kulturno -politično glasilo Sobne peči in kuhinjske štedilnike, Futter-dampfer in emajl-posodo kupite pri C^pramc QLa po inlk železnina, barve, zaloga apna in cementa CELOVEC-KLAGENFURT Priestcrhausgassc 24. Telefon 34-47 svetovnih in domačih dogodkov 4. leto / številka 44____________________V Celovcu, dne 30. oktobra 1*953________________________Cena 1 $Ninslavno, trpečo in vojsku- Kaj sledi iz te verske resnice za naše oseb- ' ’ ( finsko, narotlno in mednarodno živ- ‘jcnie v • . v ... ^ casn m stanju našega zemeljskega ^ ° s c n e m življenju se odraža uresničuje vera v to vseobsegajoče ol> 5 v° v živi zavesti, da smo kot so-udje ,v telesa, kot so-bratje ene družine na-tlruni dn,» na drugega, odvisni drug od odgovorni drug za drugega, da Lj. s°delcžni dobrote pa tudi hudobnosti, Pa tudi krivde vseh in vsakega po-re. ^^'ka. Nihče v tem občestvu se ne mo-ne snre upravičeno postaviti na Kajno-stališče: „AIi sem jaz varuh svojega bra- f/SUi ^ ^ mc Kriga moj bližnji?” Nihče ne ■"I ln ne more smatrati dobro ali zlo, greh t illi!o'St kot svojo »privatno zadevo”, ker L!° 1 neizogibno in nujno ali obogati in l0lkne’ aH pa okrade in poniža vso živo ce-v katero je nerazdružljivo včlenjen. a • ^fužinsko življenje izpove^ ^ lo,^ VCra v °hčestvo svetnikov vzvišeno na-Pa tudi veliko odgovornost staršev, da ' ^‘jo — ne kot stvaritelji in lastniki, ( it ^_V< ‘ kot sredniki in božji namestniki — l jj- v'"'nikovih rok z;i njih družino name-^ >e(, L otroke ter jili po najboljši volji in { dij, z božjo milostjo in pomočjo vzre-/Ift VzS°jijo v zdrave ude bogočloveške-' tsa in dobre člane božje družine na P ‘o onem svetu. Le v tej veri sprejeti in spočeti, porojeni in vzgojeni otroci nosijo v sebi razpoloženje in pripravljenost za pravo ljubezen in spoštovanje do svojih roditeljev, ker čutijo in slutijo v njih priču-jočnost božjega očetovstva in materinstva. Pa tudi za narodno življenje je vera v občestvo svetnikov zelo pomembna in odločujoča. Mašno berilo na praznik vseh svetnikov nam kaže, kako gleda apostol Janez v svetem zamaknjenju svoj izraelski narod razpredeljen v dvanajstere rodove ob božjem prestolu. Gleda pa tudi veliko množico »iz vseh narodov, rodov in ljudstev in jezikov”, obhajajočo triumfalno nebeško liturgijo v čast in slavo Svetemu, Troedinemu. Iz teh skrivnostipolnih vpogledov v ve-kotrajne socialne resničnosti pač smemo in moramo z ozirom na narodno življenje sklepati to troje: Prvič: Resnično in končnoveljavno narodno občestvo tvorijo 1 e tisti in v s i tisti, ki so dobro prestali preizkušnje zemeljskega življenja in tako postali vredni, da ostanejo po »vstajenju mesa” kot »zaznamovani” svojega rodu včlenjeni v vseobsegajoče edinstvo božjega ljudstva. Le Bog sam ve, koliko milijonov šteje naš, na zemlji tako majhen, pa vendar v vsej svoji nadtisočletni krščanski zgodovini zvestoverni, pred odpadom v krivoverstvo ali razkol obvarovani slovenski narod, v veličastnem zboru in udruženju narodov, ki nam ga nakazuje preroški pogled velikega vidca skrivnega razodetja. Drugič: Kakor si nihče ni sam izbral svojih roditeljev, tako si tudi nihče ne more in ne sme po pravici in resnici izbrati po lastni volji pripadnosti k temu ali onemu narodu na svetu. Zato bo moral - tako se zdi - vsak, ki je iz zavestne sebičnosti in nezna-čajnosti na tem svetu zatajil svojo bogoho-teno narodno pripadnost, le-to — osramočen in skesan — pred vesoljnim občestvom svetnikov jasno izpovedati in pripoznati in tako ob vesoljni, socialni sodbi popraviti svojo socialno laž. Tretjič: Vsakdo nosi v sebi tudi svoj narod ali k Bogu v večno poveličanje in srečo ali pa k hudiču, v večno propast in nesrečo. Zato ni samo za poedinca, ampak tudi za narodno skupnost žalostna prikazen in nesreča, če se kdo iz nebeškega božjena-rodnega občestva po lastni krivdi izobči, ker s tem skrči število zaznamovanih svoje* ga rodu. V mednarodnem življenju se pa še prav posebno jasno kaže vsa pomembnost in usodepolnost vere ali nevere v občestvo svetnikov. Vsi, še tako dobro mišljeni in začrtani poizkusi zedinjenja in mirnega sožitja med narodi tega sveta — mislimo le na Zvezo narodov po prvi in Organizacijo združenih narodov (UNO) po drugi svetovni vojni — nosijo v sebi le toliko možnosti in verjetnosti uresničenja, v kolikor so zasidrani v veri v občestvo vseh otrok enega edinega nebeškega Očeta, v kraljestvo Kristusa, enega, edinega Odrešenika in Kralja vesoljstva. Le v Njem in po Njem pride in more priti k nam kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravice, ljubezni in miru. Nova vlada v prejšnji sestavi En teden je trajala vladna kriza, ki je bila končana v torek, dne 28. oktobra s tem, da je zvezni predsednik poveril sestavo nove vlade spet dr. ing. Leopoldu Figlu. Ta je takoj predlagal zveznemu predsedniku, naj potrdi dosedanje ministre tudi za ministre nove, to je četrte Figlove vlade. Zvezni predsednik je na to pristal in tako imamo po hudem viharju med obema vladnima strankama staro vlado v novi izdaji. Po zaprisegi vlade sta zvezni kancler dr. ing. Figi in pa zvezni podkancler dr. Scharf podala po radiu izjavi zaradi vladne krize in zaradi reševanja vladne krize. Kancler je pri tem poudarjal, da hoče OeVP s stalnostjo vrednosti šilinga zagotoviti stalnost gospodarstva, zaposlitev za vse in vsakogar in tudi jamstvo za one, ki prejemajo rente, da bodo te rente dobivali neokrnjeno še naprej. Podkancler dr. Scharf je v svojem govoru poudarjal, da je socialistična stranka dosegla, da ostanejo zagotovljeni vsi izdatki, ki so potrebni za preprečenje brezposelnosti, za zgradbo stanovanj in za redno izplačilo rent. Obe vladni stranki sedaj zagotavljata, da je rešitev vladne krize potrdilo pravilnost njunih zahtev. Vsaka stranka tudi zagotavlja, da je pred njenimi zahtevami morala popustiti nasprotna stranka. Že se- daj se vidi, da bodo glavna volilna gesla: Jamstvo za redno izplačilo rent, zaposlitev in pa zgradba stanovanj. Na seji državnega zbora dne 28. oktobra je zvezni kancler dr. ing. Figi predstavil državnemu zboru novo vlado v prejšnji sestavi. Pri tem je na kratko opisal potek vladne krize in označil njene razloge. Poudaril je važnost ohranitve in zagotovitve stalnosti našega gospodarstva. Za dosego tega cilja pa se obe vladni stranki nista mogli sporazumeti in so zato potrebne čimprejšnje nove volitve. Končno je zvezni kancler izrazil željo in upanje, da bo tudi v času volilnega boja ostalo avstrijsko ljudstvo mirno in disciplinirano, kar je z ozirom na mednarodni položaj nujno potrebno. Državni zbor bo za prvih pet mesecev novega leta odobril vladi, da sme poslovati v okviru dosedanjega proračuna. Ta proračun je približno v enaki višini, kakor je bil predlog novega proračuna, proti kateremu so s tako silo nastopili socialisti. Državni zbor pa bo tudi sklenil predčasen razpust sedanjega državnega zbora in pa predčasne volitve, ki bodo verjetno že na prvo postno nedeljo, to je dne 22. februarja 1953. Vsa kriza vlade je torej dosegla edino le to, da bodo volitve za dva meseca preje, namesto 26. aprila torej že 22. februarja. Avstrija in Združeni narodi Za torek, dne 28. oktobra, je bila sklicana na posebno sejo avstrijska poslanska zbornica, da bi razpravljala o zavlačevanju avstrijske državne pogodbe. Na seji je govoril najprej e zunanji minister dr. Karel Gruber, ki je opisal zgodovino razvoja in pogajanj za avstrijsko državno pogodbo. Omenil je pri tem tudi sovjetski zahtevi, da je treba pred sklenitvijo avstrijske državne pogodbe rešiti najpreje tržaško vprašanje in pa demilitariziran ter denacificirati Zapadno Avstrijo. Poudaril je nato, da sklep Združenih narodov, da razpravlja o avstrijski državni pogodbi, ni naperjen proti Sovjetski zvezi; to je le demonstracija za Avstrijo. Za ministrom Gruberjem je najpreje govoril zastopnik avstrijske komunistične stranke, ki je seveda v svojem govoru po- izkušal dokazati, da se mora Avstrija zaupati Sovjetski zvezi ne pa Ameriki. Zastopnik socialistične stranke je dokazal s številkami, kakšno škodo ima Avstrija zaradi zasedbe že samo zaradi izkoriščanja petrolejskih vrelcev po zasedbenih silah Sovjetske zveze. Tudi zastopnika stranke VdU in OeVP sta soglašala v tem, da je avstrijska zunanja politika na pravi poti in da mora neprenehoma zahtevati svojo neodvisnost. Nato so poslanci OeVP, SPOe in VdU proti glasovom komunistov soglasno odobrili dosedanjo smer avstrijske zunanje politike. Odobrili pa so tudi predlog glavnega odbora državnega zbora, ki izraža vladi zaupanje in odobravanje zaradi predložitve reševanja avstrijskega vprašanja Organizaciji združenih narodov. KRATKE VESTI Ministrstvo za trgovino je razveljavilo odredbe o prodaji mineralnih olj. Zato je tudi prodaja bencina prosta in ni več vezana na posebne nakaznice. Avstrijski kmetje so letos do 30. septembra oddali 177.022. ton krušnega žita, za 59.116 ton več kakor v istem času Janškega leta. Avstrijske radio-oddajne postaje bodo v noči od 4. na 5. november oddajale izide ameriških volitev. »Glas Amerike” bo v nemščini to noč ob 1.45 in nato vsake tri tire oddajal pregled poteka volitev. Zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac je dopisniku francoskega lista »La Croix” (križ) izjavil, da ni nobene razlike med komunizmom ene ali druge barve. Vsak komunizem je in ostane sovražnik katoliške Cerkve, za katere obrambo je pripravljen nadškof — če potrebno —- žrtvovati tudi življenje. Za načelnika posebnega odposlanstva ameriške agencije za medsebojno varnost v Jugoslaviji je bil imenovan James Killen. Ta prihaja iz delavskih vrst in ima poleg diplomatskih izkustev tudi globok vpogled v delavske zadeve. Novoizvoljeni japonski državni zbor je ponovno izvolil za ministrskega predsednika dosedanjega ministrskega predsednika Vošida, ki je tako postal že četrtič japonski ministrski predsednik. Japonska vlada je pozvala šest sovjetskih državljanov, med njimi dopisnika sovjetske poročevalne službe TASS in dopisnika osrednjega komunističnega glasila v Sovjetski zvezi, »Pravde”, naj zapustijo japonsko ozemlje. * Po enotedenski vladni krizi je na Finskem sestavi! novo vlado prejšnji ministrski predsednik, Urho Kekkonen. V vladi imajo 7 ministrov agrarci, 7 socialisti, 2 švedska ljudska stranka, 1 pa ni opredeljen. Paroplovna družba, Sevemo-nemški Lloyd, je spet vzpostavila redno plovbo s trgovskimi ladjami med severno-nemškimi, holandskimi in severno-ameriškimi lukami. Bivši nemški feldmaršal Albert Kessel-ring je bil pomiloščen. Feldmaršal, ki je star 66 let, je obolel že pred daljšim časom na raku v grlu. Vsled morskega viharja (tajfuna), ki je divjal ob obalah Filipinov in Indokine je izgubilo življenje preko 800 ljudi. V Beogradu so obsodili »zaradi špionaže” osem oseb na zaporno kazen od enega leta do 12 let. Politični teden Vlada je odstopila in ni odstopila. S tem stavkom bi mogli označiti današnjo politično situacijo v Avstriji. Bilo pa je takole: Predlog državnega proračuna se pri nas v Avstriji obravnava predvsem v vladi in med obema vladnima strankama. Ko so tam vse težkoče prebrodili in odstranili, pride proračun pred državni zbor, ki ga nato neizpremenjenega po daljšem ali krajšem razpravljanju sprejme. Tudi letos je izglodalo, da bo tako. V vladi in med strankami je bilo že vse gotovo in glavni ministri — to so prav gotovo kancler, podkancler in zunanji minister — so odšli mirno v inozemstvo. Že to je dokaz, da ne drži popolnoma sedanja trditev socialistov, da jim finančni minister sploh ni pokazal predloga proračuna. Da bi predsednik socialistične stranke, ki je podkancler v vladi, to je dr. Scharf, odšel v inozemstvo, ne da bi videl preje proračun, tega skoraj ni mogoče verjeti. Vlada — brez proračuna Socialistični ministri so bili pač prepričani, da bo tudi sedaj tako kakor je bilo še vedno doslej. Na vse njihove zahteve so končno pri OeVP pristali. Ko sta pa vztrajala socialistična ministra Meisel in ing. Waklbrunner pri svojih zahtevah in nista — kakor vsi drugi ministri — hotela pristati na delno znižanje svojih zahtev, so rekli pri OeVP, da pomenijo to zahteve neredno državno gospodarstvo, da je v nevarnosti vrednost šilinga in da na te zahteve nikakor ne morejo pristati. Poklicali so takoj kanclerja s Holandskega, iz Italije se je vrnil podkancler, toda tudi ta dva nista mogla več doseči sporazuma in pozno ponoči, ko bi po ustavi morala vlada izročiti predlog proračuna državnemu zboru, sta izjavila, da vlada odstopi. Drugi dan — bilo je v četrtek, dhe 23. 