Leto XXIV., St. 35
Upravoi'ìtvo : L|ut>i|ana, Poccuuievs alia 5.
Telefoc iL 11-22 ìl-23 Sl-24_
inumai oddelek : Ljubliana, Hu coni jeva ulica 5 — Ieteioo k. 31-», 31-26 Podružnica Nove mesto: Ljubi»anska cesa 42 Ukiiučno taaopjc? t a ogla»t a Itali i« io
inozemstvo : UPI S.A.. MILANO_
Računi : za ljubljansko pokrajino pri poitno-čekovnem zavodu ft. 17.749. sa ostale kraje Italije Servino Conti Cort Post No 11-3118
Ljubljana, saltella 13* Seteuarja 1944
Preis — Cena t- L
libata »»«fc d«® r2Xel1 pooedeok» Naročate* znala m e » e i o o Li» IS.-—.
vključno i »Ponedeliskia» I»
ca inozemstvo
croma Lii 36.50.
östlich ShaschkoS erfolgreiche
Angriffs- und AbwehrkämpSe
Erneute Sowjetangrifie bei Witeb sk abgewehrt — Feindangrifie bei Aprilia zusammengebrochen — Lebhafte Kampftätigkeit nordwestlich Cassino
Aus dem Fiihre^hauptquartäer, 12. Febr. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Bei geringerer Kampftätigkeit als an den Vortagen kam es gestern njur in einigen Abschnitten der Ostfront zu grösseren Kampfhandlungen. So errangen unsere Truppen südöstlich Krivoi Rog, Im Raum westlieh Tscherkassv und östlich Shasch-koff in harten Angriffs- und Abwehrkämpfen Erfolge. Dabei wurden allein östlich Shaschkoff 52 feindliche Panzer vernichtet.
Bei Witebsk sowie zwischen Rmensee nid Finnischem Meerbusen wurden erneute heftige Angriffe der Sowjets zum Teil im Nahkampf abgewehrt und die Bolsehewisten zwischen Luga und Peipussee < >irch Vorstösse unserer Verbände zurückgeworfen. DSe Kämpfe sind hier noch im Gange.
In der Abwehrschlacht bei Witebsk hat sich das Pionierbataillon 6. einer Luft-waffenfelddi vision unter Führung des Oberleutnants Zurmiihlen besonders ausgezeichnet.
Im Nordabschnitt der Ostfront haben sich die RheinS«ch-westfälische 227. Infanteriedivision unter Führung des Generalleutnants Berlin und die Heeresartillerie -.riter Führung des Eichenlaubträgers Generalleutnant Tomßschki hervorragend bewährt.
An den italienischen Fronten brachen im Landekopf Nettuno heftige von Panzern unterstützte Angriffe gegen die neuen deutschen Linien bei Aprilia im Vernich-
tungsfeuer der deutschen Artillerie zusammen. Dabei wurden 17 feindliche Panzer abgeschossen. Die blutigen Verluste der Angreifer waren im flankierenden Feuer der deutschen Infanteriewaffen besonders hoch, Fernkampfbatterien beschossen mit guter Wirkung Schiffsansammlungen im Hafen von Nettuno und einen Flugplatz im Landekopf.
Nordöstlich Castelforte wurde ein feindlicher Einbruch eingeengt und dem Gegner eine Höhe im Sturm entrissen.
Nordwestlich von Cassino herrachte den ganzen Tag über lebhafte Kampfiätigkc it. Mehrfache schwere Angriffe amerikanischer Verbände wurden in erbitterten Kämpfen abgewiesen.
Nordamerikanische Bomberverbände flogen in dem Mittagstunden des 11. Februar unter starkem Jagdschutz in Westdeutschland ein und setzten ihre Terrorangriffe gegen mehrere Orte fort. Durch planlosen Bombenabwurf enstanden besondere in Wohngebiten der Städte Frankfurt am Mein und Ludwigshaien Schäden und Ver. luste unter der Bevölkerung. Unsere Luft-verteidigungskräfte hinderten den Feind wiederum an der Durchführung znsammen-gefasster Angriffe und vernichteten nach noch unvollständigen Meldungen 26 feindliche Flugzeuge.
In der vergangenen Nacht flogen einige feindliche Stör-Flugzeuge in das West-und Nordwestdeutsche Gebiet ein.
Schnelle deutsche Kampfflugzeuge grif_ fen in der letztem Nacht Ziele in Südostengland an.
Napad na papeževo poletno bivališče
Barbarstvo anglo-ameriških letalcev — Bombe na žene in otroke
in samo v Neaplju šest cerkvi. Poleg nadaljnjih 19 poškodovanih cerkva v Neaplju je katedrala v Capui s svojim znamenitim stebriščem iz 12. stoletja bila hudo poškodovana. Razen tega je bila hudo poškodovana ena najdragocenejših neapeljskih zgradb Castello Nuc-co. Ista usoda je doletela tudi gledališče in kraljeveko palačo. Zadetek v polno je razrušil kor katedrale v Potenziji, nadškofijska palača in pokrajinski muzej z vsemi svojimi zbirkami pa sta bila popolnoma upepeljena.
Najpodlejše pa je bilo močno bombardiranje klasičnih razvalin v Pompejih. Tu je padla večina bomb. kakor priznava angleško vojno ministrstvo z brezprimemim cinizmom, pravna področje izkopavanj. Med drugim: so bile poškodovane hiše della Vestali, de Sallustio, della Fortuna in dei Vettii. Toda tudi Herku-laneju so prizadele anglo-ameriške gangstrske bombe nenadomestljivo škodo.
Ta spisek predstavlja zgolj delno priznanje kulturnih barbarov, ki nimajo nobenega spoštovanja pred zgodovinskimi in kulturnimi vrednotami, ker pač sami nimajo kulture. Zgodovina bo nekoč podala sodbo o teh zločincih.
Rim, 11. febr. Pri že javi jenem letalskem napadu Anglo-Američanov na Castel Gandolfo dne 10. februarja so Mi ubiti številni katoliški duhovniki, novici in redovnice. Točno število mrtvih in hudo ranjenih še ni ugotovljeno, ker so trupla in ranjenci še pod razvalinami. Med razrušenimi poslopji je tudi neka ceikev.
švedski list o terorističnih letalskih napadih
Stockholm, 12. febr. »Heisingborgs Dsg-blad« se bavi z interpelacijo chichesterske-ga škofa v angleški zgornji zbornici o terorističnih napadih proti Nemčiji.. V zvezi s tem izraža švedski list svoje začudenje, švedski Škoti s svoje strani niso pretesti, rali proti terorističnim napadom. Niti vo. diini švedski dnevniki niso smatrali za vredno obsoditi brezobzirno ubijanje civilnih oseb v Nemčiji, nasprotno, obstoja vtis, da z molčečim priznanjem gledajo na dogodke. »Heisingborgs Dagblad« prihaja v zvezi z odgovorom lorda Cranborna do zaključka, da je cilj Anglije uničenje prebivalstva.
Rim. 11. febr. Dodatno javljajo, da je bil plovnem nesramnem anglo-ameriškem er rr stičnem napadu na poletno bivališče pancia v Castell Gandolfu zadet del papeževega radu. neposredno zraven stoječi Collegio di 'nopaganda Fide pa popolnoma razrušen. Uničujoče posledice pa so povzročile bombe, so padle na vrt kajti eksplodirale so sredi ned 15.030 ženami in otroci, ki so se z boj-nj-ia področja zatekli v papeževo poletno bivališče. Bil' so namreč satovi, da so najbolj m varnem na nevtralnih tleh Vatikanske države. Kakor javljajo s pristojnih mest, je število mrtvih in ranjenih zelo veliko, niso pa znani še točni podatki..
Guverner Vatikanske države je takoj odposlal zdravnike, bolničarje in delavce, da iz-
•	op!jejo zasute. Nadalje je bilo tudi odpcsla-< n šest tovornih avtomobilov z zdravili.
Ta «musni teroristični napad letalskih Hunov - p pičen primer zločinskega bojevanja Anglo-' nerčanov. Pri tem pa se ti gangsterji še ■ mejo zatrjevati, <h so njihov} teroristični padi naperjeni zgolj na vojaško važne cilje, '.cmci so to nesramno hinavščino že nešteto--at razkrinkali. Kar se tiče zaščite kulturnih vrednot v Italiji, je prosvetni nvnister pravkar .•stavil seznam nenadomestljivih zakladov, ki jih ti letalski barbari uničili. Razvaline mških cerkva, spomenikov, gledališč in zgo-vinskih zgradb ter razvaline razrušenih ita-: lanskih umetnostnih in kulturnih vrednot edin--rvene zgodovinske vrednosti dvigajo v vsem •culturnem svetu glasno obtožbo. Na ta način si Anglija in Zedinjene države s svojim -ojevanjem. ki bi delalo vso čast čikaškemu vxlzerhiju, sami izključili s kulturnega sveta.
Rim. 11. febr. Nesramni napad anglo-ameri-Vh Ietalfkih gangsterjev na Castel Gandolfo ie obrnil pozornost vsega kulturnega sveta na .culturne barbare, ki brez vojaške potrebe brez-
•	bzirno uničujejo nenadomestljive zdodevinske n kulturne vrednote.
Angleško vojno ministrstvo je te <ini priobčilo spisek razrušenih spomenikov v Italiji, ki predstavlja eno samo kričečo obtožbo bar-rarstva Anglo-Američanov. Po tem spisku, ki . a še oddaleč ni popoln, so bile med drugim -azrušene tudi katedrala v Beneventu, ki je bila zgrajena v 11. stoletju, cerkev v Fossacesiji
Neztomljena moč nemške vojske
Helsinki, 12. febr. Celo po izjavah zavezniških strokovnjakov, ugotavlja list Ajan Suunta« v današnjem uvodniku, nima prav nikake osnove pričakovanje na zlom Nemčije, pač pa je vsa obrambna moč Reicha prav sedaj poetala na vseh bojiščih še jačja. Silovita sovjetska ofenziva se po začetnih uspehih ni več mogla dalje razvijati. Namen zaveznikov, da v par dneh vkorakajo v Rim. je klavrno propadel. Od Severnega ledenega morja do atlantskega bojišča dokazujejo nemški uspehi nezlomljivo moč in zaupanje v zmago močne nemške vojske.
Ba dogli jeva vlada pod angto-amerišklm nadzorstvom
Amsterdam, 12. febr. Predsednik »med-zavezniške nadzorne komisije« je izjavil glede na izjavo generala Wilsona o vrnitvi italijanskega ozemlja Badoglijevim upravnim oblastem, da se ta vrnitev ne tiče otokov Pantellerije. Lampeduse in Limose;, italijanski upravi pa je dodelil v nadzorstvo večje število svetovalcev.
Švedska prevzela zaščito argentinskih interesov
Stockholm, 12. febr. švedska vlada je na prošnjo argentinske vlade sklenila prevzeti zaščito angentinskih interesov v Bolgariji, Rum uniji in na Madžarskem. Razen tega je prevzela zaščito madžarskih in romunskih interesov v Argentini.
Vzhodno od Žaškova uspešni napadalni
in obrambni bop
Ponovni sovjetski napadi pri Vitebsku odbiti mlcovi napadi pri Apriliji so se zlomili — živ;
delovanje severno-zapadno od Cassina
Sovraž-bojno
Führerjev glavni stan. 12. febr. DNB.
Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Ob manjšem bojnem delovanju kakor v prejšnjih dneh je prišlo včeraj samo v nekaterih odsekih vzhodnega bojišča do večjih bojnih dejanj. Tako so dosegle naše čete južnovzhodno od Krivega Roga, na področju zapadno od Cerkasov in vzhodno od 2aškova v hudih napadalnih in obrambnih bojib uspehe. Pri tem je bilo samo vzhodno od Zaškova uničenih 52 sovražnih oklopnikov.
Prj Vitebsku ter med Ilmenskim jezerom in Finskim zalivom so bili ponovni močni sovjetski napadi deloma v bojih iz bližine Odbiti ter beljševiki med Lugo in čudskim jezerom z napadi naših skupin vrženi nazaj. Boji tukaj še trajajo.
V	obrambni bitki pri Vitebsku se je posebno odlikoval 6. pionirski bataljon letalske divizije pod vodstvom generalnega poročnika Zurmühlena.
V	severnem odseku vzhodnega bojišča sta se odlikovali porenjsko-westfalska 227. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Berlina ter armadno topništvo pod vodstvom nositelja hrastovih listov generalnega poročnika Tomaschkija.
Na italijanskih bojiščih so se na predmestju pri Nettunu zlomili v uničevalnem ognju nemškega topništva hudi. z oklop-niki podprti napadi proti novim nemškim črtam pri April i ji. Pri tem je bilo uničenih 17 sovražnikovih oklopnikov. Krvave izgube sovražnika so bile posebno velike v bočnem ognju nemškega pehotnega orožja. Daljnostrelne baterije so obstreljevale z dobrim učinkom zbirališča ladij v net-tunski luki in neko letališče na predmostju.
Severnovzhodno od Castelforta je bil neki sovražnikov vdor zožen in nasprotniku odvzeta v naskoku neka višina.
Severnozapadno od Cassina je bilo ves dan živahno bojno delovanje. Večkratni
Sovjetska-peljski spor
Stockholm, 12. febr. Kakor javlja »United Press« iz Londona, govorijo v londonskih političnih krogih, da je sedaj Moskva odgovorila na Churchillovo noto o poljsko-sovjetskem sporu, kj jo je veleposlanik Kera predal Stalinu, vendar pa v diplomatskih krogih v Londonu odklanjajo tudi sleherni namig na vsebino Stalinovega odgovora.
Amsterdam, 12. febr. Po Reuterjevi vesti je angleško informacijsko ministrstvo prepovedalo izdajanje v Londonu izhajajočega poljskega tednika »Wiadomosci Polskie«. Uradno objavljajo, da bi izdajatelj tega lista s svojimi članki utegnil zasejati needinost med zavezniškimi narodi in da se za vse opomine sploh nj zmenil
Zahteva Zedfnfemfi držav Finski
Helsinki. 11. febr. Tukajšnji tisk je v svojih političnih komentarjih in uvodnikih v znamenju sedanjega političnega dnevnega vprašanja in sicer zahteve Zedinjenih držav, naj Finska ustavi vojno. »Kruppaldat« meni, da je iz tega le razvidno, da ima Amerika še vedno pozitiven interes za Finsko. List ponovno ugotavlja kot izhodišče slehernega obravnavanja položaja, da ni Finska nikoli bila napadalna država in da so tudi uradni krogi Sovjetske zveze utegnili spoznati iskreno ljubezen Finske do miru, vendar pa to ne za ceno svobode, samostojnosti ki okmitve narodnih mei.
badi napadi ameriških skupin so bili T srditih bojih odbiti.
Severnoameriške bombniške skupine so priletele v opoldanskih urah 11. februarja pod močno lovske zaščito nad zapadno Nemčijo in nadaljevale svoje teroristične napade proti več krajem. Z odmetavanjem bomb brez izbire cilja so nastale posebno v stanovanjskih okrajih mest Frankfurt ob Meni in Ludwigshafen škode in izgube med prebivalstvom. Naše letalskoobramb-ne sile so zopet preprečile sovražniku izvedbo strnjenih napadov ter uničile po še nepopolnih poročilih 24 sovražnikovih letal.
V pretekli noči so priletela nekatera sovražnikova rootilna letala nad zapadna in se vem ozapad na nemška ozemlja.
Nemška brza bojna letala so napadla v pretekli noči cilje v južnovzhodni Angliji.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 11. febr. DNB. Današnje vojno poročilo se glasi:
Sovražnik je v zadnji noči podvzel s 150 letali silovit letalski napad na Kotko in bližnjo okolico. Napad je trajal 2 uri. Le malo letalom je uspelo odvreči bombe na meeto, prj čemur je nastala škoda na oknih in poslopjih. Po dosedanjih poročilih je bilo v raznih okoliških kraiih ubitih 8 civilistov, 2 pa ranjena. Gmotna škoda je velika Izmed napadaiočih letal je letalska obramba sestrelila dve.
Na suhozemskih bojiščih izvidniško
delovanje. Ob čereh Oneškega jezera je
bil popolnoma uničen sovražnikov izvid-
niški oddelek.	_
Heisnki, 12- fefar. DNB. FinsKO vojno
poročilo pravi1:
Na bojiščih na kopnem spopadi med iz-vidniškimi četami. Na vzholnem delu Au-nuške ožine je vdrla neka udarna četa v 30omžn:kov položaj, razpršila 4 odporna gnezda in uničila velik del posa ke oporišča. Na drugem mestu je bil odbit naoad manjše sovražne skupine, podprte z močnim topniškim ognjem ter metalci min.
Uspešen sunek vzhs&to od žaškova
Berlin, 11. febr. DNB. Na bojišču mei Kirovgradom in Belo cerkvijo so prodrle nemške čete v prvih februarskih dneh v premičnem bojevanju na več mestih na sovražnikovo vdorno področje proti severu. Neka bojna skupina oklopnih grenadirjev in oklopnikov je pri tem prebila močno zgrajene postojanke in prizadela sovjetskim četam v ponovn-h sunkih težke izgube.
V ranih urah 4. februarja so oddelki nekega nemškega oklopnega zbora, pedprti z ognjem številnega težkega orožja, prešli vzhodno od 2:škova na širini 10 km k napadu. Oklopniki so po blatu in globokih brazdah s trudom prodrli do sovražnikove glavne bojne črte, potekajoče ob ruskem železniškem nasipu. Tu so se sovjetske čete v zelo močno zgrajenih postojankah pripravile za obrambo. Da bi zaustavili nemški napad, so strnili ogenj vseh baterij in metal min, kar je pa utegnilo le za kratek Čas zavreti nemški sunek. Potlej so ob istočasnem nadaljnjem prodiranju nemških vojakov zasule bombe strmoglavnih letalcev sovražnikove jarke, strelske postojanke in bunkerje. Vedno znova so m padali, dokler niso utihnili sovražnikove baterije in tako utrli pot oklopnim grenadirjem.
Po kratkem boju je bil močan sovražnikov pas na več mestih predrt. Popolnoma presenečeni sovražnik je sicer poizkušal preiti z večjim številom oklopnikov v protinapad, bilo pa je prepozno. Nemški gre-n:dirji so bili že popolnoma očistili ulico, skozi katero so že prodrli nemški oklopniki ln uničili sovražnika
Ob uničenih in gorečih sovjetskih oklepnikih so nadaljevali nemški grenadirji svoj napad. Oklopniki so cbšlj bližnjo vas in tako olajšali grenadirjem težko borbo z boljševiki, ki so se zagrizeno branili. Do večera so oklopni grenadirji iztrgali boljševikom več vasi in prodrli 20 km globoko v sovražnikovo fronto.
V istem odseku je 4. februarja oklopni.
polk neke šlezijske o klopne divizije takisto prodrl sovražnikovo bojno črto in pri tem zavzel dve 15 km za bojiščem ležeči vasi, v katerih so se močni deli nekega sovjetskega strelskega zbora pripravljali na napad. Po uničenju nekaj oklopnikov in 17 protioklopnih topov je bila ta izhodiščna postojank?h razbita, dovedeni ujetniki, velike količine lahkega in težkega pehotnega orožja pa uničene.
Letalska bitka
v višini 9000 m
Berlin. 12. febr. DNB. V veliki letalski bitki so nemške lovske in rušilne jate v sodelovanju s protiletalskim topništvom zračnega orožja v dopoldanskih urah 10. februarja prizadele severnoameriškim bombniškim dcupinam, ki so priletele nad nemško ozemlje, hude izgube. V višini 6 do 8 tisoč metrov so nemški letalci pri 40 stopnjah mraza napadli goste oddelke ameriških bombn-kov Istočasno so števiine protiletalske baterije otvorile «ost zaporni ogenj in prisilile sovražnika k izmikanju. Te trenutke so izkoristili nemški lovci za napade s strani ter fron talne zalete proti sovražnikovem bombniškim oddelkom. Poizkus Američanov, da z uporabo močne lovske zaščite oslabe napadamo moč nemških skupin in na ta način zmanjšajo izgubo bombnikov, ki je bila on zadnjih napadih zelo vel'ka, se ie izjalovil.
Kakor je bilo v vojnem poročilu že javljeno, so izgubili Američani pri včerajšnjem napadu, izvršenem v zanje ugodnih vremenskih razmerah, po dosedanjih ugotovitvah najmanj 32 šti-rimotorn:h bombnikov in 19 letal lovske zi-šč te.
Iz poročil članov posadk sovražnih bombnikov, objavljenih včeraj, se jasno vidi močni vtis. ki so ga dobili piloti o moči nemüe zračne obrambe v teku včerajšnje tri ure trajajoče letalske bitke. Več pilotov je izjavile, da so si samo z največjo težavo mogli izsiliti vrnitev v Veiikc Britanijo.
Boji v južni Italiji
Berlin, 11. febr. DNB. Na predmostju pri Nettunu so končali nemški udarni oddelki svoje čiščenje v Aprili ji in okoli d je Nemški grenadirji so z naskokom zavzeli kolodvor v Apriliji, kjer so deli odrezanih 1 angleških čet utrpeli najtežje izgube. Na nemškem zapornem bojišču južno od Aprili je so propadli trije razbremenilni poizkusi angloameriških oddelkov navzlic močnemu nastopu angloameriških bojnih letalcev. število doslej na predmostju zajetih invazijskih vojakov, večji del angleških gardstov, se je zvišalo nad 4.400, obenem pa je bilo skupno uničenih 95 težkih oklopnikov. V ostalih odsekih predmoatja razen nekega brezuspešnega sunka ameriških sil južno od Nove Podgore, ki je propadel v ogn-'u nemških havbic in metal min, ni bilo'kakih posebnih bojev. Težite nemške b atei .je so razpršile ladje na zbirališčih ob Mussolinijevem ksnalu. Vsakdanje izgube Američanov postavljajo v senco vse njihove prejšnje izgube v Italiji Vzhodno od Terelle so se izjalovili napadi francoskih pomožnih čet. S ti renskega obalnega področja javljajo, da so bili angleški napadi severi? ovzhodno od Monte Juga odbiti in so Nemci v protinapadu pomaknili naprej svoje bočne postojanke.
Ob jadranskem obalnem področju so nemške daljnostrelne baterije uspešno obstreljevale ponekod živahen četni promet 8. angleške armade.
Protiletalski vlak v boju za Aprilijo
Berlin, 12 febr. DNB. Protiletalske baterije letalskega orožja so v zadnjih dneh odločilno sodelovale pri uspešnem napredovanju nemških pehotnih enot proti an-glo-ameriškemu predmostju pri Nettunu, ki ga sovražnik srdito brani. Protiletalski vlaki, ki so vozili daleč naprej, so napadali ponoči in podnevi v najožjem sodelovanju z grenadirji sovražnika na žarišči borbe ter prizadeli sovražnim sdam z ognjem svojega težkega in lahkega orožja velike jzgube.
Posebno junaštvo so pokazali možje protiletalskega vlaka pri ponovni zasedbi kolodvora v Apriliji v noči na 10. februarja. Angleške in severno-ameriške čete so se trdovratno branile v poslopjih okoli kolodvora, preurejenih v utrjene postojanke, ter onemogočile nemškim grenadirjem frontalni napad. V teku noči je bil poslan ojačan protiletalski vlak. ki je jmel 8.8 cm in 2 cm topove, čez delom? podminirano ozemlje tik do sovražnega odpornega središča.
Ko se je 10. februarja danilo, so topnl-ftarji vzeli močno zasedena odporna gnezda sovražnika na muho ter jih s oklop-niškimi granatami uničili v kratkem času. Sovražnikove sile dalje v ozadju so
(Jtedoiitfoi Ljubliana. Poccmijeva ulica «te». 5. telefoc fee». 31-22. 31-23- M-M.__
Rokopisi »e o e w t a t a i o
Maršal Antonescu
nsnmttSki mornarici
Bukarešta, 12. febr. Vodja države maršal Antonescu je v posebnem dnevnem povelju pohvalil rumunsko mornarico z vsemi njenimi pomorskimi, letaskimi in kopneni-mi silami.
Dnevno povelje pravi, da se je mornarica uspešno borila proti številčno nad-močnemu sovražniku in da se ji je sovražnikovo nadmoč posrečilo Izenačiti z močnejšim napadalnim duhom. S tem se je mornarici posrečilo z?gotoviti domovini varnost morskih obal in pomorskih potov.
Dnevno povelje hvali ftudi fcrg&vsko mornarico, ki je dala domovini na razpolago svoje dragocene lai je in žovljenja mornarjev, ne da bi štedila materi jal in krvne žrtve.
Zaveznike čaka
najtežji del vujne
Ženeva, 12. febr. Novo-zelandski finančni minister Nash, ki je dospel iz Zedinjenih držav v London, je izjavil, kakor poroča »Times«, da čaka zaveznike še ogromna naloga. Motijo se posamezniki, ki mislijo, da so težave že do polovice premagane, v resnici čaka zaveznike še najtežji del vojne, če si kdo domišlja, da bi se dali Japonci z lankoto prisiliti na kolena., potem so to samo lepe želje. Japonski pomožni viri na področju, ki so ga zasedli, so ogromni. Petrolej, gumi in kositer so surovine, katerih imajo v izobilju. Njegovo potovanje v Anglijo je v zvezi s potrebo ugotovitve, s kakšnimi napravami bi se moglo zaveznikom in angleško-mu imperiju najbolj koristiti, zaradi majhnega števila prebivalstva pa je težko pričakovati, da bi Nova Zelandija mogla dati še več vojakov. Njen prispevek bo v glavnem v zvišanju proizvodnje življenjskih potrebščin. Nadalje bo razpravljal Nash za svojega bivanja v Angliji o ureditvi novo-zelandskih posojil, ki zapadejo v prihodnjih mesecih.
Naraščanje bede
v francoskem Maroku
Vigo, 12. febr. Kakor je razvidno iz poročil severno-ameriškega tiska, se bliža gospodarski položaj v francoskem Maroku katastrofi. Glavni vzrok je v tem, da napovedanih dobav iz Amerike ni bilo. De-gol:stična uprava je sicer dosegla, da prihaja na osnovi zakopa o najemanju in posojanju zopet ameriško blago v Maroko, toda do novembra so znašale te debave' samo 8% normalnega uvoza in so se do konca novembra zvišale na 17%. Največ skrbi povzroča stanje na živilskem trgu, ker zaradi slabe lanske pšenične žetve zaloge ne zadostujejo več za prehrano. Na obširnih področjih Maroka je izbruhnila lakota.
Razkfsl med konservativci
na Severnem Irskem
2eneva, 8. febr. List »Sunday Dispatch« piše v razmotrivanju položaja v Severni Irski, da je trenutno nemogoče napovedovati, kako dolgo se bo še vzdržala vlada Sira Basila Brooka na krmilu. Za njo stoji namreč notranje neenotna severnoirska konzervativna stranka, ki se ne more zediniti za-stran strankinega vodstva, ker je bivši min. predsednik Andrews zbral okoli sebe več vodilnih konzervativcev, ki hočejo vreči Sira Brooka Severnoirska politika stoji tako na prav slabotnih nogah, in v ozadju se tudi dviga problem irske delitve. Mnogo Ircev na severu prihaja vedno bolj do spoznanja, da bi bila zanje edina zadovoljiva rešitev priključitev k svobodni irski državi, ker se gospodarske rezmere medsebojno izpopolnjujejo. V splošnem se lahko trdi, da je v Severni Irski več zagovornikov priključitve k svobodni Irski, kakor pa priznavajo angleški stari konzervativci.
