SSIJK®)
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsacega meseca.
——
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke
po 5 kr.
san«®
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
»Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
—£>■$—
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajalcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Štev. 24.
Nekaj važnih resnic!
Da ima naša organizacija obilo nasprotnikov, tega pač ne bo nobeden zanikal. Vseh vrst so. NajnavadnejSi so pa vendar tisti, ki nas ne poznajo. Zato ni nikoli preveč pojas-novanja v tem oziru. Odkrito in jasno besedo moramo rabiti vsled tega vzlasti glede na take nasprotnike. Par važnih stvarij bodi najpreje tu zapisanih:
1.	Nasa organizacija je d e 1 a v s k a in ne delodajavska. čudno se zdi marsikomu, da to povdarjamo, in vender je zelo potrebno. Mi nočemo vklonljivih, brezznačajnih sužnjev, marveč mož. Delavskemu ljudstvu se godi mnogo krivic. Zoper te se bojujemo in za ta boj vzgajamo vojake. Nobeden naj torej ne misli, da bomo molčali proti komurkoli, ki satira delavce in jim ne privošči, kar jim po pravici gre. Tudi mi bi bili bolj veseli, ko bi ne bilo nobenega nasprotja v družbi, a v kolikor je to nasprotie med delavci in delodajalci, stojimo na strani delavcev. Podkupil nas nobeden ne bo, Se manj se pa damo preslepiti s praznimi strašil'. Zahteve, ki jih stavimo, ne presegajo nikoli mej krščanske pravičnosti. Ta je pa tudi edina meja, ki jo poznamo. Sredstva, s katerimi skuSamo doseči svoje namene, bo poštena, v vesti dovoljena in v postavi vtemeljenB. Preko teh ne segamo. V tem okviru pa ne izdamo nikoli niti najmanjše pedi delavskih pravic. To naj si dobro zapomnijo vsi tisti, ki bi radi, naj bi naša organizacija samo v boju s so-cijalno demokracijo poskušala svojo moč. Kapitalizem je in ostane naš trajni nasprotnik.
2.	Kot smo že večkrat pisali v tem listu, je mogoč boj proti kapitalizmu samo s tem, če se organizujejo krepka, izključno delavskim
LISTEK.
„Moje prepričanje ml je sveto!"
Slika iz Krajine. — Podgoričan.
V naših vaseh svetijo ob dolgih zimskih večerih vstrajno le rokodelci. Pri teh gori luč navadno do polnoči.
V našem Zadolju so vasovali največ pri krojaču Skarjevcu. Tam je bila stanovitna »vas«, zakaj mojster Škarjevec je imel dela vedno polne roke in je moral sleherni večer dolgo sedeti pri mizi, da si je ohranil naročnike, poleg tega pa tudi ni štedil luči in svojega jezika. Peč je bila vselej dobro zakurjena, in v njegovi omarici se je dobila vedno kakšna nova knjiga in časniki, katere je prinašal ukaželjni Škarjevec iz bralnega društva pri fari. Tako so imeli Škarjevčevi vasovalci vse ugodnosti zimskega večera: gorko peč, svitlo luč, knjige in časnike in veselega, zgovornega domačina, ki jim je
V Ljubljani, 31. avgusta 1899.
koristim služeča strokovna društva. Teh se boje delodajavci. Ne moremo jim pomagati. Samo to pravimo: če delavci nimajo proti delodajavcu ničesar; če on izvršuje, kolikor more, svoje dolžnosti do njih, potem tudi strokovna društva ne bodo kazala nobene osti proti njemu. Strah pred strokovnim društvom torej ni upravičen, koder ni znamenje slabe vesti. Pri ti priliki pa iznova ponavljamo, da strokovna društva na soci-jalno-demokraSkem temelju ne morejo nikoli vspeSno delovati za delavce, ker vmešavajo v gospodarski boj svoje protiverske, proti-rodne, politiske in sanjarske težnje. Zatu je pa toliko bolj treba, da na zdravem, pametnem temelju osnujemo nova strokovna društva.
Ta društva naj bodo po svojem namenu v prvi vrsti posredovavna med delavci in delodajalci, da se čim najbolj odstranijo na-sprotsva in ohrani mir; če pa to ni mogoče, potem morajo biti ta društva tudi obrambna in bojevita.
V tem smislu pojmujemo mi strokovna društva in v tem smislu jih bo tudi vresni-čila na Slovenskem naSa krščansko-socijalna organizacija.
Evropa boleha.
Naša stara Evropa je hudo bolna. Dobila je želodčni krč in sedaj se vije v groznih mukah, iz katerih ji ne pomaga nobeno moderno zdravilo. Dolgo časa je morala žreti nezrelo sadje in strupene jagode framason-skega liberalizma, predno je nastala kritična bolezen. Zdravniki ob bolnični postelji zmajujejo z glavami in si ne vedo pomagati. Eni trdijo, da ozdravi le tedaj, ako izbruha iz sebe še zadnje ostanke verskega in moralnega čuta, drugi pa hočejo poleg odprave
večkrat zasolil kako šaljivo, ali jim pa razlagal to in ono iz časnikov, kar niso kmetje razumeli, da so ti naposled rekli:
»Ej, Škarjevec je vedež!«
In ni jim bilo nikdar dolg čas.
. I.
Bilo je tiste zime po ustanovitvi kmetijske zadruge v fari, kjer je Zadolje.
Mrzlega zimskega večera so cepali Zado-Ijani drug za drugim h Škarjeveu. Okoli peči kmalu ni bilo več prostora, da so se oni, ki so se bili že otajali pri peči, umikali k mizi, da je bilo pri peči prostora Se za one, ki še pridejo z mraza. Mojster se ni brigal za vasovalce. Svoji ženi, ki mu je pomagala šivati, in vajencu je po tihem ukazoval, sam pa je podil stroj, da je drdralo v jednomer, zakaj prazniki so bili pred durmi in marsikdo je hotel biti o božiču nov, in mojster Škarjevec bi bil rad ustregel vsem, prav vsem, da bi ne bilo o praznikih kletvine in zamere.