10. — sta odšla kancler in podkancler k zveznemu predsedniku dr. Kornerju in sta mu javila, da ni bilo mogoče doseči sporazuma in da zato vlada odstopi. Predsednik pa je rekel, da sprejme sicer obvestilo na znanje, da pa se bo še odločil, ali sprejme tudi ostavko vlade. Tako vodi vlada še vse posle naprej, izognila pa se je obveznosti, da predloži državnemu zboru predlog proračuna. Seveda sedaj vsaka od obeh strank trdi, da je samo ona tista, je hotela rešiti vrednost šilinga, ki je hotela redno državno gospodarstvo in ki je hotela preprečiti brezposelnost. Vsaka seveda to trdi na svoj — edino pravilen in veljaven — način. Tako očitajo sedaj pri OeVP, da so socialisti hoteli s prevelikimi zahtevami onemogočiti ravnovesje v proračunu, da so hoteli s tem povzročiti inflacijo in razvrednotenje šilinga, s tem pa bi posredno povzročili brezposelnost. — Nasprotno pa socialisti očitajo, da so hoteli pri OeVP ukiniti ali vsaj znižati rente, da so hoteli onemogočiti zgradbo novih stanovanj in da so hoteli celo onemogočiti železniški promet. Vse to, pravijo socialisti, bi se zgodilo, ako ne bi sprejel finančni minister njihove zahteve po povišanju nekaterih postavk v socialnem in železniškem proračunu. Rente ostanejo V resnici pa je stvar taka, da je bil predlog proračuna večji, kakor pa je letošnji, za približno 800 milijonov in je dosegel vsoto 19 milijard in 656 milijonov šilingov. K temu pa bi prišli še izredni izdatki v višini ene milijarde in 69 milijonov šilingov. Proračun socialnega ministrstva bi bil za nekaj desetin milijonov večji kakor pa je letošnji. Iz številk pa bi se vsak — tudi še pošebej minister za socialno skrbstvo — mogel prepričati, da ni bilo nikjer predvideno kako znižanje rent. Tudi ministrstvo za železnice bi dobilo nekaj desetin milijonov v proračunu več kakor pa je to v letošnjem proračunu. Razen tega pa so dohodki železnic letos za več sto milijonov večji kakor lansko leto. Zato v resnici vse te trditve socialistov ne držijo, četudi ne bi hoteli s temi ugotovitvami braniti OeVP. Toda vse tako izgleda, da so pač socialisti hoteli izsiliti večje postavke, kar bi bilo zelo važno za vplivanje na volivce. Ko je govoril državni predsednik dr. Th. Korner pri otvoritvi novega rotovža v soboto, dne 25. oktobra, v Beljaku, je med drugim dejal: Kaj pravi prezident? »Predvsem moramo pri reševanju vladne krize imeti v vidu splošne koristi države. Na to bom predvsem mislil pri reševanju vladne krize. Posebej moram omeniti, da nista v nevarnosti niti vrednost denarja niti red v gospodarstvu. Vladna kriza še davno ni in ne more biti kriza države in spor med obema vladnima strankama, kjer se gre samo za nekaj procentov državnega proračuna, mora biti izravnan. To je toliko bolj važno, ker je v mednarodni politiki ravno sedaj na dnevnem redu razpravljanje o avstrijskem vprašanju.” Tudi notranji minister dr. Helmer sedaj zatrjuje, da nikakor ne sme priti do inflacije. V tem so si torej že vsi edini. Nemci in Slovenci V sredo, dne 22. oktobra, je zasedal spet državni zbor. Na dnevnem redu je bila odobritev kulturne pogodbe z Italijo, kakor jo je podpisal minister Gruber dne 14. marca pri svojem obisku v Rimu. Ta predvideva med drugim tudi določila glede jezikovnega pouka na Južnem d irolskem in medsebojno priznanje univerzitetnih izpitov in diplom. V razpravi je govoril poslanec dr. Gschnitzer o razmerah na Južnem Tirolskem. Pri tem je omenil, da je sicer enakopravnost nemščine z italijanščino zagotovljena v pariški pogodbi, da pa kljub temu uradujejo oblasti na Južnem Tirolskem med seboj v italijanščini. Posebej pa je zanimiva in tudi važna ugotovitev narodnega poslanca dr. Gschn tzer-ja, da se izraža spoštovanje tuje narodnosti predvsem v spoštovanju jezika in govorice te narodnosti. Naj bi se v to izjavo in ugotovitev malo zamislili koroški poslanci z desne in z leve politične strani. Mi bi svetovali dr. Gschnitzerju, naj bi se pozanimal, kakšne so razmere na Koroškem. Ne rečemo, da imajo Nemci na Južnem Tirolskem že vse pravice, vendar pa ni niti primere s tem, kakršne pravice imajo Slovenci na Koroškem. Pa imajo ti tudi vse pravice zagotovljene na papirju po mirovni pogodbi v St. Germainu in v avstrijski državni ustavi. Za izvrševanje teh določil se pa ne zmeni niti koroški deželni glavar, ki je predsednik socialistične stranke na Koroškem in se ne zmeni za to zvezni kancler, ki je zelo odločilen član OeVP. Oba ta dva — kakor se drugače politično prav nič ne razumeta — soglasno zatrjujeta vsakomur doma in zunaj mej, kdor ju le hoče poslušati, da imajo koroški Slovenci vse pravice. Oba pa vesta — gospod deželni glavar bi še prav posebej moral to vedeti — da govorita nekaj, kar ni resnica. Oba bi tudi morala vedeti, da tako razmerje ne more voditi do miru v deželi in do dobrih sosednih odnosov. Jugoslovansko nerazpoloženje do Avstrije Švicarski dnevnik „Neue Ziiricher Zei-tung” objavlja v izdaji z dne 17. oktobra t. 1. pod gornjim naslovom dopis svojega rednega dopisnika v Beogradu. Dopisnik piše: »Razmerje med Jugoslavijo in Avstrijo se ne razvija tako dobro, kakor se je moglo predvidevati po obisku zunanjega ministra Gruberja v preteklem juniju. Jugoslovansko časopisje je že večkrat ostro obsodilo dejstvo, da še vedno ni podpisana gleichen-berška pogodba o malem obmejnem prometu in da v Avstriji označujejo to pogodbo, kot pomanjkljivo. Po uradnih jugoslovanskih poročilih je razlog odpora proti tej pogodbi v tem, da fašisti med avstrijskimi obmejnimi prebivalci po tej pogodbi ne dobijo vrnjenih svojih bivših posestev na jugoslovanski strani. Nadaljmi razlog nerazpoložen j a je tudi v tem, da zaradi suše Jugoslavija ne more izpolniti svojih obveznosti, ki jih je sprejela v zelo obširni trgovski pogodbi z Avstrijo v minuli spomladi. Suša je onemogočila izvoz jugoslovanskih kmetijskih pridelkov v Avstrijo. Jugoslovanska vlada pa je morala prepovedati tudi uvoz manj potrebnega blaga, da bi tako mogla imeti na razpolago potrebno količino deviz za na- kup živil. Zaradi te odredbe so bili močno prizadeti avstrijski izvozni načrti. Precejšnje nerazpoloženje v jugoslovanskih vladnih krogih je povzročil tudi ponovni časnikarski prepir zaradi slovenske manjšine v Avstriji. Tako je nastopil časopis »Medjunarodna Politika”, ki ima dobre zveze z beograjskim zunanjim ministrstvom, proti izjavi zveznega kanclerja Figla. Ta je dejal namreč v svoji izjavi, da v Avstriji ni manjšinskega vprašanja. »Medjunarodna Politika” v svojem članku trdi, da še vedno niso izpolnjene zahteve koroških Slovencev po ustanovitvi slovenske gimnazije, po lastnem učiteljišču in po lastni kmetijski šoli; ravno tako tudi oblasti pri dodeljevanju podpor ne postopajo enakopravno s slovenskim kmečkim združenjem v primeri z odgovarjajočimi avstrijskimi organizacijami. »Medjunarodna Politika” opozarja na nasprotje med izjavo zveznega kanclerja in svoječasnim zagotovilom zunanjega ministra Gruberja. Ta je ob svojem obisku v Jugoslaviji zatrdil, da želi avstrijska vlada zagotoviti manjšinam njih lastno kulturno izživljanje, časopis nato zahteva za manjšine ugodno rešitev njihovih zahtev, da bi tako te manjšine v resnici mogle postati most med obema sosednjima deželama.” ... in za sodelovanje z Avstrijo Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra, Aleš Bebler, je v Beogradu sprejel v soboto, dne 25. oktobra, avstrijske časnikarje, ki se mudijo v Jugoslaviji. Pri tem je izjavil med drugim: »Veselimo se, da so včeraj podpisali na Dunaju gleichenberško pogodbo zastopniki obeh vlad. Tako se bodo mogla nadaljevati dne 3. novembra v Mariboru pogajanja zaradi vprašanja dvolastnikov, ki naj bi se končala v obojestransko zadovoljstvo. Upamo, da bodo v kratkem sledila pogajanja zaradi ureditve obmejnega in tranzitnega prometa. Pozdravili pa bomo tudi razgovore o ureditvi železniških prevoznih postavk do Jadrana in zaradi pristaniškega statuta v Trstu. Jugoslavija namreč dobro razume avstrijske interese pri razgovorih o tržaškem pristanišču. Upamo, da bo kljub začasnim gospodarskim težavam, ki jih je v Jugoslaviji povzročila suša, mogoče v bodoče gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo na širši podlagi, kakor je bilo doslej. Jugoslavija je uvažala v zadnjih letih predvsem iz onih držav, ki so mogle dovoliti odgovarjajoče kredite. Zato bi želeli, ako bi tudi Avstrija v bodoče mogla dovoljevati take kredite v večji izmeri.” Končno je omenil Aleš Bebler še, da Jugoslavija zelo ugodno presoja možnosti za ožje sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo. Vprašanja narodnih manjšin po teh poročilih Aleš Bebler ni omenil. Posledice suše Predsednik jugoslovanskega gospodarskega sveta, Boris Kidrič, je v zvezi s posledicami letošnje strahovite suše v Jugoslaviji objavil ukrepe, ki so potrebni zaradi zagotovitve prehrane v Jugoslaviji. Zaradi teh ukrepov ne bo mogoče izvesti petletnega gospodarskega načrta, posledice pa se bodo v veliki meri poznale tudi v znižanju življenjskega standarda vsega prebivalstva. Da ne bi zaradi teh ukrepov preveč na-rastle cene, je odrejeno, da ni dovoljeno zviševati plač, odrejeno je varčevanje s tujimi plačilnimi sredstvi, otirejeno je strogo nadzorstvo nad socialnimi dajatvami in pa zvišanje najemnin za 100 odstotkov. Vsa gospodarska državna podjetja morajo — zasebna, v kolikor sploh še obstojajo, tako nič ne pomenijo - morajo znižati svoje pre-sonalne in materialne izdatke. Treba je povečati izvoz industrijskih proizvodov, omejiti pa uvoz surovin in pa takega blaga, ki ni življenjsko nujno potrebno. Škodo, ki jo je povzročila letošnja suša, cenijo na 144 milijard dinarjev (preko 10 milijard šilingov). Zaradi