leto xxxv., št. 37 Ptuj, 23. Septembra 1982 cena 8 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega uudstva IZ VSEBINE Tudi turizem prinaša denar (stran 4) Spravilo sladkorne pese (stran 5) Naše pokrajine se morajo čutiti... (stran 6) Odprta razstava do 30. septembra (stran 7) Mipovi šahisti se veselijo (stran 9) Vinko Hafner pri ogledu nasadov KK TOZD Sadjarstvo Osojnik. \ Foto: J. Bračič Gostje pri ogledu hleva s 40 govedi pri kmetu Janezu Druzoviču v Drbetincih. Foto: J. Bračič VINKO HAFNER S SODELAVCI NA OBISKU V PTUJU Predsednik skupščine SR Slovenije, Vinko Hafner je v četrtek, 16. septembra obiskal ptujsko občino. Spremljala sta ga Mitja Hor- vat, predsednik zbora občin Skupščine SRS in Drago Selinger, član predsedstva RS ZSS. V popoldanskem delu obiska, ki je veljal pred- vsem aktivnosti sindikatov in medobčinskemu sodelovanju v okviru delavskih srečanj brat- stva in prijateljstva, pa se mu je pridružil še Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindi- katov, Ivka Krajnovič, članica predsedstva RS ZS Hrvatske. Nenad Brkič. direktor sindikalne šole SR Hrvatske in drugi gostje. Najprej je Vinka Hafnerja sprejel Franc Teličicovič.ipredsednik skupščine občine Ptuj, ki je goste seznanil z najpomembnejšimi do- gajanji v občini. Pri tem so sodelovali tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih orga- nizacij in gospodarstva ptujske občine. V ra- zgovorih je bil dan glavni poudarek kmetijstvu, saj je bil to tudi glavni namen obiska v Ptuju. Predsednik slovenske skupščine s sodelavci si je skupno z gostitelji v nadaljevanju obiska ogledal sadovnjake K K TOZD Sadjarstvo Osojnik. kjer seje lahko prepričal o velikih uspehih, ki smo jih (3osegli v zadnjih letih na področju sadjarstva. Nato je obiskal kmeto- valca, dolgoletnega kooperanta KZ Ptuj in Mesokombinata Perutnina, Janeza Druzoviča v Drbetincih. Z njim in šeznekaterimikmeti,ki so se zbrali pri Druzoviču, se je tov. Hafner pogovarjalo položaju kmeta, vsemu je pozorno prisluhnil in se z vmesnimi vprašanji podrob- neje seznanil s problemi, kijih čutijo kmetje na tem območju. Pozneje so gostje obiskali še K K TOZD Živilska industrija Petovia. ki je v skladu s sanacijskim programom zadnja leta dosegla izjemen napredek, kar je na goste na- pravilo viden vtis. V popoldanskem delu obiska se je Vinko Hafner s sodelavci udeležil še izredne seje predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj in od- prtj^a razstave: 20 let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva. O tem podrobneje poročamo v .sestavkih na 2. in 7. strani. JB, FF Vinko Hafner s sodelavci na seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj. Foto: KOSI Gostje S! z zanimanjem ogledujejo razstavo v paviljonu Dušana Kvedra (od leve: Marjan Orožen, Vinko Hafner, Andrej Fekonja, kije gostom podrobneje obrazlagal razstavljene dokumente in Ivka Krajnovič). Foto: KOSI JUTRI SEJA OKSZDL PTUJ KAKO URESNIČUJEMO NALOGE NA PODROČJU KMETIJSTVA 2e v zadnji številki smo poročali o seji pred- sedstva OK SZDL Ptuj, ki je prejšnji torek razpravljalo o vsebini poročila o izvajanju družbenega plana na področju kmetijstva v ptujski občini. V razpravi o tem družbeno pomembnem vprašanju smo lahko slišali precej kritičnih besed in tudi ugotovitev, da še vedno vse preveč ostajamo le pri besedah in ugotovit- vah, ne začenjamo pa konkretne akcije za odpravo ugotovljenih slabosti. Navajamo le ne- kaj kritičnih misli. Stališča izvršnega sveta SO Ptuj k poročilu o izvajanju družbenega plana za področje kmetijstva bi lahko bila konkretnejša, morala bi bolj nuditi strokovno podlago za izboljšanje na tem področju. Vsaka KS bi morala imeti vsaj enega pospeševalca kmetijske proizvodnje, o tem govorimo že tri leta, konkretno pa smo še malo naredili. Glede podatkov o kmetijskih površinah v občini so različna mnenja, stvari ocenjujemo pavšalno, nismo pa še dali argumentov na mizo. Strokovne službe jih morajo pripraviti in utemeljiti, ne pa zavajati družbenih organov z različnimi podatki. Stvarni plani setve bi bili takrat, če bi imeli seštevek planov vseh kmetij, ki so vključene v usmerjeno proizvodnja. Tudi v zvezi z melioracijami smo sposobni na široko planirati, razpravljati, ko pa je treba konkretno delati, se radi umaknemo. t)o kmeta moramo voditi bolj dosledno in pošteno politiko, moramo mu dati stvarno vlo- go pri načrtovanju in odločanju . . . Predsedstvo OK SZDL je na seji imenovalo 3-člansko delovno skupino, ki je misli iz razprave strnila v stališča predsedstva in obe- nem ocenilo, da je poročilo o izvajanju družbenega plana na področju kmetijstva v občini Ptuj tako pomembno, da o njem oblikuje svoja stališča tudi občinska konferenca SZDL Ptuj, zato so sprejeli sklep, da se skliče seja konference za v petek (jutri), 24. septem- bra. Osnova za razpravo bo poročilo o izvaja- nju družbenega plana, stališča občinskega iz- vršnega sveta do tega poročila, sklepi 8. seje OK ZKS Ptuj in stališča predsedstva. Na kratko povzemamo ta stališča. Predsedstvo OK SZDL Ptuj ugotavlja, da v celoti ne izpolnjujemo z družbenim pianom za- stavljenih nalog na področju kmetijstva. Zato morajo organi družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in gospodarske organizacije pospešeno začeti uresničevati te naloge. Zaradi zaostajanja usposabljanja zemljišč za sodobno proizvodnjo z melioracijami in zložba- mi (komasacijami) je potrebno aktivirati DPO na območjih, kjer so te akcije začrtane in se izvajajo. Pospešiti je treba delo občinskega izvršnega sveia, komiteja za kmetijstvo in kme- tijske zemljiške skupnosti pri pripravi in izvajanju z družbenim planom določenih na- log. Investitorji melioracij in komasacij se morajo strokovno in kadrovsko bolj usposobiti in povezati. Vse večja potreba po hrani nam narekuje, da v občini izpolnimo z družbenim planom določe- ne in sprejete aktivnosti setve in pridelovanja poljščin, zlasti pšenice, sladkorne pese, oljnic in krmnih rastlin. Ker na tem področju zaostaja- mo, je treba takoj zagotoviti dovolj usposoblje- nih pospeševalcev, saj imamo največjo rezervo prav v nizkih pridelkih na hektar. Dodatno financiranje te službe je treba urediti s pomočjo sklada za intervencije in končnih porabnikov hrane. Vzpostaviti je potrebno Resnejše sodelovanje med pospeševalno službo in znanst- venimi institucijami, ki naj svoje programe strokovnega dela verificirajo pri občinskem komiteju za kmetijstvo. Izvršni svet SO Ptuj in občinski komite za kmetijstvo morata pripraviti konkretni operativni program za uresničevanje najpomembnejših nalog na področjih, ki najbolj zaostajajo za predvidevanji družbenega plana. Svet za družbeno ekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi pri predsedstvu OK SZDL Ptui pripravi akcijski program za izvajanje naj- nujnejših nalog družbenega plana s področja kmetijstva v občini. Družbenopolitične organizacije na terenu naj se pri izvajanju nalog bolj povezujejo z izvajalci teh nalog, z organi zadružnih enot, pospeševalci in vodji enot v družbenem sektorju. FF OB PRAZNIKU OBČINE ARANDJELOVAC Neposredno sodelovanje med OZD Slovesnosti ob prazniku pobratene občine Arandjelovac so se končale v nedeljo, 19. septembra, na sam praznik. Dan prej so se končala kultu- rna srečanja ,,Mermer i zvuci", ki že leta privabljajo v osrčje Šumadije znane umetnike iz domovine in tujine. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki ptujske občine — predsednik skupščine Franc Tetičkovič, predsednik občinske konference ZK Jože Botolin in pred.sednik občinskega sveta zveze sindikatov Edi Kupčič. Na slavnostni seji skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Arandjelovac, ki so se je v nedeljo udeležile tudi delegacije pobra- tenih in bratskih občin, je delovnim ljudem in občanom v imenu ptujske občine čestital za dosežene uspehe Franc Tetičkovič in izrazil prepričanje, da bo bratsko sodelovanje tudi v bodoče trden temelj sodelovanja med obema občinama. Delegacija ptujske občine se je udeležila tudi otvoritve veterinarske postaje v krajevni skupnosti Partizani, v času praznovanja občinskega praznika pa so v občini predali namenu tudi več kilometrov asfaltiranih cest v manj razvitih krajevnih skupnostih, da bi jim tako omogočili hit- rejši in enakomerrieiši razvoj. Na pogovorih predstavnikov Arandjelovca in Ptuja so izredno dobro ocenili dosedanje sodelovanje med Kletarstvom Slovenske gorice in. Kmetijsko zadrugo Arandjelovac, ki že nekaj let izredno dobro sodelujeta. Predstavniki Arandjelovca so izrazili tudi željo po tesnejšem sodelovanju s ptujsko Perutnino, saj nameravajo tudi sami razviti perutninarstvo. Nasploh pa so v pogovorih ugotavljali, daje treba poglo- biti neposredno sodelovanje med organizacijami združenega dela sorod- nih dejavnosti. Dogovor je tudi, da bo prihodnje leto ustanovljena skup- na mladinska delovna brigada, o čemer se že dalj časa dogovarjajo. N. Dobljekar Drugo občinsko tekmovanje kovinarjev v Ptuju V soboto, 25. septembra bodo svoje znanje in spretnost merili tudi predstavniki ptujskih kovinarjev, ki se udeležujejo drugega občinskega tekmovanja kovinarjev občine Ptuj. Tekmovanje je organiziral občinski svet ZSS Ptuj in občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in prede- lave kovin občine Ptuj. Tekmovanje bo v treh delovnih organizacijah in sicer v TGA AGIS-u in Elkom HIKO ,,01ga Meglic" Ptuj. Tekmovalci pa bodo tekmovali v štirih disciplinah. Poleg tega bodo tekmovalci odgovarjali še na določena vprašanja iz samoupravljanja in varstva pri delu. MG ZAČETEK TRGATVE 5. OKTOBRA Lepo, sončno vreme je bilo naklonjeno vinogradnikom, z vsakim dnem so se stopnje sladkorja v grozdju povečale. Ker želimo doseči kar najkvalitetnejše grozdje in izkoristiti sleherni sončni žarek; je predviden uradni začetek trgatve za torek, 5. oktobra, oziroma z dnem, ko bo pri- stojni občinski organ izdal dovoljenje. Pogoji prevzema grozdja bodo podobni kot lani, odpraviti bodo po- skušali težave iz minulih let, predvsem pa ^'elja opozoriti pridelovalce, da ne trgajo grozdja vsi hkrati, saj je zmogljivost predelovalnega centra omejena in lahko pride do zastojev pri prevzemu grozdja in hude krvi, kar se je naprimer dogajalo ob lanski trgatvi. Pridelovalce moramo tudi letos opozoriti na velikansko škodo, ki jo lahko povzroči trd predmet, ki lahko zaradi malomarnosti ali z namenom špekulacije zaide med grozdje. Tak predmet lahko namreč povzroči škodo na predelovalnih strojih, vemo pa, kako je z oskrbo z rezervnimi deli, predvsem za stroje iz uvoza. Pridelovalce seveda zanimajo odkupne cene. Lahko zapišemo le to, da bodo 14 odstotkov višje kot lani. Bolj konkretno o njih še ni mogoče go- voriti, saj ni znana osnovna sladkorna stopnja v grozdju, le to pa določa kmetijski zavod Maribor na osnovi povprečne sladkorne stopnje v času trgatve. JB ZBORI SKUPŠČINE OBCINE 0RM02 V PONEDELJEK NA SKUPNI SEJI Tako kot v Ptuju se bodo v ponedeljek, 27. septembra dopoldne tudi v Ormožu sestali delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na skupni seji, ki jo je sklical Tone Luskovič, predsednik skupščine občine Ormož. Na skupni seji bodo pregledali poslovne rezultate organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti v prvem polletju letošnjega leta, poslušali bodo poročilo o zunanjetrgovinski menjavi gospodarstva ormoške občine, obravnavali analizo gostinsko turisiične dejavnosti in poročilo o delovanju samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož v lanskem letu. Takoj po končani ^kupni seji se bodo posamezni zbori sestali še na ločenih sejah. Vsi trije zbori bodo obravnavali dogovor o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF, opravili več imenovanj in razrešili člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavala in sklepala o več predlogih in osnutkih odlokov, odločala o premoženjsko-pravnih zadevah in podobno. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 23. september 1982 - TEDNIK EMONA - MERKUR SPREJETI UKREPI - STVAR VSEH ZAPOSLENIH v DO Emona—Merkur Ptuj posebno skrb posvečajo informacij- skemu sistemu znotraj delovne organizacije, ker se zavedajo pomemb- nosti, ki jo ima vsak zaposleni pri uresničevanju gospodarske stabili- zacije. Sprejeli so namreč poseben stabilizacijski program, v katerem so zapisali, da sije potrebno prizadevati za pravilno izkoriščanje delovnega časa, za pravilno nagrajevanje po delu in rezultatih dela, za čim večjo produktivnost, zmanjšanje stroškov poslovanja, zmanjšanje dni vezave obramih sredstev ter za povečanje koeficienta obračanja. Da pa bodo ta program lahko spravili v življenje, morajo zagotoviti prisotnost slehernega delavca. Vsak namreč sprejema določene obveze, mora pa tudi sodelovati z lasmimi predlogi za izboljšanje poslovanja. Omenjene elemente iz stabilizacijskega programa vgrajujejo tudi v srednjeročne planske dokumente oziroma v spremembe teh doku- mentov. Temeljito pa so pregledali že tudi načrtovane investicije in sklenili, da se gradnja E-centra prenese v zadnje leto tega srednjeročnega obdobja, kar pa so že uskladili s srednjeročnim planom sestavljene organizacije Emona. Posebno pozornost pa še namenjajo povezovanju s potrošniškimi sveti, ker bi tudi skozi to povezovanje želeli doseči večje efekte poslo- vanja, zlasti pa še usmeritev v potrebne naložbe. V ta namen so že okrepili sodelovanje z nekaterimi potrošniškimi sveti oziroma kraje- vnimi skupnostmi. Zavedajo se tudi, da bodo boljše efekte gospodarjenja v oteženih razmerah, dosegli tudi s pravilnim nagrajevanjem. Če bodo v teh pri- zadevajih uspeli lahko pričakujejo, da bodo delavci dali od sebe vse. kar zmorejo. MG Odmevi z razstave malega gospodarstva občine Ptuj Prva razstava malega gospodarstva občine Ptuj, kije bila od 9. do 12. septembra 1982 v športni dvorani Mladika v Ptuju m stajo organizirala obrtna zadruga Panorama in obrtno združenje Ptuj, je obiskalo okoli 10 tisoč obiskovalcev. Vsi pa so pohvalno izrazili o njej. Med drugim so povedali: »Razstava je odlična, zato gre pohvala organizatorjema in vsem raz^stavljalcem. Prepričan sem, da bo postala tradicionalna. Povedati moram, da sem presenečen nad delom posameznih ptujskih obrtnikov«. »Zelo sem presenečen, veliko sem lahko videl. Mislim, da bi ta razstava morala biti že prej in prav bi bilo, da postane tradicionalna ...« »Za prvič lahko rečem, da je enkratna in že sedaj bi morali ra- zjnišljati o prostoru za drugo, saj športna dvorana Mladika v bodoče ne bo mogla sprejeti vseh razstavljalcev. Želel bi tudi, da bi razstavljene izdelke lahko kupili. ..« »Reči moram, daje naše obrtaištvo zelo napredovalo, presenečen sem, kaj zrnorejo naši obrtniki.. .« »Izredno sem presenečen nad razstavljenimi izdelki, predvsem pa so me »prevzeli« izdelki, ki nadomeščajo dosedanji uvoz. Potrebno pa bi bilo dati obrtnikom več družbene podpore in malemu gospodarstvu nasploh, če želimo kakovosten razvoj malega gospodarstva v bo- doče . . .« »Mnogo zanimivih izdelkov, izdelkov domačih rok in take izdelke ljudje radi sprejemamo ...« »Razstava je zelo lepa in je poučna tudi za male delovne organi- zacije, ki imajo tako možnost, da se spoznajo z možjiostmi malega gospodarstva. Tu se vidi. koliko obrtnik zmore ...