45. številka.
Ljubljana, v petek 25. februvarja
XX. leto, 1887
Izhaja vsak dan avet-er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v stri j sko-oger ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta S gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 8 gld. 30 ki*., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po so kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor- poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hifii, „(Jledališka stolba". U prav iiiStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
f JI.' J-!----
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „   50 ,,
ii četrt leta........ 3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
n četrt leta........4   „   — „
h jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravnlMtvo „&lov. Jfhroda4*,
„Sic vos non vobis......"
—S. Često se poudarja, da srno Slovenci mal narod, razcepljen in razkosan, ali kakor pravijo Nemci „ein Vblkersplitter". Na našo veliko nesrečo je to živa resnica, katerej se ne more ugovarjati, Poleg te nesreče pa nas tare še druga, skoro še hujša. Tisočletno tobstvo udušilo nam je narodni pogum, narodni ponos in podobni smo Izraelcem v puščavi, ki neso bili sposobni, da bi si osvojili obljubljeno deželo, marveč so se vsi ulegli pod arabske puščave razbeljeni pesek, da so napravili prostor novemu krepkejšemu zarodu, ki si je potem z mečem v roki z izredno hrabrostjo priboril domovino, ki se je „mleka in meduu cedila.
Temu nedostatku narodnega ponosa pripisovati nam je razne neljube pojave, bolje rečeno, zmote in hibe, ki jih opažamo dan na dan v našem javnem življenji, ki so na kvar naši politiki in so večinoma le  izrodek krajnega separatizma ali pa
čisto osobnih nakan in interesov. Kot take zmote in hibe zmatramo večino zaupnic, diplom o častnem občanstvu in drugih jednakih pojavov in skoro vsekdar, kadar num dojde vest, da se je zopet kaj jpdnacega ukredilo, da se je odposlala mnogobrojna deputacija, izročat lepo izdelano diplomo, ali pa adreso z mnogoštevilnimi podpisi in še številnejimi križi, usiljuje se nam vprašanje: „Cui prodest?" Komu je to na korist? Kdo je to uprizoril in zakaj?
Navadno ni težko pogoditi pravega odgovora Ako se zna, kdo je stvar sprožil, je tudi takoj jasno, zakaj. Velika masa naroda rada uboga ne« katere krajne voditelje, papir je potrpežljiv, križ ne stane ni solda in tako se hitro skrpa zaupnica, ali pa adresa, o katerej se potem ves slovenski svet začuden vpraša: Kaj pa je tebe treba bilo?
Taka prikazen pojavljala se je pred par leti na Primorskem. Dan na dan kovale so se zaupnice in diplome o Častnem občanstvu in deputacije so skoro kar v procesijah romale v Trst. In kaj smo s tem dosegli? Nič druzega nego to, da smo po-tratili nekoliko krvavo prisluženih novcev za krasno izdelane diplome, da smo zopet galvanizovali m&ro, ki nas na Primorskem baš zaradi rečenih diplom in zaupnic še bujše tlači, da smo nekemu na svojo škodo utrdili že močno omajano stališče. Masa naroda, „misera contribueus plebs" bila je slepo orodje, služeče posamičniku, ki je morda pri tem iskal in m<sel osebne koristi. Kaj jednacega bilo je nedavno v Vipavi, kaj jednacega snuje se na Štajerskem, kjer se nabirajo podpisi za zaupnico predsedniku okrožnega sodišča Celjskega, da ne navajamo vseh drugih raznih slučajev.
Mi nesmo načeloma nasprotniki zaupnicam in častnim diplomam. V gotovih slučajih so jako umestne, v mnogih celo dolžnost hvaležnosti. Narod izreka zaslužnim možem na ta način svoje priznanje, da jim odkaže odlično, vzvišeno mesto. A baš zaradi tega, ker imajo na takem mestu biti le pristni odličnjaki, v istini plemenite osobe x>o duhu in po svoji delavnosti, treba velike opreznosti, da se ne utihotapi volk v ovčji obleki, ki ni vreden našega zaupanja in nema druzega smotra, nego na naših plečih, na podlagi našega zaupanja popeti se kvišku.
Mej častne občane sme li bi se vsprejemati le možje čistih rok, ki so z živim prepričanjem delovali za narod, priborili mu gmotnih in političnih blaginj ali jih vsaj z vsem naporom priboriti skušali. Kolikor smo pa v novejšem času opažali taka imenovanja in odlikovanja, videli smo večinoma, da ni bilo pravega nagiba, niti pravega povoda. Z malimi izjemami ravnalo se je po načelu „do ut des" in zaupanje izrekalo se je možem, ki so jedva kot novinci piišli v ta ali oni okraj, o katerih se ni znalo niti kaj dobrega, niti kaj zlega, katerim pa se je hotelo dobrikati, glede katerih so se torej zaupnice in diplome skovale „ad captandam benevo lenti am.u
Tako postopanje je že graje vredno. A v premnogih slučajih bil je povod zaupnic ali pa diplomi prav navadna baharija Ker je občina A. odposlala deputacijo z diplomo, ni hotela zaostajati občina B., po poslednje vzgledu ravnala se je tudi občina C. in tako je potem prišlo, da so razne občine kar tekmovale v tem uprav tlačanskem, svobodnih mož nedostojnem ravnanji.
Nedostojno je svobodnih, zavestnih mož tako ravnanje, kajti kakor se obsoja in celo po zakonih kaznuje poskušano ali pa celo z vršeno gmotno pod-mitovanje, isto tako se mora obsojati tudi vsako podmitovanje v moraličnem zmislu. Nezaslužene, prisiljene zaupnice in iz klečeplaznih namenov skovane diplome pa neso druzega nego mora lično pod-mitenje, ob jednem pa izraz tlačanskega duha.
Premnogo jo slučajev, da so se dotične občine za svoje zaupnico ali pa podeljene častne diplome že kesale, a bilo je prepozno. Od vseh v zadnjih letih izdanih zaupnic in častnih občanstcv jili je le raz-merne malo prišlo na pravo adreso, zatoiej se mora tako lahkomiselno postopanje ostro karati, ker ne le, da kvari in bega javno mnenje, prouzročuje tudi mnogo gmotnih troškov. Diploma, nabiranje podpisov, potovanje deputacije, vse stane novcev in trditi bi se smelo, da se je na ta način s takimi nepotrebnimi in škodljivimi demonstracijami že lepa vsota potnitila.