Sodelovanje Egipta in Jemena
Bern, 11. febr. »Exchange Telegraph« javlja iz Kaire: Uradno objavljajo, da so bili v sredo končani panarabski razgovori med zastopniki Egipta in Jemena. Dosežen je bil popoln sporazum o sodelovanju.
potopitev sovražnikove petrolejske ladje
Berlin, 12. febr. Nemški izvidniki so pred vzhodno islandsko obalo opazili sovražnikovo petrolejsko ladjo. Tri letala za dolge polete so jo nato opazila v opoldanskih urah dne 9. februarja v fjordu Seydissu in jo napadla iz višine 3000 m s težkimi bombami. Petrolejska ladja, ki je bila večkrat v polno zadeta, se je vnela in približno v 10 minutah potopila.
zaman poskušale spraviti z močnim strojniškim ognjem ter granatami k molku protiletalske topove na nezaščitenem ozemlju. Dasi so nemški topničarji imeli nekaj izgub, se vendar niso umaknili pred sovražnikovim ognjem v zaklonišča, temveč ao utrli s svojim neprestanim učinkovitim ognjem nemškim grenadirjem pot za naskok. Zavzetje važne točke je postalo na ta način bistvena zasluga tepničarjev tega protiletalskega vlaka.
Ameriški letalci porušili mesto Cisterno
Rim, 12. febr. DNB- Skoraj vsak dan v operacijskih poročilih na nettunskem predmostju imenovano mestece Cisterna, ki je imelo okoli 12.000 prebivalcev in ki se ima za svoje ime zahvaliti od Nerona za preskrbo Anzija z vodo zgrajeni cisternski napravi, je bilo od ameriških letalcev ve-čjidel izenačeno z zemljo. V dveh valovih so vrgli ameriški letalci bombe na mesto, ležeče med travniki, žitnimi polji 'm oljčnimi gaiL
\
nvjefiki vojaki

ita uprejo
Najčešči ugovor, ki ga slišimo v vsakdanjem življenju proti verovanju v resnične razmere v sovjetski Rusiji, ie: »Ce bi bi!o vse to res, 'potem se sov.,etski vojaki ne bi bojevali, ampak bi pometali orožje proč ali pa bi ga naperili proti svojim voditeljem. Ker tega ne store, je dokaz, da je pripovedovanje o neznosnih razmerah v SSSR laž«.
Na videz je ta ugovor zelo močan in velika večina potem ne ve, kaj naj odgovori. V resnici pa je prav tako prazen kakor so vsi drugi komunistični argumenti. Treba je le malo pomisliti: 1. kskina je preteklost Rusije. 2. kakšna je duševncst ruskega čiovska. 3. kakšna je bila "zgoja v SSSR cd I. 1917 do danes, in 4. kaj pomeni teror in steroriziranost.
Zgodovina Rusije ie ena ^ama doba tla-čanHtva. Najprej je m -ralo rusko ljudstvo tlačaniti raznim divjim azijskim osvajalcem mongolskih ras ali pa vojim nič manj divjim in oblaslrim knezom, potem je pa zapadlo pod nagajko v carjevi zaščiti veleposestniškega plemstva. Takrat sta bila v Rusiji same dva razreda, svobodnjaki in tlačani. Svobodnjaki so bili plemiči, tlačani vsi drugi razen po mestih nekaj malega trgovcev in obrtnikov Svobodnjaki so svoje podiožniKS mogli prodajati drug drugemu kakor živino. Tako ,e živelo rusko ljudstvo stoletja :n tudi še v času, ko l»e je ostala Evropa ze davne du-dila in zbudila iz srednjega veka.
Rusko ljudstvo je živelo resvobodno in v temi neomikanosti še vse do našega stoletja in I. 1914 ko šla carska Rusija v prvo svetovno vojno je štela ogromne milijone kmetov, ki n;so imeli ne svoje zemlje ne druge posesti in niso znali ne pisati ne brati Se etrahotnejše pa ie bilo življenje ru"kih delavcev, k. so bili pravi sužnji. Toda prav s temi tlačani vseh vrst si je carska Rusija osvojila polovico Azije in vojevala nešteto vojn. Niti enkrat se ni zgodilo, da bi se ti sužnji, ko so jim dali v roke orožje, uprli in ga po metali od sebe ali pa namerili na svoje tlač telje. Zakaj? Ker si niti zamišliati niso mogli, da bi utegnili kdaj živeti dm-gače, kakor so živeli, ali pa da bi m^gli v uporu zmagati. Predobro so vedeli, kakšna usoda je doletela vsakega upornika.
Duševnost ruskega človeka se temeljite razločuje od duševnosti človeka ostale Evrope. zlasti preprostega. Ta duševnost ie pomešana z močno dozo mistike in fatalizma. Nastala je iz svojevrstnega ruskega pravoslavja. vplivov mongolskih azijskih ljudstev, splošne kulturne zaostalosti in neizmernih prostranstev, ki niso dovoljevala. da bi bil preprost ruski človek prišel v stike z ljudstvi, živečimi v drugačnih evropskih razmerah. Ta človek kratko in malo ni mogel veneti, da so kje na svetu dežele, v katerih žive ljudje, ki so vsi svobodni in izobraženi Vdan v usodo, je zato šel tja. kamor so ga poslali in storil kar so mu ukazali.
Trke so bii'e razmere, v krterih je živel ruski človek do bo\išev:ške revolucije Na to je gledaJ spočetka topo ta brez razumevanja, pa tudi brez posebnega strahu saj je bil vajen nesvobode pre^a-ranja in pokorščine. V splošnem mu ^'e bčlo peč vseeno, komu bo podlež n: c°rju in veleposestniku ali Len'nu in po'itk-misarju-Večinoma se zato ob revolucii ni bori ne za carja proti boljševikom, ne za boijš'1-vike proti caristom. Gledal je. kako so se pobMaJi komunistično ooga^iiaiirani tat ^li-genti in dela.vci na eni ter plemič)" in meščani na dnigi stram, šele ko so videle uničevalne izbruhe komunističnih to'p. se je tudi v masah lelavcev '"n tlačrns ih k e ov razbes^nela bestlja uničevanja, in dedalo je nepop'sno uničevanje tovaren. m^s^pns' ih stanovanj, trgovin, obrtnih delavnic, p^mi-ških in no9estni'*k'h dvorcev ter pobi jan-'e vseh tistih, ki so poprej ž'veli bolje. In
ta prajistinkt uničevanja in ubijanja, k;
se je nenadoma sprostil v prej apatični masi neukega ljudstva, je boljševizmu največ d opomogel do zmage in ob asti.
Toda kmalu nato so bili boljševiki prtmo-rani prav tako krvavo nastopiti preti tej množici sami in palio je na stetisoče, da, mlijone ljudi, ki so prej nam noma ali nena-menoma, vele ali nevede, pomagali boljševikom do oblasti, že to je pouči o te mase da je bila »svoboda«, katero so si zamišljale ob svojem divjanju, le slep lo in dr se je dejansko spremenilo v Rusiji le to, da mora ljudstvo poslej trepetati pred boljševiki, kakor je prej trepetalo p. ed plemstvom in carsldm uradništvom. Tako so se počasi razmere spet »normaliziiale«, to se pravi, Ja je množica postala, kakor prej. vdana podložna gospodarjem. Evropski delavec in kmet sita ostala še dalje gospeda v primeri z boljševiškim.
Da se ljudstvo tega ne bi zavedelo, je boljševizem hermetično zaprl svoje meje. Vso dobo od zavladanja boljševizma naprej n; smel noben državljan SSSR zapu-st ti svoje države in si ogledati življenja v Evropi ali kje drugje. V svet so smeli samo sovjetski diplomati in najzanesljivejši partijci, pa še ti so blü zunaj vedno pod nadzorstvom. Doma pa so boljševiki učili svoje ljudstvo, zlasti mladino, da se delavcu in kmetu, in sploh človeku, nikjer ne godi tako dobro kakor v SSSR. Po tisku, radiu in predavanjih so opisovali razmere, v katerih #ve delovni s'oji v ostalih državah, v huiših barvah kakor Dante pekel. Črno na belem je b'lo čitati v sovjetskih listih in brošurah o strašnem gladovanju v raznih deželah Evrope itd., in to v času. ko je v SSSR naibolj primanjkovalo živil. Sovjetsk-' vohun Kri-vickij, ki je vohunil med drugim tud; po bivši Jugoslaviji, sam pripoveduje v svoji knjig1 »B>1 sem v Stalinovi službi«, kako brezmejno je strmel, ko ie nrvič stopil na izvensovjetska tla na Danskem in videl, kako lepo so vsi ljudje oblečeni in kako si v vsaki trgovini lahko svobodno kupi, kar k-b si poželi. Vse to se mu je dozdevalo kakor pravljica, po vsem tistem, kar so mu lagali doma.
Tako so v četrt stoletja zrastli v SSSR rodovi, k, vedo o razmerah v svetu izven države manj. kakor vemo mi o razmerah na luni ljudie. ki so na en strani sfana-tiziran; v prepričanju, da so bili samo zato rojeni, da prinesejo »svobodo« vsem »zasužnjenim« po vsem svetu, na drugi strani pa tako steroriz rani. da si n'tl nomisi'ti ne una io na to, da bi se uprli. Kakor so nekoč mase catske RuS'ie pod carskimi generali in oficirj-- slepo sukale orožie za caria tako ga sedaj v SSSR sučejo za Stalina.
Je pa še nekai drugega kar preprečuje. da bi se poiavll kakršen koli upor. Rdečim voiakom stoje za hrbtom vedno agenti partile in rež!ma z orožjem v rok; in ustrele vsakogar, ki bi pričel kazati znake omahovania ah celo upora, še hujše pa je to da bi bili doma pomorieni vsi svoic! voj"ka ki bt cdvrpei orožje ali pa zbežal. Uietn'ki so to neštetokrat pove-.dali in potrdili.
To je riina resnica, z^k^j se sovietski voiaki boie na fronti t£ko vztrajno, zato pa to dejstvo p-'k0kor ni in ne rr^re b ti d "kaz. da v SSSR rarmere n'so take. kakor so jih oo'snli nilhovi nomavaV. Sicer pa ve vsakdo kt je kdaj bil vojak kako tpžko ali docela nemogoče se je upreti še v vse lr>žj'h razmerah. Končna pa nam potrhriejo to nrervo'to d°1stvc tu d' naši Dri s'Ini mobiliziranci n" Dolenjskem. ki bi se tudi .mino raH- re^'M svoi'h strahovalcev. a so tako sterorl-dra.ni in uklenjen1' da «e ii>i ne moreio r-\š>'ti in se puste od ri b romti v borbo preti svojemu prepričanju.
P. K.
Upršievajte praSpise o protiletalski zaščiti
Ce hišni gospodar ali stranke kljub vašemu opozorilu nočejo izpolniti predp;sov o nroti!eta!ski zaščiti, javite to upravi policije.
Ključe zak!on'šča ne nosite s seboj. Ključi morajo biti vedno v h ši. Hrani naj jih oseba, ki je zato določena ali pa naj jih iastnik hiše spravi v stekleni omarici ob vhodu, čije ključ ima hišni starešina.
Preplejte. če je zaklonišče prirejeno in opremljeno Pomanjkljivosti javite hišnemu gospe dar ju. da jib takoj odpravi
Ob alarmu moramo biti mirni in disciplinirani Kdor je na cesti in daleč cd doma. naj biti v najbližje javno zaklonišče. kamor kažejo puščice.
Pesek za gašenje za primer letalskega napada vzemite brezplačno iz deponij cb cestah Te deponije so označene z napisom» Požarni pesek«.
Izvajajte predpise o zatemnitvi! Poslopja ne smejo puščati luči skozi nrbeno odprtino ali ploskev niti povzročati odsevov. Najemniki stanovanj so zato kazensko odgovorni.
Zaklonišče mora biti zavarovano proti zračnemu pritisku, drobcem bomb in izstrelkom ter dovolj trdno, da vzdrži uše-vine lastne stavbe.
Pesek in voda za gašenje morata bit? pripravljena na pedstrešju. na stopniščih. v vseb stanovanjskih in poslovnih prostorih, pa tudi v kleti in v zaklonišču.
V	zakloniščih o«s'oplj kjer so uradi, poslovni ali gostilniški prostori, mora bit' dovolj prostora tudi za stranke in goste teb obratov.
V	zak'onišče vedn* v-emite s seboi denar. listine, živilske karte, odeje, obi "ko. perilo, obutev, jedilno posodo in pribor ter nekaj hrane in pijače.
Vsa strokovna navodi'a za priredi'ev bišnib zaklenišč dobite v tehničnem od delku mestnega poglavarstva.
Kdor ne izpolnjuie predpisov o proti'e-talski zaščiti, spravlja v nevarno11 svoje in svojega bližnjega življenje in imetje
V	hišnih zakloniščih mora biti stalna električna razsvetljava in še rezervna luč (petrolejka, sveče) Nakazilo za petrolej dobite pri mestnem poglavarstvu
Pitna voda v zaklon šču je vržen de opreme Skrbite zato. da bo voda vsa^ dan vsaj enkrat menjana in ds ostane č» sta ter užitna. Vedra, napolnjena z vodo. pokrijte!
Pesek in voda za gašenje morajo biti pripravljeni v vsaki hiši v vsakrm nadstropju, v vsakem stanovanju. Peek dobite lahko brezplačno iz deponij, ki so po vsem mestu.
Hišni podstarešina zaklonišča varuje opremo v zaklonišču in na podstrešju Je tudi namestnik starešine, če je to med alarmom odsoten. Določi ga hišni stare šina.
□ □ □ □
8
Naročit® se
O KNJIGO"!
Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec" eD roman mesečna naročnina oa znaša :
a)	za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«. »Slovenskega naroda« ali »Domovine«. 10.— lir za broširano in 20.— lir za vezano knjigo;
b)	za ostale naročnike U.— Ur za broširano in 22.— tir za vezano knfgo.
Naročnike sprejema uprava »Jutra« v Ljubljani. Puccinijeva 5. — Prijavite se lahko tudi njenim inkasantom. izven Ljubljane pa po Pošti.
Predavanja za profesorje srednjih šol
Gg. pioicdorji ijujljan^-ob sreonjih, me-Sönjiskih in strokovnih šal so vabljeni, da na zavojih, kjer poučujejo, dvignejo vabila za predavanja v beli dvorani Unlona, ki bodo kakor doslej v n" slednjem re Ju:
Za 1. skupino: držav. klas. gimn škof. klas. gimn., l. moška, 2. moška in 4. moška realna gimnazija ob tork-h dne 16. bi 29. febr. ter 14. marca.
Za 2. skupino; 3. moška, 1. ženska in 2. realna gimnazija, uršulinska rea!, gjnn., državno in uršulinsko učiteljišče, K ekeva gospodinjska šola ter vse meščanak; šole ob četr-kih dne 17. febr. ter 2. ln 16. marca.
Za 3. skup no: vse strokovne šole cb torkih dne 22. febr. ter 7. in 21. mai ca.
Za 4. skupino : gge, p ofesorice vseh ljubljanskih skednjih, meéò3oiskih in strokovnih šol ob četrtkih dne 24. febr. ter 9. in 23. marca.
Spored za naslednja predavanja bo vedno
pravočasno objavljen.
*
Dijaki višješolci L, U. in IV. drž. realne gimnazije
Propaganda šole vas vabi na protiko-munistično zborovanje v nedeljo 13. februarja ob 9.45 v frančiškanski dvoranL
Za vstopnico velja »Dijaška knjižica«.
Zimska pomoč
Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli:
Zimska pomoč nujno potrebuje več šivalnih strojev za popravljanje oblek. Kdor bi mogel svoj stroj posoditi ali ga predati, naj to javi Zimski pomoči — skladišče (nasproti Daj-Daana).
Za informacije glede »Zimske pomoč5« kličite: 47-71 (int. 44)! Prostori »Zimske pomoči« so v Puccinijevi ulici 9-L, levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovn!h položnicah na »Pokrajinski pol pomi aa vod — Zimska pomoč — ček. račun štev. 16.580«.
Bolgarska notranja
In zunanja politika
SOflja, il. febr. Notranji min ster Hri-stov je govoril na zborovanju v Gabro-vem o notranjih in zunanjih političnih problemih Bolgar je. Glede na sovražnikovo agitacijo, naj se Bolgarija leči od Nemčije, je poudaril, da o ločitvi Bolgarije od Nemčije sploh ne more b'ti govora. Zvesta svojemu zavezništvu bo Bolgarija Se naprej zasledovala svojo dosedanjo pol tiko. O Turčiji je dejal, da so odnosi do te sosede ostali dobri do današnjega dne in neizpremenjeni, in je nato Ì7,t*ot5! croie ■ore'PTièpnìe v zmago.
Sovražnikovi računi, da bo z letalskim terorjem povzročil zmedo v Bol,rari j, so pogrešni. V zadnjih letalskih bolih so bolgarski letalci podali sijajne d:kaze svojega znanja, odporna moč Bolgarov pa raste iz dneva v dan.
Maršal Graziasi Italljansluai r^biiksnsk en četzrn
Rim, 11. febr. četam nove italijanske vojske, ki je v sredo prisegla, je govoril v četrtek italijanski vojni m mister maršal Oraziani, ki je opozoril nove vojake republike na pomen prisege in na naloge, ki jih ima sedaj nova vojska. Po nagovoru je bil pred maršalom m'mohod čet. Ob koncu je obdala maršala velika množica, ki je vzkl kala Du-ceju in Führ er ju. Podtajnik letalskega ministrstva Gotto je govoril v nekem drugem mestu vojakom novega republikanskega letalstva. Obljubil je, da bodo republikanski letalci nadaljevali najboljše trad:c;je bivšega »modrega orožja« ter se ob strani zavezniškega nemškega letalstva zveste borili do končne zmage.
Londonski c'rSzem
i si izdajstvo Evrope
Stockholm, 12. febr G.nizem angleških trgovcev s človeškim blagom, ki so se še do nedavnega izdajali za zaščitnike malih držav in k5 sedaj hočejo vso evropsko celino prodati moskovskim rabljem, se jasno vidi iz pisanja londonskega »Economista«. L st imenuje baltske dežele »tri neznatne republ:ke«, ki so postal pod zaletom dveh sovražnih in ogromnih valjarjev gospodarski in socialni vakuum. Dasi mora »Economist« priznati, da tako zvano ljudsko glasovanje, ki so ga boljševiki izvedli 1. 1940. ni v sklndu z načelom samoodločbe. zagovaria vendar ronovno pri-kliuč'tev k Sovjetski zvezi teh »neznatnih« držav 'z pesebnih gospodarskih in vojaških razlogov. London najde za vsako frivoino perTdnost zagovor. S Poljsko in baltskimi deželami se začne in z drugimi državami, ki b jih boljševifiki Mo'oh rad p-žrl, nai b! se nehalo. Anglica ne bo nikoli v zadregi, ko bo iskala izgovorov za izdajstvo,- toda nemška oborožena si'a je za pahnila vrata temu plutokratsko-boljše-viškemu barantanju.
Aneflja skuša or'^ohitì naklonjenost Južne Amerike
Stockholm, 12. febr »Yorksh rep st« piše k povzdigi angleških poslan'àtev v Mehiki in Peruju v veleposlaništva, da je zelo verjetno, da bodo podobne snremem-be izvedene tudi v drurrih iužno-amerišk'h državah. Povzdiga anglešVh poslaništev v veleposlaništva je »dokaz za ve^ko važnost, ki jo ang'e*ka vlada primsuje deželam v tem važnem delu novega svet3«.
Zdi se, da Anglija p-rlagoma spoznava, da je pod velikim pritiskom Zedinjenih držav odigrala svojo vlogo tud' v Južni Ameriki. Pozni- ukrepi, da bi »boljšala svoj položaj, erotovo ne bodo mogli stanja več izpremenlti.
Boji na Marshaflovih otokih
Tokio, 12. febr. O vojnem per či u s srednjega Pac'fika nudijo japonske čete na raznih MarshaUov:h otokih Se vedno najtrši ^dpor. Dne 5. in 6. febru^r'a so-vrožn'kOvo letalstvo napadlo otoke Mal-gelab. Tarea in Millo, branilci pa so vse te napade odb'1.
Z ina se sicer bliža b koncu — potrebe oa ost^fajo in se večajo. Zato darujte Zimski pomočil
Skrb za gmotno in duhovm pomoč beguncem
Kmečka pisarna je doslej opravila že pomembno podporna In moralno delo za naše dolenjske, notranjske in bilo-
krajinske begunce
Ljubljana, 12. febr. Skrb za gmotno pomoč dolenjskim, notranjskim in belokrajinskim beguncem je bila prva točka programa, ki ga je zasnoval m začel uresničevati Odbor za dolenjske, notranjske in belokrajinske begunce, nahajajoče se v Ljubljani. Obleko je odbor dobil od Zimske pomoči in od dobrih ljudi, ki so se odzvali na prošnjo slovenski javnosti v časopisih, ter od zavoda za upravo imovine upornikov. Med darovi, ki so jih bili begunci deležni, je treba omeniti obdarilo škofijske dobrodelne pisarne. Po naklonjenosti predsednika Pokrajinskega podpornega odbora za begunce je odbor dobil štiri mesta v tej organ zaciji, ki oo zastopnici nemške podporne organizacije »Hilfswerk« nudi pomoč begunskim družinam ter
posameznikom.
Mnogim beguncem napravlja Kmečka p> saina prošnje na razne urade in upravna mesta. Pisarna je 23. januarja napravila 727 takih prošenj in priporočil. Na prošnjo pisarne je fotograf Pavlovčič napravil za 117 beguncev brezplačne fotografije za iz-kaznlce.
Najtežje begunsko vprašanje v Ljubljani je vprašanje stanovanj. Pred dnevi smo Citali poziv odbora meščanom glede stanovanj. Mestno poglavarstvo je odboru naklonjeno in skuša na vse načine pomagati ter sodelovati pri reševanju stanovanjskega vprašanja za begunce in je predsednika Kmečke pisarne privzelo v mestni stanovanjski urad. V več primerih se Je izpo-! slovalo stanovanje druž'nam in posameznikom, in sicer doslej v 4 hišah. Zavod za upravo Imovine upornikov stalno obvešča pisarno o izpraznjenih stanovanjih, da jih po pristanku mestnega stanovanjskega ura-' da zasedajo begunci. V Akademskem kolegiju prenočuje stalno 22 beguncev.
Za varnost beguncev je pisarna začela izdajat' posebne izkaznice. Do 23. januarja se je javilo 3614 beguncev za take izkaznice. izdanih pa je bilo dotlej 1707 izkaznic. Pisarna izdaja tudi navodila in priporočila za prehod čez bloke, za vožnje z vlakom 'n z vojaško kolono proti Kočevju in Novemu dovoljenj.
Dne 18. decembra, ko se je g. prezidentu mestu. Doslej je b'lo izdanih 815 potnih poklonilo 25 člansko odposlanstvo odbora, i
je g. prezident prevzel pokroviteljstvo nad delom odbora. Dne 1. januarja 1944 je bil
zastopn k odbora v veliki deputaciji raznih kulturnih ustanov, ki se je predstavila pod vodstvom g. prezidenta SS Gruppenführerju generalu Rosenerju.
Vodstvo Kmečke p sarne pa posveča veliko pozornost tudi kulturnemu dvigu in duhovni vzgoji beguncev. V tem pogledu skuša doseči svoj smoter s predavanji, tečaji, obisk', itd. Vsak torek, petek in nedeljo so predavanja v dvorani Akademskega kolegija. Razen predavanj so b.li doslej že 3 tečaji, in sicer zadružni tečaj, tečaj katoliške akcije in tečaj za kmečke delodajalce in delojemalce. Predavali so dr. Puš, predsednik odbora g. Škulj, dr. Basaj, inž. Si-monič, inž. Muck, inž. Padar, inž. Brkopec, primarij dr. Meršol in g. Kafol. V zadružnem tečaju so predavali dr. Basaj, inž. Eisel, g. Trček, inž. Fiorine, inž. Brkopcc, g. špindler, inž. Erpič. Več predavanj je imela Zveza katol ških mož in fantov v Ljubljani- Pokrajinska delavska zveza je v Delavski zbornici prired la tečaj za begunce, v katerem so predavali gg. Rogina, škulj, dr. Alujevič, Horvat, Jan.
Odbor deluje v štirih odsekih in sicer ima kmetijski, ž vinorejski, socialni in kulturni odsek. Zene in dek'eta so organizirana v posebnem odseku, ki ga vod* odbor kmečkih žena in deklet ter nekaterih mestnih gospa in gospodičen. Odbor skrbi za gmotni položaj begunk in preskrbuje dekletom in ženam brez otrok službena mesta kot gospodinjske pomočnice. Ima redna predavanja ideološke, gospodinjske in zdravstvene vse-b'ne. Doslej se je priglasilo 60 ljubljanskih družin, ki bi rade dob-'le gopodinjske pomoč-n:ce. Odsek je priskrbel 24 dekletom službo pri teh družinah.
Omeniti je treba §e. da je odbor za naše bcgunce započel sporazumno z gospodarskim svetom akcijo za preskrbo beguncev in njih druž'n s kurivom. Nemška Hilfswerk je v ta namen naklonila odboru lepo podooro 20.000 lir Te dni bo odbor otvoril poseben gospod njski tečaj za begunce. Doslej se ji je prijavilo že 35, med njimi so dekleta Iz Rakeka, želimelj, Blok. :td.
Vzgojno in kulturno delo odbora je torej prav tako pomembno in veliko kakor skrb odbora za gmotni blagor beguncev.
Gmpodtnvsivo
= Prispevki obrtnikov za Zimsko moč. V petkovi številk: smo iz poroč.ia Pokrajinske zveze deledajalcev o akcij: za Zimsko pomoč med drugim navedli, da je odsek za obrtništvo pri Združenju in-dustrijcev in obrtn kov zbral za Zimsko pomoč 62.000 lir. Ta znesek pa ni točen, J kajti odsek za obrtn štvo je zbral 620.000 lir. S tem popravljamo f-skovno- pomoto.
—	Zaključek nemško-rumunski h trgovinskih pogajanj. Iz Bukarešte poročajo, da so bila te dn; zaključena gospodarska pogajanja med nemškimi in rumunskimi predstavniki, k: so obsegala gospodarska in f-n^nčna vprašanja. Nov sporazum je bil p:dplsan 9. t. m. Za Rumunijo je sporazum podpisal namestnik ministrskega predsednika M hael Antonescu, za Nemčijo pa poslanik dr. Clod us. Runmr ja se je zavezala povečati dobave žta Nemč;ji, Nemčija pa bo v kompenzacijo dobavila Rumuniji potrebno orožje.