Letnik V.
Boga iz javnosti popolno jednakost in skupno last zemlje in produkcije, ter pravijo, daje to edino sredstvo k ozdravljenju. Tretji pa kličejo stari Evropi, da se povrne nazaj v krščansko moralo in krščanske socijalne nazore, da jo le to more ozdraviti in ji prinesti zopet veselih dnij blagostanja in sreče. Kaj je toraj pravo? Kaj bi moglo v resnici pomagati?
Ako se ozremo okoli, vidimo, da je zašel med ljudstva neki zli duh samopašnosti, samoljubja, trdosrčnosti, brezčutja in pohlepnosti. Brat ne pozna več brata, kdor koli more, stiska in odira soseda, uboji in tatvine so na dnevnem redu. Nesramnost se javno širi v vse kroge. Potrebna disciplina se ruši, nasproti pa se širi sovraštvo med vsem človeštvom. Sedaj pa nastane vprašanje: od kodi pa vse to? In ali ne provzroča ravno to bolezni Evrope? Na prvo vprašanje moramo odgovoriti, da to prihaja od tod, ker je človeštvo zgubilo zavest pravičnosti do bližnjega, to pa vsled čimdalje večje mržnje do krščanstva. Kedor ni prepričan, da je zavoljo Boga dolžan biti pravičen in da ne sme nikomur storiti hudega, tudi pravičen ne bo. Ker pa vera v Boga čimdalje bolj peša, se toliko bolj Siri krivičnost in sleparija. Samo na sebi je torej jasno, da je sedanjemu »Evropinemu krču« vzrok brezverstvo. Brez-veratvo, katero se je Evropi podajalo kot brana po stolicah univerz, brezverstvo, za katero so toliko Btorile evropske vlade, brezverstvo, katero vživa največje varstvo vseh vlad, to brezverstvo, pod pokroviteljstvom javnih oblasti in zakonov, jelo je roditi sad, ki semtertje vže odpada in razburja duhove.
Francija, razorana po »misli svobodni«, mora gledati, kako v nje osrčju podivjana
Nocoj se ni brigal, kaj da ugibljejo njegovi sosedje, ki so bili kmalu v živem razgovoru pri peči; oni pa, ki so bili bližje mizi, imeli so knjige in časnike v rokah in so bili živo zamaknjeni vanje.
Pri peči se je bil vnel vroč razgovor; klestili so zadrugo, katere si ni upal nihče hvaliti, dasi je bil marsikateri možiček prepričan iz lastne skušnje, da je zadruga dobra in hvalevredna stvar, ki pa ni imel toliko poguma niti razuma in zgovornosti, da bi se bil potegnil za čast in dobro ime zadruge.
Govor o zadrugi je bil napeljal mladi kmet Samostal, rekoč:
»Pa so vedno trdili, da ne bo nič z našo zadrugo, da jo bo vrag vzel in nas tudi, ki smo v nji, in kaj vem, kaj še vse. Pa se nič ne omaje, ampak vedno trdneje stoji in se razvija, da je naših nasprotnikov kar strah in sram, ker so bili tako slabi preroki. Voste, po dnevi sem bil tam, in ker ni bilo ravno ljudij, izpraševal sem upravnika marsikaj o
druhal skruni in razdira katoliške cerkve. Ljudje, ki vpijejo po svobodi, zatirajo sami d krutim nasiletvom vse, kar ne služi njihovim nazorom. Drajfusova pravda kaže vže sedaj, kako je v tej državi omajano pravno čuBtvo. Ko bi Drajfus ne bil Žid in framason, bi se pač ne brigal nihče zanj, in ko bi bil tudi res po nedolžnem obsojen. Za žida Draj-fusa pa je v ognju skoro ves svet.
Španija in Italija trpita vsled Spekulacij framasonov. Avstrija je na znotraj razorana in si ne vč pomagati. Javni nemiri, vprizor-jeni po raznih Btrasteh in neukretnosti vlade ter nezmožnosti večine državnega zbora, so na dnevnem redu in nekaka vsakdanja, navadna reč. Razsajanje nemčurjev v Cel,u, Celovcu in na CeSkem so žalostno resni pojavi naSih notranjih razmer. V Celovcu je tolpa poulične druhali vlomila v Škofijsko poslopje, razbila semeniSka okna in okna hiše Mohorjeve družbe. Vse gibanje ima znak boja proti veri in državi sami. Nemški kričači javno Sirijo prussštvo med Nemci. Videli bi radi, da postane Avstrija »nemška krono-vina«. Z njimi gredo »prijatelji delavcev« socijalni demokratje, kateri kuhajo revolucijo in se v to poslužujejo vseh primernih sredstev. V tej zmešnjavi pa raste revščina od dne do dne in nikogar ni, ki bi resno mislil na to. Ako se razmere ne spremenč in vlade o pravem času ne storč ničesar za ljudstvo, potem stojimo tikoma pred velikanskimi dogodki. Stara Evropa bo operirala sama sebe in pri tem bo tekla kri v potokih. Zdravniki njeni nočejo videti pravih zdravil, igrajo se raje z novimi neskuSenimi, po katerih je pa vedno slabSe. Bolezen sedanje Evrope izhaja iz brezverBtva, zato je treba Evropi vcepiti iz nova krščanstvo, katero ji bode brez dvojbe pomagalo. Toda, kakor vse kaže, se bode moglo to zgoditi le po bridki skuSnji »krvavega krsta«. Mi slovenski krSčanski socijalci, ki tega nikakor ne želimo, skuSajmo, da nas dogodki ne vjemč nepripravljenih. Gorje nam, ako bomo brezbrižni in se vgnjezdi tudi v naše kraje prekucijski duh brezverske in brezdomovinske socijalne demokracije in frama-eonstva. Kdor hoče, da vladajo zdrave razmere, mora pod zastavo krščanstva proti brezverstvu, ki je vzrok bede in revščine. Najžalostneje pri vsem pa je to, da krSčanski zastopniki ljudstva skoro nič ne storč v teh zmedenih razmerah. Najstrastneja agitacija na strani socijalne demokraoije in nemških kričačev, na drugi strani pa zaspanost in brez-