pomanjkanja živil so cene v zadnjem času zelo narastle. Padle pa so cene mesu, ker kmetje zaradi pomanjkanja krme živino prodajajo. Kako so volili železničarji? Pred volitvami v strokovno zastopstva avstrijskih železničarjev so zatrjevale vse skupine, da bo izid volitev predznak izida . splošnih volitev. Ko pa so sedaj znani izidi t volitev vsaj v glavnem, so se zlasti socialisti 1 izida prestrašili. Številke teh volitev — Idj ] pa nikakor ne morejo biti in tudi niso mE' ^ rilo za splošne volitve, ker so to volitve ^ pod čisto drugimi vidiki — so tele: s Pri volitvah so vložile kandidatne liste s socialistična stranka, skupina avstrijske de-lavsko-nameščenske zveze (OAAB, to j£ OeVP) in pa enotna lista (to je komunisti- ! čna stranka). Dobile pa so glasov: 1952 1949 število mandatov v < osrednjem odboru < SPO 75.5% 80.3% 15 ^ KPO 16.5% 11.8% 3 OAAB 7.4% 7.8% 1 J J Iz prednjih številk je razvidno, kolM 3 glasov v odstotkih so dobile posamezne sk« v pine letos (1952), koliko leta 1949 in liko mandatov imajo posamezne skupine' J osrednjem odboru, številke nam pa pon do, da so napredovali zlasti komunisti, d- j .......................... • O e V! - so nazadovali socialisti, da pa je ostala približno pri enako nizkem številu, j Dokončne številke še niso znane. Ko bff j do tudi te znane, bomo objavili številke tj ^ posamezne železniške direkcije. Iz teh št( < vilk bo razvidno, da so napredovali kom11! j nisti ne v vzhodnih, ampak predvsem v ^ t padnih avstrijskih zveznih deželah, povs« v pa na račun socialistov. z ---------- 1, Amerika pred odločitviio V torek, dne 4. novembra, bodo v Zdrf n Ženih državah Severne Amerike volitve oj k žavnega predsednika. Jakost volilnega boj s se je v zadnjih tednih stopnjevala do ne, ki je tudi v Združenih državah se * pomnijo. Napovedi o izidu volitev je vedri več, časopisi posvečajo temu dogodku ^ dno več prostora in ves svet se zaveda, bo padla 4. novembra odločitev, ki bo likega pomena za svetovno dogajanje v p hodu j ih štirih letih. j Dne 4. novembra pa ne bodo samo v tve predsednika, istočasno bodo tudi voj'j| visokih uradnikov posameznih zveznih ‘ žav, bodo volitve v poslansko zbornicu i tudi deloma volitve senatorjev. Volitve poslancev j v Ameriški parlament ima dva zbora: sepj 2| in poslansko zbornico. V poslanski zboruj je 435 poslancev, ki se razdelijo na 48 ^ riških držav po številu prebivalstva (na v_. kih 350.000 prebivalcev en poslanec). *jj « slance volijo na vsaki dve leti po naC j relativne večine (kdor dobi največ glasilo negotovo. Odločili pa bodo pre^vj| A* zolivci iz držav z velikim številom PU zalstva. (države _ Pennsylvania). Vsaka država voli v r;i/'Vj)i(nj ju s številom prebivalstva z relativno .j, zolilne može, ki nato izvolijo predset V resnici pa je to samo formalnost, le na dan 4. novembra odločeno, k°f? lo ti volilni možje izvolili: Eisenho' tli Stevensona. Za mladi rod na Obirskem Lepa, sončna jesenska nedelja je bila dne 21. septembra. Sončni žarki so pozlatili vrh Obirja in vrhove bližnjih gora, ko so od ■vseh strani prihajali gostje v Obirsko dolino, da skupaj z mladim obirskim rodom proslavijo velik praznik, da skupno proslavijo velik dogodek te doline. Ta dan je bila slovesno izročena svojemu namenu nova stavba ljudske šole na Obirskem. Do 10. ure se je zbralo pri novi šoli okrog 500 ljudi, domačinov in sosedov iz bližnje In daljne okolice. Trije šolski otroci — dve deklici in fant — so sprejeli predstavnike oblasti: zastopnika koroškega deželnega glavarja, vladnega svetnika Lorenca Justa, ve-likovškega okrajnega glavarja dr. Wagner-ja in okrajnega šolskega nadzornika vladnega svetnika Valterja Maklina. Otroci so v pozdrav zastopnikom oblasti deklamirali ~~ v nemščini in slovenščini — in nato tro-glasno peli. Župan občine Bele, Johan Kastrun, je ^°t gostitelj in gospodar vso slovesnost za-tnl. nakar je bila sv. maša na prostem. Daroval jo je dekan preč. g. Aleš Zechner. Med sv. daritvijo sta izredno lepo prepevala obirski mešani cerkveni zbor in pa nbirski otroški zbor. Pozna se mojstrska ro-a obirskega dušnega pastirja preč. g. To-ntaža Holmarja pri cerkvenem zboru in pa vešča roka voditelja otroškega pevskega j' ora, obirskega učitelja Valentina Poganska. Po maši je bila blagoslovitev nove šole; aflec blagoslovitvijo pa je pel domači čermi veiu.Pevski zbor in zbor godcev s Suhe je ;;; SV° 'P1 r.es odličnim igranjem slovesno Razpoloženje povzdigoval 1 ^ii^° k^S^ovttvi je v slavnostnem govoru upan Johan Kastrun, pd. Ribič, najpreje P z lavil vse navzoče. Zahvalil se je oblasti a vso pomoč, istočasno pa je prosil, naj bi e odrekla te pomoči tudi ne v prihodnjih etlh, ko bo belska občina gradila novi šoli Peni in v Beli. Saj je graditev novih ’] t0..je širjenje ljudske izobrazbe, ena Pepših nalog oblasti. V svojem govoru — ' ’ belsk^1”^1^ in s^ovenšč*n,i — se je končno vseS 1 *UPan zahvalil za vzorno sodelovanje m podjetnikom, vsem mojstrom in pred-•'v n tudi vsem delavcem, ki so tako lepo „i| *Šradbo omogočili 1 se poznajo tudi v tej oddaljeni Obirski dolini. „Mi pa poizkušajmo z ljubeznijo in sporazumnim sodelovanjem vseh popraviti strahote te dobe,’’ je pozval vse navzoče. Tudi okrajni glavar dr. VVagner je v svojem — samo nemškem — govoru izrazil podobne misli in želje. Ob koncu svojega govora je izročil g. glavar ključe nove šole domačemu g. županu in ga prosil, naj prevzame v varstvo in oskrbovanje novo šolsko poslopje. Gospod župan pa je izročil ključe g. učitelju Polanšku s prošnjo in željo, naj bi to šolsko poslopje ostalo vedno le za namene šole in naj vzgaja otroke v prave, dobre državljane in za koristne člane družbe. Gospod učitelj Valentin Polanšek se je zahvalil, sprejel ključe in obljubil, da bo smatral vedno za svojo najvišjo in tudi najlepšo nalogo, da bo vzgajal zaupano mu mladino v domoljubju in v miroljubju, ker je prepričan, da bodo tako postali res dobri državljani, ki bodo koristili nekoč svojim družinam pa tudi večji skupnosti. — Zahvalil se je nato vsem, ki so pripomogli, da je nastala tako lepa šola na Obirskem. sapT'1'''- ’ ........ ... Omenil je, da je obirska šolska zgodovina stara komaj šele 15 let pa že blagoslavljamo drugo novo šolsko poslopje. Prvo šolsko poslopje je služilo svojemu namenu komaj sedem let. Da bo novo šolsko poslopje moglo dalje časa služiti svojemu pravemu namenu, bo mogoče doseči le, ako bo vzgajala otroke v pravem miroljubju. Tako bo šola res vir pravice, miru, kulture, ne pa morebiti postojanka vojnih strategov, kakor se je v škodo šole in v splošno škodo zgodilo v pretekli dobi. Le tam in takrat bo med narodi pravi mir, ako bomo gradili mesto vojašnic, namesto kasarn, lepe šolske zgradbe. Nato so izredno ugodno presenetili s svojim odličnim nastopom na odru otroci. Bilo je 10 otrok (8 deklic in 2 fanta), ki so najpreje s pesmijo — nemško in slovensko — pozdravili vse goste. Nato pa so uprizorili zgodovino obirske šole vse od leta 1869 naprej pa do današnjega dneva. Govorili so otroci najpreje slovensko, kakor je bil tudi pouk v onih letih slovenski, nato pa so prešli v nemščino, kakor je v naših slovenskih krajih uradno prevladovala nemščina. Končali pa so otroci s sledečo lepo slovensko deklamacijo: J 5ast°pntk deželnega glavarja je izročil p] * , navz°čim najpreje pozdrave deželne-glavarja, ki se zaradi važnih uradnih po-; ? ov sam “e more udeležiti tega slavja. Nato i £-uS™je™ g?V,oru - v obeh deželnih je-• v0)Jubl pomoč deželne vlade pri v in t )! *n bo zat0 vsaka taka prošnja il1 vorOV° tUC^ uSodno rešena. V svojem go-' j nji Je nato vladni svetnik Lor. Just ome-'J strahotno dobo, ki ie uničevala vse. ki nil J viauni svetnik Lor. Just ome- ni trrahotno dobo> ki je uničevala vse, ki I Nanesla nikomur in katere jaosledice Ob koncu je otroški pevski zbor zapel še Polanškovo domačo: „Na vrh’ Obirja tu stojim”. Številni navzoči so si nato še ogledali novo šolsko poslopje, ki je bilo krasno okin-čano. Iz vseh oken so plapolale male in večje zastavice. Medtem je zapel mešani obirski cerkveni zbor še domačo: „Oj Podjuna”. — Nato so se podali gostje ob spremljavi godbe h „Kovaču”, kjer so zlasti zastojmiki oblasti jroudarjali svoje veliko zadovoljstvo nad prireditvijo, ki je izredno lepo uspela. Niso mogli prehvaliti lepega petja in zlasti ne vzornega nastojra otrok. Za velik uspeh slavnosti in za veliko pridobitev, ki jo je doseglo Obirsko z novo Pozdravljeni navzoči vsi, iz src hvaležnih se glasi. Naj vedno vlada v Soli tu nebeSki blagoslov in duh mirti. Kjer Sola se gradi, tam nov je vir, iz katerega prihaja kultura, pravi mir. 1 o narod vsak povsod naj pripozna, kje sveti luč miru in razumevanja. Vsem hvala, ki so željo to nam izpolnili, da novo Solo smo dobili. Naj v šoli se spoznata brata Korotana, ostaneta naj vedno nezasramovana. Enako ljubi domovina vse, ker jih pozna, čeprav mi govorimo ji jezika dva. šolo, moramo tudi mi vsem onim, ki so do tega pripomogli, čestitati. Pri tem pa izražamo tudi mi željo in prepričanje, ki je bilo izraženo na slavnosti, da bo šola dosegla svoj pravi namen, ako bo vzgojila pri vseh otrocih čut enakopravnosti in pravičnosti v vsakem oziru. Zato je naloga te in vsake šole, da vzgoji v naših krajih iz slovenskih otrok prave in zavedne Slovence. Le ti bodo vedno in ob vsaki priliki tudi dobri državljani. Pregovori Sloga je od Boga, nesloga pa od vraga. Ko Cigan obogati, mu leča omrzne. Naši grobovi, tam daleč Vam vsem, ki ste hodili trnjevo pot od Žrelca preko Rehnitz-e v Eichstatt, so vam v spominu podrobnosti mesta; v spominu so vam mala in velika, težka doživetja Spominjate se Marijine gore in njene sončne kapelice, kamor ste hodili jrred desetimi leti po tolažbo v težkih urah. Spominjate se veličastne cerkve sv. Valburge in njene kapelice nad grobiščem. Z velikim zaupanjem ste poklekovali ob njenem grobu, vrelcu čudodelnega olja. To so bile trnjeve romarske poti, skrite kot vhodi v katakombe, ob prepovedi obiska cerkve. — „če boste molili, ne bomo zmagali!” je dejal rejeni oficir, vodja vašega taborišča. Bal se je rožnega venca, bal se je svete maše in bal se je tudi vsake drobne molitvice. In upravičeno se je bal. Saj izseljenci povedo: „Nikoli v življenju nisem molil toliko kot v taborišču — Eichstatt!” — In ta vaša molitev je bila venčana s čudežem. Da, res je to. Saj vemo, da se je glasil ukaz: „Predno preide mesto Eichstatt v roke sovražnikov kljukastega kriza, mora mesto zleteti v zrak! ... Toda mine ekrazita, niso eksplodirale ... Tako smo sedaj zopet v domovini. Le spomini na Eichstatt živijo in naši grobovi so tam. Oh, dragi naši, ki spite spanje pravičnih v daljnem Eichstatt-u, kako svet nam je kraj vašega zadnjega zemskega doma. Srečna sem, da mi je bilo letos mogoče romati k svetišču groba očetovega. Leseni križ na njem obiskujejo vremena. Devet let je že, a še trdno stoji. Dobra roka starega grobarja neguje njegovo gomilo, da je polno cvetja. Iz tega romanja sem vzela s seboj spominček - odpustke: posvečene prsti in cvetja z očetovega groba in lesu nagrobnega križa — naj posvete naš dom in naša srca. Kakor nekoč, je bilo tudi sedaj težko slovo od grobov dragih izseljencev m blagoslovljen bodi kraj, kjer počivajo v večnem bratstvu naši in vsi, kar jih smrt pobrati pod zemljo... 