= Komasacija kmečkih posestev v Nemčiji. Kakor drugod, povzroča tudi v nemškem kmetijstvu težavo okolnost. da imajo kmetje svoja zemljiiča raztresena in pogCr-| sto daeč r,d kmetije &ame. kar povzroča pogoste zamude pri obdelovanju in neracionalno izkoriščanje dclovn:h moči. Zato je bila uvedena akcija za pospe-cno komasacijo, to je za združitev zemljišč n ponovno razdelitev. V apr.lu lanskeßa le la je nemški vod a kmetov izdal naredbo o o'aj^vah pri komasacijah. Akcija je iine'a nepričakovano ve'ik uspeh V 13 deže n h kmet iskih področjih zapadne. južne in srednje Nemč ie je bilo še v teku lanskega leta 'zvr-šen:h 198 komasacij, neizvr enih pa je ostalo še 500 pri;av. To število je prav znatno, če upoštevamo, da so številni posest n'ki na fronti. Toda prav ti posestniki so pokazal lep odziv •n so pismeno dali s fronte svoj prist^njk Stro"k; postopanja zlasti za novo izmerjen je in nove vpise v zem'ji"k:h knjigah, to zelo nizko na&tavlieni in znašajo le 1 do 5 mark za hektar. V praksi se je pokazalo, da so okraji, kjer je bila izvršena komasacija. lahko osvobodili delovne moči za obdelavo doslej neizkoriščenih zemljišč in za razna melioracijska dela.
—	Reorganizacija gozdarskega društva na Štajerskem. Ker je biP Koroški priključena Gorenjska, štajerski pa Južna štajerska, je vodja Nemškega gozdarskega društva odločil da se društvena skupina za šta ersko in Koroško razdeli v dve Jru-štven: skupini, in sicer v eno za Koroško in drugo za štajerska. Za vodjo koroške skupine je imenovan gozdarski inženjer Hermann von Mattanovich.
= Pomirjenje na milanski borzi. V drugi polov ci januarja so tečaji delnic na milanski barzl precej popustili. Po zagotovilu iz uradne strani, da ni na mestu bojazen glede radikalne spremembe italijanske gospodarske politike, pa so se tečaj1 od tedaj zopet popravili. Tako je na primer tečaj delnic družbe Fiat v sredi januarja popustil od 1300 na 950 liri do k-nca meseca pa se je zopet dvignil na 1110 lir. Tečaj delnic družbe Pirelli, ki je popustil od 4050 na 3050 lir. se je zopet d v gnil na 3920 lir. Delnice družbe Snia Viscosa, ki so zdrknile navzdol od 1290 na 880, pa so se zopet dvignile na 1080 lir.»Nadalje poročajo, da je bil promet z delnicami na milanski borzi spričo ukrepov proti špekulaciji lani zelo omejen. Vsega je bilo v teku leta prodanih 2.88 milijona delnic, medtem ko je znašal promet v prejšnjem letu 9.76 milijona delnic.
= Bolgarija je ukinila raclonlranje jajc. Spričo lanske ugodne letine je bolgara ca vlada ukinila že razne omejitve glede potrošnje in dovol la olajšave pri oskrbi z nekaterimi živili. Sedaj so bili ukinjen! predpisi o racioniranju ja'c, ker je na r2z-pciago dovolj blaga na trgu.
» Madžar«*» narodna banka. Letno noročilo Madžarske narodne banke za preteklo leto poudarja da je lani nadalje narasla potreba kreditiranja gospodarstva, kar je imelo z rosledxo. da se je men čni portfelj povečal «i 2.1 oa 3.6 milijarde pengov. Vzporedno se
ie dvignil dbtcfc bankovcev na 4 39 mfiiarde
pengov nasproti 2.96, 1.99 in 1.39 milijarde pengov v prejšnjih treh letih Občni zbor del ničarjev, ki je bil 7. t. m., je sklenil zplačati 6.5 % d'vidende. to je na dclnicc 6.50 zlate krone k?.r ustrera znesku 7.35 penga.
= Špekulacija z vinem na Madžarskem. Čeprav lanska vinska letina na Madžarskem ni bila dr-ba so špekulanti naglo pokupili pride-, lek. kar je imelo za posledico, da se je -ena j vinu v izrednem obsegu dvignila. To povšanie cene znatno presega splošni dv'g cen Tudi izvoz je pri teh cenah nemogoč V zadnjem čas-j pa je nastopila na trgu stagnacija, ki se k ž? v popuščanju cen. Številni špekulanti bodo utrn» ' precejšnje izgube, kajti urad za ;avno oacrtn je obvestil vinske trgovce, da ne priznava visokih cen, tudi če trgovec alT gost lničar dok3Že, da je vino dražje plačal. Ministrstvo za oskrbo je razposlalo komisije, ki pri vinskih trgovcih in gostilničarjih ugotavljajo cene na pod agi faktur in knjig. Proda:alci morajo sedaj znižati cene na ono višino, ki je bila uradno predpisana v ianuarju	. , — Ameriški senat je odkloni! prispevek
zi vzdrževanje nizkih cen življenjskih po-trebščn. Iz Zedinjenih držav poročajo, da e senat pretendo sredo odklonil zakon slu načrt, po katerem naj bi se porabil znesek 1500 m lijrmov dolarjev v ta namen, da se držijo n zke cene raznim živilom.
Kratke vesti z vsega sveta
Bukarešta, 12. febr. Rumunski poslanik v Zagrebu je bil s 15. februarjem zopet zopet dodeljen centralni upravi zunanjega ministrstva.
Ženeva, 12 .febr. Cordell Hull ie nastopil večtedenski dopust v Floridi, nuli gre običajno vedno na dopust, če je jezen zaradi vmešavanja v njegove pcsle. V tem primeru sta bila podpredsednik Wallace, ki se je vmešaval javno v politiko napram Argentini, ter notranji mirikter Ickes, ki je objavil načrte o petrolejskih koncesijah na Srednjem vzhodu, čeprav se Hull še ni bi končnoveljavno ničesar
dogovoril z lbn Saudom.
ženeva, 11. febr. Kakor je objavilo ameriško zunanje ministrstvo, sta se Amerika ia Iran sporazumela, da povzdigneta svoji poslaništvi v veleDoslamštvi.
Stockholm, 9. febr. Willkie je izjav!!, da Po pozdravil z veseljem njegovo imenovanje za predsedniškega kandidata, »toda le ped I pogojem, če bo možno, da oo lahko svobodno izražal svoje mnenje.«
ženeva, 9. febr. Willkie je izjavil poročevalcu lista »New York Times«, da se bo pustil postav'ti za kandiaata pri volitvah za predsedništvo v Nebraski.
Stockholm, 9. febr. »Detroit Couri Express« predlaga nov načrt za predsedniške volitve, po katerem naj tako republikanci kakor demokrati postavijo Roosevelta za predsedniškega kandidata in kakega republikanca za podpredsedn*škega kandidata-
Ženeva, 9. febr. Bivši demokratski ameriški vojni minister Woodring je ustanovil te dni s pomočjo večjega števila demokratov narodni odbor »lojalnih demokratov«. Po Woodrngu bo nova skupina predlagala zunanjega m'nistra Hulla za predsednika.
Vigo, 9. febr. Poročevalska služba v Rio de Janeiru poroča, da Je predsednik Peruja v ponedeljek odpotoval v Zedinjene države, kejr bo predložil načrt organizacije zveze ameriških republik, kateri naj pripadajo tudi Kanada in Zedinjene države.
Stockholm, 8. febr. Predsednik Venezuele general Medina Angarita se je po dvotedenskem bivanju v Zedinjenih državah vrnil v Caracas.
* p O R T
ZSK Hermes (nogometni odsek ». Val.im vse igralce nogometnega odseka . ur tudi druge, ki bi pri Hermesu h : e! . -?jiti nogomet naj se udeleže danes ob '0 obveznega sestanka v klubski h lèi na ig >ču v Šiški. Ob ugodnem vremenu po t ^nku trening, sicer logovor zaradi za*e* a zimskega treninga v dvorani. TT "	o vez-n&: — Načelnik.
tarinsko obličje Trsta
Trst, v februarju Trst je sodobno, lepo obmorsko velemesto. številne reprezentativno stavbe m ki.: ene palače olepSujejo njegovo zunanje lice, ki ga povzdiguje prelest morske bližine. Toda poleg tega sodobnega Trsta je še tudi starinski, zgodovinski cel mesta, ki ima prav tako svoje stavbne značilnosti in znamenitosti.
Sedaj, ko se razlivajo preko valujoče morske gladine pomladni prameni, te nehote zanese k žarišču starega Trsta, od koder im ù di ven razgled po vsem mescu in okol ci, od koder lahko pregledaš ves ta amfiteatraUio dviga.'oči se svet, ki božajoče obkrcža tržaško pristanišče. Središče tega Trsta je vrh hriba katedrale sv. Ju-sta z gradom. Ko stopaš po teh zgodovin-sk h tleh, vstajajo nešteti spomini iz davne preteklosti, ki so povezani s tem starinskim tržaškim središčem.
Tržsš^ima krščanskima muc sni-koma posvečen kraj
Staroslavna tižažka» katc -".t (la sv. Ju sta je posebno zanimiva zaradi tega, ker ne k:d:e ne v zunanjosti, ne v notranjosti svoje Lzgradii e nobene arhitektonske h rmo-ije. To je posledica spoja dveh bi žnjih cerkva, bazilike Marijinega Vnebovzetja, ki je nastala že v IV. stoletju na ruševinah Jupitrovega, Junon:negu in Mlnervinega svetišča, ter male cerkve, posvečene tržaškima mučeaikoma sv. Justu in sv. Socer-bu, zidana v VI. stoletju po tržaškem Škotu Frugiferu. Tržačani niso "meli na razpolago dovolj denarnih sredstev, d:, bi sezidali novo katedralo Kakor so si znali zmerom pomagati, tako so si tudi tedaj. Odločili so se, da združijo baziliki. Spoj obeh starinskih cerkvenih gradenj je no-sebno r zv den v popolnoma a?'metr'čni, neenoviti notranjosti, kjer lahko opaziš pomešana stcbr.ščna zglavja romanskega in bizantinskega slega, ladje razlčne š!r'-ne ter druge izrednosti. Vs ko stoletje od IV. co XX. stol. ;!e zapustilo tukaj svo i e vidne sledove. Toda ravno ta aslmetr'čnost daje katedrali sv. Juita nek poseben č -r, neko posebno sugestivno privlačnost, ki priteguje predvsem umetnostne strokovnjake in umetnostne zgodovinarje.
V katedr Ini kapeli sv. Karla Boromej-skega so pokopani potomci španskih Bur-bocce-v, med njimi je tudi Dea Carlos VII., ki je umrl 1. 1S09. Med številnim' izrednimi umetnostnimi slikarijami ter umotvori ibuja'o poeebao pozornost beneško bžan-anslci mozaik iz 1. 1200, ki predstavlja O.rešenika med sv. Justom in sv. Socer-oom, potem znamenita Wostryjcvr slika ■Mučen;štvo sv. Just a« in podoba Marije z detetom med sv. Justom in sv. Socerborn.
Utr.Vd iz davnim
Ko opazuješ te redke umetnostne znamenitosti, stopata .nehote v obredje tvojega zanimanja podobi obeh tržaških mu-cenikov. Zapiski :z d' vnlne niso ravno preveč radodarni, toda tudi preskopi niso. Pripovedujejo o 'unaškem mučen'štvu krepostnega krščanskega mladen;ča sv. Ju-sta, k' so mu na povelje rimskega poglavarji Mecac'ja zvezali roke in noge, obesili na njegovo telo svinec in ga na o:pr-tem morju vrgli v valove, nakar so ga kristjani naši' na morskem obrežju in ga slovesno pokopali. Sv. Justu, tržaškemu mučen ku na ö st so sezidali kasneje ra hribu, ker še sedaj stoji, cerkev, ki hrani mučen kove telesne ostanke.
TI zap;ski pa nam pripoveduje;© tudi o Sccerbski jami, ki se razteza nad istrsko vasico Dolno v bližini slavnega socerbske. ga gr du in njegovih razvalin. V tej jami se je skrival v rimski dobi sv. Socerb. ki so ga tržašk; oblastniki zasledovali. Končno so ga iztaknili ter ga izročili tržaškemu poveljniku Giuniliju, k; je sv. Socerba obsodil na smrt. Sv. Sccerb je drugi tržaški mučenec. V jami je oltrr, leer je vsako leto 24. maja sv. maša. Nad oltarjem je v živo skalo vsekana mučenikova postelj.
Eudobčevi sledovi..,
Mied okol čani in prebivalci Socerb?ke planote, ki jo ponosno straži io Socerbski grad in gradovi Moihovo, Mokovli~ne in Vi-kumberg, je ohranjena pripovedka, ki pojasnjuje postanek 45 m globoke Socerbske jame za Socerbskim gradom. Po tej pripovedk: se je znašel sv. Socerb. ko je bežal pred preganjalci, pred strmim skalovjem preko katerega ni mogel naprej. Trenutek zatem se je skala odprla, svetnik se ie zatekel v jamo, kamor mu je sledil tudi hu-
Misllte na tiste, hi se ?!m godi slabše ko vam! — Prš' spevajte za Zimsko pomoč!
dobec — skušnjavec. Toda sv. SoceTbu n'ostai prikrit hudobčev prihod. Pozval je hudobca, naj se umakne iz jame, iz katere p . n! mogel ven, ker se je tudi skalna razpoka zagrnila. V tej stiski je hudobec grozno zarohnel, udaril s svojo butico ob tla in si tako utri pot v pekel, od koder ga ni bilo več na spregled. In hudobieve sle-
Po tesnih tržaških uličicah
Ko stopaš z vrha hriba, kjer se ponosno dvigata tržaška katedrala sv. Justi; ln zgodovinski tržaški grad, zaides v najstarejše mestne dele, ki se zgrinjajo tja k starodavnemu rimskemu gled lišču. Tod okoli so še vidni obrisi starih hiš, ki so obdaja-

•. Vi t; t-S -s,:.' ... i . -i/.	Ì'
V".-: . :
BMI« il
-----mv <



:■% »t M ■■
e«:. V s j . . s
: y	» ■ # .
t *".
. '• ''i
.. v^- - - '-mm HR
Mag t h ü^i ■>	- - -ir
Blick auf Triest von San Jus to
dove lahko še danes zaslediš — globoko brezno, ki zeva ob Ifevi strani oltarja.
O vsem tem in še o -drugem izveš, ko si ogleduješ zm.tmenito katedralo, posvečeno tržaškemu patronu sv. Justu, in kjer jc umetnostno ovekovečen tudi sv. Sccerb, drugi tržaški mučenec.
In IržsšM grad
Ni tako star kakor je katedrala. Zgradili so ga v benedici dobi 1369 na kraju, k er so bili svojčas sam:stani, boln šn ce in k pele. Tržaški grad je dež vel in preživel pomembne zgodovinske dogodke. Pozneje so ga Tržačani p o ruš li. Ko so se pa zavedli svoje napake- so ga cbaovili. Za krajši čas je zepet s'eò'la bcncSka c blast. Tedaj je bila zgr jena 1503 tako zvana ce-neška utrdba. Delo je bilo večkrat prekinjeno in popolnoma končano !. ^630. Utrdbo obdaajo štirje okop . Po zidov ju tržaškega gradu vidiš številne gube in različne napise. Pod:ba je, da je imel ti ž S^i grad skrivne podzemske prehode v mesto in z nekdanjo utri.bo Sv. V da. Plot poseo-co znamenit dogodek v grajski zgodovini je zabeležen oni, ko je francoski general Rabier leta 1813 grad uspešno branil pred i sovražnimi ni pad . Tržaški grad je tedaj kljuboval plohi izstrelkov iz cevi angleških ter avstrijskih topov.
V nevo nih, pa tudi vojn'h letih je bilo tukaj zlasti v poletnih mesecih ž vahnho vrvenje. V beneški utrdbi je našla svoje prostore elegantna kavarna, od koder odmevajo ob poletnih večerih prijetni zvoki oikestr:.. Izvirno js urejena v'narna v tako zvani Lalijevi utrdbi, poimenovani po svojem zgrad tel'u. dcč'm je tako zvana okrašena utrdba preko poletja tor šče vnetih tržaš'k h plesalcev. Na velikem grajskem dvorišču so bile v toplih mesecih operne in filmske predstave ter r:zne športne prired'tve. Do 20.0C0 gledalcev ima prestora na obširnem grajskem dvorišču.
Ifj
V
Dopisniik lista »Kölnische Ze'tung« v Ankari poroča:
Marcala — to je neizčrpna snov v stolpcih egipt'ikih listov in tudi vojna ni m~gla t\ga spremeniti tedaj, ko se je vojna de teli co Nilu malo cdmaknila, so afere zavoljo trgovine mamili zo^et v ospredju javnega zanimanja. V zadnjih lneh preteklega 'eia je razburil egiptsko javnost prav nenavaden dogodek. Policiji je uspelo, da je izsledila organizacijo, ki je razpolagala z znatno glavnico in se ni bavila samo s tihotapi ja njem mamil, temveč jih je tudi v E^-ptu 33imem razpeöava'a — Itar je nen va len primer — in imela v Kairu ter Aleks ndrij posebne lokale, neko vrsto barov, v katerih si si lahko privoščil marrila iz kristalnih pip z zlatimi in sreb.nimi vložiti, kr.krš e uporabljajo za uživeire	Vodje te
organizacije so bli nel d odvetnik, neki zdravnik in neki aleksand ijs'i trgovec, aktivni člani pa so pripadali skoraj vsem družbenim slojem. Polici'a je zairTen' a za preko pol milijona egiptskih funtov bi?ga zlosti hašrša, pri trgovcu, ki -'e na'z'ral tihotapstvo, p»a so n š i nad tri sto s ebrrih cevk, v kakršnih so velb'odi v svo j h želodcih prenašali mamila čez mejo. Onk aj
KULTUE&i PREGLED
Maller© kaf c!uvek
V Drami pripravljajo Molièrovega »Namišljenega bolnika«.
Molière je bi! Parižan; rod ! se je v središču Pariza 15. januarja 1622 kot sin tapetnika. ki je služboval na dvoru Ostal je Parižan do svejesa 25. leta, zato je bil to tudi do smrti. Razen dveh ali treh šegav:h podeželskih figur ni podeze'ie, po ka'erem ee je klatil dvanajst !et, zapustilo nobene sled-' v njegovem delu. Kar se tiče študij, se zdi. da ni dospe! daleč-kajti razen P'auta. Tercncija in ma'ce Lukre-c'ja n^m v njegovem deiu nič ne razodeva, da bi s»!oblie spoznal ant:ko. Pozneje se je seznanil z italijanskim slovstvom in se s tem nekoliko okoristil Pravijo, da je bü Ga^end:jev učenec in je morda pri njem naleze! tistu rahlo s!ed ep'kure'gke filozofije Predvsem pa je bil do svojega petin dvajsetega !eta pravi Parižan. ki udobno živi, flanira po mestu, prodaja zijala in kaže inteligenco; «'edali.šče je obiskoval od mlad h nog in sc m:mcgrede zanimal tudi za domače slovstvo
Ustanovil je g'edališče imenovano »Illustre théàtre«. takó kakor m'adi ljudje v nai>.m ča^.u ustanove na primer kako revijo Z neko že malce priletno iöralko je prevzel vodstvo gledališke druž ne. k: se je takrat imenovala »podeželska družba«, ker je potovala po pro-vincia.'nih mestih <n trsih Take s? je ceiih dvanajst let potika1 v provnei Ugotovljeno je, da je usne'n , naetonal v Roucnu. k: je ime! tedaj prav živahno literarno življenje, pa v Lvcnu. Grendblu Montne'1-eru i di Ni iz ključeno. d- ea je Sea*on v'do-1 grat v Mansu in ga je nas' ka' v prav iaskavi oblik pod imenom igralca Usoda (Destin).
I Igral je avtorje, ki so bil' tiste čase najbo'j j prljubljeni. predvsem Corneilla in je že tedaj priložnostno sp sal in igral kai svojega ven-iar je tega bilo ora v ma o. kajt: Molière — kakor mnog-1 pomembni možje — ni d o zore' zgodaj Za svoje gledališče >e prirejal razne talijarske igre. ali pa je pisal osnutke za poznejfa dela, kakor so biii »Barbouilleova ljubosumnost« (od knder je kasne'e posnel svojega »Georga Dan di na«"). »Leteči zdravn:k« fnokater o -11 trnki so prešli v nežnejšo igro »Zdravmk proti svoji volj i«-i. odnosno celotna dela: »LaVko-ni-š-ljenec«, »Ljubezenska nevolja«. »Smešne pre-cioze«.
Leta 1658 se je vrnil v Pariz. Na kmetih je spozna! in vzljubM kn°za de Conti k« ga je predstavi! kraljevemu bratu -n le-ta samemu kralju. Molière je ign! pred njim N'Iccmeda. Kralj mu je dovolil ustanoviti v Parizu svoje gledališče, k-' se je imenovalo »g'edaf£ka dru-ž:na kraljevega brata«. Tako je bi'a ustanovljena Comécfie fran^aise: takrat ni še nihče slutil, kakšna slavna nrihodnost jo čaka
Petnajst let je Molère igral za Parižane v svojem gledaTšču. za kralja in za dvor v Fon-tainblesu. v Versail'esu, v Chrmbordu. Za-rad »Don Juana« je imel prepire s pretiranimi pobožn:aki :n z ob'astjo. ki mu je črtala znamenit' prizor z ubožc ; takisto zavoljo »Tar-tuffe«. čigar pn?o predstavo je prv nrezident Lamoignon da'je časa zadrževal dckler je ni dovolil &"m kralj Ožen" se je 'eta 1661.. v starosti svojega juraka Arno'fs iz »S^e za ženea z eno Izmed M>oi:h 'gralk. Armanrfo Betar; hčerko tiste Magdalene s katero je štirinajst let poprej igral v potujočem gleda- I
— Pogled na Trst s Sv. Justa
le omenjeno, amfiteatralno zgrajeno gleda-1 šče in ki so bile po načrtu porušene, da
so se čim lepše ohranili gledališčni ostanki.
Toda tu pod Sv. Justom se Se zmerom
vijugajo tesne, st rinske, skr vnostne tiž.a-ške uličice Po nj h brodiš kakor po sliko-v.tem, tesnobnem labirintu id ličnih pre-hoJov in sotesk. Ulica Colomba je tukaj, kjer besn burja najhuje, pa Rena, Denota, Crocifisso, Pozzachera itd. Z oken teh mrkih, znač lnih hiš so razpete na drugo stn a ulice vrvi. na katerih se suši per lo vseh vrst. Pred vrati so ptičje kletke, pa stare ženice, ki kramljajo z enega konca ulič ce do diugega o vsem mogečem. Gori po podstrehi h stanovanjih ždijo starke z voščenimi lici. Otrok se podi tod okoli kalter listja ln trave. Pot te vodi tudi po molčečih, melanhol čn:h uličicah, ki so v ser.ci rt1 rodovnih cerkva in samostanov, pa spet po hrupnih kot čkih, od katerih je vsak zase slepa uličica, in koči' vih zagatah z clučeč m vzdušjem. Po tlaku opaž š najrazličnejše predmete ob straneh uličic temne bezn ce, med hišami umaz na ivo r šča. Estetika in snaga nista odlika tega mestnega predela.
Je pa tu mnogo zgodovinskega. Tu za-sled š starinski kamen z Ki .pLsom, tam plemiški grb ali zanimiv železni balkon-kjer se suš jo na pol oprane cunje- Polno je tod okoli spominov na rimsko in srednjeveško dobo. V bližini ulice Donota je znani srednjeveški stolp Cucerna; v vrtovih pod lap dari em ob kate.rali marsik -tero starinsko obzidje; pa spet Rihardov slavolok, sledovi rimskega odtoka Itd.
Komaj par korakov stran pa se zrn jdeš sredi hrupnega velemestnega vrvenja v najlepšem delu Trsta. Zgodovina in sedanjost, starinskost :n soocbncst si podajajo tuki j rciko. Težko si je mislit: lepote novega Trsta brez starlnsk'h znač;lnosti, brez stavbne častitljivost' ter mrkosti njegovega zgodov nskega mestnega dela.
v I 1 •!
cd jih želodci
meje so prihaja'e te cevke po naravni pot spet iz živali. O. g?.nizacija j 2 razpolagala z več nego tueat m kar ivan, ki so ite e čez 160 velblolov. Izmed teh žival", jih j n: kolilto seveda plača1 o z življenjem, kai ti potem ko je policija preje-a orc'b , da s mamila prenašajo v želo eia ž vih ve blo dov po deželi in čez mejo so m:rs'k tero žival sumljiv h karavan zaklali in p eisk li V poedirih primerih 92 ji pVem lzkiz lo da je b'l ta ukrep nepotreben, ker v želod cih zaklanih živa'i n!so naš'i nobene srebrne cevke m še manj kakšno mami'o v njih. Posledica so bile ncvšečr.e tož e za
Pri lav« Ka šft&lfke
so kjšU zlatnike
španski ribiči iz pokrajine Gal;c:je, k so ribarili v b'ižini pr stan;Jča V go, so našli pred krstkim med šk~likami, ki so jih potegnili z moija. več zlatnikov španskega in portugalskega izvora iz 19. stoletja. Strokovnjaki domnevajo, da so se zlstniki nahajali v blaga ini ladje ^Sv. Antona«, ki se je leta 18R2 razbila in se nato pogreznila na dnu morja.
lišču Njegova žena je bila 22 let m'ajša od njega Trk zakon ni mogel biti srečen In res je bi! kar se da nesrečen St:ri leta jt M Molière docela ločen od žene kar je b lo v t:st h časih zelo redko n še'e nek?j mesecev pred smrtjo se je snet zbližal z njo V petnajstih letih neumornega dela kot dramatk, g'edali'k raviia'elj, igralec in dvorian st je telesno hudo izčrpal Izd hm je nekaj ur potem. ko je zadnjič igra! svojega »Namišljenega boln:ka«. dne 17 februarja 1673. star 51 let.
Po on:su. k; nam ga je zapustila ena izmed njegovh igralk du Cro'sv;eva. »n' bil ne rre-več debel in ne poctbno suh; bi! je b ve'ike k kor majhne oktave :mel je plemen'to d žo in lepe no?e; hodi' je dostojan-tveno u. ka^al ze'o resnobno obličje: nos je mei debel, usta velika in ustn'ce debele, polt je bil» rjava, obrvi črne in ko-ate in ker jc bil zmožen z niimi na razne načine g bati je postal njegov obraz izredno smcren Po svojem značaju je b:l premočrten us'uien in veükodiren.« — B'.I je s:Ia usmiljen -n radodaren, ze'o postrež-Ijiv 'n imeniten prijatelj, vendar močno raz-dražljiv in Mst:m. ki so se mu zamerili, n nie kaj rad odpuščal; nekatere svoje zOT>ern:ke je v komedijah celo imenoval ali vsaj tako prikazal. da sc jih sodobniki spoznali. S cer ;e živel zelo svobodno in sproščeno kakor vsi gledalilti ljudje tedanjega časa Imel je »umetniški okus«, krkor bi danes rekli, ljubezen do lenega poh:štva in umetnin ter s je drža kar razkošna stanovanje: pr' tedanjem meščanstvu je bilo to izredne redek poiav
Du Crosv;eva nravi, da je svoje ;era'ce pri-ganial k velki zgovornost : tega n-kakor ne izoedbM'* to kar nrav- o £>eb' v »Impromntu de Versarle*« Toda v zasebnem krogu, med svojim' prija'elfi. je govcrll ma'o kakor vs., ki imajo res kaj povedati, zato eo ga radi ime-
odAkodakno. Nazadnje, da aa izogne tak*.
mm neprijetnostim, je začela policija — še preden ai je bila o obsežnosti tihotapske organizacije na jasnem — preiaioviti živali z Röntgenoviini žarki in je ostrila na takšen način tihotapsko blago v mui kate. em velblodu, ki ao ga potem seveda zap en li.