« jy[G Kmalu 100 novih Stanovanj v Ptuju s Francem Zadravcem, predsednikom odbora za gradnjo stanovanj pri SSS občine Ptuj smo se pogovarjali o uresničevanju planirane gradnje stanovanj za letos in o problemih, ki spremljajo to gradnjo. Med drugim je povedal: ,,Problemi pri gradnji stanovanj so bili prisotni že v letu 1981, ker smo se preusmerili na novo lokacijo, Rabeljčja vas — zahod. Pri tem pa je bilo potrebno opraviti obsežna pripravljalna dela. Nekaj pasti je bilo tudi v na- črtih, zlasti še pri izvedbi detajlov. Tako se je tudi gradnja prvih dveh sta- novanjskih blokov na tem območju A-1 in A-2 delno zavlekla. Računamo, da bo prvi že vseljiv v začetku oktobra, kar pomeni, da je gradnja podaljša- na za okrog 2 meseca. Dela so v zaključni fazi; pričakujemo, da bo vse v re- du in da se bodo pričakovale! stanovanj kmalu vselili. Nekoliko težje je oceniti datum vselitve bloka A-2, ker ne vemo kakšna bo zima. V primeru zgodnje zime, se bo vselitev drugega bloka za- Novi blok A-1 bo kmalu vseljiv I foto: OM vlekla vse do maja 1983; če bo zima milejša, pa bo vselitev mogoča že konec zime ali v zgodnji pomladi leta 1983. Dela so taka, da zahtevajo top- lo vreme, zlasti še pri fasadi. V novem bloku A-1 je nekaj čez 100 stanovanj. Med njimi je nekaj solidarnostnih stanovanj, nekaj je upokojenskih, največ stanovanj pa so kupile OZD. Tako so pričakovalci stanovanj že znani, vsaj kar se tiče de- lovnih organizacij. Predvidevali smo tudi, da bomo v tem letu pričeli z gradnjo tretjega bloka. Po načrtih bi naj zgradili letos klet, z gradnjo pa nadaljevali pomla- di 1983. Vendar so v letošnjem letu sprejeti predpisi spremenili način finan- ciranja stanovanjske izgradnje. Do sedaj smo lahko dobili garancije na tekoči priliv in smo lahko tudi gradili ter po mesečnih tranšah plačevali izvajalcu. Sedaj moramo imeti že ob pričetku gradnje celotna sredstva, kar pomeni, da morajo OZD najprej združiti lasten delež, ki ga imajo po pravilnikih stanovanjske skupnosti, potem del sredstev, ki so iz solidarnosti in vzajemnosti že združena pri sta- novanjski skupnosti in morda še delno kredit KB." MG Premajhna Stabilizacijska prizadevanja 0RM02 Ormoški sindikati ugotavljajo, da je kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v delovnih organizacijah še vedno premalo zavzetosti za izboljšanje gospodarjenja. To dokazujejo doseženi polletni rezultati gospodarjenja, ki sov glavnem posledica slabega dela. Zaskrbljuje zlasti podatek o padcu industrijske proizvodnie. Vsem pa bi že morali vcepiti resnost položaja. Sindikati tudi predlagajo, da bi morali že enkrat dokončno iziti iz podatkov SDK in pri razpravah doseči, da bodo le-ti oplemeniteni s podatki planiranja. Izločili so podatek, da so v temeljni organizaciji bančna oprema realizirali le okrog 50 odstotkov načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje, pri tem pa imeli normalne osebne dohodke. Kot je dejal eden izmed raz- pravljavcev, bi morali zaposleni v tem tozdu imeti tudi rezultatom primerne osebne dohodke. To bi naj bil tudi šolski primer neodgovornega planiranja. Po vsem sodeč sedaj še vedno več trosimo ob seveda manjšem delu. Tako pa, namesto, da bi škarje zapirali, jih še vedno odpiramo. Kaj smo naredili, da do tega ne bi prišlo? Kje so programi za prestrukturiranje in programi ukrepov, ki bi jih morali uporabljati takrat, ko bo zares hudo, sedaj še namreč ni! Ta- ko se tudi ni moč opirati na podatke, da po- nekod fizični obseg ni dosežen, ker pač ni bilo uvoženih surovin. Je pa v novi opekarni Ograda velika pripravljenost, da odpravijo izgubo. Ormoška opekarna je namreč eden izmed dveh zgubašev. Čeprav ni izguba velika — gre za 600 tisoč dinar- jev, pa so v tem kolektivu vložili maksimalne napore, da jo odpravijo. Delajo v štirih izmenah. Da bi dosegli maksimalne rezultate pri delu, so naredili tudi določene popravke pri osebnih dohodkih zaposlenih — ugotavljajo namreč, da nekateri delavci na svojih delovnih mestih ne delajo dovolj. Zato so se tudi odločili za popravek vrednosti točke, znižali so namreč osebne dohodke iz naslova tistega dela, kjer bi lahko vsi dobili več! Mesečno pa ugotavljajo uresničevanje planov in povezano s tem popravljajo vrednost točke za nazaj. Osebne dohodke izplačujejo za mesec nazaj. Sindikati so za svoje sprejeli tudi ukrepe izvršnega sveta, ki so prav sedaj v razpravi, nanašajo pa se na doseganje boljših gospodar- skih rezultatov. Nujno je, da temeljne or- ganizacije povečajo fizični obseg proizvodnje, dosežejo večjo izvozno usmeritev in da dosledno spoštujejo delitvena razmerja pri osebnih dohodkih; krepiti pa je potrebno tudi materialno osnovo dela in zaostriti fmančno disciplino. Kršitev pri osebnih dohodkih je bilo v ormoški občini v tem obdobju veliko, kljub temu, da pa da fizični obseg proizvodnje in da tudi celotni prihodek odstopa od načrtovanega. Po temelji- tem preverjanju se je krog kršiteljev zožil. Tako so med gospodarskimi TOZD še vedno kršitelji: Marlesova TOZD 2aga Ormož. TOZD Notranja oprema Središče in Drogin TOZD Gosad, prav Stako Središče ob Dravi. Na področju nematerialne proizvodnje ni bilo kršilcev, razen 0§ Tomaž. Na področju, v katero štejemo delovno skupnost upravnih organov, skupne službe SIS, skupnosti občinskih družbenopolitič- nih organizacij, krajevne skupnosti so sicer kršili dogovor o delitvi, vendar gre za upravičene kršitve, kot so: povečanje števila zaposlenih, za nadomeščanje v času bolniškega in porodnega dopusta. Precej pa je bilo kršitev iz sklada skup- ne porabe. Vsem kršiteljem je naloženo, da delitvena razmerja uskladijo do konca leta. Eden izmed razpravljavcev pa je poudaril, da bi moral biti tudi dogovor pisan bolj ,,življenjsko", saj nekatere okarakterizira za kršitelje, ki to sploh niso. Ormoški sindikat je ponovno opozoril na izplačila pri skupni porabi in sicer za dotacije sindikalnim organizacijam — le-te se morajo namensko trositi. Nekateri pa porabljajo ogrom- ne zneske iz tega naslova za razne izlete. MG. Clanl predsedstva OS ZSS Ptuj na izredni seji v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju. Foto: KOSI Vinko Hafner si je skrbno beleži! vsebino razprave na seji predsedstva. Desno Mitja Horvat, predsednik zbora občin Skupščine SRS. Foto: KOSI IZREDNA SEJA PREDSEDSTVA OS ZSS PTUJ O dejavnosti in nalogah sindikatov v okviru programa obiska Vinka Hafnerja, predsednika Skupščine SR Slovenije s sodelavci . v ptujski občini, je bila v četrtek popoldne, 16. septembra tudi prva izredna seja predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj. Na seji je predsednik OS ZSS Ptuj, Edvard Kupčič podrobneje poročal o delu sindikatov v ptujski občini — s poudarkom, kaj delajo in kako uresničujejo naloge tako na področju samoupravljanja kot v predkongresnih aktivno- stih in v izvrševanju tradicionalnih nalog sin- dikatov. Ob tem je opozoril tudi na neenoten pristop v okviru republike do tistih OZD, ki glede delitve OD ne spoštujejo z resolucijo dogovorjenih okvirov, na probleme dislociranih obratov in na vrsto drugih problemov v zvezi z izvozom, izgubarji in podobno. V razpravi so člani predsedstva govorili o dejavnosti na posameznih področjih. O uspo- sabljanju organov samoupravne delavske kontrole smo slišali, da se kar 36 predsednikov organov samoupravne delavske kontrole ni udeležilo posveta, ki je bil zanje organiziran, kar opozarja, da na tem področju ni vse v redu. V poročilih iz delovnih organizacij, kjer so-raz- ne gospodarske težave, valijo vso krivdo na zu- nanje vzroke, le redki pa se samokritično obrnejo vase, da bi z odpravo lastnih po- manjkljivosti in z boljšo organizacijo dela stvari izboljšali. Tudi na delovni osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je dosti pripomb, saj so v njem zapisane stvari, ki jih glede na materialno stanje družbe ne bo moč uresničiti. Posamezni člani predsedstva so tudi povedali, kaj delavci — člani sindikata pri- čakujejo od 10. kongresa slovenskih sindikatov. Posebno ugodno so na seji ocenili medob- činsko sodelovanje občin SR Hrvatske in SR Slovenije, povezanih v okviru srečanj bratstva in prijateljstva. V zvezi s tem so sklenili, da je treba poglobiti gospodarsko sodelovanje med 6 slovenskimi in 5 hrvaškimi občinami, saj imamo na tem področju veliko možnosti. Dali so tudi pobudo, da bi poleg že ustaljenih kulturnih in športnih srečanj predstavnikov sodelujočih ob- čin, organizirali tudi srečanja neposrednih proizvajalcev, ki bi naj bila v obliki tekmovanj kovinarjev, kmetijcev in na drugih področjih proizvodnega dela. Vinko Hafner, predsednik slovenske skupšči- ne, ki je s svojimi sodelavci pozorno spremljal vsebino seje, je povedal, da si je zanimive ugo- tovitve iz poročila in razprave zabeležil, vendar Jih m v stanju sproti komentirati. Za svoj celot- ni obisk v ptujski občini je rekel, da ni moč iz številnih vtisov zbrati zaključkov, ki bi nam bili lahko usmeritev. Vsekakor je napravilo globok vtis