Uredništvo in upnštuo: Maribor, Koroške uiice 5. „STRAŽA“ u'liaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure đopold Telefon št- US. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Haročnina lista: Celo leto...................Vi ; Pol leta................... 6 K Četrt leta...................3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozn» nilib velik popust Maribor, dn 23. aprila 1913. Št. 45. Rodciljnfemo del® Narodne straske. Celje, 22. apr. 1913. Našim somišljenikom je še dobro v spominu 2. točka resolucije, sklenjene na, mariborskem občnem zboru 'S. K. Z. Glasi se: S. K. ZL odobruje obstrukcijo deželnih poslancev ter jih pozivlje, da tudi nadalje branijo pravice štajerskega slovenskega ljudstva s taktiko, ki jo smatrajo za najprimernejšo. A naši Narodni stranki se pa 'ta točka v reisoluciji ni dopadla, kakor ji sploh nič ne dopade, kar napravi in sklene S. K. Z. Ce so naši poslanci prolti obstrukciji, je ona za njo, zdaj so naši poslanci v obstrukciji, ona je proti. Narodna stranka pač vse najboljše ve, razume se najboljše na politiko, in ona najboljše skrbi za dobrobit slovenskega ljudstva. Slovensko ljudstvo ji 'pa ve tudi zahvalo in je zato izvolilo v deželni zbor vseh dvanajst svojih kmečkih poslancev proti njej. Zdaj se boji Narodna stranka volitev, ker si misli, v zahvalo za to svoje rodoljubno delovanje bi znala zgubiti lše mandat spodnještajerskih trgov, ki ga ima zdaj njen veleslavni predsednik, načelnik in prvoboritelj dr. Kukovec. V čem pa obstoja njeno rodoljubno delo za slovensko Štajersko, recimo V narodnem, gospodarskem in socijalno-političnem oziru. Na Spodnje-Staijerskem je nemškutarstvo in renegatstvo že dolgo v bujnem cvetu. V predmestjih, trgih in mahjših krajih pa je dobilo izrazito politično lice, odkar so mu šovinistični Nemci prišli na pomoč lin mu pripravili umazano glasilo „Stajerc“, kjer se zdaj propagira sovraštvo do vsega pristno-slovenskega življa. Ko se je ustanovila 'Narodna stranka, je imela med drugim idealen na'mien, če se sme tako imenovati, pritegniti te nem-škutarske, svobodoljubne, po nemški svobodi hrepeneče elemente na-se in jih pridobiti nazaj za slovenstvo. Lepa namera, kaj ne? 'Pa zgodilo se je ravno narobe. Nemškutarska politika je potegnila Narodno stranko na-se, izkazala se je močnejšo od nje in jo pripravila pri volitvah do kooperacije proti slovenski kmečki stranki. 'Skupno je bilo nemškotarstvu in pa Narodni stranki sovraštvo do narodno in požrtvovalno delujoče slovenske duhovščine, odporna sila „absolutne narodnosti“ pa premajhna in preslaba proti nemškutar st vri. S tem je tudi Narodna stranka na Štajerskem dala sama 'Mahničevim trditvam dokaze, da narodnost in domoljubje najviernejše drži, kdor se drži krščanskih načel. S stanovsko organizacijo slovenskih kmetov nima in noče imeti Narodna stranka nobenega stika. Vsi tozadevni posamezni predlogi, opomini in klici iz njenih lastnih vrst so imeli žalosten konec, ker je Narodna stranka Izprevidela, da stanovska organizacija slovenskih kmetov ne mara neodkritosrčne in hinavske neprijateljice. Kaj pa mesta in trgi? Samo na te se še opira njena moč. Dobro se še spominjamo, kaj je pisalo glasilo Narodne stranke: 2 različnimi shodi, sklepi, resolucijami in poročili je skrbela Narodna stranka za obrtništvo po mefetih in trgih in tako pokazala, kako so ji obrtniki pri srcu. S tem je hotela reči: Obrtniki se drže Narodne stranke, ker ona najboljše skrbi za nje, ker imajo od nje največ koristi, zato v mestih in trgih prevladuje Narodna stranka. Kdor to verjame, pozna malo naše politične razmere. Obrtniki še nikdar niso nastopili in izjavili: mi pripadamo Narodni stranki, ojia je naša naj-večja zaščitnica. Ko bi vstvli vsi združeni, bi rekli kakor nekdaj trgovci: ;,Mi ne pripadamo nobeni stranki, naša 'organizacija je pristno gospodarska; tega sklepa trgovcev se Narodna stranka gotovo še z bridkostjo spominja. Ne trgovci in ne obrtniki, ki jih Narodna stranka reklamira za-se, nočejo veljati za pristaše Narodne stranke. 'Samo tu pa tam so posamezni obrtniki in trgovci naši strupeni nasprotniki in pristaši Narodne stranke, ker so od nje odvisni, ali pa ker v napačnem ln| bahavem ponosu menijo, da morajo držati s stranko gospode. Za okrepitev obrtniškega in trgovskega stanu pa skrbi Narodna stranka tako, kakor bi rekli, 'slovensko ljudstvo skrbi, da število slovenskih narodnjakov v Ameriki raste. Narodno stranko po mestih 'in trgih tvori u-radništvo, javno in privatno, na deželi pa različni malkontenti, ki so se skregali s sosedom, z županom morda, morda pa z župnikom, po navadi stoječ pod patronanco kakega učiteljaf ali pa kakega drugega „omikanega“ mešcana-tujca. Ti elementi so se pa tako odtujili pravemu ljudskemu duhu, da 'mu ne znajo v svojih zborovanjih ugajati. Ljudstvo jim ne zaupa. Umevno. „Inteligentni“ govornik daje lepe besede, dejanja so pa neinteligentna. Iz tega izvira tista nezaupnost preprostega ljudstva do 'gosposke suknje. In Narodna stranka) si drzne tako delovanje mestnih svojih gospodov imenovati narodno, gospo- Letnik N'. darsko, ljudsko delo. To je nesocijalno delo. Zato se preprost človek ‘izogiblje njih družbe, zato ne pohaja raznih narodnih lokalov, kjer gospoduje visoko narodno strankarstvo in njega ku,tura, ki ga peha s 'tem h prijaznim, zvitim, nemškutarskim gostilničarjem in trgovcem ter ga spravlja v njihovo odvisnost. In taki zastopniki Narodne stranke hočejo veljati za