Po večmesečnem prizadevanju je pol-clja organizacijo končno nadv^idjia in je zasegla obrežno dokumentarno grauivo, ki ji je omogočilo prijeti vso tihc-taipčko in ra^p:-čevalno družbo. V kratkem j j bJdo soa.li na eni največjih sodnih razprav, kar so jih v Egiptu koaj imeli. Ciani najvišje družbe bodo stali tedaj poleg beduinov, f članov, umetnikov in brezupnih žrtev mamJn h snovi pred sodniki, m občinstvo bo zvedelo vsaj delno, s kakšnimi prevejaiùmi metodami se je policija lotila njJiove o gazaci je. Zanimivo je, da so v afero zapleteni tudi člani tujih vojašltili posadk --pano&lo pa ne pove, dali gre za anglellte posadke.
Tuje vojaštvo je bilo zapleteno tudi v neko drugo afero z mamili, ki je nastala skoraj istočasno, čeprav m zavela tak n g i obsega- šlo je predvsem za gi-ško, v Egipai nastanjeno vojaštvo. Grški čosji-ki, ki so nadzirali prevoze municije iz Pai ostine v Egipt, so praznili naboje, jih polnili potem z mamili in jih predajali za visoko ceno v Egiptu. Tihotapstvo je tu lahko tem bojo uspevalo, ker eg ptski carinski orgrnl i: razlogov vojaškega prikrivanja« niso imeli pravice, da bi pregle'.ovoli tovorne ve z .ve tujih vojaških čet. Ta afera bo ime'a še svoje posebno poglavje v ob'i ki lr t: rp Racije v egptskem parlamentu, kjer todo člani na: o ne opozicije načeli vprašanje o
privilegijih, ki jih imajo tuje zasedb ene
———
Ko človek v večernih urah obrne pogled n severnovzhodno neb:, se zaustavi na izredno svetli zvezdi, ki je prav sedaj naj-svetiejàa. Za h p ga kar zavzame n en lepi sij" ki ga 1 je iz vsemirskih daljav na zeml„o. Je to ena najlepših zvezd — pl -net Jupiter- ki je po dolgi dobi zepet pr'.romal v oz.-ezdje Leva in se bo tu po-mudll v letošnjem letu. Prav dne 12 februarja je stopil v opozcijo s Soncem, sj pravi v lego, ko vzide ob sončnem zahodu :n zaide cb sončnem vzhodu; stoji potemtakem v ozvezdju, kl je ravno nasprotno ozvezdju, v katerem se mudi sedaj Scn-ce. Opozicij: te vrste nam omogoča opazovanje tega potomca našega Sonca.
Zemlja je v času Jupitrove opozicije prav med Soncem in Jupitrom. Ce bi poleteli v tem mesecu na Jupiter, bi videli Zemljo vso v sončn h žark h; seveda je svetloba naše matere spričo silne Jupitrove oddaljenosti že prav slab:. Pa poletimo na vroče Sonce! Kako lepo se svetita skupaj majhna Zemlja in veliki Jupiter, ooa v ozvezdju Leva! že pr hodnj mesec pa pojdeta nar zen: Zemlja odpotuje zaradi svoje več e hitrosti proč od Jupitra.
Predaleč nas je zapeljala fantazija. Vrnimo se raje na Zemljo in po iščimo v ole-ščeči družb zvezd ta svetli biser našeg: večernega neba.
Marljivejši opazovalci neba se gotovo še spominja'o, kje je bil Jupiter lansko leto ob tem času: v zapadnem delu Dvojčkov.
V	teku lanskega poietj; je prehodil ozvezdje Raka in ee tu srečal z lenim Plutonom, ki se je cd odkr tja leta 1931 do sedaj premaknil le za eno ozvezdje, medtem ko je urni Jupiter že enkiat pretekel živalski krog.
V letošnjem marcu bo torej stopil Jupiter v ozvezdje Device, ki pa ga ne bo n;č k j m kala. H tro ba-' odpotoval :»!Je, vse dalje proti vzhodu, postal bo leta 194S poletna večerna zvezda kj nas bo s svojo zelo močno svetlobo (kajti teda- bo v bližini perüelja) pozdravljala ob poletnem mraku. Leta 1960 se bost- srečala v zvezdni deželi Strelca dva samotarja: Saturn in Jup ter. Lansko leto je b i Jupiter v opoziciji s Soncem, odnesno, gledano z Jupitrovega stališča: Zemlja v konjunkciji s | Soncem že 'anu rja, prihodnje leto pa bo stoni! v to opoze jo marca.
Ob sedanjem času pa ni težko prepoznati tega nebesnega lepotca v c'ružbi zvezd.
V	večernih urah je na vzhodnem nebu. nato se začne nagib ti proti jugu in v drugI pclov ci noči — do sončnega vzhoda — ga lahko opazujemo že na zapadn' polobli. Jupiter bo viden na večernem vzhodnem nebu d: aprila, ko se bo preselil na zap dno večerno nebo. Potlej se bo začel naglo izgubljati v svet'obi sonca in bo v avgustu zg:n'l z večernega neba. Nato postane zopet krasna iutranjlca, ki se to svetila v esenskem času skupno z Venero
čete. Listi pišejo, da so ae te zaplet e ie ▼
celo vrsto drugih tihot-pakih afer, ne samo v te dve.
Janja Baukart-Strietava v Melodijah srca"
Gregorčeva opereta -Melodije srca* je prinese doslej v zasedbi že razna dubli-ranja. Tako pojeta glavno moško part.jo tenorja Marjana Bariliča gg- Čuden in K. S nein, vlego barona M lavšitega gg- MU-čnski in Frelih in tudi vl<c£i manekea/C sta bili že izva ani poleg gge Sancinove m Baukart-Strletove po gge Japljevi in J-i-romovi. Vžrok teh preza3edb je v prezaposlenosti posameznih članov in njihovih obolenj. Z dvojno zasedbo posamezn h partij pa je < mogoč en o vzdrž ti na sporedu opereto, ki je bila med tem iz navedenih vzrokov že nekajkrat odpovedana.
Danes, v nedeljo, bo pela glavno žensko partijo, Silvo M rtičevo, ga Janja Bsukart-Strietov:. Ta mlada pevka je po rodu Lju-tomerčanka. Je absolventka Drž. glasbene akademije v Ljubljani in učenka g. rektorja Julija Betetta. Gledališkemu občinstvu, ki se zanima za n:rasčaj in zahaja na pro-dukeje go encev, je zuana po svojih nastopih in debutu pred nekaj sezonami v »Belem konjičku«. V nedeljo bo v partii Silve, ki je igralsko in pevsko hvaležna in pestra lahko pokazala obseg svojega znanja in svojih sposobnosti. Dasi je bil n en nastop že predviden — to:'a za kasnejši čas. z večjo možnostjo skušenj — je ujen nedeljski pojav na odru »vskok« zaradi in-dispozicije ge Manje Mlejnlkove. Z n sto-pom ge Baukart-Strletove je omogočena današnja predstava operete »Melod.je sr-ca<>.
to
1
n? jutranjem nebu. Vzhajal bo vedno bjlj zgodaj; proti koncu leta bo že izšel pred polnočjo. Kakor sameva Jupiter v svojih nebesnih puščavah, tako sameva tudi si-caj na nebesni polobli, če ga gledamo z Zemlje. Sluča no tvori pr:v sedaj lep, vendar zelo velik enakostranični trikotnik: s Sirijem na jugovzhodu in Procione-m i-a vzhodu. V najlepšo lego se nam postavi med sedmo in osmo uro zvečer, ko vidimo ta trikotnik na vzhodnem nebu.
Zapustimo Zemljo m njeno čudovito nebo. pa poletimo naravnost proti Jup tru, ki je v tem mesecu oddaljen od nje 650 mi-1 jo nov kilometrov. Vzemimo, da je ta oddaljenost stalna, kar v resnici ni. Z letalom, k! ima hitrost 500 kilometrov v uri, bi se vozili z Zemlje, če bi sedli v letalo v tem mesecu, okoli 130 let. Tako vidimo, v kaki strahotni samoti živi ta čudovita zvezd:!
že ko smo se približevali Jupitru, smo lahko takoj opazi 1, da nima oblike kriogie, temveč bolj jajčasto: je sploščen. Drugo, kir nas osupne, je Jup trova nenavadna velikost. Kar verjeti ne moremo, da je iz majhne zvezdice zrasel pred nami orjak, ki je že po premeru 11-krat večji od Zemlje. Ce bi odstran li njegovo notranjost In cbdržal-i le skorjo, bi lahko spravili v Jupitra kar 1300 takih teles, k ltor je Zemlja. Jupitrov globus zavzema torej v vse-m rju 1300-krat večji prostor kakor ga zavzema planet, na katerem se odgrava naša usoda.
Jupiter ima silno glob: ko ozr^-čje. Na njegovem površju opazimo nekake temne proge. Na njem vi da popolna tema. 'd je ne razsvetl uje blagodejno Sonce in njegove nebečke sestrice. Pri nas na Zemlji je ozračje predvsem zmes duš k a ;n kisika, kako pa na Jupitru? Tu prevladjje smrdljivi amonljak, pomešan z vndlteem. P 5 dva plina, ki nasprotujeta vsakemu ž:v-ljan u. Zaradi strašnega mraza, ki vlada na Jup tru (—150" C) so se plini že zgosti, li v kristalčke, le ti pa združeni povzročajo njegovo mračno svetlobo, ki je pač oi-b ta sončna luč. Nek teri mislijo, da je Jupiter še žareč. Ta odgevor pa je zelo negotov, ker so dmg: astronomi celo izračunali debelimo njegovega obroča, ki naj oi cbda al ta planet.
Vrnimo se zopet n" Zemlv» m se ozr mo od tod še enkrat na prelestas. nebo V večernih urah se blešči že zel« visoko za sedaj najlepše ozvezdje B ka v rp} zvezdni Htželi se sveti rdeči Mars V zatone že v drugi polovici noči in zor-et beli Saturn, k se očdaljuje Zem!j;. Sicer pa smo 7 člarku »Nebesni pojavi v februar'u 1941« že opozorili n- najzanimivejše nebesne pve. Tokrat smo »j hoteli samo nekol:'to ogledat' sedanjega nebesnega prvaka, ti opozarja nase vsakega, za cp zovanje isbà količkaj dojemljivega človeka.
M. 8.
gg—■ r--------- - -	■
novali »le contcmplantcur«. se pravi: človek, k se rad pog'ablja v razmi'lj2nje.
Zii se. da tudi v poznejšem čacu n: izpo-pr.ln'1 svojih "tudij. k-kor j h je zanemaril za m'adih nog Po'eg Plauts Tercncija n Lukre-c'ja. k; sem j'h b;' že om"ni!, ie najbrž poznal še Rabe lai a in Montaigna. a to je približno v^e Če ga primerjamo z Racirom. dc Bolleau-jem in posebej äe z La Fontiinom je bi ne-verlncž Njegova duhovna vzgoja ie bila prav kakor nr Sh kcsneiru v glodanju, opazovanju in noslušanju ljudi Za genalne ljudi je to najbolj a vzgoja in nemara edina ki se jim res prlcga. Učenje iz knjig je nr: neumn h ljudeh iaicvo. pri gcn alnih pa odvečno; med tema (' emi fi'ojcma so sred ntki ljudje katerim je täko učenje potrebno in ncdvomi.o takó priporočljivo. da b: kazalo svetovati sichememu človeku, naj se šteje kar med povprečne ljudi
Z"n:mivo je, da Molière ni kazal visok;b vrlin vendar tudi ni bil v ničemer sme "cu O njem so spisali nasprotnik' — in tudi Mo ui jih je kakor vsak količkaj pomemben človek, imel nemalo! — srborite pamflete, vendtir mu nobeden n' oc'tal nič hujšega kakoT da g3 it žena vara'a Vsekako je bilo neumno, da sc št:rldesetleten mož poroči z osemnajstletr .) de/t'etom, toda ne pozabimo, da je ta neumnost bila v tistih časih močno razširjena n m vedno orina.šala smešnih ali drugače nev"ečr, posled:c V šestnajstem, sedemnajstem n osen na istem stoletju je b:h tak:h nesomernih zakonov na nretek Pri Molièru je smešno i(t"io to. da se jim je rogai Dri tem pa si je sam naložil tak zakon; vendar mu te nedoa'edit.r, laže odpustimo če vemo da je bile Heut mnogo primerov, ko so se taki zakon- dob e r.bnesl: ;n Mo'ière ni mogel pričakovati da bo prav on s flvovm nolomil.
Bil je s'aven. bo^at in dober To so stvari, ki v ženskih očeh premfcikrat nadomeščajo
razliko v letih ?,»ved « je tega in je s svojim Arstom f.Vla o	to tudi pc.vedaL Bil je smešen z-kon^i 'nož. vendar ni b- tako smešen, ko m; ic '/"nii V rakonu nikakor ni bil tiran, »ud« »p «Jcopuh aH gcodrnia,' taksto ni bil af'ktirsrv nrenat-nč'-- <n ne sveto^ hlin<9ki; n" bil *.r!:»tari ne vzai. ne »me-ščan-plem č« kfc.w •"-. .--r-e Dand n; z ljubezni k/ ni 4 pur! oe * •<• ži. lmnogo-ženstvpnr-, nikdbi' r> i' rrò -r.'areh hudoben !n si načelosfi» n '-• »ro-. naj: - 1- tako. da bi razrušr'1 rujo z:-k> n.--ku sr-c- b" namišljen bolnk ker jt- ic! :! v v; - ':, kar se dà kljuboval m ii ic ;r n iza! nobene tißf'h ca. ,-n. k àinc<„r-.-ti, j h je scer ne-izwoeno o;Ca! v > i . nesmrtnih komedi'ah No r ; n c-»". ie prav zaradi tega tcli-kzin1 v :. : nesnosti drugih ljudi, kojti I i*- '■' "• jti.i v m. da so najbolj smešni prav ' t;sri t (j samo v drugih odkr vajo razne { s Vre in .„•nic'jive lastnosti, k-kor se bedaki * -aj nehujejo neumnost, drugih; in če ■■j.vi vcr-iei. da Molière ni imel teh slabosti ki v'h opazil pri drugih n;sem ? tem reJtel vsega. Molière pravi sam na nekem mestu: j >Kdi r sc drugemu posmehu ie, se lahko boji. j' da sc bodo drugi posmehm-ali tudi njemu.c j. Ni;: ne maram reč', da se je Mo^'ère do-le 'no ■ d rž a i svoje sloveče maksime- »Treba je da i s? "■ -okažeš vzorno življenje preden greš po-prav:jat življenje drug'h« kajti n'egovo ž v-!j ;n e nikakor ni bilo vzorno Toda res je. da !■ ,e lahko s svojim b:čem sme'enja on'azil dru-! ge n^ da b- hkrat- zadel sebe: palica k ima dva konca n tolkla pc njem tedaj, kadar je .ida'r- no drugih
Skratka: Mol'ère je bi! kot človek na moč P k . en nemara manj ko Come Ile ali La-vendar bolj kakor La Fonta ne ali ^o'ière je moralni, več vre^er kakor ' a je: . delo, k: a te strani ne pove kaj do&tì;
ts IVC-liCJSlOVBfilll
OpisöcS^a Jupitra s Sonc«n
Kronika
*	Zmaga pravičnosti. Bolgarski notranji minister Hristov je imel v Gabrovu pred veliko ninožico kmetov in delavcev govor, v katerem je pozival navzoče, naj trdno verujejo v zmago bolgarske stvari. Bolgarija sledi v zvestobi svojemu zavezniku Nemčiji in mera napeti vse sile za zmago
pravičnosti.
» Smrt predsednika deželnega sodišča Bollingen», v Gradcu je umrl te dni upokojeni predsednik deželnega sodišča dr. Artur DolJingen v 71. letu svoje dobe. Pokojnik je bil doma z Moravskega ter je nekaj časa služboval tudi v Ptuju. 2e pred svetovno vojno je bil prestavljen v Gradec, kjer je stopil 1. 1937. v pokoj. Pokojnik je bil izvrsten jurist, ki je posvečal veliko pozornost zlasti mladinskemu skrbstvu.
*	ŽJtni izdelki namesto krompirja. Od 15. novembra dalje je bilo dodeljevanje krompirja v nekaterih nemških pokrajinah
Jubilej dela
V papirnici v Vevčah so v zadnjem Času proslavili dva pomembna jubileja dela. M:jster papirne dvorane g. Josip Kropi č je obhajal 50 letnico, uradnik papirnega oddelka g. Edmund Delorenzo pa 40 letnice neprekinjenega službovanja
v papirnici.
G. Jože Kropič se je rodil 24. januarja 1880 kot sin papirničarja. Oče mu je umrl, ko je bil star eno leto; zarad' tega je moral zgodaj sam skrbeti za svoje preživljanje. Po končani ljudski šoli je dne 7. februarja 1894 vstopil v papirnico v Gratweinu, ki je bila last družbe Leykam-Josefsthal. Z 18. letom je že postal mojster papirne dvorane, kar je z oz:rom na njegovo mladost pomenilo izredno priznanje njegovemu delu. Dne 15. oktobra 1910 je bil premeščen v papirnico v Vevčah, ki . je bila takrat last iste družbe. Od leta 1929. dalje vrši posle višjega dvoranske-ga mojstra z njemu lastno vestnostjo.
Jubilant je tipičen predstavnik starejše generacije papirničarjev in kaj rad pripoveduje pestre zanimivosti iz svojega dolgoletnega službovanja, Itì so tembolj zanimive, ker se prav v teh doživljajih zrcali velik razvoj papirniške industrije v zadnjih desetletjih.
Zaradi izrednih časov proslava tega jubileja ni bila v večjem obsegu. Ravnateljstvo papirnice pa v pravilnem ocenjevanju svojih zaslužnih sodelavcev vendar ni hotelo mimo tega dogodka in je 10. februarja priredilo v papirni dvorani pred zbran'm delavstvom majhno slovesnost, tekom katere je direktor dr. inž. Krofta čestital g. Kropiču k jubileju ter mu izročil kot priznanje primerno darilo Združenih papirnic. V imenu delavstva mu je čestitala deputacija, ki mu je izročila, lep šopek in darilo delavstva.
Drugi jubilant g. Edmund Delorenzo se je rodil dne 2. jul*ja 1881 kot sin tovarniškega uradnika. Po končanj Mahrovi trgovski šoli in po praksi pri stricu trgovcu v Ljubljani je dne 3. decembra 1903 vstopil v službo pap'rnice v Vevčah. Na vseh svojih službenih mestih se je odlikoval po svoji vestnosti in pridnosti, tako da mu je bilo poverjeno odgovorno službeno mesto- v papirnem oddelku, ki ga vrši še danes. Poleg tega svojega delokroga pa upravlja že od leta 1905. tudi tovarniški ambulatori], ki je, nemalo po njegovi zaslugi, vzorno urejsvan.
Tudi g. Delorenzu je ravnateljstvo papirnice ob jubileju čestitalo in mu izročilo primerno darilo.
čestitkam obema jubilantoma se pridružujemo tudi mi.
omejeno in prejemajo potrošniki od te dobe naprej namesto krompirja ustreza-jočo množino žitnih izdelkov. Potrošniki si lahko poljubno izberejo namesto krompirja rženo in pšenično moko, odnosno kruh iz imenovanih dveh vrst žita.
» Cela serija bankovcev ukradena. V prostorih Francoske državne banke je bila pred kratkim izvršena nenavadna drzna tavina. Tatovi so odnesli iz blagajne celo serijo novih tisočakov v vrednosti 25 milijonov frankov. Bankovce iz ukradene serije so zasledili najprej v okrožju Meaux.
* Nova mladinska knjiga, ki jo bo bralo staro in mlado, izide v začetku marca: »Br-zonožec In Puščica« (Fr. Steuben). Vseskoz napeto dejanje opisuje življenje dveh belih otrok v indijanskem ujetništvu v dobi, ko je bil slavni indijanski junak Tekumze dvanajst let star. Knjiga vzgaja mladino k samozavesti in požrtvovalnosti. Prevedena je v mnoge evropske jezike, saj je med najboljšimi deli moderne mladinske literature. Slovenska izdaja bo lepo ilustrirana in bo veljala 20 lir, vezana 28 lir. Naročite osebno ali z dopisnico na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Narodna tiskarna.
Iz Ljubljane
Omejitev potrošnje elektrike
»Službeni list« št. 6 z dne 19. januarja 1944. objavlja naredbo o omejitvi potrošnje električnega toka, na katero opozarjamo zlasti vse odjemalci mestne elektrarne ljubljanske. Po določilih člena 1. naredbe se sme porabiti samo 90% potrošnje kakor v istem mesecu prejšnjega leta. Prištediti je treba 10%, kar velja za vse odjemalce, ki porabijo več kakor 10 kWh na mesec. Prepoveduje se obratovanje z motorji na električni pogon v obrti in industriji, kakor tudi uporaba likalnikov v zasebnih gospodinjstvih vsak dan od 16. do 20. ure. Morebitna višja poraba bo zaračunana po dvojni ceni, poleg tega pa bo za neupoštevanje določb naredbe prekršitelj odgovarjal pred redn'm sodiščem, ter so določene z naredbo visoke denarne in zaporne kazni. Opozarjamo vse potrošnike električne energije, da v izogib neljubim posledicam skrajno štedijo z
električnim tokom.
* » ♦
u— V. simfonični koncert Radijske postaje. V ponedeljek 14. t. m. bo v veliki uni-onski dvorani v vrsti glasbenih prireditev, ki jih je za to koncertno sezono pripravila ljubljanska radijska postaja, V. simfonični koncert. Veliki radijski orkester bo pod taktirko našega priljubljenega dirigenta D. M. šijanca izvajal izbor 10. Dvorakovih, glasbeno izredno zanimivih »Slovanskih plesov«. Nekaj vstopnic je še na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Občinstvo še posebej opozarjamo, da bo začetek točno ob 18. uri.
u— Prijave za spomladanska semena.
Mestni gospodarskih urad obvešča interesente, da sprejema prijave onih obdelovalcev njiv in vojnih vrtov, ki za letošnjo pomlad nimajo nič semenskega krompirja, koruze, fižola ali jarih žit. Prijave bo sprejemal kmetijski odsek v Beethovnov: ulici št. 7, soba št. 15, od 15. do 22. februarja v dopoldanskih urah. S seboj je treba prinesti posestni list ali najemno pogodbo. Prijavijo naj se samo najpotrebnejši, da se ugotovi potreba po semenskem blagu, ker je malo upanja za nabavo primernega semenskega blaga.
u— Poroka. V soboto sta se poročila v salezijanski cerkvi na Rakovniku inž. Bogdan Smole, upravitelj mestne pristave, in gospodična Mara Majaron, hčerka uglednega industrijalca iz Borovnice. Mla-d' par je poročil g. dr. Srečko Zamjen. Za priči sta bila nevestin oče Joško Maja-ron in industrijalec g. Milan Mazele. Mladoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo obilo sreče na življenjski poti!
n-— Iva« Ogorelec umri. Včeraj popoldne so ponesli k večnemu pečitku splosno znanega bivšega gostilničarja Ivana Ogo-relca. Pokojnik se je rodil v Brežicah leta 1859. Krčm: ril je mnogo let v dvorskem okraju; najprej je tabernal pri »Koruza;-ku«, sedaj pri Novaku, kjer je imel v zakupu tudi občno vago. Odtod se je preselil v sedanjo Usenikcvo, prej Premkovo hišo, kjer je imel tudi gostilno. Ko pa je Ljubljanska kreditna banka prodajala bivšo Kančevo h šo na Borštnikovem trgu 3 tedaj je kupil Ogorelec to hišo. kjer je imel gostilno, trafiko in občno vago, dokler ni te hiše prodal sedanjemu posestniku, sam pa si izgovoril stanovanje do smrti. Prijazni mož, vedno veselega srca, je kaj rai postregel svojim gostom, posebno okoličanom. Pa tudi siromakov dvorskega okraja ni nikoli pozabil. Kljub vel ki starosti je rad delal na njivi, ki jo je imel več let v najemu ob Aškerčevi cesti. Ohranimo blagega moža v na jlepšem sponi nu!
u— Pogreb za pokoj. Tomažem Hine-k o m , orožniškim stražmojstrom v pokoju, bo v nedeljo 12 februarja ob 16. un z žal, kapele Sv. Petra, k Sv. Križu.
u— Ob obletnici smrti blagopokojnega Martina Humeka bo maša zadušniea v ponedeljek 14. t. m. ob pol osmih zjutraj v trnovski cerkvi.
u— Mestni vojaški nastanitveni urad se je 12. t. m. preselil iz do-eian.ih p o-to-iov v magistratnem poslopju. Mestni trg št. 27, v prostore bivšega mestnega rna-grafičnega urada na Mestnem trgu št. 23 Telefonska številka mestn. vojaškega nastanitvenega urada je 38-75.
u— Odsek za tobačne izkaznice m?srne-ga preskrbovalnega urada posluje v Puc-oinijevi (prej Kr.afljevi) ulici št. 2, pritličje.
u— Staršem dljakov-inj in vlsokošd-cev-Ik priporočamo, da zaposlijo svoje hčerke in sinove in /h prijavijo v nov strojepisni tečaj, ki prične v torek in sredo dne 15. in 16 februarja. Pr'kfično znanje, vsakomur koristno. Vp'sovanje dnevno. Informacele, prospekte da,-e: Trgovsko uč'1-šče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— Nalivno pero vam narra ja ? Neste ga takoj tvrdki Everest v Prešernovo ulico 44, kjer vam ga bedo poprav4!! res strokovno, hitro in po so'idni ceni. Steklem »Haro« peresca in na^fine^ša nadomestna peresca z ir'd'j konico se še dobe pri tvrdki EVEREST. Prešernova 44.
u— Učite se strojepisja, praktično znanje, koristno vsakomur v zasebnem all javnem poklieri. N~vi eno-, dvo- m trimesečni stroj"p:sni tečaji orično v ter-"k in sredo dne 15. in 16. februarja. Moderna strojepisnica. desetprstna učna m o to d" Vpisovanje dnevno. Informacije. nrospek+~ daje: Trgovsko učtiš*? »Christofov nčn zavod«, Domobranska 15.
u— »DOLOR EX « tab'ete se priporeča-jo pri gripi in bolc-znh prehlada, ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migreni 'n revmoMz-mu. »Dolcrex« izdeluje lekarna Mr. Ba-hovec.
u— D'jald, di.wkn.ie! Priprav te se pravočasno na razredne in privatne iz~i'e. Redni vsakodnevni pouk. Tudi posamezni predmeti, matematika, ježki td. Vo^tvo: Miklošičeva 22-1., Delavska zborn ca.
u— II. dekliška meščanska šo'a bo nadaljevala pouk 15. t. m. cb 8. v pro-torih meščanske šole v Zg. Šiški. — Upravi-teiistvo.
u— Podpornemu društvu za ct-^^mo mladino je poklon lo ravnatelirtvo M*9tne hranilnice v počastitev spomina bla^oo-kojnega glavnega taj*i;ka g. Franca Majcena in po n-'egovi želji znesek 1170 1 r ga.	Berbuč vd -va po vl-^n m ko-
misarju pa v spom'n ncn'za'w» le priint^l^ce to. m^'*! Ko^nu vMt''ce v p. vsoto 150 lir. B'a^rim dobrot" kom našh gluhonemih sirot prisrčna hvala!
toda. ker je na svetu toliko pisateljev, ki so ket ljudje, moralno, rržji cd svojih stvaritev, je treba posebej poudariti to Molièrovo človeško prednost, da bi se strogost, k' bi utegnila zadeti njega kot dramatika, ne prenašala po krivici nanj kot človeka.	E. F—i.