Mi nesmo zagovorniki grškega ostrakizma, po katerem se je vsak uplivneji Grk pregnal iz domovine, naglašamo pa še jedenkrat, naj se dvakrat,
LISTEK.
Iz pozabljenih spominov.
(Oeški spisal Vacslav Beneš-Tfebiz8ky) (Dalje.) X.
Po čudnem naključji našel sem listek, na katerem so se mi zdela pismena, da so pisana s človeško krvjo. Roka se je tresla piscu gneva in žalosti ob jednem, in oči so se mu najbrž preveč kalile od solz, ker je nekatera beseda manjša, druga večja, in ker so vrste krive. Pogrešajo se tudi ločila. Dotični kos papirja našel sem še le včeraj, ali takoj sera se usedel, vzel v roko pero in pisal.
Dne 20. junija lete 1G54 po Kristovem rojstvu prodal je gospod Krištof Ferdinand Popel iz Lobkovic graščino Klecanje z vsem, kar k njej pripada za 24O0O goldinarjev. Kupec bil je Adam Matevž iz Trautmannsdorfa in na "Weinsbergu, svetega rimsko-nemškega cesarstva grof, njih cesarske milosti kralja češkega in ogerskega svetnik in ka-mornik, kraljevi namestnik in najvišji maršal deželni, vitez zlatega runa, rodom Štajerec, sin Maksi
milijuna Trautmannsdorfa, človeka, ki je zelo v slabem spominu.
Od te dobe jenja v urbarji sela tukajšnjega češki jezik popolnem; na posameznih kmetijah, ki so bile opustošene v teku tridesetletne vojne bodi si od vojakov ali zapuščene od lastnikov, naselili so se Nemci in da bi se pre tukajšnji kmetje lažje preživili in zraven tlako delali, pridejala je gospodska vsakemu posestvu dobre četiri orale. Ta listina je pisana z roko okorno, ki peresa [iii bila vajena in v takšnej nemščini, da je joj. Dana je 21. marca 1669. Poleg so navedene na tanko dolžnosti kmetov in kočarjev.
V tajnem svetu cesarja Ferdinanda II. in III. glasoval je grof Maksimilijan iz Trautmannsdorfa vselej s srditim sovraštvom zoper vse, kar bi le količkaj utegnilo Čehom koristiti. In helebarda, ki se je v Hebu pogieznila v prsa Fridlandova, po-vzdignena je bila tudi najbrž vsled podpihovanja tega svetnika cesarskega. Sin Adam Matevž je ostal načelom plemenitega očeta svojega veren vse žive dni . . .
Nekega meglenega zimskega dne bližala se je od severne strani tukajšnjemu gradu tolpa obubožanih ljudi j.   Ženam je gledala deca čez rame iz
krnirjev, čuda, da se neso ubožice zgrudile pod njo. Možje so vlekli skromno imovino na vozičkih, od-počivajoč si tudi vsak hip. Otroci so tleskali z ročicami, smejali se, žlobudrali radostno; ali materam je bilo za jok in možem je tem večja teža padala na prsa, čim bolj so se po drevoredu gradu približevali.
„Če nas le tja pustijo?"
„Gremo na svoje!"
„Mili brat, koliko jih je že šlo pred nami na svoje, a morali so se na pragu vrniti."
In potem se je bil zopet slišal samo škripot vozičkov.
Prišlecem je gledala grozna reva iz zastiada nega obličja.
Nekoliko tukajšnjih Beljakov, ki so bili o ve-likej vojni pobegnili iz svojih posestev, vračalo se je pod rodno streho. Domača tla so pač le najboljša in če bi tudi bilo pokopališče, kjer bi imeli zadremati. Blodili so iz kraja v kraj, tu so se kratko naselili, tam so prebili nekaj časa, a povsod so našli gorje in gorje.
Kodno selo je bilo ob cesti, koder so šli vojaki brž po belogorskej bitvi. Toda pravo zlo začelo se je še le 1634. leta in je trajalo do 18b2.
trikrat premisli in pretehta, koga hočete počastiti s svojim zaupanjem in zakaj. Kajti le tedaj bode zaupnica in častna diploma prava čast in pravo odlikovanje, ako se hode priznavala le izrednim zaslugam in zares izbornim možem, ne pa, če bodo zaupnice in častne diplome tako goste in navadne, kakor nekdanji „Kanonenkreuz".
Tudi v tej zadevi kaže se politična zrelost in nezavisnost dotičnih okrajev, kakor v vsakem drugem pojavu javnega življenja. Darežljivost v tem oziru je potrata, opreznost in varčnost pa politična modrost in narodna čednost. To naj se uvaža in v bodoče ne ravna prenagljeno, marveč previdio, sicer bode dotične občine vedno zadevala vsa ostrina Vir-gilijevih besed „Sic vos non vobis......!M
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 25. februvarja.
Vojno miiiist«th<vo je naznanilo lektoratom tehniških velikih šol, da se bodo vsprejemali za popolnenje tehniškega osobja pri mornarici slu šatelji tehniških velikih šol, ki so obiskavali strokovno šolo za grajenje strojev in napravili državni izpit, kot aspiranti z adjutumom. Bazen telesne sposobnosti za vojaščino, zahteva se popolno znanje nemščine. — Ker se sedaj vsaka naredba za izvež-banje čet le prerada zmatra za mobilizacijo, opu stila se bode letos na ukaz vojnega ministerstva mobilizacija konjice in topništva za poskušajo, ki je vsako pomlad v navadi.
Vnaiije države.
Bivši bolgarski knez Aleksander liatten-berg je na svojem potovanji jel bolehati, zategadelj se je vrnil iz Nizze v Pariz. Boje se, da dobi le-gar (tvphus.)
Turška vlada naznanila je vodji kolgar-»kc* opozicije, Cankovu, oticijalno, da se ž njim ne more več dalje pogajati, ker ni nobeuega upanja, da bi se doseglo kako sporazumljenje. Sedaj se bode Turčija pogajala le z zastopnikom bolgarsko vlade, Vulkovieem, zastopniki velevlastij in bolgar sko deputacijo, če še ni odpotovala v Sofijo.
Italijanski« ministerska kriza še ne bode tako hitro rešena. Depretis nekda ni mogel sestaviti nove vlade. Kralj bode sedaj moral poklicati koga druzega. Sodi se, da bode kralj sedaj grofu Robilantu naročil sestaviti novo vlado.