zadrugi, kako kaj stojimo in kako kaže. Izvedel sem same dobre stvari.«
»Slabega ti ne bo povedal, toliko ni neumen, vaS upravnik Janez, da bi sebe v slabo ime pripravil«, prestriže Samostala kočar Mesosnel. »Takemu lahkovernežu kot si ti, lahko natveze, kar se mu ljubi, ni je tako neumne in nemogoče stvari.«
»E, vsake ne verjamem, ti že ves, ker me nisi še spreobrnil, kar pa pošten mož pravi, sme se verjeti. Jaz pa ne pripovedujem le iz upravnikove pripovesti, ampak sem tudi sam pogledal knjige, v katere zapisujejo vse, kar se godi in kar se tiče zadružne kupčije.«
»Piše, kar kdo hoče.«
»Ne bodi I Ne bodi!« oglasi se kmet Potreben. »Ti, Mesosnel, si preveč neverjeten in nezaupljiv. MisliS, da je vse sleparija, kar se godi v zadrugi.«
»Da bi je le ne bilo toliko, kolikor je je! Bolje bi bilo za vas!«
brižnost ljudi, ki bi z nekoliko jeklene volje in resnega dela brez dvojbe omejili nezakonite razmere. Edini krSčanski socijalci se gibljejo, vse drugo spi. Toda celo gibanje krščanskih socijalcev marsikoga v oči bode, ker se mu zdi vse neumnost, kar moti vsakdanjo komoditeto. Ni čudo, da v takih razmerah sili sovražnik krščanskega imena pri vseh oknih v naSo hiSo. Z malimi izjemami poslanci večine sedanjega državnega zbora niso možje na pravem mestu. To vidimo pri nas. Po pravici rečeno, se razun dr. Kreka za ljudski blagor nobeden ne briga. Nositi častni naslov ljudskega zastopnika ni dovolj, kar mora storiti poslanec.
Ne samo, da nič ne storč, Se celo po strani gledajo delo drugih. KrSčanski socija-lizem jim je izrodek domišljije, ker zahteva za vse jednako pravico.
Gospodje, po tej poti ne pridemo nikamor. Kjer ni odločnosti in dobre volje, tam ni vspeha. NaSi poslanci naj bi imeli pred očmi bolj svoje ljudstvo, kot pa tisti, ki se jim milostno nasmehujejo od zgoraj, potem bi bilo kmalo drugače. »Ko so ljudje spali, prišel je satan in nasejal med pšenico ljuliko.« Tako je zasejal tudi med avstrijsko ljudstvo satan ljuliko, med tem ko se poklicani faktorji niso brigali za ljudske koristi.
Toda ne samo v Avstriji, tudi v drugih državah je tako. Zato pa stara Evropa zdihuje ob grozovit h bolečinah. Ne kliče zastonj sv. Oče: pojdite med ljudstvo, ga poučujte in delajte zanj!
Zaspanost je morala biti res velika, da je moral z najvisjega prestola zadoneti glas opominjevanja k resnemu delu. Škoda le, da se ta glas ni slišal po vseh zakristijah tudi pri nas. Krščansko prepričanje se mora vzbuditi, krščansko prepričanje mora nastopiti javno, krščansko prepričanje se mora otresti strahu in obzirov. Krščansko prepričanje pa mora roditi praktičen sad, po katerem bode in mora ozdraviti sedaj tako bolna naSa Evropa.
Delavska organizacija.
Predno obravnavamo glavna načela delavske organizacije v krščanskem smislu, hočemo podati pregled vse svetovne organizacije delavstva brez razlike barve in posebnih teženj. Na Angleškem in v Ameriki je delavsko gibanje večinoma bolj ekonomično brez politične barve, v Avstriji, Nemčiji, Franciji,
»Kaj veS?« vpraša Samostal. »Razloži nam, obvaruj nas, saj smo tvoji sosedje! Pokaži že eBkrat vso svojo modrost!«
»Kje jo pa ima kaj, ha, ha!« poseže vmes Potreben. »Saj vemo, kam jo hodi zajemat! Pri Mogočnjaku pri fari je tisti vir modrosti, kamor hodijo zajemat vso modrost Mesosnel in še nekateri drugi, katerih ni ravno med nami. Ej, Mesosnel, lahko bi bil že spoznal, da ni vse resnica, kar se iztuhta pri Mogočnjaku, da je mnogo laži, mnogo obrekovanja.«
Mesosnel razžaljen vstane in se obrne k Potrebnu:
»Kaj pa veš o Mogočnjaku, kakšne laži in obrekovanja so tam? Povej!«
»Oho; le ti prej povej, kakšne sleparije se godč v zadrugi. Ti si začel, ti nadaljuj!« oglasijo se drugi.
»Glejte ga! Samo mi moramo posluSati vsakorSna očitanja in laži o zadrugi. Za svoje postenje se ne smemo potegniti. Naj bi pa o
Belgiji in Švici pa politična vprašanja zelo odločujejo tudi pri delavski organizaciji.
