Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Geo.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese .slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WIIH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
♦^OLUME IV.—LETO IV.	CLEVELAND, 0., PETEK, ( FRIDAY) AUGUST 5, 1921	ŠT. (NO.) 182.
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879	Posamezna številka 3c.
mm lETNiKi
V RUSUIOPRO-
J'Rancija je tudi pripravljena sodelovati, toda pod pogojem, da se deluje za prevrnitev sovjetske vlade.
Haserodt kandidat Davčno breme se ne
demokratov za župana?
London, 4. avgusta, — Londonski grlavmi stan ame-HŠke relief admlinitetraeiie .1|6 danes prejel Tnformaciie, da so vsi ameriški jetniki v fiuisiji izpuščeni na prosto, da se že nahajajo na poti t)i"oti me^ji.
Riga, 4. avgusta. — Da-je odpotoval na železniško po'stajo Rejicka, ki se Nahaja v ruski meji, o'ddeleik Ameriškega rdečega križa, ki bo vzel v svojo oskrbo Amerikance, ko prestopijo ^u^o mejo. Tudi letslka vlada se pripravlja, da poma-% Amerikancem-
Pariz, 4. avgu'sta.— Fran-coska vlada je obvestila a-^eriško vlado, da je priprav . liena nuditi vso pomoč pri Rešilnem delu v Rusiji. Ob-®nem je francoski mini'str-- ^i predsednik predlagal, ^:Janaij se na seji najvišjega %cila, ki se snide v pon-, ftljek, razpravlja tudi ru-
viorašanje.
; iVancoigM diplomatje! so -^nenja, da je sicer s človekoljubnega ozira zelo priporočljivo pomagati g^adujo-Ru'som, da naj bi se zaveznike vlade obenem priza-. "Sevale odstraniti sedanjo Sovjetsko vlado, ih jo nado-^estiti z drugo.
Medtem ko prihajajo iz J^aznih mest ob rui&i ^ meji vedno poročila o uporih demonistracijah proti sov-vladi, pa je sov'jefeska ^lada poslala na Vse komunistične liste izjavo, v kate-se ,pobija ve^i, ki jih ob-•lavljajo o Stanju v Rusiji ®vrop^i in amerikaniski ča-sopiisi.
Ta izjava tudi kaže, da ^ovjetska vlada ne l)o odnehala od prizadevana, da tu-^\ona sodeluje pr'i razdeli-tyi 'živeža, p'o'slanega v Ru-■ ^ijo od zunaj.
Tu sledi izjava 'sovjetske yiade, kot je bila danes ob-•lavljena v listu "Intemaci-onale".
"Velikanteko ^ba'nje -da M Pomaga gladujocemu pre-. 2ivalstvu vzhodnih provinc v r%ije, v katerem se naha-No najrazličnejše organi-^acije Evrope in Amerike, sprejema od strani rUske-p ljudstva in njih deiavfeke ^ .kmečke vlade z največjo ; l^^iSrčnostjo, toda organi za-Padnega in amerikanskega v^opisja in pa izjave dr-^Vnikov vseh teh dežela ob-^Rajo ideje, ki so docela na-^acne in dostikrait pretir^e ' ozirom na resnični položaj ^ovinc, ki so prizadete lakote, in pa tudi z o-JfORi na splošni položaj so-%ke Rusije.
j Ruska vlada veruje, da gjpl^oitrebno pred vsem pro-vlade vseh dežela, da na-uradnim potom svo-^^.državljanom, ki se zani-za položaj v gladu j o-
Kot izgleda, so clevelandski demokrat je začeli gledati nekoliko bolj naklonjeno napram županski kandidaturi bivšega o-krajnega kleiika Edmunda Hase-rodta. Govori se o številnih kandidatih, toda kot se dozdeva, se govorice demokratičnih političnih krogov največ bavijo s Hase-rodtom.	fj
Prišli so pač do spoznanja, da
more znižati, pravi Mellon.
MELLON PRAVI, DA BODO STROŠKI ZA TEKOČE FISKALNO LETO VEČJI KOT PA ZA PRETFKLO.
Washington, 4. avg. — Zvezni zakladničar Mellon je danes uničil vse upanje z ozirom na možnost znižanja davčnega bremena.
Mellon je danes izjavil pred finančnim odsdkom poslanske
Irski parlament bo razmotrival angleške pogoje.
STALIŠČE ULSTERSKE VLADE JE ŠE VEDNO NEODLOČENO.	1
njegovo nasprotstvo lahko zopet i zbornice, da se mora napraviti pomaga republikancem do župan i take davčne zakone, da bodo no-
stva, kot se je zgodilo že dvakrat, ko je Haserodt kandidiral na neodvisnem tikotu.
Ljudje, ki se zanimajo za kandidaturo Haserodta pravijo, da ni dvoma, da bo demokratični ■komitej 48 ur po svojem snidenju izbral Haserodta svojim kan-
tranji dohodki prinesli v zvezno blagajno ravno toliko ali pa celo več, kot pa bi prinesli obstoječi davčni zakoni, ako bi ostali v veljavi še eno leto.
Kot dokaz je naVedel izdatke za prvi mesec fiskalnega leta. Izjavil je, da izdatki za mesec julij
didatom. Edimi možen nasprot- letošnjega leta presegajo izdatke nik Haserodta med demokrati je' julija meseca preteklega leta za bivši državni senator James j celih $15,000.000, tako da ob-Reynolds, ki ie oče zakona za j stoječi deficit znaša $37,000.000 žensko volilno pravico v Ohio, ki več kot pa preteklo leto.
ima med demot.-a;i tudi precej privržencev, ki bodo delovali na to, da se nje^a nominira županskim kandidatom stranke.
Mellon je predložil finančnemu odseku, ki sestavlja nov davčni zakon, predel*#& in končno izjavo o potrdbah vlade, in je su-gestiral nadaljne oblike obdavče-C61T1 0Z6mlju Rusije, 'SledeCcl nja skupno spremembami ali raz-
Dublin, 4. avg. — Uradno glasilo irske vlade je danes naznanilo, da seje irski parlament pozvalo, da se snide 16. avgusta z namenom, da razmotriva pogoje, katere je podala Sinfajnov-cem angleška vlada. Tozadevna naznanila se je poslalo na vse člane irskega republikanskega parlamenta.
' Ker se nahaja 25 članov repu-blikanskegav parlamenta v zaporu, se jih bo moralo izpustiti na prosto, da bodo zamogli prisostvovati. Kot se čuje, je angleška vlada to pripravljena storiti.
London, 4. avg. — Irski položaj je zadobil senzacijonalno lice, ko je prišlo naznanilo, da je de
Amerika sklene separatno pogodbo z Nemčijo?
AMERIKA BO SKLENILA Z NEMČIJO SEPARATNO MIROVNO POQODBO, TODA S TEM SE NE BO ODREKLA PRAVICAM, KI SO JI ZAJAMČENE V VERSAILLE-SKI POGODBI.
Washirigton, 4. avg. — (Piše Davis Lawrence.) — Vlada Ze-dinjenih držav deluje na pogodbi za sklenitev separatnega miru z Nemčfjo.
Versailleske mirovne pogodbe se ne bo predložilo senatu niti s popravki niti brez popravkov.
Novi pakt z Nemčijo ne bo le mirovni pakt v tem smislu, da bo formalno končal vojno stanje med Združenimi državamli in Nemčijo, temveč pogodba bo v resnici uvedla prijateljske, diplo
Val era skupno z drugimi vodite- ] matske in trgovske odnošaje, to
destva: "Komisija
za centralni določb
veljavljenjem sedanjih davčnih
eksekutivni komitej je do' grnal, da obstaja lakotno stanje v Medenih provincah: A-strakan, Taricin, Saratov, Alematnde, Samara, Simbirsk Tar^tarska republika, in pa naslednji distrikti v provinci Ufa. Bilsk, Belebei, Ja-ransk, Ou'rjoum, Malmyi, Viatka, Seroun# i'n Kraisno caj's'k v Meri teritoriju.
"V teh desetih provincah je pridelek veled silne suše
Njegov končni proračun izkazuje, da bo vlada potrebovala za pokritje stroškov tdkočega fiskalnega ierta $4,550.000,000, od katere svote se bo dobilo $300.-000.000 pod obstoječim začasnim tarifnim zakonom, ali morda $370,000.000, ako postane do 1. januarja veljaven tarifni zakon, ki je zdaj v kongresu, okrog $350.000.000 se bo dobilo potom različnih drugih dohodkov, ostali del, to je $3,830.000.000 pa mora priti v državno blagajno
skoro popolfnama uničen, in
se torej ne bo pridelalo več [potom notranjega davka kot 10 do 15 odstdkov od normalne kol'ioiine. Prebi-vals'tvo prizadetih pokrajin
— Danes dicspe v Cleveland 11
trupel vojakov, ki so padli na
Seka, katerega domači stanujejo na 6925 Hecker Ave.
korake, da zaustavi lakoto in pomaga trpečim, in tudi prebivalstvo Rusije v »plošnem kaže največjo željo, da brez
šteje 18,000.000. Prehrani-1	njimi je tudi
tev kmetskega prebivalstva I °
na vojni po&agi, ki znaša polovico manj kot običajna količina,^ zahteva 41,000 000 pudov pšenice. Mej^no prebivalstvo pa pdtrebuje na isti podlagi okrog 17,000.000 pudov.
"Da se poseje pdlja onih pokrajin, kjer je pridelek docela uničen, se potrebuje do 15. septembra 15,000.000 pudov žita. Ker še ni na razpolago natančnih podatkov o pridelku žita v ostalih delih Rusije, se ne more re^
či, koliko dd potrebovanega žita bo preski4)ela lahko Rusija sama brez pomoči od vzunaj.
"V proivincah, ki so prizadete od lakote, ni nikakih rezervnih žitnih zalog, in darila iz drugih provinc morajo biti le oimejena. Revščina v teh distriktih je velika, toda nikjer ni prišlo do nemirov in nasi'Mosti, o katerih se poroča v ameriškem in evropskem 'časopisju.
"V goltovih okrajih, kjer je suša uničila popolnoma ves pridelek, se nahaja prebivalstvo v brezupnem položaju, in veliico prebivalcev si pomočjo sovjetskih oblasti prizadeva preseliti v druge distrikte republike, ki niso prizadeti vsled suše, toda to
Iji sklical zborovanje irskega re publikanskega parlamenta, da razmotriva pogoje, katere je podala angleška vlada.
