razpolago vso hrvatsko katoliško mladino, ki mu hoče biti vedno zvesta. Ginjen se je najprej zahvalil metropolit dr. Anton Bauer. Ponovil je to, kar je že večkrat dejal: »Sedaj sem srečen!« Posebno danes, ko vidi, da si je izbral naslednika, ki je tudi po njihovih željah. Končal je z željo, naj Bog novega nadškofa blagoslovi in dolgo ohrani, njega pa kmalu vzame k sebi. V zahvali je nato novi nadškof izrazil t" le misli: Prišli ste z lučmi in godbo: naj vam bo katoliška vera vedno luč, svetilnik v vašem privatnem in javnem življenju, vera pa naj vam bo tudi radost v težkih dneh! V imenu meščanstva je pozdravil banski inšpektor v. p. dr. Maier. V zahvali je dr. A. Stepi-nac poudaril slogo in enotnost v delu za katoliško ' stvar. Po petju se je množica med navdušenim vzklikanjem novemu nadškofu, dr. Buuerju in jugo-1 slovanskemu episkopatu razšla. Drugi dan pa se je v katedrali in nn trgu pred njo vse trlo ljudstva. Od povsod so prišli, da jo-zdravijo mladega simpatičnega nadškofa. Le redko je katedrala tako natrpano polna, kot je bila v nedeljo. Ob 8 je prišel sprevod čez trg v cerkev, kjer se je po prečitanju bule začela kousekracija. Posvetil ga je zagrebški nadškof dr. Anton Bauer, skupno z nadškofom dr. I. Šaričem in škofom dr. Bonefačiče.m, prisostvovali pa so apostolski nuncij in vsi škofje, dalje ban, zastopnik Akademije, univerze, oblasti in veliko število duhovščine. Obred, ki je izredno globok in lep, je trajal do pol 11. Novi nadškof je nato podelil svoj prvi blagoslov. Po sv. maši je bila poklonitev na dvoru. Ganljivo I je bilo gledati, kako je po končanem obredu v cerkvi vse hitelo k materi gospoda nadškofa, da ji čestita. A ona, ki mu je s postom in molitvijo izprosila milost duhovništva. je vsa srečna, skromna in tiha odhajala iz cerkve. Ob 13 je bilo v nadškofijskem dvoru priprav-I ljeno kosilo, ki se ga je udeležilo okoli 50 povabljenih. Čestitala in nazdravila sta novemu svojemu bratu nadškof Bauer in apostolski nuncij. Novi nadškof se je zahvalil vsem in odhitel v semenišče, kjer je bila zbrana duhovščina. Ta dan je pokazal, kako čudovita so pota božje Previdnosti, pokazal navdušenje in ljubezen ljudstva do novega nadškofa. Veliko pričakuje hrvatski narod od njega — in veliko bo prejel! Njegovo geslo je: In te Domine speravi, v Tebe, Gospod, sem zaupal — in njegova volja: »Pripravljen sem dati vse za katoliško Cerkev.« Žaloigra pilota Čolnarja Ljubljana, 25. junija 1934. Včerajšnji »Ponedeljski Slovenec« je poročal o strašni nesreči, ki se je pripetila v Žagrebu popularnemu slovenskemu pilotu Janku Čolnarju, ki se je ubil z letalom. Zagrebški Aeroklub je za nedeljo povabil ljubljanski Aeroklub, naj se udeleži njegove svečanosti, ko bo krščeno novo letalo konstrukterja Paskijeviča. Zagrebški Aeroklub je pri vseh ljubljanskih letalskih prireditvah sodeloval, zato sta predsedstvo in tehnična komisija ljubljanskega Aerokluba sklenila, da odleti v nedeljo v Zagreb »Lojze« s pilotom Jankom Čolnarjem in upravnikom letališča dr. Rapetom. Čolnar in dr. Rape sta v nedeljo odletela ob 2 fiopoldne v Zagreb ter sta na borongajskem letališču pristala že po 35 minutah. Ljubljansko letalo je v Zagrebu vzbudilo veliko pozornost, posebno radi tega, ker je bilo zelo slično novo skonstruiranemu zagrebškemu letalu. Krst novega letala se je precej zavlekel. Med Zagrebčani in obema Ljubljančanoma je nastalo prijateljsko ugibanje, katero letalo je boljše in hitrejše, ker je vsak hvalil domače letalo. Zato sta se oba pilota, Ljubljančan Čolnar in Zagrebčan Krelja, zmenila, da se po končani slovesnosti poskusita v zraku, katero letalo je hitrejše. Med slovesnostjo je »Lojze« sodeloval. Z njim sta letala Čolnar in dr. Rape. Ko je bila letalska slovesnost že zaključena, je pilot Čolnar prosil dr. Rapeta, naj mu dovoli še enkrat poleteti nad Zagrebom in se poskusiti s Kreljevim aparatom. Ni bila to kakšna oficielna tekma, temveč le preiskušnja za letalske strokovnjake, zbrane na letališču. Bilo je krog četrt na 7, ko se je dvignil Čolnar z 'Lojzetom < v zrak. Krelja je bil že v zraku. Očitno je bilo, da je »Lojze« hitrejši od zagrebškega letala, ker ga je dohajal. Ko je Čolnar dokazal zmož-nosii svojega letala, se je pričel spuščati iz višine 1000 metrov. Napravil je več letalskih bravur, kakor loopingov, vertikalnih tiraž in drugih, ko pa je prišel na višino 250 do 300 metrov in hotel ravno k pristanku, — ker je že spustil plin iz motorja, — je letalo naenkrat zašlo v tako zvani letalski »vri , to je svedrast zračni vrtinec. Čolnar Je skušal še ujeti ravnotežje letala v zraku, ki je •koraj navpično padalo. Toda bilo je prepozno. Letalo je bilo prenizko v zraku ter je v nekaj sekundah treščilo ob tla, pred očmi vsega zbranega občinstva. »Lojze- se je razletel v razvaline. Prestrašeni in osupljeni gledalci so h;'ro priskočili k letalu ter potegnili izpod razvalin pilota Čolnarja. Čolnar je bil že mrtev. Ubil se je isti trenutek. ko je letalo treščilo ob tla. Vsem je bilo takoj jasno, da tu ni nobene pomoči več. Truplo so položili začasno na mrtvaški oder v poslopju letališča. Vest o strašni nesreči je dospela še isti večer v Ljubljano ter so jo ljudje povsoa s sočutjem in obžalovanjem komentirali Danes je odšel po truplo pogrebni avto Me- stnega pogrebnega zavoda, ki je truplo proti večeru pripeljal v Ljubljano. Na mrtvaški oder je bilo truplo |x>loženo na stanovanju pokojnika v Dravski ulici 1 v Šiški. Pogreb bo v torek ob 6. uri fiopoldne. Pokojni Janko Čolnar je slovel za najboljšega slovenskega civilnega pilota. Rodil ce je leta 1896 na Otoku pri Radovljici iz kmetske družine. Obiskoval je pilotsko šolo med vojno v Dunajskem Novem mestu ter se je udeležil že bojev ob Soči in Pijavi. Pozneje je stopil v jugoslovansko vojsko kot pilot, nakar je postal glavni pilot ljubljanskega Aerokluba. Ko je leta 1930 inž. Bloudek skonstruiral aparat »Lojze«, je prvi zletel z njim Janko Čolnar. Na »Lojzeta« je Čolnar nadvse budno pazil ter sploh ni dovolil nikomur, da bi pilotiral s tem letalom. Letalo je bilo dvosedežno in prav skrbno zgrajeno. Imelo je veliko letalsko sposobnost, saj je doseglo tudi za letala izredne brzine. Imelo pa je zelo občutljiv mehanizem, kar je še povečevalo Čolnarjevo pozornost. Čolnar sam je bil skrajno previden pilot, ki si je pred vsakim poletom natančno ogledal in preizkusil letalo, s lozno so bili Ljubljančani obveščeni, du jih danes obiščejo bolgarski steuografi, ki so se udeležili Bezenškove proslave v Frankolovem. Zalo so bili pri sprejemu danes dopoldne navzočni samo nekateri zastopniki javnosti, lako zastopnik meslne občine dr. Hrilej, zastopnik banske uprave Ribičič, zastopnik slovenskih stonografov prof. dr. Svetel, zastopnik Jugoslovansko-bolgareke lige dr. Jug in pa ga. Bezenškova, soproga slavljenčevega nečaka. Bolgarskih steuogratov, ki so se v nedeljo mudili tudi v Rimskih toplicah, je bilo 13 in jih vodi odposlanec bolgarske vlade Antonov. l'o Jugoslaviji jih spremljajo steuografi belgrajskega parlamenti! in senata, med temi sta Slovenca načelnik senata dr. Mašič in Vladimir Šenk, dalje dr. Skreblin, Bo-ževič in Sokoruc. Goste je pozdravil v imenu iftestno občine dr. Brilej, zahvalil pa se mu je predsednik bolgarskih stonografov dr. Vasiljev. Goste so pozdravili še drugi zastopniki. Gostje so si ogledali Ljubljano. Kosili so pri Slamiču, nakar jim jo zastopnik občine g. Kozinc razkazal ljubljanske zanimivosti. Pojioldne so se gostje odpeljali na Bled, kjer ostanejo en dan, nakar se vrnejo domov. Povsod. kamor so dragi bolgarski gostje v Sloveniji prišli, so bili deležni prisrčnega bratskega sprejema in toplih pozdravov. Ameriški Slovenci so prišli na obisk Ljubljana, 25. junija. V nedeljo ob 9 dopoldne se je pripeljalo v Ljubljano z brzovlakom preko Jesenic 35 naših ameriških rojakov, ki nameravajo ostati v domovini nekaj tednov. Rojakom so izseljenske organizacije priredile na glavnem kolodvoru prisrčen sprejem z godbo, po sprejemu pa jih je Francoska linija povabila na zajterk k Mikliču. Rojaki, ki žive po večini v Clevelandu, so se 16. junija vkrcali na luksuzni ekspresni parnik »Ile de rrance«, ki je last ugledne Francoske linije, in so po pietdnevni udobni vožnji po morju prispeli v pristanišče Le llavre na Francoskem. Pripovedovati so, da so se na jsarniku počutili izredno domače in prijetno, saj jim je šlo parniško osebje v vseh ozir ih na roko. ila jim je napravilo potovanje udobno. Izlet je organizirala Francoska linija jxi svojem clevelanoskem zastopniku g Avgustu Kol-landru, ki je tudi prispel s skupino. Rojakom iz Amerike želimo, da se ta kratek čas v domovini počutijo kar najbolj prijetno! — Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frani Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela lelo vitko. Slovenci, v Švico! na kongres Kristusa-kralja v Einsiedelnu! Tisočletnica božje poti k Mariji v Puščavo! V dneh 23.—-26. avgusta bo v proslavo tisoč-letnice božje poti pri Mariji v Puščavi v Einsie-delnu v Švici IV. mednarodni kongres Kristuea-kralja. V teh dneh bodo prihajali romarji z vsega sveta v Einsiedeln, da počaste Mater božjo in se utrde v ljubezni do Kristusa-kralja. Mednaroden je ta kongres — tudi Slovenci se ga udeležimol Če se prijavi 300 ost:b, bomo imeli svo] posebni vlak in bi znašala voznina z brzim vlakom (Ljubljana — Jesonice — Schwarzach na Solnogra-škem—-Innsbruck (ob Ziiiiškem jezeru) Zurich—Einsiedeln in nazaj okoli 1000 Din. Pri udeležbi najmanj 150 oseb, posebni priključni vozovi rednemu brzovlaku, je zvišana voznina blizu 200 Din. Pristojbina za vizum je všteta, potni list si preskrbi vsak sam. Odhod iz Ljubljane 24. avgusta zvečer, prihod nazaj v Ljubljano 28. avgusta zvečer. Tja grede 3 urni postanek v Ziirichu, nazaj grede 8 urni postanek v Innsbrucku in 8 urni postanek v Celovcu z izletom k Gospe Sveti. Spored se bo po želji udeležencev spremenil, zlasti še, če bomo imeli posebni vlak. Romanje priredi dobrodelno 'lruštvo »Varstvo«. Podrobna pojasnila objavi i .rski list »Po božjem svetu«, ki izide te dni in ga jobi vsak interesent brezplačno. Prijavite sn na naslov: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tyrševa cesta 17. Sto delavcev na cesti Ljubjlana, 25. junija. Na račun bednostnega fonda, ozir. prispievkov, ki jih je prejemala mestna občina iz tega londa od banovine, je bilo zaposlenih pri raznih mestnih vrtnarskih delih večje število brezposelnih delavcev. Ti delavci, ki so jih nekateri celo zmerjali г delomrzneži, so se v nasprotju s takimi glasovi izkazali kot zelo marljivi in pripravni za vsako še tako težko, nevarno in specialno delo. Šentpe-lerski park je bil urejen samo z delom teh brez-poselnili, enako večje partije v Tivoliju in na Gradu. V »boljših« časih, ko so prispievki iz bednostnega fonda redno prihajali in v večjem obsegu, je mestna občina zaposljevala celo nad 250 brezposelnih. zadnje čase, ko pa so ti jjrisjievki pričeli iz-ostajati, oziroma se redčiti, |ia še vedno okoli 150. Ti brezposelni so prejemali po 3 Din na uro, delali pa so do 10 ur na dan, tako. da so ie zaslužili 30 Din na vsak delavni dan. V soboto pa je večino pri mestnih vrtnarskih delih zaposlenih delavcev zadela katastrofa. Mestna občina je svoja sredstva za vrtnarska dela izčrpala, novih prispievkov iz bednostnega fonda ni več in je zato odpovedala nad 100 delavcem delo. Danes, v ponedeljek, je delalo samo še 45 delavcev. Po mestu so sc razširili iz neznanih virov glasovi, češ, da je mestna občina odpovedala družinskim očetom, pridržala je vse Primorce, čeprav so med njimi samci. Poizvedovali smo o tem in se prepričali, da temu ni tako. Mestna občina je pridržala pri delu samo in izključno družinske očete, ki so Ljubljančani, oziroma v Ljubljani stanujejo. Zal so morali biti odpuščeni tisti družinski očetje, ki so od drugod, iz Most. z Viča in drugih okoliških občin. Obup odpuščenih delavcev, ki so sedaj na cesti, je velik. Pretresljivi so dokazi, ki jih navajajo pri raznih uradnikih in drugih gospodih, s katerimi skušajo zojiet priti do dela. Toda mestna občina nima denarja, bednostni lond pa tudi ne in tako so ti brezposelni zopet prepuščeni sami sebi in |x»ii-ževalnemu prosjačenju. Kaj je z vseučiliško knjižnico Znana so velika letošnja prizadevanja za to našo največjo in neodložljivo kulturno |x)trcbo. Dolga vrsta časopisnih sestavkov jc skozi vse leto stalno opozarjala našo javnost o ueodložljivosti gradnje in uspehih, ki jih je dosegala akcija za zidavo. Novoletne izjave naših najvišjih verskih, kulturnih in političnih predstavnikov so na|>ravile to vprašanje za naš veliki letošnji kulturni program. Mestna občina ljubljanska je poklonila za bodoče univ. knjižnico zemljišče, banovina jc volirala iz letošnjega proračuna znesek 200.000 Din z zagotovilom. da bo enak znesek prispievala skozi 10 let, nekatere korporacije iu posamezniki pa so darovali »kamne za univ. knjižnico« po 10.000 Din. Sedaj mora zanimati našo javnost, kaj je s tem vprašanjem in kakšni so izgledi za zidavo. Zalo o|o-zarjamo naše čitatelje v Ljubljani in širom Slovenije na predavanje, ki bo drevi ob |x>! osmih v ljubljanskem radiju, v katerem bo član »Akademske akcije za univerzitetno knjižnico« g. F. Petrč podal celotno sliko letošnjih prizadevanj, uspehov in ne-uspehov, ki so jiii doživeii akademiki doma in v Beloradu Ljubljanske vesti: Lepa šolska razstava