1 Obnovila sem romanja povsod tam, kjer so vdolbeni vaši koraki in kolena, kjer so zapisani vaši vzdihi in prošnje, tako k Val-burgi, angelom varuhom in k Naši Gospe na gori. Obiskala sem nekaj znancev v samostanu - naše tedanje taborišče. Tako vam, dragi rojaki, s tem podajam pozdrave od čč. sester, raznih znancev in svetišč v Eichstatt-u. Le dobrotnice Walije iz male hišice, kjer smo se zbirali in skrivali ob prepovedanih obiskih, ni več. Umrla je, skromna in zapuščena. Njen nagrobni spomenik so njena dobra dela, ki jih je velikodušno in neustrašeno delila našim izseljencem v najtežjih dneh, ko je veliki svet trepetal pod šibo vojne. Kar dolgujemo njej in našim dragim v daljnih grobeh, bomo ob brlečih lučkah, družinsko združeni pri rožnem vencu na praznik spomina rajnim, blage volje sto-rib. Milka Hartmanova auser: di* feslčasih samo se ji ukrade v misel Lojzeva pijača. Pije ] nim ^abbo bi manj pil. Denar razmetava, ko ga pMkik (30. nadaljevanje) J ni»i reči . nU breveč. Krvavo ga bosta še potrebovala. Toda ’ J če |j-S1 ne uIKl besede. Lahko bi Lojz zameril in Bog ve, ”a novo rojena ljubezen spet ne ugasnila. L t Iter^2.3 same£a gr«« denar. Petra naskrivaj zavida, ", det;''6 tako za£nal v zemljo. Nič ne zasluži pa je vi-*’^od *ad0Volien’ Seveda’ vebko je Barbarina ljubezen. a Vseeno je še nekaj drugega v Petru, j raj casih se mu za trenutek odpre prepad. In ga je sko-J Cng']’°/a' Razločno vidi, da je pretrgal verigo, ki so jo ‘"j jav j rodovi. Nič več ni člen te trdnosti. Sam je, ma-j se j.11 v njem ta blodni klic po lahkem življenju. Dobro ^ je j/, nior.e končati. Odtrgan člen je, toda občutek, da 5 j tavJ prej Pripet v ta trden vaški krog, je še ostal. In t0 je v Lojzu najbolj živo. Živi že v fabriki, pre-pa še čuti. Globoko v zavesti dojema, da dela vudi’ člentam ne bo »ašel prostora, kjer bi se mogel tako P j Ul kakor je bil nekoč na Jamniku. ^bO()Arvai1 bo ostal. Korenine bodo ostale na vrhu. In se a sušile in sušile. A y ^'kih mislih se mu pijača tako prileže. ezo sta si dobra. Kar medena je z njim. Se zgodi, 1 medenost Lojzu upre. Kar zrastejo misli na pre-bilo vC’una Gregorjevega, na tisto rdeče srce, ki je uto-blejske Č^ilo v ’,,na Gregorjevega, na tisto rdeče srce, ki je lil, . jskeai jezeru. :r Puli j6 V tCj Jjubežni drugačnega. Zdaj je Reza, ki fr 1 Zani- In pridejo hijn, ko je Lojzu vseeno, če bi iefr^u. /Subil. Misli sicer minejo, ostane pa neko želo v i)rugačna je ta ljubezen. Obrana, ovenela. Takale je češnja, ko je bila ravno v cvetju pa jo je dež z viharjem opral. Ni več lepa. Cvetje je osuto. Vendar Lojz vidi, da druge poti ni. Leta so leta, Barbara je zgubljena. Ostane samo še Reza. Treba je priti z Jamnika. Tu v tej puščobi je vsa ljubezen z Rezo brez pomena. S Petrom v isti bajti ni mogoče živeti. Večno tarbehovati tudi ne kaže. V Lojzu vrta še ena misel: da bi na skrivaj mogel kaj prodati od bajte. Kakšen macesen! Peter bi nemara ne opazil koj. In če bi čez čas videl štor, bi molčal, toliko ga pozna. Ko sta se prvič srečala s Tomažinom mu je namignil. Pa je Tomažin samo skomignil. »Kaj pa Peter pravi?” „Nič ne pravi,” je bevsknil Lojz, „Nekaj pravic imam tudi na bajti.” „Oba jih imata. Macesni so nekaj vredni.” Lojz je videl, da je Tomažin s Petrom. Žal mu je bilo, da je misel sploh sprožil. Vedel je, da bo Tomažin Petru povedal. In mu je. Koj v nedeljo po južini se je Peter vzdignil izza mize in porogljivo rekel: »Grem v gmajno pogledat, če macesni še stojijo.” Lojz je bil kar bled od jeze. „Dolgo ne bodo,” je siknil. »Mislim, da bodo nekaj časa še,” je rekel mirno Peter. »Kadar boš prodajal, boš moral vse hkrati. In očitno, ne za mojim hrbtom.” In je mirno odkoračil. Po Lojzu je vse vrelo. Kako ga je Peter čudovito prerasel! Hodi mimo njega kakor mimo mrtvega. Žetve doma se sploh dotaknil ni. Barbara je prišla v tarbeh. Peter je garal, da je kar križem gledal. Barbara se mu ni mogla načuditi. »Za Lojza delaš.” »Zase! Naj j>roda. Obesil se bom na bajto in je ne spustim iz rok.” 2 odprtimi usti je strmel v Barbaro. Po dolgem času se mu je spet utrgala slina in se mu potegnila na pre- močeno srajco. »Ne bodi huda,” je zaprosil. ,, I i si preveč dober,” je skoraj zavekala. Tako sta pri Rakarju in Kočarju sama požela. Lojza sploh ni bilo na Jamniku. Tarbahoval je. Peter ni vedel kje. Kroparski nageljnov semenj ga je šele jirinesel nazaj. Peter je to vedel. Semnja v Kropi ne bo zamudil. Letos se je tudi Peter veselil. Z Barbaro bo šel. In je obljubila. Zdaj bodo vsi ljudje videli, da sta z Barbaro zares. Petru je neizrečeno lepo. Zgaran je, Barbara tudi, toda ljubezen med njima je lepa in mirna. To je Petru v oporo. * s.tantov je P° Rropi, da se vse beli. Nimaš skoraj kam stopiti. Za gasilskim domom je napravljeno plesišče. Peter in Barbara ga samo mimogrede ošineta. L°jz gre z Rezo. Pokonci hodi in z očmi išče Gregorjevega. Sam je prišel. Ženo je pustil doma. Morda zavoljo matere, ki je vsak dan slabša. Koj po maši se veselje razmahne. Po ozki cesti vre kakor v panju. Povsod samo šumenje. Fantje kupujejo Židane rute in leetova srca. Peter je kupil Barbari oboje. In še škrnicelj medenih bonbonov, ki jih ima Barbara tako rada. Tudi Lojz je kupoval Rezi. Pa leetovega srca nič. Rezi je bilo težko. Se je spomnila nazaj. Potlej so odšli proti gostilni. Barbara se je močno branila, toda je Peter tako silil, da se je nazadnje le vdala. Peter se je hotel postaviti. Sedla sta v kraj. Plesati nista namerjala. Posebno potlej ne, ko sta videla, da je Lojz na plesišče privlekel Rezo, Gregorjev pa neko mlado punčaro. Peter je vseskozi strmel samo v Lojza. Bil je videti že rahlo opit. Reza je kar opletala v njegovih rokah. Grogorjev je s peto pribijal ob tla. Punčara se mu je smejala. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-»terhausgasse. Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne. VAŽNO OPOZORILO! INFORMIRAJTE se o avstrijski razredni loteriji, nato pa se sami odločite. Možnost nudi današnja priloga „Našemu tedniku” obveščevalne službe J. P R O K O P P, Wien VI., Mariahilfstr. 29. VABNJA VAS Kje pa je spet to? — O tej vasi pa „Ted-nik” še ni pisal. — Pa le nismo tako neznani, kakor bi mogel kdo misliti. Če greš iz Tinj po beli cesti na Betlarški križ, ki je daleč naokrog znan, že zagledaš tam na hribu vasico z malo cerkvico. To je Vabnja vas. Četudi so tam bolj na nemško stran udarjeni, vendar se mi, kar nas je Slovencev, upamo oglasiti v „Našem tedniku”. Tako boste tudi o nas zvedeli novice, kakor jih ima „Tedni.k” vedno iz vseh slovenskih delov Koroške. Za danes naj vam sporočimo vest o poroki. Dne 12. oktobra je peljal Jakcov Ši-mej pred poročni oltar štrikejevo hčerko, Heleno Werkl. še v soboto preje je silno deževalo, tako smo mislili, da bomo morali za drugi dan naročiti ladjo in pa čolne, da bo mogel iti ženin v spremstvu po nevesto. Toda v nedeljo se je nebo zjasnilo in prijazno jesensko sončece je ogrevalo nevesto in ženina ter svate. Popoldne smo korakali v cerkev, vesela godba nas je spremljala in pa streljanje topičev. Tam v cerkvi pa so že čakali naš g. prošt iz Tinj, ki so opravili poročne obrede. Upamo, da so res dobro zvezali, tako da bo tudi držalo, kakor pravimo pri nas. Tako lepe nauke so dali mil. g. prošt na življenjsko pot ženinu in nevesti, da je bilo marsikatero oko rosno. Lepo so jima pa zapeli tudi pevci iz Celovca. — Z veseljem smo poslušali spet poroko v našem materinem, slovenskem jeziku. Po cerkvenih obredih so se gostje podali na nevestin dom. Tam so se okrepčali z CENEJŠI SMO! Moške spodnje hlače iz posebno toplega, barvastega barhenta kom. S 39.— Flanelaste rjuhe rosa 220 cm dolge S 49,— Flancla enobarvna meter S 10.80 Flanela vzorčasta, meter S 10.80 Barhenti lepi vzorci od S 14.80 Zavese krasni vzorci od S 15.— Molino 140 cm širok močan meter S 15.80 Tekstilna trgovina ROLF KASS1G Celovec-Klagcnfurt, Bcnediktiner Platz 7 dobro jedjo in z dobro pijačo. Ojset je potekla v dobri volji vseh, ki so se tudi dobre volje vračali na svoje domove. Tako se je šimeju spolnila davna srčna želja in zdaj že lahko zapoje: „Jaz pa v gmajnici eno kajžico imam. In dokler si ne bi zbral ženke ta prave — notri prebival bi sam ...” — Nmau čez hrib je šel in si je izbral ženkico ta pravo, ki ga bo spremljala na življenjski poti. Novemu paru želimo res tople sreče v novem domu in božjega blagoslova na novi življenjski poti. Naj jima sonce sreče tudi zaradi zime ne zaide, naj jima toplo sije na vsem skupnem življenjskem potovanju. Tako smo vam danes povedali prvo novico iz Vabnje vasi. Mogoče se še enkrat oglasimo preje, predno nas bo zapadel sneg, četudi smo bolj za soncem, kakor pravijo Tinjčani. Pa mi zaradi tega nismo nič užaljeni, smo kar zadovoljni s svojo vasico in s svojim domačim krajem. Ga ne bi niti s Tinjčani zamenjali. Drugače pa mi vse kar voljno potrpimo in si zraven mislimo: „Naš zvon pa še vedno kar lepo poje v Tinjah, četudi je že davno poteklo leto posojila.” SKOČIDOL. (Zvon.) Koncem meseca kimavca smo blagoslovili za zdaj vsaj en nov zvon namesto vseh štirih. Vlila ga je fa. Grasmayr v Inomostu, težak je le 150 kg. Gospodični Fani Ulbing (Črnijeva v Drag-ničah) in Marjetka Knobl (Skočidol) sta deklamirali primerne pesnitve („Ko dan se zaznava ...”, „Die vvandelnde Glocke,” Ge-dicht), farani pevci pa so pod vodstvom organista Zdravkota Mostečnika zapeli nekaj slavnosti odgovarjajočih kitic zgoraj navedene pesmi. Tesarski mojster Matej Lepu-schitz je na svoj imendan blagohotno potegnil s svojimi delavci bronasti zvon skozi lino zvonika na ležišče zvoniškega stola. Za krstni botri sta bili gospe Elizabeta Valen- tinič, pd. Mšivčinja v Dragničah, in Marija Kuchler, gostilničarka v Dolah. Nabavo zavona so omogočili le nekateri dobrotniki, največji med njimi pd. Mšivc. Bog povrni vsakemu in vsem! — Prvemu je na zadnji poti zvon zvonil slikarju Petru Kargl-nu. Tudi drugim pokojnim bo zvonil, bolj bo pa živeče-umrljive vabil k božjim službam in jih bodril k molitvam. SKOČIDOL Teden umiranja je bil drugi teden meseca vinotoka. Navadno število smrtnih slučajev je povprečno letno 15 oseb iz vseh dvanajst vasi župnije, torej povprečno v treh do štirih tednih ena oseba. V navedenem tednu so pa umrle v enem tednu štiri osebe. V Porečah ob jezeru se je pri pleskanju streščarjev s padcem s strehe smrtno ponesrečil 37-letni slikarski pomočnik g. Peter K ar gl iz Vernberga. Ta je letos izmed 14 svoje stroke napravil najboljši slikarski izpit, tako da bi bil zdaj kmalu sam tudi t* \l r fl F" voščene sveče, sveče ^ ^ L ^ d v Pa^ct''1 P° najnižjih cenah v strokovni trgovini SIEBERT CELOVEC - Stauderplatz 8 postal slikarski mojster. S svojo ženo Ano, poštno uradnico, je pred 2 letoma sezidal lepo vilo v Vernbergu, ki jo je opremil z umetniškimi slikami ter obdal z vrtom cvetic. Bil je velik ljubitelj rož. Njegov mojster g. Wutschko (doma v Slov. goricah) v Porečah