Že ponovno se je zatrjevalo, da se irskega parlamenta ne bo sklicalo, dokler se ne odloči stališče ulsterske vlade, toda zdaj pa prihajajo skupno s poročilom
da Združene države se tudi niso obrnile na Nemčijo z zahtevo, da jim ponovno zagotovi pravice, ki »o ji bile podane v versailleeki pogodbi
Vsi tli zaključki predstavljajo razvoj ene izmed najbolj zamo-■tanih legalnih kontroverzij, kar
Razorožitvena konferenca se snide 11. novembra.
iJeklarne v Youngs-townu višajo produkcijo.
pa prihajajo skupno s poročilom j	naša vlada, in
o sklicanju parlamenta tudi zelo	posledica neprijetnega polo-
nasprotujoča fjoročila o stališču,
ki ga misli zavzeti ulsterska ali
severnoirska vhida, ki je nasprotna ločitvi Irske od Anglije.
Iz Dublina se poroča, da je ulsterska vlada naklonjena sinfaj-novskim overturam za sporazum glede angleških pogojev, iz Bel-fasta pa se poroča, da ulstersko ministrstvo spl6h ni sprejelo ni-kakega obvestila oziroma povabila od strani Sinfajnovcev.
-O-
Senat sprejel farmer sko predlogo.
VOJNO-FINANČNA KORPO-RACIJA BO DALA FAR-MERJEM POSOJILA.
razna politična prepričanja pomaga gladujočemu prebivalstvu. Delavci se vsepovsod žrtvujejo in se odpovedujejo najraznovrst-nejsim prednostim, samo da pomagajo svojim trpečim državljan nom. Tudi oni, ki so pred revolucijo pripadali privilegiranemu razredu si prizadevajo po svojih najboljših močeh, da olajšajo trpljenje gladujočih.
"Sovjetska vlada je poleg vladne komisije za pomoč odločila tudi, da se stvori neodvisen odbor, ki sestoja Iz ljudi ,ki ne pripadajo vladnemu ustroju. Ta odsek bo razdeljeval vso hrano, in vse potrebščine, ki jih bo dobil iz različnih virov. To je avtonomna organizacija, ki deluje v popolnem soglasju in s podporo sovjetske vlade. Delegat) e tega odbora bodo v kratkem odpotovali v zapadno Evropo sikup-no z delegati centralnega vladnega odbora, sindikalističnega in pa zadružnega odbora.
"Vesti, ki prihajajo vsak dan iz različnih virov tujezemskih držav, izražajoče željo pomagati tr-
Waashington, 4. ,aVg. — Senatna zbornica je dančs soglasno sprejela in poslala poslaniski zbor ozira naj niči predlogo, katere namen je pomagati farpiefjem pri dobavi posojil za ek'sportiranje poljedelskih produktov.
Predloga je nadomestili) Nor-risove predloge, ki je predlagala ustvaritev posebne vladne finančne organizacije za pomoč farmer jem, sedanja predloga, katero je sestavil trgovski tajnik Hoover skupno z ravnateljem vladne vojno-finančne korporacije, določa, da naj sledrtje daj ejako u-godna posojila poljedelskim zvezam, bankani, in trustnim družbam. V predlogi se glavnice vojno-finančne korporacije ne iz-premeni, toda določa se, da se maksimalna svota izdanih bon-dov zniža od $3,000.000.000 na $2,000.000.0(j0.
-_o-
žaja, vzpričo dejstva, da ameriški senat ni hotel potrditi versailleske mirovne pogodbe, katero ji je predložil bivši predsWnik Wilson.
Toda Amerika se ne odpoveduje vsled tega noibenim pravicam, ki so ji podane v versaille-Ai pogodbi. Amerika stoji na stališču, da je. do tega upravičena vsled tega, ker je podpisala premirje, kar znači, da (se je vde-ležila voljne proti Nemčiji.
Združene države pa vsled tega ne zahtevajo niti od Nemčije, da ponovno potrdi svoje obligacije, niti ne zahtevajo od zaveznikov, da naj odstopijo od česar, kar jim je garantirano v versailleski pogodbi.
--O-
DEKLE SKOČILO PREKO NIAGARA SLAPOV.
ANGLIJA JE PRIPRAVLJENA PREJETI DATUM, KI GA DOLOČIJO ZEDINJENE DRŽAVE.
Washington, 4. avg. — Ako | ne pride do kakega nepričakova-"nega nasprotstva, tedaj se bo mednarodna konferenca, na kateri se bo razmotrivalo razoroži-tveno vprašanje, pričela 1 1. novembra, to je na dan tretje obletnice, odkar se je podpisalo premirje, ki je napravilo konec svetovni vojni.
Ker je Anglija danes naznanila vladi Zedinjenih držav, da je pripravljena sprejeti katerikoli dan, ki ga bo sugestirala ameriška vlada, se smatra skoro gotovim, da se bo konferenca otvorila na omenjeni dan.
Neuradno se poroča, da tudi Japonska ne bo nasprotovala sugestiji, da se konferenca snide 11. novembra, vsled česar je a-meriika vlada že danes razposlala ppvabila na vse države, ki se bodo vdeležile konference, v katerih »e določa obletnico sklepa premirja kot datum za snidenje delegatov iz vseh različnih dežela.
Ugoditev Anglije kot tudi drugih držav v določitvi datuma navaja ameriške vladne kroge k misli, da ae tudi izb era predmetov razmotrivanj ne bo povzročala toliko preglavic kot se je mislilo, Ameriška vlada je dala jasno razumeti, da sice ne zahteva stroge določitve programa konference. da pa bi bilo pravilno, da bi že naprej vedelo, kakšnega značaja predmete se bo razmotrivalo.
Kot se razume, se bo nadaljevalo z dogovori med tujezemski-m zastopniki v Washtngtonu in vlado glede izbere predmetov, ki se bodo razmotrivali na konferenci.
OBRATOVANJE JE 60-PROCENTNO.
SI JE ZLOMIL VRAT PRI SKOKU V VODO.
LJUBEZNIV MOŽ.
pečemu rus^kemu prebivalstvu, so preseljevanje gladujočega prebi-jv soglasju z željami ruskega Ijud-valstva ni nikjer navzelo take ob-Utva in sovjetske vlade, toda ru-like, da bij^ ogrožalo varnost in ^ vlada želi opozoriti vse tuje-
javni red.
"Ruska vlada podvzema vse
zemske vlade, da ne bodo skuša-\ (Nadaljevanje na 2. strani),
Chanute, Kan., 4. avg. — Oblasti so danes pričele s preiskavo čudežne ljubavne afere Karla Thomasa, kateremu se je že vdrugo posrečilo pregovoriti dve ženski, da stia ga ljubili obe hkra-tu in da sta obe živele žnjim pod isto streho. Obsodilo se~gk je v šestmesečni zapor. Iz Kansas City ge poroča, da je Thamos imel tamkaj pred dvemi leti tudi kar dve ženi hkrati, in da sta bili obe zadovoljni.
Buffalo, 4. avg. — Danes je tekom električne razsvetljave Niagara slapov na ameriški strani Niagara reke izvršilo samomor neko I Bletno d cikle s tem, da je približni 40 čevljev od ameriških padcev skočila v Niagara reko. Priča prizoru je bilo več ljudi, in več žensk je omedlelo, ko je dekle padlo preko slapov.
—	Jutri zvečer pride v Cleveland italijanski general Pietro Bagdoglio, ki je pri Piavi pomagal Diazu bežati pred slovanskimi polki. V teku so velike priprave za njegov »prejem. V komiteju, ki bo sprejel italijanskega "junaka", bosta tudi župan Fitzgerald in pa bivši vojni tajnik Newton D. Baker.
: ——o-
—	Zdravnik Graham W. Scott,
1537 E. 78 St. je bil prijet od oblasti, ker je izvršil na 16-letni Elizabeti Soltis iz 2255 Creigh-ton Ave. postavnim potom prepovedano operacijo, na kateri je dekle umrlo v hiši na 516 E. 120 St., kamor je pripeljal deklico neki moški. Mrs. Gibson, lastnica hiše, kjer jg dekle umrlo, neka njena prijateljica iz Cincinnati, in pa moški, ki je dekleta pripeljal v hišo, 80 bili aretirani, ter postavljeni pod varščino.
Chicago, 4. avgk — Harold Lif. venda'hl, dijak illinoislce univerze, ki je bil aaiposljen na tukajšnjem kopališču kot življenski reševalec, je sinoči umri, ko si je pred par dnevi pri skoku v .plitvo vodo zlomil vrat. Lifvendahl je tekom letošnjega poletja rešil 20 oseb pred utopitvijo.
-o-
— Prohibistični agent W. A.
Weygandt, ki preiskuje razne izdelovalnice parfumov, tonikov in tudi lekarne, kako uporabljajo alkohol, pravi da je prodaja žganja za pitne svrhe splošna. Tekom tega leta je bilo prisiljenih vsled tega že dvanajst podjetij zapreti vrata in'štiridesetim lekarnam je bilo odvzeto dovoljenje za prodajanje žganja na zdravniške recepte. Mr, Wey-grandt veruje, da je šlo najmanj 90,000 galonov alkohola, katerega je plačal izdelovalec tonika za lase po $6.00 galon, po žejnih gr
teden se je produkcija v tukajš-
Youngstown, O., 4. avg.— Ta njih jeklarnah in plavžih zvišala za 30 procentov, tako da je ista zdaj dosegla 60-procentno stopnjo normalnega obratovanja.
Neodvisne jeklarske družbe plačujejo navadnim delavcem po 39c od ure. U. S. jeklarska kor-poracija, ki ima tukf.j tri tovarne, pa plačuje 37c od ure. Iz-učeni delavci (steel rollers) dobivajo na dan povprečno po $20, TC vrste delavci so za časa vojne služili po $25 in $30 na dan, -O-
Proti kršilcem 8-ur-nega zakona.
Columbus, O.. 4. avg. —, Podjetniki, katerim je država dala kontrakte za gradbo cest, so v zadnjem času uvedli 10-urno delo, kar pa je nasprotno za zakonom glede dela pri javnih napravah. Vsled tega je Percy Teti aw, ki je ravnatelj državnega depart-menta za industrij alne odnošaje, včeraj izjavil, da se k on traktorjem ,ki dobivajo od $25.000 do $60.000 za zgradbo ene milje državnih cest, ne bo dovoljevalo, da bi basali svoje žepe s prof iti potom kršenja zakona za osem-urni delavnik.