Zapiski
Nova številka »Našega roda«. Pravkar izišla 6. številka mladinskega meseftnisa »Naš rod« prinaša nadaljevanje poučne povesti Sama Jenka »Jadrale'«, St. K. je prispeval prozo »Pri igri«, Marija Vogelni-kova je opremila z ilustracijami naroano pripovedke iz Prekmurja »Gizdalinka«. Mara Husu opisuje v prav prijetni in mikavni obliki mladostno romanje na Jože-fovo proščenje v Rcmanje pri Trstu, Gustav Strniša je zastopan s pesmijo »Pust«, Viktor Pirnat piše o šolstvu v Albaniji, Toni Hvala pa pripoveduje: »Od kod. dišeča travica?«
751etn:ca Društva Sv. Jeronina. fìrvat-
siko književno društvo sv. Jeron'na, Ki je bilo ustanovljeno po vzoru slovenske Družbe sv. Mohorja slavi letos 751etnäco obstoja. Mod drugim je izdalo v proslavo svojega jubileja zbornik hrvatskih kr-toliških -pripovednikov »Sunčane staže«.
Smrt MJcike Freudenrsichove. V Za- i grebu je umrla v visoki starosti igralka Micika Freudenreich, zadnja iz »gledališke dinastije« FTeudenreichov, ki jo je začel znameniti steber hrvatskega gledališča Josip Freudenreich. Micika je bila njegova hči, četrta in najm'ajsa med umetnikovimi snovi in hčerami, ki so se posvetili I gledališču. Bila je nekaj časa članica gra. ' škega in dolga leta zagrebškega srJeln'iäSa. Začela je nastopati že 1. 1889 kot operna/ pevka in se je povzpela med vo 'ilne prL madone hrvatske Opere. V zadnjih desetletjih je vzgajala operni naraščaj; med njenimi učenkami je bala tudi v Ljublja^11 znana Anka Mitrovič.	/
H»** ti
Pred dnevi je Pisarna gospodarskih svetovalcev v Ljubljani izdala prav zanimive knj go s področja gospodarskega slovstva. Naslov ji je »Dati in imeti«. Ta prastara trgovska anti teza med dajatvijo in prot: dajatvijo je pred 90 leti vdihnila Gustavu Freytagu njegov na široko zajeti roman iz meščanskega življenja »Soll und Haben« V knjigi podaja avtor Zdenko Knez nestrokovnjaku sicer pusto tvarino poslovnega računovodstva na povsem nov in zanimiv načm Razlaganje besedila zelo posrečeno oživi ia jo številne kratkočasne risbe, delo Načeta Mihevca. v katerem odkrivamo duhovitega, včasih kar razposajenega lustratcr-ja. Za zgled, kako ponazarja imenovani ilustrator pravilo dvostavnega knjigovodstva (k je v tem, da mora vsaki vknjižbi v debetu takoj slediti vknjižba v kreditu), prinašamo iz knjige naslednjo značilno ilustracijo.
Snov knjige je razdeljena v dva dela Prv tolmači knjigovodstvene sestave, drug? pa raz grinja številne pojme s področja poslovnega gospodarstva, ki so v zver z računovodstvom. Knjiga je namenjena vsakomur, kdor 9e količkaj zanima za življenje gospodarskih podjetij, posebno pa tistim, ki so z gospodarskim podjetji kakor koli v stku. Namen avtorja je. omogočiti razumn:ku. da čim laže preß'eda n pre-udari snov, ki bi se je sicer nemara nikoli ne lotil, ker je precej suhoparna Učbeniki pa so le s težavo prebavljiva hrana Bra'c rajrazl;č ne.iših poklicev najdejo v knjig-' vse tisto neogibno potrebno znanje, ki ga morajo obvlada ti. Kdor je kakor koli v stiku s poslovnim življenjem in hodi po svetu z odprt mi očrrr. mora danes poznati vsaj načeta računovodstva
Besedilu knjige je priključeno obsežno stvarno kazalo, na koncu pa je dodana slovenska bibliografija računovodstvenih del s seznamom standardnih del svetovnega slovstva o gospodarstvu podjetja, zlasti o računovodstvu in reviziji.
Kdor čuti potrebo poznati načela računo vodstva bo z užitkom prebral knj;žicc in bc pr tem lahko prodrl v pomembna vmešan'a. ki se tičejo gosnodarstva podjebj Strokovna usposobljenost aVtorja in njegove skušnje pri dobljene na vodilnih mestih naše trgovm? m industrije, dajeta delu znak teoretične in praktične dovršenosti braz enostranosti v tej ali oni smeri.
Avtor se izogiba izraza »knjigovodstvo«, ker
Živilski trg v preteklem tednu
sec bo nedvomno naprodaj vsaj več motovilca
Življenje na živilskem trgu bi skoiaj povsem zamrlo, če bi ne bi .o naprodaj uvožene cveta-•e. Samo tega blaga je zdaj na trgu več kakor seh drugih vrst. Cvetača je lepa, da so lahko r njo zadovoljne tud: najbolj izbirčne gespo-Jinje. Pri branjevcih, ki prodajajo to blago, je vselej dovolj kupovalk. Prav zaradi cvetače je bilo v tem tednu na živilskem trgu še precej živahna
NajživahnejS promet pa je bil danes, ko so na trgu prodajali tudi meso. Gospodinje so seveda povpraševale tudi po drugem bagu. Najbolj cenjena je zdaj solata kakršne koli vrste. Eindivija je navadno razprodana že, čira lo prodajalka pokaže. Motovilca je bilo v tem -ednu tako malo, da ga mnoge redne obiskovalke trga niso niti videle V tej zimi gospodinje zelo pogrešajo domači in uvoženi radič.
Gospodinje se tolažijo, da bo kmalu premagana zimska kriza ter da ne bo več hujšega pomanjkanja domače zelenjave. Prihodnji me-
in morda tudi radica, razen tega bodo nabirali regrat, saj lahko upamo, da ne bo več snega-Zelenjava je zdaj posebno potrebna v prehrani, ne le kot dopolnilo redilneiše hrane, temveč predvsem zaradi vitaminov, ki jih telo najbolj pogreša ob koncu zime.
Med uvoženim blagem je bilo v tem tednu naprodaj še nekaj ohrovta. vendar ne več toliko kakor prejšnje tedne. Danes ga_ večina branjevcev ni več imela. — Posebno živahno je bilo zopet ob stojneah zeljarjev, zlasti še, ker sta kisla repa in zelje pošla pri nekaterih branjevcih. Posamezni branjevci so imeli še nekaj jabolk prejšnjih dobav. Jabolka sc seveda na prodaj samo na nakaznice. — Pr prodajalcih mlečnih izdelkov in konzerv se gospodinje ustavljajo predvsem zaradi nakupa nadomestkov za jajca, precej se pa zanimajo tudi za kendenzirano mleko, k: je zopet prišlo iz predalov, odkar je boljši dovoz iz juin:h krajev.
sodobna pos'ovna uprava n ma več poslovnih kniig. ki so se umakn:le kartotekam T d n ?o knj:r>e bstvo ureienega za*rsov 'n*a nr^V.vn h dogodkov, pač pa so bist'-eni kont in računi Prav tako avtoT dosledno uporabil n naziv kon^o za »račun« ker omačuiemc z bes d< »račun« še dva dui?a pojma, namreč 1 irreh I računanja in 2 fakturo ali noto V p~s'ovnem ' z'vljenju je nujno potrebni iasno^t zražanja-zato ne moremo ugovarjati, če mr stop sicer že udomačena tujka konto/ na mesto domače označbe račun in sc tako izognemo nejasnosti (račun tvrdke X lahko pomen' fai":ture t- rd ke ali pa konto te tvrdke) Sicer na 'mamo v računovodstvu še tc-!iko drugih tu;k za ka crc bi mnogo laže nasJi nrimeme slovencko :zraze V č:ščenju računovodskega 'zrazoslovi - b ka zalo iti še dalie in iztrebit' z'a>ti om^b «dari« in »imeti« ter ju nadomestiti z boij ustieznima
u— Slovenski lovci so dobili z delom dr. Lokarja »Gozdovi in vode vabijo« krasen prispevek za svojo strokovno knjižnico. Dobite v vseh knjigarnah.
u— Zahtevajte AMIDON tab'ete proti glavobolu, nevralgiji, hnpi. influenci in revmatizmu. D:bite j h v vsaki lekarni.
u— Bonbone na odrezek F. 8 prodaja tudi bonboniera J. Vavpotič. Celovgka 69.
u— Restavracija pri »Levu« na Gospo-svetski cesti zopet odprta pod novim vodstvom A. Cenica.
u— Dijnke-dijakinje, k' nimajo rednega pouka, opozarjamo na instrukcije vseh predmetov, ki so jamstvo za uspešno do-vršitev razreda. Tečaji nemščine, italijanščine, francoščine, angleščine. Najmoder-nejš način pouka, skupine po razredih — posebne uč ln;ce. Specijalne strokovne in-strukc je, Kongrcmi trg 2/IL Vpisovanje dnevno.
u— Za učenie angleškega je^fika vam pripor: čamo »Učbenik angleškega jeri-ka«, k; ga je sestavil prof. dr. I. Kotnik. Dob se v kniip-nrni Tiskovne zadruge, šelenburgcva ul. 3.
u— MeJo je knj g, ki bi b'ie za dorašča-jočo mladino tako primerne kakor je R. Kiplingova	o DžnnrH. Izšla je v
knj'"-arni Ti: kovne zadruge, šelenburgo-va ulica 3.
u— M! denič, ki se žel; zučiti prpra-V:la nalivnih pores dobi stalno službo z debro plačo. Učna doba 3 mesece. P ed-nost. imajo on:, ki =o vs"i nekoliko va^'en Hol "a stružnici. EVEREST, Prešernova št. 44.
.. - Nesreče Na cesti je padel in si zlomil levo nogo 11'etni d jak Ljudmil ška-l>ar iz Ljubljane Desno reko si je peško-ovai prf c'eiu 20'etnj delavec Ignac Jam-nk s s'uüenca. Transmis: ski jermen je uda 1 .1 po desn ci 55'etne.ra delavc- A'.b na Ji:ž>« z L ubija ne. 62'ctna postrežmea Ana S':morčičeva iz Ljub jare se je vseka. ,a v levico. Ponevroč~nc se zJravijo v ljub-ij.nski sploša boln'Snici.
r*> f 6—
S t	!*	Ä	C»__t J«
ve'»a S t robi Je vrnil. Na sestanku vseh funkcionarjev mor borsk-ga okrožnega vodstva je b'l 8 februarja v dvoran Heimatbunda spet slovesno urne-š"cn za okrožnega vori'jo v Mar boru Strobl, ki se je vrnil s fronte. V Imenu zveznega vo'je se je dosedanjemu vodite-liu okr^S'a Kmusu zahvaMl uradni voclja rvir-ü"5r in ,zr čil po^le Stroblu. Sled-n> jc v rvc ern narcvm n^ular') potrebo vo'aSlcega zadržanja dom v ne. Z ne-om"!jno vero mera rV-mcvn šp naprej :z-nrarv'* svoj? mi^'e :n s tem priponi k r'-"-^-- : rr»"'-.	c'ra.
<?t*v * v-\ rr»oOnješta.jr~c!. Z Železnem k -ž, m 2. str^-n e so bili odlikovani desot-ì n'k Jrtn-z Brečko iz Konjic, desetnik Franc l*rčko n vojak Anton Kmetec fz ptir" kega okrožja ter podčastnik Karel J " klič.
Rr - "tava »T eta'-k« ter^rt ie v Mariboru orlprta še današnjo nedeljo.
T--,«-.«-.»
besedama Z'četn:ku po^o-to novzro?*** to dve označb zmedo ker vzbujata noiasno predstavo: al; mora rodietje »imeti« ali mori » meti« poslovni priinte'j »Dat:« in »imeti« sta sicer prevod italijanskih označb »dare« n »-vere«. toda v računovodstvu upcTab'jajo T al jan -pba izraza kot samosta'nika »il dare e l'ave-e« kar pomen1 smiselno dolg 'n imetje Z označbama »dati« in »imeti« vsckikcr n pravi'nc noudariena antiteza med dožnifci :n upnki Če vpisujemo na levi stran; do'žn:ke k- moi-a'o dati. potem vpisuiemo na d"rn st a " unn'ke ki mornio rreiob fne imet:) Tud v no~i";n' se pod »Soli« oznnč-ne vsota, k fe nrčakuje od dolžnika torei do'g (7ato das Sol! a': das Sollen) pod »H beti« (Guthaben) pa imetje (dobroimetje) upn:k? Označba dati in imet' je sicer novsod v rab', vendar je sm se'no nepravilen prevod iz italijanščine ednosno nemščine.
Zelo okusno opremljena kniitfa ki ima žen-no velikost je natisnjena na dobrem napiriu njena mična naslovna stran v večbarvnem t'fkv in na povoščenem papriu ir kar imenitna TudJ iez:k ie čist :n sočen Založn ca Pisarna oo*Tind?rskih «veto<-*>'cpv «e <e nred'=*'^'•','» -fem delom t -"«'11'+ ?vnoct kot i-;'r> n'na rvr^adn'kov novega ^.trekneo" svoh'H neva poklica, 'd katerega ahVo "a«o or**>~1ar stvo še marsikaj dobrega pričakuje Nade;amc se, da bodo tej uspeli pcblkaciji sledile še druge, ki bodo enako odpirale okna v svet sodobnega poslovnega življenja.
rr			2	3	4	5		
-	i*-./.	a						7
i3	9	'.^{jtj	10				11	/
Ts		13			M	14	iJff 17	-
					16			
j i	' • . ."-tj			18		19		
'20 Lo-			21					
		23				24		
pr-"-.-' L^dà	25							
Vodoravno: 1. nepopolne opice, 6. panj č-k, 8. vladarski naslov (ital.), 10 gospod (aramejsko), 11. povr.tno os bn j ,;amek, 12. glej, vzemi!, 15. up, 16. han-garji, 10. si.opijen goveji samec, 20. oblika glrgola biti, 21. sesoJec, ki rije po zemlji .r. ga krnelo/alci neradi vidijo, čepr v je ko i"ten 22. žensko ime, 24. žensl.o ime, 25. p', gosto krajevno ime, znano iz naslova Janeza Bleiweisa.
Navpično: 1. pogorje v južnoza-padni Evropi. 2. sest; vi j ..n vzklik, 3. zažigaj!, 4. pojdi!, 5. znak ar garotvomo prvino, 7. č!c eli, ki se rad zabeva, 9. pramat, 13. sa^es ev, 14. jama, 17. zvrhani, 18. krvni souinik, 23. ploskovna mera, 24. mala j ko in ijrki cienrr.
Režitev križanke št. 11 Vodoravno: 1. Novi Vinodol, 10. mumija, 15. Aden,. 16. razen, 17. Pailz, 18. tek, 19. zarod, 26. notes, 21. za, 22. ar, 23. Ma~ non, 24. koran, 25. ped, 26. ".td< k, 27. Do-boj, 28. Lena 29. norec, 30. zadek, 31. satir, 32. valat, 33. Savel, 34. požet, 35. Ivan. 36. puder, 37. molek, 39. kar. 40. Radek, 41. varan. 42. mu 43. ad, 44. Bakar, 45 senat. 46. kan, 47. ramazan, 48. Nizozemska.
Navpično: 1. Natal, 2. oder, 3. vek, 4. ln,
s ed 9 on.
0 ""tj. 11 u.en, 12 Mis, 13. iz, 14. A'a
2 ze
nit 23. Meran. 24 koder, 25. petek, 26 lolar, 27 davek. 28. lažen, 29. navada, 30. Zader, 31. solate, 32. vikar, 33. Sudan. 34. poraz, 36. Paka, 37. Mano, 38. kuna, 40. raz, 41. vez, 42. mak, 41. da, 45. ai, 46. ks.
Iz Trsta
Počastitev Frica T°dta Na drugo obletnico smrti Fric- Todta je bila tudi v Nemškem domu v Trstu prisrčna počastitev pokojnikovega spom na. Spominski govor je imel prof. Seifert, glasbene točke je vodil dirigent Lucon.
Imejitelji provizoričnih živilskih nakaznic tržaške občine, ki nameravajo še ostati na področju omenjene občine, morajo predložiti pri mestnem prehranjevalnem uradu prožn o za obnovitev živ lskih nakaznic za štirim os ?čj e marec—junij.
Mrtvaški zvon. Te dni so umrli v Trstu 821etna Frančiška Gerželj-Kari«, 69! et na Marija Pcžar, 671etn: Anton škerlavaj Kl-letn- Marija Lister, 74Ietni Leon Leni. 60-letni Dominik Dapas 30'etni M-^ks VVall-ner, 88'etni Marth Kremžar, 231etna Štefan'ja Ivmet in 77ietni Anton Galopin
S Prosrlia poročajo o novi pol cij3ki uri od 10. do 6. Kdor bo ob tem času zasačen zima", bo aretiran. Z isto odredbo nemškega vojaškega poveljstva v Proseku je omejeno n področju Proseka, K .ntovelja Op-čin, Barkovelj. M'ramara, Grljana in Sv. Kr ža svobo.no kretanje civilnega prebivalstva brez po?ebn'h dovoljen-'. Kdor ne bo imel predp sanih dokumentov, bo aretiran. Od 15. februarja d li e bo moral imeti v®?.k pr'seški občan posebno prepoznavno izkazneo.

KOLEDAR
Nedela, 13. februarja: Katarina Riči.
Poncdeljeli, 14. februarja: Valentin.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino ü 5:itica; Noč zmešnjave.
K no Sloga: Ve'. ka nogometna igra.
Kino Unilcn: Jur sta v zakonu.
K no Mo>te: K gar bogovi ljubijo.
K-nonatog~afi v ponedeljek nespremenjeno.
Simfonični keneort v ponedeljek ob 18. v unionski dvorani.
DEŽURNE LEKARNE
Nedelji: Mr. Bakar č č. Sv. Jakoba trg št. 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Ponedeljek: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klaniičok Da. Gcsposvctska cesta št. 4, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Nedeljsko dežurno z-iravn š!:o službo ima od "sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mostni višj- zdravnik dr. F-an C i ber Štefanova ul ca 7, telefon številka 36-41.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 18. do 6. ure!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 13. februarja ob 16. Matura. Izven.
cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 14. februarja: Zaprto. Torek, 15. februarja ob 16.: Matura. P.ed B. Sreda, 16. februarja ob 16: Namišljeni bolnik. Premiera. Red Prvi.
*
Fodor: »Matura«. Igra v treh dejanjih. Osebe: vladni svetnik dr. Štefan Dvornik — Drenovec, dr. Dominik Čebula — Debevee, dr. Branko Vidovič — Gorinšek, dr. štrk — Nakerst dr. šiška — Verdonik, dr. Edmund Vrtač — Gregorin, prof. dr. Klotilda Mozolje — Nablocka, prof. dr. Ana Mate — Ukmar-Boltarjeva, Ema Zor — Gabrijelči-čeva, Katja Slaparjeva — Levarjeva, Dora Voglarjeva — Švetelova Malijeva — Inti-harjeva, Kolarjeva — Golieva, Anton, sluga — Plut Režiser: C. Debevee.
OPERA
Nedelja, 13. februarja ob 16.: Melodije srca. Opereta. Izven. Nastop ge. Janje Bau-kart-Strletove. Cene od 40 lir navzdol.
Ponedeljek, 14. februarja: Zaprto.
*
Premiera Foersterjeve opere »Gorenjski slavček« bo prihodnji teden. Delo bo dirigiral Samo Hubad, režijo ima Emil Frelih, koreografija je Golovinova. V glavnh partijah bodo peli pri premeri: Zamejčeva, Polajnarjeva. Lipušček. Janko, Kržetova, Betetto, Banovec, Dolmčar, Gregorin, Bau-kartova, Sancinova in PianeekL
Qddaftifska skupina Jadransko PrSmcrje
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 13. FEBRUARJA
8.00—9.00: Vesel prlčetek nedelje; vmes od 8.30—8.40: poročila v slovenščini. 9.00 do 9.15: Orgelska glasba. 915—9.30: Nedeljsko razmišljanje — govori p Krizo-stom Sekovanič. 9.30—1000: Slovenska glasba. 11.30—12.00: Slovenska lju ska oddaja. 12.00—12.30: Opollanski kcncert. 12.30—12.45; Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Nemški ljudski koncert 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Pozdrav iz domovine; igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. šija-nec, sodeluje Komorni zbor. 16 03—17.00: Tovariš, čuj! 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: »Za deže-lane« — Novak Franc: Kmetijsko blagovno zalružništvo 19.00- 19 20 V Pol ure plesne glasbe. 19.30—19.45: Porgila v s'o-venščini, pregled sporeda. 19.45—20.00: Mala glasebna med'gra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—22.00: Veliki koncert lahke glasbe. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč.
Buiviutd] Anton Gnus f
• V Dolu pri Hrastniku je 18. januarja letoB umrl v visoki starosti 82 let šolski ravnatelj v pokoju gosp. Anton Gnus Pobrala ga je pljučnica. Bil je med najuglednejšimi slovenskimi vzgojitelji. Da bi bilo mnogo učiteljev, ki bi lahko s takim ponosom gledali na delo v svojem kraju! Kakor med ljudstvom, tako plodonosno je bilo nje-jovo de'o med učiteljstvom.
Usoda je hotela, da ga je smrt pobrala prav na njegov 82. rojstni dan Doma je bil iz 'odčetrtka, uč:teliisče v Mariboru je dovršil naibo'i^im uspehom, potem je bil učitelj v Mm;h krajih, tako v Globokem in na Rečici •ri La'kern, od koder je prijel za nadučitelja Do! kjer ie služboval polnih 30 let. Že letn :p6. je prše! Gnus v vodstvo slovenskega te'.isfva in !eta 1926 je kot predsednik organaci ie praznoval pri delu med učiteljstvom i' -letni iubilej. S tem se ie pa tudi poslovil od on>an:začnega dela v vodstvu slovenckega uči-teljstva.
Bi! je mož vsestranskega de'a, velike pre-darnc«!ri in žabzne vztrajnosti. V Dolu si : stekel neminljivih zaslug za obč:no. pred-rm za prosveto. Do!<?a leta ie sodeloval v ::m/c; gospodarski politiki, pomaga! je gra-: v občini vodovod in elektrčno naneljavo. so'o.« je reke!, »s tem hočem zaključiti voje delo in uresn!č:ti svoj ideal.« In taka že r-to let stoji v Dolu moderna šola. Delova! brez najmanjše osebne sebičnosti v raznih topih, društvh in strokovnih organizacijah. ! je odličen javni in kulturni delavec, so--tanov'telj posojilnice v Dolu, u-tanovitclj s;'s?<ega društva, upravi svetnik Učiteljske -käme mež z zdravim smislom za vse, kar potrebno ljudstvu, njegovi prosveti in jav-mu gospodarstvu. Tu in tam je naneela pri-a. da smo te<?a zg'edncga učitelja tudi v utru" prcdf.tavil: .'-:rši slovenski javnosti; po-' . dnjič 13. februarja 1937. ko je s svojo zveri dni žico go&po Jerico prazno val zlato po-<o B'agega pokojnika je spremila na zadnji ■t: velka množica hvaležnega prebivalstva jkc '.'roba r2 ho otta! za Antonom Gnusom ino časten snem in. katerega predvsem po-ičujejo spomeniki njegovega dela.
Mati oglasi
Kdor tBte «luSbo plač» aa naüto tmedo L
m OA
pro» auun —jO0, m dajanj« anion
•11 turo L 2.— Nai manj to iznos aa u oglaa» £ L^T.— - Za tonit** ut dopisovanja J« piateti
■a vsako besedo L 1-—, tm na drug« oglaae
aa dalanj* naiüo*« ali Ufr» L t— Najmanjki
_ dr« ta pruv takao L —M m t* adaaa |a L ta—
DRVA PREMOG G OM B A C Gledališka 14

'1
leäalec s
Madžarski narednik Funsegg je služil i nekem oddelku honvedske vojske na hrdnem bojišču. Mož je pustil v domo--A zaročenko Morijo Vereševo. katere ni ogel popeljati pred oltar osebno. Uredil zato potrebne formalnosti, da se izvrši oroka v njegovi odsotnosti. Ko je bilo i poroko že vse pr pravljeno ter je dolo-\ Fussegg že svojega namestnika, ki b3 'opeljal nevesto v cerkev, je nenadoma dobil dom ""t, ki mu je omogočil odhod v oniov no. Naključje je naneslo, da je prispe.' prav na dan poroke svoje neveste v Debrecin. Tam se je podal naravnost na oročni ur3d, kjer so bili že zbrani neve-ta z namestnikom žentaa ;n svatie. Fus-gg je bil prepričan. da bo lahko sam -opil C'b stran neveste, nakar ga bo ma-stratni uradnik poročil. Zgodilo pa se drugače. V veljavi so namreč ostali, redpisi o poroki v odsotnost' ženina in ko je bil sklem'en zakon med Marijo -reševo in Fusseergom ob zastopstvu !?govega namestnika. Fussegg je bil ves 3 poročnega obreda samo gledalec ter nato svoii ženi čestital k sklenitvi po-oke. Seveda mu je nadomestni ženin ta-oj odstop:l svoje mesto, da ne bi bil 'usseg? vsal po p^ro^ni ceremoniji v nosnem pogledu prikrajšan.
^ačaite zaostalo naročnino !
SAMOSTOJNA GOSPA
vešča dobre kuhe in gospodinjskih del, bi šla kot gospodinja k starejšemu gospodu, ki imi lastni dom. Pcgoj je hrana ln stanovanj j. Ponudbe na ogl.is oddelek »Jutra» pod »Varčna gospodinja«.	3328-1
ABSOLVENTKA trg. šole, 'šče k. kréno koli zaposlitev za taknj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Poštenost < 3253-1
MLADENIČ
išče službo skladiščnika al' slično. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Marliiv«.