nanj vse, kar smo v ptujski občini dosegli na področju kmetijstva. To dokazuje, da v bodoče ne bo več držalo doslej ustaljeno pravi- lo, da bili kmetijska občina pomeni tudi — biti manj razvita občina. Tov. Hafner se je zahvalil za koristne razgovore in vtise svojega obiska v ptujski občini. FF O zunanjetrgovinski menjavi gospodarstva občine Ormož Gospodarstvo občine Ormož ie v letošnjem prvem polletju doseglo dokaj dobre rezultate na področju zunanjetrgovinske menjave. Izvoz so povečali kar za 42,5 odstotka, uvoz pa le za 19,2 odstotka. Letni plan izvo7a in uvoza so v polletju uresničili z nekaj nad 43 odstotki. Uvoz pokrivajo z izvozom kar 221,3 odstotno, saldo blagovne menjave pa kaže aktivo v znesku 66,670.000 din. Skupno se z zunanjetrgovinsko menjavo v ormoški občini ukvarja 15 OZD in enot. Med vsemi je le pri Tovarni ,,Jože Kerenčič" in Tovarni slad- korja dosti manjši znesek uresni- čitve izvoza nasproti uvozu. Največji delež i/voza, 56 odstot- kov, ima v občini industrija, kjer krepko vodi Droga TOZD Gosad" Središče ob Dravi, njen delež je 67,1 % celotnega izvoza industrijske dejavnosti ali 45,720.000 din, sledi TJK TOZD Optyl z 12,8 odstotka itd. Delež kmetijstva znaša 31,2 odstotka celotnega izvoza v občini, od tega skoraj polovico ustvarja Slovin KK ,,Jeruzalem" TOZD Kmetijstvo, ki je izvozila blaga za 18,724.000 din. S področja trgovine se z izvo- zom ukvarjata odkupni postaji Emona pri Veliki Nedelji in Slovenijasadje v Trgovišču, ki sta skupno uresničili 12,1 "^o celotnega izvoza v občini, od tega odpade na odkupno postajo v Trgovišču 76,7 odstotka. Sestava blaga, ki je namenjeno izvozu je v ormoški občini pre- težno sezonskega značaja, saj dosežejo s kmetijskimi pridelki in gozdnimi sadeži kar 82,9 "^o celot- nega izvoza. Izvažajo predvsem živino, hmelj, vino, gozdne sadeže in zelišča, od ostalega blaga pa ok- virje za očala, blagajne, žagan les, športno konfekcijo in podobno. Izvoz je skoraj v celoti usmerjen na konvertibilno področje, kar 98.4 odstotka, na klirinško pod- ročje pa izvažajo le žagan les. Neposredno izvažata svoje izdelke le Droga TOZD ,,Gosad" Središče in Slovin TOZD Gostinstvo, ostali pa večinoma izvažajo svoje blago prek posrednikov. Pri uvozu ima največji delež, 73.5 odstotka, industrija. Tu je največji uvo/:nik TJK TOZD Optyl, ki je uvozila repromateriala v vrednosti 14,615.000 din, kar pomeni 36,2 % uvoza industrijske dejavnosti in je letni plan uvoza v polletju uresničila že z 69 To- varna sladkorja je uvozila za 21,6% industrijske dejavnosti in j€ letni plan uvoza žejajgLuiJa odstotno. Obe navedeni delovni organizaciji bosta zaradi tega imeli verjetno večje težave pri oskrbi z repromaterialom v letošnjem dru- gem polletju. Področje kmetijstva zajema 26,5 odstotka celotnega yvoza, od tega skoraj večino, 95,1 % realizira Slovin TOZD Kmetijstvo. Pri uvoženem blagu prevladuje. repromaterial: pločevina, šarnirji, sojine tropine, ribja moka, šampinjoni in podobno. Opremo je uvozila le TOZD Optyl, kar predstavlja samo 0,5 "Vo celotnega uvoza. Pretežni del uvoza je iz konvertibilnega območja in to 92,2 odstotka. Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da je zunanjetrgovin- ska menjava v občini Ormož bila v letošnjem prvem polletju še kar dobra, zlasti še z vidika pokrivanja deleža uvoza z izvozom. Kljub te- mu pa se posamezne OZD ob tem srečujejo z vrsto problemov. Tako je Tovarna ,,Jože Kerenčič" slabo preskrbljena z repromaterialom, ki bazira na petrokcmijskih osnovah in ga domača bazna industrija ne izdeluje ali proizvodnja ne zadošča potrebam. Tovarna sladkorja Ormož je prav tako precej odvisna od uvoženih rezervnih delov in repromateriala, ki je pogoj za normalno obratovanje tovarne. Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve pri SO Ormož v svojem poročilu tudi upolavlja, da se stanje iz dneva v dan poslabšuje, saj se spisek mate- rialov domačih dobaviteljev, ki ni- so vczahi na devizno soudeležbo naglo krči, povečuje pa se vrsta repromateriala, vezanega na neposredni uvoz iz konvertibilnega področja. Enotna stopnja za združevanje sredstev za boljšo oskrbo Podravja Prejšnji petek, 10. septembra je bil v Mariboru v okviru skupnosti podravskih občin posvet, na katerem so enako kot žc večkrat doslej soglasno ugotovili, da samoupravno interesno skupnost za preskrbo Podravja potrebujemo. Pogoj, da bo miela potrebno materialno osnovo in aa bo lahko uspešno začela z delom pri sfKxibujanju kar najbolj načrtne pridelave hrane pa je, da se v vseh občinah Podravja uvede enotna prispevna stopnja, v višini 0,5 odstotka od osebnega dohodka. To so ie z odloki uvedle občine Ptuj, Lenart in Sk)v. Bistrica. V Ormožu znaša prispevna stopnja 0,30 % na območju mariborskifi občm pa združujejo sredstva po samoupravnem sporazumu. Na posvetu so se dogovorili, da komite za gospodarstvo mestne skupščine Maribor pripravi osnutek besedila odloka o združevanju sredstev, ki bi ga naj do konca letošnjega leta sprejele v skup^ ščine mariborskih občin. Le tako bi lahko s 1. januarjem 1983 začeh z izvajanjem enotne;ga programa za preskrbo Podravja. Predsedstvo OK SZDL Ptuj je na zadnji seji verificiralo ta .stališča, ki so tudi stališča izvršnega sveta SO Ptuj. FF TEDNIK ~ sep^e'"^^^ 1^^^ DELEGATSKA SPOROČILA - 3 DELEGATI 10. KONGRESA ZS SLOVEf^UE Doseči skladnejše zaposlovanje FRANC VRE2E ,,Vsaka prva zaposlitev v te- meljni organizaciji pomeni tudi prvi stik s sindikatom, tako se je tudi moje delo v sindikatu |>riče!o pred 12-timi leti, ko sem kot mlad delavec in mlad član ZK postal član izvršnega odbora sindikata v temeljni organizaciji. Ce se ozremo nazaj, ugotavljam, da v prvih letih zaposlitve nisem dojel pomembno- sti vloge in nalog, ki jih ima danes osnovna organizacija v temeljni organizaciji. Z aktivnim vključevanjem v samoupravne organe, v delo delegatsk^a siste- ma, v delo družbeno-političnih organizacij v TOZD in KS, posta- neš resnično takšen član sindikata, da se lahko vključiš v delo našega samoupravnega socialističnega sistema. Eden od pogojev za aktivno delo v samoupravnih organih in v družbeno-političnih organizacijah pa je nenehno družbeno-politično izobraževanje, kajti le tako se lahko praksa in teorija združujeta v celoto," tako je o svojem sindikalnem delu [X)vedal Franc Vreze, sekretar občinskega ZSS v Ptuju, sicer delegat 10. kongresa ZS Slovenije. V vseh okoljih sedaj že oce- njujemo uresničevanje predkon- gresnih aktivnosti. Zato smo tudi tovarišu Vrežetu po.stavili vpra- šanje o oceni predkongresnih aktivnosti. Povedal je: ,,Kot pred štirimi leti, tako tudi letos člani družbeno-političnih organizacij preverjajo in ocenjuje- jo na kongresih svoje delo in aktivnosti. Spomladi so v občini Ptuj potekale v vseh osnovnih organizacijah ZK predkongresne aktivnosti, na katerih so člani skozi kongresne dokumente analizirali lastno aktivnost v TOZD in KS, tako tudi v teh \ poletnih mesecih člani sindikata ^ aktivno razpravljamo o doku- ; mentih z.a 10. kongres ZS Slovenije in 9. kongres ZS Jugoslavije. Lahko rečem, da so predkongresne razprave pri kraju, saj je že 90 odstotkov osnovnih organizacij z razpravami že zaključilo. V glavnem pa so bile usmerjene na probleme gospodarjenja in stabili- zacijo s poudarkom za večji doho- dek in večji izvoz. Lahko tudi trdim, da so bile ' razprav e dobro pripravljene in vo- dene, vendar je bilo v njih premalo nakazanih rešitev za dosledno Franc Vreze foto: Ciani izvajanje ekonomske stabilizacije. Nekatere razi-)rave so pokazale, da .se TOZD obnašajo preveč pod- jetniško in se ne zavedajo, da so bile ustanovljene z namenom, da s procesi povezovanja, racionaliza- cije in večje produktivnosti dohitimo in prehitimo razvitejše v interesu delavskega razreda. Zato je naloga sindikata, da razvijamo demokratične samoupravne meha- nizme ekonomskih odnosov, ki bodo ne le spodbujali samouprav- Ijalce, temveč jih tudi ekonomsko silili v medsebojno dohodkovno povezovanje, da bodo zagotavljali nemoten prcKes reprodukcije in skupen prihodek in predvsem zdrave medsebojne