Kakor se poroča „Pol. Corr." iz Varšave, so se v riiKkciii vojaškem oskrbništvu pokazali veliki nedostatki. V poljskih trdnjavah so zaloge mnoge manjše, nego bi morale biti. Marsikaj se je zara-čunilo, kupilo se pa ni. Mnogo stvarij je pa popolnem spridenih. Zategadelj moralo se je letos žita in druzega živeža mnogo več kupiti, nego se je nameravalo. To je pa dalo povod govorici, da Rusija zalaga trdnjave, ker misli začeti vojno. Po družin poročilih pa Rusija zalaga trdnjave tako zelo, da se vsekako mora soditi, da misli na vojno. Za za-lagatelje so jej povoljni celo židje. od katerih do-sedaj država ni maivla kupovati. Železnica Ivango-rod-Dabrova pomnožila je obratna sredstva tako, da v 14 dneh lahko prepelje 200.000 vojakov. V kratkem se bodo uradniki te železnice nadomestili s častniki.
Kakor se poroča časopisu „Daily Nevvs", je ruski poslanik Ilitrovo vprašal rimniiiNko vlado, zakaj da se Rumttnija oborožuje. Odgovorila mu je, ko se vse države oborožujejo, tudi Rumunija ne sme zaostati. Morala bode morda še z orožjem bra-
niti svojo neutralnost, da 8e druge države ne bodo vojevale na njenej zemlji.
Kak upliv bode imel izid volitev za nemški državni zbor na uemNk»-franco*ke odnošaje, Bh sedaj ne moremo sklepati. Angleški in nemški listi trdijo, da je izid volitve olajšal ohranenje miru. "Nord. Allg, Zeit." zagotavlja slovesno, da Nemčija ne bode z vojno rušila nikake mejnarodne pogodbe. Ruski listi so pa druzih mislij in sodijo, da bode Bismarck sedaj, ko ima državni zbor po svoji volii, še bolj ošaben in še huiše izzival Francoze. — Že večkrat omenjeni .Nordov" članek pretresujejo razni nemški in francoski listi. Prvi mislijo, da utegne Rusija s tacimi izjavami prouzročiti vojno v Evropi. Dosedaj Francozi le zategadelj neso začeli vojne, ker so se bali, da bodo premagani in bi potem bila Francija popolnem uničena. Sedaj ne bodo več po-mišljevali, ko jim Rusija obeta pomoč. „Kdln. Zeit." misli, da se Nemčiji ni treba bati združenih Francozov in Rusov. Bismarck bode že še dobil zaveznikov, ki jim bodo kos. Francoski listi mislijo, da bode sedaj ložje ohraniti mir, ko se bode Bismarck iz strahu pred Rusi bal napasti Francoze.
Najugodnejše za urinsko vlado izpale so volitve na Saksonskem, kjer je dosedaj bilo vselej več socijalnih demokratov voljenih. Sedaj so pa pro pali vsi socijalistični in svobodomiselni kandidatje. in voljenih je 10 narodnih liberalcev in 10 konservativcev in v dveh krajih so že ožje volitve, pri katerih bode zmagal jeden narodni liberalec in jeden konservativec. — „Kreuzzeitungi" ne ugaja, da so narodni liberalci pri volitvah največ mandatov pridobili, ne pa konservativci. Sedaj, ko so narodni liberalci se ukrepčali, utegnili bi v notranjih vprašanjih nasprotovati vladi.
Francosko trgovsko ministerstvo izdeluje projekt, kako naj bi se doseglo sporazumlienje o rabi kole-kov pri menicah v mej narodni trgovini. Sedaj so bile pri menicah baš zaradi kolkarine razne težave in sitnosti. Menica, ki se je izdala v Franciji ter se je imela plačati v Nemčiji na ukaz kake nizozemske tvrdke, morala se je n. pr. trikrat kol-kovati. Da to ni bilo trgovini v prid, razume se samo po sebi. Francija bode nekda predlagala, da se skliče konferenca držav svetne poštne zveze, ki se bode dogovorila o kolkarini menic v mejnarodni trgovini.
Dopisi.
H JPtuja 22. februvurja. [Izv. dop.] Starodavno mesto Ptuj ni imelo v stari zgodovini stalnega mesta, ker svojili so si je Rimljani, češ, da so je zgradili oni in od druge strani trdilo se je od Blovanskih zgodovinopiscev z uspehom, da je mesto slovansko. Pozneje se nikdo ni več za take razprave zmenil, temveč reklo se je unisono, da je mesto avstrijsko. Pred kakimi 15 leti priklatilo se je vender semkaj nekaj prevetrenih bučic in od teh ljudij gre trditev, da je naše mesto nemško, kar se pravi prusko
Slovenci so temu seveda vedno kolikor možno nasprotovali in tudi vsakemu, ki je kaj tacega trditi skušal, brez ovinkov na prste stopali.
Čez državne mejnike lukajočim lisjakom to nikakor ni po volji bilo. Ugibali in premišljevali so pri sejah in pijačah noč in dan, dokler ni iz Gradca bil mesija sem pozvan!
Ta mesija bil je naš okrajni zdravnik dr. Egbert Kleinsasser. Hitro, ko je prišel mej nas Slovence, sprožil je misel, da mesto mora postati samostalno, da se odtegne s tem nadzorstvu okraj-
nega glavarstva in okrajnega zastopa, katerega. Slovenci vodijo. Reklo se je, mesto Ptuj mora postati autonomno. Po pruskem duhu cikajoči krojači,- ttft-inar j i in drugi rokodelci, potem kamnoseki, tumarji in ognjega8ci, poprimejo se takoj te ideje in po krčmah kakor tudi po kavarnah slišali smo le ta glas: „automatijo" čemo !
Mestni očakarji hitro glave vkup utaknejo, „ automatijo na protokol" vzamejo, jo na črno desko pribijejo, zapečatijo in v deželno hišo v Gradec pošljejo. Tam možakarji stvar čelarno gledajo in „protokol** Vesteneku glavarju v predal denejo.
Na to Vestenek v deželno zbornico kima in ves nemški klub za Ptuj, za „automatijo štima". Za Ptuj pridobljena je tedaj automatija, kakor želel je medicus mesija! XX.