najboljše in najvspešnejšel predstavitelje slovenske spodnještajerske politike. Razdiralci blagostanja so to, pa ne graditelji. Vedite, da čim bolj se dvigne izobrazba, tim manj bodo pomenili. Izobrazba, pravim, jih bo pomedla. Ali nas nimajo lahko za neumneže, če verjamemo njih taki-le pisavi v „Nar. Listu“: Velika 'škoda je zadela naše ljudstvo: mraz je uničil veliko pridelkov. Dr. Kukovec je že interveniral na merodajnih mestih za odpomoč; klerikalci pa nič; v Gradcu obstruirajo in tako delajo ljudstvu velikansko škodo. Tako ‘približno je besedičenje njihovega zadnjega glasila. Mraz in obstrukcijo spravijo oni vkup, ki so v stanu, ob enem govoriti o najbolj kontrernih rečeh in ki delajo kakor polž, ki spravlja planete v svojo hišico. Kar je narodnega na Narodni stranki, je bore malo, kar je gospodarskega, je ponajveč kvarno in konkurenčno politično, kar je v njih smislu socijalno, to je tuje, protiljudsko, nenaravno, škodljivo! Boj alkoholu! Protialkoholno društvo za Štajersko’, je potrjeno in kmalu začne s svojim 'delovanjem. Pripravljalni odbor se s tem obrača na vse domoljube in na ljudstvo, da z združenimi močmi nastopimo boj proti alkoholu, ki naravnost 'preti s poginom našemu narodu. Ziti a ne so besede slavnega državnika Gladsto-na, ki jih je leta 1880 izpregovoril v angleški zbornici: „Alkohol napravi dandanes več škode, kakor vse nesreče 'prejšnjih časov: lakota, kuga, kobilice, vojska itd.“ Ali se ne uresničuje to prav v naši ožji domovini? Alkohol nam podivjuje mladino, uničuje dušne in telesne moči, razdira mir v družinah, požira posestva, -polni ječe in bolnišnice, zastruplja zasebno in javno življenje. Zlasti žganjepitje se ponekod širi v takem obsegu, da je naravnost groza, zastruplja celo otročiče v zibelki in v materinem telesu, kratko, alkoholizem postaja pravo narodno in socijalno zlo. Ali se da kaj proti temu storiti? PODLISTEK. Gospa CiperlL Crtica. Spisal Matko. (Dalje.) II. Nekoč je potožila v mestu gospej Glavačevi: „Postarala ’sem se; ne bom več dolgo živiela, ta zima bo najbrž zadnja. Se nikdar me ni tako zeblo, kakor letos.“ „Pa ste res sirota“, odvrnila je dobrodnjšna gospa, „veste, kupite si steklenico za ’gretje; pri Ku-širju jo najbrž imajo. V tisto steklenico boste nalili zvečer kropa, zataknili jo dobro in jo položili dol k nogam.“ Vesela je bila Ciperli tega nasveta ;j čez dva dni si je že omislila tako steklenico. Precej je pomagalo, .vsaj v noge je ni zeblo več tako. Toda nesreča je hotela, da nekoč ni dobro zataknila steklenice, krop se ji je razlil po nogi in nastala je velika, nevarna opeklina. Kaj zdaj ? K neznosnem mrazu se je pridružila 'še bolezen. Ciperli si ni vedela pomagati. Naslonila se je na zglavje ter gledala z mrtvim pogledom po teipni kleti. Ali je to 'življenje? S čim ga je zaslužila? — Take misli so ji rojile po glavi in tedaj si je zaželela smrti : „Pomagaj si sama“, zašepetal je 'naenkrat zapeljiv 'glas, „vzemi vrv!“ Ciperli je pomislila, če ne bi bilo bolje umreti ; naj bo smrt, kakoršna hoče, da jo le reši trpljenja! Nekaj jo je pretreslo, da se je naglo vzdignila in zakrilila 'z rokami po zraku. Desnica je ošinila steno in zadela na klinu viseč molek;, lesene jagode so zarožljale žalostno, kakor bi hotele reči Ciperli: „Proč z obupom! Nas se okleni, mi ti pomagamo ! “ S tresočo roko je snela rožnivenec in začela je moliti; v duši se je jasnilo, luč je vstajala, svetla in močna, da so bežale temne misli. in se skrivale pred zaupanjem v Boga. Bolečine na nogi so nekoliko ponehale, Ciperli je zadremala utrujena in izmučena. Zunaj je sijal že beli dan, ko se je prebudila iz -sna. Čutila se je pokrepčano, a ko je zgenila z nogo, ijo je zaskelelo v njej: z veliko težavo se je vzdignila iz postelje, obvezala si s starimi cunjami rano ter se napravila za potovanje. Prva pot je bila k Cavniku. Zelo se je začudila gospodinja, ko je ‘zagledala Ciperli, kajti njen obraz je bil bled in izmučen, kakor obraz trpina. U-da-no, brez solz, je potožila gospodinji svojo nesrečo, svoje gorje in pristavila: „Božja 'volja je tako!“ Ciperli je nastopila pot trpljenja. Rada bi se bila oddahnila in odpočila za nekaj časa, da bi ji zacelila rana, a ni smela, ker bi izgubila skromni zaslužek; zato se je trudila z zadnjimi močmi. 'Vlsak dan je romala v mesto s trudnim korakom in sklonjeno glavo. Težko je hodila; dušilo jo je v prsih hi rana je_skelela vedno bolj. Dobri ljudje so ji svetovali to in ono, in Ciperli je tudi poskusila na vse pačine, da bi odpravila bolečine, toda njene moči so bile preslabe; kri se ni več pretakala tako živo po žilah, kakor nekdaj v mladih letih. Sitarost je tirjala svoje pravice; kot zvesta tovarišica se ji je pridružila slabost; čakali so 'le še tretje prijateljice — smrti, in ta ni bila več daleč, Ciperli jo je slutila. Zima je minila. V deželo se je prismehljala pomlad, mlada in živa, kakor rudečelično dekle. Najprej je šla skozi dolino ; dahnila je na travnik in 0- zelenel je, pogledala na vrt in cvetlice bo se zbudile k novemu življenju, pobožala je drevje, ki je pognalo listje in cvetje. Veselje je zavladalo povsod, kjerkoli se je oglasila kraljica cvetja. Mladina je je bila najbolj vesela. Na trati poleg šentjakobske šole so noreli in igrali šolarčki. To vam je bilo smeha in ščebetanja! Drevje jim je sipalo cvetje na tla, soln-ce je božalo s prijetno gorkoto mlado lice in cvetlice-marjetice so jim kimale s svojimi drobnimi glavicami v pozdrav. Po cesti, ki