samoupravne odnose. Razprave so tudi pokazale težnjo ,,po pomoči od zunaj", kar pa ni mogoče razumeti." Na koncu smo tovarišu Vrežetu postavili vprašanje o čem bi želel razpravljati na kongresu. Povedal je: ,,Na kongresu bi želel raz- pravljati o skladnejšem razvoju zaposlovanja v občini, republiki in federaciji, saj je zaposlitev osnova za nadaljnji človekov razvoj. Stali- šča sindikatov o delovnih razmer- jih, zaposlitvi in zaposlovanju so jasna, saj smo se na 3. konferenci ZS Slovenije, ki je obravnavala socialni položaj in scx-ialno varnost delavca dogovorili, da si bomo v sindikatih prizadevali za popolno zaposlitev, ki bo temeljila na pove- čani produktivnosti dela, rasti realnega dohodka in krepitvi materialne podlage združenega dela. Toda manjkajo nam kon- kretni plani zaposlovanja kadrov, koliko bomo dejansko lahko zapo- slili, kajti v manj razvitih občinah se nam glede na zožene pogoje gopspodarjenja število nezaposle- nih veča iz leta v leto." Pripravila: HG Tudi vinogradništvu več pozornosti ANtONUA HORVAV »Čeprav dajemo v naših ra- zvojnih dokumentih prednostno nalogo kmetij.stvu. bi bilo prav, da potrebno pozornost dajemo tudi vinogradništvu. Vzemimo na pn- nier, dajev KK Jeruzalem Ormož zaposlenih okrog 300 viiiogra- dniških delavcev — kje pa bi se sicer zaposlili? Ce bi živeli v ni- žjih predelih, pa bi delali na po- ljih. Zato bi tudi na kongresu želela govoriti o položaju vino- gradniškega delavca<(, nam je povedala Antonija Horvat, po- močnica delovodja v delovišču Jeruzalem, sicer doma iz Vuzme- tincev 8. KS Miklavž. Nadaljuje pa. da je potrebno bolj podrobno analizirati položaj vinogradniškega delavca, pogoje za pridobivanje dohodka, delitev osebnih dohodkov, ki so izredno nizki, gibljejo se med 6500 in 10 ti.soč dinarji. Povprečje pa tudi ne more biti merilo; potrebno se je vpra.šati. kako pride do vsega, kar potrebuje za življenje. Vinogra- dniški delavci tudi težJco pridejo do stanovanj — dohodek je nizek in ne dovoljuje hitrejšega razre- ševanja teh problemov. Sindikat je tudi aktiven pri razreševanju problemov, vendar so njegove možnosti pri tem omejene, ker nuna denarja za razreševanje vprašanj družbenega standarda in socialnega položaja delavca. Tega pa je moč razreševati le skozi do- hodek. Pove tudi, da je odveč priča- kovati od kongresa, da bi položil recepte za razreševanje določenih problemov, pač pa naj postavi usmeritve za njih razreševanje. Popisanih listov z dobrimi sklepi imamo veliko, uresničujemo pa jih ne. Začeti pa moramo pri od- govornosti. Delavci se pri nas ne- malokrat spra.šujejo. zakaj bi naj delavec sedaj sprejemal odgo- vornost, ko smo obloženi s te- žavami, ko pa je potrebno odlo- čati o vitahiih vprašanjih, pa se ga odriva. MO Delavec mora biti stimuliran BRANKO KUKEC Za sindikalno delo Branka Kukca je značilno, da ga prekinjajo obdobja aktivnejšega in manj aktivnejšega dda. Trenutno je Se- kretar osnovne organizacije ZKS v TOZD Zdravstveni dom, kjer opravlja delo vodje zobozdra\ stve- ne službe. Povedati pa velja, da je primerov akfivnih komunistov zno- traj sindikatov dosti premalo. V priprave na kongres se je vključil podobno kot ostali delegati kongresa, v lastnem okolju, čeprav je povedal, da razprave, ki so jih imeli niso bile najbolj dorečene. Ugotavlja, da sindikat še zmeraj ni dovolj prisoten pri uresničevanju delitve po delu in rezultatih dela. Usmeritve so dobre, vendar še vedno ne poznamo receptov, ki bi nas pripeljali do dobrih, če že ne idealnih rešitev. Morali bi poznati stimulativna merila, ki bi zagotavljala, da bi delavec, ki res- nično dela, dobil tudi primerno pla- čilo. Trenutno se zobozdravstvena de- javnost valja v problemih. Kadrov- sko so še nekako zasedeni, pod veli- kim vprašanjem pa je repromate- rial. Tako je pričakovati, da bodo v kratkem stale tri ordinacije, ker enostavno ni materiala. Branko Kukec Nasploh pa si bo potrebno bolj prizadevati za izenačen položaj zdravstvenega delavca v primerjavi z gospodar.stvom. Branko Kukec pove, da bi na kongresu najraje razpravljal o dohodkovnih siste- mih, o vzrokih, zakaj se ne uveljav- ljajo. Od kongresa pa pričakuje, da bo dal dovolj spodbud za boljše in konkretnejše delo v prihodnje, saj imamo dobrih in lepih usmeritev veliko, zato ni nujno, da jih kon- gres še kopiči, dovolj je le, da tisto, kar že imamo, pričnemo spravljati v konkretno življenje. Ce nam to uspe, potem bomo tudi uresničili zastavljena stabilizacijska prizade- vanja. MG O pripravah na kongres MIHAELA PISEK Kongres slovenskih sindi- katov bo potekal v prelomnem obdobju, v katerem smo delavci v združenem delu pod stalnim vplivom ekotiomske stabilizacije, ki jo čutimo tudi pri našem sa- moupravnem odločanju in vpliva tudi na življenjski standard, ligotavljamo. da je v zaostrenih gospodarskih razmerah vse več organizacij združenega dela. ki poslujejo z izgubo. Ob sedanjih gospodarskih težavah je načeta tudi že socialna varnost delavcev, predv.scm tistih z najnižjimi osebnimi dohodki. Zato je čas priprav na kongres priložnosL da temeljito analizira- mo naše delo v osnovnih organi- zacijah sindikata in v konte renči osnovnih org.uiizacij sindikata tudi v naši delovni organizaciji. Kritičnaanaiiza doscd an jeg a d e la pa nam {x^kaže. da je potrebno stopiti v akcijt) in zlasti v osnovnih organizacijah uresTiičevati nalo- ge, ki jih postavlja današnji čas. Na zadnji konferenci osntnnih organizacij smdikaia kmetiiskem kombinatu Ptuj smo ob razpravio osnutkih kongresnih dokumentov ŽA* razpravlja h in ugotONili. daje pn delu >:ndika!nih organizacij jX)!rcHnt) marsikai spremeniti, saj se pri njihovem delu pojavljajo slabosti, kot so premajhen vpliv osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah neakti- vnost in nepovezanost. Vse pre- malo se rešujejo problemi v samih osnovnih organizacijah. Pre- majhna pa je tudi povezanost med družbeno-političnimi organizaci- jami in celo do samoupravnih ^ eanov. ■ j lede na to. da bo na kongresu sv>delovalo veliko število delega- tov vsi delegati ne bomo mogli neptisrcdno sodelovati v razpra- vah. Pred kongresom .se bomo delegati še sestali in iz dosedanjih razprav izoblikovali skupna sta-1 !'sca. i v razpravah o kongresnih do-; kumentih smo na konferenci osnov nih organizacij v naši delo- vni o.rganizaciji izpostavili stabi- lizacijska prizadevanja, s po- udarkom nemotenega povečanja proizvodnje hrane v kombinatu in _^pri tem izločili dva problema: zagotovitev deviz za nemoteno pnn/vodnjo in nadomestitev izpada dohodka, ki se bo p<^)javil pri izvozu. \' kombinatu tudi ugotavljamo, da primerna kmetijska proizvod- nja porabi veliko deviz za sovla- Mihaela Pišek foto: OM ganja in nakup najnujnejšega re- produkcijskega materiala. V ta namen namenjena sredstva so se dosedaj zagotavljala iz celotne proizvodnje, vendar usmeritve kažejo, da bi naj kmetijstvo samo zagoiavljak) devize za nabavo uvoženih komponent. Pri tem ugotavljamo, da primarno kme- tijstvo teh deviz ne bo moglo po- kriti. Drugi problem je izpad do- hodka, ki se pri izvozu pojavlja, zlasti pa kako zagotoviti renta- bilnost ti^lih TOZD v kombinatu, ki izvažajo. Izhod vidimo le v povečani produktivnosti v TOZD. oziroma v zagotovitvi tako visokih družbenih stimula- cij, ki bi pokrivale izgube, ki na- stanejo z izvozom. Kongres bo moral poleg osta- lega še bolj poudariti samostojno vlogo sindikata. Zavedam se, da kongres sam po sebi ne more menjati dejanskega stanja, zlasti, ko gre za dolgoročne probleme, vendar lahko kritične razprave o dosedanjem sindikalnem delu pomenijo okvir za spremembe v delu sindikata, tudi v naši delovni organizaciji.