GozdVestn 75 (2017) 5-6 281 Gozdarstvo v času in prostoru Na Solčavskem so predstavniki lokalne skupno- sti pri pregledovanju tržno zanimivih ekosis- temskih storitev doseženih s kmetovanjem in gozdarstvom kot najpomembnejšo izpostavili gozdno lesno verigo gorskega lesa. Idejo o vzpo- stavitvi verige je v sklopu projekta PEGASUS zasnovala skupina raziskovalcev Biotehniške fakulteta Univerze v Ljubljani. Ekipa vključenih raziskovalcev, strokovnjakov in predstavnikov lokalnega gospodarstva se je postopoma širila in na pobudo Alojza Lipnika je na Solčavskem potekalo srečanje vseh zainteresirani partnerji ter ustanovitev projektnega konzorcija za vzposta- vitev lokalne gozdno lesne verige gorskega lesa. V projektni konzorcij so vključeni Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniška fakulteta Uni- verze v Ljubljani, Gozdarski inštitut Slovenije, Bureau Veritas, aFRONT Zavod za prostorsko inovativnost, Društvo lastnikov gozdov v Solčavi Lokalna skupnost na Solčavskem za lokalno gozdno lesno verigo gorskega lesa GDK 944(497.7Solčava)(045)=163.6 Tisa, Žaga – Tiples, Melu Mizarstvo Selišnik ter ponudniki drugih storitev, ki so pomembne za razvoj tržno zanimivega produkta. Vodenje in usklajevanje aktivnosti konzorcija je v okviru Zavod za gozdove Slovenije prevzel Alojz Lipnik, aktiven predstavnik lokalne skupnosti, ki je že v preteklosti uspešno združil aktivnosti vseh členov lokalne gozdno lesne verige. Zakaj prav gorski les? V Sloveniji se kar 316.433 ha (od 1,2 mio ha) oziroma 26 % gozdov nahaja območjih nad 800 m nadmorske višine. Les v tem območju raste v ostrejših klimatskih razmerah, navadno na strmejših legah, zato je trajnejši, gostejši, z enakomernim letnim prirastkom in ima zaradi večje prisotnosti ekstraktivov izrazitejši vonj. Prednosti gorskega lesa so poznali že naši dedje. Macesen so za ladijske jambore izvažali v Benetke, Slika 1: Del projektnega konzorcija pri ogledu naravnega okolja in izdelkov iz gorskega lesa (foto: T. Drolc). GozdVestn 75 (2017) 5-6282 Gozdarstvo v času in prostoru smrekovo ostrešje solčavske cerkve Marije Snežne je v odličnem stanju še po 700 letih, za bukovo oglje in drva z višjih leg pa je velik interes med kupci tudi danes. Kako bomo doseli višji dodano vrednost? Pri zasnovi in izvedbi pilotnega projekta na Solčavskem se bomo partnerji zavzemali, da se bo kakovosten gorski les prednostno predelal v Sloveniji, v visoko vredne izdelke, ki jim bodo z vrhunskim oblikovanjem še povečali dodatno vrednost. V okviru pilotnega projekta bo razvit tudi certifikacijski sistem za slovenski gorski les, ter znanstveno dokazane prednosti in pozitivni učinki gorskega lesa. O večvrednosti gorskega lesa bomo ozavestiti slovensko okolje, Evropsko unijo in širše svet ter tako dosegali večjo vrednost lesa in izdelkov iz gorskega lesa na trgu. Prepričani smo, da bodo lahko ob ustreznem pristopu gorski les zaradi njegove posebnosti in omejene količine prodajali dražje, kot ’ekskluzivo’. K dvigu dodane vrednosti in okoljski sprejemlji- vosti (ogljični odtis) gorskega lesa bo prispevala tudi kratka lokalna veriga (nižji stroški transporta). Izvedba pilotnega projekta bo realizirana s prijavo na razpise Vzpostavljen projektni konzorcij bo s predlo- gom pilotnega projekta Gozdni les – od moznika do eura, projektom za vzpostavitev lokalno gozdno – lesne verige gorskega lesa na Solčavskem nastopil na napovedanih javnih razpisih ter tako poskušal realizirati lokalno podjetniško pobudo. Me najbolj primernimi ocenjujejo razpisa s področja pame- tne specializacije (Operativni program evropske kohezijske politike 2014-2020) in inovacijskih partnerstev v tehnološkem razvoju kmetijstva, gozdarstva in živilstva (Program razvoja podeželja 2014-2020). Tina Drolc v imenu ekipe projektnega Konzorcija za vzpostavitev lokalne gozdno lesne verige gorskega lesa na Solčavskem