pelje mimo šole, je prišla s počasnim korakom gospa Ciperli. Že od daleč je slišala razposajen smeh šolarč-kov; ko se 'je približala 'šoli, ustafvila se je tam ob ograji ter zrla nekaj časa na otroke. Zbudil se ji je v duši spomin na mladostna leta; takoj pa se je še spomnila tudi dveh slik, ki jih je videla nekoč v koledarju; naslikana je bila v njem pomlad kot mlada deklica in zima kot sključena starka. ,„:Da, šolarčki so pomlad in jaz sem zima“, je vzkliknila ter se odpravila dalje. Zdelo se ji je, da nima pravice hoditi po pomlajeni naravi, da se mora umakniti. Slutnja jo je navdajala, 'da je ta pomlad za njo zadnja. Prišei je prvi maj. Pri podružnici Sv. Ane, vrh prijaznega .griča, so že na vse zgodaj pritrkavali z zvonovi, ki so vabili vernike ’k počeščenju Kraljice majnika. Sentja-kobčani so se zbirali pri lični Vrhnjakovi kapelici; veliko se jih je že zbralo in še vedno so prihajali po strmem bregu; nekateri so se zamudili doma, drugim pa je delala težave strmina; naposled je dospel še zadnji. „Menda ne bo več koga“, izpregovoril je sedaj cerkovnik. Gospod župnik si je oblekel korok, nadjal si čez Taipe štolo ter pokleknil pred kapelico. (Konec prih.) Vzgled drugih dežel nam je porok, da se da tudi temu odpomoči. Se leta 1829 je prišlo na Švedskem 'na človeka povprečno 69 litrov žgainja na feto. Slično je bilo na Norveškem. Dandanes so to najbolj trezne dežele. Na Angleškem, v Nemčiji, v Severni Ameriki mogočno napreduje treznostno gibanje. Res pa je tudi, da ni lahko kake stvari, o kateri bi bilo v vseh slojih toliko predsodkov, nevednosti, razvad, zlorabe, kakor glede alkohola. Pred vsem je treba ljudstvu pouka in vzgleda. Nad propalostjo pijanca, ki tleži v jarku, se gnusi novodobna, družba« a ne pomisli, da je sama kriva takih izrodkov, iz njenega osrčja izhajajo pijanci, v njenem ozračju se redijo. Morda zadene naš klic v nekaterih vrstah na čuden posmeh, češ, 'pilo se je nekdaj in pilo se bo naprej, to se ne da odpraviti. Na to odvračamo: Naš klic je silno resen, na kocki je zdravje in obstoj našega naroda. Ako gre tako naprej, bo alkoholizem {kmalu ž« prevzel ves naš narod, .raztegnil se bo celo čez žen-stvo in otroke in od tistega časa, ko alkoholiki dobijo večino v celoti našega ljudstva, lahko z nepo-biitno gotovostjo računamo: čez pol stoletja ne bo nobenega zdravega Slovenca več; iskati jih bo le še v ječah, v bolnišnicah, norišnicah in — v jarkih. Kdor to ne verjame, naj študira' Statistiko norcev, zločinstev, bolezni in nasledkov; alkoholizma na potomstvu. Žalostno bi bilo, če bi zmernostno gibanje pri nas ne našlo odziva. Tedaj bi prišel 'čas, ko bi se na slovenskem Štajerskem nad našimi grobovi lahko postavila velikanska piramida praznih sodov in steklenic ‘z napisom: „Tujec pomisli: Tukaj je nekdaj bival zdrav, nadarjen, krepek slovenski narod, a njegov sovražnik ga je zastrupil z alkoholom in njegovi voditelji niso imeli smisla, da bi mu pravočasno odprli oči. S svojo zanikrnostjo ,in slabim vzgledom so ga sami pehali v pogubo.“ Ce se pa hoče proti pijančevanju \kaj vspešne-ga storiti, je neobhodno potrebno protialkoholno društvo. Vzgled so nam druge kulturne države. Naše protialkoholno društvo „Sveta vojska“ je namenjeno vsem stanovom, vsem slojem, brez razlike stranke. Vsak sitan, vsaka stranka ima v svojih vrstah nesrečne žrtve alkoholizma ; v tem oziru nimamo drug drugemu ničesar očitati, ampak skušajmo rajši rešiti in popraviti, kar se da. Društvo ima dvoje vrste udov: 1. popolni ab- stinentje, 2. zmerniki, ki ne pijejo v nobenega žganja, druge pijače pa zmerno. V Mariboru osnovano društvo naj ibi bilo osrednje društvo za celi Spodnji Sta-jer, v posameznih župnijah pa se naj ustanovijo krajevna društva. Pravila za Ito se dobe pri osrednjem društvu. Društvo se sicer opira tudi na versko stališče, pa nikogar k temu; ne sili. Ce komu ne ugajajo verske „dolžnosti in koristi“, ki jih obsega par. 11 pravil, jih lahko pusti, glavna reč je: trezen bodi! ZJlasti se obračamo na tri stanove, ki So pred vsemi poklicani, ljudstvu v tem oziru dajati pouk in vzgled: duhovniki, učitelji in zdravmi/ki. Poprimite se vsak v svojem delokrogu ^človekoljubnega dela, poučujte, svarite; ljudstvo in zlasti še šolsko mladino! Ker pa besede mičejo, a vzgledi vlečejo, bodite sami zvesti udje protialkoholnega društva, bodisi kot abstinence, tali kot resnični zmerniki. Pripravljalni odbor protialkoholnega društva „S v e t a< v o j s k a“ v Mariboru. Na [Balkanu* Zavezniki izročili velesilam odgovor. — Mir na Balkanu po splošnem mnenja pred darmi. — Skadersko vprašanje še nerešeno. — Nov nai sd na Skader. Mednarodni položaj se da označiti z enim stavkom;: Mir na Balkagu stoji neposredno pred durmi. Najbrže se bodo že v bližnjih dneh sestali mirovni delegati v Londonu. Današnji graški listi že prinašajo, sicer še ne potrjeno, brzojavno vest ,iz Pariza, da je sklenjeno med Turčijo, Srbijo in Grčijo premirje. Ker je Bolgarija storila tak sklep že poprej, je tedaj razun Crnegore sklenjeno premirje med vsemi vojskujočimi se državami. Ce pa v resnici tudi mogoče takega formelnega sklepa še ni, *vlada vendar na bojiščih de facto mir. Nasprotstev med Turčijo in zavezniki že ni več v bistvu nikakih, zato je sklep miru gotova stvar. Zavleči bi se sicer znal še nekoliko v prvi vrsti radi vojne odškodnine, toda sklenil se bo sigurno. Do vojnih operacij proti Turčiji ne bo več prišlo. Nekam čudno done '.v to mirovno razpoloženje topovi, ki baje zopet grome pred Skadrom. Vest o od-nehanju kralja. Nikole je po zadnjih poročilih bila še prezgodnja. Kakor pravijo poročila od včeraj in danes, se Nikola ne misli ukloniti volji velesiì in hoče na vsak način zavzeti Skader. Včeraj so nekatera poročila vedela povedati o predstoječi predaji 'Skadra. Essad paša je baje že stopil v pogajanja z Črnogorci, ker je Skader nevzdržljiv. Danes pa se poroča. iz Cetinja o novem napadu na Skader, ki mora vsak čas pasti. Celo skadersko vprašanje je pa ravno siUaj nekam zelo megleno in vlada o akciji velesil, ki blokirajo črnogorsko obrežje, nekak tajinst-ven molk. Skader. Cetinje, dne 22. aprila. Pretečeno noč so pričele .