Izpod imolevega 23. februvarja. [Izviren dopis.] Odšel je veseljak Kurent z vso svojo gardo v Benetke in naprej, odkoder se tako hitro ne povrne. Burja zgubila se je proti jugo-zapadu, mraz se je pričel odmikati proti severo-vzhodu. Vsega tega imeli smo to zimo na izobilje; veselice, mraz in burja, to vse se je kar križalo in drug druzega preganjalo; seveda poslednja dva sta često skupaj držala. Dovolj je bilo vsega, kar najbolj pričajo prazne mošnjice, katere so se radi veselic kar krčile, mraz jih je krčil in burja jih je pa {popolnem posušila. Pa pozabimo na vse to, saj solnce se zopet prijazno na nas ozira ter nas ogreva, v „fra-šeji" pa vrabci si volijo župana ali pa snubijo, kajti veseli živ! živ ! živ! se vedno glasneje razlega. V mnogih človeških želodcih pa praskajo mački, katere je treba s slaniki, sardelami, in jednakimi jedili tolažiti. Kedor pa tega nema, in teh je gotovo nekaj, za te je pa dobro kislo zelje ali pa kisla repa. Pa pustimo to, vsak naj si pomaga, kakor mu mogoče; naj že pije vipavca ali terana, izvrstno Senožeško pivo ali pa svežo bistro vodo iz curka, bolje je seveda bolje.
Sedaj prišlo mi je pa nekaj druzega na misel, o čemer vender molčati ne morem. V spominu mi je namreč krasna veselica, katero je napravilo osobje Senožeške pivarne, na čelu njim izvrstni ter priljubljeni pivovar g. Gašpar Lobnik. Ta veselica bila je gotovo izmej najlepših na Notranjskem, le žal, da je silna burja mnogim iz Šturja, Vipave, Postoj i ne, Razdrtega, Divače in od drugod prihod zabranila. Da ni bilo burje, bi bili g. Mušiča, četudi še precej veliki prostori, pretesni postali. Kljubu temu bila je pa ta veselica nepričakovano obilo obiskana, kar služi v lep dokaz, da so omenjeni prireditelji, osobito g. pivovar in g. vodja, mej narodom priljubljeni. Ti gospodje so pri tej priliki pokazali, da oni ne znajo samo variti nam izvrstne, hladilne ter okusne kapljice, katera zares zasluži ime pivo, s katero svojim obilim naročnikom vsek-dar po želji ustrezajo, oni so pokazali, da so kos tudi napraviti veselico, na koji se je vsak udeleženec veselega ter zadovoljnega čutil. Ćul si krasno ubrano petje, v srca segajoče napitnice, kar vse rodilo je zlatorumeno Senožeško pivo, katero se da v resnici z neko posebno slastjo uživati. Izvrstna godba je pa uplivala na mlade živce, da je bila dvorana, v kateri se je plesalo, nadebudne mladine
leta. Ko je ostavil.v češka tla poslednja švedska noga, prišla sta sem zopet glad in pomor.
A ni bilo nikjer videti niti žive duše. Le tropa črnih ptic je preletela naglo ondajšujo ravnino.
Vračali .so se Točkovi, rodbina Dakalarjeva in stari Kaba. Srečali pa neso mej potom človeka. Grajska vrata so bila k sreči odprta. Prišleci so krenili po najkrajšem potu.
„Kuj stojite tu v — Kaj bi radi?"
To vprašanje je zagromelo ubogim na ušesa z groznim zvokom, da so mahoma obstali.
„Na svoje gremo!"
„Na svoje, potepuhi?"
„Z gospodom Popelom hočemo govoriti!"
„Gospod Popel je že davno proč . . ."
„Gospod Popel iz Lobkovic?"
„Gospod Krištof Ferdinand Popel iz Lobkovic — ta!"
„Da ni gospoda tukajšnjemu gradu?"
Skozi prehod je prišel nagloma mož srednje rasti v črnej aksamitovej suknji in z zlato verižico okolu vratu. Opazivši tolpo revežev, hotel se je hitro obrniti. Kdo pa kedaj rad gleda ljudsko bedo, naj se prikaže v katerej kol i po lobi ? — Pisar pa ga je že ogovoril po nemški.
„Kaj hočete?"
Tuji naglas je učinil te dve besedi malone nerazumljivi.
„Kaj da hočete, vpraša vas njegova eksce-lenca?"
„Milostivi gospod ..."
»Eksceienca, razumeš?"
Smo od tod; imamo tu posestva; ko so bili slabi časi, ostavili smo jih, izkusili smo mnogo, sila mnogo, vračamo se . . ."
Gospod grof je nekaj nemški povedal ter kar izginil prišlecem izpred solznih očij.
„V vaših hišah že drugi gospodarijo, postavili so si je, polje obdelali in vse je zdaj njihovo / , . Idite z Bogom!"
„Umijemo gladu! — Usmilite se, plemeniti gospod! — Zaradi teh naših otrok, ki bodo vse žive dni svoje za vas molili!"
Stari Kaba je tekel v prehod, krenil po stop njicab   navzgor   in  šel   naravnost   proti grofovej komnati.
Njegova ekscelenca obvezovala je baš ljubljencu — lovskemu psu novo grebenico s traut-mannsdorfskim grbom.
„Imejte, gospod, usmiljenje! — Saj smo se tukaj narodMi, naši predniki so tu od nepomnjivib kolen ..."
Ali starček še ni izgovoril; pes ga je povalil na zemljo in tiščal s prednjima nogama k tlaku. Gospod grof je moral svojega miljenca odtrgati z vso silo od starca.
„A zdaj se mi poberi!"
Stari Kaba je ustal; toda moral se je opreti ob zid, ker ni imel močij, da bi se vzdržal na nogah.
„Veš li ti sivi brat, kdo je ta-le gospod?"
Na shodih se je prikazala nenadoma visoka, suha starka s pepelastimi razpletenimi lasmi.
Groia je obšla kurja polt; toda ni se mogel ganiti iz mesta.
„Ko so naši pregnanci pošiljali na cesarski dvor v Beči prošnjo za prošnjo, ko je vladar sam bil že voljan nekaterim odpustiti in jim dovoliti povratek, je oče tega-le gospodi* pismo za pismom vrgel v ogenj in cesarja za božjo voljo prosil, naj tega ne učini in gada z mrzlega ne dene v nedra nego naj ga pusti ležati, da bode poteptan popolnoma ... In kar je oče, to je sin. Pojdite z menoj, jaz sem smrt iz podmoranjskih skal; ne ostaja vam nič drugega, kakor moje kraljestvo ... A po tebe pridem tudi; še prej pa po to, kar ti je najdražje!"