Teti o w je odredil, da se temeljito/ preišče vse poročane slučaje kršitve tozadevnega zakona, in obljublja, da se bo kršilce resno kaznovalo za vsak posamezen slučaj kršitve.
T. P. Kearns, načelnik nadzorstvene divizije, katerega depu-tiji so dobili naročilo, da izvedejo preiskavo, pravi, da se naročila načelnika departmenta izvajajo.
Več kršitev se je že pronaslo, in inšpektorji s svojim preiskovanjem še vedno nadaljujejo, pravi Kearns. On tudi pravi, da bodo kontraktorji samovoljno prenehali s kršitvami, kakor hitro bodo izprevideli ,da se mora zakon upoštevati.
"Dandanes je dovolj ljudi, ki iščejo dela, in torej !0-urno delo nikakor ni potrebno. Ako j kontraktorji hočejo delo preje i dovršiti, pa naj uposlijo več delavcev ,pravi K earns.
13-LETNA ŽENA TOŽI ZA RAZPOROKO.
Noblesville, Ind.. 4. avg- —' Danes je vložila tožbo za raapo-roko 13-letna žena Floyd Moo-re-a. Otročja žena pravi, da je v žepu svojega moža našla slike drugih deklet. Poročena sta bila preteklega maja,
-O-
— Mr. in Mrs. Mittchel se imata gotovo zelo rada, kajti sta hotela biti kriva tatvine, ko se
ju je pripeljalo pred sodnika. Ko lih, potem ko se je tej količini i je mož priznal, da je kradel ko-
primešalo še 90,000 galonov vode, In požirek te mešanice se prodaja po 50c, kar znači kakih $11,000,000 čistega dobička. Žganje se je pošiljalo iz izdelo-valnic kot tonika za lase. V neko mestece, ki šteje 8,000 prebivalcev, se je sai|io v enem mesecu poslalo 442 galonov te tonike, kar je vzbudilo pozornost diiav-nih oblasti, kajti čudno se jim je zdelo, da bi v enem mesecu porabil slehem otrok, sleherni moški in ženska po pol pinta te tonike.
žuhovino in zlatnino, ga je ona prekinila in trdila, da je ona kradla. Sodnik je Mitchella obsodil na 30 dnevni za'por in na $200 globe, ženo pa je oprostil.
— Osemnajstletna Miss Hel-len Cabell je v sredo dosegla rekord za ženske plavalke, ko je preplavala pet milj razburkanega jezera od Edgewater parka pa do zidanega jeza. Mzelo jo je sedem ur Od moških plavačev je vztrajal samo še eden, medtem ko jih je pet preje omagalo.
8TRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST'
AUGUST 5, 1921.
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
I • '	"	- ............................... .............
Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
BiiBincBa Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00
Cleveland, Colllnwood. Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 aio. $2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c.
Lastuie in izdaja era
Ameritko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uoravništvo.
CLEVELAND, O., PETEK, (FRIDAY) AUGUST 5, 1921
je to mogoče, zdaj pa sam priznava svojo zmoto. Tudi kapitalistični red ni izrodek enega trenotka- Prišel je polagoma in odšel bo polagoma in stopnjevaje. Lenin je V začetku revolucije zalkolebal v e'kstremino smer, zdaj pa se mora povračati nazaj v tisti stadij, ki ga zahtevajo oikoišoine. To je povsem naravno, in čudijo se samo tisti. M ISO v svojem velikem entuziazmu mislili, da se da prevarati Btro-ga pravila časa; Resnični in trezni prijatelji svetovnega napredka pa vidijo v tem dozdevnem nazadovanju napre^dek, in čimpreje se Rusija vrne v tisti stadij, v kaiterem bo možno naravno in nepriisiljeno ustvarjanje socijalistične družbe, tem bolje.
o RUSKEM POLOŽAJU.
Rusija je spet središče vsega javnega zanimanja. Lakota po neikaterih poikrajinah ob Volgi je poglavliitni A^r'dk, obisfk aimerišCkega senatorja J os. L France iz Ma-rylan'da in n'jegave izjave o razmerah v Rusiji pa so to yanima'nje pospešile.
V prvi vrsti je gotovo toliko, da poročila meščanskih listov o lakotnih razmerah v Rusiji pretiravajo res-aiično stanje, kajti izrabiti hočejo naravno stiSkO', katera je zadela ruski narod, ipotem ko se z bruitatoo silo, diplomacijo in zahrbtnostjo ni moglo zlomiti nijegove trdne volje. Ce bodo intrigant je ob tej priliki imeli večjo srečo kot v prejšnjih slučajih, bo pokazala 'bodočnost.
Kar se tiče izjav senatorja France-a, se lahko reČe toliko, da so izjave iskrenega, resnico Iju^bečega človeka. S tem seveda še ni rečeno, da je vse, 'kar je France dejal, resnično, ali pa da so vsi njegovi zaključki pravilni. Toda o njegovi iskrenosti ni dvoma, zato pa njegove besede glede Rusije zaslužijo u vaze van j a ini razmotrovanja.
Senator France je prišel do zaključka, da se Rusija povrača v kapitalizem, oziroma da se kapitalizem po-vrača v Rusijo, da pa sestav sovjetske vlade vsled tega ne bo propadel, ker sovjetski voditelji so dalekovidni moižje, ki se %najo prilagoditi razmeram, "ki jih prinaša čas.
Del te France-ove trditve je, sodeč po poročilih o novih gos})odaT'skih ukrepih Lenina, že vresničen. Da se pospeši razvoj indulstrije^ je vlada dala dovoljenje, da se mala industrija prične Obratovati na privatni po-dlag'i, seveda pod strogo državno kontrdo- Vprašanje seveda je, da-li ne bo sovjetska vlada zdaj. 'ko je popustila zti nekoliko, v kratkem prisiljena k nadaljnim po-pu'Stom. Ce so zaključki senatorja Fraince-a pravilni, tedaj bi gotovo prišel trenotek, ko bodo sledili nada'ljni populiti.
Seveda, vse to so le ugibanja; trditi danes o tem je nemogoče. Eno pa je brez dvoma gotovo, namreč da so Lenin in drugi sovjetski voditelji docela na jasnem v tem oziru, da sta teorija in praiksa dve docela različni reči, in da se od predsodkov, sovražnikov itn nara've nastavljenih zavir ne da odstraniti na tako enostaven način, kot izgleda v teoriji.
Iz današnjega kapitalističnega reda se ne bo stopilo v socijalistični red kar z enim skokom. Lenin je mislil, da
Kapitalistična grad-ha sovjetske Rusije.
(Leninov ^lanek.)
V prvem zveiiku lista "Krasna j a Nov.", ki ga izdaja komisa-rijat za politično prosvjeto, je objavil Lenin članek, ki označuje novo smer boljševiške gospodar, ske politike mnogo nazorneje nego vsi doslej znani Leninovi govori. Zaraditeka se nam zdi potrebno, da objavimo njegova izvajanja. Najprej razpravlja Lenin v članku o državnem gospodarstvu z žitom in o uvedbi proste trgovine z žitom in potem nadaljuje:
"Beda in razkroj je tako velik, da ne moremo na mah obnoviti velike socijalistične državne industrije. V ta namen bi potrebovali velike žitne zaloge v centru in teh nimamo. Zaraditega moramo pos^peševati v prvi vrsti malo obrt, ki ne rabi strojev in velikih zalog surovin, ne kuriva, ne živilskih zalog. To seveda potrjuje, da bosta malomeščanstvo in majhni kapital zopet nastala. Smešno bi bilo, tu zapirati oči. Ce Pa ekaistirajo mali producen-ti, bi bilo neumno in samomor, prepovedati vsakršno zasebno izmeno blaga, to je trgovino, torej kapitalizem. Kar je potrebno, ni prepoved razvoja kapitalizma, marveč razvoj naravnati v smer državnega kapitali'zma. To je mogoče, zakaj državni kapitalizem že obstoji. Združljiv je z diktaturo, ker je napredek napram pa-triarhališkemu maloposestniš. tvu.
Prva oblika državnega kapitalizma so koncesije. Delavska in kmetiška vlada prepušča tuje-zemskim kaipitalistom našo industrijo pridržuje si pa sama nadzorstvo.
Druga oblika državnega kapitalizma so zadruge. Te do vede j o male kapitaliste v najprve vrste. Zakaj neumnost in zločin bi bilo. Če bi tega ne hoteli videti, da je v svobodi in pravici zadrug za-popadena gvoboda in pravica kapitalizma, ki je nam koristna.
Kot oblika trgovine nam je ko ristnejša kot svobodna trgovina. Ta olajša združenje miljonov ljudi iz vseh družabnih razredov in je zaraditega važna za prehod k novim socijalnim oblikam.
Tretja oblika državnega kapitalizma je v tem, da država pritegne trgovca ter mu proti tolikim in tolikim odstotkom naroči, da predaja produkte državnih industrij ter oskrbuje nakup produktov malih producentov.
Četrta oblika obstoji v tem, da država da v najem kapitalističnim podjetjem državne obrate, gozde itd. To je ista kakor koncesije tnjezemskim kapitalis. tom."
To je, kakor vidimo, pravi program kapitalistične obnovitve. Dejanje industrije, ki je bila pred tremi leti iztrgana kapitalistom iz rok, v najem deloma tujim deloma domačim kapitalistom in prepustitev razipečavanja blaga deloma kapitalističnim trgovcem deloma kmetiškim in maloobrtniškim zadrugam -- to je popolno obnovitev kapitalizma ! Lenin utemeljuje to kapitulacijo, pred kapitalom takole:
"Mi (namreč boljševiki) smo predstaža proletarijata. Ne smemo pa pozabiti, da je predstraža le manj'hen del proletarijata in proletarijat je majhen del vsega prebivalstva. Da najdemo ugoden izhod iz našega položaja, moramo poznati srednjo pot, po kateri pridemo do nadaljnega razvoja. Oglejte si zemljevid! Med Vologdo, RostoVom na Domu, Sa-ratoVom, Omskom se razprostirajo ogromni prostori, na katerih bi imeli prostore ducati civiliziranih držav. Toda povsod vlada tam isto patriarhalno, napol div. jaško stanje. Spomnite se na izgubljene kote ruske zemlje, daleč proč od železnice, brez cest brez zveze s civilizacijo, s kapitalizmom, z velikim mestom! Ali je mogoče iz tega stanja, ki prevladuje v Rusiji, napraviti neposreden prehod k socijalizmu? Da, mogoče b'i bilo z elektrifikacijo! Ce osnujemo deset velikih podeželnih central, bomo lahko
mnogo napravili. Toda to zopet potrebuje najmanj deset let pripravljalnega dela. Ta čas bi se utegnil vendar skrajšati, če bi nastala med tem proletarska revolucija v Angliji, Nemčiji in Ameriki.