Učenke Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani se postavijo Ljubljana, 25. junija. Človeku, ki stopi iz uličnega trušča in vryeuja v svetle in zuažne prostore Lichtenthurnovega zavoda tam na Poljanski cesti, pri srcu kar nekam dobro de. Prijetno se ga uojmi ta tiha, plodna resnoba obrazov, ki so se zaprli med le molčeče stene, da se v miru in zbranosti povsem posvetijo svojemu poklicnemu delu: vzgoji mladih duš. Čutiš: v ognju samoodpovedi so ti obrazi najprej izoblikovali svojo notranjost, zavedajoč se, da more le oni, ki je sam do jedra izklesan, brusiti in klesati — druge. S takimi mislimi stopiš z dolgih hodnikov v veliko sobo, kjer vlada praznično razpoloženje. Oči ti kar utonejo v morju mavrično pisanih barv. Koliko prisrčne otroške fantazije, koliko pravljično čudežnih sanj in koliko smisla za praktično življenje obeneni je ujetega med te štiri stene! Pred teboj oživijo prva otroška doživetja, z okorno roko verno po originalu vržena na papir: risarski izdelki najmlajših iz 1. razr. Sestra učiteljica jim jc pripovedovala pravljice, mlade glavice so zvesto poslušale in si iz celotne pravljice izbrale motiv, ki je najgloblje zazvenei v njih. Sadovi lega najprimi-livuejšega otroškega doživetja so zdaj nanizani pred "teboj. Gledaš te preproste, a zato tolikanj bolj prisrčne ilustracije, ki predstavljajo vse mogoče in nemogoče reči, in toplo ti postane pri srcu. Hvala Bogu, si misliš, hvala Bogu. še je fantazija v mladem rodu ua pretek, čeprav so z neusmiljeno roko vrženi v ta naš hladno preračunani iu grobo izmaličeni čas! Največ vneme in nepresiljenosti je baš v risbah, kjer pride neizčrpna fantazija otrok do veljave. Hodiš od serije do serije, ki li nazorno kaže razvoj iu napredek učenk od najnižjega do najvišjega razreda in mnogokaj vzbudi v tebi rešpekt in občudovanje. Ne veš, ali bi pohvalil iznajdljivost in spretnost učenke ali njene učiteljice trud in delo, ki skromno zatajeno leži v vsem tem. Zlasti velik napredek vidiš v risarskih izdelkih IV. in V. razreda. Nekatere risbe |>redstavljajo že kar napol umetniško doživljanje motivov, ki so ožgali mlado fantazijo Med njimi se predvsem odlikujejo slike učenke IV. razr. llice Bricelj. ki ima za slikanje poseben dar. Medtem, ko drugi otroci v prvih šolskih letih narišejo obraze, kakor jim pač »ratajo«, Se zaradi preprog v mestni zastavljalnici Na popravek gosp. Medika, vodje Mestne zastavljalnice, v nedeljskem »Slovencu« z dne 24. junija 1431 navajamo izpovedbe prič, ki so bile v tej zamotani pravdi zaslišane in ki so pod prisego med drugim izpovedale sledeče: 1. Priča gdč. Kozamernik: »... Ko sem prišla dotićnega dne dopoldne v zastavljalnico, mi je neki gospod, očividno uslužbenec, rekel, da popoldne ne bodo ti predmeti na dražbi, ker je podaljšano, Nalo se dražbe nisem udeležila . ..« 2. Priča gosp. Potokar: ».., Oblak mi je rekel, da so preproge po Modikovem naročilu prenesli v skladišče, ker jih bo najbrže kupil Urbas . . .« 3. Priča gosp. Kramar: ». .. Potokar mi je rekel, da je Oblak njemu rekel na vprašanje, zakaj ne prinese preprog pokazat, da jih nc smejo pokazati, ker jc Mcdik njemu tako naročil, da jih bo kupil Urbas . ..« 4. Priča g. Bajt: ». . . Par dni pred dražbo jc v moji navzočnosti Urbas ogledoval preproge v skladišču. Ne vem, če je rekel, da jih bo kupil . . .« 5. Priča Žitnik: ». . . Jaz sem telefonično vprašal skladiščnika Oblaka, kaj je z zadevo, na kar mi je on odvrnil, da ne bo nič hudega, da sc preproge niso pokazale, ker je stranka izjavila, da bo podaljšala in da je vse to zapisano v zastavljalnici v pripombah . ..« Iz gornjih izpovedb pod zaprisego zaslišanih prič se lahko razvidi ves potek pri prodaji zadevnih preprog in je vsaka polemika ozir. popravljanje za javnost nepotrebna. ★ 0 K posvetitvi nove ccrkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu pridejo tudi belo oblečene deklicc iz Ljubljane in bližnje okolice. Priglasijo naj se v svoji župniji, kjer se jiin bo povedalo za skupno zbirališče in čas odhoda. Vodile jih bodo v lo od vsake župnije določene rediteljice. Redile-ljice naj ukrenejo tako, da bodo z deklicami že pred. pol 8 pred cerkvijo pri Sv. Krištofu za sprejem prevzv. g. škofa. — Glede narodnih noš in posebnih skupin velja isto. Vsem udeležencem sploh pa priporočamo, da vzdržujejo red in se |x>kore rediteljem, da bo sprejem prevzv. g. škofa dostojen velike slovesnosti. Ker bo ves špalir udeležencev |x>loži I lica vanje že kar nekakšno individualno noto. Brez šale, prosim! In celo za perspektivo ima že dolgo smisel. Tako je nekoč |3erspektivistično narisala sestro razrednico do presentijive podobnosti. Morda nam v mladi llici dorašča slikarica-umetnica velikih kvalitet, kdo ve! Posebne učiteljice za risanje osnovna šola Lich-thenturnovega zavoda nima. Vsaka razrednica poučuje med drugimi predmeti tudi risanje. Pač pa imajo posebno strok, učiteljico za ročna dela, č. sestro Rafaelo Herman, ki je upravičeno lahko ponosna na razstavljene izdelke svojih učenk. Od najpreprostejših prtičkov s stebličnimi ubodi, spodnjih jopic, životkov itd. učenk I. razr., do najfinejših vezenin z narodnimi vzorci je smotrno razvrščeno po razstavni dvorani. Ce bi se hotel ustaviti pri vsakem ročnem delu, bi polrebovnl za to pač nekaj ur časa. Pa si jc treba ogledali šc razstavo mešč. šole Lichtenth. zavoda, zato dalje! Razstava risarskih izdelkov in ročnih del meščanske šole zasluži prav tako vso jjozornost. Kako skrbno in pregledno je tu prikazana duševna in tvorna rast učenk! Najelementarnejša otroška prisrčnost v oblikovanju fantazije v prvem razstavnem oddelku se tu že stopnjema umika učenosti in res-nobi. V risbah so že spretno uporabljeni razni geo-meterski liki. stilistika in simbolika že prihajata do izraza — deklice zorijo v sebi in iz sebe. Risanje poučujeta na inešč. šoli sestri-učiteljici Blažena T r t n i k -in C i t a S1 a pš a k. Da sta v svoji stroki izvrstni učni moči, najbolj nazorno dokazuje razstava sama. Pred nekaterimi ročnimi deli v tem oddelku kar obstaneš in strmiš. Presenetljiva dovršenost, okus in izbranost motivov jc v njih. Teh ročnih izdelkov kar nc bi mogel prisoditi mladim dekliškim rokam, če ne bi povsem zanesljivo vedel, da je to v resnici lastnoročno delo. Zlasti razni pr-tički in prti so lepi, da bi se z njimi ponašala najrazvajenejša gospodinja v svojem stanovanju. Pa vse to nič čudno ni, saj so deklice zaupane tako veščim rokam, da si bolj veščih ne morejo želeti: to sta strokovni učiteljici za ročno delo čč. sestri Broni slava T r d a n in Zvezda na S i a v i č. Obe šolski razstavi sta dosegli popoln us|>eh. Pokazali in dokazali sta odlične pedagoške vrilne in stalno rast Lichtenth. zavoda navzgor. ob sprejemu posnet na film, naj ne bo prerivanja in gnjeoe, ampak naj sc špalir raztegne, da lahko vsi pridejo na jilatno. — Za prostor za konje, vozila in kolesa bo varno poskrbljeno. — Kdor dopoldne k posvetitvi ne bi utegnil, naj pride vsaj do pol 12 pred novo cerkev, da se uvrsti v sprevod. V sprevodu bodo v posebni skupini belo oblečene dcklice, klarice in Marijini vrtci. 0 Ljubljansko meščanstvo pozivam, da okrasi ! na Vidov dan, dne 28. junija, svoje hiše z držav-I nimi zastavami. Vidov dan praznujemo kot spomin-] ski dan umrlih borcev za vero in domovino ter bo v tukajšnji stolnici slovesni rekviem ob 10 dopoldne. Svečani pravoslavni obred se vrši istega dne v kapeli voiašnice vojvode Mišiča ob 11 dopoldne. Vabim vse meščanstvo, da se udeleži službe božje. Obenem opozarjam, da morajo biti med slovesnim rekviemom v stolnici zaprta vsa obrtna in trgovinska podjetja. — Mestni načelnik in župan ljubljanski. 0 Člani Aerokluba in rezervni avijatiki .se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže pogreba pokojnega Janka Čolnarja danes ob 18, Dravska c. 1 I za Stadionom. PRJMARIJ DR.KUNST DO PREKLICA NE ORDINIRA 0 Upokojenci in upokojenke! Pisarna pripravljalnega odbora za ustanovitev »Zdravstvene zadruge« za Ljubljano in okolico posluje od 9—12 dojx>ldne vsak dan, razen nedelj in praznikov v Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva c. 22 — glavni vhod — I. nadstropje, levo. Vsi upokojenci in upokojenke, ki želijo pristopiti k zadrugi, naj se čimprej prijavijo ter prinesejo seboj pen-zijske dekrete, rojstne list eotrok ali uradno izstavljene izvlečke rojstnih podaikov ter zadnji ček. odrezek o prejeti pokojnini. Čimprej naj se pa zglasijo vsi upokojenci in upokojenke, ki so že iz-polnili pristopne izjave. Istočasno javljamo, da bo sestanek »Zdravstvene zadruge« v sredo, dne 27. junija ob 9 dopoldne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. pritličje, na katerem se bo i podrobneje razpravljalo o pravilnikih. © Nesreče in polkodbe. Pri balinanju v neki 1 šišenski gostilni so se igralci sprli m nekdo je | udaril s stolom po glavi 27 letnega železniškega mojstra Karla Sedeja z Vodnikove e. 8 ter mu po- vzročil reeno poškodbo. — Pri kopanju na Savi se mladi ljudje radi med seboj gredo »rokoborce«. Pri taki »rokoborbi« je padel 15 letni pekovski vajenec Kari Avguštinčdč iz Gramozne jame tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. — 32 lelni finančni preglednik Josip Snoj z Rakeka je podil fante s črešnje. Eden teh fantov jc pograbil nož in ga porinil Snoju v prsa ter mu povzročil resno poškoabo. — Na Kodeljevem je padel in si zlomil levo nogo 30 letni delavčev sm fedvard Robič. — V Polhovem gradcu je voglaril pri nekem ženito-vanju 43 letni poljski dninar Ivan Slana. Neki »vat se je nani tako razjezil, da ga je eunil z nožem pod rebra. — Blizu Vrhnike je padla s kolesa in se potolkla po vsem telesu Ana Mesec, žena delavca mestne elektrarne, stanujoča v Ravniharjevi uKci 12. — Vsi ponesrečenci ee zdravijo v ljubljanski bolnišnici. © Pojasnjen vlom. Pred dnevi jc bilo vlomljeno v pisarno Bonačeve delavnice. Neznani vlomilci so odnesli lep plen: blizu 10.000 Din gotovine. Policija je za vlomilci poizvedovala in res izsledila vlomilsko družbo, ki je vlom organizirala. Aretiranih je bilo več mladih ljudi, kakor smo že poročali. Končno ie policija pridržala zaradi vloma dva glavna krivca, nekega mladoletnega M. K., doma z Notranjskega in 23 letnega Antona Pogačarja z Viča. Oba vlomilca sta bila oddana sodišču. © Obrtniško društvo v Ljubljani priredi v torek, dne 3. julija« podučno ekskurzijo članstva v tovarne Kranjske industrijske družbe Javornik in Jesenice-Sava. Priiave za izlet sc sprejemajo pri predsedniku društva g. Josip Rebeku in društveni pisarni, Beethovnova ul. štev. 10, pritličje levo, izključno do 30. junija t. 1. © Popravek. V »Ponedeljskem Slovencu« se je v poročilu o prihodu Amerikancev našemu poročevalcu vrinila pomota. Pri sprejemu na kolodvoru ni igrala žel. godba »Sloga«, nego delavska godba »Žara«. Mariborske vesti: Vrtnarska šota O vrtnarski šoli, ki naj bi se v Mariboru osnovala na posestvu nekdanje Džemonjeve vrtnarije, se je svoječasno mnogo razpravljalo v javnosti, zadnje čase so pa glasovi povsem zamrli ter se je že zdelo, da je vse skukaj zaspalo. Za ustanovitev šole se potegujejo tudi mariborski vrtnarji sami, ki so spoznali, da jim šola ne bo prav nič konkurirala, pač pa jih bo oskrbela s strokovno šolan im osobjem, ki si ga morajo sedaj sami izu-čevati. Pri tem opozarjajo, da so pri nas skoro vsa zasebna in javna vrtnarska mesta, zlasti pri lastnikih velikih zasebnih parkov in vrtov, zasedena od tujcev, ker ni bilo dovolj domačega strokovnega osobja. Vse to govori za ustanovitev take šole, jfi bi našla na Džamonjevem posestvu dovolj primerno torišče. Da se pri banski upravi tudi še najprej pečajo resno z mislijo ustanovitve take šole, je dejstvo. Obeta se celo, da se bo vprašanje v □ Kako je sprejemala okolica Ljubljančane. Ljubljanski izletniki ne bodo tako kmalu pozabila prisrčnega sprejema v Mariboru, še manj pa navdušenja, ki so ga bili deležni pri izletih na deželo. V Št. Ilju jih je pričakovala ogromna množica ljudi s šolsko mladino, v Slovenskem domu pa se je vršil oficijelni sprejem, pri katerem jih je pozdravil s prisrčnimi besedami šentiljski gospod župnik Evald Vračko. — V št. Lenartu je bil ves trg v zastavah, prebivalstvo s šolarji in godbo na čelu jc sprejelo avtobus in vrstili so se tudi tukaj navdušeni pozdravni govori. Ravnotako je bilo povsod drugod, kamor so privedli Ljubljančane. Mariborska mestna občina jim je priredila v kazinski dvorani prigrizek, pri kateri se je zahvalil za izkazano gostoljubje vodja izleta in predsednik Društva Slovenskih goric fin. svetnik Spindler. □ Matura na realni gimnaziji. Višji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom g. nun. odj>o-slanca Vrhovnika Frana, prosv. inšpektorja v Ljubljani od 14. do 24. junija. K izpitu se je prijavilo v realnogimnazijskem oddelku 36 pripravnikov in 11 pripravnic ter 3 privatni j^ripravniki (med temi 2 pripravnici), v rcalčnem oddelku pa 30 pripravnikov. Po pismenih izpitih je bilo odklonjenih 30, pri ustnih pa za dva meseca 13 (5 radi opisne ?geometrije), z a eno lelo pa 6. Brez ustnega izpita odličnjaki) so izdelali: Cvetko Ignac, Devetak Viktor, Golouh Rudolf, Sapač Franc, Reisman Vojnnra, Jericijo Boris, Merz Alfred. Absolvirali so nadalje: Betiedičič Franc, Blazinšek Marjan, Budihna Kar-mela, Hegediiš Jože, Inkret Franc, Gala Aleksander, Gerbac Miroslav, Gergorec Joško, Gomol Stanislav, Ivanuš Milan, Križan Kngelbert, Lacijan Otmar, Lobe Franc, Novak Franc, Podlesek