Čelarna starka prijela je Kabo za roko in ga malone vlekla dol po stopnjicah v prehod.
ter življenja polna. Ta veselica bila je popolnem ćasu in kraju primerna, zato si pa Kg. pivovar Lob-nik, vodja Peroci in ostali prireditelji smejo svesti biti, da so svoj namen popolnem dosegli, kajti za-dovoljnost se je brala z obrazov vseh udeležencev.
Komur pa že ni poznata iskrena kapljica Se-nožeškega piva, naj se potrudi, ako mu je prilika, in uveril se bode, da zasluži vso hvalo.
Priporočati je pa tudi vsem pivotočem, kojim Senožeška pivarna ali nje zaloge neso preveč od-daljeue, naj si jo na roče, ker na ta način bodo ustrezali svojim gostom z izvrstno pijačo, a poleg tega podpirali bodo domačo obrtnijo.
Domaće stvari.
— (V Vipavi) bode jutri popoludne ob 3. uri pri c. kr. okrajni sodni ji obravnava o tožbi našega urednika gos p. Žeieznikarja proti g. okrajnemu glavarju vitezu Schvvarzu zaradi žaljenja časti. Sprva je bila obravnava razpisana pri c. kr. mestni del. okrajni sodniji v Ljubljani, vsled pritožbe g. viteza Schwarza pa jo je nadsodnija odložila in sedaj izročila c. kr. okrajni sodniji v Vipavi.
— (Pisateljskega podpornega društva) zabavni večer bode spet jutri, v soboto dne 26. februvarja, ob 8. uri v restavraciji Ljubljanske čitalnice.
— (Dramatičnega društva odbor) sklenil je v svoji seji dne 21. t. m nadaljevati gledališko sezono v gorenjih prostorih tukajšnje narodne čitalnice, ter so se v ta namen prošnje na deželno predsedništvo in čitalniški odbor že uložile. Prva predstava — ker neugodnih rešitev omenjenih prošenj ni pričakovati — bode v nedeljo dne 27. februvarja t. 1. Igralo se bode: „Francosko-pruska vojska", potem „Prijetno iznenađenje" in konečno „Gringoire". Prvi dve igri burki, „Gringoire" igro kaz v jednem dejanji, — Dramatično društvo nameravalo je 6. marca t. 1. obhajati dvajsetletnico v deželnem gledališči. Žal! je to sedaj razpalo v prah in društvu je zaprečena možnost, Bog zna, za koliko let, pokazati se zopet na večjem odru v Ljub Ijani s svojimi, vsega priznanja vrednimi igralnimi močmi! Porušen je hram, v katerem je slovensko občinstvo v teku dvajsetih let užilo mnogo lepih, zabavnih ur! Razbito je zrcalo, v katerem je naše ljudstvo videlo in pričelo izpoznavati samega sebe! Vsakega domoljuba skrb bodi tedaj, da priskoči v tem kritičnem momentu društvu vsaj kot podporni ud z neznatno letno svoto dveh goldinarjev, da ne omaga društvo, ki je pričelo razvijati se in cvesti, pri zgradbi novega Talijinega hrama, katerega začasno odpre v prostorih čitalničnih.
— (Slovensko dramatično društvo) ima svoj občni zbor v nedeljo dne 2 7. t. m. ob 11. uri dopoludne v Ljubljanski čitalnici v L nadstiopji. Rnzumništvo slovensko še jedenkrat prijazno^ vabimo, naj se prav mnogobrojno udeleži tega zborovanja.
— („Rogača") izšla je danes 4. številka z lepimi izvirnimi podobami okrašena. Vsebina ima mnogo zabavnega drobiža.
— (Gosp Jurij Šubic) otvoril je te dni v Parizu svoj lastni atelier.   Kdo mu ima kaj pi-
Gospod grof je dozdaj stal na shodih, na celem telesu se tresoč, kakor od mrzlice, ki prihaja na svojo žrtev ne še le tretji dan, nego vsako tretjo uro.
„Pojdite z menoj! — Ne ostaja vam nič drugega, kakor moje kraljestvo. — Jaz sera smrt iz podmoranjskih skal. — V mojej državi ne boste ničesar pogrešali. — Bodete imeli pokoj, odpočitek. — Glad vas tudi ne bo nikdar mučil. Pojdite le, pojdite!"
In starka s pepelastimi, razpletenimi lasmi je mahala z obema rokama, osušenima do kostij pri-šlecera nasproti, v gradu so se vsi poskrili, — prazna vera se je takrat lotevala vsake duše in vsakega stanu; gnetli so se v svoje pesjake tudi psi, katerih so tu imeli cele tolpe.
Stari Kaba se je ospametoval najprej.
„Torej pojdite, pojdite I — Ljudje nas psu-jejo, zabranjujejo nam naše rodne prage, a zove nas vsaj smrti — Pojdite, pojdite, dokler se za nas vsaj ta meni!"
In vsa tolpa se je obrnila in z omahujočim korakom napotila za starko k Vltavi, kjer se na drugem bregu črne podmoranjske skale.
Ta starka je tekala po tem kraji že v šved-
sati, naj to stori pod naslovom: George Šubic, artiste. Pariš 44, Rue de la Tour d* Auvergne.
— (Src6") je naslov berilu, ki ga ima naš slavni pesnik in pisatelj g. prof. Jo s. Stritar v Blovenskem klubu na Dunaji dne 26. februvarja. Zanimanje za ta večer je veliko. Ker je zadnjič prišlo nepričakovano mnogo obiskovalcev, bila je dvorana pretesna; vsled tega zagotovljen* je za šesti večer večja dvorana v hdtelu Royal, L, Singer-strasse 3.
— (Donesek k narodni ravnopravnosti.) Pred c. kr. davkarijo v Mariboru bil je do letos poleg „K. k. Steueramt' tudi napis „Štiber-nica". Letos pa so to besedo zbrisali, češ, saj je Slovenec krotka duša, ki se ne pritožuje, kakor Nemci s Češkega zaradi dvojnih pečatov in zaradi češkega leva na češko bavarski meji. Prav se nam godi.
— (Brez potrebe.) „Slovenski Gospodar" piše: Kakor slišimo, kroži po Mariboru in brž ko ne tudi po drugih mestih neko pismo, v katerem se izreka g. J. pl. Heinricherju, predsedniku okrajne sodnije v Celji, zaupanje. Da prinese g. dvornemu svetniku tako spričevalo kje kaj koristi ali pa da inu ga je povprek kje treba, o tem ima pač lehko človek svoje dvome.