V	Angliji so šteli na društvenem shodu v Manchestru 1. 1879 v 1280 delavskih društvih (trade - unions 1 6 mdijonov udov, in če se pristejejo Friendly societys, jih je 2 3 milijonov. Angleška društva so politično popolnoma nevtralna, in ker zlasti starejSa društva za svoje interese delujejo trezno in čisto postavno, zato se jim tudi katoliški delavci pridružujejo brez ovir, in imajo v tej organizaciji že nekaj posebnih zvez. Socijalna demokracija na Angleškem le slabo životari. »Socijalnodemokratična federacija« ima 5000 udov, »neodvisni« pravijo, da jih je 10.000.
V	»Združenih državah« je okoli 1 milijon delavstva združenega v strokovnih društvih, Število ostalih društev se ne d& Se določiti. Tudi te zveze so polit čno nevtralne, kakor tudi red »vitezov dela«, ki Šteje čez 200 000 udov in po poročilu kardinala Lib-bonsa dve tretjini katoličanov; »American federation of labour« šteje 300.000 udov; poleg njih imajo večja stanovska društva skup Se 250.000, manjša društva, ki niso med seboj zvezana, nekaj manj.
Na Francoskem so šteli leta 1896. obrtnih strokovnih društev 5417, med njimi je 2243 delavskih sindikatov m zadrug, ki štejejo 422.777 udov in imajo velik vpliv na občinske delavske borze, katerih je Sest.
V	A v s t r i j i je bilo v sredi leta 1896. udov strokovnih društev 99 439, med njimi 3501 ženska; večinoma socijalnodemokratična delavska izobraževalna društva štejejo — 33.400 oseb. Vsega vkup je bilo v sredi leta 1896. 782 strokovnih delavskih društev s
133.000	udi, med njimi 5000 ženskih. Koliko je socijalističnih društev brez strokovnega delovanja, ni znano. 0 katoliški organizaciji delavstva (razven društev rokodelskih pomočnikov) v Avstriji se dš. to reči: Na krščanskosocialnem obrtnem in delavskem Bhodu v Solnogradu (v septembru 1897) je bilo 500 delegatov, ki so zastopali 85.000 katoliških delavcev. Zahtevali so strokovno organizacijo, pa Se ni vpeljana.
Nemčija je Stela na tretjem shodu Bocijalnodemokratičnih strokovnih društev v Frankfurtu (maj 1899) 52 kartelnih zvez s
495.000	udi. Hirsch-Dunkerjeve liberalne strokovne zveze Štejejo 78.000 do 80.000 udov. Protestautovska delavska društva Štejejo do
naSih nasprotnikih šel slab glas, precej je ogenj v strehi«, pravi Samostal.
»Mogočnjaka pustite v miru, saj nikomur nič žalega ne stori«, oglasi se kmet Sekirca, katerega otrokom je bil Mogočnjak krstni boter.
»Tako je! Mogočnjaka pustite v miru, kakor on vas!« vpije Mesosnel, pogumen, da je dobil pomočnika.
»Ni neumen, da bi se z ljudmi pričkal. On ščuje, drugi so pa, ki lajajo in grizejo namesto njega«, trdi Samostal svojeglavno.
»Ti tudi grizeš«, opomni Sekirca.
»Vsak se brani. Zakaj bi se jaz ne smel? Ali ni začel Mesosnel? Kaj njemu mar zadruga 1 Ako le kdo vzame v misel naSo zadrugo, takoj je Mesosnel vmes, da zabavlja in zbada. KakSna sleparija pa je vendar v zadrugi? Kaj veš? Govoril — 0, pa saj vem, da ne ves ničesar, ker ni nič nepoštenega; kar pride iz tvojih ust, ni tvoje — iz tebe govori Mogočnjak !«	(Dalje sledi.)
56.000	udov. Krščanske strokovne zveze se zadDji čas dobro razvijajo in štejejo 95 do
100.000	udov. Poleg teh našteva Bernstein Se 200 000 udov političnih socijalnodemo-kratičnih drufitev. »Volksverein ftir das katho-lische Deutschland«, h 'kateremu je pristopila večina katoliških društev, Šteje 185 000 udov. Oe otno smemo reči, da je vseh organizovanih katoliških delavcev na Nemškem 220.000. Vseh v društvih organizovanih delavcev nemških pa je okoli 1*1 milijona.
Poglavitne naloge takih društev pa hodijo te-le:
1.	Pouk. Nihče ne more ustaviti silovitega hrepenenja po pouku in izobrazbi, katero se širi med delavstvom, in ki se, šal, hrani večinoma s slabim poukom. Delavcem je treba apologetičnih govorov, kateri pa nikdar ne smejo biti taki, kot cerkvene pridige, treba jepa tudi predavanj o narodnogospodarskih časovnih vprašanjih in strokovnih poučnih govorov. Zlasti na časopise in brošure se mora posebno gledati. Tiskarna socijalnode-mokratičnega »Vorw&rts-a« v Berolinu je leta 1898 izdala 11/I milijon brošuric lastne zaloge, in »Ljud-ko društvo za katoliško Nemčijo« je ob zadnih zborskih volitvah vrglo med volice 3 milijone tiskovin. Za predavanja so izšle že cele žbirke sestavljenih govorov, katere si naj voditelji takih društev poskrbe pri katoliških bukvarnah, da jim ne zmanjka gradiva.
2.	Krščanska delavska društva morajo vzgajati, in udje morajo drug na druzega vplivati z dobrim vzgledom. Navduševati jih je treba za njihove stanovske kreposti: varčnost, delavnost, zmernost, pri čemer posebno veliko pomore medsebojno opominjevanje.