3197-1
POSTREŽNICA išče zaposlitve za res dan ali po dogovoru. Znam sa-mostoino kuhati in oprav-ljati vsa ostala dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrava«.	3185-1
BANČNI RAVNATELJ, upokojen, prevzame upravi-tclistvo stanovanjskih hiš. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jutra pod »Administrator«. 30S9-1
GOSPODIČNA išče zaposlitve za nekai popoldanskih ur k enemu ali dvema otrokoma za varstvo ali izprehod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za-nesliiva 30«.	3099-1
SAMOSTOJNA GOSPA, vešča dobre kuhe in vseh hišnih del, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »S^mostoina«. ^ 147-1
14 LETNA PRIDNA deklica išče mesto šiviljske vajenke z oskrbo. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Brez staršev«. 3121-1
PRODAJALKA
strokovno izvezinna. 8 per-
fjktnim znani'-m nemščine — iSče namestitve najraje v slaščičarni. Dop ne na ogl. odd. Jutra pol »Pripravna, posien» in pri'na I. 34«. S425--
Ji'"
FRIZERKO
dobro moč. spreime takoi Salon Sever, Skofja ul. 6.
3146-la
POSTPE2NICO
za pomivanje stopnic. t3-;oj sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra 3152-la GOSPODINJ POMOČNICO iščemo za •akoj. Nafilov v ogl. odd lku Jutra	3002-13
POSTRE. NICO pošteno, za enkrat nn teden od pol 8 d 10. *imo za no?pravi'anj". iščem Naslov v ogl. odd J ti tra	3003-la
PERICO za pran e malih trilli1, dnev. no. 50 krma ov iščemo. Naslov v ogl odielkt Jutra.
30TU-'.a GOSP. POMOČNICO samostojno, za takoj ali po dogovoru, šče št;ri-članska druž;na Nrslov v oglas, oddelku »Jufea«.
3021-la
URARSKEGA POMOČNIKA t(irejmem tako . Ivan fllzjak. urar v Posto.nl 3001-1»
ČEVLJ. POMOČNIKA za vsa dela. takoi spiei-mem. Mokorel, Mirje 4.
3162-la
KUHARICO
veščo dobre kuhe in vseh £■>-«podinjskih del, »prejmem tft-koi k 2 osebuma. Naslov v ogl. odd. Jutra 313S-la
POSTI-EzNICO za vssk d n, za popoldanske ure. iščem. Gaieva 1, VII. naditr.. vrata 707 (nebotičnik).	3374-la
POSTREŽNICO za nekaj u f dnevno išče 5;nkovec, Vcrstovškova 6/1, Mirje.	3330-la
SLUŽKINJO, samostojno, veščo vseh go spodiniskib del, pošteno in mirno, iščem k dvema osebama. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobra hiša«.	3333-1 a
POSTREŽNICO za popò!'ne, f.-uro finto, iščem takoj. Tnž. Pr tner. Gledališka J-TTT	3035-"a
ČEVLJ. POMOČNIKA tiko': spre:nr- Jerovä.'k Jo?e. Tyrševa 12.	a^O.VlQ
DOBRO FRIZERKO	GOSPODIČNO
iščem proti meneča plači 1000 za fototargov.no - galan-lir. Nastop takoj. Naslov v terijo, mlajšo, ev. vajen-ogl. odd Jut-a £M2-la ko, sprejme Fototehnika, IŠČEM DEKLO	Dunajska c. IS. 3486-la
močno, za pranje, rib»- /.h.t.c.^iNAR nje in vsa hišna dela. — »	If-ikto se «jirejm<r.
Prijateljeva Ulica laH. l'ouudbe n» ogl o ki. Jn-desno.	3250-la	3473-la
HIŠNIKA.	; OOSP. POMOČNICO,
poročenega,' brez otrok, vestno in pošteno, ki zna iščem. Brezposelni izkliuče 'nuhati m opravljati vsa goni. Nudim sobico in brez- spo^injska dela, sprejmem plačno električno razsvetlia- t^koj k tričlanski družini v vo. Ponudbe na ogl. odd. Vrhovčevi 14/1. 3417.1» Jutra pod »Pošten in trezen1 SHRIČ' ANSKA hišnik«.	3215-la družina išče pošteno, pridno
Gdčna URADNICA, dekle v pomoč v gospodim-mlajša, se spreime v služ- stvu. Nastop lahko takoi. bo. Biti mora zmožna samo- Zg'asiti se od 12 do 14. stojno voditi pisarniška dela Tistennkova l/II. desno, v obratu, kier je več zaposlenih. Predpogoj : dobra risarka. Ponudbe na ogl. odd. rfi lutra pod »1. marec 1944«. HaBEM
5249-1 a UJŠČINO MIZARJA in STRUGAR1A poučujem posamezno in v takoj spreime v službo tvrd- skupinah. Ponudbe n» ogl. ka Vavpetič. Tyrs^a c. 35. otìd- -Jutri ^ »Ruščina«. 3250-la
C i t a j t e p a z I i i v o oglase „JUTRA"
KINO UNION	Telefon 22-21
Do tragikomičnih zapletljajev pride v zakonu, ko se vzameta dva zagrizena pravnika, ki izvršujeta odvetniški poklic ...
JUBISTA V ZAKONU
Magda Schneider, Wolf Albach Ketty, Hans Olden, Oskar Sima
Predstave ob delavnikih ob: 15.30 in 17.30 uri
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Nov Bavariafilm, ki si bo osvojil srca našega občinstva — visoka pesem našemu športu:
Velika nogomet«® Igra
Film, poln dramatskih pripetljajev, ne bo navduSil samo naše nogometaše, marveč slehernega tudi izredno presenetil! — V glavnih vlogah. Gustav Knuth, René Deitgen, Maria Andergast in najboljši predstavniki nemškega nogometa Predstave ob 15. in 17. uri; v nedeljo ob 10.. 13.30. 15.30 in 17.30 uri
TRGOVSKO ALI STANOVANJSKO
najmanj trinadstropno, v centra Ljubljane, kupim.
Fozzudbs na oglasni oddelek „JUTRA"
pod:
„Brez posredovalca"
Harrv Hoff:	29
ZLATA PUANOST
Kriminalni roman
»Morda bi pa le napravil izjemo. Braun te pr čaJcuje.«
Mendas Je pritajeno zaklel in zabredel iz vode. »Nu, pr: v,« je zagodrnjal- »takoj pridem. A najprej se moram vendarle malo preobleči. Pojdi naprej jn povej komisarju. da že grem.«
čer. pol ure je sedel Mendas Braunu nasproti. Zašiljen', mršavi obraz se mu je kremžil v mrke gube.
»Kaj torej hočete od mene, komisar?« je vprašal z neprijetno hreščečim gl som.
Braun mu je ponudil cigareto. Iskalec zlata jo je oibil. »Zdaj ne bom kad'1,« je rekel, »hvala.«
»Gre za umor senhorja Emilia Barre^a.« je Braun izpregovorl, bistro opazujoč so-besecLnika. »Morda lahko tudi vi kaj izp> veste o tem.«
Mendas se je zarežal. »Jaz? Ne. Kako pa? Prav tisti večer me ni b lo v baru «
»Vem, da ne. Ali — zakaj vas prav ti-, sti večer ni bilo tsm — ko ste vendar stalni gost?«
»Slučajno se nisem počutil debro. pa sem bil v svoji kolibi že zgodaj legel spat.«
»Ste bili čisto sami v kolib ?«
skCa.« ie osuplo, a tudi nekam v zadce-
KINO MATICA	Telefon 22-41
Theo Lingen kot režiser, kapelnik in veliki ljubimec v pikantni muzikalni komediji s petjem
NOČ ZMEŠNJAVE
V ostalih vlogah popularna Marte
Harell in Gustav Fröhlich Predstave v nedeljo ob: 10., 13.30, 15.30 in 17.30 uri
DELAVKA
in delavec, zdrava, se sprejmeta. Horvat, avtoličar. Poljanska cesta 69 (pri klavnici).	3276-1 a
FRIZERKO, rrlado, dobro delavko, ter učenko spreime salon Frank v Kresiji.	3225-la
F"5NA POMOČNICA, pridna in poštena, za vsa hišna dela, se spreime takoj ali s 1. marcem: Stari trg '/II.	3235-1.1
VEČ DOBRIH
slikarskih in pleskarskih pomočnikov spreimem za aali-šo zaposlitev. Main Josip, Wolfova 12. 3238-la
Dobro MOD;STKO sprejme salon Kozina. Tyr-ševa 51.	3188-la
KROJAŠKEGA	i
pomočnika spreimem. Poizve se pri M. Usenik, Ko-jdvorska U/H. 3184-13 GOSPOD. POMOČNICO za vsa hišna dela, 30 do 35 let staro, pridno in zanesljivo, sprejme takoi v s užbo Martin Bolte, Vrhnika, Petkovškova cesta 1.
3078-li
POSTRFZNICO
iščemo. Vprašajte v Mariborski 22, pritličie, blizu Stadiona, od 11 do 14.
3085-13
KNTIGOVFSKO
delavko išče knjigoveznica Fr. Černe, Vodnikova 93.
3026-la DFKI.E SPRF1MIMO v dobro hišo v bližini Ljub-l;ane z dobro pbčo, če ic vajena hišnih in poljskih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »400«. 2958-1 a
MIZAR IE sprvjme domače industrijsko podietje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizarii«.
3102-1	a KLJUČAVNIČARJE
in železostrugarie spreime domače industrijsko po'1-•ct e. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelezostrucar«.
3103-1	a I
HOTETSKO SOBARICO,
FRIZERSKO VAJENKO
spreime takoj salon Heda, Suossmeyerieva 4. 3164-44
KROJAŠKEGA vijenca aii vijenko t primerno iolsko izobrazbo takoj spreime kroiaSki tal jn Goriup Anton. Ulic» 3. m»-jt It. 7.	3159-44
VAJENKO sprejme modisdca Krušič Poldi Tyriev» 47. 3449-44 VAJENKO
7'pre.m- taxoj čtralni salon Murr« Turner. 51 «rtni trg 17.
83S.V4
VAJENCA
za kroasKo obrt, spretnem. Križa: 9knPa 6 84W-44 SIVILJSKO vajenko
sprrtno. «prejme atH.e H!ty. Kongresni P* 13. 34'*7-M
VA IENC\(-KO) za f^to-ftroko. sprejniftn. — Naslov v oel. odd. Jutr».
34«--*
VAJENKO z« kro a^ko obrt. rprvmem Vovko. Pv. Pet-» nasip 41.
VATFNCA
7.a slikarsko in pleskarsko obrt spreime takoi Kresal Pavel. Triiška 83. Te'efon 29-23. Kupim \-sako količino starega fimeža. 341V44
n* n
v mram
M
cilma)
TOALETNA KJJEMft
NEKAJ PRAŠIČEV prodam kg po 30 lir. Štefanova 22.	3378-6
OTROŠKO POSTELJO,
lesen«, belo pleskano, kompletno, proda Badiura, Privo» 8/1.	3359-6
GRAMOFON, milo rabljen, »e proda ali zamenjam t doplačilom za pisalni stroj. Poizve se pri blagajni k»varne »Nebotičnik«.	3358-6
GI.OBOK VOZIČEK, belo predsobno steno, moderno psiho, spalnico, tfi darrske kostume za malo postavo, moške galoše It. 40, ga'oše zi devetletneg». gumi škornie št. 35.5, dam-ske, in rizne druge predmete prodi m »Ii zameniam za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3330-6
GO« ZA PTTANJE in deško dvokolo prodam. Ocled od 13 do 14. Naslov v ogl. odd. Jutr». 3348-6
SPALNICO, novejšo, trd les, damsko kolo in krznen plašč, črn fo'en. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3345-6
P«Or> :
moške škomie it. 42, moške kr*tke hlače iz jerbo-vine Naslov v ogl. odd. Jutr*.	3346-f
KFZNFNA JOPA, bisam hrbti, napr^ii. Po. izve se »Peko«, MiV'o?:če-va 14.	3317-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, lep. prodam. Poizve se pri »Peko«. Miklošičev» 14.	3318-6
KPZNFNA TOPICA /pravi rni. Fohlen), nova lože. do'g* 60 cm. naprodai za 4000 lir. Našlo" v ogl. odd. Tutri. 3351-6
2ELEZNE CEVI, 5 cm premer». 2 m dolge, nrìrravne za oi^ri'o in le'e-nn b-irako. prt>dam ozirom» oddam baralco v naiem. Naslov v ogl. odd.
3304-6
MOŠKO KOLO
lulonzoi model Bianchi, popolnoma novo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3321-6
MOŠKO KOLO «tara k valiti* « dinamo, predam. Na^lo\ v ogl odd. Jo-ba.	3340^
DALJNOGLED Zete 6x prodam Naslov v ogl. odd. Jutra 8337-«
5 Un VATE grmiTdn.' zo oaeje In volno ta ročna dela. v večji množini. proiam Naslov v ogl. odd. Jatra.	8?SG-6
GOJZERICE it. 4«, nrodam. Trgovina I. E.. Pv. Petra 5».	• 3287-6
PitODAM: nov jwl'lni in kavni če?ki porcelan eervif. brušen «erv» a vino. vodo. likei in šampanjec ter Jed'ln1 pribor, vse za 12 oseb. Nsrlov v ogl. odd. Jutra.	332-6
2 PARA DRSALK it. 24 in 1 [ar i-nskih nizkih čevljev št 37. pro'sm. Naslov' r ogl odd. Jut-a.
329W
GENSKO KOLO
prodam. Knafleva ulica S — pr! hišnici.	9283-6
OTROŠKI VOZIČEK športni, ngcino proiam. P^d h-ib-ro 51.	3275-6
tPORTNl VO-TčEK malo roblien. prodam. Ha:n-šek Marija, Rožna dol. C. IX 5t. 2-1.	3.83-6
ŠIVALNI STROJ
moški in žrneki. p-odam. — Kr stan, TyrSeva 54. 3201-6
»PLANTN. VTSTNIK«. nekai posameznih zvezkov letnikov 1933 in 1937. prodam. Naslov v ogl. ocM Jutra.	3005-6
WELS: ZGODOVINA v p"ln?n'i. rkor»- nova. bb-rroda1'. 0?ld od 10. do 11. nre. Naslov v osi. odd. .Intra.	3263-6
ČE HOČETE IZVEDETI
Nove podrobnosti o kočevskem procesu
Kdaj je bil prvi napad iz zraka
Kakšen naj bo naš kmečki dom
Kako so se možile dunajske dvorne gospodične
Da so med ptiči veliki babjtki
Kako dolgo ostane ženska »mlada«
KrJto se je godilo moža, ki si je sam gospodinjil in še mnogo drugih zanimivih in poučnih stvari, morate čitati prihodnjo številko ponedeljske izdaje »Jutra«
ki izide v nefleljo zvečer in prinaša
sa vsakega adesj
v Ljubljani
Ce še niste,
»SLOVENSKI NAROD« je edini ponedeljski Ust
in stane mesečno, aostavljeD na dem, samo 3 lire. — naročite se nanj čimprej v upravi »Jutra«; in »Slovenskega naroda« v rrarodni tiskarni!
xx	«.	_ i • PL U L U C ULilCilV^. 11IU
veščo pospravi,an,a sob m § ^	^ ^
c,sPre!m,e *?st,ln/ govori avi dovršeni. Prijem 1 • danski ulica 4 « dom Na$loy y , 0(Jd
3,,7-,-a Jutra.	2542-3
in trto vam obreže strokov-?k. Šišenska 64. 3H9-3
GOSPOD POMOČNICO SADNO DKE\'JE z znanjem kune išče dvo- : članska družina. Plača 300 do 400 lir. Naslov v ogl. " odd Intra.	3148-1» ,, POZOR!
UČITELJA(-I00)	Vaše per lo lepo. h-tro m po-
ra kromati'nn harmoniko — ceni zakrpamo! Popravl alniea iščeta. Zj?ia=it" se mod 12. in no^nvic. Kopi:ar;e>n 1. U -3 uro. Naslov v ogl. odd. bel ak.	3Ü.V5-3
Ju' 9.	3332- ■ I POPRAVILA PUNČK
MLADO DEKLE	in gerdeobe IzvrrSuJe —
{«dno. pri'no. («steno, i do- BricelJ, Mestni t'g 10-1. brimi (-pričevali, 'šftem za	3488-3
kavarniške, kuhimo Ni^lov v| pRj7 VAJENKO
W06"!sI®8 Sd0D Ela- ' W871< pošti iid sp-e mem za 3-4 nre ,"73 ze vsak dan dopoldne. Plavaj 'A* 2V1 in hnma Na.-i"v v o?l. I odd. J'ih	"""4-1» VAIFNCA
GOSP. POMOČNICO za puška sko olrt snrej-wi hsni (KU siti- mero mem. N.islov v ogl n s nem Hrena In pla.'S doba. Ver oddalku »Jutra«. 3313-44
;tov?kovn 27 fTnbočna tnvar.
2577-1»
KINO MOSTE
Nesmrtne Mozartove melodije v filmu
Kagar bogovi SjuMfa
Predstave: delavnik ob 17. uri; nedelja ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri MATINEJA v nedeljo ob 10.30 url
"po^rnT-n	damsko kroiaštvo spre,-
. . . ... me takoi žužek. Celovška c. za vsak ropoMan šč»-n. jt J7	' 3216 4*
^ SIVILJSKO OBRT ku Ji'*rn	fa sPrfimem zanesljivo in prid-
Gf SPOD. POM "ČNI ""O	SSTvS*
'ZE»kl,hlt: i°	10 do '2 in od 16 do
•J^'	i X ,S v lokalu AER. N'ovi trg
iš*enn k 5t1-i«l nsk ^'U-j. ^	3">4s 44
žini za ta'-ol al- po rto-
govoru. Na='ov v 07'ns- vaiein».a
nem	J"tr- 3430-la 23 mehanično obrt. pridne
FOTCPOMOČNIK ^"bu^" Ferd^'l^ar (pomocri'ca) za vsa dela, Karlovška 4.	3">2->-44
tudi zoöetn'k-, dobe stal- v no službo (tud. prccen- , .	.
te) Ponudbe pod »Fcfto 73 zldtar,sko obrt, seJJsprI<',' LJuWJ na« na ogl s. od- N"lov v ogl. odd Ju-delek Jutra	3535-la tra-	3234-44
? IVILIO SPREJMEM
na dom. Inž P etne-. 23 »oboslikarstvo in pleskar-Glednliška ulic., It^ ^SSU ÄSS
- j VAJENCA
sprejmemo za trgovino
i r 11 e
ÌC
gJSSSXT
ANGLEŠČINO	I PRODAM :
poučuje učiteljica. Indivi- I Hubertus plišč, mofKi dež
J...I-. ------—- '-	ni plašč, dva para moških
gumijastih škornjev št. 43, usn ene gamaše in otroške gumijaste škornje n» zadr-•:o. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3U 0-6
POHIŠTVO spalnice, plerkane in orehove ter jediinire, ueodno kupite pri tvrdki »Štigl« Ogled vsak torek, četitck m nedeljo od 3- do 5 Celovška 72. zvonec Stigl.
3131-6
JUTA VREČE kolomuz. Iti-bDlineJ, Cl-Etimadež. Earit (Užlci fp^t). bela kreda (k lei-Jev kurbon t), v zalog, pri tt. PetionaXta A. Hmelak, CI il Metodova t prej Tyràeva) 35,1
J-3S5-6-M VEč PAROV GALOS 'aniPk h in molkih, 1« u;o-:ni ceni prodam Mehanik Ambrož Ciril-M.-ttjJuva (lyrèera) 71.
SI83-C
PISALNA STROIA.
Flheinn-etall in Mercedes, pisarniška, v zelo dobrem stanju, ugodno naprod.-j rMercedis«, Frančiškanska št. 10. dvorišče. 3402-6 JESENOVO SPAI NICO, T.oderno, in kauč z omarico, v palisandru, tapeciran ali brez, proda mizarstvo I ili p. Vodnikova cesta, nasproti šole v Zg. Šiški, še znotraj bloka.	3373-6
MOŠKI TRFNČKOT, nošen, za manjšo postavo, n nekai metrov fianele proiam. Zeljarska U/I. 3375-6 S"TFTIT KO za obsevanje in dve postel'ni mreži prodam. Žclezaikarjeva it'', levo.	3377-6
MISI PODGANE m Ščurke zanesljivo po konč te » swurom k sa dobte » d"«e'ij' KANC. ŽtdovcJco ul 1
i VAJENKO
VAIFNCA
mešanim blagom. Ponudbe TVIROI4' ina	Jutra pod:
«3 4J S	r.Priden in pošten«. 3091-44
TOPEL HLEV.
stene vezane, i.ieri 2 kv. m, šc skoraj nov, prodam. Ra-kar, Šmartinski ceita 21.
33^0-0
TRGOVSKO OPREMO,
čisto, dobro ohranjeno, skupno z avtomatično tehtnico in različno posodo, ugodno prodam. Nislov v ogl. odd. Jutra. 3511-6
IEP ČRN KONJ, ä let star, s komatom, bo naprodai na javni prostovoljni družbi v nedeljo,
13.	februarja ob dveh popoldne na Verdu. Poj-sni-ia: Verd 99.	3307-6
SVILENA SITA za belo moko dobite n» zalogi v železnini »Icrrum« Leon Stupica, Ljubljana. Gradišče 3.	3316-6
D IVAN in pisalno mizo z devetimi predali prodam. Pelei Ivan. KieVov t— 11. 3315-6
SPALNIC» orehova imitaci a. predam. — Zor Jože. rtro no mha-stvo, ; . ubrana. Šiška Alaževa c.
14.	'	3334-6 KAUČ
iz orchovt. korenin ■ in posteljo. iijixlno pro'arn. Nad c-HÌu n ev. Flori am Soria'-ska al.	3336-6
VEL'KO STELA20 zu pisarno, nrnnr-1 !n n^va stata, proiam. DjnaVka " ''a S5a.	' 3ÜÖ-6
sELAK
rtsmen predvojni 8 kj. pro-iiam l'onndbe na ogl. odd. Jutra poiJ »180«. 3310-C
GRAMOFON fko-aj nov r Upom kovčka, prodam u !30l lir Na<-lov v osi. odd. Jutra 3325-6
VOLNENO BLAGO pre ; vojno za damski jpo-ir.la an'fki plaV :n novo luk-r-Jzno šfiortn' kolo. moško, zamen.am za dober radio. — Ponudbe n» ogl odd. .lut-s iiod .Opis«	3322-6
KUH. OPRAVA nova. nanrodaj Kongrocni *rsr
15. pritlčj«
ČRN PLAŠČ
plišast, p vovKine kvalitete, prodam. Na/ilov v 05I. old. Jutra.	3 67-6
KLAV. HARMONIKO è 75 bas! in ngi^nm, odlične znamk -, pro.lam. Kranjc — Podjunska 11. šiška.
3271-6
PREDVOJNI INLET
prodam N slov v ogl s. oddelku »Jut a<. 3327 6
PRODAM: večjo želf-zno b'ngajno zjia.rrke »W ese & Ko.«, železne barale, poa ukane. za 200 Vg vsebine, od tehn čnega olja, ro-<ni voziček na 2 ko'esi in de^imalko, ki potrgn? do 500 kg. Na-lov pove oglasni oddelek »Ju .r «.
3335 6
DAMSKI PLASč
sposila dr. nc k; svetel, z 3 srednjo poetavo, nn proda J. Naslov pove oddelek »Jutra«. 3339 6
ŽELEZO STRUŽNICO majhno, na no n ev. motorni pogon, prodam. Na ojled vsak dan pri \-rat;irju pivovarne Union ni Celovški cesti 22.
3283-6
RADI ODPOTOVANJA
prodam: krojaški šivalni stroj orig. Sn e-, dve moSkj suknji, 6 no in temno-sivo, moški kri-tek pov énik, moško kolo »Puch«, mzo zi krojaški stroj ln pokrov za danski stroj. Kamn ška ulica 13.	3259 6
NOVO OBLEKO predvojno b ago, mornariško, z dolgl-ni hlač mi, za 7 do 9 let ln krem obleko za 4 do 6 let sta ega dečka, prirre no za p-vo obh J ilo, podam Naslov v oglas, oddelku »Jutra c.	3289 6
VAVPOTIC: BLED olje, platno, prod m. — Ogled mod 13. in 14. uro. Naslov v oglas, oddel'cu
3.W5-6 »Jutra».
3280-6
PRODAMO:
preprogo 2 X 3, kitar», desko za likanje, kov&sg za harmonko. Vitača 5. drugo stopnišče, vT^ta^g
PRODAM:
spa.no op avo. pcresnico (Federmad atz) za s naca čieto in dobro ohranjeno, ter moške čevlje št 42 in nekaj mo'ke obleke. Nslov v ogla^ oddelku »Jutra«. 3259-6
SREBRNO LISICO, skoraj popolnoma novo, «e-lo lepo. prodam. Ogled možen vsak dan od 10 do 15. Naslov v ogl. odd T'1*^
ŠIVALNI STROJ.
znimke Singer, damski kostum. popolnoma nov. srv, in krznen muf prodam. Sta-ničeva 61II.	3214-6
PATENTNO PEČ železno s šestimi likalni«, proda Žužek, CHovška^57^
NAHRBTNIK.
iz dobrega blaga, še nerabljen. prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd Jutra.	3220-6
PLATNO ZA RJUHE.
220 cm široko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.^
LEP. APAUTNI KROJ
z navodili za čepico dobite za 10 lir pri AER. Novi trg 5/pritl., od 10 do 12 in od 14 d6 18. Čepica se napravi lahko iz samih ostankov volne.	3246-6
GOJZARJE fc. 3«. .
skoraj nove, prodam. Mirie št 29.	3252-6
DALJNOGLED, trieder. kompleten, z etni-jem, v prvovrstnem stanja, ugodno naprodaj. Naslov ▼ oil. odd. Jutr». 3251-6
Umetnost^IV., V.. VI. VIL letnik; Dom in svet 1940, 1941 1942 ; Prijatelj 1935. 1936* 1937 in 1938, prodam. Jenko, Gledališka 12/HI.^
SAMSKO SPALNICO iz mehkega lesa, žimnice i« volne, skoraj nove. štedilnik za vzidan-e in m-sKO kolo prodam. Ogled od 9 do 15. Florjanska 10/11.
3272-6
UPRAVA POLICIJE v Liubljani bo prodaia tri
italijanske autokare znamke »Spa« na javni dražbi, ki se bo vršila dne 16. febru-arja ob 15. uri na dvorišču v Prisilni delavnici. — Ogled avtomobilov pol ure pred licitacijo. InteresenU za avtomobile vabljeni!
3291-6
HARMONIKO,
diatonično. skoraj popolnoma novo, prodam. Tovarniška 6.	3300-6
PODGANE, MISI, _ stenice zanesljivo uniči zt-vod za pokončavanje mrčesa in golazni Zor Adolf, Tavčarjeva 4/III. levo.