— (Glasbena Matica.) Vsled mnogostrau-skib vprašanj, dohajajočih „Glasbeni Matici", javlja društveni odbor vsem rodoljubom, kateri še neso udje tega važnega društva in žele pristopiti, da udnina za celo znaša 2 gld., ustanovnina pa jedenkrat za vselej 40 gld., katera se lahko uplača tudi v 4 četrtletnih rokih. Društvo ima tudi novo „F6r sterjevo klavirsko šolo", dalje mnogo druzih slovenskih pesen za zbore in samospeve in tudi Še nekoliko Žirovnikovih narodnih pesnij v zalogi. Kdor želi kaj jednacega muzikalnega gradiva, blagovoli naj se obrniti na društveni odbor v Ljubljani.
— (Iz seje deželnega odbora dne 28. januvarja.) Za učitelje ljudskih šol bode letos od 7. pa do 27. avgusta šolski pouk na vinarski in sadjarski šoli v Gimu, mej tem časom imeli bodo učenci te šole počitnice. — Mestnega magistrata predlogu je deželni odbor pritrdil, da se šolski služabnik Josip SimonČiČ na tukajšnji realki stalno v službo vzame. — Vinograde, katerih je več na ponudbo deželni vinarski in sadjarski šoli v Grmu, pojde meseca februvarja posebna komisija deželnega odbora gledat. — Cestnemu odboru za okraj škofjeloški dovoli se za 1. 18b7. pobiranje 15% priklade ni direktne davke za cestne namene. — Občini Bloke dovoli se leta 1887. pobiranje občinskih priklad na vse direktne davko in sicer: po Šentvidski fari po 42%, po fari sv. Trojice pa po ou% 1 — potem se dovoli 1. 1887. pobiranje občinskih priklad na vse direktne davke v občini Lienteld po 35% in v občini Log 40%, v občini Gora pri Ribnici 24%, v občini „Pri fari" (Spodnja Idrija) 50%. v Blekovi vasi v občini Dolenjelo gaški 44*8%, v občini Vojsko 50% na vse direktne davke in 20% na užitnino od vina in mesa; potem v Trnovski občini v vasi Mala Bukovica 27% in v Marijah 37% na vse direktne davke in 18% na užitnino od vina in mesa, mestni občini Kranjski pa 20% na užitnino  od vina in mesa. — Sklep
skih vojskah, ko je bil tu Baner drugič. Pravili so, da je pre to žena nekdanjega maslovitskega kmeta, za katerega je bila prosila na Dunaji; a njeno prošnjo je stari grof Trautmannsdoif na kosce raztrgal.
„Da bi vas, vi tujci, ta naša zemlja tlačila na grobeh do sodnjega dne in da bi jo na veke večne krmili!" zaklical je stari Kaba na poti k bre govom vltavskim.
In vsi so šli za njim in za staro ženo, ki se je imenovala smrt, kakor gre čeda ovac v mesnico.
Ta dan je gospodu grofu zbolel sinček prvorojenec in oče je to trenotje še ukazal, da se pri prave učiuijo za odhod. In odkar je gospodoval tukajšnjemu posestvu, niti jedenkrat sem ni došel več.
Na kosci papirja proti koncu je s komaj čit-nimi besedami pripisano tole: „Bili so v ne-srečnej zemlji našej časi, ko se za ljudi ni menil nihče razve n jedina smrt, da so bili radi, kadar je za nje marala vsaj ta."
In piscu bi se naj roka ne tresla, gneva in žalosti in oči se mu ne kalile od solz, da črk niti dobro ni videl, ko je zapisoval takšne spomine.
(Dulje prih.)
občine Famlje zaradi pobiranja občinske takse po 5 gld. od vsake ženitne oglasnice se je odobril. — Iz seje deželnega odbora 11. februvarja. Okrajna cestna odbora krški in kostanjeviški imafa po sklepu deželnega odbora most preko Krke pri Brodu prevzeti v svojo upravo in popravljanje. — Sklep občinskega odbora Poliškega zarad pobiranja takse po 5 gld. za vsako ženitno oglasnico je deželni odbor potrdil. — Pobiranje občinskih prikla i na neposredne davke leta 1887. dovolilo se je občini Koroška bela s 36%, občini Toplice 50%, občini Kostanjevica 20% in občini Vinica 50%.
— (Hudič ujet.) V Žili na Koroškem je neka ženica v loteriji zadela in dobila izplačanih 80 gld. Soseda se je polakomnila na ta denar, pre-oblekla se v noči v hudiča in terjala od stare ženke „denar ali pa dušo". Slučaj pa je oanesel, da sta isti hip stopila dva žandarma v hišo in hudiča vzela seboj — v ječo, kjer bode sedaj premišljeval svojo lakomnost.
— (Mejna rodna razstava) steklenih fotografij ostane na mnogostranske želje še nekaj dnij v Ljubljani. Kdor si je Še ni ogledal, naj porabi to priliko. Danes in jutri je Pariz na vrsti, potem pa bode prememba vsaka dva dni. Razstava je v g. Schleimera hiši tik kazine.
— (Za nagrobni spomenik) Božidaru RaiČu so nadulje darovali sledeči gg. rodoljubi: D. Škender Sovič, župnik pri sv. Trojici v Halozah 21 gld.; Slavni „Ljubljanski Sokol" 25 gld ; dr. J. Vošnjak nabral je v Ljubljani 30 gld.; J. Vurovič, župnik iz Cvetlina na Hrvatskem, And. Einšpieler v Celovci, V. Kolar, Fr. Pignar, župnik pri sv. Kungoti, L. Herg, kanonik v Mariboru, Neimenovan', po 5 gld.; dr. Josip Pajek, prof. v Mariboru, 4 gld.; dr. Prus, zdravnik v Konjicah, 3 gld.; Lav. Vojska, župnik iz Bednja na Hrvatskem, Matjašič Jurij, stolni prost v Mariboru, Orožen L, stolni dekan, Kosar Fr., kanonik, po 2 gld.; A. Vodušek, župnik v Leskovci, dr. Iv. Križanič, kanonik v Mariboru, dr. Fr. Žagar, profesor v Mariboru, J. K u kovec, župnik pri sv. Andraži, po 1 gld Vkup 124 gld.