3.	A društvo ne sme samo vzgajati, ampak mora dajati tudi socijalno pomoč. Ljudje morajo »nekaj videti,« kar jim društvo daje. Bolniške blagajne so v Avstriji in Nemčiji postavno vpeljane, a dobro je, če društva še poleg njih za revne ude kaj storč. V Švici so izdala v jednem letu 87.000 frankov podpore proti 97.000 frankov dohodkov, ker so si delavci sami naredili, česar jim država ni dala. Potrebne so ljudske pisarne (Volksbureaux), v katerih se ljudstvu razlagajo postave in se jim priskrbi pravna pomoč. Predno moremo zahtevati, da se delavski obrambeni zakoni pomnože, moramo skrbeti, da se sedanji izvršujejo.
V	tem oziru so ljudske pisarne silno koristne. Skrbeti je za delavska spričevala, bodisi z občinsko ali z deželno erganizacijo.
V	Švici imajo zato delavske pisarne za podporo občni.
4.	K temu pride gojenje socijalne politike. Delavska društva morajo pri nas uplivatina volitve, prirejati morajo enkete, iz katerih mora vlada povzemati materija! za socijalno politične reforme. V Švici delajo sedaj za deseturno delo po tovarnah, za razširjenje nedeljskega počitka in zato, da dobe delavke po angleškem zistemu prost popoldan ob sobotah.
Delavsko organizacijo se ne d& uvesti — po nobenem splošnem, za vse veljavnem kalupu. Izrasti mora iz krajevnih razmer in po potrebi raznih stanov. Le vodilne ideje katoliške morajo prevevati posamezne organizme. Poglavitne take oblike pa so sledeče:
1.	Društvo za mladeniče in rokodelske učence. Ta društva naj sprejemajo dečke precej, ko izstopijo iz šole. Ravno v najbolj nevarnih letih, ko zapustč dečki nadzorstvo učiteljev in starišev, ko začnč v prostih urah iskati zabave in slabe družbe, so sedaj mladeniči najbolj zapuščeni. Najbolj
so potrebni takih društev učenci rokodelski in trgovski in mladostni tovarniški delavci. Pri takih društvih mora biti načelnik duhovnik.
2.	Društva rokodelskih pomočnikov. Teh društev pač ni treba priporočati. Med vsemi krščanskimi društvi so najstarejša in so razširjena po celem svetu, čez 100.000 udov že štejejo in so že brezštevilnim pomočnikom pomagala in jih obranila nravnega propada. A pri teh društvih je novim razmeram primerno treba sedaj tudi bolj mnogo-stranskega, previdnega in požrtvovalnega vodstva.
3.	Na kmetih se kaže tudi v marsikaterem kraju že potreba društev poljedelskih delavcev, zlaBti tam, kjer socijalna demokracija sega med kmečki stan.
4.	Veliko bolj pa je treba društev za obrtne delavce. Windhorst je rekel že
1.	1888: Po mojem mnenju naj bi se ta društva tako pridno snovala, da v en em letu ne bi bilo nobene občine brez takega društva. Seveda je to mogoče in potrebno v toliki meri le v obrtnih krajih. Taka društva niso za strankarstvo, ampak za socijalno politiko. V njih se morajo formulirati delavske zahteve, in po njih morajo delavci dobiti vpliv na občine in na postavodajalstvo.
5.	Društva za delavke. Ta so se začela snovati na zadnje, in tudi katoliški kraji so s temi društvi precej zaostali. Kjer so se osnovala, so pokazala povsod velik vpliv na moralno in gmotno stanje delavk. Neomožene delavke, ki živč brez rodbine v obrtnih mestih, morajo imeti središče in ognjišče, kjer se zbirajo tiste, ki se hočejo ohraniti poštene. Dobra družba in medsebojna pomoč je tu neprecenljive važnosti.
Pa čim bolj napreduje delavsko združevanje, tem bolj 8e tudi preosnavlja po strokah. Delavci raznih obrtnih strok morajo imeti posebna strokovne društva, ali vsaj v že obstoječih društvih posebne oddelke. Le na ta način je mogoče, da vspešno delujejo. Saj ta društva morajo skrbeti za izobrazbo in za zastopanje koristij. Razne stroke so si pa toliko različne, da jih je težko spraviti pod jeden klobuk. Že v društvih rokodelskih pomočnikov zahteval je dr. Beck strokovne oddelke; jed-naki oddelki vseh pomočniških društev se morajo pa zvezati med seboj. Treba nam je namreč, da imamo ne le načelno, ampak tudi strokovno vrlo izurjene in izobražene pomočnike, da bodo pozneje v delavskih in obrtnih društvih kot možje mogli vspešno nastopiti kot spoštovani in vplivni zastopniki krščanskih idej.
Ta društva morajo biti vrojena po sledečih splošnih načelih:
1.	Tudi pri skrbi za gospodarko zboljšanje delavcev mora biti vera podlaga vsemu delovanju.
2.	Namen teh društev bodi v prvi vrsti, da odstranijo hibe in napake sedanjega družabnega reda z vsemi postavnimi Bredstvi. Zato morajo stati na široki podlagi in se ne smejo omejevati le na jeden ali drugi način delovanja. Ne s m e j o biti v prvi vrsti zabavna ali pevska društva, ne smejo biti molitvene družbe ali bratovščine, ampak morejo biti krščanska posvetna društva, ki delujejo za socijalno vzgojo ljudstva.
3.	Posamezna društva se morejo skleniti po strokah v deželne in te v večje, če le mogoče, državne zveze. To je treba že zato, da je delovanje vsakega društva posebej vspešneje, ker mu daje veljavo združenja drugih, povzdiguje se samozavest, in marsi-
katero društvo se s pomočjo drugih oživi in ohrani. Posebno koristno je, če si take zveze nastavljajo izvedene generalne tajnike, katerih poklic je, pospeševati društvene koristi. S tem se vzgojujejo izvrstni politiki, kakor n. pr. na Angleškem, kjer so take može poklicali v vse postavodajne zastope.