črnogorske čete pred Skadrom z ofenzivo. Boj na nož je trajal celo noč. Posadka y Skadru je izgubila ob vshodni in južno-zahodni fronti celo vrsto utrdb, raz katerih plapolajo črnogorske zastave. Danes zjutraj so napravili, Turki protinapad, toda so bili odbiti z velikanskimi izgubami. Naše izgube so velike, loda še ne natanko določene. Na vseh utrdbah okrog Skadra, kakor tudi v mestu samem, je o-paziti živahno gibanje. Boji trajajo dalje. Skader je tik pred padcem. Med zavezniki ne sme priti do vojske. Po belgradskih poročilih se je neki ruski diplomat izjavil, da do spopada med Srbijo in Bolgarijo radi 'razdelitve teritorijev nikakor ne sme priti. Prizadeti krogi morajo vpoštevati skupne koristi Balkana; naj že odpade pri delitvi ozemelj malo več na tega ali onega, dejstvo je, da je položaj posajnezne-ga zaveznika, zlasti pa zveze kot celote veliko ugodnejši, nego je bil pred enim letom. Stanja, ki se u-stvari po vojni, tudi ni smatrati za zadnjo in koneč-no rešitev balkanskega vprašanja; ako bo torej sedaj morda kak posamezen zaveznik popolnoma zadovoljen v svojih zahtevah, drugi pa ne, naj poslednji gleda v bodočnost. Kar se tiče Srbije in Crnegore, morata vpoštevati, da sta pridobili teritorijalni kontakt, kar je za obe največjega pomena. Rusiji je obstanek in razvoj Balkanske zveze kot celote najvišja zahteva. Pridružiti se ima prej ali slej tudi Rumu-nija, a 'ne tako, da bi bil na primer njen pristop k Bolgariji naperjen proti Srbiji; saj jo bodo gospodarske koristi same silile k nevtralnosti v zvezi, ker če bo preko Bolgarije iskala zveze z Egejskim morjem, jo bo preko Srbije z Jadranskim morjem in Solunom. Dolžnost Balkancev je, da iz vseli mpöi pospešujejo konsolidiranje novega položaja na Balkanu in se pripravljajo za veliko bodočnost. Srbske čete odpoklicane. Srbski vladni organ „/Samouprava“ javlja, da so srbske čete že ‘pričele zapuščati svoje dosedanje pozicije pred Skadrom. Prvi oddelki so .odšli že dne 19. t. m. Abdikacija kralja Nikole. Berolinski listi poročajo iz Cetinja sledečo sen-začno, malo ''verjetno vest: Na zadnji seji črnogorskega sveta je prišlo med generali in kraljem Nikolo do hudih nasprotstev in nesporazumljenj. Generali so baje rekli kralju Nikolu, da radi svojega stališča V skadrskem vprašanju ni več vreden črnogorskega/; prestola in so ga pozvali, naj se odpove kroni. Kralj Nikola je izjavil, da se takoj odpove prestolu, če nastopi vladarštvo prestolonaslednik. Nato so poklicali prestolonaslednika takoj v konak in ga obvestili o dogodku, a prestolonaslednik Danilo je odgovoril, da v trenutku radi neznosne zunanje in notranje politične situacije ne more prevzeti vlad a r-stva Crnegore, vsled česad ostane zopet vse pri starem. Smrad iz Nemčije. Nemčija ima svojo smrdljivo panamsko afero. V proračunski debati v nemškem državjnem zboru je prišlo na dan mnogo stvari, ki so zelo neprijetne nemškim oficijelnim krogom. V petek in soboto je razkazoval socialdemokratični poslanec' dr. Liebknecht javnosti umazano perilo raznih patrijotičnih tovarni-čarjev, kar je vzbudilo največjo senzacijo. Dr. Liebknecht je*izjavil, da je tvrdka Deutsche Waffen- und Munitionsfabrik A. G. lansirala agresivne članke proti Nemčiji v francoske liste, posebno v „Figaro“, da s tem izsili nova naročila od strani nemške vojne uprave. Nadalje je povedal, da je imela tvrdka Krupp še pred kratkim v Berolinu nekega agenta z imenom Brandt, ki je bil prej topničarski ogjnjičar in ki je imel nalogo, da je podkupoval vojaške in mornariške uradnike, da so mu izdali razne skrivnosti, ki so interesirali tvrdko, pred vsem podatke o konstrukcijskih vspehih poskusov in pa o cenah, ki so jih zahtevale druge tvrdke, oziroma ki so jim bile že dovoljene. Brandt je imel na razpolago ogromne pripomočke, daj je podkupoval pruske uradnike ter jih zavajal k prodaji vojaških tajnosti. To ne je godilo več let. Dr. Liebknecht je o tem že prej poročal Vojnemu ministru, ki je uvedel preiskavo, ki je dognala vse to. kar je dr. Liebknecht trdil. Vojni minister pl. Heeringen je nato izjavil, da je dozdaj le dognano, da je neki poduradnik tvrdke Krupp poskušal .razne podčastnike pridobiti, da so mu razkrivali stvari, ki bi jih ne smeli. Pri tem pa nikakor ni šlo za izdajanje vojaških tajnosti. V kolikor pa je ravnateljstvo tvrdke Krupp pri tem prizadeto, pa še ni znano. V soboto je vsa zadeva prišla še enkrat v razgovor. Dr. Liebknecht je zavračal vojnega ministra ter izjavil,.