Kapitalizem je zlo v primeri s socijalizmom. Toda kapitalizem je napredek v primeri s srednjim vekom, malo produkcijo, birokra-tizmom.
Kolikor ni mogoče pi-estopiti neposredno k socijalizmu, je kapitalizem neizogibna razvojna faza produkcije in izmenjavanja."
Ti stavki značijo popolno kapitulacijo Leninovo pred menše-vizmom. Zakaj prav s takimi argumenti so ruski menševiki ute-meljavali svoje naziranje, da Rusija še ni zrela za socijalizem, da mora prej preživeti kapitalizem ter da ne more nikakršna nasilna oblast mašine preskočiti "neizogibno razvojno fazo".
Lenin je pa sicer pripravljen dati kapitalizmu vsemogoče koncesije, toda proti socijalističnim strankam hoče vzdržati teror. Svoj članek sklepa z naslednjimi besedami:
"Menševike in socijalne revolucionarje, ki se po kronstadtski modi skrivajo v odejo nestran-karstva, čuvajte skrbno v ječah ali pa jih pošljite v Berlin k Mar-tovu, da bodo tam v svobodi uživali čisto demokracijo ter se raz-govarjali g Cemovom. Miljuko-vom in georgijskimi manševiki."
Kapitalistom daje v najem železarne, premogovnike, gozdove, toda sotijaliste čuva skrbno v ječah! To je približno zadnja beseda boljševizma.
"Naprej", A. Z. -o-—
njenega ozemlja zahtevala nazaj in jih glasom vesti v časopisju tudi dobila. Sedaj se je to vprašanje sprožilo tudi v češkoslovaški narodni skupščini ter je poslanec Adamek pozval vlado, naj tudi ona zahteva nazaj zvonove iz Češkoslovaške.
Iz Jugoslavije.
Ptujski župan* ostane. "Jutro" poroča, da je deželna vlada razveljavila sklep ptujskega okrajnega glavarstva, da se ptujska volitev župana iz formalnih razlogov razveljavi. Socijalist Lo-zinšek ostane torej ptujski župan.
Velik zločin v Pekrah. V Pe-
krah pri Mariboru je bil v rtoči od 26. do 27. t. m. v svoji spalnici umorjen upravitelj poseštva'Bogomir Kolenc. Morilec je obenem odnesel okrog 13.000 K. Sum pada na nekega Jožefa Krena, ki je isto noč izginil.
Vprašanje v vojni zaplenjenih zvonov. Kakor znano, je večina zvonov, ki jih je bila zaplenila bivša Avstroogrska zaradi pomanjkanja kovin, ostalo nepre-litih in leže v dunajskem arzena, lu. Ogrska je nedavno zvonove z
strela je ubila. V Smledniku je bil pri nalivu dne 12. julija od strefle zadet 18-letni France Bil-ban, čevljarski vajenec iz gt. Val- j burge. Nesel je na po)je dežnike. Zad-^t je bil v glavo.
Požar v Železnikih. Dne 7. t. m. je zgorela streha na hlevu (posestnika Jožefa Košmelja. Železniška požarna bramba je preprečila, da se ni razširil požar, ki bi bil lahko cele Železnike uničil. Škode je povzročil požar 60.000 kron.Košmelj je bil zavarovan samo za 1600 kron.
Telefonska centrala v Sevnici. Pri poštnem in brzojavnem uradu Sevnica se je dne 24. junija t. 1. otvorila telefonska centrala 1 javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet, z omejeno dnevno ^lužbo.
Vlom in tatvina v kvski koči pod Storži^em. V noči od 9. na 10. t. m. je bilo v lovsko kočo na "Kozjeku" pod Storžičem, last trgovca Edvarda Dolenca v Kranju skozi vrata vlomljeno ter iz iste sledeče ukradeno: 6 rjuh, ki so bile zaznamovane z H cm dolgo in 4/2 cm široko štampilijo s črnim natisom: "Ukradeno E. Dolenc Kranj", nadalje 1 še mala rabljena posteljna odeja, ki je na zgornji strani rdeča, 2.sivka-sta volnena koča, 5% kg sladkorja v kockah, 2 kg makaronov, 2 kg koruznega zdroba, 4 sveče, 4—5 steklenic z vsebino "Voess-lauer", en belkast lončič z 1 kg masti, za 50 K navadnih smotk ter eno 18 cm visoka in 52 cm obsežna blehnata, lakirana škatlja z vsebino 2 kg smodnika za ka-menolom. Skupna vrednost 5000 kron.
Napad na cesti. Leopold Sotlar z Brezovega je na okrajn; cesti v vasi Brezovo napadel posestnika Ivana Kovača in njegovo ženo Terezijo. Sotlar je Kovača udaril trikrat s kolom 'po glavi; Kovačevo ženo, ki je pomagala možu, jo Sotlar udaril s kolom po glavi in roki, katero ji je zlomil.
Tatvine pri Šavniku v Kranju. Trgovcu Šavniku je bilo z njegove pristave ukradeno razno 4550 K vredno blago.
Pogreb srbskega časnikarja Veselinoviča. 14. jul. se je na lep način izvršil pogreb srbskega časnikarja Radivoja Veseliriovi-ča, ki je prišel v Slovenijo iskat zdravja, a je našel smrt. Krsto s pokojnikovim truplom so pre-
nesli na mrtvaški voz častniki; med sprevodom so korakali ob obeh straneh podčastniki, za krsto je šla sCproga s predsednikom ljubljanske sekcije Ujedi-njen j a jugoslovanskih novinarjev, g. Smodejem, nato so korakali častniki tukajšnjih vojaških oddelkov, za njimi ljubljanski časnikarji in oddelek vojaštva. Ob grobu pri Sy. Križu je govoril pokojniku v spomin g. Smodej, ki mu je bil prinašal iz Belgrada pozdrave belgrajskih tovarišev, a mu jih je mogel sporočiti le kot zadnji pozdrav ob grobu. Ljubljanski tovariši so položili na grob lep venec s slovensko tro* bojnico. Naj počiva v miru v naši zemlji!
-o---
AMERIŠKI JETNIKI V RUSIJI OPROŠČENI.
(Nadaljevanji* s 1. strani)

le ovirati organizacije in posa-l meznike, ki želijo pomagati dujočim prebivalcem v Rusiji. '
"Ruska vlada bo z veseljei"! sprejela vsako pomoč iz vsakeg"! vira in se ne bo pri tem oziral^i na obstoječe politične odnošajc j Ruska vlada izraža v imenu vsC'l ga ruskega ljudstva toplo zahva-j lo vsem tujezemskim organizaci-1 jam kot posameznikom za njiM pripravljenost, da pomagajo gl«*'! dujočim Rusom, in obenem ža tudi mnenje, da ima pravici pričakovati, da vlade drugih de*j zela ne bodo skušale postavljat'! nikakih zaprek pred želje svojih# državljanov.
Zarota proti sovjetski vladi.
Berlin, 4. avg. — Glasom p"' ročila iz Petrograda podajejo 90' vjetski časopisi podrobno poroči' lo o proti-vladni zaroti, ki sta ]' načeljevala profesor Tigesev ''' pa princ Dimitrij Sakovski.
V zaroto so zapleteni Rusi,
žive v Parizu, in zatrjuje se, ' so gibanje podprli francoski ka'j pitalisti. Zatrjuje se tudi, da s"! zarotniki sodelovali s. poljskir"'] vojaškirhi krogi in pa francoskii"! poslaništvom v Varšavi. V P® trogradu je til o' aretiranih ve sto oseb.
Na Moskovskih ulicah so ^ porneži baje nabili letake, na kai terih se čita: "Doli z Leninom ''j Trockijem. Edino car more r®*! šiti Rusijo."
Francoski delavci bodo pomagali
Hag, 4. avg. — Na konferenci delavske federacije, ki se je vfj šila pred kratkim v Lille, je bil^ sklenjeno, da se pomaga Rusi)' 8 tem, da se ji pošlje zaloge živc ža. V ta namen se je pričelo ^ zbiranjem denarja. Nizozem^k' intelektualci in znastveniki so tud| pridružili gibanju škandina^' skih znanstvenikov, da se poro®' ga ruskim intelektualcem.

Kmetski triumvirat.
Historičen roman. — Spisal Anton Koder

"Ce nam more pomagati kdo, Gubcu edinemu bode to mogoče nekdaj. Ko bi rekel on, Kgraibi za orožje in iBŽi in pia^ si sam svobodo in pravico, ne pomišljal bi se Za trenotek ne."
Želja in pohlep po Časti in vrhovnesti pa je jako zapeljiva in mnogo potov slepeča stvar. Zaradi tega je imel Gubec med imovitimi kmeti, ki so se tudi čutili po klicane, da uplivajo na abolžšane kmetske o'sode, manj prijateljev kot med preprostimi. Prvi so videli namreč v njem velikega tekmeca v nadomišljevanej bodočej časti in nekoliko pretponosnega proti njim samim. Vendar Pa niso kaizali srda in sovraštva do njega. Bil jirti je prva osdaa že zaradi svojega obilnega premoženja in upliva, ki ga je imel pri gosposki, poslednjega pa so začasno potrebovali in najbolje sami.
Pri Gu'bci bil je teden dnij po Tahy-jevem grozodejstvu zopet kmetski zbor. Pasanec, Gulzetič in še nekaj veljavne j ših kmetov iz cbližja bilo je zbranih ondi v posvetovanje. Glavni predmet temu posvetovanju je bil Tahy-jev poslednji zločin v Brdovci in zapor Ilija GregoriČa.
"Zadnji dogodki, prijatelji, so tudi naše največje ■čfnogledstvo prekosili. Hiteti moramo z resnimi svojimi ukrepi, da ne zamudimo najlepšega časa in priložnosti za skrivno delovanje."
S temi besedami pozdravi beg Gubes žbrane može in vpraša nato, ali nima kdo izmed njih nujnega predloga, ki potrebuje najprej izvršitve.
Tiho je bilo nekaj časa potem v družbi. Radovedno S") se pogledovali možje in čakali, kdo se oglasi prvi za
besedo. Naposled vstane Guzetič in govori z resnim glasom.