4.	Vodstvo v društvih se mora kolikor le mogoče prepuščati delavcem samim. Napačno prisiljevanje ali naglašanje avtoritete tu le škoduje. Demokratični duh, ki vlada sedaj in ki je tudi prvi vzrok tem društvom, mora bo razvijati v njih v pravih mejah-Tudi dobč delavci veliko več veselja, če se jim pusti potrebna prostost, in v takih društvih delavec dobi toliko politične izobrazbe in samostojnosti, da bo pametno in trezno znal rabiti volilno pravico, ko bo demokratično načelo še dalje prodrlo v javnem življenju.
Naša organizacija.
Slovenskim krščansko - socijalnim društvom. O Božiču bone »Siov. krščansko-socijalna zveza« imela svoj organizacijski shod, katerega je ob vseslovenski delavski slavnosti preprečilo deževje. Na tem shodu bodemo ustvarili organizacijo vseh naših nepolitičnih društev, ter bodemo ustanovili tudi strokovno organizacijo slovenskih krščanskih socijalcev. Prav bi pa bilo, da vsa naša društva že prej pristopijo k »Zvezi.« Odbor »Zveze« torej poziva vsa krščansko-socijalna društva k pristopu ter prosi, da mu društva svoj odlok naznanijo vsaj tekom jednega meseca. Ako bi katero naših društev pomotoma še ne prejelo »Zvezmih« pravil, naj se oglasi, da se mu takoj dopoštjejo. — Z Bogom za krščansko ljudstvo! — Za odbor »Slovenske krščanskosocialne zveze« vLjubljani. Ivan Kregar, t. č. predsednik, — Ivan Stefe, t.č.tajnik.
Slov. katoliško delavsko društvo v Ljubljani bode vsako nedeljo zvečer imelo v društvenih prostorih sestanek svojih članov. Prvi sestanek je prihodnjo nedeljo.
Iz »Slovenske krščansko-socijalne zveze.« Odbor naznanja, da je društvena knjižnica, ki se vedno množi, odprta vsak torek in četrtek od */* 8 — ‘/*9 ur® zvečer. Knjige se pogojujejo, samu za 14 dni. — Čitalnica, v kateri je doslej 25 časopisov slovenskih, hrvatskih, čeških in nemških, je odprta odslej vedno vsak dan od ’/*8 ure zvečer naprej, v nedeljah pa je odprta od 9 do 12 ure dopoldne in od 3 do 9 ure zvečer. Želeti je, da bi člani krščansko - socijalne organizacije pridno zahajali v društvene prostore, v katerih vsak dan posluje jeden »Zveziu« odbornik kot nadzornik. — »Zveza« je izključila iz svoje organizacije F. Jeraja, ker je deloval proti krščansko - socijalnim načelom, raznašal mej člani neresnične, hujskajoče vesti, ter s kletvino v društvenih prostorih razburjal elane. — Fotograf Davorin Rovšek je izvršil krasne slike pripravljalnega odbora za vseslovensko delavsko slavnost. Na lepi skupini se vidi nova zastava sv. Mihaela, v sredi odbornikov in odbornic naših ljubljanskih društev sta kumica, blagorodna gospa Pollakova in oče krščanskega socijalizma med Slovenci dr. K r e k. Podoba velja 3 gld. Kdor bi jo hotel kupiti, naj se obme na »Zvezo«. Naša društva naj bi segla po tej sliki! — K »Zvezi« so pristopila na novo naslednja društva: »Naprej,« slovensko izobraževalno društvo v Gradcu, katoliško delavsko društvo v Idriji ia konsumno društvo pri Devici Mariji v Polju. Tudi število ustanovnih, podpornih in rednih članov narašča. Ustanovnik plača jedenkrat za vselej 10 gld., podporni član 2 gld. na leto in redni član 60 krajcarjev na leto ali 5 kr. na mesec. — Prve dni meseca septembra bode na Velehradu organizacijski shod krščanskih socijalcev iz Morave in Sle-zije. »Zvezo« bode na shodu zastopal drž. posl. dr. K r e k. — »Zveza« bode'pričela prirejati družbmske večere brez vstopnine. Tudi »Delavsko gledališče« bo priredilo letos mnogo lepih predstav.
Slov. katoliiko delavsko društvo v Trbovljah je priredilo v nedeljo dn6 20. t. m. v proslavo rojstvenega dne Njega veličanstva cesarja veselico v novih prostorih gospoda A. Volaška. Slavnostni govor je imel č. g. Mežnarič, ki je naslikal vse imenitne poteze iz življenja našega cesarja z nauduše-nimi krepkimi besedami. Za tem so zapeli cesarsko pesem skupno z mešanim zborom. Sledila je na to narodna igra *Revček Andrej ček«. Presenečeni smo bili, ko smo videli diletante prvič nastopiti v tej težavni igri, še bolj pa smo se čudili preč znosti in mojster-skemu petju mej igro. Posebno naudušenje pa je provzročila Volaričeva pesem »Slovenskim mladenkam« za sopran ia alt s sprem-ljevanjem na glasoviru, ki se je morala na burno zahtevanje ponoviti. G. Ipavčevo »Lahko noč« ie pel mešan zbor in R. Scbumann-ovo (op. 15) za glasovir in gosli sta mojsterski lzvajaa g. bogoslovec Lubri in g. L<čan. Prostori so bili natlačeno polni in živijo-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Z »spehom smejo biti popolnoma zadovoljni prireditelji. Vsa pohvala in čast pa tudi gospodom in gospicam, ki so izvrstno izvajali svoje vloge.