Josip, Požar Danilo, Rogaš Ludvik, Romeš Franc, Štan-ccr Avgust, Toš Stanko, Zarnik Radivoj, Znuderl Bogomir, Fabijan Amalija, Foissy Erna, Korošec Danica, Polzi Herta, s. Zoreč Eleonora, Jorinec Roman, Sigur Anica in Temerl Krista — Na rcalčnem oddelku so maturirali: Celofiga Ivan, Jurca Hrvoj, Kune Leopold, Kunej Franc, Medved Bogomir, Perine Milan, Prclesnik Alojz, Ribarič Vladimir, Sila Zdenck, Škapin Dragaš, Sneberger Viktor in Šumenjak Viljem. Med letošnjimi realonimi maturanti se je odlikovala posebno redovnica iz tukajšnjega samostana šolskih sester s. Eleonora Zoreč, ki je lani na|>ravila izpite do šestega razreda, letos pa jc zopet položila izpite iz šestega, sedmega in osmega razreda ter še maturo. □ Na zasebni dekliški meščanski šoli šolskih sester v Mariboru se je prijavilo za završni izpit 24 učenk. Izpit so vse prijavljene prestale in sicer 3 z odličnim, 17 s prav dobrim in 4 z dobrim uspehom. □ Smrt ruskega emigranta. Na Tržaški cesti 53 je umrl Lipavac Vladimir, bivši kapitan ruske carske konjeniške garde. Zanimivo je, da je ruski kapitan rodom iz Gradjanina v Crnigori. — Umrli so nadalje 80 letna Jožefa Rafold, stanujoča na kratkem času ugodno rešilo. Glavna ovira je bila liosiej v denarnem vprašanju, ker banovina ni imela dovolj sredstev za odkup posestva na razjx>-lago. Rešitev se je sedaj našla na ta način, da bo banska uprava prodala svoje zemljišče v Melju. lik Huttcrjeve tkaninske tovarne se nahaja namreč večja banovinska posest, na kateri so sedaj njive. Za tovarnarja Hutterja prihaja to zemljišče kot nalašč v poštev, ker meji neposredno na njegov kompleks ter je še edino primerno za zazidavo z industrijskimi objekti, s katerimi namerava g. Hut-ter še izpopolniti svoje |iodjetje. V teku so sedaj pogajanja med bansko upravo in g. Hutterjem glede prodaje tega zemljišča. Sporazum glede nakupne cene jc že skoro dosežen. Banska uprava bo za zemljišče dobila toliko, da bo lahko kupila Džamonjevo vrtnarijo. Ureditev vrtnarske šole v Mariboru je loraj vprašanje najbližje bodočnosti. Betnavski cesti 39. in 27. letni tkalec Megla Franc iz Mejne ulice. Naj jiočivajo v miru. □ Kolo sreče. V nedeljo se je vršila dobrodelna tomobola Podmladka Rdečega križa. Glavni dobitki so bili to pot samo v gotovini, kar je privabilo izredno število iskalcev sreče. Prvi dobitek 3 jurje v gotovini je dobila zasebnica Pavla Babič, 1500 Din skladiščnik Ivan Krainer, 1000 Din učenec Anton Felin, 750 Din viničar Kurtis Kari itd. Med odmori so nastopili inali harmonikarji Pod. mladka Rdečega križa. □ Znižani vizum. Zunanje ministrstvo je dovolilo posetnikom letošnjega Mariborskega tedna vizum po znižani ceni in sicer znaša taksa Din 20 v papirju. П Angažirana je pri tukajšnjem Narodnem gledališču igralka gospa Sava Severjeva, ki je svoječasno z uspehom gostovala v Mariboru. □ Avto v plamenih. Na cesti od Male Nedelifc proti Radgoni jc zgorel tovorni avto, ki je vozi! udeležence neke prireditve. Avto je po nesreči za-vozil v lesen plot ter si pri tem na jilankah predrl bencinski tank. Iztekajoči bencin sc je vnel na vro-čem motorju in v hipu je bilo zavito vozilo v plamene. Potniki so vsi srečno poskakali z gorečega avtomobila, ki jc ix>poluoma zgorel do železnih delov. □ Tragična smrt malčka na počitnicah. Delavski zakonski par Lenič, ki stanuje v Mariboru v Dajnkovi ulici 9, jc poslal svojega 3 letnega sinčka Vinka na deželo k staremu očetu Jakobu Korenu v Račah. Včeraj pa je prispela v Maribor tragična vest, da so bile počitnice za malčka usodne ter so sc končale s tragično smrtjo v gnojnici. Ko je stari oče Koren klepal opoldne koso na dvorišču graščine v Račah, se je malček igral v bližini. Speljalo ga je naprej, prišel je do nezavarovane, kakega pol metra globoke gnojne jame, napolnjene r. gnojnico. Fantek je omahnil v jamo ter-brez glasu utonil. Šele, ko so ga pogrešili, so ga po dol Igem iskanju našli v gnojnici mrtvega. □ Z bezga padel. Pri obiranju bezgovega cve-tja sc jc jx>nesrcčil 12 letni Ivan Šarman. Padel je z drevesa, pa je šla kost na levi nogi na dvoje. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ Obsojena dijaka. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim velikim senatom razprava jiroti dvema dijakoma iz VI. razreda gimnazije, ki sta se nahajala v preiskovalnem zaporu radi komunistične propagande. Razprava je bila tajna, ker se je vršila proti dvema mladoletnikoma. Senat, kateremu je jiredsedoval vse. dr. Tombak, prisedniki pa so bili vss. Lenart, vss. Zemljič, vss. dr. Kotnik in vss. Kolšek je obsodil vsakega na tri mesece zapora, pogojno na 2 leti. Državni pravdnik Sever se jc proti pravdoreku pritožil. Oba dijaka sta bila takoj po razpravi izpuščena na svobodo. П »Hermes« enoletni trgovski toča j Slovenskega trgovskega drti.šlvn, Maribor. Zrinjskcga trg, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte! Umrl je apostol Kdo ga ni poznal v Mariboru patra Pavla — mariborskega apostola. Vsi so ga poznali, a nie-govega dela niso vedeli ceniti. Šele, ko zadnje leto ni mogel več zapustiti samostanske celice, so začeli epoznavati, da je zazevala velika vrzel, da ne teče več vse v pravem tempu, da kolesa škripljcjo in -se voz ustavlja ... In vsi so vedeli: zato, ker ni patra Pavla, predsednika, tajnika, blagajnika, organizatorja ... Bilo je približno pred 12 leti, ko se je pričelo na ruševinah svetovne vojne porajati novo življenje v slovenskem katoliškem gibanju. Maribor, ki žc sam po sebi leži na najbolj eksponirani točki slovenskega narodnega teieea, je bil po viharju svetovne vojne in še posebej vsled silnega germanskega vala v narodnostnem, kulturnem in prosvetnem oziru v zgodnji poprevratni dobi šc skorai iva ničli. A najtežji je bil brez dvoma položaj za katoliško gibanje. Tu je bilo treba v zapiričenem, od germanstva in od nemaiko-nacionalno ter izrazito protiversko orientirane »ocialne demokracije zastrupljenem mariborskem okolišu res popolnoma na novo orati ledino katoliškemu versko-proevet-nemu gibanju. V tej najtežji rojetni dobi je prišel v Maribor pater Pavel tn takoj posvetil vse svoie sile ustvarjanju katoliških organizacij v Mariboru. Zarto, ker sc iz tega malega primera zrcali velika vzgojiteljska sposobnost pokojnega patra Pavla. Na način, ki je otroku primeren, ie vedel p. Pater svojim fantičem pokazati veliko važnost m koristi prave vzgoje. To jc umetnost, ki ie vsakdo ne ume pravilno. Pater ravei je to dobro razumel in leta, т katerih je on vodil in vzgojil otroke pri društvih, so bila plodovita. Z gotovoetjo lahko rečem, da se od tiste otroške generacije, ki je bila pod Pavlovim vodstvom, tudi pozneje v življenju ni skoTaj nihče izgubil. To je bilo delo patra Pavla v njegovih prvih mariborskih letih. Uspehi pričajo, da je bilo blagoslovljeno. Pater Pavel je bil namreč izrazit mladinski apostol. Svoje velike sposobnosti jc do konca izrabil. Bil je oče-vzgojitelj, ki se je znal mladim ljudem približati od prave strani. Pri začetem delu je z neuklonljivo voljo vztrajal vee dotlej, dokler niso pognali sadovi. Ko je to dosegel pri telovadni organizaciji, da jo je spravil v življenje in jo utrdil, je spoznal, da je odbran zt še težje in važnejše apostolstvo. Stopil je med zapuščeno in vsem nevarnostim življenja popolnoma prepuščeno obrtniško in delavsko mladino. In ni minulo mnogo časa, že je ustanovil za to mladino, ki je bila dotlej absolutna domena nemčurjev, socialistov in liberalcev, organizacijo »Katoliške mladine.. Poslej je bilo njegovo življenie poevečeno ekrbi in težavni vzgoji te mladine v novoustanovljeni organizaciji. Metode in vzgojni način je bil popolnoma etičen don Bosku. Vedel je, da te zapuščene mladine ne more takoj popolnoma katoliško izoblikovati, ampak da je treba to vršiti previdno, stopnjema, po tej mladini primernem načinu. Da ie pater Pavel tu zadel popolnoma pravilno, to lahko spoznajo danes vsi. Koliko že izgubljenih mladcev je dvignil in jih rešil in na kakšni stopinji stoji še danes Pavlova mladinska organizacija. Prav je imel pater Pavel, da ni popustil m klonil, ko je radi svojega vzgojnega načina in sploh radi novoustanovljene mladinske organizacije naletel na vsesplošno nerazumevanje. Popolnoma osamlien je bil sam pri težavnem delu, a jc vztrajal. Res, skoraj nisem poznal in ne poznam človeka, ki bi imel tako mladostno žilavoet in vztrajnost, kakor jo je imel rajni pater Pavei. Bil je vselej borben in udaren duh, kakor kak 20 letni mladec. Ker jc bil vedno med mladino, zato ie ostal ves mlad, da je od svoje neizčrpne mladostne sile te drugim delil v obilni meri. Toda preveč bi se razpisal, če bi hotel podati vee vtise, kijih imamo od rajnega patra Pavla. Naj eamo še povem, kako je bilo, ko sem ga obiskal letos v mesecu marcu, ko ni mogel več zapustiti tihe samostanske celice. V Mariboru smo takrat pripravljali veliko papeževo proslavo za 19. marec. Stopil sem k patru Pavlu, da mu razložim načrl za proslavo, da ga naprosim za sodelovanje njegove mladinske organizacije z godbo in da sc pač malo pogovoriva o tem m onem. Sedel jc pri miza z rokami oprt za glavo — zamišljen, Pozdravil sem ga in nagovoril. Pogledal me je in novo življenje in veselje mu jc zasijalo iz sicer izmučenega in potrtega obraza. Razgovarjala sva se skoraj dve uri. Vesel je bil in živahen, ko sva govorila o papeževi proslavi, vesel, ko sem mu povedal, da bo vsa proslava imela značaj mladinske manifestacije. Pozabil je pri tem na svojo bolezen. Spraševal me je o vseh podrobnostih v pripravah za proelavo, o gibanju katoliških akademikov v Ljubljani itd. A zrušen in potrt jc bil njegov obraz, ko sva spregovorila o njegovi mladinski organizaciji. Rekel mi ic doslovno tole: »Ni mc strah smrti, a bridko mi je, ko vidim, da se voz ustavlja, ko vidim te mlade fante, ki dan za dnem prihajajo v mojo celico po nasvete in pomoč. Bridko in težko mi je, ko vidim, da iz samostanske celice pač nc morem uspešno voditi svoje predrage mladine, ki je tako navezana name in na mojo pomoč ...« — Kolikor •o mu dopuščal« zadnje moči, je še v času svoje težke bolezni iz svoje celice vodil organizacije za mladino, može, KA itd., še vedno ie bil predsednik, tajnik, blagajnik, organizator... In potem mi jc govoril o svoji bolezni. Pa sem mu rekel, da je pred durmi pomlad, da bo zopet lahko zapustil svojo celico, šel na zrak in solnce, ki mu bo zopet vlilo preljubo zdravje. »Komaj čakam pomladi,« mi jc dejal, »in verujem, da mi bo pom!.. ' io solnce vrnilo zdravje in zopet vlilo moči...« Te besede je izgovoril tako prepričevalno, da sem v to verjel vkljub temu, da ga je takrat bolezen že popolnoma izčrpala in stria. Pomlad je res prišla, a prinesla je mesto zdrav ja — smrt. ., Patra Pavla so že položili v grob. Maribor, ki tega velikega moža prej ni vedel prav ceniti, se je ob njegovi smrti vzdramil. Sedaj vedo, da je zaenkrat pater Pavel nenadomestljiva izguba. Najtežje ga bo pogrešala njegova mladina, ki ji je bil oče-vzgojitelj, ki je bila popolnoma navezana nanj kot vodnika, ki jo je premnogokrat združevalo samo delo, vztrajnost in očetovstvo rajnega mladinskega apostola. Dal Bog, da bi ta globoka vrzel bila kmalu izpolnjena. Pečat njegovega dela nc bo izbrisan, dokler bo v Mariboru v katoliških organizacijah živel rod, ki ga je zbral in izoblikoval pater Pavel. Ta rod mu bo postavil najlepši spomenik s tem, da bo gradi! dalje na temeljih, ki jih je za ceno 6voiega življenja položil rajni apostol, Mariboreki a postol, odpočij sc v slovenski zemlji in moli za sloveneko mladino, Žebol Ciril, Ljubljana. Sf. Vid nad Ljubljano Za Ciril-Melodov sprevod. Pri nas se pridno pripravljamo, da pojdemo kpt posebna skupina z zastavami in banderi iz Št. Vida v Ljubljano k po svetitvi nove župnijske cerkve sv. Ciril« in Metoda pri Sv, Krištofu. V ta namen bo v nedeljo zjutra: že ob 5 prva 6v. maša, da vsak lahko že doma ikih in žensk v narodnih nošah. Ргегиј nas bo mo ških in ženskih v narodnih nošah. Zelo se bodo postavili fantje na konjih. Okrasili bomo tudi vo'ovl in kolesa. Točno ob pol 7 zjutrai odhod iz Št. Vida z godbo na čelu. Potrebe dolenjskih krajev Na novomeški lujsko-prometni konferenci jc n i I po referatu g. Podbevška o propagandi na Do-'enjskem sprejet tudi predlog, dn se osnuje čimprej v vseh večjih krajih na Dolenjskem krajevna po-verjeništva, obstoječa i n. 3—5 članov, in krajevni odbori »Krke«, obstoječi iz najmanj 20 članov, ki Todo v stalnih stikih s centralo v Ljubljani. Dru-šlvo »Krka«, ki je že doslej vršilo brezplačno posle tujsko-prometne centrale za Dolenjsko v Ljubljani, nudi namreč po svojem dosedanjem delovanju v koriet Dolenjski dovolj garancij, da bo uspešno sodelovalo pri ustvarjanju vseh potrebnih pogojev za razvoj tujskega prometa na Dolenjskem. Da s« bo mogla organizacija »Krke/ izvesti na deželi, bo znižana članarina na okoli 3 Din na leto, a tudi ta denar bo ostal vočinonm krajevnim edinicam. Hkrati s tem sklepom so bili sprejeli še nekateri predlogi, ki sc odpošljejo v obliki spomenice na pristojna mosta: Predlog županov iz Krške doline: »Zastopniki Krške dolino od št. Jerneja do Krškega, t. j. iz občin St. Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ in Leskovoc zahtevajo, da se obnovi lansko leto uvedena poštna ali zasebna avtobusna zveza Št. Jernej—Kostanjevica—Križaj v Krško, kjer imajo vsi prebivalci teh občin svoje okrajno načelstvo, davčno upravo, Združenje trgovcev, okrajni restni odbor, meščansko Šolo, katastrsko upravo, bolnišnico, gasilsko župo in končno najvažnejše: svoj oecbni in blagovni kolodvor. Ta zveza naj bi Hila v smislu spoja z Novim mestom, kol se je obra- Kaj pravite ? Pri nas v Bulnlah je vedno kaj narobe. Poročal nem, kako so odpravljali dvojne zaslužkarje in jim odtrgovali postranske zaslužke, kako so odtrgali mezdo ženi občinskega pastirja, ki je molzln županove krave, kako so odtrgali občinsko nagrado cerkovniku in drugim, majhnim dvojnim zasluikurjem, tistim, ki imajo velike grunte in po več mastnih plač, pa ne, čeprav, je naš vaški birt, ki je obenem ludi občinski župan, dobil iz Ljubljane neko pisanje, da mora tudi. to. No, pa naši butalski občinski možje niso lako hudi, kakor izgledu na prvi muli. Delajo se trde in stroge, pa se le dajo preprosili, seveda preveč rogovititi no smeš krog njih, sicer li znajo pošteno zagosti. To se je pripetilo na pr. meni, ki sem zadnjič zabavljal pred farno cerkvijo kar čez župana, češ, da ni bogve kaj vreden in da bi bil jaz in boljši. Še sedaj je v Bulnlah zamera proli meni. N6, občinskemu živinozdravniku ne bodo odtrgali. ničesar, kljub njegovemu velikemu gruntu in več plačam, samo naročili so mu, naj bol] pridno cepi prešiče proli rdcčici in kugi in toliko nnj se nc daje ljudem v jezike. Zaradi pohujšanja volje pa so občinski očetje sklenili, da bo vaški cerkovnik še dalje prejemal tiste tri groše, ki jih jn dobival postrani za likanje znamk v občinski pitami, da bo županova dekla še vedno dobivala en tolar It a lelo za gvant, kljub temu, dn ima tudi njen mož občinsko službo pastirja in tudi Žena butalskega policaja bo zaslužila, šr vedno nekaj postrani н pometanjem občinski; pisarne. Tako »mo zadovoljni v Butalah vsi, naš birl, in butalski župan, občinski možje — tudi tisti, ki je zadnjič tepihe klofal — občinski živino-zdravnik' (pretiči mu letos celo manj poginjajo, kakor druga leta), pa seveda ludi vsi mali dvojni za-sluikarji, ki jim v bodoče vsaj stradali ni Ireba. Edini, ki ie nekoliko godrnja po Bulnlah, sem prav za prav jas, zlasti, kadar moram pisali v Ljubljano lakšen-le popravek, knkor je ta. Saj veste, dn popravki jeze vsakega časnikarja in ludi butalskega dopisnika jeze! Kaj ga ne bi? Romanje na Trsat in izlet na morje Težka je bila pri marsikomu odločitev, da žrtvuje 160 Din v današnjih težkih časih za svoi oddih na morju; toda kakor hitro je nakazal denar, je občutil, da jc prav storil. Kar so mnogi že storili, storiš Ti lahko samo ie danes. Nakazi hkrati e prijavo denar in že v naprej »c boš veselil odhoda. Prijave na Fr. Dtbeljak, Škofia Loka, Na evidenje! f Koledar Torek, 26, junija: Janez in Pavel, mučanca; Virgilij. tovala v začetku avtobusne prog« od junija do jeseni- Predlog zdravilišča (aloike toplic«: Prosimo merodajne oblasti, zlasti poštno in cestno upravo, da omogočijo s primernimi ukrepi, subvencijami ali sličnim zopetno uvedbo dnevno dvakratne avtobusne zvezo nwd Samoborom, Zagrebom in Novim mestom vsaj poloti ob sobotah, nedeljah (in praznikih) in ponedeljkih. Nadulje, apeliramo na poštno upravo, da se v najkrajšem času zgradi direktna telefonska zveza med Brežicami, Novim mestom in Samoborom, oz. Zagrebom, začasno pa naj se že zg rajo,ne proge odprejo tudi za privatno Interesente. Konference poziva končno upravo vseh občin na Dolenjskem, da skrbijo v prvi vrsti za dobro ureditev občinskih potov in cest, ki so važne za promet tujcev in da v ta namen uporahljajo prvenstveno dohodek iz davščin za tujske sobe. Predlog zdravilišča Caleške toplice: I/posluje naj se posetnikom toga kopališča, ki se niude v nJem 14 dni, polovična vožnjs po železnici, kakor so jo imeli do pred kratkim. Predlog županstva čfmihel-Slopife: Banovinska cesta II. reda, ki gre sedaj z drž. cnste Crmošnjlce preko Stopjč do Dolža, naj se zveze zopel z drž. reslo na Vel. Ceroveu, ki je že itak v gradbenem načrtu in je velikega pomena za prebivalstvo Gorjancev.. Cesta je tudi \ velikem interesu turistov na (Jorjance. Stari Jeseničani umirajo Jesenice, 24. junija. Zopet jc zamahnila bela žena ter pokosila 76-letnega upokojenega tovarniškega mojslra g- Kristijana V i I rn a n a , katerega so ua kresno nedeljo ob veliki udeležbi pokopali na jeseniškem pokopališču, kamor ie šel za svojo pred leti umrlo soprogo, svojo hčerko učiteljico in za sinom častnikom. — Nad 40 let je vršil v tovarni ležko in nadvse odgovorno službo tojjilniškega mojstra. Sto-tisoče ton jekla in železa je pretopil v martinovih i j>cčch, vedno vesten in ločen, lako da je bil priljubljen pri svojih podrejenih, kakor so ga visoko cenili njegovi predstojniki. Iz skromnih prihrankov si je že pred mnogimi leti zgradil tam onkraj mosta lepo hišo, ki je videla mnogo lepih, a tudi težkih dni. Hčerka, učiteljica Mmka, mu je umrla v najlepših letih, prav tako sin Franc. Strašen udarec zanj in rodbino pa jc bil, ko so njegovega nadebudnega sina Janka, poročnika, pripeljali ua Icse-nicc mrtvega, padlega v bojih pri Podrošci. Edina uteha v tistih te/klh dneh mu je bila cerkev in pa sočuvstvovanje Jesenic, ki so se takrat udeležile pogreba iu je n« grobu spregovoril pisatelj Fr. ks. Meško besede, da, dokler bo stala na Koroškem šc ena slovenska hiša, ne bo |->ozabljeno ime Vilman. Pozneje mu je umrla tudi soproga in ostala mu je samo še Cilka, mešč. šolska učiteljica, gosj-м Gospoda ričeva. Počivaj v Bogu, blaga duša, preizkušena v trpljenju, iu Bog. katerega si vsak dan obiskal v savški cerkvi, 'I i bodi večni plačniki — Preostale naj tolaži Bogi fteaielc za je dtonai, AUfti i* tentiši — Križevci! Na Martuljku se snidemo v torek, dne 3. julija in ostanemo tam gori dva dni. Pridite vsi! — Svetim in blaisoim misijonske družbe sv. Vincenciia Pavelskega in usmiljenih eester sv. Vin-cencjja Pavelskega. 33 pesmi za nieSani zbor. Uredil Alojzij Mav, C. M., Belgrad, 1434. Cena 15 Din. Dobi se samo pri skladatelju Mavu (samostan laza-ristov, Belgrad — Čukarica). Kazen v naslovu ome-nienim redovom bo zbirka dobrodošla zlasti dobrodelnim društvom pri raznih akademijah. Pesmi so zložene v lahkem, melodijoznem slogu in nc bodo nobenemu zboru delale ležav. V zbirki so zastopani naslednji skladatelji: Mav (12 pesmi), Premrl (4), Hribar (4), Kimovec (3), Dolinar (2), Mihel-čič (2|, M. Elconora (1), Zdešar (1). Notni tisk ie zelo razločen; ncki^ere tiskovne napake «i lahko vsak sam popravi, — Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, blcdici, shujšanju, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Fran«-Josei« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. — Jugoslovanske knjigarn* v Ljubljani priporoča našim moškim in mešanim zborom sledeče pesmi: Adamič K,: Slovenski akordi L in II. rv, za moške in mešane zbore, Vsak zvezek 30 Din. — Aljaž I.: Mešani in moški zbori I—VIII, zv. po 10 j dinarjev, IX. zverek 16 Din; 11. zver.sk ie razprodan. — Bajuk M.: Zbirke slovenskih narodnih pesmi, IV. zv., za moške mešane in ženske zbore, 16 Din. — Bajuk M-, Zbirka slovenskih narodnih pesmi, V. eveiek, ze moške, mešane in ženska zbore, 18 Din. — Bajuk M., Narodne, za moške, mešane iti ženske »bore, 22 Din, — Druzovič H, Lira. Srednješolske pesmarica za moški zbor, I—11 zv., po 28 Din. — Grum A., IV. venček slovenskih narodnih pesmi za mešane, moške in ženske zbore po 5 Din. — Grum A.i V. venčak slovenskih narodnih jiesmi za mešan«, moške in ženske zbore, 16 Din. — Grum A., 30 slovenskih narodnih napit-nic in zdravic za mešsni zbor, 30 Din. — Grum A., Tri podoknice za mešani zbor, 6 Din. — Hladnik J., Desetero miKkih zborov v narodnem tonu, 20 dinarjev. — Laharnar I„ Pomladanski odmevi za mešane zbore, I. jn Ц, iv„ po 10 Din. — Laharnar L, Gorski odiBSVi za moške zbore, 1. in II. zv., po 10 Din. — Laharnar L, Planiake, za mešane zbore, I. in II, zv,, po 10 Din. — Prelovec Z., Al-hum slovenskih nerodnih pesmi, za en glas s klavirjem, 30 Din, — Pri nagneafu k maščobi, prptinu, sladko-sečnoeti izbo]|Su)e naravna »Frans-Josefova« grenčica delovanje želodca m črevesa in trajno pospeši prebavo. Celje & Poselska zveza v Celju ie priredila v nedeljo izlet v Rajhenburg, ki bo ostal vsem udeleženkam v spominu. Da ic izlet tako lepo izpadel gre zahval« predvsem g. prof. Kovačiču, ki je imel v cerkvi in zunsj zelo lepe nagovore, in g. Debe-liaku, dalje vsem gospodom v Rajhenburgu, ki so tako lepo »prejeli naša dekleta in jih vodili k samostanu oo. trapistov. Iz Celja ec je udeležilo izleta 36 deklet, tem se je pridružilo še 15 članic ljubljanske Poselske zveze. Ker ae vse članice niso mogle udeležiti tega izleta, namerava prirediti Poselska zvez;i v najkrajšem času še krajši izlet v celjsko (»kolico. & Na Savinji postaja živahno. Končno so le nastopili topli poletni dnevi, V nedeljo je žc pripekala prava vročina, ki je zvabila mnogo Celjanov, da so лс šli hladit v Savinjo. Na Savinji je bilo v nedelje živo kakor na kakem mravljišču. Voda ie imela v nedeljo proti večeru 22 stopinj Celzija. i? Aretiran, ker je bil osumljen vloma. 26 letni mesarski pomočnik iz Jurkloštra . S. Josip je bil osumljen, da je 25. maje t. I. v družbi Mihaela G. vlomil pri nekem trgovcu v Prevorju pri Kozjem in da sta odnesla raznega nianufakturnega in drugega blaga v vrednosti 8648 Din. S. je bil oddan v zapore celjskega okrožnega sodišča. Ptuj Uspehi na ptujski realni gimnaziji „a koncu šolskega lela. Višji tečajni izpiti so jc vršili na ptujski gimnaziji v času od 14. do 16. junija (pismeni) in od 20. do 23. t. nt. (ustni) pod predsedstvom g. vseučiliščnec« profesorja dr Antona Mehka, kot ministrskega od|>oslanca. Od 2'J učencev in 3 učenk, ki so pristopili k polaganju višjega tečajnega izpita, je s prav dobrim US|ie|iom napravilo visi I tečajni izpit 5 dijakov, z dobrim uspehom 0 dijakov in ena dijakinja. Do jesenskega roka je bilo zavrnjenih 5 dijakov in ena dijakinja. 3 dijaki in 1 dijakinja so bili zavrnjeni za leto dni. Višji tečajni izpit so napravili: Andreč Karel, Be-nedik Marijan, Breznik Bogumil. Cuček Franc, L rja vee I rane, Ilabjatiič Marija, Kalol Ciril, Malovrh Vinko, Novak Franjo, Safar Franjo in /upec Jože, Nižji tečajni izpiti so se vršili ob prisotnosti Istega ministrskega odposlanca. Od 43 učencev in učenk je bilo oproščenih |wlaganja izpitov 7 učencev in učenk Iu sicer 3 od njih r odličnim uspehom. Od drugih Izpita oproščenih ln ostalih učencev je napravilo nižji tečajni izpit s prav dobrim uspehom 5 učencev in 8 učenk, z dobrim u*pehom a učencev in 7 učenk. Do jesenskega roka /avr njenih jc 8 učencev in 5 učenk, Na leto dni je bil zavrnjen samo I učcncc. Šolske vesti Trbovlje Odškodnino vpoklicanim na orožne vaje izplačuje začasno zopet občina. Po novem voj. zakonu je dolžno podjetje povrniti škodo, ki jo imajo delavci vsled poklica na orožne vaje, Kljub raznim intervencijam se rudnik tega bremena brani — tudi ni majhno — še lažje pa je prestali delavskim družinam ob sedanji krizi, Zato izplačuje začasno občina te odškodnine, katera upa dobiti od podjetja povrnjene, ker ee nadeja, da ee bo spor rešil v nien f>rid. Zajci delajo škodo. Posestniki se pritožujejo, da jim bodo zajci uničili ozir. odjedli ves fižol, kolikor ga jc še po loči ostalo. Lovci ee pa branijo plačevati odškodnino, češ, da itak plačujejo občini visoko najemnino za lov. Če bo spor trajal dalje, bodo kmetje najbrž segli zopet po samopomoči, kakor lani, ko je bilo nebroj zajcev zastrupljenih. Sredstvo, s kalerim zatirajo sadne škodljivce, je namreč smrtonosno tudi za zajce. Jesenice Na praznik sv. Petra in Pavla, ko je velik se-manjni dan ua Savi, sc spomnite tudi največjih siromakov, f. j. onih, ki so navezani na javno jx>moč in blaga srca. Jeseniška Vincencijeva in Elizabelna konferenca bosta priredili cvetlični dan v prid jeseniškim siromakom. Prav vsak bo lahko utrpel dinar ali tudi več in Bog bo sloierno poplačal vaše usmiljenje. Zato, prosimo, nc odklanjajte ponudenih šopkov. Slovenska Krajina Posebna skupina panonskih Slovencev, med kalerimi sta največ delovala za katoliško vero sv. brata Ciril in Metod, pride v Ljubljano v svoji slikoviti narodni noši k poivetltvi prve slovenske župnijske cerkve njima v čast. S to skupino pride razen vernikov iz Slovenske krajine tudi iepo šte-rilo Štajercev, nekateri že v soboto zvečer, da se udeleže tudi kre»0"anja pri novi cerkvi in prenosa •v. relilevii. Na manjšinski asnoiml Snli (r, nemškim ijčnim ,ia- zikoin ler poukom v slovenščini in srbohrvujtčini) ho vpisovanje učeucev iu učenk 2. in 3. julija od 11 do 1-. CojiMVu ceiita S, I. nadstropje, ilesiui, Driavnn narodna foln n flt. I'Mu umi Ljubljano priredi na Vidov dnn in na prnznik sv. Petra in Pavla v šolski risalni«! rnzstnvo risb in roSnib del, Razstava lio odprta na Vidov dnn od 10 do IS, na praznik od 7 dn 10. Vstop prost, Itazstava risarskih izdelkov gčeijeev Iti. državno MHlna prlmnazljo v Ljubljani, Vokovh lilija <1, bo od-; prta v sredo,. 27., in v Četrtek, 28, junija od 8 do 1.2 in i od 15 do 18 v rlsalnici v 1. nadstropju. Vslop jo brev.