"Težko ni ipogoditi, o čem se naj sklepa naj prvo. Ves nas boddči črtež je neveljaven, ako mu manjka izvrševalca, moža, ki je edini zmožen pokazati v dejanji da naše prvo posvetovanje in bojne določbe niso bile sklenene iza šalo."
Klici: Ilija Gregorič, naš bojni vodja naj živi! odmevali so po tem nagovoru. Tudi iprvomestnik 3® sno pritrdil navdušenja za Hi j o Gregoriča, akoravno j« zarudel pri zadnjih, dokaj pomenljivih besedah. Žaljenega se je čutil Gubec zaradi prelaskave hvale, ki jo je izrekel Guzetič o svojem tovariši, a razumen je til dovolj, da ni javno kazal svoje velike občutljivosti in sar molubja, ki mu je zatrjevalo, da je le on edini dU'ša vse družbe in zagotovilo o mogočosti storjenih sklepov.
"Dobro mi je znano, kaj nam je Ilija Gregorič." povzame Gubec besedo. "Prav je, da se zanimate v pr-vej vrsti za njegovo osodo, prijatelji, in baš danes je priložnost, da se ;posvetujemo resno o tej zadevi. Zaradi tega vas poživljam, da izrečete svojo misel, na kakov način naj poskusimo osvoboditi svojega pirvega voditelja, kakor trdite."
Razumeli so kmetje poslednje besede in dobro vede li, da se glase nekako ostreje po prevelike j hvali, katero je skazoval Guzetič Iliji. Obotavljali so se zatorej s početka svetovati kaj o Ilijevej svobodi. Ali mladi kmet Vikič meni naposled, da zasluži Tahy-jevo "zločinstvo največje maščevanje. Zažge naj ge mu grad na vseh o-glih in reši s silo Ilija Gregorič, svetoval je v svojem navdušenji. Gufbčeva soseda Daniel in Lazar, krepka možaka, ki sta se bojevala že oba proti Turkom, pa zatrjujeta, da bi bilo najboljše skriva je ujeti Tahy-ja in pustiti ga tako dolgo na skrivnem kraji, dokler ne odda sam pisanega povelja, naj se oprosti njegov jetnik Ilija ter se mu iaplača popolno odškodovanje zaradi prestane krvoločnosti;
Gubec je pritrjeval poslednjima nasvetoma, ali tako, da se ni vedelo iprav, ujema je U s nj'ima ali ne. Ho-
tel je že zvedeti po glasovanji, kateri svet ugaja večini, kar vstane mladi Guzetič rekoč:
"Jaz sem odločen protivnik vsakej sili, s katero hočemo že zdaj braniti svoje -pravice. Kdor hoče uničiti naš črtež in v drugej vrsti torezdvomno našega vrlega prijatelja, ki ima po svojej sedanj ej osodi zaradi odličnega svojega rodoljub j a sveto pravico do naše dobro premišljene pomoči, glasuje naj za prezgodnjo silo. Jaz svetujem, da skrivajmo svoje moči do odločilnega tre-notka. Zaradi tega vam prigovarjam sledeče:
"Znano vam je, da se bliža letošnja trgatev svo-jehiu koncu. Navada je, da se ta dogodek slovesno obhaja. Pokažimo tudi mi, kakor da bi bili najsrečnejši kmetje zaradi kapljice vina. Napravimo javno narodno veselico in ipOva'bimo tudi grajščaka Tahy-ja, kakor da bi nam bil največji prijatelj. Ko prikilpi veselje do vr. ha, pa pošljimo Ilijevo hčer, naj javno prosi milosti za očeta. TJdal se bode Tahy, tako upam Vsaj jaz, pri tej priliki. Prezgodnje prelivanje krvi se tedaj izabrani, in naš prijatelj je rešen bolj kot po sili, ki uniči lahko vse naše bodoče namene. — Ako pa ostane zločinec nepremakljiv, tedaj pa spoznamo, da nam je le v sili iskati pomoči, — da ali izmagamo z njo — ali pa poginemo do zadnjega moža!"
Navdušeno je govoril Guzetič te besede. Zopet mu je donela občna pohvala od zbrane druščine. Le prvo-mestnik Gubec zarudi pri tem nasvetu in občnej pohvali. ( "Ali ni sramotno mladej, naj lepše j deklici javno moledovati milosti pri zločinci? Samo ta ugovor imam na poslednji nasvet," opomni nekako osupen prvomest-nik Gubec.
"Prošnja ni sramotna, osobito če obljubuje več ne. go sila ter brez dvoma zagotavlja svobodo našemu odličnemu tovarišu," odgovori kratko Guzetič Gubčeve-mu ugovoru.
"In ako se posreči po tem Hijeva svoboda, bode slovesen isti dan; saj pralznujemo lahko skufjino tedaj tudi veselo poroko — njegove hčere," pristavi Gubec 2
il
glasom, s katerim je bilo te'žko soditi, aH prihaja iz pr^' jateljskega so'čutja ali iz le na pol zakrite nevošljivo' 'St. —
Ozrli so se možje pri teh besedah eden iproti dT^^" gemu; kajti vedeli niso, komu so namenjene te besede-Le Gulzetič je sprva lahno zarudel, potem pa plačal P^" vomestniku nagajivo hudobnost z enakim plačilom• saj je le on sam znal tolmačiti temni namen nj ego vil' besed.
"Zameriti bi ne bilo istemu, ki bi hotel praznovati v tako resnem času, kot je sedanji, praznik svojega ca. Ali ko bi poskušal storiti to moižak, ki je že okus^^ ljubezni mlaj, zamerilo bi se mu povsod brea izjeme-
Stoprav poslednji stavek je .raztolma'čil zbranii" možem pomen Gubčevega in Guzetičevega besedo#' nja. Neprijetno jim je bilo poslednje pričkanje v tak<| resnem ziboru. Vedeli so namreč dobro, da si je skuš^' vdovec Gubec pridobiti srce Hi j eve hčerke Jele, ali in to je bilo nerazumno vsemu svetu — uboga kmetski^ hči je odrekla videzno brez u'zroka izvrstne j ponudb' bogatega bega. Zbrani možje so pa sodili sedaj, da i® danes rešena zanimiva uganjka in da je mladi Guzetič srečen ženin najlepše deklice v celej okolici.
V resnici pomembe poln bil je ta trenotek, ko s® je skrivnost dveh ljubečih src raizglasila v tragedij' kmetskega triumvirata, in mogočno je uplival ta si"' čaj, da lahko bi rekli odldčilno, na najpoglavitejše nj^ ne momente.
Omenjala se ni v današnjem izboru srečna nevest" niti se častitalo pričujočemu ženinu, kakor da bi bil h"' tel vsak s svojim molčanjem o tej nadevi pokazati, kal^" neprijetno se j^ vsilil skriven ra%)or v navdušeno lovanje za pravico nesrečnega kmetskega naroda.
Sklepalo se je sicer mirno in uspešno potem, k®' kor da bi ne bilo nič motilo rodoljubnega zbora, o redbah za Ilijevo oproščen je, ali dober opa'zovalec ''' bil vendar lahko u videl, da se nekako izogibljeta : čev in Guzetičdv pogled in da Guzeti'd odslej odločnej® | liaglašuje svojo oblast v sklenenem triumviratu. J ^
AUGUST 5, 1921.
•ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
Lovro Kuhar:
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD — HMELJ — SLADKOR
in vse druge potrebščine.
POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
NaroČila dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičamam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
cn a
11 s|
!
PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St. Clair Ave.
i Tel. Main 2063	O. S. Cent. 1690 0
JToHn L.. MiKelicK
SLOVENSKI ODVETNIK I 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA:
Tel. O. S. Princeton 355-R. 1
6127 St. Clair Ave.,

lltB II ■IlllBllllBllliRllliVllllfl
OBRAČUN.

i
THE CUSTODIAN SAVINGS & LOAN COMPANY.
MI PLAČUJEMO PO
NA HRANILNE VLOGE
PremoŽenje $325.000.00
414 EAST 156TH STREET Cleveland, Ohio.
Tovarna je odpustila petdeset delavcev zaradi pomanjikanja dela.
Obrat v tovarni je že dolgo hiral; ni bilo premoga, ne surovin in tako smo že dalj ča|a slutili, da namerava podjetje odpustiti mnogo delavcev. Culi smo, da bodo odpuščeni vsi ndkvalifici-ranci. Zato pa smo se hitro vsi organizirali v naši organizaciji. ^ Celo taki so vstopili, ki niso i-meli nikake razredne zave^sti. Naše zaupnike smo nagarijali zlepa in zgrda, naj vodijo odločno borbo za nas. Nakane podjetja ismo imenovali lopoVstvo in smo svoje stališče opravičevali s socijali-atičnega stališča.
"Kaj nas briga, če je tačas o-brat pasiven. Prej je podjetje do-bičkarilo z milijoni, naj krije zdaj izgubo iz njih I" smo rekli. Stališču kvalificiranih delavcev smo se rogali. Rekli smo, da imamo isto pravico do dela kaikor oni in da nismo mi krivi, če ne znamo kake stroke, pa tudi tega nismo krivi, da smo se rodili kasneje kot oni. "Vaša strokovna izobrazba ni vaša zasluga, ampak gol slučaj-," smo rekli. V delavstvu se je pojavil razdor. Mi I kandidati obračuna smo zmerjali zaupnike z buržoazijo, ki smatra nas težake, rokovodje in lopate, za manj vreden razred.
Na ta način se je odpust zavlekel od jeseni do zime. Končno pa se je nekega dne pojavil na črni tabli pred vhodom v tvor nico sledeči seznam v obliki razglasa:
"Zaradi pomanjkanja dela se odpuščajo s štirinajstdnevno odpovedjo sledeči delavci:''
Tu je sledilo petdeset imen, na koncu je bil datum in pod njim podpis firme. Delali smo še štirinajst dni, toda z občutkom, da ne spadamo več med delavce. Med nami, odpuščenimi in o-niini delavci, ki so ostali, je nastal prepad; začeli smo se sovražiti in to sovraštvo je prišlo že tu in tam do izbruha. Končno pa je prišel dan obračuna.