Krščansko socijalno gibanje. Minulo nedeljo popoludne so pri D. M. v Polju praznovali krščanski socijalci prav lepo slavnost: blagoslovljenje kipa sv. Jožefa na domu on-dotnega »Konsumnega društva«. Društveni dom je bil ves v mlajih in zastavah. Odposlanstvo »Slov. krščanskosocijalne zveze« je prihitelo na slavnost z zastavo. Po litanijah zbralo se je številno ljudstva okoluv društvenega doma. Topiči so zagromeli. Čast. g. Luka Smolnikar je blagoslovil kip ter govoril ljudstvu srčne besede o krščanskosocialni organizaciji in o pomenu sv. Jožefa za delavske stanove. Po blagoslovljenju vršil se je ljudski shod. Predsednikom je bil soglasno izbran g. Jeriha. G. Moškerc je govoril o neposrednih davkih in o političnih razmerah, ki postajajo čimdalje ne-znosnejše. V svojem govoru je tudi naglašal, da moramo Slovenci težiti po zbližanju z brati Hrvati. Shod je zahteval podržavljenje celjske policije in se odločno izrekel proti novim davkom na živila. Gostinčar je govoril o tem, kdo je zakrivil § 14, namreč socijalni demokratje in Wolfovci, ter o gospodarski organizaciji. Priporočal je, da se konsumno društvo razširi v gospodarsko zadrugo. Shod je dosegel velik vspeh ter je ljudstvo navdušeno klicalo ob zaključku shoda »Slava!« krščanskemu socijalizmu.
Socijalne zadeve.
Krščansko - socijalna zveza skliče letos o božiču shod, katerega se vdeleže zastopniki njenih društev. Neugodno vreme nam je o priliki vseslovenske slavnosti preprečilo nameravano zborovanje. To moramo popraviti. Veliko se imamo dogovoriti. Vzlasti te - le točke so važne: 1. Kako naj se narede v kršč. socijalna društva, da bodo umstveno vzgajala svoje člane? 2. Snovanje in organizacija strokovnih društev.
3.	Vstanovevgospodarsko korist: a. Čebelice in male posojivnice; b. Stavbne zadruge; c. Skupno delovanje konsumnib društev; č. Zavarovavnica za starost in onemoglost. 4. Pouk v pravnih zadevah in pravno varstvo. Upamo, da se nam posreči pri nameravanem shodu z novim navdušenjem položiti kali za krepko nadaljevanje našega dela v korist ubozib slovenskih delavcev. Pri ti priliki se seveda pomenimo tudi o delovanju »zveze« in ji zarišemo poti, po katerih bo mogla doseči svoj namen. Naš list radovoljno vsprejme vsak nasvet, ki bi mogel kaj pomagati, da se tem vspešnejše izvrši naš shod. Prosimo somišljenike, naj za časa razmišljajo o navedenih točkah in, če jim je tako všeč, svoje misli in sklepe pošljejo ,Glasniku’.
Nemško- avstrijski obrtni shod v Gradcu.
Nemško-nacijonalna stranka je sklicala pred par
tedni obrtnike k shodu v Gradcu. Najpreje so se zborovalci postavili na svoje nemško narodno stališče in so s tem napovedali v prvi vrsti boj svojim stanovskim tovarišem drugih narodnostij. Zabavljali so tudi proti klerikalcem, kot se samo po sebi umeje pri nacijonalnib junakih. Pozabili so pa, da so jedini katoliški poslanci v državnem zboru zagovarjali obrtne težnje in tudi s svojim vplivom v marsičem zboljšali liberalni obrtni zakon iz 1.1859. Vrh tega so zahtevali, naj se obrtne zbornice ločijo od trgovskih, naj se votivni red v zbornico tako spremeni, da bodo tudi po novem davku vsi obrtniki volili. — Sklenili so resolucijo proti krošnjarstvu, izrekli so se proti obrtnim inštruktorjem ia konečno so pozivali vlado, naj pomaga, da se za obrtnike ustanovi zavarovavnica za starost. Ta shod nas uči, da je skrajni čas našim slov. obrtnikom, da stopijo na noge. 2e dolgo jih pozivljemo, naj skličejo vseslovenski obrtni shod v Ljubljano, toda dozdaj se še ni nobeden zgenol. Tak shod bi prinesel novega življenja v obrtni stan ia prepričaoi smo, da bi strokovui vzgoji ia zadružai orgaaizaciji krepko ogladil pota; zraven bi jim pa oživil stanovsko zavest in s tem tudi samostojnost v javnem življenju. Na noge torej!
Slovenski Gospodar prinaša že nekaj časa sem izvrstno pisane članke o zadružni organizaciji izpod peresa našega štajerskega organizatorja kapetana I. M. Kržišnika. Svoje bravce opozarjamo na te članke. Sploh pa priporočamo Slov. Gospodarja, ki spretno vrejevan neumorno deluje za razširjenje krščansko-so-cijalnih načel.
Drobtine.
Luč resnice. »Slovenski Narod« je prinesel v sredo dne 16. t. m. dopis iz Zagreba, v katerem mu verni sluga laži poroča o vsprejemu slovenskih kršč. soc. v Zagrebu. Dopisnik pravi, da se je takoj, ko so alovenci izstopili, videlo, da to niso zastopniki slovenskega naroda, in da se je naudušeno klicalo: živijo Tavčar, živijo Hribar, živijo »Slovenski Narod«! Kolikor smo na svoje oči videli in na svoja ušesa slišali, so gromovito odmevali urnebesni živijoklici dr. Kreku, Kalanu, Za-goracu, slov. kršč. socijalni zvezi in sploh Slovencem. Bili pa so tudi posamezni vzkliki: Živijo Tavčar, živijo Hribar, za koje pa se ljudstvo ni veliko zmenilo. Tem vsklikom je
Poznalo se je
Pozivi Kdor bi izmed članov naše ljubljanske organizacije bil vešč kakaga glasbenega orodja, naj se oglasi v čitalnici »Zveze«. Isto velja za člane zmožne petja.