ga je zelo cenil. Pomočnikova tako nenadna smrt mu je šla tako k srcu, kakor da bi bil izgubil lastnega sina. Pri pogrebu v Skočidolu se je jokal z ženo in peterimi brati rajnkega tudi on kakor otrok. Pogreb je bil izredno svečan. Izvedla ga je Pieteta iz Beljaka, igrala mu je na zadnji poti šmagdalenska tovarniška godba in peli so mu žalostinke pevci z Domačal. Umrl je v nezavesti, dva dni po usodepol-nem padcu, v sanatoriju v Celovcu. Tam je prejel sveto bolniško maziljenje. Počiva ob svojem, po vrnitvi iz Dahava leta 1945 umrlem očetu Janezu, in poleg svojega devetletnega, leta 1941 po prometni nezgodi preminulega brata Huberta. Dva dni za tem je pa previdena v Podrav-Ijah umrla gospa Ivana K d n i g roj. Ferjan, mati sedanjega posestnika gospodarstva in gostilne pri pd. Birtu v Podravljah, po 14-dnevni bolezni, v starosti 6fi let. Rojena je bila rajna v Zasipu na Gorenjskem leta 1885. Poročila se je med prvo svetovno vojno z leta 1945 tu umrlim Josipom Konig v Belo peč. Od tam se je preselila leta 1939 z možem (in družino) na zgoraj imenovano posestvo. Njen oče je bil kovaški mojster. Nemščini se je privadila šele v Beli peči, ki spada od leta 1918 k Italiji. Bila je mirna, skrbna in vestna hišna gospodinja. Na njeni zadnji poti ji je pel v obeh jezikih ganljive žalne pesmi sloviti cerkveni pevski zbor iz Lipe nad Vrbo. Dan nato pa je v Gospodu preminila, dobro pripravljena, po daljšem bolehanju ga. Marija Ra pečni k roj. Rijavec, žena železn. upokojenca in bivša občinska babica skozi več ko 25 let. Dva hvaležna sinova žalujeta z možem za njo, kakor tudi njena sestra Ana por. Zimolin v župniji Dholica. Pokojna je bila pobožna, krotka, rodoljubna krščanska mati. Bila je tudi stalna naročnica in bralka Mohorjevih knjig ter lista ..Nedelja”. Bridko občuti njeno časno izgubo tudi njen, še na Primorskem (leta 1872) rojeni brat Andrej Rijavec, ki je bil mnogo let izseljenec v Združenih državah Amerike, od koder se je pred 3 leti po smrti svoje vzgledne žene Marije Rijavec, roj. Baumgartner, zopet vrnil v svojo ožjo domovino. Pokojna je dosegla 71 let. Smrt njena je bila nepričakovano nagla. Pogosto je prej prejemala svete zakramente. Mnogo sto otrokom je v teh 25 letih omogočila srečno rojstvo in jih spremljala k sv. krstu. Naj se je sedaj odrasli hvaležno spomnijo v molitvi! Tri dni po njenem pokopu pa smo spremili k večnemu počitku na kraj miru po več kot 7-letni bolezni in večkratnemu pre- videnju mirno v rokah moža Martina, hčerke Marije in sina Mirkota umrlo ženo železničarja, gospo Štefanijo S t e r n a d roj. T a n z e r. Bila je rojena leta 1901 v šeni Lipšu v Podjuni in je bila zdaj v 52. letu življenja. Poročena je bila v svoji domači župniji leta 1925. V času njenega obolenja in njene bolezni je družina vse storila za njeno zopetno ozdravljenje. A tudi vsa zdravniška veda, vestna in nenehna domača oskrba ter tudi ne zdravljenje v bolnicah ji ni moglo ohraniti jedva v sredi človeške dobe stoječega življenja; moglo ga je le za nekaj let podaljšati. Tudi sosedstvo, zlasti mnoge žene, so jo v njeni hudi bolezni rade obiskovale in tolažile. Saj je bolnike obiskovati dobro delo telesnega usmiljenja. Vernost, vdanost sveti Cerkvi in rodo-Ijubnost so bili poglavitni znaki njenega osebnega značaja. Zato je bila umrla stalna bralka dobrih listov in knjig. Njenega izredno velikega pogreba se je udeležilo tudi več ko 20 oseb iz šent Lipša, njene rojstne župnije. Vsi ti trije poslednji počivajo na po-dravljskem pokopališču. Vsi so imeli obilno pogrebnih udeležencev. Naj v miru spe! — Vsem tem umrlim je domači župnik — navadno v obeh jezikih — govoril ob grobu kratko poslovilno besedo. Pri tem je poudarjal sorodnikom pokojnih in vsem pogrebcem gotovost lastne smrti ter negotovost kraja, časa in načina smrti. Poudarjal je gotovost, da se bomo videli onkraj po smrti, ako bomo živeli in umrli v milosti. Spodbujal je vse verne k molitvi in k dobrim delom za pokojne, ki naj v miru počivajo. VELINJA VES Dolgo se že nismo oglasili, nabralo se je toliko novic, da bi potrebovali kar celo „Tednikovo” stran. Toda na kmetih zdaj res skoraj ni najti časa za pisanje in pri vsej naši utrujenosti za pisanje tudi nismo prav razpoloženi. Preveč smo zaposleni z delom, ker nas je na kmetih tako malo, pa še vreme nam precej nagaja. Čas pa hitro mine, delo pa ostane in čaka! Kljub temu, da nismo ravno preveč za pisanje razpoloženi, pa moramo le na kratko povedati, kaj se pri nas godi. Pred leti že so popravili naš klanec. Lansko leto so z delom nadaljevali in so prišli do mosta. Letos so cesto zgotovili skozi vas. Zdaj smo ponosni, saj more že omnibus pripeljati k nam. Seveda pa ne vsak dan, ampak samo včasih, kadar kaj bolj slovesnega obhajamo. Tako je bilo tudi 5. oktobra, ko se je ženil mladi Mehar, Lekši Kru-šic. Lepo vreme je bilo ta dan, kakor ga že cel teden ni bilo. Kadar pa sonce sije, tudi vse lepše zgleda in je tudi vse bolj dobre volje. Meharjev oče in mati sta odložila težko breme gospodarjenja in mladi Lekšej je moral iskati nevesto, šel je k Pinjaku, kamor je šel pred leti njegov brat Folti in je zaprosil za hčerko Nanijo. Ker je bilo obema prav, so tudi starši obljubili, da mu jo dajo. Tako smo obhajali veselo ženito-vanje pri Knaberlnu. Celo noč smo bili prav veselega razpoloženja, zjutraj pa smo spremili mladi par na ženinov dom, kjer sedaj mlada žena in gospodinja že pridno dela in skrbi za svojo novo domačijo. — Nekaj zanimivega pa moramo še pripomniti. Oba — ženin in nevesta — imata isto rodbinsko ime in tako nevesta ni izpreme-nila svojega imena. Pa še nekaj bolj zanimivega. Ko so šli na oklice, so bili vsi štirje z enakimi imeni. To pa se res že ne zgodi velikokrat. — Oče je bil vsa leta naročnik in zvest bralec naših slovenskih časopisov; upamo, da jih bosta tudi mlada dva z veseljem prebirala. Vsi jima želimo mnogo sreče in blagoslova na novi življenjski poti! Meseca majnika pa se je priženil na vas Motejev Albi, za ženo je vzel Pavlo An-dreaš, pd. Grobelčnikovo. Tudi na Sv. Višarje smo poromali in to v dveh skupinah in smo se obakrat prav dobro počutili. Tudi katoliškega shoda se je udeležilo iz naše fare lepo število. Gotovo preje od vseh teh še nikdo ni bil na Dunaju. Vsi so prišli nazaj, s kar najlepšimi vtisi. Ob takih prilikah se človek vsaj za kratek čas otrese vsakdanjih skrbi. Letina pa ni kaj posebna, le s krompirjem se moremo pohvaliti, vse drugo pa je slabo. Slana je veliko škodovala rži, pa tudi koruzi in zgodnjemu krompirju. 4 udi sadja ni, tako bo celo leto le bolj žalostno. Moramo končati, še preje pa vse povabimo na velinjsko žegnanje. Le pridite od blizu in daleč. Do takrat pa lepo pozdravljeni. DJEKŠE Zvonovi zvonijo, prav milo poj& častijo preblaženo lurško Gospo, o zdrava, zdrava, lurška Gospa, o zdrava, zdrava, lurška Gospa! Tako so otroci zapeli, ko smo blagoslavljali naš zadnji zvon na zahvalno nedeljo ali na nedeljo posvečevanja cerkve, 19. oktobra. Zvon je težek 135.5 kg in je posvečen sv. Bernardki. Ima glas e. Sveto Bernardko mogoče otroci izmed vseh svetnic najboljše poznajo, saj so v preteklem šolskem letu slkozi več mesecev brali o njej v „Otroku božjem”. In zato se nam je zdelo ; primerno, da smo posvetili naš zadnji zvon sv. Bernardki. In zato so zapeli otroci ob posvečevanju tega zvona lurško pesem. Saj je Bernardkino ime z Lurdom neločljivo zvezano. Gospod prošt A. Benetek so prišli že v soboto; na zahvalno nedeljo so imeli P® slovesni sv. maši ob deveti uri v cerkvi pridigo, ki jo je cela cerkev poslušala r največjim zanimanjem. Nato smo šli ven na pokopališče, kjer je ves okrašen visel Ber-nardkin zvon! Med posvečevanjem zvon2 sta dva šolarja deklamirala o pomenu it1 namenu zvonov, pevci pa so peli primerne pesmi. Ko je bil zvon posvečen, se je po^ spretnim vodstvom tesarskega mojsta Joke-, ja začel zvon dvigati v zvonik. In ni bilo do go, pa se je oglasil Bernardkin zvon obe-L nem s tremi tovariši v lepo donečem Sa Regina akordu. In kakor je bilo vse >er nardkino življenje en neprestan: Salve R£ gina — Pozdravljena Kraljica, tako bo zdaj pel tudi naš mali Bernardkin zvon nebc^ Kraljici na čast. . . Zvon je vlila zvonarna Buhi na ^ir0 skem. Gasilci so skrbeli za red na pokop2 lišču med blagoslavljanjem zvona. VseiHj dobrotnikom iskrena zahvala! ^Mjnufjeoan/f o metni. (Deklamiral 19. 10. na Djekšah Rudolf Pečarnik). Stopil sem na tihe njive (pokopališče), tiho, kakor bi se bal, da zbudi se kdo pokojnih in hi vstal. Mrtvim kliče zvon v zvoniku: „Večni pokoj, večni mir!” Zvona glas jih ne predrami, za nje končan je vsak prepir. Živim kliče: „Sursum corda, kvišku srca! o zemljan, s smrtjo ni še vsega konec, za večnost si rojen, o kristjan!” „Telo se bode v prah zdrobilo, duša pa živi naprej, večno srečna al’ nesrečna, to zdaj se odloči za vselej.” — Zato, kristjan, ko zvon zapoje, poslušaj ga, ne bodi gluh, na dolgo večnost se pripravljaj, imej za to prav fin posluh! O trikrat srečen tisti človek, ki ni mu zvon zvonil zastonj, ki Bogu služi in je pripravljen, ko božja dekla (smrt) pride ponj! GOSPODARSKE STROJE NADOMESTNE DELE ZA kolesa in šivalne stroje - Krožne žage in žage za rezanje hlodov, krogljične ležaje — Ograje za pašnike (Weidezaun) dobite pod ttgod nirni plačilnimi pogoji le v zalogi gospodar skih strojev, koles in šivalnih strojev lohan Lomšek ZAGORJE - ST. UPS, p. EHERNDOKl' (Dobrla vas). Koroško Na željo cenik zastonl MARIJA NA ZILJI j. Nepričakovano je umrl Tomaž Kop*, nig, p. d. Sedovnik na Velikem sedlu- h* ni je bil priden in napreden gospodar- Tj leg tega je delal še kot cestar na cesti <> ^ Baškega jezera. Hudo je zbolel in p° * dnevni bolezni ga je smrt dne 8. oktou najlepši moški dobi iztrgala družini, k1^ dobrega očeta težko pogrešala. Bil je šele 52 let. i BeVjfik je (UM nam, sodetom peketom uskemjete mestna (usa Stari beljaški rotovž je bil v jeseni 1944. leta žrtev bombnega napada. Bila je to lepa stavba v renesančnem slogu, z lepimi arkadami in dovolj svetlimi prostori, ki bi lahko še desetletja služila svojemu namenu. Uničevalna vojna ji pa ni prizanesla in ostale so od nje le razvaline. Občinski uradi' so bili razmeščeni nato po zasilnih zgradbah, deloma barakah in zgraditev novega rotovža je bila nadvse nujna. Beljaški občini je s pomočjo deželne in zvezne vlade uspelo dobiti potrebne kredite in pred dobrima dvema letoma so pričeli s pripravljalnimi gradbenimi deli. Da-nes je ogromna stavba, na katero sta Beljak in vsa Koroška po pravici lahko ponosna, dovršena. Načrte za stavbo, katero moremo imenovati moderno palačo, je napravil arhitekt, dipl.