3278-6
POPOLNOMA NOVE
in vezane v originalno vezavo prodam: Valvasor 4 knjige. Knezova knjižnica 19 zvezkov, Zabavna knjižnica 22 zvezkov, Letopis Slovenske Matice 20 zvez-okv. Poizve sc v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3.
3279-6
ŽENSKE ČEVLJE, rjave žirovske, št. 39, 2 m prvovrstnega klota in km igo »V vrtincu« prodam. Nasiov v osi. Odd. Jutra. 3223-6
STARINSKI PAS za narodno nošo, okovan » srebrom, in plašč za 13 do lrt letno deklico, predvojno blago, in volneno jopico prodam. Naslov v ogl. "dd Jutra.	J—8*6
PRODAM črno safian usnje aktovko in jedilni pribor, »Rostfrei«. Naslov v ogl. odd. Juti».
3226-6
NAHRBTNIK.
moške nogavice in maice ter damske robce prodam. Ze-ljarska U/I.	3227-6
MC* iE ŠKORN JE št. 42 prodam. Ogled od 15 do 17. Naslov v oglas, odd. Jutra.	3233-6
MOŠKA OBLEKA, močna, za srednjo postavo, naprodaj. Naslov v oglas. ' odd. lutra.	3232-6
j 2 pära GOJZERIC, ! št. 28 in 30, .popolnoma ' nove, naprodaj. Poizve se: Tavčar, Ilirska 12. 3236-6
HARMONIKO. »Lubas«, trivrstno, ugodno prodam. Od 13 do 15. Knezova 59/pritl., desno.
3207-6
ZFTEZ^N KOTEL
prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3203-6
PRODAM: 2 postelji. 2 omari, ^ 1 po->»;l,no omarico Ti kuhin-sko kredenco. Vprašati : Ka. sanovič Mestni trg 7/1, d.
3204-6
ŠKORNJE, častniške, črne, malo noše. ne, št. 42, dobro ohraniene goizerice št. 42 in brezhibne gumijaste škonve št. 42 poceni prodam. Moste. S'ap-ničarieva 7 priti. 3199-6
VIOLINO, ki ima izvrsten g!a», in več različnih strun za citre prodam. Moste. Slapničarieva št. 7/pritl.	3200-6
VOI.NFNO BLAGO, predvojno, črno. za damski spomladanski plašč, zamenjam za enako kakovost, druge barve. Oeled : modno krojaštvo Jelka Tauber, Prešernova 54'III. 3201-6
gi odvrnil Mend:-s. »Kio naj bi bil pri meni?«
»Sl šal sem, da Cas:h prihaja k vam neka Indijaeka.«
Mendasov obraz se je bolj in bol-' mra-čil. »Podoba je, da ste se že zelo na drobno ukvarjal! z menoj!« je odvrnil. »Seved" je čaeih prišlo neko indijansko dekle, da mi je pospravilo kočo. To je navada tudi pri cLrug h iskalcih zlata.«
»In tisti večer je m bilo pri vas?«
»Pač,« je zdaj Mendas hitro oivmil, »ali — ne maram, da bi jo zaradi tega izpraše-vali.«
»Morebit' me beote še prosìi, da bi jo.«
»Ne razumem vas, komisar,« je Mendas mrko dejal, »kaj vobče hočete od mene? S to žalostno zadevo nimam niti najmanjšega opravka. Kako bi mogel pasti nsme sum —!«
»Takoj vam povem. Zaljubljeni ste v Marijo Odowaldovo in se mislite celo ocenit z njo, zdaj, ko je vaš tekmec Em ilo Barreto odstranjen. Do te odstranitve nI moglo biti nikomur drugemu toliko kakor vam!«
Mend"s je mahoma plan'1 pokonci. Z iskreči m i se očmi je zastrmel v kom sar-ja. Roke so mu trepetale. »Ta trd tev je nezaslišana!« je zavpil s skoraj krhajoč;m se glasom. »To je podel očitek! Kdo vam je to vdahniti?«
»Ta m sel je zgolj posledek dolgih poizvedb.« je Braun hladno odvrnil.
Mend sove oč' so postale grozeče. »Takoj prekličite to trditev!« je zakričal :n jel razsajati kakor obseden.
Komisar je mimo cbsedel. »Zakaj se ie tako razburjate. Mendas,« je rekel, »ako oe čutite nedolžnega? Saj morate vend. r priznati, da je v opisanih okel šč nah kaj lahko padel sum na vas. Dokaž te svoj aii-bi za tisti večer, pa bo vse v redu.«
»Saj sem v: m že rekel — indijansko dekle se v stvar ne sme zaplesti. Pleme b' jo zobč lo in to b! bilo njen pogin. Tega nikakor ne maram.«
»Dovol te, Mendas — zaslišimo jo lahko povsem obzirno «
»Ne. Ce nikogar drugega ne, bi morali pritegniti vsaj tolmača. Niti besede po/. tugalšč ne ne r" zume.e
»Tuff tolmač bo molčal.«
>;Kdo mi je porok?«
»Jaz«
»Hm. To je vse lep?, a zvedelo bi se vendar. Dekle je glavarjeva hči. Vdell bi jo. ko bi jo peljali k vam.«
»Za Boga svetega — tedaj Jo zaslišimo pač v v ši kolibi, kadar bo spet pri vas. Ce1© v tem hočem b!tl obziren.«
Mendas je razburjeno hodil sem ter tja »Aii. vse to je samo smešna komed ja Ali mar v resnici mislite, da sem mor lec?«
. iin ubc'j imate že na vesti cavalheiro!«
Mendas se je zdrznil. »Ha! Tudi to veste? Potem vam mora bti pa tudi znano, da so me oprost il.«
»Gotovo da. Vendar — ker je sodno ugotovljeno. da ste nagle jeze — osumljeni ste. in na vas je. da se operete «
Mendas se je šiloma zbral in Obstal pred komisarjem.
»Naj bo,« je rekel, »vprašajte Indijan-ko.«
»Kdaj bo spet pri vas?«
♦Tega na žalost ne morem zanesljivo po-vedatiT Vedno je prihajala v nerednih presledkih. Cas h se po več dni ni pokazala pr: meni. Ta m h slavi njen rod neko slavje, ki se bo vleklo kak teden dni. V tem času me najbrže ne bo utegnila obiskati. Kakcr hitro pa pride, vam takoj sporočim.«
Braun ni mogel drugega kakor sprejeti ta predlog.
*
Orechas Je bi poslušal zasl-ift-nje iz sosedne sobe. Zdaj ga Je prerešetaval g komisarjem ,
»Ali Se vedno mislite, da prihaja Mendas v poétev kot storilec, komisar?« Je vprašal.
Braun je skomignil z rameni. »S^m ne vem.« je odvrnil, »al; naj si razlaga« aje-eovo pretirano razburjenje samo z htivost-jo značaja, ali naj smatram, d? Izvira iz zavesti krivce. Ce je alibi v redu —«
» Nikar ne prisojajte al bi ju preveč pomena, Brauin! Ta reč se mi zd: nekam gnila. Z kaj pa izprva ni hotel nič slišati o tem? ZaHaj se je spet in spet izgovarjal s temi čudnimi oziri na Indijahko?«
»Kakopak — to tudj meni ni šlo v glavo.«
»šele ko je moral izprevideti, da je ne-cg bno, je privolil. M'slim, da mu ne bo pretežko, pripraviti dekle, kakor je treba. In tako bo izpoved la vse, kar on hoče. Kaj bi si torej bel'li glavo zaradi njenega pričevanja, pa najjsi bi potrdila, da je bil ljub mec tisti večer res v koJibi?«
»Prav imate, gospod major.«
»Veseli me, da 'zprevidite. Vendar pa alibija ne smemo pustiti v nemar. — Kakšen se vam je zdel drugače ?c
»V zadregi je bil. Razen tega Je videti nekam prekanjen. Ne zaupam mu.«
»Na žalost sem ga videl le od časa do časa skozi režo v vratih, kadar se je nagnil naprej,« Je" rekel Orechas.
»Name vsekako ni naprav*! ugodnega vtisa.«
Potrkalo Je. Torney je stopil v sobo.
»Kaj — Že nazaj?« je vprašaj Braun ia mu ves radoveden stopil naproti. Nato je seznani Torneya z majorjem Jn kratko pojasni, kako !n kai »No, Torney — kako je bilo? Ste mogli dognati, kdo je mrlič?# »Da. Ki je Tomaž Salvador*
GOJZERICE št. 43. nove. predvojno blago, pro-damr Müller, Mestni trg 12, II. nadstr.	t 3191-6
MOŠKI POVRŠNIK, dobro ohranjen, in čevlje št. 43 ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3194-6
RADIO,
štiricevni, dobro ohranjen, in ženski šivalni stroj Singer. skoraj nov. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3195-6
UNIFORMO,
uradniško (malo zakrpano), proda železničar. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3196-6
TRICIKEL. lahek in težek, ugodno naprodaj. Vodovodna c. 2.
3189-6 HLAČE PUMPARICL, rjave, volnene, nove, prodam ' Od 13 do 15. Slomškova 17/1, levo. 3187-6
POHIŠTVO, starejše, kuhinjsko, in mizo iz trdega lesa, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3106-6
SAKSOFON,
raven prodam. Kotnikova ulica" 17.	3105-6
OTROŠKO POSTELJO, boljše izdelano, proda tapetništvo Zakrajšek, Miklošičeva 34.	3072-6
MOŠKI PLAŠČ, usnjen, podložen s kožuho-vino. naprodaj za 5000 lir. Naslov T ogl. odd. Jutra.
3027-6
ŠIVALNI STROJ
»Singer«, pogrezljiv, nov, ugodno prodam. Verstovšek. Trnovo, Mandeljčeva l/II.
2550-6
OTOMANO
fkauč) j tremi žimnatimi žimnicami prodam. Naslov v oel. odd. Jutra. 3169-6 gramofon-kovčeg in 40 plošč p-oda tjtoj po primerni ceni P. štrekelj Gerbičeva. ulica 44.
2743-6
PRODA SE:
stiskalnica (eksceriter presa) ter amerikanka. Ogled med tednom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3170-6
»LUX« SESALEC in val i ko sliko prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra.
3109-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok. prodam, šišenska čeri» 18 (pri remizi).
3104-6
PREMOG L Pogačnik
LJUBLJANA,
Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
ŠPORTNE ČEVLJE
št. 36-37, damske, 1 ep'., j j;ave. prodam. Naslov v ; ogl. odd. Jutra. 3166-0 j
GOJZF.RJE št. 43, skoraj nove. nepiemočijive, modam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3165-6
ŠIVALNI STROJ, popolnoma nov, znamke »singer«. prodam. Kern, Trnovski pristan 16. 3134-6
4 KNJIGE: »Das Oesterreichische Recht« originalno vezane, prodam za 160 iir. Istotam prodam poceni črn suknjič s telovnik, ni za 14 letnega dečkau Ri;r ■-••.j. cesta 10, levo, pri-tlič	3136-6
V >ČAN TRICIKEL. ttaii. še izdelave, s prvo-vrstn i gumami, naprodaj. Meh-? !: Ambrož, Cirii-Me-todo'v.i (Tvrševa) cesta 71.
3180-6 TRCDVSKO OMARO r 12 predalniki, zastekic-no, posteljo ir. žimnico predam. Razpotna 6/1.	31~9-6
NIZKE MOŠKE ČEVLJE št. 40 prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 317S-6 »ČAS«,
kompleten, broširan, in »Zgodovino slovenskega naroda«. kompletno, polusnje, prodam najboljšemu ponudnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redkost«.
3175-6
GOJZARJE st. 39,
prvovrstne, zamenjam za kure. Naslov v ogl. odd. lutra.	*	3174-6
ZARADI SELITVE prodam staronemško jedilnico. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3173-6
NOV POVRŠNIK »Marengo« poceni naprodaj. Aljaževa 24. nadstropja.	3149-6
MOŠKO STVO OBLEKO, i KODAK-RETINA
črno suknjo, zelo lepo. Te- s priboioui podam. — trni jopič, za srednjo po- 'Ogled cd 12. do 15. Na-stavo prodam. Ogled med siov v ogl. oddelku Ju-12 in 15. Naslov v ogl. ;tra.	■	3433-6
odd. Jutra.	3168-6
BLAGO ZA RJUHE, predvojno, 15 metrov, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3150-6
PIANINO, skoraj nov, črn, boljše vrste, prodam. Močnikova 13.
POSTELJA,
skoraj nova. z žimnico, in Hubertus plašč prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra.
3145-6
2 prava PERZIJANER
plašča in skunk; boa naprodaj. Poižve se: salon ;.-Mira«, Mestni trg 7.
3144-6
SLADKO SENO,
1000 kg, prodam. Tržaška cesta 161.	3143-6
MOTORNO KOLO 98 PH, skoraj novo — naprodaj v Kamniški ul. št. 14.	3320-6
NOV LESEN ZABOJ za smeti, 60 X 32 X 32. prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3298-6
KOSTUM siv, skoraj nov, predvojno blago, za siednjo postavo, poceni prodam. Vodovodna cesta št. 78.
3301-6 5 JARČ in PETELINA prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3450-6
KUH. OPREME moderne, prodaja mizarstvo Potočni!;. Gnidovčeva nI. 5. pri šoli na Snnar!:nslti eesti. tramva;6ka pos;a:a Sv. Križ.
B3S4-G
BALONSKI PLAŠČ
št. 54, nov, dva rara moških čevljev St. 39 in " 40, v'soki, damfki pomladanski trenčkot, trnk obleko, popolnoma novo, črno suknjo, prodam. Poizve se pri krojaču Boen, Tavčarjeva 4. '	C3l>S-6 ' OTROŠKI VOZIČEK globok. l"p. avtomodel pred-voini prodam. Naslov t ogl. odd Jnt-a, 3386-6
OTROŠKO KOŠARO novo pro jam. Krakovska u!. 29.	3370-6
SI IK0 za spalnico ova! okvir, reprodncira.no — »Kri*t« na. (5ari Oljki« n več pa-ov. skoraj novih modern li ženskih čevljev, it. H8. prodam. Naslov v ogl. odd.
üESTILIRNI KOTEL
basren, francoski sistem, 250 1, z m^aluikom, iiltrom, nekaj sadnih mlinov, cca. 4U0 hI, posode, lijaki iu še drugi pribor, kapaciteta 1000 kg na ž4 ur in 1 železen štiriogUt rezervoar, 1225 1, ugodno pro. 3155-6 dam. Poizve se pi »Metalia*, (ioojiosvetska 16, nasproti Delavskega doma.	8155-6
PISALNO MIZO kovinsko, prastično, elegantno, najfinejše luksuzne izdelave, prodam. Ogled trgovina Ostrožnik. Pasaža. 8161-S
SPOMLAD. KOSTUM, zelo moderen, svetlo drap in moške galoše, skoraj nove, št. 41, jrodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3457-6
GOJZERJE, skoraj nove, prodam. Naslov v ogl. old. J-jtrn. 3474-6
MOŠKE ČEVUE nove, št. 44, predvojne, ngod-no prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	34?9-6
1 ERPENTIN, venetianski, 30 kg. prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra.
3412-6 MODERNE OPREME za spalnice in kuhinje prodaja najceneje mizarstvo Vidmar, Vodnikova cesta 31.
3414-6
PHTLIPS-RADIO,
5+1, ugodno naprodaj. — Istotam likerni alpaka servis. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3416-6
PROJEKCIJSKI 9 mm aparat in snemalno kamero z veliko količino filmov prodam. Radioval. Dalmatinova 13. 3419-6
RADIO-APARAT, petcevni prodam. Vrhovče-va 14/podpritl.	3418-6
ČRN DAMSKI PLAŠČ iz angleškega blaga, z va-telinom podložen, naprodaj v modni krojačnici Karlin Marian, Beethovnova 15.
3430-6
ŽELEZNO BLAGAJNO,
stoječo, moderno, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra.
3451-6
ŽENSKO KOLO
znamke »Diamant«, 5e novo, prodam. Na ogled pri tvrdki »Kristal«. 3434-6
MERCEDES 170 V. luksuzna limuzina, izredno
Jutrfl.
OTROČKI VOZIČEK
o-lobuk dobro ohranjen. prodam. 7.<dc?ka c. 6 . 3423-6 ŠKORNJE št. 4l
3372-G 'eP voz- z;'° ugodno na-~ 'prodaj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zaradi denarne stiske«.	3438-6 STRUŽNICA,
Intra™ W V
USNJEN K0VCEQ ' ^ jS^lÄXS
potovalni, nov (neceser), pro-
! pri Merkur, Puharjcvu 6.
dam Oirled rìn%?vrio od 8. do i -	-	, g
10. ure. Naslov v ogl. odd. | , MOXQRNI KOLESI,' Jnja-	" - jše kot v novem stanju, zad-
»WELLS«	nji model, zelo ugodno na-
Svetovno zgodovino, prodam, j prodaj. Ogled pri Merkur, Naslov v ogl. odd. Jutra. iPuharjeva 6.	3437-6
3383-6 ŽIVO SREBRO
: kg, pralßin po 310 lir.
. nudbe na ogl. odd. Jutra pol ?:iajna naložba«. 2T1-6
KOKOŠI
jarčke. Leghorn (beä'l, celo družino 104-1. prodani, najraje skupno. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Veliko jajc«.
3410-8
KOKOŠ
jarčko, ki že nese Hi petelina — čistokrvna Plymouth Roka no-me. prodam. Naslov y Ogl. odd. Jutra. 3409-6 S ALNI STROJ oc. portable, sKornj nov, .ia. Naslov r ogl. odd. Jat».
LLX APARAT 'vauUaugerJ. skoraj nov — •jzc-ino prodam. .Ogled od 9. do 11. ure. Naslov y ogl. odd. Jutra.	34.39-6
ŽEPNO URO m'Ako. na;t>oljSe ivieerske zna-Tk». ••rodom — Ogledati: BerttiCvaùva 2-ni. Ui^S
MORSKE PRAŠIČKE prode.m. Vodnkeva 71.
3413-6
POSTELJO
s Tierc-snim vložkom, prodam. Hiši.".;, Kersnikova ul. 8.
3441-6
VOLNENE HLAČKE
z Dognvičkami :n jopice v beli, roža ir. svrtlomodri barvi. velikost od 1. do 5. leta. 'n -fkaj metrov fknele, podam N:islov v r>?l. odd. Jato.	3436-6
2 VIOLINI dob-o ohiranjeni, prodam. Rimska c. 10. p.-itiičje, levo.	3388-6
MOŠKO KOLO novo, prodam. Ogled v nedeljo ad; 10. naprej pri Stariču, Cesta na Rožnik 43.	3481-6
ŽELEZEN ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. Meglič, Tesarska 5. 3382-6
KROJAŠKI LIKALNIH
električni, 8 kg. v dobrem st.'.nju. prodam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	3338-6
MOŠKI ČEVLJI črni, nizki, št. 45. predvojno blago, napiodaj.— Naslov v oglas, oddelku »Jutra«	3341-6
LESENE SODČKE lOOiitrske, ugodno proda »Papirocei«. Lepodvorska ulica 23	3260-6
KOSTUM iz čiste, rjave volne, s>ko-ral nov, za manjšo postavo proda inž. Pretner, Gledališka ulica št. 4-III 3354 6
BLAGO
črn. volneni ševijot, za tìamsko obleko, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jtlfcra«.	3342-6
PRODAMO: železno, stoječo srednje-veliko blagajno, sistema »Wertheim« in kratek klavir, 6rao politiran. — ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8 (poleg ko-lodro-a Šiška) 3403-6 OTROŠKO VOLNENO GARNITURO (dirnp) hlačke, Jopico. kap:co in šal, za 1 do 2 leti starega fantka — ug.xlno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 3394-U
Kupim
NAZNANILO
Naznanjam, da sem PRESELILA GOSTILNNO iz Sv. Petra ceste štev. 85 NA CANKARJEVO NABREŽJE ŠT. 15.
Priporočam se stalnim in novim gostom.
ANGELCA FINTAR
♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»»♦»««»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»»fr»
STA ROZMAN A RESTAVRACIJA ,PRI LEVU4
NA GOSPOSVETSKI CESTI se je zopet obnovila in bo pod novim vodstvom skušal cenjenim gostom najbolje p ostreči.
Se priporoča
A. SENICA
v v, v» -	: \
NOVA HIŠA
TBEVADSTROPNA, solidno in moderno grajena, ugodno naprodaj. Zazidane
ploskve 270 m2. —.Prevzame se lahko večja hipoteka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »SAMO RESNI INTERESENTI«.
J-347-1
»♦♦»IMHMtMMMM
SREBRNINO
kovance in druge predmete ter dragocenosti kupimo. — Takojšnja gotovina.
RUDOLF ZORE, Ljubljana,
Gledališka ulica številka 12.
ŠIVALNE STROJE,
pogrezljive, kakor tudi z dolgim čolničkom, kupimo in plačamo najvišje dnevne cene. Trgovina Ogled, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.
3211-7
PREPROGE,
rabljene, dobro ohranjene, vzame v komisijsko proda-jo E. Zakrajšek, Miklošičeva 34.	3074-7
HARMONIKO diatonično, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonika«	2127-7
ŠKORNJE št. 45 ali 46, kakršne koli barve, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Škornii 45«.	3124-7
GALICO in ŽVEPLO kupim za svoj vinograd. Kajfež. Florijanska 4.
3150-7
STEKLENICE
razne vrste, kupujemo. Dobro plačamo 1 Na Vašo željo Jih prevzemamo na domu. B Guštin, Vodnikov trg §t. 2 J-318-M
KUPUJEM : volnene triko jopice, krojaške in šiviljske volnene ter bombažne odrezke. Hrenova ulica 8.	2574-7
STARE ZAMAŠKE neuporaDn in vsakovrstne plutovinaste odpadke, kupimo v vsaki količini. Emonska cesta 2, dvorišče — pisarna.
3058-7 MIZN1 ŠTEDILNIK z dvema ploščama in pečnjakom, dobro oh,ra-jnjen. kupi Lončar Franc, kleipàrstvo — Figovčevo dvorišče.	3031-7
OVČJO VOLNO, striženo. krojaške, pletilj-ske in šiviljske odrezke kupuje vsako množino »Jugo-volna«, Ciril-Metodova 41 (prej Tyrseva), nasproti sv. Krištofa.	3081-7
V KOMISIJ. PRODAJO sprejemamo in fiksno kupujemo fotoaparate, umetnine, natikvitete in droge boljše porabne in luksuzne pred mete. Parfumerija. »Venus«, palača Bata.	3308-7
KUPIMO POHIŠTVO.
Glavni pogoj je. da je čisto in snažno. V poštev pridejo žimnice, lahko tudi iz afrika, šivalni stroji, preproge in drugi uporabni predmeti. Trgovina Ogled, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	3064-7
»WERTCHEIM« blagajno moderne oblike kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3379-7
BELE SNE2KE za triletnega, lep športni voz, žimnico na peresih, pasjo hišo, ovalno mizo s stoli, posteljno omarico in psiho. trd, svetel les, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dam protivrednost«.	3331-7
MOŠKO OBLEKO, temnosivo, morengo blago, prav dobro ohranjeno, kupim. Naslov pustite v odd. Jutra pod »Suknja«.
3314-7 KLAV. HARMONIKO malo rabljeno :j6—48 basov, kupim. Naslov pove hišnica. Dalmatinova nI. 2. 3355-7
MOŠKE OBLEKE čevlje, perlo. posteljnino in druge predmete, stalno ku-nuje: Drame Alojzija. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 20.
33C7-7
HARMONIKO
diatonične dobro, ki.pim. Na. slov- L3-. Jenkova 13, priti., levo.	3M7-7
ŠKORNJE ali gojzeree, nove al' dobro ohranjene, št. 43, kupim. Trgovina pohištva >Sava«. Miklošičeva cesta.	BW3-7
ELEKTRIČNI RESO dvocevni, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	3326-8
RIBIŠKE PALICF dobro ohnn lene. kupim Nas'o v v oglas, cdrfe'ku »Jutra'.	3312-7
SREBRNE KOVANCE in različne druse srebrne rredmete vsake vrste kiioim. Plačam dobro! — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tifcol gotov'm«.	3281-7
ŠIVALNE STROJE glave in okvirje, kupi Kristan, Tyrševa c. 54.
3260-7
MLADEGA PSA,
najraje foksterierja, kupim. Ponv.dbe na ogl. odd. Jutra pod »Čistokrven«.
3213-7
KUPIM RADIO.
vsaj Sestcevni, iz leta 1940 do 'Ì942. Ponudbe na oel. o<ld. Jutra pod »leklenV*«.
3219-7 DELOVNO OBLEKO, inontersko, za visoko in močno postavo, kufim. Ponudbe na ozi. odd. Tutra pod »Monter«.	3273-7
Kupim nemški VADNICI : Deutsche Sprache od Thora Goldschmidt in Deutsche Sprachlehre für Ausländer iz leta 1959. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.	3244-7
PISALNI STROJ, maihen, (transportabel)že rabljen, kupim.* Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Ja-f a pod »Transportabel«. "	3297-7
DRAGOCENE IZDELKE uro, verižico, prstan, uhane 'ali kaj drugega, tudi z dragimi kamni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Darilo«.	3282-7
ŠIVALNI STROJ kupim. Dam tudi protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo rabljen«.
3224-7
KUPIM ŠKORNJE
z mehkimi botami, št. 41-42, in jahalne hlače, v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Škornji«.	3231-7
Okoli 1000 BUTELJČNIH steklenic kupi Maček IvaJi, Cankarjevo nabrežje 17.
3230-7
STROJ,
čevljarski alt krovaški. ku-pim. Oglasiti se: Breg 2. ^	3206-7
Gumijaste ŠKORNJE, večja številka, in usnjeno aktovko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeni škornji«.
3202-7
ŠIVALNI STROJ,
z okroglim čolničkom. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boris«.	3181-7
SLUŠALKE 2000 <3hm, detektorske, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3111-7
GUMIJASTO CEV ali platneno, za škropljenje, do 20 metrov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«.
3083-7 MAJHEN DROBILEC (Brecher) in mlin kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Drobilec«. 3017-7 TRENČKOT. dobro ohranjen, ali balonski plašč iz predvojnega blaga, za visoko postavo, takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«.	2993-7
OTROŠKO DVOKOLO za osem. do desetletnega fantka kupim. Vošniakova ul. 12.	3167-7
SOKOLSKO SURKO (bluzo) ali del kupim in zamenjam dober elektrodi-namičen zvočnik za gramc-fon-kovčeg. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3141-7
OTROŠKI VOZIČEK, športni ali globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -»Voziček«. 3126-7
RADIO-APARAT, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jn-tra pod »Ceni in znamka«.
3129-7 KOLO,	, .
damsko ali mofflco, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«. 3125-7 KUPIM:-
staro pohištvo, vsakovrstne omare, visoke in nizke, žimnice postelje, porcelan, slike ter vse druge starinske predmete. Marija Golob, Gallusovo nabrežje 29.