-plačen. Razstava risarskih izdelkov nn I. drž. realni aimnatiji v Ljubljani. (Veitova uliue 4) bo v ^reilo. ' 27 in četrtek, 28. junija v risnlnici v II. nadstropju. Odprla ho oba dneva od S—13 In od 15—18. Ravnateljstvo. , Osebne vesli — Diplomiran je bil na pravni fakulteti zagrebške univerze g. Oton Ambrož, novinar, dolgoletni dopisnik zagrebških »Novosti«, in belgraj-skega »Vremena«. = Na filozofski fakulteti v L|ubl|ani so bili diplomirani: Dolenc Alda, Strelec Zlata, Klesllch Karel, Štrukelj France, Čestitamo! — Diplomski izpit za rudarskega inženjerja je napravil na ljubljanski univerzi s prav dobrim uspehom g, Vladimir Hribar iz Rožne doline. Čestitamo. = Na državnem konservatoriju v Ljubljani je napravil absolutorijeki izpit z odličnim uspehom in bil diplomiran gosp. Anton Dcrmota, Iskreno čeetitamol — Nspredovsnjc. Z ukazom Nj, Vel, kralj« in na predlog ministra za gozdove in rudnike sta povišana: na rudarskem glavarstvu v Ljubljani za višjega rudarskega svetnika v 4, skupini 2 stopnje inž. Bogumil Cihelkn, rudarski svetnik v peti skupini, na rudarski šoli v Celju ravnatelj inž. Kornelij Ferjančič v četrto skupino 2 stopnje. Ostale vesli — Filozofija iu »filozofiranje«. V nedeljski številki »Slovence« je zapisan v »Odgovoru g. L a j o v c u« stavek, ki se po mnenju nekaterih resnih znanstvenikov napačno tolmači: »Mladina je filozofije do grla sita, sita vsega znanstvenega rezmotrlvanjs v neznanstvenih rečeh«. Da ne bo dvoumja, moramo poudariti, da tu ni mišliena filozofija in vobče znanstveno delo, marveč ono brezplodno »filozofiranje« in razni domieleki, ki jih |>osamezniki v krčmi ali ob polni mizi dobe, v to fotem nudijo brezposelni mladini kot evangelij, akega filozofiranja sc razumljivo od temne bodočnosti zaekrbljsni ljudje siti. Nikakor pa nista tudi zadeta resna, prava filozofija in znanost sploh. — Mlekarsks šola v škofji Loki zaključi šol. leto 1933-34 slovesno na Vidov dan, dne 28. I. m. ob desetih dopoldne. Kmetovalci in prijatelji zavoda vljudno vabljeni. — Dopisnico pišete, p>a dobite zastonj na ogled glasilo dobrodelnega društva »Varstvo«, list »Po božjem svetu«, kjer najdete jiojasnila za romanje v Linsiedeln in k Mariji Lurški v Rajhenburg. prosta službena in vajenska mesta, kakor ludi vsa ostala pojasnila tičoča se dobrodelnosti In človekoljubnosti, Naslov: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tyrševa c. 17. Plavalni šport v Mariboru v nevarnosti Kakor je splošno znano, da ima Maribor eno najlepših urednjcfivropskih kopališč, tako je tudi splošno znano, dn je Maribor glede plavslneg« športa n« enem od zadnjih m«wt v Slovunljl. Na občnih zborih in šojah raznih športnih itislanc ponovno padajo pikre besede n« račun plavalnega šport« v Mariboru In jc zato prav, čn izve tudi širil javnost, zakaj s« v Mariboru plavalni uport kljub vsestranskim naporom ne da dvigniti ie mrtve točk«, dasi »o nnvidoz dani ia to vsi pogoji. Treningi na Maril>or»fkem otoku so zdruimi e precejfinjimi izdatki, dočim Je drugje kak rndsn Irening nomogoč brez oiira na to, da je po najnovejšem sklepu mestne uprave v območju občine kopanj« v Dravi sploh prepovedano. Ker nora plavač, ki hoče doseči kake usjvhe, trenirati skoraj vsak dan, a si treninga na otoku radi precejšnjih izdatkov v*ak dan ne bi tnogei privoščiti, jc občina dosedaj ••— ker je uvidela koristi, ki jih ima Iti Jih še utpgne Imeti, če se plavalni spori v Mariboru dvigne na primerno višino — dala klubom, ki resno gojijo plavanje, posebne ugodnosti in sicer na ta način, da j« prepustila klubom in sokolskim društvom par omaric brezplačno na razpolago; plavečem je bilo torej treba plačevati le onodinarsko vstopnino za vstop na otok. Ker bi bilo v interesu prosperiranja kopališča na otoku, da se vzgoji v Mariboru kader res dobrih plavačev, ki so v stanu pritegniti nase in s tem tudi na otok širšo pozornost, so športni klubi tudi letos zaprosil občino za primerne ugodnosti. Dasj je bilo pričakovati, da bo šla občina klubom, katerih delovanjo jo vezano tudi s propagando za olok, res na roko, je občina, odnosno so mestna podjetja izdala poseben pravilnik, ki onemogoča vsako resno delo za po»idigo plavalnega športa. Da zvedo tudi tisti, ki vedno zahavljajo čez mariborski plavalni eport in njega organizatorje, s kaki nI težkočami se imajo mariborski plavači bo riti, navajamo |>ar določb iz tega pravilnika: Za kopalno »<«ono izdo nu vsakih li Izvršujoči h članov-plavačev 40 brezplačnih delavniških nakaznic za omarico; ob prevzemu nakaznic mora , klub |)oložiti varščino v vrednosti izročenih na-I kaznte. Organizacije, katerim je bila priznana la Ugodnost, morajo med drugim: 1. Predložiti upravi kopališča ob prevzemu nakaznic seznam jilavučev in ji pravočasno »poročiti veako spremembo; 2. določili načelnika plavalnega oddelka, ki mora vsaj enkrat tedensko osebno vodili vežbanje svojega oddelka; 3. javiti upravi kopališč« »proti v*sko v«4ha-nja z na vel bo števila vežbajočlb plavačev; 4. vr$bali redno ob primernem vremenu pn programu, prijavljenem pri prevzemu nakaznic; 5. prirediti tekmo za prvenstvo orjan|wr,ije, katere se mora udeležiti najmanj deeel plavačov-članov plavalnega oddelka; Nasnanlla Ljubliana 1 /VoiJtto ilulb* (majn U.knrnr: mr. *aliove«\ K»P sršeni trg 12; mr. llslar, Sv. |>slrs e«»t» 7» in wr. Ho-čevsr, < »|ovJlka reMu M. I Obtnl tbar Klarine гпвгид/' •Slarllnm, r. t. z o. z. t. Ljubljani se bo vrlil ». Jiinijs 1M4 ob k zv»^»r v sejni dvorani Vzajemne imsojllnien a aledrlini dnevnim rodom: 1. Poročilo načuUlv« in nadzflmtvs. t. Odo-fcettev računskih raključkor rs !«!.-, 19« !,-, 1514. S. Volitev načotstvn in umjzoralvu. i. OlUuije revlziJske/f" poročila. .1 .Slučajnosti, — Ako lil občni r.t>or ne bi bil sklepčen, m bo i«i| uro pozneje vršil nn isli'ni menili i« •/. istim dnevnim redom llru/* obrni /,ber, ki bo v smislu urnvil uklepčou ob vsaki udeležbi 6. sodelovati z najmanj tremi «lani pri \>,oh plavalnih tekmah v Mariboru (razen pri klubskih), za kater« so njihovi člani kvalificirani; 7. ftkrboti, da so vsi člani organizacije drže ločno predpisov kopilliičnega reda in vseh odredb uprave kopališča, ifimti pa v pogledu nošenja pred piannlh kopalnih hlačk; 8. profllHjjati upravi kopališča pravočasno vse v pravilniku predpisane ali sicer od nje zahtevano jirijave In podatke; 0. skrbeti, da so v«akega vozbanj« udeleže najmanj trije plavači, vselej pa vsi oni, ki uporabljajo dotlčnega dne brezplačno omarico. SpriSo takih pogojev, ki so jih mogli sestaviti le ljudje, ki plavalni s|x>rt prav malo poznajo, mariborskim klubom pač ne preostaja drugega kakor razpustiti svoje plavalno sekcije., če bo s trmi ustreženo mostni občini in interesom ko|>a- liSfca, Jc seveda drugo vpraašnje. — I — o. * Ljubljanska atletika lepo napreduje. V soboto in nedeljo se je vršil izbirni miting lahkoatletov IHriie in Primorja. ki bodo nastopili v soboto proti reprezentanci Belgrada T«da tudi ob tej priliki se jc ugotovil izredno razveseljiv napredek v naši lahki atletiki in to kljub temu, da j« bil miling internega značaja, katerega so se udeležili le naj-ož|i prijatelji te športne panoge. In kl|ub temu so bili doseženi taki rezultati, da mora vsak objektiven opazovalec pftznjtl, da Ima naša lahka atletika lepo bodočnost. Kovačič je prvi Slovenec, ki ie rabil za 100 m manj kot 11 sekund in drugi Jugoslovan, k.i je pretekel omenjeno progo v 10.9 »ek. S tem rezultatom je Kovačič (Pr,) izenačil jugoslovanski rekord, — Jeglič (Ц.) pa je postavil z metom krogle z znamko 13.05 m nov slovenski rekord. Tudi v ostalih disciplinah so postavili naši prvaki kakor Krevs, Bručan, Starman, Stcpišnik, Dobovšek, tgur, ŽOTga in drugi zelo le|>e rezultate in to kljub eilni vro&ini. Našim fantom moramo samo čestitati; obenem pa |im firiporočamo, da tudi v bodoče trenirajo po določenem nsčrlu. 6r Člani SK Jugoslavije v Celiu so priredili v nedeljo lep izlet v proeto naravo. Odšli so zjutrsi na Sv. Kunigundo in sc po celodnevnem bivanju v prosti naravi vrnili zvečer okrepčani in zadovoljni zopet domov. ASK Pil morje (lahlro-nllrlslfa sekcija). Drevi oh 11 (0) v tajništvu v n'dtnličniku niljtia «ejn гнПни-н Inliko atlofske еекеЏе, ohvnzun nt vse odUirnike, !>н tje nni se seje zanesljivo udeležijo š«' naslednji člani: tnir. llattlč, KovnčJA Alfonz, Zorna Aleks in k'rie. Рнг par, fcf-rše, Hlamič in Hziirda, Vsi in slKunio. Obvo/.en trening za vse atlete, ki pred o v Belirrad in Bnkaredt«, Je danes In v četrtek oh 1И (S). NoBsn stlel ne мпг manjkati I »OdmpUi/fi spnrh. Ir.Sls je tretja Številka Olim pljskcgn sjiortn«, ki spada med nn£e >|njbo!jke stro kovne liiite. Omenjena Atevilka je i/šia v poveeiiiiein ohpegu, ii a *t ■Irauitll. kiilnre (JJfi l.'i /.Ho dobrih slik. Med olupki hI bilo opozoriti na tehnični članek o *ku Vili in zanimiv članek *mi.iie.Kii športnega zdravnika p. dr. Dolnlčarja o škodljivosti nikotina, linije j« |tre_ c|edn» tabela najboljše petoriee naših lnlikoo11 ■ i■ >\. Rntknn<.klm itrrnm Je iiHinnnjrn poseben članek, dnljn prinais lisi poročilo o dvan«jstoriei Marnthons . po ročilo o drŽBvpeiii prvenstvu inošlev 1» vse oMah /a ninijvosti Is našega domačega In zunanjega spotili Vabila. Pisne dopisu <Лкп4стђк1 spurlni I, I nit naj se izvoli javiti v Hredlljptvii našega lista 'lune-med 18 in 19. * z» »vetavps ženske tekme, ki se vršijo letu« nd 9, do 1L avgusta v Londonu, sc jc prijaviti najkasneje do 30, t, m. Letošnjih tekem ee udeleži tudi Palestina s svojo žensko lahkoatlelsko ekipo Italijanski labkoatleti so v Bologni premagal Poljake v razmerju M \ 51 točk, Češkoslovaški atleti so v termi. Do uda je vrgel o priliki mitings v Braslavi kroglo 15.49 ir daleč, disk pa 45.12 m. Njegov rojak Kn«ze je zm.i gal v teku na 5 km s časom 15 : 45. Tega mitinga se je udeležil tudi dr. Psltzer, ki j e podlegel na 1500 m atletu Schomhurghu, ki je rab!! za cmer.ič-no progo 3 : 49.5, Poljakinja Wsiszowa je zmagala v metu diska, katerega je zalučala 3966 m, Nov francoski rekord v krogli ie dosegel atlet Duhour z metom 15.59 m. Prizor e pogreba bivšega notranjega ministra Pierackega, ki je bil umorjen v Varšavi Radi pisanja češkoslovaškega lista »Pravo Lidu«, ki je trdilo, da je bil Pieracki odgovoren za kazensko ekspedi-cijo med Ukrajinci, je prišlo med Poljsko in Češkoslovaško do neprijetne napetosti. Poljake je razburilo dejstvo, da je »Centropresr, ki jo smatrajo za jx>loficijozno agencijo, ponatisnila članek v socialističnem listu »Pravo Lidu«. V češkoslovaški vladi so tudi trije ministri, katerih glasilo je »Pravo Lidu«. Z britvijo ga je umoril Iz Madrida poročajo, da se je v Valenciji izvršil strašen umor. Zvečer je stopil v gostilno neki znan advokat iz Madrida in šel z naglimi koraki proti nekemu gostu. Potegnil je britev in mu z njo zarezal strašno rano na vratu. Nato je sam šel na policijo in se javil. Doslej še niso mogli natančno ugotoviti, kaj je dovedlo advokata do tega strašnega zločina. Zdi se, da je vmes ljubezenska zadeva. * Na dopustu »Preseneča me, da vi, gospod doktor, pijete toliko vina, ko ste vendar predsednik brezalkoholne zveae...« »Povsem točno, toda trenotno sem na dopustu.« Slika nam kaže Nemca Drexela, višjega železniškega uradnika, ki se je udeležil nemške ekspe-dicije na Himalajo. Med potjo ga je napadla pljučnica in po kratki bolecni je umrl v taborišču II na Nanga Parbatu. Daleč od političnih borb, ki razvnemajo strasti in prinašajo množicam senzaaije, vršijo podjetni ljudje na tihem koristno delo za človeštvo. Poleg drugih ekspedicij naj omenimo ekspedicijo Mur-ray, ki preiskuje otoke v velikanskem zalivu med Indijo, Arabijo in Afriko. Ekspedicija se že vrača in je prispela v mesto Aden. Prav mične so njene ugotovitve glede otočja Maldivov, ki se vzpenja iz tega morja. Splošno so domnevali, da je to ena sama velikanska gorska veriga, ki se razteza v razdalji 1000 km čez vse otočje. V resnici pa je ekspedicija dognala, da je v višini 2000 metrov krasna planota. Za to planoto dosiej sploh niso vedeli. Ekspedicija je preiskala tudi morske rastline ob obali in odkrila povsem nove vrste. Rad« suše m vode, da bi z njo gasili Že več mesecev je na ; Angleškem silna suša, kii ! je prinesla veliko pomanjkanje vode. Ljudje zajemajo vodo kar iz rek, kjer se te še niso posušile. V bližini Aldershota je nastal v petek velikanski požar, ki je zajel 45 km-gozda. Takoj je bilo alarmirano vojaštvo; okoli tisoč vojakov je hitelo nn pomoč. Gašenje je vodilo letalo, ki je letalo nad go zdoni. Tega požara še niso omejili, ko je izbruhnil ogenj nekaj kilometrov daleč. Tjn so morali poslati 3ovedo-vanje. Ob nedeljah je navadno tako zaposlen, da niti k kosilu ne more. Kadar nadzira en del obrežja, pri najboljši volji ne more vedeti, kaj se dogaja deset kvader daleč od njega. Na vodni gladini je nadzorstvo še težje. Dva ali trije čolni na veela, to je vse za ogromno razdaljo kakih 18 km od Nuneza do San Fernando. Njih moštvo ima nalogo, da pazi, da kopalci ne zabredejo predaleč v neizmerno reko, ki je tu do 40 km široka, ter da Jih opozorijo ob solnčnem zatonu, da je prišla ura, ko se užitek kopanja spremeni v smrtno nevarnost. S tem še njih delo ni končano. So kopalci, ki jih kopanje ob nočni uri posebno privlačuje, zlasti, kadar je mesečina. Te kopalce je treba razgrniti, tako, da kazalec večkrat prekorači deseto ali enajsto uro, ko tak pomorščak zapusti svoje mesto. »Ko bi pomorska prefektura vsaj razpolagala z motornimi čolni (ki jih ima v Tigre na stotine zasebnikov), ki bi ee lahko v vodi gibali s potrebno brzino, bi se rešilo mnogo človeških življenj,« mi je razlagal pomorščak, zagorel Koren -tinee. Po vsem obrežju mrgoli tako zvanih »recreos«, po večini zelo nehigijeničnih in umazanih majhnih gostiln In restavracij. Ko sem zahteval pečene ribe, mi je zasmrdela, da me je kar ščegetalo pod nosom. Kakor da se ni nič zgodilo, so na moj protest odnesli gnilo ribo in mi postregli z drugo, ki je bila sveža in okusna. Muh, tudi onih debelih konjvskih, ki se posebno rade držijo rek, jc nn milijone po teh okrej>čeval-■icah. Proti nebu se vzdigujejo oblaki prahu, kajti »peccatur extra et infra muros«, kakor bi rekel Latinec, pleše se po teh »okrepčevalnicah« znotraj in zunaj. Pridružujejo se še igre na prostem, posebno football; vsak trenotek te taka žoga lahko oplazi po glavi, za kar se ti igralci še rogajo. arja letos v eni sami taki »okrepčevalnici« v Vi-cente Lopeiz zastrupilo 15 ljudii zaradi pokvarjene hrane ter da so jim zdravniki v bolnišnici Vicente Lopez komaj rešili življenje. V teh »okrepčevalnicah« le prepogostokrat primanjkuje pitne vode, da je izletnik prisiljen piti vino, pivo ali pokalice. Na stotine jih na severnem obrežju posoja konje proti najemnini 1—2 pesos na uro. Kakšne oslarije uganjajo najemniki 6 temi konji, ne kaže skoro popisovati. Njih produkcije so prav tako nevarne kot zoprne. V galopu vam zajezdijo v vodo, tako rekoč po nosovih kopajočih se mož, žena in otrok, ne meneč se, kam da udarjajo konjska kopita. V svojem neizmernem pohlepu po zaslužku se takšne »okrepčevalnice« niti ne pobrigajo za eno najprimitivnejših zahtev, za stranišča. Za stranišče služi iz desk in pločevine slabo zbila kajžica, največkrat brez vrat, rojišče umazanih muh in skladišče zavratnih plinov, ker seveda ni po obrežju nobene kanalizacije. In teh prostorov se morajo posluževati moški, ženske in otroci! (Dalibor — NnSo duh. življenje. Ппепо« Airesl Zakonska možu »Moja žena prične že zmerjati radi vsake malenkosti.