-ing. Karl Hayek, ki bo tudi vsem bodočim rodovom veljal kot duševni graditelj sedanjega beljaškega rotovža. Velikansko poslopje ima tri trakte in je trinadstropno. V njem so nastanjeni prav vsi uradi, tako da je z njegovo zgraditvijo jrpravno-tehnično vprašanje res idealno re-seno. Zelo posrečena je bila zamisel prepustiti obcestno pritličje trgovskemu svetu. ako so nastali spodaj številni, res okusno jn moderno opremljeni lokali, trgovine raz-icnih trgovskih branš z odlično urejenimi izložbami, ki se zvečer lesketajo v razkošni barvni razsvetljavi. , R°tovž ima dve veliki dvorani, ki bosta s uzi i javnosti. V podpafterju je velika Kino-dvorana z 265 sedeži - naj lepša v . ^ Ja' u'y notranjosti poslopja pa je prav a o ve ika, elegantna slavnostna dvorana vojasnila Dela iz umetnega kamenja in terrazzo-kamenja MOJSTRSKA OBRT Obloge za stene in tla. — Plošče in terrazo. — Gradnja keramičnih peči, dimnikov in štedilnikov. Beljak-Villach, Am Bahnhofplatz, tel. 67-35 Huberf Tumpold Gradbeno, portalno, industr. steklarstvo, zrcala, okvirji,'moderno brušenje BELJAK - VILLACH 'Vi I •> Gerbergasse 21 a, Tel. 64-02 (Nadaljevanje s 4. strani) Kato je bil pokojni priljubljen pri ljudeh, je pričal pogreb, ki je privabil iz okolice mnogo ljudi, zlasti vse lovce in pa delavce cestne uprave. — Preč. g. Nagele se je v lepih besedah poslovil od pokojnika. Naj počiva v mirni — Ženi in otrokom izrekamo iskreno sožalje. Na grobove, na grobove danes moja misel plove, tja hitijo moje želje, moja žalost in veselje. Kar so cest roke zgradile, vse držijo na gomile; na stežaj odpira vrata tukaj dan za dnem lopata. Sem prihaja dolga vrsta: starci in mladina čvrsta; zvon mrtvaški brez nehanja jim na pot domov pozvanja. Tla ob zevajoči jami so namočena s solzami; kot ogromna bolečina zeva grobna odprtina. Rji razjeda tu zaklade, vse konča se in razpade; za spomin na mlado lice prah ostane in koščice. O, kako bi nas strašile take misli kraj gomile, če bi vere zarja mila s križa v dušo ne svetila! Limbarski Novembrske misli Megleni in deževni jesenski dnevi prihajajo in odhajajo. Slana mori cvetje in zelenje na vrtu in polju. Petje ptičic je umolknilo. Čez jesenske večere je razlita neka posebna zamišljenost in resnoba. Ble-dordeče žari nebo, mir diha preko pokrajine, le zdaj pa zdaj zasumi uvel list in pade na hladna tla. Naše misli se umirijo in obrnejo vase, potem se pa tako rade obrnejo v deželo večnosti onstran večerne zarje in onstran vsega minljivega, preko katerega razgrinja jesen svoje nevesele pajčolane. En jesenski večer je pa še posebno resen in zamišljen: večer pred praznikom vernih duš. Medtem ko narava umira ter nam kaže žalostno podobo propada in smrti, poje resnobno in proseče zvon preko pokopališč, vasi in praznih leh. Glasno nam kliče: Glejte, kako naglo mine vse na zemljil Preminili boste tudi vi, čeprav ste še mladi in v pomladi življenja. Kaj čuda, da silijo v nas resne misli: Kmalu bo po nas; saj zemlja ni naša domačija, poglejte tja v nebeške vi- bili v življenju tako tesno povezani in se v medsebojni ljubezni podpirali! Zdaj pa zatrepeče srce. Stojim pred grobom lastnega očeta, ljubljene matere. Sto dragih spominov se dviga iz ruševin. Tudi grenka očitanja vzhajajo iz potrte duše: Premalo ljubezni sem imel do vas; premalo povračam z dobrimi deli in molitvijo. Najhujše pa mora zadeti nehvaležnega sina, površno hčerko, če mora slišati iz globine groba: Sin, hči! Ali se zavedaš, kako daleč si zašel od cilja, ki sva te zanj vzgajala?! Še v grobu ne najdeva miru zaradi krivih potov, ki sta nanje zašla. Zato, draga mladina! Ravnajmo lepo s svojimi starši, dokler jih še imamo, ker kesanje in prelivanje solz pride navadno prepozno, kajti z materjo zgubiš najdragocenejši biser na svetu. Za obstoj našega naroda pa je zelo važno, da ne delamo svojim staršem, bodisi' že rajnim ali še živim, nečasti s tem, da jih zatajimo pred svetom, to je, da se sramu- ..h..milili.m.........m................... QROB NA TUJEM V tujini, daleč tam nekje, ležiš in sanjaš večne sanje; strohnelo mlado je srce med njimi, ki ne vemo zanje. Nobene lučke ni nocoj nikjer na grobu tam okoli; bedi ob njem le znanec tvoj in zate za vezilo moli. Poteka čas — nad osem let že krije tuja te celina, a letos gledava se spet v zrcalu živega spomina. Šumi' nad tabo stara dob, odpada listje na gredice; pogled se je zapičil v grob — zazrl sem v duhu tvoje lice. Spremenil se ti je obraz, razjedla ti je čelo rana. Pretresel mi je ude mraz — mladost s teboj je pokopana. Vsa sreča tvojih mladih dni, ki rajsko se ti je smehljala, sedaj ob tebi mrtva spi, vse nade smrt je pokončala. Še meni se solzii oko, a ti nemoteno počivaš: v zameno si prejel nebo, kjer večno blaženost uživaš. Limbarski ................minil.............................im....im........................................... šave in spominjajte se onih, ki so šli tja v večnost pred nami! Tu so zagrebeni telesni ostanki nekoga, ki je s teboj sedel v šolski klopi in je prerano umrl. Kdaj ga že ni več med nami? Kako brž mine čas. Tam je odmerjen kotiček zemlje tvojemu, součencu, ki je bil s teboj v isti delavnici, pri istem mojstru. Tam zagledaš skromen grob svojega prijatelja, ki sta se medsebojno podpirala, morda kdaj tudi sprla. Koliko mladih fantov iz tvojih vrst, morda celo tvojih prijateljev, s katerimi si bil skupaj pri vojakih, se ni vrnilo več v domovino. Na bojnih poljih so našli svoj kraj miru. Spomnimo se vseh teh naših dragih, ko bomo stali ob grobovih, s katerimi smo jemo materine govorice. Kako ponosni so bili naši predniki, če so se morali boriti za te najdražje svetinje. Mi pa, komaj pogledamo v mesto, pa doma že nočemo več govoriti slovensko. Marsikje se starši in otroci ne razumejo več, ne v dobesednem in ne v prenešenem smislu. Tako pridejo v družine nesporazumi, ki nastanejo iz skrbi staršev za svoje otroke. To je zelo važno, kajti materin jezik določuje tudi otrokovo versko življenje in da samo ta more resnično vplivati nanj, se čuti danes pri kristjanih povsod na zemlji močneje kot kdaj poprej. Zato posnemajmo naše prednike, spoštujmo naše matere s tem, da znamo ceniti tudi to, kar so nas naučile že v zibelki: slovensko besedo. Zelo hudo je in nepravilno, če spoznajo otroci svojo zmoto šele ob grobu svojih staršev. JULaduta, prcumta te klile! Mladina, na delo! V novo prosvetno sezono gremo. Ob njenem začetku naj gre naš klic in poziv do slehernega našega društva in do farne mladine: Naša narodna bodočnost zavisi najprej in najbolj od našega dela za narodno dobrobit. Brezbrižje in nezavednost sta grobokopa slovenskega življa na Koroškem. Mladina, ki bo ostajala tudi danes še slepa za tisočere potrebe in gluha za stotero prošenj svojega rodu, je starikava. Kajti bodočnost jo mora obsoditi v duševno in gmotno suženjstvo. — Zato, dragi fantje in dekleta naših društev in kulturnih skupin! Na delo! Poglobitve srčne in umske izobrazbe, sestankov in iger, petja in glasbe, knjig in zdravega športa je treba! Le tako dozorite nekoč v dobre očete in matere, v skrbne gospodarje in pridne gospodinje, v zveste sinove in hčerke svoje Cerkve in svojega naroda. (V kolikor nam bo dovoljeval prostor, bomo v prihodnjih številkah prinesli še več člankov o prosveti in obravnavali' bomo razna prosvetna vprašanja.) JELEN Na enem očesu slep jelen se je hodil past poleg morja. Slepo oko je obračal vselej proti morju, češ: „Od te strani sc mi ni treba bati ničesar, na ono stran pa vidim.” Primeri sc pa, da priplava ladja. Z nje ugledajo jelena in ga ustrele. Jelen se zvrne; preden pa pogine, pravi: „Pač sem bil neumen! Od one strani sem se bal in sem mirno zaupal morju, ki mi je prineslo smrt.” JVLaizitLifi SLmMjfrafr Na samotnem kraju je stala levinska šola. Na eni strani je bila obdana od temnega gozda, na drugi strani pa se je spro-stiral enoličen in pust travnik, ki je služil lastniku le za pašo, dol do mračnega, močvirnatega jezera. Bilo je že proti večeru zadnjega dneva meseca oktobra, ko je prišla učiteljica Marija Randev od pogreba svoje matere. Njena mati je bila v prejšnjih letih navadna dninarica, zadnja leta pa je uživala v težkem delu zasluženo rento. Marija, ki jie bila njen edini, nezakonski otrok, je poučevala že devet let kot učiteljica v dolgočasnem levinskem kraju. Ko je bila Marija pred enim tednom izvedela, da je mati nevarno zbolela, je zaprosila za dopust in hitela domov. Mati je bila še pri zavesti in se je še mogla pogovarjati s svojim otrokom. Ker je čutila vedno bliže zadnjo uro, je govorila tudi poslovilne besede. Tedaj pa se je zgrudila Marija na kolena pri postelji in se v solzah zahvaljevala materi za vso ljubezen, za vso skrb njenega celega življenja. Počasi in trepetaje je naredila mati še križ na čelo svojega otroka in je mirno za zmiraj zaspala. Danes pa je prišla učiteljica od pogreba nazaj v svoje stanovanje. Dolgo že sedi pri oknu in nemo zre ven v jesenski svet, katerega je jela pokrivati siva večerna megla. Njene misli so pri materi. Zadnjikrat je gledala danes obraz, ki se ji je vedno tako prisrčno nasmehaval, če je prihajala k nji na obisk. Zadnjikrat je pobožala danes materine roke. Niso bile nikoli mehke te roke; odkar se spominja, so bile vedno trde, žuljave, saj so se morale truditi, da je mogla njena Marija študirati. Predno so zabili možje danes krsto, je Marija te roke še poljubila. Solze curljajo sedaj Mariji po bledem licu, ne more se več zdržati, v neskončni boli zaplače: „0 mati, o mati, kako si bila dobra, o Bog, kako dobra, dobra ...” Marija plače neutolažljivo, ker misli sedaj na najgrši čin svojega življenja .. . Marija misli na greh, ki bo tlačil celo življenje njeno dušo, ona misli na madež, katerega nobena odveza ne bo mogla izbrisati iz njenega srca. Marija neutolažljivo plače, ker misli na tisti dan, ko je bila zatajila svojo mater pred svetom. Bilo je to prvo leto, ko je postala Marija fiesitfak Koroški ljudski pesnik in pevec (4. nadaljevanje) Zadnjo zimo ga je bolezen popolnoma priklenila na posteljo. Ob dolgih večerih je prihajal k njemu Kovačev Lekše, kateremu je Lesičjak narekoval svoje pesmi. Njemu je izročil in zapustil tudi svoje citre. Po dolgem bolehanju je umrl dne 23. januarja 1908, star 75 let. Pokopan je na glo-baškem pokopališču. Matilda Košutnik, ki še danes živi v Globasnici, je edina hčerka rajnega Lesičjaka druge žene (Mornarjeve Žarke). Gospa Matilda pa nadaljuje delo svojega očeta in se udejstvuje kot dobra pisateljica. Spisala je namreč že več iger. „Vislavina odpoved”, ki so jo lansko zimo igrali v Globasnici in v Dobili vesi, je večinoma njeno delo. S tem bi zaključili Lesičjakov življenjepis. V prihodnjih številkah pa bomo prinesli še nekaj njegovih pesmic, katere nas bodo spravile malo v dobro voljo. • Lesičjak je bil ljudski pesnik v pravem pomenu besede. Kot takšnega se slika tudi sam v lastnem življenjepisu, kjer pravi: Jaz že sivo glavo nosim, grem po svetu okol, vse sorte pesmi' trosim, ne zmanjka jih nikol. Grem po sveti ta no sam, pojem ljudem, kar kaj znam, pojem po mestih, po vaseh in mislim, to ni greh. Od kod je jemal Lesičjak snovi svojim pesmim? Ni segal daleč, marveč opeval je življenje, kakor se pojavlja na kmetih od rojstva do groba. In prav zavoljo tega je ljudstvo vzljubilo njegove pesmi ter jih še vedno prepeva, dasi morda ne ve več, kdo jih je zložil. (se nadaljuje) učiteljica. Dozdevala se je tedaj kot zelo j imenitna gospodična. Nekega junijskega j popoldneva je čakala s svojo tovarišico pri | postaji na vlak, s katerim bi imela priti tovarišičina mati, bogatega trgovca žena. , Vlak pride in se ustavi. Elegantna dama izstopi iz kupeja drugega razreda. Gospodični ji hitita po peronu naproti. Slučaj- . no se pa pelje z istim vlakom tudi Marijina mati v Celovec. Stala je pri odprtem ] oknu in je mahala z roko proti Mariji in jo s smehljajem pozdravila. Marija je že iz daljave zapazila svojo mater, a pogledala je samo za en trenutek na njo, bliskoma je obrnila nato svoj pogled v drugo smer in tako dolgo proč gledala, dokler ni zdrčal vlak naprej in ž njim tudi dobrotno se smehljajoči obraz materin — Marija, reci, zakaj si to storila? Marija, reci zakaj? Ali zato, da ne bi opazili tvoja tovarišica in njena nališpana mati, kako ubožno obleko je nosila tvoja mati, kako navadno je imela počesane lase ... Marija, reci, zakaj si to storila? Ali zato, da ne bi bili opazili obe dan» koščenih in zdelanih materinih rok, da ne bi opazili, kako je od skrbi in sonca zgu-bančeno njeno lice... Marija, reci, zakaj si to storila? Ali zato, da ne bi' opazili mestni ženski, kako mil in sladak je bil materin smeh-Ijaj... Učiteljica Marija Randev na glas ihti- 1 A čujejo jo samo mračne stene njene hladne sobe, čuje jo kvečjemu še jesenska noč, ki polagoma polni njeno stanovanje s strahom in grozo, a materin obraz se ji_ bode nikdar več nasmehoval, nikdar več .. .