— (Posojilnica v Sevnici) imela je v preteklem letu 36.778 gld. 88 kr. dohodkov in z ušteto gotovino ravno toliko troškov, torej 73.557 gld, 76 kr. prometa. Zadružni deleži 394 strank znašajo 1.191 gld., hranilnih ulog je 31.136 gld. 6J kr., 366 društvenikom je razposojenih 37 266 gld. 34 kr., čistega dobička 238 gld. 99 kr. — Občni zbor dne 6. februvarja je sklenil od čistega dobička 20 gld. darovati za podružnico kmetijske družbe v Sevnici. Ostanek čistega dobička 218 gld 99 kr. se došteje rezervnemu fondu, ki tedaj znaša 1.343 gld. 82 kr. — Ravnatelj Sevniški posojilnici je g. Fran Len ček, odborniki pa gg.: Fran Ver-šec, Anton Fabiani, Ludovik Smole, Vinko Med i c.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 24. februvarja. „Tenips" ima telegram iz Rima : Kralj izrekel nasproti poslancem odločno željo, da bi novi kabinet nadaljeval grofa Robilanta politiko in ostal z Avstrijo in Nemčijo v tesni zvezi.
Berolin 24. februvarja. Skupni izid volitev kaže: 1!)8 pristašev, 139 nasprotnikov septeimata, 60 ožjih volitev.
Darmstadt 24. februvarja. Princ Aleksander Battenherg zbolel baje za kozami.
Rim 24. februvarja. V San Remu podrla se je cerkev in podsula pod razvalinami 300 osob. V Onegli in Diano-Marini se je veliko hiš podrlo. Veliko ljudij ubitih in ranjenih. V Nizzi danes zjutraj zopet potres, a ne močen.
Genova 24. februvarja. Včerajšnji potres je vso Riviero opustošil. Tujci beže na vse strani. V San Remu, Mentoni in Nizzi je tudi več hotelov močno poškodovanih. V Ven-timigli se je kolodvorsko poslopje deloma zrušilo.
Atene 24. februvarja. Danes zjutraj po vsej Grškej potres.
Razne vesti.
* (Ples k o t d e m e n t i.) Pred nekoliko dnevi bil je v Peterburgu velik ples v Aničkovem dvorci. Mej drugimi gosti bil je tudi prestolonaslednik, ki si je za kotiljon izbral krasno plavolasko, gospodi-čino Majčevo.   Kotiljon trajal je do 3. ure zjutraj
in končal s hitro polko. Prestolonaslednik vodeč uospodičiuo na njeno mesto, reče jej: „Ta ples, cospodičina, je važneji, nego vi mislite. Ovrgel je vse one vesti, ki se širijo, da sem jaz težko bolan."
— Nek ruski knez ponudil je gos pod i čin i Majčevi dragoceno ovratnico z briljanti za plesni red, na kateri se je bil carjevič upisal za kotiljon, a gospodi čina. je ponudbo odklonila.
* (Crnogorska kneginja Milena) po rodila je dne 22. t m. priucesinjo. Kneginja Milena je sedaj v 40. letu. Poročila se je dne 8 nov. 1860. (bila je stara 13 let) 8 knezom Nikolajem. Iz tega /akona ie doslej 9 otrok, 1 princ in 8 princesinj. Najstarejša princesinja Zorka, ki ima zdaj 23 let, je soproga kneza Petra Karadjordjeviča. Jedna princesinja je v Peterburgu umrla.
* (Aksakova oporoka.) Iz Varšave se javlja, da so Ivana Aksakova oporoko natisnili in v veliko tisoč izvodih razdelili mej narod. Oporoka je namenjena carju in dokazuje se v njej, da so Nemci največi sovražniki slovanstva.
* (Sladko potovanje.) Perzijski šah odpotuje v kratkem po svoji državi. ?Novoje Vremja" opisuje to potovanje tako i Trgovci v mestu Evselia se pripravljajo, da bodo šaha posebno slovesno vsprejeli. Del ulice, po kateri se bode šah vozil, potresli bodo na debelo b sladorjem, da se bode videlo, kakor bi bil sneg zapal- Šah vozil se bode po sladorji na saneh V mestu samem zgradila se bode hišica iz samih sladornih grud, streha potrosila se bode s tinim sladorjem, a stene bodo se okrasile z raznimi izdelki raznobojnega sladorja. „Dasi je to skoro neverjetno, pravi „No voje Vremja" na dalje, možno je vender, ker so danes v Evseliji velike zaloge sladorja. Trgovca Ašurova parobroda „Nanau in „Aslavu, sta nato-vorjena s samim sladorjem.
Zdrav-ljenje pospešuje. Pri odprtih ranah, oteklinah in ulesih se z Molovim „F rancoskim žganjem" odpravi prisad in b tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuoh-lauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko In podpisom. 2 (19—2)
liotertjoe srečke 23. februvarja. V Brnu:     80,     30,     24,     52, 25.
TufCl:
24. februvarja.
Pri MIomi pl. PHllgl z Dunaja — VVeiss, Burg-staller iz Zagreba. — UUman z Dunaja. — Dietrich iz Kočevja. — Basch z Dunaja. — Zupan iz Železnikov. — Kra-nier, VVachsmann iz Trsta
Pri *i»18elt Jamernig, Ernst z Dunaja. — Anton iz Gradca. — Singer, Nau z Dunaja. — Knežič iz Prage.
— Buchbauin, "VVendler z Dunaja.
Naznanilo.
Umrli so v EJiibljitaai :
22. februvarja: Josip Weber, delavčev sin, 2 leti, Tržaška cesta M. 27, za katarom v črevesu.
23. jannvarja: Fran Vidmar, posestnikov sin, 20 let, Karolinška zemlja št 4, za mrtvoudom. — Robert Bur u-rell, c. kr. oficijal, 37 let, na Bregu št. 14, za vročinsko boleznijo.
V deželuuj bolnici: 18. februvarja: Martin Zupančič, detavec, 72 let, za vnetjem pluč.
20. februvarja: Joaip Jarc, tesar, 68 let, za jetiko.
21. februvarja: Fran I.uznik, črevljar, 40 let, za jetiko.      Fran Rugelj, krojač, 31 let, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
7. zjutraj 2. pop. '9. zvečer
Stanje barometra
Tem- ! Ve-perntura trovi
Mo-Nebo   k i- i 11: l v mm.
74'1-63 mm. 743 02 mm. 743-84 mm.
— 7-0° C 'si. svz. jas. 6'6* C si. svz.i jas.
— 0 6° C 1 al. jz. I jas.
0 00 mm.
Srednja temperatura — 0-9', za l-2a pod noruialom.