« »Kakšna sreča! Moja žena dela to brez vsakega povoda!« * Iz knjige sodobnosti Prej so vprašali: »Kateri krojač vam dela obleke?« — Zdaj vprašujemo: »Kateri krojač vam obrača?« * Nogomet »Povejte mi, ali je vaše društvo že zabilo kak gol?« »Ne vem; sioeir sem pa pni organizaciji šele dve leti.« Novo zemljo odkrivajo V Budimpešti je v teku senzacionalen proces proti bivšemu državnemu tajniku Drehru radi dolge vrste poneverb v socialnem ministrstvu. Treba je takoj ugotoviti, da je razprava pokazala, da je g. Drehr nedolžen; pač pa je vrgla senco na dolgo vrsto visokih madjarskih osebnosti in :ia poslovanje madjarskih oblastev sploh. Drehr je postal žirtev grde gonje, ki so jo uprizorili proti njemu njegovi lastni tovariši iz sovraštva in koristo-lovstva. Med razpravo so se pokazali v žarki luči kupi blata, ki ga je bik) polno socialno ministrstvo. To ministrstvo so nedavno likvidirali. Vprav strašne obtožbe so se dvignile na račun Prehrovega tovariša državnega tajnika Hanka. Ta ji' bil glavna priča proti Drehru; on je sani sestavil obtožbo proti njemu. Medtem ga je zadela smrt, še preden je prišlo do obravnave. Tudi proti njemu so uvedli disciplinarno preiskavo. Še ko je bil živ. so prišle na dan grde poneverbe, ki jih je izvršil. Kadi tega je bil odpuščen. Pri tej obravnavi je nastopilo mnogo višjih ministrskih uradnikov, ki so odkrili te čudne reči. V ministrstvu socialne politike so ponarejevali listine kar na debelo. Poneverili so na stotine pri-znanic za izplačane vsote, ki v resnici niso bile nikdar izplačane in ki so se glasile na imena oseb, ki sploh ne žive. Glavni kolovodja je bil državni tajnik Hanko. Ta je vsako nedeljo poklical k sebi strojepisko in ji narekoval zapisnike o rečeh in uradnih postopkih, ki se sploh niso izvršili. Nato je predložil zapisnike uradnikom v ministrstvu. Iz strahu za svojo službo so ti mirno podpisovali ponarejene listine. Posebno mnogo prevar so izvršili v gospodarstvu z invalidskim fondom. V resnici so izplačali samo majhno vsoto. Tem vsotam eo pozneje dodali eno ali več ničel, da se je znesek povečal. Vlada je postavila Hanku posebnega detektiva, ki ga je nadziral, in ta je zalotil Hanka tudi, ko je na uradnih listinah ponaredil podpis ministra Vassa. Hanko je pozneje podkupoval razne priče, da bi pričale njemu v korist. Ponudil jim je ogromno vsoto. Vsa madjarska javnost se upravičeno zgraža nad razmerami, ki so bile v socialnem ministrstvu več let. Javnost se čudi, kako je mogla madjarska vlada dopustiti, da se organizira proti Drehru tako grda gonja in da je bilo treba čakati tri leta, preden je prišel Drehr pred redno sodišče. Nastal je povse n nov položaj še posebno radi tega, ker јв preiskava pokazala, da ni bil grof Bethlen organ,- ! zator te gonje, kakor so prvotno domnevali pač radi tega, ker je bil Bethlen osebno sprt z Dreh-rom. Nasprotno, bivši ministrski predsednik Bethlen se je za Drehra zavzel. Čudne reči so prišle na dan med obravnavo. Tako je minister Vaes prejemal velike denarne podpore od židovskega bankirja Simona Krausa; ta denar je uporabljal v politične namene, v prvi vrsti za volivno borbo. Ze izpoved Štefana Bethlena pomeni senzacijo prve vrste. Bethlen je bil zaslišan pri zaprtih vratih. On naj bi bil pojasnil, kani so izgirile nekatere vsote, katerih ena je znašala 75.000 pengov. Drehr je bil obtožen, da je ta denar vtaknil v svoj žep. Bethlen se je odločno zavzel za Drehra in izjavil, da ne more v interesu madjarskega naroda in države natanko povedati, za kaj je bil porabljen ta denar. Gotovo je le, da ni Drehr porabil tega zne-fka zase. Ta denar je šel v državne namene, o katerih pa po Bethlenovem mnenju ni mogoče govoriti, ker bi sicer madjarska revizionistična gonja silno trpela. Trpela bi tudi madjarska zunanja politika. O tem je Bethlen govoril kakih desot minut. Vse navzočne je tako gani'., da je državni tajnik Drehr pričel jokati in da so se tudi predsedniku senata Toroku vlile solze. Madjarska, ki kaj rada rovari proti svojim sosedom in kaže na korupcijo drugod, mora zdaj sama očistiti domače blato. Poročali smo, da baje Doilfuss namerava oiistopili in prepustiti svoje mesto dr. Rintelenu, ki ga kaže naša slika. KULTURNI OB Z Iz hrvatske kultare R N I K Gospodarstvo Zaposlenost v ma$u Si® let hrvatske književnosti Prejeli smo: Moderni hrvatski pripo-v jed a c i. UreUio: Ur. Ljubouiir Marakovič. Zbirka: Sto godina hrvatske književnosti, izdala »Minerva«, /.agreb, 1934. Zagrebška založnica »Minerva« je že z izdajami nekaterih vidnejših hrvatskih književnikov (Venčeslav Novak, A. Senoa, S. Kranjčevič. M. Krleža itd.) dokumentirala svoje razumevanje za domačo književnost, kar je zlasti v najboliotnejšem času prevodov iz tujih literatur tem bolj vredno poudarka. Z izdajami velike hrvatske antologije, ki lx> obsegala književna dela 10« let (1S30 1030), pa bo stopila »Minerva« na prvo vrsto onih hrvatskih založb, ki niso le denarno-književni zavodi, marveč pred vsem kulturna ognjišča. V načrtu ima »Minerva« šesi knjig, ki naj bi obsegale v glavnem ves izbor karakteristične, hrvatske knjižne produkcije za ilirskega pokreta, pripovednike do Šenojeve smrti, pripovednike od Senoe do moderne, od moderne do danes, in sicer pripovedno prozo, liriko, esej in kritiko. Doslej je izšla »Antologija novije hrvatske lirike« in pravkar Marakovičevi »Moderni hrvatski pripovjedači«. ' Pokazati stoletno delo vseh kulturnih delavcev kakega naroda, je že zaradi razvojne črte narodne kulture zanimivo; tem bolj pa je jjomeinbuo za sedanji rod. ki se je zaradi preokreta iz duhovne v telesno kulturo povsakdanjil, pozunanjil, da spozna plemenite vzore preteklih pokolenj, njihove napore, borbe in poraze. Hrvatje, kot je znano, so doslej odprli v Jugoslavenski akademiji že tretjo retrospektivno razstavo slik (prav tako z geslom: Sto let hrvatske likovne umetnosti), zdaj je začela knjiga, nedvomno pa bodo tem pametnim korakom sledile tudi druge veje umetnosti (gledališče, glasba). Ne bilo bi napačno, ko bi tudi Slovenci na kaj podobnega mislili. Sodobni ljudje namreč niso pro-rriklili s toliko poglobljenostjo v kulturne napore in stvaritve preteklih generacij kakor nekdanja mladina, ki jc zajemala od tu lepote in poguma za velika dejanja; zatorej naj bi H ljudje, ki zaradi brzine časa niso imeli prilike zajemati iz dna, vsaj v prerezu pregledali duha in cilje velikih Slovencev, da bi vsaj kapljica tega duha kanila vanje. To stran takih zgoščenih knjižnih izdaj so brez dvoma imeli tudi Hrvatje v mislih. Knjigo je uredil znani katoliški kritik in eseist, ki uživa v vseh krogih priznanje, dr. Lj. Marakovič. Njemu, ki je pred nekaj leti izdal izbor kritik in esejev v »Novih pripovjedačih«, to delo ni delalo dezav. Izbral je 10 hrvatskih pripovednikov. ki so gradili hrvatsko knjižno kulturo od 1000-1930, in sicer tako, da je sleherni pisatelj zastopan (ludi romanopisec) le s kratkim, zaključnim delcem. Reči moramo, da je Marakovič izbral ona dela, ki kljub kratkosti označujejo vsega av: terja. Na tem principu smo dobili z »Modernimi hrvatskimi pripovjedači« antologijo najlepših hrvatskih novci, ki nc izražajo zgolj vseh struj (realizem, artizem, simbolizem, ekspresionizem itd.), katere so pritekale iz zapadne Evrope in vseh časovnih problemov, marveč tudi vse duhovne osebnosti posameznih hrvatskih krajin (Liko riše Budak, Hercegovino Namctak, dalmatinsko Zagoro Šimu-novič, hrvatsko Zagorje Krleža, Medjimurje Vilo-vič itd., a Bosne v zrcalu sodobne novelistike ni. ker Ivo Andrić ni dal svojih del v izbor, kakor izjavlja Marakovič). Marakovič je napisal knjigi obširen uvod, kjer označuje bistvo točasnega romana vobče, zlasti pa hrvatskega, razliko med klasično in moderno hrvatsko novelo, posamezne Struje v okviru 1900 do 1930 in posamezne večje osebnosti, ki so dale hrvatski knjigi resničen obraz časa, kraja in naroda. Uvod razodeva v celoti široko razgledanega in hkrati poglobljenega književnega zgodovinarja, izbor sam pa izvrstnega poznavalca hrvatske novejše književnosti. V ccloti so zastopana sledeča itnena: Matoš, Vclikanovič, Livadič, Simunovič, Ivana Brlič-Mažuranič, Ogrizovič, Nazor, Ivakič, Nehajev. Budak, Vilovič, Kolar. Krleža, Donadini, Cesarcc in Nametak. Morebiti bi se dalo to ali oni delo zamenjati z boljšim. Toda tu jc morala biti na 200 straneh zbrana vsa moderna hrvatska pripovedna književnost, zato jc urednik izbiral le krajše proizvode. Kljub temu je ta izbor popolna reprezen-tacija moči posameznih avtorjev kakor celotnega pomembnejšega hrvat. književnega dela v času od 1900 — 1930. Knjiga se naroča: »Minerva«, nakladna knjižara, Zagreb, Gunduličeva ulica 7. L. O. Hrvatska umetnost od 1880-1890 Tretja retrospektivna razstava hrvatske umetnosti, ki je bila otvorejena 10. junija, obsega zadnji dve desetletji 19. stol. Kot glavni mojstri nastopajo na njej Vlaho Bukovac (roj. 1855), Celeslin Medovič (roj. 185!)), Bela Szikos-Seria (roj. 1864), Fra Dracanja Kri,ko (roj. 1856) in Rudolf Vakiec (roj. 1872). Del jc 98, po večini so res nastala v teli teti h. Razslava se na letaku in progranu i menije »Dekorativni akadenii7x«u«. k Statistično so razstava, če jo primerjamo po lem, kar nastaja v istih letih v Sloveniji, opredeljuje sledeče: Navedeni mojstri predstavljajo v glavnem uinetnišlko miselnost, ki jo pri nas zastopa Janez Subic na nekoliko starejši stopnji, dekorativno globoko predelano slikarstvo, k,i ni bilo bw. zvez z istočasnim gledališčem in tudi z ostalo umetno obrtno delavnostjo dobe. Sledove te odvisnosti nam kažejo vsi mojstri na razstavi. Tako Bu-kovac, Medovič in Szikos-Sesia. Poleg Janeza Hu-bica je pa Ledaj deloval pri nas bral Jurij šubic, Ui jp 1. 1883 naslikal svojo znamenito sliko »Pred lovom (1. 1884 je nastala Bukovčcva vCmogorke pri vodnjaku). V tej podobi je naša umetnost krenila na skupno pot z zapadnim slikarskim realizmom, domačini zlasti v Miinchenu in Parizu, ki jo je potem konsekvenlno pripeljal do impresionizma. Barva, luč, impresionistična optika io zakoni slarega kolovita, ki so s prvo v neprestani borbi, so pri nas od I. 1880 glavni problemi. Po tem se naša umetnost temeljito loči od hrvatske »lili lel, ki je tedaj mnogo bolj poudarila literar-nn akadoinijsko noto v umetnosti, morda ludi njeno družabno vezanost, v nasprotju s čisto slik.irsko-umetniškiin problemom. O tej razliki nam odlično govori 3. razstava, ampak videli smo io pri drugi, da gredo pola narazen. Vendar ta svojetvenosl hrvatske umetnosti ne pomeni reakcije v absolutnem smislu, tudi dekorativni akadomizeni ima neko važno vlogo v moderni, gre sa no za to, da ga primemo na pravem konou i ti pa к stališča nepobitne kvalitete. Glede /sega lega nas jc i), razslava tako po priredbi kakor po katalogu pustila na cedilu, priredillji bodo morali precizirali namen ln pomen teh razstav, če hočejo vzdržali njih nivo. Napredek razvoja prvi dve kolekciji nista poglešali, vsaka je pomenila korak dalje, čeprav je ostal katalog del brez vseli kronoloških podatkov. Ta razslava pa pomeni po zaslugi izbora korak nazaj, odločen korak nazaj, ki ga hrvatska umetnost v tej oblika te,daj vendar ni napravila. Najmodernejše na razstavi je pet akvarelov gluhoneme Slave liaškaj, ki človeku zbujajo vtis, kol da je иеоцка Slavtekova. Ti akvareli so nekak slikarski modernizem (posebno in-terieur 98), ampak za razvoj ta zelo talentirana umetnica ničesar ne pomeni. Daleč za njimi prihaja Vlaho Bukovac, ki je na vso moč nesrečno predstavljen. Modernist sicer Bukovac ni bil nikoli, učil se je pri Oabanelu, slikarju na preproge (tudi Maiilol se je nekaj časa učil tu) in ta dekorativno-sentimentalna. skoro ženska nota je Bukovcu ostala. Toda večina njegovih slik je slikana svetlo v svetlem, tudi pleinairično (Študija, 9), kar