« zaključuje Mihaela Pišek iz kmetijskega kombinata ''^"■i- Pripravila : MG Posvet o delitvi dohodka v torek, 21. septembra, je bil v Ptuju regijski posvet o izvaja- nju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporeja- nja dohodka v letu 1982 Posvet je s predsedniki izvrSnih svetov občin Podravja sklicala medobčinska gospodarska zbornica. Dogovorili so se za ostrejšo presojo upravičenosti rasti osebnih dohodkov. N. D. 0 kongresnih dokumentih v vseh okoljih V ormoških sindikatih ugotavljajo, da dosledno uresničujejo spre- jeti program predkongresnih aktivnosti. Res je sicer, daje nekaj osno- vnih organizacij še zunaj, vendar pričakujejo, da bodo svojo nalogo do kongresa opravile. Skoraj povsod pa so jih vsebinsko povezali in do- grajevali s problemi lastnega delovnega okolja in pri tem zlasti izpo- stavili: rezultate gospodarjenja, skrb za izvoz, probleme zaposlovanja mlade generacije, nagrajevanje po delu in rezultatih dela, učinkovitost osnovne organizacije ZS. Precej nezadovoljstva pa je med člani sindikata glede slabe skrbi nad delom delegacij, .saj so le-te prepuščene pogosto .samemu sebi. Premalo pa je med delegati prisotna skrb za lastno izobraževanje. Občinskemu svetu se tudi očita, da ima preveč papirnatih kontaktov z osnovnimi organizacijami, še manj pa je povezave z delavci v organizacijah. Kongresne dokumente so ormoški sindikabii del avci dobro sprejeli, ponekod pa ugotavljajo, daje poročilo o delu ZS med 9. in 10. kongresom preobširno in preveč načelno. Iz poročila tudi ni razvidno, katere naloge so bile uresničene, katere ne. Predlogov za spremembo kongresnih dokumentov (resolucije) in statuta ni bilo. Ormoški sindikalni delavci so povedali, da je premalo poudarjena vloga kmetijstva; osnovna organi- zacija ZSS TOK pri Jeruzalem Ormož pa je predlagala, da bi v statutu jasneje opredelili pogoje za vključevanje združenih kmetov v zvezo sindikatov. Osnovna organizacija delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Ormož pa je predlagala, da se v resoluciji da večji poudarek drobnemu gospodarstvu. DAN BRATSKIH OBČIN SRH IN SRS V KRAPINI V petek, 17. septembra je bil v Krapini, v okviru Tedna kajkavske kulture —■ Krapina '82, Dan bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. SEJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA Dopoldne se je sestal, pod vodstvom predsednika Janka MLAKARJA iz Ptuja, Koordinacijski odbor občinskih svetov SSH in ZSS za sodelovanje bratskih občin SRH in SRS. Poglobljeno in kritično so ocenili izvajanje programa medrepubliškega sodelovanja v okviru 21. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva-Ptuj '82. Ugotovili so, da se program uspešno izvaja in da bo nalog opravljenih več, kot jih je bilo načrtovanih. Kritične pripombe so bile dane na račun posameznih od- borov, ki se premalo samoiniciativno vključujejo v izvajanje nekaterih nalog. Predlagali so njihov takojšen sklic, kadrovsko okrepitev in odgovoren pristop k delu. Zavzeli so se za večjo angažiranost na področju krepitve gospodar- skega sodelovanja. Podprli so dogovor predsednikov izvršnih svetov občinskih skupščin, ki so ga sprejeli na sestanku v Rogaški Slatini ter se zavzeli, da izvršni sveti čimprej sprejmejo program aktivnosti na področju gospodarskega sodelovanja. V zvezi s pripravami na 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije so sklenili, da se delegati z območja sodelujočih občin sestanejo meseca oktobra v Ptuju. Pripravili bodo razpravo za kongres o kmetijski politiki in enotnem jugoslovanskem tržišču. Sprejeli so dogovor o vrstnem redu prenosa dokumentacijske razstave ,,29 let Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva" v druge občine, ki je sedaj v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju. Razpravljali so tudi o letošnjih kandidatih za Zlato plaketo in Plaketo bratstva in prijateljstva, dokončno pa bodo o tem sklepali na seji v Lendavi, ki bo 19. oktobra 1982. Svečan zaključek 21. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva bo v Ptuju na dan pričetka 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije v novembru 1982. Po seji so obiskali proizvodno montažno podjetje Jedinstvo Krapina, kjer so .se seznanili z proizvodnim procesom, samoupravnim in sindikalnim delom ter z sistemom nagrajevanja proizvodnega in umskega dela. REVIJA KULTURNIH SKUPIN Popoldne so na Gajevem trgu v Krapini nastopale kulturne skupine bratskih občin SRH in SRS: folklorna skupina in tamburaSki orkester „Gradbenik" iz občine Cakovec; mešani pevski zbor KUD ,,Miško Kranjec" Velika Polana in citeraši iz Genterovec občina Lendava; ženski pevski zbor in tamburaški orkester KUD ,,Kaj" Krapinska Slatina iz občine Krapina; mešani pevski zbor in tamburaSki orkester KUD ,,Edo Leskovar" iz občine Pregrada; mešani pevski zbor KUD ,,Savina Sekirnik" Rogatec iz občine Šmarje pri Jelšah in folklorna skupina KUD ,,Slava Klavora" iz občine Maribor-Tezno. Vse kulturne skupine so se predstavile z skrbno pripravljenimi programi, zlasti pa citeraši iz Gen- terovc, ki so izvajali program madžarskih narodnih pesmi. Nastop 212 ljubiteljev kulturne ustvarjalnosti je z veliko pozornostjo spremljalo več tisoč ljudi, ki so nastopajoče nagrajevali z burnim ploskanjem in poh- valnimi komentarji. Celoten program so prenašale tudi vse radijske postaje kajkavskega območja SR Hrvatske. Ob Dnevu bratskih občin je govoril predsedujoči občinskega sveta SSH občine Krapina, tovariš Branko ZAJEC, ki je predvsem opozoril na aktualne naloge delavskega razreda v sedanjem gospodarskem trenutku. Program ob Dnevu bratskih občin SRH in SRS je bil vsebinsko bogat, pomembno pa je tudi poudariti, da je to množično najbolj obiskana kulturna priredhev v okviru Tedna kajkavske kulture. Občinski svet SSH in občina Krapina pa zaslužita vse priznanje in pohvalo za odlično organizacijo Dneva bratskih občin. FB Sklicani zbori skupščine občine Lenart Predsedniki zborov skupščine občine Lenart so sklicali za v sredo, 29. septembra dopoldne ločene seje zborov. Glavne točke dnevnega reda so vsem zborom skupne, to je: analiza izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Lenart doslej in z oceno možnosti razvoja v letu 1983 ter poročilom izvršnega sveta SO Lenart o uresničevanju družbenega plana v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja, osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lenart do leta 1985, poročilo o stanju in uresničevanju nalog s področja varstva borcev NOB in vojaških vojnih invalidov, p^iročilo o uresničevanju nalog s področja socialnega varstva in podobno. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa bosta v skladu s svojimi pristojnostmi razpravljala še o osnutkih nekaterih odlokov. Zbor združenega dela bo posebej obravnaval analizo poslovnega uspeha OZD in TOZD v občini Lenart v letošnjem prvem polletju, predlog za uvedbo ukrepa družbenega varstva v AK Lenart TOZD Transport servis in o pooblastilu izvršnemu svetu SO Lenart, da lahko dovoli izplačilo višjih osebnih dohodkov v OZD. ki poslujejo z izgubo. -u ORMOŽ 4 - IZ NAI^IH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 23. september 1982- TEDNIK OBISK BOLNIH BORCEV ZA SEVERNO MEJO 1918/1919 Na območju ptujske občine imamo še 27 živih članov prostovoljcev borcev za severno mejo 1918/1919. V soboto, 18. septembra smo obiskali kraje: Ptuj, Grajeno, Polenšak, Brezovci, Mezgovci, Tibolci, Formin in Lancova vas in sicer sledeče člane: Franca Vaupotiča, Jožefa Zavca, Mihaela Karota, Franca Bezjaka, Martina Goloba, Franca Zurana, Martina Jurgeca in Konrada Krajnca. Nekatere člane smo našli zelo bolne in nepokretne. Vsakemu članu smo dali kot pomoč 200 dinarjev iz naše ročne blagajne. Vsi člani so bili obiska zelo veseli. Prosili so nas, da jih spel kmalu obiščemo. Obljubili smo jim, da bomo to štorih, če nam bo le mogoče, imeli smo srečo, da je bilo lepo vreme in je obisk nemoteno potekal. Tega obiska sta se udeležila tajnik. Franc Ris in blagajnik Alojz Vidmar, predsednik Konrad Krajnc se obiska ni mogel udeležiti, ker je tudi bolan. Nameravali smo obiskati tudi Franca VoduSka iz Cermožič pri Zetalah in Ignaca Ceha iz Biša, žal pa sla pred kratkim umrla. Alojz Vidmar Sporazum za mineralna gnojila Slovensko kmetijstvo je podpisalo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za dograditev povečanih zmogljivosti proizvodnje v industriji mineralnih gnojil INA-Kutina. Slovensko kmetijstvo namreč potrebuje letno kar 