-da se tajna poročila, ki jih je dobivala tvrdka Krupp, niso nanašala edinole na konkurenco, temveč tudi na konstrukcije. Tvrdka ima večje število takih tajnih poročil v svojih tajnih predalih v Essenu. Mahinacije nemških tvornic za orožje in municijo so bile že dve leti znane, vendar pa se ni ničesar ukrenilo. Preiskava v zadevi tvrdke Krupp se je raztegnila celo na ono osebo, ki je bila na sumu, da je zadevo razkrila dr. Liebknech-tu. Dr. Liebknecht je označil vojne predloge; v Nemčiji in Franciji, ki tvorijo največjo nevarnost ‘za evropski mir, kot produkt onih patrijotov, ki delajo s svojim patrijotizmom, dobre kupčije. Konečno, je dr. Liebknecht pozval državno zbornico, naj prime železno metlo v roke ter izmede to umazarijo. Tako izgleda torej ona velepatrijotična tvrdka Krupp, ki je pred kratkim slavila z največjim pompom svojo stoletnico, katere se je udeležila vsa oficijelna Nemčija. Eden izmed prvih gratulantov je bil nemški cesar, ki je slavil tvrdko kot prvo dobrotnico nemškega naroda. Iz tega celega škandala ,pa je še tudi 'razvidno, kje tiče pravzaprav oni/ provokatorji, ki že mesece in mesece vznemirjajo evropski mir in ki ščuvajo na vojno in to so — med seboj zvezane tovarne za orožje in municijo in pa 'od teh tovarn plačani in podkupljeni individui. Cela umazana afera še ni končana. Govori se‘že o padcu vojnega ministra. Politični pregled. Gonja proti gališkim škofom. Ves časnikarski Izrael kliče na boj zoper gali-ške škofe. Od Benedikta do Adlerja, od Singerja in Kannerja, do Lippowdtza tvorijo te razne tvrdke naenkrat eno samo falango javnega mnenja in napadajo gališki episkopat s strupenimi pušicami ter ga o-gabno blatijo pred celim švetom. Že dolgo časa ni vladala v judovskem časopisju taka solidarnost v mišljenju in enotnost v taktiki, kakor ravno sedaj. Sicer si stoje te razne tvrdke od Benedikta do Lip-powitza iz medsebojnih konkurenčnih ozirov navadno ostro nasproti in se gledajo kakor pes in mačka, a sedaj je zavladate med njimi edinstvo in pa bratska sloga. Kaj se je neki zgodilo? Stara izkušnja uči: Ce se kje v dalnjem svetu stopi kakemu judu na prste, je ves Izrael po koncu. Vsled padca gališke volilne reforme je doživel ves /Izrael grozno in bridko razočaranje, zato kriči sedaj na vse pretege. V ga-liško volilno reformo, kakor je bila nameravana, so stavili gališki judje in njihovi pripadniki ves svoj up, ki pa je sedaj vsled odločnega nastopa gališkega e-piskopata splaval po vodi. V zahodnji 'Avstriji je bilo mnogo takih, ki niso mogli razumeti stališča gališkega episkopata. Čudil se je temu protivnemu nastopu, ker mu je „merodajno“ časopisje (hoteli vsiliti uverjenje, da je od nameravane gališke volilne pre-osnove odvisen sporazum in mir med Poljaki in Rusini in da s tem volilnim reformnim predlogom, ki ga je sestavil deželni maršal Bobrzinski, stoji in pade vprašanje, kako pregnati nasprotsva med Poljaki in Rusini in vstvariti podlago za narodni sporazum v Galiciji, ki bi bil velevažen za celo monarhijo in za cel notranje-politični položaj. Toda veto poljskega episkopata, ki je v pričetku osupnil, je sedaj odprl oči javnosti., Vedno bolj se širi spoznanje, da pri nameravani 'volilni reformi ne bi šlo toliko za sporazum med Poljaki in Rusini, ampak da se trajno in zakonito uveljavita židovski: in radikalno-de-mokratični živelj ter dosežeta trajno nadgospodarstvo v Galiciji. To so poljski škofi 'preprečili, zato je jeza judovskih in njim sorodnih krogov umevna. V tej jezi blati Izrael škofe na najpodlejši način in jim očita celo nepatrijotičnost. (Toda slaba bi predla državi in dinastiji, če bi bila njena opora čifutsko-rudečkar-skodiberalno-Ferrerjevo časopisje, bi kliče sedaj o-genj in žveplo na gališki episkopat. Volilna reforma v Galiciji ni preprečena za vse čase, ampak jo bo potreba postaviti samo na zdraveijšo podlago. Preprečeno pa je, da bi prišlo judovstvo do še večje veljave, kot jo že ima. To na je ‘treba samo pozdraviti. Cela zadeva pa kaže, s koliko peklensko prefriganostjo zna židovstvo izrabiti vsak položaj: neobhodno potrebna volilna reforma in z njo združeni sporazum, med Rusini in Poljaki naj bi se sklenila tako, da bi imelo židovstvo največji dobiček. Oirrsfra. Cesar je sprejel dne 21. t. fn. dopoldne ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa v posebni dolgi avdijenci. Lukacs mu je poročal o politični situaciji na Ogrskem in cesar je odobril njegovo politiko. Ogrski državni zbor se zopet sestane dne S. maja. Takrat se zopet konstituira. Baje bo na izrecno željo cesarja grof Tisza zopet izvoljen 1za zborničnega predsednika. Delegacijsko zasedanje se vrši na jesen na Dunaju. Vlada hoče ponuditi opoziciji primerno zastopstvo v predsedstvu. Gotovo pa je, da bo opozicija to odklonila. Iz Hrvaškega. V soboto, dne 19. t. m)., pozno v noč, so se končale dopolnilne volitve za zagrebški občinski svet. Izmed 50 svetovalcev jih je bilo treba voliti 25, in sicer 8 za prvi, 10 za drugi in 7 za tretji razred. Boj je bil jako živahen in so mažaroni napenjali Vse sile, da bi prodrli. Zmagala je v vseh treh razredih z veliko večino opoziicijonellna/ koalicijsko-pravaška kompromisna lista. Le v prvem razredu) se je po>-srečilo dr. Kršnjavemu priti s pomočjo raznih, manevrov v ožjo volitev z opozicijonelnim kandidatom, a je čisto izključeno, da bi zmagal pri ožjih Volitvah. Mažaroni so kljub nasilstvom sramotno pogoreli na vsej črti. Med novoizvoljenimi se nahajajo tudi dosedanji župan arhitekt Janko Holjac, ki postane zopet župan, dalje urednik „Pokreta“, Wilder, in pravaški voditelj Peršič. Ministrski svet. V ponđeljek, dne 21. t. m., se je vršil pa Dunaju skupni ministrski svet. Udeležili so se ga ministri Berchtold, Bilinski, Krobatin ,In oba ministrska predsedniaa. Konferenca