Skrajno neprije^ten december-ski dan je bil takrat; nebo je bilo
Bolr&i mošlci in žem-slce pridite k meni
Brezplačna preiskava-Brezplačni nasveti Brezplačna posvetovanja skozi cel mesec
Dr. Kenealy je naredil to generozno ponudbo za vse bolne moške in ženske. Ima dvajsetletne izkušnje v zdravljenju bolnih moških in žensk. Ne glede kakšna je Vaša bolezen — pojdite k njemu.
Rezultati štejejo.
Pojdite k pravemu zdravniku takoj od početka — ne bodite bolni. Specijalizira z zdravljenjem zastarelih in novih bolezni.
Iščete pomoči kjer jo je najti.
Če vam on ne pomagati, vam bo tdkoj povedaL Kar je storil že za druge stori lahko tudi za vas.
Če vam drugi zdravniki niso pomagali, ne obUpajte.
On računa vedno zelo zmerno.
Ne trpite. Ne odlašajte. . Oglasite se danes.
k
zastrto z gladkim, sivim svodom zimskih oblakov, ostra sapa je nosila v zraku nekake snežene smeti. Strog rriraz je šel do kosti. Kljub temu pa smo čakali že dolgo pred določeno uro pred pi sarno na obračun, ki je bil naznanjen ob treh popoldne. Pred burjo smo še skrivali za zid in za planke in potrpežljivo čakali, prezebajoč v zamišljenem samo-zatajevanju. Mraz je bil tak, da bi sel skozi debelo obleko, toda med nami je bila več kot polovica oblečena zelo slabo. Mnogi so imeli na sebi še staro vojaško obleko, ki so jo prinesli iz rovov, bluze so jim bile prevelike ali pa premajhne, da so ob pogledu izzvali v duši smešnost ali sočutje. Marsikateri so imeli na bluzah še raznobarvne našitke bivših polkov, na katerih so se poznali še sledovi davno odtrganih odlik; ta ali oni je imel oprtan tudi nahrbtnik in v roki palico. Dva delavca, eden suh mladič, drugi starec z visečimi brki, sta hodila tesno skupaj pred pisarno gori in doli; rdke sta tiščala v žepih, gledala samo v tla in molče stopala sem in tja. Morda Sta bila kje v ujetništvu ali v kaki ječi, da sta se priučila takim spreihodom. Drugače se samo noroi sprehajajo na tak način. Čisto zase je stala skupina rdečelionih kmečkih fantov; debele svetle verižice s tolarji so jim Visele ob telovnikih. Na njih obrazih ni bilo tiste skrbi, ki je obsevala z obrazov mnogih drugih. Preko ceste ob plotu je stal nepremično na mestu majhen, suhljat možic bi est e-čih oči, zavit v dolgo zimsko suknjo. Poznal sem ga dobro. Zvnl se je Tevž in je bil rokodelec i? trga; njegova žena je kuhala delavcem hrano. Takoj sem razumel, zakaj je tudi on prišel na o-bračun. Enkrat je šel v pisarno, a se je hitro vrnil iz nje. Nekdo je za njim zaloputnil vrata in čul sem vpitje:
"Kaj, hudiča, me briga tvoj dolg. Obračunaj sam ž njimi!"
Možie se je molče vrnil na svo je mesto ob pl6tu in nepremično čaikal dalje. Delavci so ga sovražno gledali in se mu muzali.
Medtem je bila ura že tri, toda iz pisarne še ni bilo nobenega poziva. Potrpežljivost nam je mahoma minila in začela se nas je lotevati nestrpnost. Jeli smo ko rakati nemirno po prostoru pred pisarno, cepetali z nogami, pso vali zimo in končno nered, pisarje in uVadnike, sprva pritajeno, potem čedalje brezobzirneje. V majhno vežico pred pisarno se je natlačilo že polno ljudi, pri tiskali so proti durirn in trkali na nje. Vendar se nobeden ni upal odriniti vrat. Nekdo pa je slučajno nehote premočno pritisnil na kljuko, v tem hipu 'je dobi: nenaden sunek od zadaj in vrata so se široko odprla, dotični pa je radi sunka zletel daleč v pisar no. Gruča pred vrati je krohota-ie odskočila, pisarji so preplašeni planili s sedežev. Njih znojrii obrazi so bili obupani. Najdebe-
URADNE URE: T^'O	A ¥ nedeliah
od 9. doDoldne	JUjHLŽJI 1	"d 10 dopoldne
do 8 zvečer •	• do 2. nonoldne
Vrata zapadno od Star gledališča.	RepubliC BluldlllK Vrata vzhodno od Bond's Cloth. Store
647 Euclid Ave. drugo nadstropje. Cleveland, 0.
JE DELAN SI most Z GROZDJA
katero sedaj lahko naročite, da ga dobite septembra po najnižjih cenah.
Denar se če dobite grozdje nerabno za prešanje-
CALIFORNIA GRAPE COMPANY
><63 Hippodrome Annex	Cleveland, Ohio.
Zanesljiva tvrdka ima zanesljive zastopnike. Če nočete narediti napake in hočete kupiti najboljše grozdje po najnižji ceni. potem naročite grozdje od
CALIFORNIA GRAPE COMPANY
^63 Hippodrome Annex	Cleveland, Ohio.
lejši in naj starši izmed vseh je proseče rekel:
"Počakajte še nelkoliko, par minut še. Računi še niso gotovi!" Nato se je okrenil zopet proti pisarjem in jih začel zmerjati.
Vlomilec se je sramoval in se vrnil v vežo. Zunaj se mu je sme jala gruča. Vendar smo čakali še precej časa, morda še četrt ure. Šlo je na večer, mraz je postajal ostrejši in nestrpnost je dosegala že višek, ko se je si edin j Ič pojavil na pragu mlad dečko in odredil:
"Zdaj se prične. Postavite se v vrsto kakor piHi vojakih, lepo drug za drugim, ne taiko 'kakor živina!"
Brez ozira na njegove besede smo se zgrnili pred rtjirn v neredno gručo, iki je pritisnila proti vratom. Vaalk je hotel biti prvi. Zapazil sem, da fišne proti vra tom tudi možic Tevž; kakor klop se drži delaVca Pravice, ki bi se ga rad Otresal in se zato skuša s svojimi močnimi p Astmi preriti proč od njega. Toda njegov trud ie zaman. Možic je trpel zelo, ker so ga delavci odrivali iz mr-žnje in neke škodoželjnosti, toda držal se je vedno poleg Pravice.
Pravica je prejel denar prvi, točno za njim jaz. Možic Tevž je sledil Pravici v pisarno in se je hotel vmešati pri prejemanju plačila, toda blagajničar je bil razburjen in ga je op-soval. Kakor poparjen pes je možic sledil nama iz pisarne. Zunaj na cesti se je prihulil čisto k delavcu Pravici in mu rdkel s prosečim glasom;
"Plačaj mi dolg!"
Pravica ga je prezrl, 'kakor bi ga niti ne opazil.
'Kam greš?" me je vprašal ''A, v konzum! Dobro, jaz tudi! Nocoj se moram najesti kruha!'
Pridružil se mi je in Aupaj sva šla v trg, ki je ležal v soteski poleg tovarne. Midva s Pravico si nisva bila prijatelja, poznala sva se, kakor se poznajo delavci po obratih sploh. Name ni napravil ob prvem srečanju kakega posebnega utiša; bil je ihlad, oblečen je bil vedno v povaljano vojaško obleko, porumenelo od plinov in dima iz rovov; na bluzi sta se mu preko ramen poznala sledova nahrbtnikovih jermenov, ki so ga morda gulili več let. Sedaj pa mu je bilo menda neugodno. biti sam z Vsiljivim upnikom na cesti, zato se je pridružil meni.
Možic Tevž je šel za nama v trg Med potjo se je pokazala iz r»ruče stranskih hišic tudi njegova hišica; mislila sva, da bo zavil proti njej, toda varala sva se; šel je za nama v trg. Ob vogalih nekaterih hiš so že gorele električne žarnice; nad hišami se je sklanjal pust zimski večer.
Šla sva v konzum in Tevž z nama. V prodajalni je bilo nekaj žen in otrok, ki so kupovali moko. Par delavcev je pilo iz malih čašic neko žganje.
(Konec prih.)
NAVADEN $2,85 DUHTEČ $3.00
Sladni Sirup
Zapomnite si, da je to slad s katerim dobite premium.
standard kvaliteta se do- regularen zavoj sladu in 3 unče bi sedaj lahko v gakAA hmelja za $1.25.
Razvažmo
THE HIGHLAMD PRODUCTS CO.
Main 3924.	2188 B. 9th St.	Central 2048
i Frank J.	SLOVENSKI ODVETNIK
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo. odvetniško pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko s'padajoca dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710	MAIN 2327
SAMO SLOVENCEM!
JEWELR
CELO ZALOGO hočem razprodati v najkrajšem času iz razloga, ker se nameravam podati v staro domovino. Dosedanje znanje in poštenje mojega delovanja in trgovanja, katerega sem vodil med Slovenci je vsem znano, sedaj sem se pa odločil, da razprodam vse blago kar ga imam v zalogi. Za blago na razprodaji ne bom označeval različnih špecijalnih in znižanih cen pač pa bom prodal vse po tovarniških cenah.
Mesto da bi prodajal blago nazaj družbam po tovarniških cenah, ga rajši razdelim med rojake v teh slabih časih, da pridejo lahko do krasne zlatnine in srebrni-ne skoro zastonj. Kdor izmed rojakov le količkaj rabi, naj pride k meni v prodajalno, kjer si lahko izbere in ogleda karkoli potrebuje. Ako kaj kupite in vam ni všeč, vam vrnemo denar. Razprodaje ne bom oglaševal po tom plakatov v razložbenem oknu, zato si pa zapomnite številko 6120 ST. CLAIR AVE., Cleveland, O.
JOHN PROSTOR,
URAR IN ZLATAR

ALI VAŠ OTROK JOKA? ALI JE NERVOZEN IN NEMIREN? CE JE — POTEM NJEGOVA HRANA GOTOVO NE SO-GLAŠA Ž NJIM. ČE NE MORETE STRECl SVOJEMU O-TROKU IN CE NE USPEVA OD MLEKA IZ VAŠIH PRIDAJTE MU

EAGLE BRAND
(CONDENSED MILK)
Hrano, ki je vspešno vzrftdila sto tisoče otook. Se lahko pripravi — pridenite samo vrele vode kot je predpisano.