^ Marija, ali slišiš, nikdar več ... ZA DOBRO VOLJO Vojak Janez pride pijan v vojašnico. Nadpor , nik, ki ga zagleda na dvorišču, ga nahruli: Že sp® pijan! Kje si se ga zdaj natreskal?" Janez: „Gosp 1 oberlajtnant, pil sem ga res, ampak le na va* j zdravje.’ Po zdravniški preiskavi: ..Prosim torej, gosp0** * doktor, kako se pravi moji bolezni po domače?” ‘ „Nič lepše ne kakor lenoba in požrežnost!" „Tako? Zdaj pa prosim, gospod doktor, kak0 se pravi to po latinsko, da bom vedel ženi p01'0' dati.” ZA BISTRE GLAVE j Rešitev iz zadnje številke ..Našega tednika": »•'' ] Veter. — 16. Pšenica. — 17. Polž. ] VI. 18. Kdo hodi v človeški obleki, pa ni človek' 19. Nima nog pa vendar okrog hodi ter ljudi ^ živino pobira —? 20. Bela njiva, črno seme, mod** glava, ki ga seje —? PO SVETU Uradni statistični podatki pravijo, da je v Tr^ okolici zaposlenih 5887 mladincev, od tega 011 industriji, 1775 v trgovini, ostanek pa v osta1' lanogah. Neverjetne pa so številke o brezposeln' nladincih. Po uradnih podatkih je brez dela kon’^ 600 mladincev, neuradne cenitve pa pravijo, skoro okrog 10.000 mladih fantov brez Jc fečina teh mladincev ne uživa nikake podpore A i UlUlrt IA-11 vv- . «-**.«,*•* j....j ■czposelne in nima pravice do zdravstvene zaš^1 J 1 Televizija na ameriških univerzah. Ameriška * a „Merson Radio and Photograph Corporat'0^ 1 2 razpisala nagrade po 10.000 dolarjev za P1^ 1 razpisala nagrade po lU.UUU dolarjev za t- . ameriških univerz ali vzgojnih institutov, ki j ^ odo nabavili v učne namene televizijske nap1*1 ^ ^ Ja ta način hoče pospešiti uporabo televizij6 UzjJ I Ako bi bil prepričan o tem, da ne ^ koristi moji deželi, škoduje pa drugi 1 ^ ^ žavi, ne bi tega nikdar predložil kralj odobritev! Najprej moram biti človek, ji to šele Franco/. (Montescjuieu). 'k Kmet, ki ne mara zlata j Ne, takega kmeta pač ni v naši deželi, ki ne bi maral zlata, ako bi mu ga le kdo ponudd. Toda tega ni, ki bi kmetu zlato . ponudil. In vendar je le resnica, da ima kmet zlato na razpolago, pa tega zlata noče! Kako je le kaj takega mogoče? . ! Ako gremo skozi naše vasi in samo površno opazujemo, kako so urejena dvorišča , in kakšna je bližina hlevov, bomo žal mo-i ugotoviti: Gnojišča pri naših kmeti- „ jah so večinoma v naravnost žalostnem sta-, nju. In ta gnojišča naj bi bila zlata jama „ kmetova, kakor so jih včasih imenovali in t to zaslužijo tudi še danes. Cele vasi so in j t0 cele velike vasi, v katerih ni pravilno e urejeno niti eno samo gnojišče. Motna voda v cestnih jarkih in motne mlakuže pa \ dokazujejo, da odteka gnojnica izpod gnojišč v bližnji potok. i K. e d e j- i, v i. i- č, a- Premalo humusa Vedno bolj spoznavamo, da naši nijvski zemlji primanjkuje humusa, to je rodovitne črne zemlje. Pomanjkanje te zemlje pa ]c vedno večje, ker se ta zemlja vedno bolj ■zrahlja, leto za letom. Ne skrbimo pa za to, da bi humus obnavljali. Namesto, da bi vsako leto bili naši pridelki večji, pa ostanejo ti enaki ali pa so celo manjši. Pomanjkanju lumusa v zemlji pa more-nio odpomoči samo s pravilnim gospodarstvom z gnojem. To je skoraj edini način, kako ohraniti in povečati količino hu- Slamoreznice, mline, motorje nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji KURT MARKTL & CO. kmetijski stroji in nadomestni deli CELOVEC-KLAGENFURT, Sl. Peter, končna postaja olmsa Vdlkerniarktei Strasse Nr 117 niusa v naših zemljah. Le deloma more pri tem še pomagati naprava komposta. Zanemarjanje naših gnojišč povzroča ško-t10- ki ni enkratna, ampak se od leta do eta ponavlja. Zaradi pomanjkanja humu-Sa. v zemlji tudi morebitnih umetnih gno-P rastline ne morejo tako izrabiti, kakor vai J dl mogle, ako bi bila zadostna koli-cuia humusa v zemlji. Prva posledica nepravilnega ravnanja z gnojem je torej iz-Sufia humusa. Druga posledica pa je izguba najvažnejših rastlinskih hranilnih snovi. Pri gnoju se izgubi predvsem dušik, Pn gnojnici pa dušik in kalij. Te hranilne snovi izpuhtevajo v zrak in odtekajo v k ^znji jarek, ter so za kmetijo izgubljene. Ah ni nespametno tako gospodarstvo, ki Pusti, da dragocene hranilne snovi izpuh- ist*0 V Zra^ 0^te^aj° v cestni jarek, h ncasno pa plačujemo zlat denar za umet- bol|eniUa? ~ ReS je sicer’ da tudi Pri naj‘ dan išn r;ivnanJu z gnoJem in gnojnico pri • snjem načinu gospodarstva gnoj in gnojnica ne moreta v celoti nadomestiti umetnih gnojil. Te moramo — ako hočemo imeti dobre pridelke — nujno dokupovati. To pa še ni razlog, da bi zanemarjali gnoj in gnojnico. Ni zato prav nobenega pravega razloga več, da ne bi pravilno oskrbovali naših gnojišč. Da je preveč dela z gnojem, se opravičuje marsikdo. Res je, nekaj več dela in sicer premišljenega in skrbnega dela, je z gnojem, ako naj bo gnojišče pravilno urejeno. Toda mnogo več dela ni s takim pravilno urejenim gnojiščem, kakor pa z neurejenim gnojiščem. Saj je treba gnoj voziti iz hleva tudi na neurejeno gnojišče. In gnojnica teče brez posebnega dela v gnoj-nično jamo, kakor teče danes v cestni jarek brez vsake naše pomoči. Vpoštev pride torej samo ono delo, ki je potrebno za ureditev gnojišča in gnojnične jame. To delo pa je potrebno samo enkrat in je nato mir za dolgo vrsto let. Gotovo pa je to delo ono, ki se izmed vseh del na kmetiji najboljše in najhitreje izplača, četudi to ni ravno takoj in povsod vidno. Zlato bo teklo Kakšen razlog more še biti, da nimamo gospodarstva z gnojem urejenega? Ali so to mogoče previsoki stroški, ki bi jih imeli z ureditvijo gnojišč in gnojničnih jam? — Zastonj ni nič na svetu, pa tudi ne urejeno gnojišče, to je resnica. Toda ta izdatek nam prinaša nato velik dobiček, daje nam največje obresti, danes še zanemarjeno gnojišče, postane tako res naša prava zlata jama. Iz' te jame teče nato nekak zemeljski blagoslov po naših njivah in travnikih, ki nam bo povečal in izboljšal naše pridelke. To pa nam bo omogočilo, da bomo imeli več krme, imeli bomo več in boljšo živino v hlevu, to pa nam bo spet pripomoglo do boljših dohodkov. Kdor misli sedaj v jeseni na svoje pridelke, kdor ogleduje in precenjuje pridelke po svojih shrambah ter dela račune, kaj bo mogoče prodati in kaj bo nujno potrebno za dom, ta naj napravi še nekaj. Pred-no svoje zaloge dobro preceni, naj stopi do gnojišča in naj tam pregleda, če je ta začetek in vir vseh njegovih pridelkov pravilno urejen. Ako tu ni vse v redu, ako gnojišče ni urejeno in ako gnojnica odteka, je tu glavni in prvi vzrok, da naši pridelki niso taki kakor bi lahko bili in morali biti. To zlo je treba odpraviti in sicer takoj. Še je čas, do 10. novembra je še mogoče vložiti prošnjo za posojilo pri ureditvi gnojnične jame. Takoj se vsedi in napiši prošnjo na okrajno kmetijsko zbornico. Preko zime boš nato pripravil ves potrebni material in drugo leto jeseni boš z velikim zadovoljstvom mogel ugotoviti, da iz zlate jame zlato več ne odteka, da se tam nabira in da ga boš mogel vsak čas že začeti črpati. Kak- Plemenski sejmi °r je bilo razvidno iz objav „Koro-‘tajerske živinorejske zveze za pšenič- Sko-št l(‘t/*aV° £ovedo”, sta bila predvidena za cer°Sn C *C,;o dva plemenska sejma in si-c za (^ln 6. novembra in za dan 4. dedi • ra’ dosedanje izkušnje pa so pokazale, : 1 tako za kupce 'kakor tudi za proda-te tC ug°dneje, da je manj takih priredi-^ ’ t0(ia te naj bi bile dobro obiskane in ^a-teK naj bi bilo čim več živali na pro- aradi tega odpoveduje živinorejska zve- za za pšenično-rjavo živino zgoraj omenjeni prireditvi in javlja, da bo prihodnji in obenem pa tudi zadnji plemenski sejem v tem letu v četrtek, dne 20. novembra. Na ta sejem bo prignanih predvidoma okrog 70 mladih bikov in 40 brejih telic. Z ozirom na zgoraj omenjeno spremembo terminov plemenskih sejmov priredi tudi Deželna zveza koroških svinjerejcev prihodnji plemenski sejem v četrtek, dne 20. novembra in ne, kakor je bilo prvotno objavljeno, dne 6. novembra. Pomen elektrifikacije za kmetijstvo k,.* konferenci za kmetijski in zadružni fj,j Cvu v Washingtonu, ki se je je udeležilo „ clan°v iz raznih držav, je namestnik ameriške uprave za kmetijsko Jiejv^ikacijo izjavil, da nudi najznačil-v]a!‘ primer uspehov, ki jih lahko doseže du]. n! kredit za napredek kmetijske pro-veclClJe in dvig življenjske ravni, delo na-ki^p uprave, ki skrbi za elektrifikacijo je:: ..Elektrika napravi lahko na Oah naravnost čuda in pozivam vas v si ogledate, kaj smo dosegli z njo kO deželi in proučite, če se naš pro-lahko izvede tudi v vaših državah. v Ž4ll10,te rnisliti, da je elektrifikacija farm ručenih državah stara stvar. To je ne- kaj popolnoma novega, ta presentljiv napredek smo dosegli v zadnjih petnajstih letih. Pred petnajstimi leti je imela samo vsaka deseta ameriška kmetija elektriko, zdaj jo ima devet desetin. Kako smo dosegli to? Delali smo s krediti z 2% obrestmi. Naša uprava za kmetijsko elektrifikacijo je izreden primer tega, kako lahko pravilno uporabljeni vladni kredit neizmerno pomaga kmetovalcem.” V Združenih državah je 5 milijonov in 400 tisoč kmetov (farmarjev). Od teh kmetij jih je že nad 88% priključenih na električno omrežje. V zadnjem letu je bilo priključenih na električno omrežje na novo 200 tisoč kmetij. Našim gospodinjam _ O vzgoji Odraščajoča mladina pridobiva čimdalje več samostojnosti in treba ji je nuditi priliko, da v posameznih slučajih sama odloča. Sčasoma izprevidi, da veljajo nravstveni' zakoni za vse ljudi in ne izhajajo le iz osebnega naziranja matere in drugih vzgojiteljev. Nespametno je tudi zahtevati od otrok, da bi bili prav taki kakor starši: saj nista niti dva človeka na svetu enaka. Moč in volja mladine in zlasti današnje mladine zahteva lastnega razmaha; moder nasvet, a ne ukaz, jo usmeri h koristni zaposlenosti in delu, kar je najboljša vaja moči. Z ostrim in osornim nastopom mlada