X>u.:ra.aj©iseL borza
dne 25. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo;)
včeraj
Papirna renta ... gld. 78'66
Srebrna renta..... n     80 16
Zlata renta...... „ 109-40
5°/0 marčna renta     . „ 96*90
Akcije unrodne banke . . „ 849*— Kreditne akcije    ....     „ 275-60
London..... „   128 —
Srebro....... „ ---
N*pol. » lOll
0. Ur. cekini        , „      H 01
Nemške marke „ 62*70
4°/0 državne srečke i? 1. 1854 250 gld. Državne sre<*ke iz 1. 1864 100 gld.
Ogerska zlata renta 4"/0 .   • •
Ogerska papirna renta d*/« 5'/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 IO0 gld
Zemlj obč. avBtr. 4l/,,;0 zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke       .   1 100 Rudolfov e srečke ... 10 n
Akcije anglo-avstr. banke 120 Ti-ammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
danes
- gld.	7835
j)	79-85
	10H15
	96-45
	850-—
n	274-60
n	128 05
» n	10 12
„	6-ol
ti	62 72 V,
126 gld.	— kr.
167	25 „
97 ;	25 ,
86 .	90 „
105 „	50 „
114 „	
136 n	60 n
	— r
99 ;	80 „
174 „	50 „
1« n	n
ion „	—" ■
210 „	n
Ljubljanske okolice",
rfgistrovnna zadruga z neomejenim poroštvom
V HijvL"bl:airLi,
znižala je obresti posojilom in dovoljuje od denaš-njega dne naprej nova posojila pod sledečimi pogoji:
1. Posojila proti intabuliranemu dolžnemu ali zastavnemu pismu po 6°,0. Prvikrat računajo se tudi uradni stroški.
2. Posojila proti menici po 5}/2°/0, h katerim se še prištevajo uradni stroški, kakor do sedaj.
Hranilne uloge vsprejema po 4*/i#/ot obrestujejo se polmesečno, koncem leta pa obresti kapitaliziraj«).
Obrestovanje hranilnih ulog s 5% proti polletni odpovedi se z denašujim dnem obustavi in strankam, katere so imele te na ta način uložene, s tem do 1. marca t. 1. odpovedo.
Uradni dan je vsak torek od 9. do 12. ure. Prošnje za posojila se pa vsprejemajo vsak dan v tednu v navadnih uradnih urah.
Pisarna društva je na Marije Terezije cesti hiš. št. 3 v Ljubljani.
Ljubljana, dne" 15. februvarja 1887.
(106-3)
Ravnateljstvo.
št. 201. o. š. sv.
(124-1)
ittaskv učitelja.
Na trirazredni meščanski šoli z nemškim učnim jezikom na Krškem odda se definitivno, oziroma začasno mesto učitelja za matematično-prirodoznan-sko skupino z osem sto (800) goldinarji letne plače in s pravico na postavno določene službene priklade.
Prosilci za to mesto naj pošljejo svoje prošnje s potrebnimi spričevali in z dokazom jezikovne učne sposobnosti po službeni poti najdalje «lo lO. npi-lln t. 1. podpisanemu okrajnemu šolskemu sovetu.
C. kr. okrajni šolski sovet na Krškem,
dne* 20. februvarja 1887.
Predsednik: VVeiglein.
KMETOVALEC. 83
O-ospotS-etrslsl list s po«a.oToat3ao.l.
Št. III. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Nage sadjarstvo v prihodnji spomladi. — Od kod naj dobimo mlado sadiiu drevje? — Skrbimo za spomladansko setev? — Vzorni načrt govejega hleva. — Gospodarske novico. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržna poročila. — Inserati.
„KMETOVAIiEC(l izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesce na celi poli ter Btane za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in Šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine.
INSI 1CVII. piiobčeni v „KMETOVALCU", imajo najboljSi uspeh, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je „KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskib pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
n
Važno za trpeče na prsih in plnčih.
Neogibno potrebno zoper kašelj, hrlpavoat, zaslizenje, katar in oslovski kašelj, za take, ki žele dobiti čist in krepak glas, za ikrofeljnaste, kr vične, slabotne, b ledične in krvirevne je
sok
planinskih zelišč,
m pori Ionf orno li i si i in apnom in železom |>onn-s!tn.
Lastni izdelek. — Ceua 56 kr.
Dobiva se v (727—20)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovža v Ljubljani. ■■ Razpošilja se  vsak  dan  po  pošti. BI
V „NARODNI TISKARNI"
V 1 ^ j I! 1>1J}* II i
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
Ivan 2£l>ojerar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nbdier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8U, 1118 stranij.   Cena 2<5 kr., po pošti 30 kr.
liiic/: Serehrjfiiil.
Komati. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halhsg, poslovenil  Vinko. — Ml. 8S, 203 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr.
%a dragocenim korenom.
Povest  iz  življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal ./. J. Maksimov.   Poslovenil  J.  P.   Ml. 8°,  141   stranij. Stane 25 kr., po poŠti SO kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal lieni I^tfebvre. Poslovenil * * * Stat nominis umbra.   Ml. 8", 535 stranij.  Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
Junak našega časa*
Roman.   Spisal M. I^erviatitov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 h:
IIII1» 1*4)1 Siti.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr,
M o v.
Roman.  Spisal Turgenjee, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p01.  Cena 70 kr., po poŠti BO kr.
Časnikarstvo  in naši časniki.
Spisal * * *   Stat nominis umbra.   Ml. 8°,   19 pol. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
Za znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
X. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Bibič.
— Životoplsje, spisal Raji Boh. — Fresern, Prešerin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. —      Macbmvelli, spisal dr. Bibič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Cele&tin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J, Vošnjah: ~ Čegava bo<Ae, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja ....   15 kr.
V.zvezek, ki obsega. MetaHoldeni.-, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik'
Velja .   . "...............25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
ČOKOLADA V
ICTOR ScHMIDT & SoHN
ki sta pri prvej Dunajske} razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim   diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno regi»trovano varstveno znamko in firmo. (856—1>6)
n<>l»lv«, Ne pri vseli boljših trgovcih iti prodajalcih de-likates, v Ljubljani pri     1*<>(imi liStssuiU-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICT0R SCHMIDT & S0HNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Alle&asse Nr. 48 (poleg jaz. kolodvora).
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
prodajata najboljše in najcenejše lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (st-u)
, LJUBLJANA. IroMpoilu' .1- Villinr-ja lil*. Htev. I. LJUBLJANA.,
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
81
8454
415