je trajala kve uri. Nato je v ogrskeK ‘ministrstvu Conferirai dr. Lukacs tri-četrt ure z vojnim ministrom Krobatinom. Sklenilo se je, da bodo delegacije sklicane še le na jesen. Glede odpoklican j a rezervistov iz južne meje se je določilo, da (še, pred koncem balkanskih zmed, dokler tudi Srbi ne umaknejo svojih čet iz Albanije, ne more zadeve urediti. Zvišanje rekrutnega 'kontingenta je bilo tudi v razgovoru, toda baje Še ni aktuelno. Raznoterosti. Duhovniška Vest. Za vikarja v Celju je (Imenovan častiti gospod dr. M. Vraber, kaplan v Novi-cerkvi. Cč. gg. župniki, pozor! C. kr. finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru razpošilja plačilne naloge cerkvam za tekoče desetletje na podlagi zakona z dne 23. decembra 1901, deželni zakon štev. 9 b 1902., o učiteljskem pokojninskem zakladu za vojvodino Štajersko. Kot dohodek v ta pokojninski zaklad so v § 3 al te) zaznamovani „postavni doneski od na-mestku zavezanega premoženja.“ V preteklem desetletju se je ta davek navrgel samo na nam/estek, katerega so plačali kaplaniin mežnarji od rešitve. .(Lepo! Sola se je ločila od cerkve, zdaj pa morajo kaplani in mežnarji plačati v učiteljski pokojninski zaklad!), 'zdaj pa hočejo ta davek naložiti še cerkva/m za tekoče desetletje! To pa ne gre; zakaj § 14 al. c pravi: „Oproščena je tega davka_imovina duhovnih občin, cerkev, sinagog in molilnic ter nadarbin.“ Menda se bo še nadarbenikom naložil ta davek! iTo-rej na plačilni nalog za cerkev in; nadarbino je treba vložiti priziv na podlagi § 14 al. 3. — Vjjgjilanti-bus jura! — J. K. Friderik Ozanam. Družba sv. Vincencija, ki šteje dandanes že nad 100.000 udov lin koje letni prejemki znašajo nad 15,000.000 K, ki so izključno namenjeni v dobrodelne namene, slavi (danes stoletnico svojega ustanovitelj^ Friderika Oizanama. Naro-dil se je dne 23. aprila" 1813 v Milanu, kot sin pobožnih in usmiljenih starišev. Leta 1833 je ustanovil Vincencijevo družbo, ki je sedaj razširjena črez vse dele sveta. Nova šolska knjiga. Ministrstvo za bogočast-ie in nauk je z odlokom z dne 3. aprila 1913., štev. 49.783, odobrilo knjigo: Latinska vadnica za četrti razred gimnazij in realnih gimnazij, sestavil dr. J. Pipenbacher. Cena vezani knjigi K 2.20. Založil L. Schw,entner v Ljubljani. Iz deželno-stavbne službe. Vjišji deželni stavbni svetnik Alojzij Notar v Gradcu je stopil v stalni pokoj. Vprašanje na c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru. Kako to, da letajo sedaj, ko je razglašen in zaukazan strog pasji kontumao, psi po našem mestu prosto naokrog? Kakor izvemo iz dežele, se tam predpisi strogega kontumaca natančno izvajajo. Ali veljajo za meščane in prebivalce na deželi različni predpisi? Ali naj velja tudi v tem oziru dvojna mera? Želimo, da se napravi red. ker nočemo,- da bi naši ljudje vznevoljeni godrnali, ko pridejo v mesto in vidijo, kako tukaj ne velja tisto, kar pri njih doma. Kako (nam skvarja tujina mladino. V nedeljo se je pripetil v bližini Celja dogodek, ki jasno priča, kako nam tujina skvarja in zastruplja mladino. Nekega celjskega'Slovenca, ki je napravlil kratek izlet v okolico, je na polju med Petrovčami in Drešinjo-vasjo ustavil neki vojak-rezervist, ki je ravno sedaj na vojaški vaji, ter ga opsoval. Slovenec jga je pozval, naj ga pusti pri miru ter naj 'govori, če že govori, slovenski, ker nemški ne zna. Fanta je pa to spravilo v ogenj in začel je kričati: Ich bin kein Windischer! Sie kindischer Trottel! itd., ter je gospoda tudi sunil. Umevno je, da napadeni ne bo mirno shranil žaljivk in je neolikalnega rezervista naznanil pri pristojni oblasti. Žalostno pri celi stvari je zlasti to, da je bil omenjeni rezervist komaj G mesecev v Nemčiji, odkoder tee je zdaj vrnil, a že na tako neotesan način žali! svoje 'rojake. Nemška kultura in prosvitljenost, ki tako _vzgaja mladino, (pač ne zasluži priznanja. Mesto omike širi — posurove-Iost ! Nemška načela. Vprašanje Egejskih otokov je še nerešeno. Ker je njih prebivalstvo skoro izključno, grške narodnosti, je umevno in naravno, da jih reklamira Grčija za-se in bi tudi sami radi prišli pod grško oblast. Narodnostni princip je vendar kot najkrepkejše temeljno načelo za osnovanje modernih držav splošno priznan in tvori tudi podlago veliki Nemčiji. Toda tudi najbolj splošno veljavno in pravično načelo se ne sme izvesti, če to nasprotuje nemškim imperialističnim interesom. Glavna nasprotnica grških teženj po osvojitvi vseh Egejskih otokov je razun ‘Turčije Nemčija. Da utemelji to svoje stališče, prekliče kratkomalo, da bi naj veljal pri osnovanju držav narodnostni princip in -vpostavi kot maksimo ozir na politične in gospodarske interese nemštva, z drugo besedo — kšeft nemštva. „IReichspost“ od pon-deljka priobčuje na uvodnem mestu kot članek pismo iz Berolina, ki govori o Nemčiji in Turčiji. To pismo prinaša naslednje značilno mesto: „(Otoke Te-ned, Imbro, Samotraki in Lemnos se ne sme izročiti Helenom ter je vprašanje po narodnosti njihovih prebivalcev pri presoji položaja povsem izločiti, Iker se mora vpoštevati samo politične, gospodarske in stra-tegične momente! In ti momenti govore brezdvomno na to, da ostanejo ti otoki turška posest!