THE BORDEN COMPANY
BORDEN BUILDING	NEW YORK,
Izrežite ta kupon SEDAJ — in sra pošljite, še DANES 0151 in prejeli boš te ZASTONJ našo kniijio "Dobrobit deteta" (Baby's Welfare), katera vam pove. kako držati otroka zdravega in vam da tudi instrukcije v vašem ie-ziku. kako ga hraniti.
Ime
Naslov ..........







m
■op™

VELIKEKONISKEDIRKE
NORTH RANDALL TRACK 8.. 9,10., 11., 12., 13. AVGUSTA 1921
THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY.
E. 55th St. & St. Clair Ave.
Cleveland, 0. "
'
a
^ Vam daje na razpolago svoje tridesetletne skušnje svojega bančnega poslovanja v Ameriki ali v domovini.	f
Pošilja denar potom bančnih menic (For. Draft)
Potom poStnih denarnih nakaznic (postal Money Orders) Brzojavno (Cable)
! Preskrbi^ da dobite svoje rojake iz domovine.
Odpravlja potnike v stari kraj preko vseh parobrodnih linij.
Na uložke plača po štiri odstotke obresti od dneva, ko ste denar naložili pa do dneva, ko ga dvi^ete.
$30,000.000.00 ogromno imetje je najbolje jamstvo za
točno in zanesljivo poslovanje te banke.
Predno kaj ukrenete, se vedno s popolnim zaupanjem obrnite na vašo STARO LAKE SHORE BANKO.
Mi želimo biti vaši prijatelji in vaši zavezniki. Pridite osebno ali pišite na
THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY.
E. 55th St. & St. Clair Ave.	Cleveland, 0.
Podružmca na Union Ave, in E. 93rd Str.
!
-


DR. RAY SMITH
VPRAŠAJTE VAŠE PRUATEUE O
ZOBOZDRAVNIKU
na 6701 St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer.
Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih.
STRAN 4.
•ENAKOPRAVNOST"
AUGUST 5, 1921.
Clevelandske novice.
— Javna razmotrivanja glede plinovnega vprašanja mora priti do vrhunca še ta teden, 'ko zaključi mestni ekspert s svojim poročilom. Razmotrivanja je lahko poslušal vsakdo. Cul je lahko pripovedovanja inženirjev in uradnikov East Ohio Gas Co. in pa The Hope Natural Gas Co. iz West Virginije, ki so po cele ure prepričevali mestne zastopnike o resničnosti dejstev v zvezi z poslovanjem obeh družb. The Hope Natural Gas Co. je družba, ki prodaja plin East Ohio Plinovni! družbi, in flkoro ves plin, kar ga porabi Cleveland, prihaja od o-menjene družbe. Seveda pričakuje se. da pride v kratkem do
sporazuma glede cene, da bo pre bivalstvo pred zimo vedelo, kaj jim je pričakovati ob mrzlem vre menu. Družba pravi, da je pri? nesla vprašanje na površje dovolj kmalu, da bi se že lahko rešilo do mrzlega vremena in da leži vsa krivda na mestnih uradnikih, ker 8o predlagali poravnavo, ki ni bila za družbo na nikak način vsprejemljiva. Družba je protestirala proti zavlačevanju tega nadvse važnega vprašanja in sedaj je nastalo kot je videti med mestom in družbinimi uradniki prijaznejše občevanje, in obe strani si prizadevajo, da prideta vprašanju do konca predno nastopi zima. Ce pa bi se vprašanja ne poravnalo do zime, se je družba že večkrat izjavila, da ne prevzema na svoje rame odgo-


e
iE #
i
Piknik Socijalistične Stranke
\ PRIDITE IN ZABAVAJTE SE NA
PEONY FARMI, W. 117. ST.
BLIZU LORAIN AVE.
V nedeljo, dne 7. avgusta
DOBRI GOVORNIKI, GODBA IN IGRE.
(Vzemite Lorain karo do konca proge in hodite proti jugu. Prostor je le kake tri minute od kare.) Vsi dobrodošli, zabave bo v izobilici.
Lokalna Clevelandska Socijalistična Stranka.
I #
i
i
A ;
i
Livarji kovin v starem veku.
Umetnost vlivanja kovim je že prastara in sega daleč nazaj v stari vek človeške tehnike, daleč nazaj v prazgodovinsko dobo,
vornosti za trpljertje, katero bi povzročilo pomanjkanje plina, ker je vseh zavlačevanj kriva mestna administracija.
—	Jutri ob 7^:30 zvečer, t. j. v soboto, 6. augusta, se vrši seja kluiba S. N. Doma. Prošeni so vsi člani kakor tudi direktorij, Zavedne Slovenke in zastopniki društev, da se iste vdeleže. Razpravljalo se bo o važnih zadevah.
—	Več kot trideset ognjegas-cev se je včeraj odzvalo na nefki poziv za pol pinta krVi, katerega je izdala St. Luke's bolnišnica, da ohrani pri življenju L. J. Hayesa, iz Carlton, Ohlio. Bolnika ni v Clevelandu nihče poznal in prenos kxvi je bil tako nujno potreben, da se ni mog'lo čakati na odzive izven meista.. Operacija je bila izvršena včeraj popoldne ob 2. uri in proti večeru se je Hayes že dosti boljše počutil. Izmed tridesetih ognjegascev je bil odbran Harold De Largy, da se mu odvzame kri. Ko se mu je po operaciji svetovalo, naj ostane še nekaj časa v postelji, se je široko zasmejal in odšel nazaj na delo. Njegova žena ni o moževem dejanju ničcisar vedela.
ko se je človek sploh naučil čiste j de, zvonove, figure in druge ta-kovine iz rude izločevati in jihike stvari, ki so bile zelo umetno
porabljati v svoje namene.
Prva kovinska zmes je bila iz^ bakra in kositra, ki sta dala prvo uporabno kovino bron, v manjšem obsegu so stari rabili tudi čisti kaber, kositer, srebro in zlato. Lito železo, kakor nam zgodovina pripoveduje, so začeli veliko kasneje uporabljati tako, da so bron poznali več tiSoč let pred železom, radi česar imenujemo to dobo bronasto dobo.
Zgodovina starega veka nam pripoveduje, da so imeli kovine: Perzijanci, Judi, Kitajci, Japonci, ravno tako Asirci, Babilonci in Egipčani že tisoče let pred Kri-stom. Egipčani so imeli 3000 let pred Kristusovim rojstvom že dobro tehnično razvite livarne za bron, v katerih so izdelovali bojno orožje, domače orodje, poso-
izdelane in cizilirane.
• Od teh narodov, posebno pa
kih mestih Atene, Korint, Egina boga in ki izvira še iz staregs
in Delos so se posebno veliko ba-vili z livanjem kovin in se je v teh krajih povzpela livarska obrt
od Egipčanov,so začeli Evropejci na visoko stopnjo popolnosti, spoznavati kovine. Pri Grkih Največji odlitek je bila orjaška najdemo iz brona vlite, zelo u- \ figura pred pristaniščem v Rodu
metno izdelane stvari, ki so bile narejene 1000 let pred K. r. in ki nam kažejo sličnost z egipčanskimi izdelki tretjega in četrtega tisočletja pred Kršstom.
Druga doba te tehnike se kaže pri Grkih v 5. stoletju pred Kristusom v tem, ker se razlikujejo po velikosti. V tej dobi so bile iz brona lite figure v človeški velikosti visoko tehnično razvite in zelo umetno izdelane.
pred otokom enakega imena v Egejskem morju, ki jo je izdelal livar Karos leta 290. pred Kristusom. Bila je 70 komolcev dolga in je veljala 300 talentov, 't. j. približno 700 miljonov kron. Radi velikosti, ki ji ni bilo enake, so jo imenovali ' Orjak pred Rodom". Imenovali so tega bronastega moža tudi med "sedmimi čudeži" sveta. Ta velikanska fi-[gura 'je predstavljala pokoncu
ka, to je krog 700 1. pred Kt Posamezni železni odlitki se bij o sicer tudi med Grki in 1 Ijani, vendar pa že v pozn« časih. V celoti pa se je želi litje pojavilo veliko stoletij neje v srednjem veku med turnimi narodi, ki so prvotn« — topove in krogi je vlivali.
Med Grki se je livarstvo v zad stoječega moža z
njih 50tih letih pred Kr. r. zelo hitro razvilo. Kot dokaz k temu lahko navedemo ,da je bilo v svetišču Delfi nič manj kot 3500 figur v človeški velikosti. V grš-
Občinstvu v obvestilo.
Cenjenim rojakam tpo Collinwoodu 'naznanjam, da bom od sddaj naprej jaz vodil v lastnih prostorih
niHi!itiiiiiinmiiiiiimKii;iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini!iiiiiiiiiiiiiiii
IMH
HiimiiiniiHmiiiimniiiiimiiiJiiiiiiNiiiiBiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHi
GROCERIJO & MESNICO
na 486 E. 152. St.
katero je imel sedaj John Lapuh. Gospodinje, kadar boste en'krat poskusile našo postrežbo in naše jestvine, ne boste šle več kupovat drugam. Pridite in prepričajte se-
Se vam priporočam za obilen obisk.
iJoHn Videmšek
486 E. 152ND STREET,	COLLINWOOD, OHIO
Trgovina zaprta vsak dan od 1 do 2. ure popoldne.
Brez zadostne cene.
/
ki bi itapravila štedeiije plina potrebno od strani odjemalcev, ne bo nikdar prišlo do potrebnega štedenja.
NAVZLIC temu, da se uči po svetu KRISTJANSTVO že celih dva tisoč let, so osebni interesi še vedno glavni temelj vsemu človeškemu delovanju.
TAKO MORA VSAKA MISEL za hranjenje naravnega plina priznati dejstvp, da delujejo ljudje v splošnem le za svoje lastne interese in tako torej gledajo, da njim samim koristi ako štedijo s to čudežno oku-rjavo." - JAMES P. GOODRICH, bivši go-verner države Indiane.
THE EAST OHIO GAS CO.
FARME NAPRODAJ.
50 akrov farma se zamenja za dve družini hišo v Collinwopdu, kdor ima $7000 gotovine v hiši. S farmo se dobi živina, orodje in vsi pridelki. Zraven te farme je druga farma, 41 akrov z orodjem in živino in pridelki; se zamenja za hišo v bližini Euclid Beach. Kdor ima v hiši gotovine $5 750 lahko zamenja za to farmo.
Imam veliko drugih farm naprodaj v državi Ohio, kakoršno si kdo želi.