je sicer jasno v Stro9smayerjevi galeriji, ni j>a tam, kjer bi moralo biti — na razstavi. In to je škoda, ker je ta poteza iniinentno moderna. Do pleinai-rizma in svetle palete je Bukovač prišel polom onega izrazito dekorativno-toničnega popisovanja barve, ki nam ga v temnejšem študiju kaže zelo lepa Študija (8), skoro da lahko rečeno: stara masivna substanca temne ateljejske barve (1 in 2), se mu je popolnoma raztenjila, postala mu je prvenstveno pod vplivom Francozov prozorna in tu je mož spoznal, da je svetloba v barvi nekaj posebno važnega. Ko pa je to spoznal, je brž obrnil k nekaki alkademičnoeti, barve mu teko v širokih čistih poljih (nekaj podobnega se je moralo vršiti oni čas s Pu višjem de Chavsuene), ki jih po njihovi melodiki in sentimentu tako dobro poznamo tudi iz dela naše Kobilčeve. Slikarsko jo bila to organizacija barva pod vplivom francoskih salonskih mojstrov, modernizem, kolikor tu nastopa, je le samoobrambno sredstvo slikarstva, da zaradi svoje retrospektivne literarične narave ne bi razpadlo. Ampak v vsem tem ni na razstavi nič govora. Retrospektiven je tudi Medovič, ki je enako nezadostno predstavljen. V Medoviču, Dalmatincu, žive spomini na kolorit starih mojstvor in njihove kompozicije, odlikuje ga neverjeten umetniški takt, kultura, ki ga varuje vseli banalnosti, možnih na oni čas tako eksponiranem področju kot je historično slikarstvo. Vplivi gledališke dekoracije one dobe :nu niso tuji, morda turli ne kak Conture. po duhu je veren brat Bukovca, vendar če je ta nekak klasicist ob robu modernega življenja, se Medovič potaplja v čustveno kontemptacrijo ob preteklosti. Sorodnosti l nekaterimi angleškimi pred-moderniki nas v leni potrjujejo. Gotovo je zato, dn bi ta značilni slikar zaslužil bo.jši izbor. V vsakem pogledu prebogalo je zastopan na razstavi Szikos-Sesia, ki predstavlja nekak poen-domonumentalizeni v slikarstvu. Ze zgodaj ga zanimajo svetlobni efekti, luminizem, ki pa ga niso privedli, kot našega Jakopiča, do impresionizma, nego le še globlje v'ozračje literaričnih programov. V bistvu je bil on Ie zmožen in ploden sli.kar, se-cesionist, ki pa je včasih (Pantovčak), zaslutil skrivnosti modernega pleinaizja. a se ni mogel ali ni hotel ločiti od svojih priljubljenih čustveno zelo intenzivno doživljanih alegorij, vizij in podobnega. Silno pripada umetnikom Kliisgerjevega tipa, ilustracija bi bila lahko njegova izrazita moč, obvisel je pa med njo iu sliko. Portretne kipe i?. Valdeca označuje realizem, ki tu in tam rad preide k idealnej.si tipiki. Ta razstava je, kot rečeno, zameglila jasno linijo prvih dveh z nepravilnimi poudarki, ki bodo brez dvoma naleteli na kritiko. V katalogu so re-produoirane neznačilne stvari, take, da bi se lahko nahajale v katalogu druge. To je težka napaka. Na razstavi pogrešamo več drugih imen. Njena meja je za eno desetletje ožja in prav za toliko nepra-vilnejša. Bukovac je lepe stvari izvršil po 1900, Sziko-Sesia ima nekaj stvari že tu iz 20. stol. To šo nepravilnosti, ki jih more odpraviti samo nova opredelitev namena in vsebine retrospektiv. Zgolj decenijeka delitev no bo več umestna, treba bo globlje prodreti v stilne podlage in metainorfoze modernega programa. V katalogu bi se morali navesti datumi postanka del. kajti čas, v katerega smo s to razstavo prišli, ni več idilični čas nekdanjih profesorjev in učiteljev slikanja, ni več čas solidne tradicije meščana, nego čas ogorčenega umetniškega iskalca, čigar individualizem in sub-jektivizem podirata meje stare umetnine. Klasifikacija po desetletjih ne sme biti primeša, nego kvečjemu posledica teb razstav, ki imajo vendar ta namen, da se bo po njih dala napisati dobra zgodovina hrvatske moderne. Če pa .spoznamo, da nam deceniji delajo silo, bo treba okvir sploh drugje poiskati in 3. razstava že dokazuje njihovo napačnost. R- Ložar. * H. W61fflin — sedemdesetletnik. Od živečih učenjakov umetnostne zgodovine v Nemčiji si jc redko kdo utrl tako uspešno pot v Evropo kakor Wolfflin s svojimi deli na začetku našega stoletja. Njegova knjiga o klasični umetnosti (Die klassi-sehe Kunst -- cine Einfiihrung in die italienisehe Kunšt, 1989), je bila v rokah razumnikov v mnogih izdajali, pospeševala j e^loblje razumevanje uniel nosti Hal. rcnesancc. »Kunsigeschichtliche Orund-begrilfe« (1915) je delo, v katerem pisatelj orisujc problem silnega razvoja novejše umetnosti. V omenjenih publikacijah in v drugih avtorjevih delih jc nagromadeno važno gradivo za sodobno znanstveno pojmovanje umetnostne zgodovine. Wollf1in ic po rodu Švicar, tamkaj je našel v Jakobu Burch-harldu učitelja in svoj v/or, deloval je v Miinchenu in Berlinu. Sedaj živi ponovno v Švici, priljubljenem zatočišču evropskih duhov, ki ne morejo spraviti v sklad svoje individualne osebnosti in kulturne misije z dušečim ozračjem današnje politične Evrope. —a. Srbska Lužica, Tc dni je izšla prva številka novega mesečnika »Srbska Lužica«, ki ima namen, vaaj duhovno vezati jugoslovanske narode r. najmanjšim slovanskim narodom, Lužiškimi Srbi. List nas bo seznanjal z narodnim, kulturnim, političnim, gospodarskim in eocialnim življenjem Luž. Srbov; zato bo prinašal srbske, hrvatske in slovenske prevode iz njihove bclctristike in znanosti, pomembne članke in študije, življenjepise važnejših lužiško-erbekih kulturnih delavcev ild. Ta program, ki ga prinaša prva številka, ee delno že razvija. Tu imamo predvsem članek o lužiško-srbskem komponistu Bjarnatu Kravvcu, ki je znan v Jugoslaviji, K. A. Kocorju. prvem lužiško-srbskem komponistu, dalje začetek razprave univ. prolcsorja Josefa Pate »I* kulturnega življenja I.užiških Srbov po svetovni vojni«, slede prevodi lužiško-stbskih narodnih pripovedk, kulturne vesli iz srbske Lužice, iz slovanskega in lujega »vela itd. List (urednik jc znani prijatelj lu'iškib Srbo\ Vek'"':''. Buear) 's informativno prav lepo unjevan in bo gotovo pripo- Razvoj posameznih industrij kaže v maju 1034 v glavnem islo tendenco Uot v prodliodnjeni mesecu. Z ozirom na maj 1983 pretežna večina industrij napreduje s tekstilno industrijo na čelu. Razveseljivo je dejflvo, da napredujejo javna dela ■Gradnje železnic, cest in vodnll zgradb- in gozdno žagarska ndustrija. Letni prirastek znaša pri javnih delih + 734 delavcev ali +33.56% in pri gozdno žagarski industriji pa +618 delavcev ali +9.38%. Poleg trgovine, za katero so merodajni podatki Trgovskega in podpornega društva, v Ljubljani, izkazujejo pomembnejše nazadovanje samo 'Predelovanje kože in njenih surogatov —462 delavcev ali —12.68% in gradnje nad zemljo —495 delavcev ali -9.31%. Celokupni letni konjunkturni prirast delavčev znaša +8710 delavcev ali +1.57% in celokupni mesečni (sezljsld) prirast pa +5%. V naslednji razpredelnici pomenijo rubrike: 1. industrijsko skupino, 2. stanje v maju 1934 in 3. razliko od maja 1933 v %. Tekstilna industrija 12.675 +26 59 Gradnje žel., cest in vodovod, zgr. 2.921 I 3S.5i> Gozdno žagarska industrija 7.205 + 9.8S Trgovinska pogodba s Kosfatiho Pretekli mesec je bila podpisana ined našo državo in srednjeameriško republiko Kostariko trgovinska pogodba in sicer v washingtonu, kjer bodo tudi izmenjani ratifikacijski dokumenti, nakar stopi pogodba v veljavo. V informacijo našim čitateljem navajamo, da meri ta republika v Srednji Ameriki (severno od panamskega prekopa) 60.000 kv. km iil da šteje po cenitvah Zveze narodov (za 31. december 1931) 528.000 prebivalcev. Njen denar je colon, ki jc vreden po nekdanji pariteti četrtino dolarja. Njena zunanja trgovina je dala 1931 tele uspehe: uvoz 35 (1930 43), izvoz 57 (65) milijonov colonov. Najvažnejši izvozni predmeti so: kava, banana in kakao. Nad polovica uvoza pride iz Severnoamer. Združenih držav, kamor gre tudi četrtina izvoza (največ pa kupuje Anglija). V naši zunanji trgovini republika ne igra posebne vloge. Leta 1933. je znašal uvoz iz нје 0.7 milijonov Din (1932 0.02).izvoz vanjo pa 0.01 (1932 0.25) milij. Din. Največ smo tja izvažali cement, dočim je od tam prihajala samo kava. Vsekakor bodo po novi trgovinski pogodbi, ki v glavnem vsebuje določila o aplikaciji minimalnih carin po obeh državah, trgovinski stiki narasli. Izplačevanje kvote na stare vloge pri Ljubljanski kreditni banki. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani objavlja: Upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani jc na svoji seji dne 23. junija 1934 sklenil v sporazumu s komisarjem ministrstva trgovine in industrije, v smislu člena 3, točkah uredbe o plačilnih rokih za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 26. maji 1932, izplačevati na" zahtevo počenši s 1. julijem 1934 vlagateljem in imetnikom tekočih računov- iz njihovega dobroimelja akontacije v iznosu, ki odgovarja obrestim za tromesečje od 1. januarja do 31. marca 1934. Pri izplačilih se odbijejo vsi zneski, ki so bili doslej v smislu določil čl. 3. točka 3 uredbe predčasno izplačani. Poslovni odbor Priv. izv. družbe v Belgradu tvorijo: preds. AAilivoj Pilja, podpreds. dr. J. To-mičič; člani: Milan Novakovič, nač. kmet. min., dr. Avgust Pavletič, načelnik trgov, min., Zarija Star-čevič iz fin. ministrstva ter B. Stcfanovič, ravnatelj Rečne plovbe. Kaj zahtevajo izvozniki. V nedeljo so v Belgradu zborovali izvozniki. Iz govora predsednika Milutina Stanojeviča posnemamo, da se je nekdaj prakticiralo, da so bili o zaključku trgovinskih pogodb obveščeni oni, ki so vodili posle zunanje trgovine med zainteresiranimi državami. Toda danes so pogodbe, postale tajnosti. Izvozniki so zlasti ostro kritizirali privilegirano izvozno družbo, med drugim njen oddelek, ki prodaja kože. Za ta oddelek zahtevajo, da sc v bodoče bavi samo š komisijskimi posli. Govorili so tudi o tarifni politiki in ugotovili, za kar prepuščamo njim odgovornost, da je v Dubrovniku ja|K>nski fižol cenejši kot oni iz Cačka. Ruska produkcija zlata. Rusija je lani produci-rala več zlata kot Severnoameriške /.druženc države in Kanada skupaj. To je veliko, če pomislimo, da je lani znašala produkcija zlata v Kanadi 84.000 kg. v USA pa 78.000 kg. Ce bo šlo tako dalje, bo Rusija prekosila tudi transvalske rudnike zlata in lako postala največji producent zlata. Na eni strani je produkcija narasla radi tehničnega izboljšanja, na drugi strani pa se odkrivajo novi viri in rudniki za produkcijo zlata. Leta 1928. ni obstojala v Rusiji niti ena tovarna za predelavo zlata, dočim iih je danes že šest. Največ zlata sc dobiva iz rek Lena, Amur in Jenisej. Občinski obrati Industrija kamenja in zemlje Industrija papirja Hišna služinčad Industrija hrane in pijače Grafična industrija Kemična industrija liulu.-trija lobaka Poljedelstvo Den. in zav. zavodi 1рг sam. pis. Kovinska industrija Industrija kože in gume Rudarstvo Zasebna prometna podjetja (Vutr. za proizv. sile preskrbe z vodo Higijenu Gradnje prevoznih sredstev Gostilne, kavarne, krčme, prenočišča .lavni promet Gledališča, svobodni poklici, razno Oblačilne industrije in čiščenje Predelov, kože in njenih surogatov Industr. za predelov, lesa in rezbar. Trgovine Gradnje nad zemljo (vis. gradnje) 726 .067 947 .885 .551 .122 9-18 «27 598 208 ,539 7 831 510 ,(540 290 894 509 120 347 709 182 146 821 + 35.2? + 7.90 -i- 9.09 + 2.06 +' :i.89 + 11.53 + 6.41 H 10.10 H-13.7P -I- H.33 + 0.14 -i- 0.32 + 16.07 - 0.12 — 1.96 - 1.86 - 9.0(i -1.53 — 12.18 - 5.38 — 2.12 — 6.74 —12.68 —13.22 — 9.31 Borza Denar Dne 25. junija. V današnjem prometu so ostali neizpremenjeni lečaji Curiha in Newyorka, narasli so Amsterdam, Berlin in Bruselj, dočim so popustili tečaji Londona, Pariza. Prage in Trsta. V zasehnem kliringu je ostal na ljubljanski borzi avstrijski šiling neizpremenjen: 9.40. dočim je na zagrebški borzi narastel od 9.33 na 9.40. Grški lxmi v Zagrebu 29.65 —30.35, Španska pezcfa je bila zaključena v Zagrebu 6.35, v Belgradu |va 6.50. Angleški funt jc v Zagrebu popustil na 253.25, dočim je v Belgradu narastel na 254. Ljubljana. Amsterdam 2312.63-2323.99, Berlin 1300.14—1310.04. Bruselj 796.03 800.57. Curih 1108.35—1113.85, London 171.30 -172.90. Newyork 3383.28 3411.54. Pariz 224.88 - 226. Praga 141.51 -142.37, "I rst 290.46 202.86. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. mogel do medsebojnega spoznavanja med slabotnim .slovanskim bratom, ki se 7 najveriim naporom vzdržuje, dn ne utone v nasilnem germanskem valu. Slovita angleška gledaliika igralka umrla med samostanskimi zidovi. V samostanu Vantage v Pertshiru ie te dni umrla opatinja Marija hlizabeta, ki je nekoč slovela pod imenom K.lizabcta Bat-m a n n kot nedosegljiva interpretka Shakespcare-jevih ženskih vlog. Po desetletnem življenju med najvišjimi uspehi in priznanji ie slovita trai'cdinja stO|"ila v samostan, kjer je zdaj kol 80 Utna starka umrla. I Curih. Pariz 20.2925, London 15.495. Newyork 307.75, Bruselj 71.875. Milan 26,23, Madrid 42.10. Amsterdam 20S.60, Berlin 117.50, Dunaj 73.10, Stockholm 79.85, Oslo 77.80, Kopenhagen 69.20, Praga 12.77, Varšava 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca je ostala v glavnem neizpremenjena kot tudi tečaji. Promet je slejkoprej slab in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 100 kom., begi. obveznice 50.000 kom. in 50 delnic PAB po 215. Ljubljaua. 7% invest. pos. 71 d„ agrarji 37 d., vojna škoda 303 den., begi. obv. 54.50. 8"„ Bler pos. 61 den., 7% Bler. pos. 55 den., 7% pos. DIIB 67 den., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji; 7",; invest. pos. 71 den., vojna škoda 304.50 306, 6% begi. obv. 54.25 54 541 (54.50), 8% Bler. pos. 61.25- 02.50. 