srca le odbijamo, pospešujemo notranji odpor, zavajamo v omahljivost, ki podleže prvi skušnjavi. Posebne pažnje in skrbi' od strani matere vzgojiteljice je potrebna zlasti še deklica — hčerka v tej dobi. Kakor v prejšnjih odstavkih tako tudi tukaj ponavljamo: Če hoče mati, vzgojiteljica, v teh usodnih letih svojo hčerko dobro in srečno voditi ter vzgajati, naj se spet zamisli' nazaj v svoja ista leta! Kaj je posebno značilno za ta leta? Deklica začuti zdaj neko čudno praznino v svojem srcu, začuti — ne da bi sama vedela, pdkod in zakaj, neko veliko hrepenenje ljubiti in biti ljubljena (navadno, če živi v čistem ozračju domače hiše, sploh ne misli deklica v tej dobi, vsaj izprva ne, na drugi spol). Kakor pomladni viharji v naravi pripravljajo poletje in zrelost, tako prevevajo njej sami nerazumljivi viharji njeno dušo: lastno telo in lastna duša (večkrat je vsa muhasta, kar v hipu jo kaj prime, pa sama ne ve, zakaj) sta zdaj deklici uganka, ki st z njo ubija glavo. Blagor ji, če v tej dobi najde hčerka v svoji materi umno svetovalko! V teh letih si dekle v svojem hrepenenju želi dobiti odkritosrčno prijateljico. Izjave premnogih deklet (napram učiteljicam) pričajo, da je najboljša prijateljica — mati. O, mati, imej za svojo hčerko v teh letih odprto gorko srce, da ti bo vse zaupala, svojo radost in žalost. Naj se ti hčerka sme vreči v naročje in se izjokati: hvaležna ti bo do groba! Dokler ti hčerka „vse pove”, vse svoje male in Velike skrivnosti, se ne boj zanjo! Če pa ti nič ne pove, si vest izprašaj, če nisi nemara sama tega kriva s svojo mrzloto ali nebrižnostjo ali nerazumevanjem. Iz vseh izjav doraščajo-čih deklic se vidi, da je globoka bol zanje, če je materino srce mrzlo — kamen. Zelo prav storiš, če se v gospodinjskih zadevah s hčerko posvetuješ, jo celo za svet vprašaš: hčerko to dvigne, ji da neki ponos. S tem jo še bolj navežeš nase. Zelo, zelo so tudi hčerke hvaležne, če je mati vedno vesela (vkljub raznim bridkostim in skrbem). Ta dekliška doba se namreč večkrat hipoma razžalosti, brez pravega vzroka. Zato tako dobro de tej dobi sonce, ki sije z obraza materinega. — Seveda največjo dobroto pa ji storiš, če jo tako vodiš, da si hčerka izbere za svojo najboljšo prijateljico — nebeško Mater. Ko otrok dorasle, je treba spremeniti dosedanje vodstvo v lahek vpliv, neopaženo oporo, prijateljsko razmerje. Tak način vpliva bolje kot vsaka odredba ali ukaz. Z jasnimi, krščansko idealnimi nazori vzbudimo v mladini ono čisto veselost in trdno zaupanje v Boga, ki je glavni temelj za jakost volje. Odraslemu sinu in odrasli hčeri je treba dovoljevati vedno več samostojnosti in prostosti; samostojno naj tudi izbirata svoj bodoči poklic. Seveda imata še premalo življenjske izkušnje, da bi z lahkoto pravilno izbrala. Zato naj se jima nudi prilika, da se poučita o prijetnostih in težavah zaželje-nega poklica. Pri izbiri poklica se greši mnogo posebno s tem, da starši, kakor tudi neizkušeni otroci, premalo vpoštevajo telesno in duševno sposobnost za poklic. Zaslužek in čast naj ne bosta edino odločilna, ko zahteva stvar najskrbnejšega uvaževa-nja vseh okolnosti. Otrok naj si brez potrebe ne išče kruha v tujini. Tudi odrasli otrok potrebuje čuječih materinih oči, njene velike ljubezni in odpovedi, če je krepost volje in stremljenje po dobrem in plemenitem postalo last tvojega otroka, ga brez skrbi izročiš božjemu varstvu in pošlješ v življenje. Z lastno čuječnostjo in sa-movzgojo bo svoji življenjski nalogi kos. Smoter vse prave resnične izobrazbe je vzgoja trdnega značaja. Kdor ne doseže v vsem svojem mišljenju in delovanju jasne enotnosti, obstane na sredi pota. V mladostni dobi niso mogoči popolni značaji, ker manjka življenjskih izkušenj, ki značaj šele vsestransko izpopolnijo. Človek potrebuje znanja, pa tudi dobrohotnosti in moči za delo; vse to mu daje do neke stopnje dobra vzgoja. Po končani vzgoji se prične lastno delo, ki obstoji v tem, da si mlad človek pridobljeno ohrani in pomnoži. Vadba vseh moči, telesna, duševna in nravstvena obvlada, je naloga mladeniča in mladenke. Prostost in samostojnost dobro vplivata le tedaj, če se človek zaveda odgovornosti. Stremljenje po sreči, ki se v mladih ljudeh rado vzbuja, jih pogosta zavaja na kriva pota. Uživati hočejo in smatrajo to zahtevo za svojo polno pravico. Gledališče, kino in književnost, zlasti pa šaljivo in sploh plitvo dnevno časopisje jih v teh nazorih potrjuje s tem, da jim niža vse ideale. Najboljše sredstvo zoper to hibo je telesno in duševno delo. če navdajo dušo koristne, dobre in plemenite misli, ni v njej prostora za slaba dejanja. Mladina zajde prav mnogokrat radi tega na slaba pota, ker zajema vse znanje iz knjig. Življenja ne opazuje in ne primerja z lastnim mišljenjem, čustvovanjem, temveč snuje svoje mnenje enostransko le na podlagi čitanja. Večkrat odloča pri tem še živahna domišljija, morda tudi osebna simpatija in antipatija, ki vodi še v globokejše zmote. Telesna obvlada, ki jo j'e gojila razumna vzgoja, ne sme nikdar prenehati. Vsakdanje gibanje v svežem zraku, telovadba, kopeli, daljši izleti in zmernost v jedi in pijači služijo telesnemu zdravju in so najboljša opora nravnosti. Duševna obvlada, to je obvlada volje, se vzgaja po prijaznem občevanju z dobrimi ljudmi, posebno pa po občevanju z Bogom. Vzgojevati samega sebe moreš le tedaj, če se poznaš. Pravilna presoja lastnih zmožnosti obvaruje človeka mnogih prevar. Kdor pozna svoja čustva in svojo voljo, pozna tudi vse nevarnosti, ki prete njegovi nravnosti. V dosego zmage je potrebna moralna moč. Postaviti se bahavi prostomisel-nosti krepko v bran in uravnati svoje življenje po krščanskih načelih, ne po naravnih nagonih, to je pravo vzvišeno junaštvo. Prava kultura ne obstoji v vsestranskem znanju in razvitem čustvovanju, temveč v samoobvladi misli, volje in dejanj, v napredovanju v nravni prostosti, v krasnem osrečujočem soglasju vseh moči in notranjih sil. To je prava pot, ki vodi do zemeljskega cilja, do zemeljske sreče, ta pot pa vodi še do višjega cilja, do glavnega namena vsega življenja, do vira vse sreče, do večne blaženosti pri Bogu. Alkohol in krma iz lesa Oblance, žaganje in druge odpadke, ki jih dobimo pri obdelovanju lesa, lahko danes že zelo umno izkoristimo. Iz lesnih odpadkov lahko dobivamo ne samo odlično krmo za živino, ampak tudi industrijski alkohol. S posebnim postopkom na bazi razredčene žveplene kisline pretvarjamo lesne odpadke v neke vrste melaso, ki je popolnoma podobna tisti, ki jo dobimo kot pred-izdelek v sladkornih tovarnah in služi tudi v isti namen, čeprav stane trikrat manj. Novi postopek za pridobivanje melase iz lesnih odpadkov odpira nove možnosti za gospodarstvo mnogih področij. Kot je izjavil dr. Nathan Gilbert na 121. občnem zboru Ameriškega kemijskega društva, je ,,1 ennessee Valley Authority” že spoznala važnost novega postopka in je postavila majhno poskusno tovarno za pridobivanje melase iz lesenih odpadkov. Ta tovarna bo služila kot model pri gradnji novih večjih podjetij. Ovčja volna - nepotrebna Zaradi zaščite domače tekstilne industrije so vpeljale Združene države tako visoko carino na uvoz ovčje volne, da bodo izdelki iz ovčje volne za večino prebivalstva predragi. Izdelki iz umetnih vlaken morejo že skoraj popolnoma nadomestiti volnene izdelke. Ti izdelki iz umetnih tekstilnih vlaken so pa tudi vedno bolj poceni in zato bodo izdelki iz blaga iz umetnih vlaken verjetno v Združenih državah izpodrinili izdelke iz ovčje volne. Četrtek, dne 30. oktobra 1952 NAS TEDNIK - KRONIKA četrtek, 30. oktobra 1952 D/MS KI PLAŠČI, OBLEKE, KOSTUMI, BLUZE, OTROŠKI PLAŠČI, DEŽNI PLAŠČI — OLBORT sedaj BELJAK-VILLACH. HoritSChStr. 1 (vis a vis Parkhotela) PLAŠČI ZA VSAKEGA! Za ie. ^esio-, UL ud$a ^ci b/tdki IticMnutU-Bdiak PLAŠČI ZA GOSPODE: 730.- Športni plašni iz krotovičenega strapacnega blaga in homespunc, popolnoma podloženi s svilo 482.— 398. Flauš plašči v lepih modnih barvah.................... 578. „Selfix” modni plašči iz čiste volne, izredno fini . . 698. la homespune in diagonal-plašči, za strapac in zelo trajni ............................ 784.—, 763.— Velur-plašči iz čiste volne v apartnih modelih in v več barvah .................................... 895.— Modelni plašči s krznenim ovratnikom, specialna izdelava ................................................ Plašči iz naravne zajčevine, izredna cena, od ... . Cypern- in Mullern plašči iz mačje zajčevine, zelo poceni............................................ Plašči: skunks-zajčevina, kozliček, wallaby, žrebiček, panofix, mačke, lisice in najlepša žlahtna divjačina. Tudi pri krznenih plaščih so naše cene ne-prekosljive! Sliperji iz kamelje dlake in hubertus plašči iz sivega in zelenega lodna................... 438.—, 387.— Gozdarski plašči iz dobrega zelenega lodna .... 299.- 299.- PLAŠCI ZA OTROKE: 826.- 958- 1.285.- 1.755.- PLAŠCI ZA GOSPODE: Zimski ulster, „Fischgrat”, sivi in rjavi s pasom . . Cromby-športni ulster s pasom, plavi in rjavi 742.— Modni ulster, rjavi in srednje sivi, zelo poceni . . „Fischgrat”-plašči iz čiste volne, rjavi in sivi . . . Diagonalni in „Fischgrat”-ulster, la izdelava . . . Orig. angleški Cromby in flauš plašči iz čiste volne ..................................... 1.176- Ninoflex-trenchoat plašči z naramnimi priklopki, dvojnim sedlom in s pasom, podloženi 599.— in ne-podloženi ....................................491 490.- 630,- 599.- 666.- 826- 570.- 1.100,- Plašči za dečke in deklice, velikost 6, iz krotovičnega športnega blaga, s pasom..........................215. Vsaka večja številka še S 10.— Športni plašči iz čiste volne za dečke in deklice, velikost 6, „Fischgrat” in velur, s pasom.................. Vsaka večja številka še S 10,— Hubertus plašči za dečke in deklice, velikost 6, iz dobrega zelenega lodna iz kamelje dlake .... Vsaka večja številka še S 5.— Gozdarski plašči, velikost 3, iz štrpacnega, zelenega lodna, nepremočljivi .............................. Vsaka večja številka še S 10.— 199.- Na Koroškem nimamo WARMUTH - BELJAK (VILLACH) ■ NEPREKOSUIV! nobenonodružnice Slovenske oddate P> dc ih tu tu K, p, ICuJPtercr VILLACH lepe oblike in poceni v veliki izbiri BELJAK iCnlionerstr. ^ lh ti N p Barhcnti, flanclc in vsake vrste blagu najceneje pri (dogee's &&&* Bcljak-Villach, Draubriicke. Tel. 48-75 m te VOLNA ZA PLETENJE v vseh vrstah in barvah po najugod' trgov nejših cenah v strokovni MAK POLLANZ Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstr. in* Glasbeni instrumenti SLATIN Bcljak-Villach, Draulande 3 n KARNTNER AUTOSALON k id Vi •se \b, o< 6; o( ■St n, Pc k lastnik Alex Polgar HERRENGASSE 10 i Celovec-Klagenfurt, Tel 44-24 > LOHNER-motorni kotali in avtomobil' «C Ihl f) tovarniško novi ali priložnostni nakuP ■ Prodaja nakup komisija o<\ /N /N VN O /S List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 3 šil. Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. , za inozemstvo 4 dolarje letno. — Lastnik in izdajatelj Narodni svci koroški'1 — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev. 6J.7 J'