Koliko časa se živi brez jedi? 6ovek v pravilnem stanju bi vstrajal brez jedi 20 dni. Ljudje, ki so se postili za Btavo, so vzdržali že 30—40 dni brez jedi. Konj živi brez krme 25 dni, a mora imeti dovolj vode; če pa ne pije more živeti le 17 dni. Mačka preživi 25—30 dni, ako dobi dovolj vode. 0 psih se v6, da so V8trajali že do 30 dni, brez pijače so pa poginili v 20 dneh. Domači zajec vzdrži brez hrane 14 dni. Golob 10, pre-drznež vrabec pa samo 2 dni. Vsakega človeka in vsako žival pa prekose v tem pogledu — krore, ki morejo živeti 2—3 leta brez vsake hrane. Vse to je baje preskušeno po 8kušoji in kedor ne veruje, lahko sam na sebi poskusi. Želeti bi pa bilo, da bi se enkrat tudi kedo polotil skušnje, koliko časa bi živel brez jedi kapitalist, ki je na delavčev račun navajen vsaki dan najmanj petkrat fino jesti in prazniti buteljke. Najbrže bi poginil v par dneh.
Zahvala.
Odbor »Slovenske krščansko-socijalne zveze« se tem potom imenom slovenskega delavstva najiskrenejše zahvaljuje vsem hrvatskim rodoljubom, ki so ob na šem izletu na Hrvatsko nas tako srčno vsprejeli. Hvala »Zanat. pomoč, društvu« v Zagrebu in zagrebškim kršč. soc. delavcem za bratski vsprejem na kolodvoru, za prijetne, nepozabne ure na »zajedničkem večeru« in za požrtvovalno oskrbo izbornih prenočišč. Hvala preč. g. Zagorcu za trud, katerega je imel z nami, hvala opozicijskemu hrvatskemu časopisju, ki je našo pot spremljalo ves čas z odkritosrčnimi simpatijami. Hvala uzomo rodoljubnemu prebivalstvu grada Kar-lovac, ki je slovensko odposlanstvo sprejelo odprtimi rokami in svoje bratstvo izkazovalo na tako impozanten način, da smo bili vsi ginjeni do solz. Hvala karlovškim iskrenim Hrvaticam za drage spomine, za duhteče šopke in vence, hvala presvetli baronici gospej kumici Kati Vranicany in premilostljivemu njenemu soprogu za veliko, plemenito prijaznost, s katero sta počastila slovenske delavke in delavce. Hvala načelniku gradu g. Vrbaniču za ljubav, katero nam je ves čas izkazoval, hvala blagorodnima gospodoma: narodnemu zastopniku Modrušanu in dr. Vinko viču za ognjevite napitnice vzajemnosti hrvatsko-slovenski, hvala vrlemu predsedniku dične »Nade* g. Avg. Frančiškoviču in vsem „Nadinim" članom za številne dokaze bratske ljubezni, hvala vsem hrvatskim društvom za prijeten boravek mej njimi.
Slava Hrvatski in Hrvatom! Živela vzajemnost Na svidenje v beli Ljubljani 1
V Ljubljani, dn6 26. avgusta 1899.
Za odbor »Slovenske krščansko-socijalne zveze«:
Ivan Stefe,
Ivan Kregar,
t. č. predsednik.
t. č. tajnik.
Mlade&id,
20 let star, ki je dovršil V. gimnazijski razred, ,	,	^	,	popolnoma zmožen slovenskega in nemškega
bilo 'le malo odmeva. Poznalo se je Pa jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti v kako prvi hip, da so tu kaki štirje mladiči najeti, tj Jpi3arn0 kot začetnik. Plača primerna. Poda kriče liberalcem živijo. Ko so mo&tki £nudbe pod A p na na8jov „Glasnika".
videli, da ne pridejo na »vrh« zaklical je >y.___________
eden izmed njih celo: živijo dr. Krek, kar
je med nami vzbudilo mnogo pomilovalnega S vA	^	^
smeha. Pokazali so Tavčar-Frankovci, da v
so
hirajo, in videlo se je, da tudi v Zagrebu prodira krščanska misel, vsaj med delavci. Trditvi, da nismo bili zastopniki »Naroda«, "pritrjujemo. Pač pa smo bili doli zastopniki poštenega slovenskega delavnega ljudstva. To pa je za zvezo med Hrvati in Slovenci večjega pomena, kot zveza frakarjev Tavčarjevega in Frankovega kalibra. Iz nastopa liberalcev se vidi, kako oni upoštevajo delavski, kmetski in obrtniški stan. Le zaničujte nas, le lagajte se o nas, mi se moremo le smijati. Ko puca zora in bit če dana, a preko vas in vaših oslarij. Slovenski in hrvatski narod se bota otresla svojih liberalnih tlačiteljev in vodila svojo usodo sama s svojo roko, a proti temu vam ne bodo pomagale »niz peklenske« laži, koje je raztrosil tudi »Rodoljub« o urnebesnih živijoklicth dr. Tavčarju in drugom. Zastopstvo slovenskih delavskih stanov na Hrvatskem so hoteli liberalci osmešiti, a pokazali bo se le v svoji luči. Marsikdo je spregledal, kam drvi liberalizem. Vemo sicer, da boli, ako se preko s cilindri ovenčanih g av upa v ime celih stanov oglasiti »prekleto« ljudstvo samo, toda na to se bode morala gospoda privaditi, ne bode kazalo drugače.
C,
H
I
I
I
!
1
sladna kava.
•Krna mam***/} Ja menit
Že Teta te« Izpričata fzvreftia prime* le betavf ktvh f Pri živetih, ircniti, Selodecnlh boleznih, pri pomanjkanj«1 krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejš*
, cuzeu kavlna pijač* v riotlaočero rodovinah.

Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«