“) Ker govori tedaj nemški imperializem, nemški kšeft, proti temu, da bi postali ti otoki grški, morajo ostati potom- ci starodavnih Grkov še nadalje pod turškim jarmom. Res, lepo načelo, povsem primerno za hvalisa-no nemško kulturo! Vspeh Cehov na Dunaju. Upravno sodišče je v zadevi čeških volilnih reklamacij na Dunaju (razsodilo, da morajo volilne komisije na Dunaju sprejeti češke dokumente in priloge na znanje, da pa morajo biti pritožbe pisane v nemščini. Potoke krvi in nič drugega vidi še, vedno nar še nemško časnikarstvo na Balkanu. Edijno z Neronovimi časi se da primerjati baje to prelivanje krvi in do sedaj še sploh ni bilo vojske, ki bi bila tako surova itd., 'kot je ta. Nam se zdi, da so vse vojske precej enake. Dalje bi opozorili nemško gospodo na „prijateljske“ turške obiske v, preteklih stoletjih — menda ni tekla takrat voda, ampak kri. Potem smo radovedni, ali so Nemci pred Parizom zavijali krog-lje v pavolo, da niso zadele kakega Francoza ?. Toliko „kulturnega“ krvoprelitja, kot se je izvršilo v nemško-francoski vojski 1. 1870-71, se z lepa ni še zgodilo na svetu in zato so odgovorni vendar „kulturni“ Nemci, ker so tudi oni pobijali in klali. Seveda, Slovan 'ne sme nič, to je že samo ob sebi razumljivo. Nemec sme vse, naj bo še tako,, grozna. A hvala Bogu, so bili Bolgari tako pametni, da niso vprašali za svet nemške gospode, ker drugače bi 'še vedno ne bilo konec turškega barbarstva na; Balkanu. Ne odobrujemo vojske köt take; toda če je bila, nemška vojska proti Francozom sveto delo za domovino, mislimo, da tudi balkanska vojska v svojem bistvu ni prav nič slabejša. Čudna pota avstrijskei politike. Pred nekaj dnevi je predaval v ljubljanskem Mestnem domu pisatelj Ivan Cankar o temi „Slovenci in Jugoslovani. Predavanje je bilo preobčeno v /„Zarji.“ Policija je pa našla V predavanju nevarne pregreške in državno pravdništvo toži sedaj Cankarja radi njegovega predavanja po § 305 kazenskega zakona: odobravanje kažnjivih dejanj. Toda to še ni vse. V pendeljek, dne 21. t. 'm. je vlada razpustila socijalno-demokra-tično izobraževalno centralno društvo „Vzajemnost“, ki je priredilo zgoraj omenjeno predavanje. — Zaradi enakega pregreška je novomeško državno prav-dnijštvo dvignilo obtožbo protjj gospodu dr. 'Ivanu Dimniku, advokatu v Krškem. Štajerske-« Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne MŽ7. aprila, obhaja mariborska družba sv. Vincencija stoletnico rojstva ustanovitelja družbe sv. Vincencija, Friderika Ozanam. in spomin šestnajsjtstoletnice verske svobode sv. katoliške cerkve, razglašene po. Konstantinu Velikemu, z »mslednjim vsporedom: A. V stolnici: Ob 6. uri zjutraj: prva slavnostna pridiga. Ob V2I. uri zjutraj sv-, maša s skupnim sv. obhajilom. Ob 4. uri popoldne druga slavnostna pridiga, nato sveti rožnivenec z 'litanijami; pred zadnjim blagoslovom je darovanje za reveže Vincencijeve družbe. — 'B. V dvorani katoliških rokodelskih pomočnikov (Apothekergasse, „Stadt Graz“, I. nadstropje): Ob 6. uri zvečer zborovanje: 1. Pozdrav. 2. Začetnavmolitev. Pesem: Laudate Dominum. M. Brosig. 3. Govor: F. Ozanam. Življenje v službi resnice in ljubezni. Govori družbeni tajnik. Pesem: Častitljiva kraljica. V. Goller.i 4. Slavnostni govor: Konstantinov jubilej. Govori profesor dr. Anton Medved. Papeževa pesem. M. Oberhoffer. 5. Sklepna molitev. K slavnosti vabimo vsa katoliška društva in sicer v stolnico in v dvorano katoliških pomočnikov. Ta,, dan ‘zadobijo popolni. odpustek vsi verniki, ki prejmejo svete zakramente in za namen sv. očeta molijo in to radi evharističnega kongresa na Malti. Maribor. (C. kr. gimjnazija.) Kar je res, je — res: naša gimnazija zna slavnosti prirejati! Pičel teden je imela časa se pripraviti za slavlje pragmatične sankcije in vendar: s kakim sporedom je nastopila preteklo soboto! Skoda., da se ni moglo povabiti občinstva; kajti dijaštvo, ki se je slavnosti udeležilo v .celoti, je že samo do zadnjega prostorčka na^ polnilo gimnazijsko telovadnico, dasi je dovolj prostora. Le pomislite: 600 dijakov, desetorica dijakinj in blizu 30 profesorjev! Tudi olepšanje (cesarjev kip, postavljen v sredo bujnega zelenja), je vzelo nekaj prostora. Nestrpno, dasi mirno, je mladina čakala začetka. Ura odbije devet in zdaj udari gimnazijska dijaška godba (gosli, cello, 'flavta itd.) in zaigra slavnostno juverturo, lepo, ne prelahko skladbo. Jedva pol leta obstoji ta gimnazijski orkester, a zdi se nam, kakor da bi gimnazija brez njega kar ne 'mogla izhajati. Nato je predaval profesor Otto o nastanku in pomenu pragmatične sankcije, točno in jasno raz-krivši važnost te slavne listine. V najslombi na predavanje je prednašal osmošolec Wressnig Franklovo pesem „Česar Karol VI.“ in nato je zapel gimnazijski dijaški zbor, ki se krepko razvija in napreduje, sonorno Heimovo pesem „Domovina.“ Zdaj stopi ravnatelj dr. Josip Tominšek na oder; kažoč iz stališča čuta in srca na prevažnost pragmatične sankcije, ki je 'baš ob tej uri pred 200 leti bila pro^laišena, poživlja mladino k ljubezni do rodne grude, k pravični £pdbi in ceni naše domovine in njenih lepot in k zvestobi do očetnjave. Pragmatična sankcija, temelj edinstva in trajnosti -v naši državi, bodi vtisnjena v svojih smotrih v 'srce vsakaterega držajvljama! Končal je govornik svoj govor s trojnim „živio“ na našega cesarja, godba je zaigrala cesarsko pesem, m ____________________________________________Strun 3. pevci in dijaštvo so jo zapel? — iskrile teo se oči mladim vojakom Avstrijcem . . , Maribor. „Slovenska Straža“ (ima svoj običajni družinski večer danes pri gospodu Kirbišu v Vik-tringhofovi ulici. Nazarje pri Mozirju. V nedeljo, dne 27. t. m., se vrši pri Toniču popoldne ob 3. uri ustanovni shod J. S. Z. Kmetje, gozdarji, splavarji