7% Bler. pos. 55.50-56.50, 7% pos. DIIB 67 OS. - Delnice: Priv. agr. banka 215-216 (215), Osj. sladk tov 126-150, Osj. livarna 180 bl„ lmpcx 50 deti., I rbo-veljska 80.....83. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50 (71). agrarji 37.25—37.50 (37.25), vojna škoda 304.5 -305 (304.50). 11. zaklj. 305, 6",; begi. obvez. 54 54.25, 8% Bler. pos. OI.50 62 (61.75), 7% Bler. pos. zaklj. 55.50. — Delnice Narodna banka 1050- -4075 (4050), Priv. agrarna Ivanka 214.50 215 (215, 214.50). Dunaj. Donavsko-savsko-jadran. priorit. 00.55, delnice 9.75, Landerbank 15. Narodna banka 129, Steg 13.75. Stevveag 11.70. Alpine 9,55, Rima 20.25, 1 rboveljska 9.30. Žitni tr« Privilegirana izvozna družba menda ne kupuje več, saj lako poročajo hrvatski listi, Zalo kažejo cene pšenice lahno tendenco k nazadovanju, »"ludi novo.-blago lahno nazaduje. Cenitve nove lel,ne se gibljejo okoli 18 do 19 milij. meterskih stolov,: lako da lahko računamo, da nam bo oWeiiem z zalegami od lani ostalo za izvoz 10.000 do 15.000 vagonov ali 1 do 1.5 milij. met. stotov Koruza je nadalje izredno čvrsta in cene še polagoma naraščajo. Novi Sad. Promet srednji. Tendenca neizpremenjena. Vse jc iieizprenienjeno. Živina Dunajski goveji sejem 25. junija. Prignanih je bilo 769 volov, 498 bikov ter422 krav. skupno 1789 glav, od tega iz Avstrije 1314, iz inozemstva pa 475 glav. Cene so bile v šilingih za kg žive le/c: voli 0.80—1.28. biki 0.75 0.98, krave 0.75-1.04 in klavna živina 0.50-0.74. Sejem je bil slab in so žc v začetku cene bikov, klavne živine in krav padle 2—3 grose v primeri s pret. tednom, proti koncu sejma pa je znašal v primeri s prejšnjim tednom padcc 3 5 grošev in jc bilo povpraševanje minimalno. Voli prvovrstni so sc prodajali po slabih cenah prejšnjega tedna. Hmelj VI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Sav. dolini, 23. junija. Povodom temeljitega ogledovanja hmeljskih nasadov tukajšnjega okoliša sino našli sledeče: Rastline so skoro vseskozi vitke, skoro brez stranskih panog. Izjemo delajo lc posamezni vrlovi, kojih stanje jc še precej zadovoljivo. Prav redke panoge so deloma brez, deloma so obsute s cvetnimi nastavki, nadalje z deloma slabo razvitimi, deloma z lepo razvitimi cveti in tudi že s kobulami. Na podLgi tega že danes lahko trdimo da se obiranje ne Ivo izvrševalo enotno kakor v drugih letih, nego v presledkih, in da bo tudi množina letine v pravem razmerju z navedenimi dejstvi. Nasadi z vitkimi rastlinami bodo dali k večjemu yt, drugi boljši pa kvečjemu !■. množine lanskega lelf to pa lc takrat, ako bo vrane do obiranja prav ugodno. V tem slučaju za moremo pričakovati naj več okroglo 10.000 kvintalov. Za slučaj neugodnega vremena sc bo ta cciritev bistveno znižala. Razumljivo je. da pričakujejo naši hmeljarji bodoče obiranje s polno skrbi ■ ruStveno vod, stvo. Radio Programi Radio Ljublianat Torek. 3H. Junija: 11.00 Šolska ura: Kmievo in »lepi uualar (V. Miekuž) 12.15 Ruska instrumentalno glasim na PloSčah 12.45 Poročila l.l.no fias, rcproilnc. rineli -In vanskih narodnih 18.00 (HroSki kotiček (ga. Onlirilel ftičeva) 18.30 Polke in koračnice v rnprodur. jrla-l.i 10.00 Dolžnost Sokola clrde nn tiri. vzgojo (M de smrekove in jelove, išče žaga za stalno dobavo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Franko Laze« štev. 7180. (k) 3200 Din mesečno in visoko provizijo Podjeten, agilen gospod, ki lahko dokaže, da razpolaga z gotovino ca. 30.000 Din za prevzem skladišča in ki bi delal na svoj račun, se sprejme. Reflektanti, ki odgovarjajo zgornjim zahtevam, naj pošljejo natančne ponudbe, po možnosti v francoščini in nemščini, z natančno navedbo dosedanjega službovanja, referenc itd. pod šifro »Alleinverkauf mit Niederlage 2181« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab ĆERNE, luvelir, Ljubiiana Wolfova ulica št 3. I Automofor i Tovorni avto dobro ohranien, 2 do 2 in pol tonski, kupimo. — Ponudbe pod »Takojšnje plačilo 202« št. 7187 upr. »Slovenca«. (f) irrmni Pianino dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7178. (g) Klavirji prvovrstni instrumenti • različnih tvrdk kakor tudi lastnib izdelkov že od 11.000 dalie dobite pri R. WARBINEK Ljubljana, Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija. — Prodaia na obroke tudi proti bančnim knjižicam. Strokovniaška popravila in uglaševanje izvršujem točno in ceno. — Najcenejša izposojevalnica. BSSEH3 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiii Če avto svo/ stan proOa/at oP motorja bi znebil se rad. bri kupcev ti mnogo prižene Sloveniev na/manjP inserat .............................................. Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Telefon 2059 /\ PREMOG KARB0PAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šj. 5. Naprodaj: košarski izdelki, priznano lepo in čisto izdelani po znižani ceni; košarice in stojalčka za ročna dela, za cvetlice, za kruh, za papir: ročne in kopalne torbice; vrtne stole, za na balkon ali verando itd. . Naprodaj ie tudi dobro ohranjen, globok otroški voziček za dvojčke. Fany Patik, Radovljica. graščina. (1) Radi selitve prodam različne mobilje, omare za knjige, igralno garnituro, salonske garniture, spalnico, razne miže, tri pisalne mize, en amerik. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7212. (1) Žena, stara 60 let, piše: Ta recept je povzroči!\ da sem na videz za 20 let mlajša " „— V dveh mesecih so izginile vse gube". »V mojih letih je bilo videti naravno, da je bilo moje lice nagubano. S to mislijo sem se često tolažila. Nekega dne pa sem čitala o epohalnih poizkusih, izvršenih pri ženah od 72 let z novim hranilom za kožo, ki so dali presenetljive rezultate. Trdilo se je, da so gube popolnoma izginile v šestih tednih. Sklenila sem, da tudi sama to poizkusim ter ugotovila, da je nova iznajdba vsebovana v kremi Tokalon, hranilu za kožo. Po dveh tednih sem že videla zboljšanje in lahko si mislite moje veselje, ko so po dvomesečni uporabi izginile vse moje gube in so moje prijateljice govorile: »Tako ste videti mladi!« Moja koža je sedaj čista in lepo gladka, jaz pa lahko vsem ženam mojih let svetujem, naj poizkusijo kremo Tokalon, hranilo za kožo. Divni so občutki, če se Vam lice vsak dan očividno pomlajuje.« Gospa, ki je to pisala, ne želi, da bi se objavilo njeno ime. lahko pa se vidi njeno originalno pismo. Jamčimo, da vsebuje krema Tokalon, hranilo za kožo. hranilne sestavine, o katerih pravijo strokovnjaki, da so potrebne koži. da bo ostala čista, sveža7, odporna in brez gub. Uporabljajte kremo Tokalon rožnate barve za noč. ono bele barve pa zjutraj. Čudili se boste, kako se Vam bo polt oopravliala oreko noči STARŠI J Otroku, ki obiskuje šolo, dajte, ako je slaboten, použiti vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi, živcev in teka. Otroci, ki redno jemljejo »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja. »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din. Reg. S. br. 19.147/33, Simončič Make: >Li£an mi je pravil, da je moral čokolado kuhati za njega prav posebej z mlekom. Mleko je dobil tam za vasjo nekje, pri beguncih. Še oficirji pijejo čokolado samo z vodo kuhano, za njega pa mora biti seveda z mlekom.« »Malo ruma kani v kavo!« mu svetujem. »Da bo potlej še rum zanič. Sicer pa... čeprav bi hotel narediti, kar mi svetuješ, ne bi mogel, ker sem že sinoči ves rum popil...« Zunaj je že vee živo in tudi v našem list-njaku postaja čedalje glasneje. Nekateri so vstali že prej in zidaj prihajajo drug za drugim s svojim zajtrkom. »Veete kaj, ta je pa imenitna!« vpije Zgur, ko nae zagleda in usta se mu raztegnejo v smehu, kakor stare harmonike. »Mi čakamo tukaj tiste cucke iz zaledja, oni si pa medtem že najbrž ogledujejo matuško Rusijo. Človek bi počil od smeha .. Skupaj z vlakom so jih zajeli Rusi kakor tiče v gajbi. Se izstopiti jim ni bilo treba, samo strojevodjo so zamenjali.« Skodelo je med pripovedovanjem postavil na tla. Smeje se, da so mu oči zalite od solz. Nekaj lako razbrzdano veselega je v tem njegovem smehu, da tudi nam drugim nehote lezejo usta narazen kakor premehko vmeseno teeto. »Kdo ti je pa vse to povedal?« »Slišal sem, ko je stotnik Dobnik pravil našemu etaremu. Klel je zraven tako, da se je gotovo še pri nae doma za Krimom bliskalo. Trdil je, da so pri glavnem poveljstvu sami norci: ,Eine bl6de, nichtenutzige, vereoffene Bande.' O častnikih pa. ki so se pustili tako neumno ujeti, ee je izrazil, da so ,eine verlotterte Hurengesell-echaft.' Ko je potem opazil mene in videl, kako mu živahno pritrjujem, mi je vrgel celo peklo z belcebubom po vrhu v podkrižje. Hitro sem se izmazal, da mi ne bi še kaj dodal.« »Hahaha, ta je pa dobra!« se zasmeje Kovač. Medtem vpije nekdo zunaj: »Četrti vod, nastoop!« Počasi lezemo iz brloga in se postavljamo v dvostop. Z nasprotne etrani prihaja nadporočnik v spremstvu narednika. Četovodja Kovač javi: »Četrti vod, 31 mož. Vse v redu!« Nadporočnik nam zapove, naj takoj pospravimo svoje stvari, kajti po inenaži odidenio. »Pa bo šla spet vsa noč k vragu!« vzdihne Štrukelj, ko nadporočnik odide. »Bi rad vedel, zakaj moramo ravno ponoči trapati okrog, kakor da ni dal Bog noči za spanje.« »Vprašaj starega, morebiti ti pove!« mu hinavsko svetuje Žgur, katerega jezik ne more nikoli mirovati. »Tebe gotovo ne bom, si lahko brez skrbi, kajti v tvoji zelnati buči itak ni nobene pameti.« »Buča gor, buča dol; rajši jo imam še vedno kot pa tvojo gofljo!« Štruklju se to prerekanje zdi najbrž že pre-neumno, zalo mu ne odgovarja. Tudi Zgur odide; pravkar je ugotovil, da ima v žepu še nekaj grošev, ki ga očitno grozno tišče. Tudi SkoČir je že nekaj časa premetaval nervozno karte po rokah. Dolgočasno je. Svoje reči si je uredil vsak že prejšnji večer, zato zdaj samo premišljujemo, kako bi izkoristili čas pred kosilom. Nekateri pišejo pismo, drugi ee pogovarjajo ali pa eede tiho sami zase. Vsem pa hitijo misli tja v nedogledno daljavo, kjer žive njihove matere in očetje, njihove žene in otroci, od kaiterih so jih odtrgali morda — za zmerom. ★ Pripravljen za odhod stoji polk na travniku konec vasi. Tako dolgo že stojimo, da so nam noge zlezle skoraj do gležnjev v mehko, spolzko zemljo. Voz za vozom drsi mimo nas po izvoženi, od dežja zrahljani in razriti cesti. Kakor pijanci, ki iščejo ravnovesja, se zibljejo zdaj na desno, zdaj na levo, se stresajo, ustavljajo za trenotek in spet hite dalje. Nepregledna vrsta jih je. Nenadoma, kakor da so zrastli iz tal, se nam prikažejo izza ovinka, hite mimo nas, se oddaljujejo, dokler se nekje daleč ne razlezejo v črno, nejasno črto. To so ogromni vojaški vozovi za prevoz živil, streliva in bogve kaj še vsega, nasajeni na prevelika, nerodna kolesa; vmes so majhne, zverižene telege. Skoro na vsaki telegi sedi zraven razcapanega domačina še vojak ali orožnik s puško v rokah, na kateri se prihuljeno sveti golo bodalo. Njim sledi nekaj sanitetnih voz, z velikimi rdečimi križi na unazanorjavih ali belordečih črtastih zavesah, kakršne rabijo mesarji, da pokrivajo v mesnicah stene, na kalere obešajo zaklano živino. Takoj za njimi poljski topovi, dolgi in tanki, potem nekaj kratkih in debelih topov, katerih žrela zijajo v nas kakor velike, izglodane očesne votline. Včasih vsa ta procesija naleti na nepričakovano oviro in za hip obstane, potem pa se med vpitjem in kletvami v najrazličnejših jezikih pomika še hitreje dalje. »Stojimo že ne vem koliko časa tu na mestu in še ni videti konca te bežeče rajde,« se jeano oglasi za mano Štrukelj. »Mene zebe v noge,« položi Strgulc. Tudi jaz čutim, kako mi leze mraz po vsem telesu. Čeprav sije solnce z vso močjo, se vendar ne moremo ogreti, kajti v močvirnati, z dežjem na-pojeni zemlji je postala obutev skoz in skoz premočena. Od stoje in mokrote so nam noge po pol noma otrpnile. »Sedite na tornister kakor jazi« svetuje Čes-nik. »Saj se pred nočjo itak nikamor ne bomo premaknili...« Nazadnje je tudi tega čakanja konec. Mimo nas drdrajo zadnji vozovi. To so železni podolgovati sodci, ki imajo spredaj nasajene majhne dimnike, iz katerih se neprestano kadi. Za vsakim korakata dva vojaka. »Kakšnega vrabca ti pa vozijo tukaj?« vzklikne Strgulc, ki začudeno ogleduje te, njemu do sedaj neznane vozove. Ko mu pojasnim, da je to vojaška pekarna in da lahko v teh vozovih pečejo kruh tudi med vožnjo, mi noče verjeti. Od strani me previdno pogleduje, če se morda norčujem. Šele potem, ko ga četovodja Kovač vpraša, če res še nikoli ni videl takšnih voz, verjame. Kljub temu pa govori še vedno sam s seboj: »Ne, kaj takšnega pa še ne! Pekari ja na vozu ... Kaj bo rekla moja Mica, ko ji to povem? Saj mi ne bo verjela!« Zadnji vozovi so medtem izginili v daljavi. Počasi se premaknemo tudi mi. Izza ovinka že prihaja pehota in zato hitimo, da se zagvazdimo še pravočasno med njo in vozove. »To je jako pametno,« zadovoljno pokima SkoČir. »Čim bolj si spredaj, tem prej stakneš kaj užitnega za želodec.« Pokrajina okoli nas je kakor izumrla. Tu in tam nekaj porušenih hiš — znamenje, da je tod že divjala vojna vihra. Drugače pa je vse prazno Le ponekod vidimo tudi goste jate vran, ki hripa vo vreščeč odskakujejo od tal. Naš mimohod jim gotovo ni nič všeč. Urednik; Loize Golobii. Za »Jugoslovanako tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc Izdajatelj: Ivan Rakoveo