OLMSTED FALLS, OHIO,
to je samo 18 milj od Clevelanda v bližini železniške postaje in cestne železnice, in v bližini šole. Iz tega kraja se lahko vozite delafi v mesto Cleveland. Zemlja v tem kraju je c>b tlakani cesti in po tej cesti je napeljana električna žica tako, da sleherni lahko dobi električno luč v hišo. V kratkem se bo gradila nova proga cestne železnice iz Berea v Elyrio, katera bo šla skozi zemljišče, katerega sedaj prodajali. Rojaki, to zemljišče ima enak«? vrednost, kakoršno je imel Glennville pred 20 leti in ker je še zemlja zelo poceni, jcy priporočam slehernemu Slovencu, da si jo kupi, ako ne več, vsaj par akrov.
Rojaki, v tej okolici je precej farm razprodanih clevelandskim kompanijam, katere jo mislijo razdeliti v lote, torej je to znamenje, da bo v kratkem času mesto. Ako se pa mesto ne bo razširjevalo, potem bomo pa rabili dotično zemljo za sebe.
Kakor vse kaže, bomo morali Slovenci pridelovati nekoliko vsakdanje hrane, da ne bo raviio vse življenje odvisno le od dolarja, pa posebno sedaj, ker se plače nižajo, cena hrani je pa še vedno visoka.
Rojpki, malo premislite in boste prišli do prepričanja, da je to še edina pot, posebno za tiste družine, katere se bolj obdarjene z množino otrok. Meni je dobro znano, Icaj se da pridelati na enem akru zemlje, ker sem to sam posikusil. Zato pa priporočam rojakom, da si presikrbite vsak par akrov zemlje, ker jo boste še potrebovali.
Kdor pa želi večjo kmetijo, in če imate manjšo finančno moč, mu pa svetujem, da kupi farmo v državi . New York. Tam imajo Slovenci letos zelo lepe pridelke. Ze več Slovencev mi je pisalo, kako lepe pridelke imajo letos v državi New York. Tam se človek ne zakoplje v tako velike dolgove, kot po krajih, kjer je zemlja dražja.
Jaz imam se nekoliko cenik<)^, v katerih boste dobili .čez 80 različnih kmetij. Ako bi vam ne ugajala ena ali druga teh kmetij, mi pa naznanite, kadcsno kmetijo želite imeti in jaz vam jo bom poiskal v najkrajšem času.
NAJVEČJA NAPAKA.
Mnogo je še naših rojakov .kateri raj še gredo k drugim agentom, kot svojim domačim. To sem opazil že večkrat in sedaj so posledice te, da bodo prišli ob vse kar so imeli ob času, ko so kupovali kmetije. In sedaj k meni hodijo, da bi jim pomagal iz zadrege. Pa kije je to mogoče, ker po toči zvoniti je prepozno. To vam naj bo v dokaz, da se boste zanaprej pazili s kom kupčujete za kmetije. Rojaki, pri prepisninah mora biti eden, kateri razume vreditev. Navadni delavec, ako nima skušnje v ligalnih zadevah in kedar kupuje kmetijo brez posredovalca, kateri se razume na vreditev, bo kupil mačka v žaklju. Rojaki, kaj je potreba danes ri-skirati ves svoj trdo prisluženi denar, ko se vendar danes dobijo posredovalci, kateri vam bodo bolje vredili, kot pa vam popolnoma neznani agenti.
PRIDITE K MENI V URAD.
V uradu sem vsaki večer od 6. do 8. ure samo ob sredah popoldne je urad zaprt. Ako pa pridete v urad čez dan in če me ni v uradu,^ pustite svoj naslov v uradu pa bom prišel osebno do vas, in bodite prepričani, da vam bom postregel ravno tako, kalkor sem postregel svojim odjemalcem skozi zadnjih 10 let.
JOHN ZULICH FARM AGENCY
6313 ST. CLAIR AVENUE-CLEVELAND, OHIO.
(To je v prostorih Slovenskega Stavbinskega in Posojilnega društva.)
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijalitata. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro do 8. zvečer,. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
razkrečenimi nogami čez vhod v pristanišče. Leta 223. pred Kr. ob priliki potresa se je ta kip zgrudil na tla in razbil. Pozneje so ga Rimljani zopet postavili, vendar se je pa 1. 500 po Kt. ponovno zgrudil. V letu 672. so Saraceni kose podrte podobe prodali nekemu trgovcu, ki je rabil 900 kamel, da jo je zamogel prenesti. Od starih Grkov je ostalo še veliko umetno litih podob, veliko tudi v človeški velikosti. Mnogo jih hranijo po raznih muz^ih. Od Grkov je pozneje prešla umetnost vlivanja tudi na Rimljane. S propadom Rimljanov so propadle vse tedanje pridobitve in tako tudi livarne kovin, ki so o-živele šele par sto let pozneje.
Litega železa narodi starega veka niso dosti poznali; vzrok tiči v tem, ker so železo šele veliko pozneje spoznali kot pa druge kovine. Tudi je veliko bolj naporno in zahtev^ večjega tehničnega znanja, če hočeš železo iz rude izloča vati ter ga predelati za uporabo. Zato narodi starega veka dolgo časa niso poznali železolitja, temveč so železo samo kovali, četudi je bila livarska tehnika kovin precej visoko razvita.
Pač pa so sledovi železolitja pri Kitajcih tudi iz starega veka in čeprav redki! Dokaz temu je 13 metrov visoka podoba, ki predstavlja Kitajcem neke vrste
d
HAMBURG
DIRECTNA plovba z novimi ladjami
/OL
Si
ORBITA.,____13. avgufi
OROPESA . . .27, avginl ORDUNA ..10. septemW
Ženske in otroške zaprte kabi>
The Royal Mail Steam Packet D
26 Broadway	New _Yo'
ali pri lokalnih agentih.
ČLANE DRUŠTVA L. TOLSTOY it. 26 S.S.P.2
se opozarja, da se gotovo vJ žijo prihodnje seje, ki se b« šila v nedeljo dopoldan, 7. gusta v navadnih prostorih. Na dnevnem rddu bo P
veselice, ki se bo priredila l)o
nedeljo, t. j. 14. avgusta V Domu v Nottinghamu, tudi reči iz glav. urada, da se ji'' razmotrivalo. Marsikateri ne ve kako in kaj je z zdru) }j
»
2 J
1
sed obl
Hu; kre
B'0(
jo, da pa izve kaj se je vs« dilo v glavnem uradu, je vaS< vzočnost potrebna.
Obveščen sem tudi, da bo ral vsak član S. S. P. Z. p 50c naklade, katera se ima slati v glav. urad meseca sep' bra. Primanjkljaj je v gla^"^ upravnem skladu im istega j« ba zopet izravnati ,tako je sk' glavni odbor na svoji polletPi ji. Vsi tisti ki imate za J' bolniško podporo, pridite n' jo, kjer vam jo bo blagajni' plačal.
Upam, da bo vsak, ki ' posebnih zadržkov, gotovo vzoč na seji v nedeljo v Kuti' vi dvorani.
Vas bratsko pozdravljam.
Frank PucelJ«
taji
mo Vec du; VZ€
ke,
del La
st
]
Rn;
si.l
ikjnic 8%
ra;
Do
in la
'iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimuiriiiiiHiujiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiupitiininiuminitiinnmnnirnmiHinmHiiHiHtiijtiiiiitHfiHnniimniirtiiiiiiinnnaiitninttmnnniii
m
MALI OGLASI
aSlElIllI!!!!!!!!!!!^^	...........................................mu.....u...........................
ODDA SE čedna soba za enega | SAMEC išče eno ali dve fanta; 5385 St. Clair Ave.
HAROLD E. EMERICH
Javni notar. Zavarovalninski urad prodajamo posestva. 16203 Holmes Ave. vogal St. Clair Ave.
STANOVANJE SE ODDA S 5 SOBAMI NA 5238 ST. CLAIR AVENUE.	(184
I kuhinjo tukaj v bližini. N«' I je 6224 Carl Ave.	(

STANOVANJE s 5 sobami se odda v najem. Žglasilti se je pri
FRANK POHAR, 1271 E. 58th Street.	(184
V Jugoslavijo
Tesne vezi z vsemi doli JueoslavHe. Obilo dobre hrane. Zaorte kabine. Velik krov. Vie udobnosti modernp ladle.
Red Star Line
PLOVBE VSAK TEDEN Pomol 58-02 — North River—New York ZEELAND—Plymouth____10. sept.
KRiOOXIjAND—Cherbourg. 13. aueuata
tjAPLAND—Antwerp........20. aucuRta
FINLAND ................. 27. auffusta
GOTHLAND—Hamburg .. 22. sept.
SAMLAND—Llbau-DanzlK...... 1. sent.
(Samo tretli razred)
AMERICAN LINE
MONGOLIA (v Hamhurs In Danzig
via Cherbourg).. 8. seotembra MINNEKAHDA (v Hamburg In
Danzig) ......11 auEusta
MANCHURTA (Hamburg via
Cherbourg)____ 23. aguata
Cela not do vodl. na Pollsko.
la WHITE STAR
ADRIATIC (v Cherbourg) .. 31. aug.
OLYMPIC (Southamcton).. 13. auKusta New York in Boston.— Azores. 1 Gibraltar, Naples in Genoa
CANOPIC.................9. augusta
ARABIC ................ 30. sept.
CRETIC...................7. sept,
11»! LADIJ — 1.250 000 TON.
INTERNATIONAL MElt-CANTILE MARINE CO. 9 Broadway, New York
all Dri katerikoli nooblaSčenl agencHl v Clevelandu.
k: vi M sn
nt ža ki dj r\i V. 01 n;
POZOR AVTOMOBILiSl
Za zamenjati imam Mif touring karo za Ford avtoifl' Kdor želi zamenjati, naj se ^ j G si na 11 42 Addison Rd. ( Sl
Si
rt rt
I
z
Si h
\
■C C i \ i
ooooooooooooooo^
Joseph Kaušek
15705 Holme# Ave. CADILLAC AVTOMOBlI za izlete, poroke, krste pogrebe.
Tel. Wood 479 R.
Bell Eddy 3608 00000000000000<^
■■■■■■■■■■mil

DRI.V.ZIIP
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški ^ v tej okolici že 7 let.
mi
]
SLAMNIKI
Moški slamniki $3.00 $5.00 vredni sedaj
$1.98
OBLEKE PO MEKI
$39.50
Relai & MocniJ^
6205St. Clair Ave. Cleveland, O.