3475-7
FRIZERSKI SALON
v Ljubljani kupim ali vzamem v najem tudi prazen lokal, za stroko primeren. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »FRIZER«. 3477-7
ELEKTROMOTORČEK. pol KS, enofazni, 220 V, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »220«.^ ^
PISALNI STROJ,
dober, manjši, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oel odd. Jutra pod »Stroj«. 6 '	3448-7
BOLNIŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen. kupim. Delno dam protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 3444-7
KUPIMO: bicikl;, bicikel-gume, motom» kolesa ter gume motoma kole« Merkur, Paharjeva 8.
3440-7
FOTOAPARATE vseh vrst in pribor, tudi Box in slične .cenejše vrste. kupuje Fototehnika, Dunajska 13.	3484-7
STEKLENICE ao denar
GOZDNO POSESTVO
na Dolenjskem, 605 ha, z moderno žago ln drugimi potrebnimi napravami. prodam za 6,850.000 lir. Ponudbe na oglasni
če nam jih prodate. Kupujemo : oddelek »Jutra« pod 6-fro tudi vse druge vrste pred-1 »Visoko obu-estovanje«. metov. »Metalia«. Gospogvet-	3239-20
ska 16 — nasproti Delavake. ga doma	3456-7
VIŠINSKO SONCE, originalno kremenčevo luč (Quarzlampe), iščem na posodo proti odškodnini, event. kupim že delno pokvarjeno. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod: »Kremenčeva luč«. 3433-7 ŠIVALNI STROJ
Singer ali Pfaff, z okro-lodd. Tutra.
DVE PARCELI.
v lepi legi, manjša za stav-bišče, večja uporabljena kot njiva, prodam zaradi potrebne gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob cesti«.	3218-20
VEČJI7 ZEMLJIŠČE pri Devici Mariji v Polju še odda t najem zaradi ob-delovrnia. Naslov v oglas.
glim čolničkom, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Zadnja cena«. 3415-7
KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene, novejšega časa, časopise in tudi cele knjižnice kupuje stalno knjigarna Kleinmayr et Bamberg, Miklošičeva 16.
_	34297
KUPIMO: Jurčič, Zbrana dela : Stritar. Zbrana dela, I. izdaja; Cankar, Zbrana dela, IV. zvezek. Knjigarna Kleinmayr et Bamberg. Miklošičeva 16.
3428-7
DAMSKI KOŽUH.
boljši, kupim. Ponudbe od 12 do 14. Naslov v oglas, odd. Jutra.	3427-7
KUPIM Dr. ing. M. Vidmar, »Vor-lesungen über die wissenschaftlichen Grundlagen der Elektrotechnik«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 100«.	3432-7
MIZARSKI STROJ (Hobelmaschine), kombinir-ko ali na jermenico, ku
3296-20
stavbna parcela
naprodaj v središču mesta. Posredovalci izključeni. Poizve se pri upravi »Kmetovalca«. Novi trg 3. 3158-20
Trinadstropna hisa z vsem komfortom. v središču, naprodaj. Zajec Andrej, rezlitetna pisarna, Tav-čarieva 10.	3469-20
Dvonadstropna hiša, sedemstanovanjska. nova. za Bežigradom, naprodaj. Rea-litetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10.
3468-20
kompleks.
primeren za parcelacijo, prodam pod zelo ugodnimi pogoji in za zmerno ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob Plečnikovi aveniji«.	3464-20 obrtniška poslopja s 600 in 1200 kv. m parcelo prodam v središču. Zajec Andrej, Tavčarjeva 10.
3467-20 večstanovanjsko dvonadstropnico, v središču mesta, z lokalom in dvoriščno stavbo, prodam. Po-
pim. Ponudbe na ogl. odd.|nudbc- na ogl. odd. Jutra jutra pod »Mizarjki stroj«, pol »En in pol miliiona 34 i ! -7
DAMSKO KOLO.
dttbro ohranjeno, boljše znamke, takoj kupim. Na-slov v ogl. odd. Tutra.
3454-7
PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupi Ge-rovac. Kolodvorska ulica 8.
lir«	3466-20
PARCELE PRODAM
v središču, za Bežigradom, v Šiški pred staro cerkvijo in pri novi cerkvi, ter na vzhodni strani, od 50.000 lir dalje. Zajec Andrej, Tavčarieva 10.	3471-20
PARCELO
3453-7'na zeio lepem kraju na 4 RADIO-ŽARNICE. Kodeljevem prodam ta-jeklenke. z oznako AZ-11, koj. Suh teren in blizu ECH-11, EBF-11, ECL-11,1 tramvajske postaje. Pokupimo. Everest. Prešernova j nudbe na oglas, odldelek
ulica 44.	3452-7
Kupim MALO HTŠO z vriikim vrtom ali dvoriščem na Vrhniki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra odločitev«. 3436-7
KUPIMO proti zelo dobremu plačilu pohištvo za samsko sobo in pisarno, preproge, klavir in radio. Naslov v ogl. odd. Jutra.	»435-7
»LJUBLJANSKI ZVON'. letnike 1831, 1382, 1911,
Jutra pod »Sonce na Kodeljevem«.	3388-20
V ŠIŠKI na zelo suhem terenu in fxsncni legi prodiaim v izmeri 1460 kv. m velico parcelo v bližini tramvajske postaje, takoj po zelo ugodni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutnei pod »Februar 1944«.	3392-20
NA PRULAH prodam krasno dvod-u-
V najem
1916 in 1921. vezane ali^žinifko vilo z zelo lepim, broširane kupim. — Po-'obsežnim in gojenim vt-nudbe na oslasni odde- tom. Ponudbe na oglas-lek »Jutra« pod »Visoki ni odd. Juta pod »Lep cena«.	3366-7 in obsežen vrt«. 3391-20
KUPIMO:	! DVONADSTR. HIŠO
žrmnate žimnrce in do-j blizu Plečnikove aveni-bro ohranjene železne je. komfortno, popolno-postelje. Ponudbe oglas, du novo, lep in stai en oddelku »Jutra« pod ši-!mesečni dono6, prodam fro »Rabim takoj«.	! takoj. Ponudbe na cgl.
340*-7 oddelek Jutra pod »Hiša v komfortnem stanju.
3387-20
HISO
.-•nonail-trapmo, i vel!ko vinsko kletjo in 1300 kv. m vrta. prodam. Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10. 3470-31
PARCELO 1800 kv. m 20 min. rcv >n Bloki Vič. prodam. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod i!40.000 lir«.
348-2-20
MANJŠO HISO
z manjšim vrtom, r bližini tramvaja, kupim. Pontdbe na ■Pvotfa-3463-30
M\NJSO PARCELO
v mestu ali bližini, kimim. Ponndbe na o^l. odd. Jutra pol -.Tate o j 60.000«. ."«35-20
HIŠICO ALI VILO eno- ali dvodružinsko. t nekaj vrta takoj kupim do zneska 1,000.000 lir. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Predpogoj vrt«. 3401-20
PARCELO kjerkoli v Ljubljani aii njeni okolici takoj kupim v ceni do 350.000 Ur. — Ponudbe na oglasni oddelek »JUtra« pod šifro »Imam doto na razpolago«.	3390-20
V LJUBLJANI kupim parcelo, nllvo ali zemljišče do 1.000.000 lir takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »ParceLa, njiva ali aeml.lišče«	3398-20
PRODAM TAKOJ parcelo v izmeri 450 m2 z vsem pot-ebnim lesom za gradnjo hiše, 50.000 kom. opeke in pokrival-no opeko, po zelo ugodni ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ši-
SKLADIŠČE,
veliko, v sredini Ljubljane. oddam takoj ngodno. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3177-17
PISARNIŠKI INVENTAR dobro ohranjen, brez pisalnega stroja, dam v najem proti majhni odškodnini. Iz-ve se: Breg 2 . 3205-17 ODDA SE
500 kv. m že obdelanega ^ odd. Jutra pod »I>vo<f! sveta v najem za obdelava- „ovanj*ka«.	3403-:
nje, pet minut od nove st-šenske cetkve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Za 300 lir«.	3151-17
MANJŠI LOKAL, primeren za galanterijsko in modno trgovino, iščem v središču mesta ali v bližnji okolici. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Trgovina«.
3122-17
ŠT1R1STANOVANJSKO hišo pri dolenjskem kolodvoru takoj ugodno proda Tanko. Kapiteljska ol. V 2017-20 PARCELO 1096 ml pod Rožnikom — ugodno prodam. »Alpina«, Tyrše-va cesta 12.	3163-20
TRGOVINO, kakršne koli stroke, vzamem v najem ali odkupim zalogo. Prevzamem tudi poslovodstvo proti garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in ambiciozen«.	3329-20
KUPIM: stavbišče, delavrviške prostore, mehanično delavnico al: kak "ovarniški cfc.ckt, po možnosti v središču, ev. blizu središča. Plačam dobro ceno takoj v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Milijonska gotovina«.	3343-20
PARCELO ali HISO v sredini mesta, takoj fcn-pim. Plačam v->oko ceno. Samo direktne ponudbe na o?l. odd. Jutra pod »Strogi center T«.	3344-3D
HIŠICO aH PARCELO v D. M. P. al: Ježici, ku-pm. Ponndbe ne ogl. odd. Jutra pod »Anton 13«.
33S5-20 STAVBNO PARCELO
lepo, na Glincah. oddaljeno 2 min. od tramvaja, ugnino i
fro »Paircela s 8U-o¥k- a-mi«.	3397-20
HISO
krasno in lepo. na severnem delu Ljubljane, z zelo obsežnim vrtom, takoj orodam. teer nujno potrebujem gotovino. — Okolica zelo idilična, zraven gozda, krasna iz-letna točka, zelo pripravna za izvrševanje gostilniške obrti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Se'-e- — lzletna točka«. 3396-20
VSLED IZSELITVE iz Ljubljane prodam takoj dvonadstropno hišo v oentru Ljubljane. — Krasni lokali in stanova
prodani. Naflov v ogl. odd. nja» IjeP mesečni donos.
*	______. «rlKn M- /vndnen I /\#4 _
Jutra.	3253-30
NAČRT in PRORAČUN
za dvodružinsko komfortno vilo, ngodno prodom. Ponr.dhe na osi. odd. Jutra pod »."(*/« ceneje«.	3241-20
MLIN — POSESTVO z njivami, travnik: in gozdom, eknpno 4B.000 kv. m.
Ponudbe na ogäasni od delek »Jutra« pod šifro »Izselitev iz Ljubljane*.
3395-20
Stanovanje
STANOVANJE
enosobno — komfortno.
ZAMENJAM	I Samostojen OBRTNIK,
večje enosobno stanovanje 35 leten, želi znanja zaradi na zelo ugodeom kraiu za osamljenosti v svrho zemtve dvosobno v širšem središču, z gospodično ali gospo, mo-Ponudbe na ogl. odd. lutra-čne postave. Slika proti vr-pod »Ugodna zamenjava«. nitvi zazeijena. Tajnost za-
----— jamčena. Dopise na oglas.
odd Jutra pod »Razvedrilo« 3248-25
POZNANSTVO
želim zaradi ženitve z mlado damo ali gospodično, i Slika zaželjena in se vrr.e. 'Ne.inonimni dopisi na ogl.
3133-21
Stanovanja
VILO
v Ljubi,an: izven ' bloka — od !om v najem v zameno za 3-eobno ali večeobun stanovanje v m.* tu. — Naiiov v offl. odd. Jutra. 2974-ìU
wmm
*
odd. Jutra pod »Tujec«.
3208 25
ELEGANTEN GOSPOD, iz najboljših krogov, srednjih let, dobro situiran, se želi tem potom zaradi že-
nitve seznaniti z lepo, inteligentno, do 26 letno gospodično. Diskrecija zaiam
pr^m za mm> lir. Po- ^^ sred^ n^
ÜJÜ1- 0d,i- bi zamenj£U dvo" a11
»Zlata jama«.
trisobno. — Ponudbe na
STAVBNE PARCELE 'oglas, oddelek »Jutra, eno v Šiški ob tramvaju, pod »Rabim večje«, drugo pod Rožnikom —	3323 21
veliki 400 in 500 kv. m. i ZAMENJAM takoj prodam. Ponudbe »nosobno stanovanje hisni-na oglas, oddlelek Jutra ka za enosobno stanovanje, pod »Ugodna prilika«. <ki bi ga plačeval. Naslov
3324-20 v ogl. odd. Jutra. 3128-21 REALITETNA PISARNA | ENOSOBNO Habijan, Miro,. Cigaletova1 stanovanje oddam onemu, I/p proda več leipih stavb- ki bi ga sam predelal. Stro-nih parcel v vseh delih ški se poračunajo. Potrebno mesta po zelo ugodnih 3000 lir. Naslov v oglas, oenah. Parcelo v izmeri odd. Jutra.	3229-21
cca. 500 mi dobite že za j PETSOBNO cca. 45.000 lir. Pohitite,'stanovanje v strogem sredi-dokleir traja še prilika! jjču zamenjam ali iščem za
3254-20	2—3 sobno, samo v stro-HISO |gem središču. Ponudbe na
v mestu ali na periferij i jogi- odd- Jutra pod »Zakupim. V poštev pride menjam 50«.	3198-21 tudi parcela, ki Je upo-| DVOSOBNO rabljiva za manjšo indu-'stanovmje v Zg. Šiški za-strijo. Ponudbe na ogl. menjam za i s to t ako ali «no-oddelek »Jutra« pod Si-'sobno, lahko v Zg. Šiški fro »Plačam takoj«. j ali Dravljah. Naslov v ogl.
3255-20	- odd. Jutra.	4140-21
SOBO
oddam > o* ha ma in kabinet čer. a in zaželjena. Pisati na
1 ottrbi, v novi hU; m Bo-logi. odd. Jutra pod »Dve «gradom. Naslov v ogl. odd. sreč'«.	3192-25
Jutra.	2971-331 LOČENEC
SONČNO SOBO,	is stalno službo želi znanja
lepo opicmljeoo, s soupo-jz izobraženo, gospodinjstva rabo kopalnice, eventuelno'veščo damo zaradi ženitve. z zajtrkom, takoj oddam'Ponudbe na ogl. odd J> eni osebi. F S. Gospo-itra pod »Usodno nakliuč-
svftska 97/1, levo'(tramvaj-! je«. ________ 2469-25
»ka postaja stražnica v Si- PROFESIONIST. jkj).	3319-23 48 let star, želi spoznati
OPREMI JENO SOBO Igospo, vdovo ali ločenko, «ončno. u 1 ali 2 osebi — |delavko, od 40 do 50 let, v centru, s foupornbo kopil-|v svrho ženitve. Ponudbe nic.% oddam Naslov v ogl. na ogl. odd. Jutra pod: odd Jutra	3300-33 ;»Osamljen«.	3130-25
OPREMLJENO SOBO . SAMSKI GOSPOD od!«m bMjšemu gospodu ta- spoznati v- svrho zemt-koj ali s 1. marcem'. Kmon- gospodično ali gospo, ska 10a, pritličje. 3294-iijk; poseduje svoje stanova-
SOSTANOVALCA	n|f: D.°P"e	"f
sprejmem. Cankarjevo n.ih-ežje odd. Jutra pod »35 let«. 7, Koman.	3295-23	H
OPREMLJENO SOBO	t.AIN.1 , . . . . . ...
lep,, s posebnim vhodom m>/'dn,.h let v staln, službi.
eouporabo kopalnice, takoj od-!"1'
dam Naslov v ogl. odd. Ju- spodično ali gospo v svrho .^ui.	Ul,. ^ ženitve. Resni neanonimni
«nvv^JO cn»n	'"!dopisi na ogl. odd. Jutra
SONČNO SOBO	I poj »Življenie« "60-25
r. 1 tili 2 posteljama, s M,ipo-,P jfLAD INTELIGENT rnho kopaln ee. b^	želi «poznati gospodično v svr-
odriam. Natlačenova 2UU - ho ?er) tv)l ^ 19 Iet aalje.
«vxoX Sl'ka zaž.-ijena. Diskretnost OPREMLJENO SOBO . !MÌflmfena. Neanontmne po-cisto. ,, knraln'.co. pri mrn; | U(1hp m 0?, ^ JulTa ^
stank:, blizu tremvaja :n >M"It;onfir«-
centra, oddam 7/ikoncema hr"i ;

MLADO VDOVO
otrok. Ponudb ; na ^'-^^'ali ločenko, želim poročiti. -Jutra t»d »St.	32fi9-2) Poüfte	na' ^ ^
GOSPODIČNO
! Jutra peni »Brez predsoilkov«.
&158-35
Razno
Pozor! ZNANSTVENIK
vzamem na stanovanje takoi ali pozneje. Gra-' dišnik, èmartinska cesta št. 26-1.	3277 23
OPREMLJENO SOBO čisto, s kopalnico — pri | mirni st-anki oddam go- psiholog — Moder — se spod;čni. — Ponudbe na nahaja v Ljubljani. Tr-ogl.isni od-ielek »Jutrn« 'stenjakova ulica št l/I, pod »St. 15« 3270-23 levo — poleg kavarne SOSTANOVALKO iMaJ/ien lz psave vam sprejmem takoj ali s l.pove značaj in prihod-marcem; ooupor-b.i ku- inJost. Razloži vam astro-hinje. Hrenova ul. 121. loška in hiromantska 3268 23 vprašanja. — Pišite mu, KABINET	|al: pa se osebno javite
s souporabo kopalnice od : dnevno od 14. dO 17.
dam mlajši gospodični. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3221-23 LEPO OPREMLJENO sobo, s souporabo kopalnice, takoi oddam. Friškovcc
ure; ob nedeljah tudi od 10. do 12. u-e.
M.—336-37 VASE ROKAVICE in usnjene čevlje, v$e usnjene Izdelke, barva
št 1.	3071-23 imo in semiš čevlje, či-
2 oprf.mt jfni sobi Istimo po najnižji nt ni.
oddam. Vodila bi tudi celo gospodinjstvo. Naslov v ogl. odd. Tutra. 3024-23
"dve sobi,
vezani, lepo opremljeni, v središču, oddam eneftvu ali dvema boljšima gospodoma. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3172-23
OPREMLJENO SOBICO
oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3123-23
LEPO SOBO
oddam takoj solidnemu gospodu. Poseben vhod. Ena minuta od tramvaja. Naslov v oel. odd. Tutra. 3472-23
OPREMUÉNO SOBO lepo. s souporabo kopalnice, v srediSču. oddam. Ns»lov v ogl odd Jutra 3360-33 "OPREMIJENO SOBO oddam boljüomu gospodo, takoj. Golob. Maloreva 4.
3473-23 OPREMLJENO SOBO z uporabo tudi male kuhinje, odd.-im. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3476-23
OPREMLJENA SOBA, v središču, se takoj odda stalnemu gospodu. Vhod s stot>n'5ča. Naslov v oglas.
Džemal Hairula. Mestni trg 11.	J-340-M-37
SREBRNE PREDMETE, nakit, razne dragocenosti, denar itd. vnovčim po najvišji ceni proti takojšnji gotovini. Izposlujem bančne in kreditne posle, nakup in prodajo vrednostnih papirjev ter raznih nepremičnin. Alojzij Planin, šek. Knafljeva (prej Dvo-ržakova) 3/1.	2606-37
NOSILNICE za zaklonišča iz cevi, zložljive, po 660 lir, še nekaj komdaov prod» Roiina, Vodnikova 89. tel. 48-78.
2794-37 HlROMANTINJA Marija Vam točno označ: Vašo iiv-l.vnisko pot. Spreeau: od 10. do 12. tn od i. do 5. ure. — Ob ne'eljah: od 10. do 12. ure. Puhorjeva 1-11, xadn:a vrata, levo.	2065-37
KATERI DIJAK bi posodil privatistu proti odškodnini šolske knjige za četrti razred gimnazije? Na-slov v ogl. odd. Jutra.
3334-37 PLETILNA DELAVNICA v Nunski ulic; št. 3, spreje-
odd. Jutra.	3445-2^]^ vsa , ^ slr,.ko ^j^joča
OPREMLJENO SOBO (rjelu. in popravka. :!34-:;7 lepo. oddam dvema ali, KOMU JE ZNANO eni boljši osebi, ki ima kje se nahaja F:šer Bo lastno porteijnino in pe- gomir. rojen 25. X. 1918, rilo. Souporaba kopalni- ki je bil interniran v ot. Naslov pove oglasni Gonareu. baraki štev. 8. oddelek »Jutra«. 3400-23i p0 kapitulaciji Italije
nimam o njem nobemn 77 iffllfffl i vesti. Pojasnda prosim
M A	ina ^^ rjddelek »ju-a.
OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama, v središču. iščeta dva gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutta pod »Kopalnica«.
3405-23a DVE PRAZNI SOBI ali eno veliko s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe
pod »Interniran«. 3302-37 OBVESTILO.
Cenj. prednaročnike in oglaševalce obveščamo, da bo »Zlata knjiga dekleta in žene« izšla prve dni marca. Iščemo nabiralce prednaroč-nikov. »Samozaložba«, Rimska 10.	3033-37 DŽ1U-DŽITSU.
na ogl. odd. Jutra pod :. ^'u-u*. w
r.	. - - _i.fZ-.v,, ibrezorozna samoobramba, ob
»Miren in točen pUčmk«. jtorkjh m ^trtkih ^ 16' do
OPREMLJENO SOBO."	Muzejska 3, Pntličje, lepo, iščem za takoi v sre-ile%l: p,-.«^,,,,!, '"95-3, dišču mesta ali v bližini O POSOJILIH
Kongresnega trga. Po mož-	na h,sf m posestva dobite n«tf s posebnim vhodom, f*""'»»5 .^'f'" B"'
PUčam 300 lir. Naslov v th?.v??r*._1JZI!i_	P» " ogl. odd. Jutra. 3381-23 OPREMLJENO SOBO
»J UGO-K redit«. 3137-37 damska torbica
s-posebnim "vhodom iščem v f dokumenti i" osebno iz-središču mesta. Ponudbena	^
ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.	3274-23
IŠČEM OPREMLJENO samsko sobico, najraje v okolici sv. Jožefa ali v bližini bolnišnice. Naslov v ogl. odd. "Jutra. 3142-23
OPREMLJENO SOBO v sredini mttta. išče gospod. Ponudb; na ogi. odd. Jutra pod 'Mirna soba«. 3336-23a OPREMLJENO SOBO
E sou[<rolK) kuhinje, išč -m na Kodeljevem ali v bližini » marec. Ponudbe na ogl. odd.
se v trgovini Paur E., Wol. fava io.	3153-37
BREJIH KRAV, katere bi zamenjala za ja-lovke ali drugačno za pleme nesposobno živino. Rejci naj se javijo v ponedeljek 14. februarja v Mestni klavnici.	3154-37
ČRN UHAN sem izgubila 28. januarja v smeri z Mirja v mesto. Oddati ga v trgovini Zupane. Wolfova 6. 3492-37 FORSTER IER PSICA
Jutra pod »Oitotna«. 3243-23a z rjavimi lirami ee je isgu-LOKAL ali SOBO	] b'k SliSi na ime »Rafi«. -
s posebnim vhodom v sre-reditelj naj go prob nagradi dišču mesta, iščem. Ponud- P"^« v Kmkovako ulico 2».
be na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.	2989-23a
OPREMLJENO SOBO, poseben vhod, s kopalnico, išče soliden gospod, blizu cerkve sv. Jožefa ali Piul. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«.
3447-23a
PRAZNO SOBO
event. s štedilnikom
3371-37 KLAVIRJE popmvl.a in nglaSujj st-o-kovn.iaško Wa-t inek Rudolf. Privoz 10, telefon 33-40
1W8-3T SIGURNA VLOŽITEV denarja! Z 250 do 300 tisoč lirami se lahko pridružite staremu, dobro vpeljanemu podjetju z velikim fiksnim zaslužkom. Ponud-
iščem. Ponudbe na cgä. L. i' Ji ^ intri B1J oddelek »Jutra» pod	ost«
fro »Mirna«. 3361-23a ,>S'8uma bodočnost«
Že nitve
DVE GOSPODIČNI
osamljeni, želita sjeznati dva starejša gospoda v svTho ženitve. Tajnoet strogo rajam iena. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskreno^ nost«.	3366-B
GOSPODIČNA Seli poznanstvo z gospodom srednjih let, v svrho ženitve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« po možnosti s sliko, pod »Diskretnost«. 3290 25
Nov -ìaslov: Frančiškanska uL 3.
Preglejte podstrešja, Meti, shrambe! Niti hoščeh starih kovin ne sme ostati pozab-Ifen, ko ga obnova porušene domovine tako zelo. potrebuje žrtvujte deset minut svojega časa in pripravite nerabne kovinske predmete!
IZGUBILA SEM
dne 12. t. m. iz Vilhar-jeve oeste po Tjrševi c.. od 8. do 8. ure, do trgovine Bata, iglo za pobiranje zank na nogavicah. Ker sem iz revne družine in ni moja last. prosim poštenega najditelja, da Jo odda v trgovini Bata, proti nagradi.	3362 37 SLIKE
za legitimacije, reprodukcije, amaterska izdelava, filmanje pogrebov in na mrtvaškem odru; pc-net-kl na domu in v le'leju ter vsa fcrtiosTafskM dela izvršu.lem solidno :n po zemrnih oenah Foto — Grad Mira. Ljubljana. Miklošičeva cesta 20.
3399-37
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije
»SERVIS BIRO«, #
Šelenbnrgova uL 4
tel. 6t. 2109 »>♦♦»»<«»«»»»««««<>♦«
MBUTEL.BBI
2 9 51
in Frančiškanska IC
ZAHVALA
Vsem, ki site z nami čutili in nam stali ob strani v težkih dneh, ko smo izgubili našega dragega soproga in očka, goepoda
Franceta Majcena
ga obsuli s cvetjem, spremili na njegovi zadnji poti in počastili
v
njegov spomin z dobrimi deli, se. srčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo g. dr. Alujeviču, predsedniku P. D. Z. za prijateljsko slovo.
Ljubljana, 12. februarja 1944.
MAJCENOVI
I
Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je Bogu vdano za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, predobri očka, brat, stric in svak, gospod
Pibernik Ciril
SLUGA RDEČEGA KRIŽA
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 13. februarja 1944 ob %3. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu.
N	'	t
Dnbliče, Mokronog, Harbin, Ljubljana, 12. februarja 1944.
Žalujoči rodbini: PIBERNIK in MIKLIČ
Za vse izraze sočutja, ki smo ga prejeli ob priliki izgube naše dobre
Marije Finžgar-jevB
profesorice glasbe
izrekamo srčno hvalo. Posebno hvalo pa smo dolžni Glasbenemu društvu »Sloga« za izredno naklonjenost, ganljivo petje in po-klonjeni venec.
Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 15. t. m. ob ^8. uri v župni cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, 12. februarja 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
Neizprosna usoda mi je za vedno iztrgala najboljšega soproga, zlatega ateka., brata, strica, zeta, svaka, gospoda
Franca Pirkovica
trgovca in posestnika v Ribnici
Ribnica, 13. februarja 1944.
Globoko žalujoča soproga ALBINA, EDA, METODA, MARINA, FRAN-CEK, otroci — in ostalo sorodstvo
Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen.
Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant. — Für »Narodna tiskarna A ü.« als Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.« bot - *-----<-- gnu jena, —» F&t dea Inseratenteil verantwortlich - gm inseratal oddelek odgovarja: IJahaarir Valčtt