240 tisoč ton mineralnih gnojil, le tretjino potreb pa lahko krije tovarna v Rušah. Podpis samoupravnega sporazuma vsebuje precejšnje finančne obveznosti in sicer bo potrebno zagotoviti kar 800 milijonov dinarjev. Gre za povratna sredstva, ki jih bo Ina-Kutina vračala postopoma kreditno hranilnim službam, te pa bodo ta sredstva usmerjale za pospeševalne akcije v kmetijstvu. Sredstva za sofinanciranje izgradnje omenjene industrije bodo prispevali porabniki mineralnih gnojil in sicer 2 dinarja po kilogramu. Brez tega sovlaganja seveda ne bi mogli računati na normalno oskrbljenost našega kmetijstva s prepotrebnimi mineralnimi gnojili. JB PTUJSKE TOPLICE Letos manj kopalcev v Ptujskih toplicah so v prejšnjem tednu za kopalce zaprli tudi zuna- nje bazene, katerim so letos zaradi lepega vremena ,.podaljšali" sezono. Kljub temu pa jim bilance kopalcev ni uspelo popraviti. Do konca avgu- sta so našteli 108 tisoč kopalcev v zunanjih bazenih, v notranjih pa jih je do tega obdobja bilo 91 tisoč, skupaj je torej v kopalni sezoni 82 Ptujske toplice obiskalo 199 tisoč kopalcev. Preteklo sezono so imele Ptujske toplice 230 tisoč kopalcev, od tega v zunanjih bazenih 144 tisoč kopalcev. Tudi letos so si prizadevali za večjo število kopalcev, žal pa jim ni bilo naklonjeno vreme, ki je zlasti nagajalo ob koncu tedna. V celi sezoni so imeli samo dva lepa vikenda. Med ted- nom pa težav z vremenom ni bilo. Manjši obisk kopalcev pa se pozna tu- di na manjšem prometu v gostinskem delu toplic. MG Četrti dnevi srbsicih jedi v grajski restavraciji v Ptuju so se včeraj, 22. septembra pričeli letošnji že četrti dnevi srbskih narodnih jedi. Letos je TOZD Gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj povabila k sodelovanju turistično gostinstvo DO ,,Zupa" Kruševac-DE hotel Golding Rubin iz Žalca. Srbska narodna jedila bodo v grajski restavraciji pripravljali do nedelje, 26. septembra. Poleg tega bodo obiskovalci lahko prisluhnili srbski narodni glasbi, ki jo bo izvajal trio Dobrivoja Petroviča iz Kruševca. V tem času pa bo v prostorih grajske restavracije v Ptuju tudi razstava manjših ročnih del srbskih obrtnikov, ki jih bodo pozneje prodajali v prodajalni Jasmin Emone-Merkur. Za soboto, 25. septembra, pa delavci haloškega biserja pripravljajo nastop znanega srbskega ansambla. Ce bodo to Rokerji z Morave, natan- čno Se ne vedo. MG GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH Svečano ob praznovanju v Gradišču v Slovenskih goricah so krajani proslavili svoj 4. krajevni in 4. tradicionalni kmečki praznik. Oba praznika so združili in proslavili z vrsto prireditvami, ki so jih organizirali krajevne skupnosti, turistično društvo, telovadno vzgojno društvo z vsemi ostalimi društvi in organiza- cijami v kraju, ki so pripomogli k tako uspehm enotedenskim priredi- tvam. Sklepna prireditev obeh krajevnih praznikov je bila v nedeljo, 12. sep- tembra, ko so se najprej napotili kolesarji po novi trim kolesarski 12 km dolgi progi. Na slavnostni seji skupščine in družbeno-političnih organiza- cij Gradišča so bili prisotni predstavniki občinskih r>olitičnih organizacij med njimi tudi predsednik izvršnega sveta SO Lenart, Branko Kos. Pode- lili so 10 priznanj OK SZDL. Priznanja KS Gradišče so prejeli tudi 4 naj- zaslužnejši krajani za njihovo požrtvovalnost in aktivnost pri razvoju krajevne skupno-sti. Lovska družina Dobrava iz Gradišča je odprla na dan praznovanja lovsko razstavo, na kateri so prikazali različne trofeje in priznanja, ki so jih prejeli za njihovo dejavnost. TD Gradišče, ki je bil tudi organizator letošnjega 4. kmečkega praznika pa je skupno z Gobarskim društvom iz Maribora in Osnovno šolo Boris Kraigherja iz Gradišča odprlo gobarsko razstavo, kjer je bilo prek 120 rjizbčnih užitnih in neužitnih gob. Obe raz- stavi si je ogledalo nad 1000 zadovoljnih obiskovalcev. Kmetijska zadruga iz Lenarta pa je v Zgornji Senarski v krajevni skupnosti v Gradišču odprla nove trgovske prostore, kjer bo sedaj za kmetovalce tudi mnogo večja možnost za prodajo in za nabavo ter nakup najrazličnejših kmetijskih potreb. Novi prostori merijo približno 600 kv. m pokrite in nepokrite površine, .stroški zanje pa so znašali 2.750.000.— dinarjev. V Gradišču je bilo na sklepni dan zelo živahno v popoldanskem času, ko je bilo na programu kmečko praznovanje. Nad 1500 obiskovalcev si je lahko ogledalo tekmovanje v klepanju kos, štafetni tek z bučami, tek z vrečami in tekmovanje v vlečenju vrvi. Prireditev pa so popestrili še z za- bavo dveh pomurskih humoristov z Gezo in Korlom ter z ansamblom 6 mladih. Janez Lorber TUDI TURIZEM PRINAŠA DENAR PRAZNIK KS.FTUJSKA GORA Pretekli petek, soboto in nede- ljo so na Ptujski gori slavili 6. krajevni praznik. Pripravili so kresovanje. slavnostno sejo sku- pščine in družbenopolitičnih or- ganizacij krajevne skupnosti, družabno srečanje in sprejem za starejše krajane. Ker so prazno- vanja takih praznikov priložnost 7ji oceno dela v preteklem obdo- bju, smo za pogovor prosili pred- sednika sveta K S Ladislava Kranjca, ki je povedal: »Naša krajevna skupnost je ena od revnejših v ptujski občini. Sredstva za delo zbiramo s kraje- vnim samoprispevkom, vendar zbran denar ne zadošča za vse potrebe. V tem letu smo s pomočjo ptujskega elektrogospodarstva zgradili transformator, dva tudi s pomočjo krajevne skupnosti Majšperk. Že dolgo načrtujemo gradnjo mrliške vežice — kupili smo že ves material, tudi temelji že stojijo — in upamo, da bomo ta načrt letos le uresničili. V pro- gramu je tudi razširitev telefon- skega omrežja. Najbolj pereč je problem pitne vode na Ptujski gori. saj morajo gasilci v sušnih obdobjih voziti pitno vodo s ci- sternami. Zato si želimo, da bi tudi ta problem kar se da hitro rešili. Letos je v naši krajevni skupnosti delala mladinska delo- vna brigada in nam precej po- magala. Moram pa reči. da se občani teh akcij niso udeleževali tako kot bi se morali. No, briga- dirji so svojo nalogo izpolnili, se- daj čakamo na komunahie de- lavce, da opravijo svoj del.« Kako pa je s cestami na vašem območju? •Ceste so poseben problem. V tem obdobjlu nismo modernizirali nobene ceste, imamo pa nekatere načne. Skufiaj z kAalno sku- pnosgo za ceste bi naj prihodnje leto asfaliiialidel ceste v Pbdk>žah v dolžini 2300 metrov. Krajevna skufMiost ima tudi (Arag 42 kik>- melrov krajevnih cest. ki jih je treba vzdrževati Zadnja iKuija so povzročila za približno 20 starih milijonov ^ode na teh cestah, denarja pa v krajevni sku|Miosti ni ravno na pretek.« Kako pa se mladi vk^učujejo v delo krajevne skupnosti? #2al vas moram razočarati — mladi, pa tudi ostak družbeno- politične (Mrganizadje na Ptujski gori niso najbt^ aktivni To se precej pozna pii uresničevanju zastavljenih nalog. Moram pa red, da dokaj dobro dela šolska mladina in Soiski fciriektiv na- ^loh,kistasedolxovključfla tudi sedaj, ko smo izvedfi iMueditve ob praaiiku. Morda je vzrok v tem, ker se veliko mladih izobražuje v Ptuju, Mariboru in tudi v btrfj oddajnih krajih. Pa vendar misfim, da jih to ne bi smdo ovirati Najbfž bi mladi potrebovafi mentorja, ki bi jih usmerjali pa tudi prostor, kjer bi se ob jHoslan času sestajali. Midim, da bi v počitnicah morali bolj aktivno delati in pcAazati da so res tuk^ drama. Bo^ številno bi se lahko odzivali raznim akdjam. Že day časa govorimo, da bi uredili staro stavbo ob šoL.kem poslopju — hiša bo postala last kraievne skupnosti in prav bi bilo. da bi jo preuredili m obnovili. Morda bi tam uredili manj.šo dvorano in prostore za krajevno -samoupravo in družbenopoliti- čne organizacije, pa tudi za pošto. To je Ic ideja, kako bo pa z njeno uresničitvijo pa ne vem.