ter vsa zavedna mladina pridite. Vabljeni ste tudi iz Kokarij,, Rečice, Mozirja in 'Nazarja. Govorita gospoda dr. Veble in V. Zajc. Zreče. Dne 29. avgusta 1912 sem izročil tukajšnji pošti torto, da bi jo odposlala. Pa slubujoča 0-seba v uradu je.postala Vznevoljena. Temu nasledek je bil: pecivo se je razdrobilo. Vsled tega seveda nisem mogel biti veselega srca, vendar prizanesel sem in nisem tožil za odškodnino. Nadalje sem <še zameril ob času občinskih volitev, ker se nisem dal pregovoriti v čisto osebnem oziru v korist poštnemu u-službencu. Od teh časov si z našo pošto nismo posebno dobri. Letos dne 18. januarja sem zopet povzročil neko nevoljo ‘na pošti. In beseda je nanesla besedo. Za zadevo so zvedeli sodniki. Jaz sem, bil prisiljen, vložiti tožbo zoper poštno gospo in gospoda Jurscha, ta dva pa nista prizanesla tudi meni. In imeli smo obravnave v Konjicah in v ICelju. Sedaj „Deutsche Wacht“ in „Tagespost“ in drugi časniki zadevo po svoje prevračajo ter znajo pisati samo to, da sem jaz bil obsojen. V tem oziru je Še „Stražo“ nekdo posadil na limanice. Bil sem res obsojen jaz, pa tudi obema tožnikoma mojima so sodniki naložili 40 K plateža v prilog ubožcem- v Zirečah, ali pa 48 ur zapora. To, prosim, da blagovolite priobčiti v pogledu na-geslo pravičnosti: Naj se čujeta oba zvona! — Jožef Novak, pekovski mojster. Tlom v c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru. V noči od dne 21. na dne 22. t. m. se je izvršil vlom v uradne prostore c. kr. okrajnega, glavarstva v Mariboru. Vlomilec, če jih ;je bilo več, se ne ve, je vdrl v več sob in tam odprl nekatere predale in omare. V pisarni gospoda tajnika je odprl tudi še miznico, v kateri je bilo par kron niklastega denarja,. katerega je odnesel. Vlom je opazila zjutraj dekla, ki je prišla pometati in, sicer (najprvo fr tajnikovi sobi. Poklicala je uradnega slugo, kateri je potem dognal, da je vlomilec stikal še po dveh drugih sobah. Preiskava./ , ki se je vršila takoj včeraj, je dognala, da razun omenjene svote ni izginila nikaka stvar. O storilcu do sedaj še ni nikakega sledu. Ce ni iskal kaj drugega, kot samo denar, se ne- ve. Vohunstvo v avstrijskem generalnem štabu. Ö aferi nadporočnika Jandriča in njegovega brata, ki sta bila zavoljo vohunstva aretirana, poročajo listi še sledeče podrobnosti: Aretacija se je izvršila v torek, dne 8. t. m., ob 6. uri zjutraj. Hišna preiskava je spravila na dan del kopirajnih vojaških načrtov, druge kopije so bile že odposlane v Budimpešto. Pri naslednji preiskavi so našli mnogo dokumentov starejšega datuma, ki so bili skriti pod deskami tal ; nadalje so našli v plašču všit ruski potni list. Na svojem stanovanju sta brata Jandrič še prirejala razuzdane orgije, ki so se jih udeleževale dunajske demimondke in hoj ni ataše neke zunanje države. Zneski, ki sta jih brata Jandrič prejemala za svoje vohunstvo, so bili jako znaltpi; kolikor je dognala preiskava do sedaj, sta dobila najmanj 150 tisoč kron. Nadporočnik Jandrič se nahaja sedaj v vojaškem zaporu pod posebno strogim nadzorstvom; pred njegovo celico stojita noč in dan dve straži. Druga verzija, ki jo tudi priobčujejo listi, se glasi: Pod parketom v sobi, kjer sta stanovala brata Jandrič, so našli več vojnih načrtov. Ker se originali nekaterih teh načrtov nahajajo v (arhivu bu-dimpešitanskega kornega poveljstva, se domneva, da so v 'to afero zapleteni tudi nekateri budimpeštanski častniki. V zimski suknji Jandričevi so našli potni list za Rusijo in več važnih dokumentov. Do sedaj so našli pobotnice za 150.000 K, ki sta jih prejela forata Jandriča. Osem njinovih tovarišev, ki so bili tudi aretirani, so dobili skupaj pol milijona kron. Pred celico, v kateri je zaprt nadporočnik Cedomil Jandrič, straži noč in dan vojak z nasajenim bajonetom na puški. Kakor se zdi, zavzemlje afera čimdalje večje kroge. Ustnica uredništva. Ruše. Volitve v občinsko predstojništvo o priliki primerno pojasnimo. 'Zdravi! — Središče. Ker se bo torej stvar rešila sodnijskim potom, pa bomo počakali izida. — Loče pri Konjicah. O vaših občinskih volitvah prihodnjič. -— Celovec. Imeli smo že pripravljen oster poper. Z ozirom na Vaš c. '"dopis !smo ga izpustili. — Obrež pri Sred. G. A. Bedjaniču. Potrjujemo, da niste dopisnik članka v „Straži“, št. 42. — Z:g. Savinjska dolina. Varujte se judovskih (agentov! Imeli boste z njimi žalostne izkušnje, kot drugod povsod. — Gornji-g r a d. Da dopisnik „Narodnega Lista“ ni posebno fin mož, kažejo že njegovi dopisi in dvomimo, če bi ga mi mogli »navaditi olike. Pozdravljeni! Raspisuje se služba organista in cerkovnika v Rušah pri Mariboru. Nastop službe po prvem maju. Glede plače se izve pri cerkvenem predstoj-ništvu v Rušah. Naslov : Cerkveno predstojništvo v Rušah pri Mariboru. 84 Kdor hoče svoj kapital varno in dobička-nosno naložiti, naj kupi lepo novo, 2 nadstropno hišo, še 8 let davka prosto, v mirni, lepi legi v mariborskem predmestju. Plačilni pogoji ugodni. Proda so takoj. Več pove npravnistvo našega lista. dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v to svrho boljšega mila, kot je staro priznano Bergmanovo Karbolfeeržnepleno milo znamka Steckenpferd cd Borg m a una & Co., Dečin ob Labi. Komad stan8 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah. L ______B — se lepa, enonad- BBftk. BRl. MBk lÜL* Pf®stropna, vili po- ^^ dobna obstoječa iz 6 ’■H vi zidana Silili? sob in gospo- ——— i m ——— darskega poslopje, 2Vž orala sado- g» ■