« Ladislav Kranjc, predsednik sveta krajevne skupnosti Ptujska gora. Ptujska gora je daleč naokoli znana po svoji cerkvi, biseru got- ske arhitekture. Ob raznih cer- kvenih praznikih, pa tudi sicer, privablja v te kraje številne ob- iskovalce. Kako si v krajevni skupnosti prizadevate, da bi s tu- rizmom pridobih kakšen dinar, saj denarja ni nikoli dovolj? »O tem v kiajeviu skupnosti konkretno še nismo govorili saj mislimo, da bi morah tu več pri- spevati gostind. Gostinski obrati bi morali gostu nuditi vse. kar danes gostje zahtevajo. Mir in sveži zrak, lepa pokrajina in se- veda cerkev — vse lo še zdaleč ni dovolj, da bi g()'^! lahko osi;il več dni tukaj. Na PiLijski lhui sploh ni prcnt>čitvenih /iiK-gljnosti tudi jedi ne pripravljajo Tudi med kmeu trenutno m zanimanja za kmečki turizem, čeprav moram icCl da hi kraicvna skupnost v sako 1 ako pr i/adc\ anje podprla. Venu). da ]l lo donosna dopolnilna dejauiosl na kmetiji m od tega bi precej imeta tudi krajevna skupnost.« (Xitno v krajevni skupnosti še ne razmišljajo, da bi s skupnimi prizadevanji malce odprli svoj kraj v svet. Sicer jim je uspelo urediti nekaj parkirnih prostorov, na Ptujsko goro f>elje tudi asfal- tirana cesta — pa vendar je sse lo prcmak). Gotovo ra/mišljanje o kmečkem turizmu ni za odmeL posebej še. če pomislimo, da o razvoju turizma v tej smeri ra- zmišljajo tudi v Stope rcah. Te paso še bolj oddaljene od Ptuja m Ostalih krajev, pa tudi pogoji za ra/voj kmečkega turizma so menda manj ugodni. Sicer pa je treba povedati še to, da občani Ptujske gore dokaj do- bro sodelujejo s sosednjimi-kia- jevnimi skupno-Stmi, posebej 5c z Majšperkom in Doleno. N. Dobijekar Novo vodsi^u ludi v konferendi mladih iz KS v pripravah na 11. kongres slovendte mla- dine in volilno programsko konfermoo ob- činske konference ZSMS Ptuj, ki bo predvi- doma 14. oktobra, so dejavni tudi v ktMiferend mladih iz krajeviiih skupnosti Volilno pro- gramska konferenca mladih iz^KMKSbinaj bila predvidoma 1. oktobra. Že v prejšnjon tednu so predsedniki vseh osnovnfli organi- zacij dobili poročilo o delu konferenc, centrov in komisij. Predlagani so bih tudi kandidati ki naj bi v naslednjih dveh letih vodili delo mladih iz krajevnih skupnosti. Za vodstvo konference MKS so predlagani: jdnika mladih iz kra- r.^ i že več let aktivno dela iročju. Prav sedaj še opra- ^.^^ v-inika krajevnega sveta he- roja Lacka v R<^znid. Za sekretarja je bil picdlagan Ivan Cebek, ki je delal v konferen- d žc v pic^jem mandatnem obdobju kot psedsednik področne konference in sicer je bil zadolžen za območje Hak)z. Predsednik pod- ročne konference Ptujskega polja je bil pred- l^gin Janez Horvat za območje Dravskega po^ažalni Ink) konkretnega predloga, saj je ta konfeioica zaradi slabega vodstva področne konference slabo delala. Za predsednika ob- močja Slovenskih goric je bila predlagana Marija Tili, za območje Haloz Jana Hvaleč, za Ptuj pa Boris Mihelač. Skoraj vsi kandidati so v področnih konfe- rencah več ali manj že delali; zato je pričako- vati, da bo delo konference mladih izkrajevnfli skupnosti enako uspešn i kot do sedaj. Seveda 1 ah ko osno vn e o rgan izacije d ajo tudi pripombe na posamezne kandidate ali na celotno vod- stvo, saj bo o predlaganih kandidatih ra:q>rava v osnovnih organizadjah potdtala do 30. sep- tembra. Jana Hvaleč PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO NA POHORJU Krajevna skupnost Šmartno na Pohorju se uvršča med tiste KS ria območju občine Slovenska Bistri- ca, kjer ni industrije, gospodarski razvoj pa je odvisen predvsem od prodaje lesa in živinoreje. Poljedd- stvo je zaradi visoke lege slabše za- stopano. Letošnji krajevni praznik, pro- slavili so ga v nedeljo, 12. septemb- ra, so proslavili predvsem s kultur- nimi in športnimi srečanji krajanov Smartnega s prebivalci iz sosednjih krajevnih skupnosti. Ze zgodaj zju- traj tega dne so se na Šmartnem zbrali ljubitelji šaha, ki so tekmo- vali za pokal krajevne skupnosti Šmartno. Dopoldne pa so se v Smartnem zbrali še delegati sveta krajevne skupnosti in drugih druž- benopolitičnih organizacij na slav- nostni seji in ocenili prehojeno razvojno pot. Osvetlili so že dobro znane težave, med katerimi je po- po j' o 1,^ K"^ Mnartao z bistriškim Pohorjem v ozadju. manjkanje industrijskega obrata, kjer bi našlo zaposliies' več kraja- nov, ki jim kmetijstvo ne zagotav- lja socialne varnosti. Prav tako je že dolgoletna želja krajanov Smart- nega in širšega območja tega dela Pohorja zgraditev bencinske črpal- ke, kjer bi se lahko oskrboval predvsem z gorivi za kmetijsko nae- hanizacijo, saj morajo sedaj po to pogonsko gorivo odhajati v odda- ljeno Slovensko Bistrico. Ze .sami prevozi do črpalke in nazaj so v ča- su štednje z gori\i zelo potratni. V kulturnem programu v po- častitev praznika KS Šmartno na Pohorju je vladalo vdiko zanima- nje za nastope Dareta Ufage z mo- nodramo. V kulturne prireditve so se uspešno vključili tudi mbdi in učenci osnovne šole Šmartno na Pohorju. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat Granit iz Cezlaka tudi na tujih gradbiščih Ze vsa leta od ustanovitve kolek- tiva Granitna industrija Oplotnica ta premaguje težavno pot razvoja, stagnacije in zopet nadaljnje^ napredovanja. Od ustanovitve je kolektiv menjal že nekaj lastnikov, vendar prave rešitve ni in ni hotelo biti. Nazadnje so do pred dvema letoma delovali v okviru kamnolo- ma JosiDdol. Tudi tukaj kljub jas- nim razvojnim perspektivam raz- voj ni šel naprej. Izgube so se pre- našale iz leta v leto. Nizki osebni dohodki so povzročali nezadovolj- stvo med sicer potrpežljivimi po- horskimi delavci. Osip števila za- poskrnih je bil tako neizbežen. Kot že nekajkrat so tako še en- krat poskušali najti novo, samo- stojnejšo pot razvoja, predvsem pa pot iz večnih težav. Izkušnje iz preteklih le« so. kot kaže, dale ob samoosvojitvi novega poleta zapo- slenim v tem pohorskem kolektivu, kjer prevladujeta velika vztrajnost in težaSko dek). Pred dvema leto- ma, po ločitvi od DO kamnolom Kljub zelo skromni strojni opre- mljenosti je okoli 80 delavcev do- kazalo v zelo kratkem času, da zmorejo veliko več, če le vedo za- kaj delajo. Cilj sta jim izboijSani delovni pogoJ! in tudi fivljeojski standard. Prav to dvoje pa se da- nes, čeprav počasneje kot bi si to želeli, saj je bilo najprej potrd>no nadoknaditi zaostalo, uspešno ure- sničuje, V prvem letu samostojne- ga ustvarjanja (1981) je ta koidctiv ustvaril 26 milijonov dinarjev ce- lotnega prihodka, od tega kar po- lovico čistega dohodka. Največ so prodali sivega granita, imenovane- ga tonalit. Njihov granit pa je danes mogoče videti vgrajen v nmoga poskrila v Sloveniji pa tu:, >novi sistem« pokojninskega in invalidskega zava- rovanja. Že dosedaj uveljavljene temeljne vsebinske reštve se ne menjajo. Čeprav je bila velika želja vseh, da se naredi odločnejši korak naprej zlasti, ko gre za spreminjanje pokojninskih pravic za pravice, ki bi v čim večji meri bile povezane z minulim delom. To naj bi bolj, kot do sedaj spodbujalo delavce v združenem delu, k razvijanju materiabe osnove družbene reprodukcije in bolj povezo- valo materialno in socialno varnost delavca in njegove družine v starosti ali pa v primeru invalidnosti z dohodkom in ustvarjabiostjo organizacij združenega dela. Družbeno-ekonomska in socialno-politična pogojenost pokojninskega in invalidskega zavarovanja a) rešitve morajo biti realistične in odpreti morajo tudi perspektivo. Seveda moramo izhajati vsekakor iz tega, da je pokojninski sistem del družbeno-eko- nomskega istema in da naj bi se v njem odražala tudi vse vrednote in cilji, kijih mora v.sebovati socialna pohtika samoupravne socialistične družbe. Zato bi vsak voluntarizem ali pa pragmati- zem tudi na tem področju lahko povzročila negativne posledice tako v ekonomskem kot tudi v socialnem pogledu. To pa pomeni tudi v celotnem družbenem razvoju. Moramo imeti pred seboj dejstvo, da gre za sitem tako imenovanega dolgoročnega zavarovanja, ki ne trpi sprotne posege, ki ustvarja določene družbene in individualne navade, ki vpliva na obnašanje delavca, sociahio politiko v združe- nem delu in izven njega. Upravičeno lahko trdimo, da sedaj pripravljamo določene sistemske rešitve, ki bodo imele dolgoročne (pozitivne ali negativne) učinke. Žal nimamo natačnejših anaUz o učinkih delovanja sistema, ki ga imamo v uporabi o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Nekaj učinkovitosti v delovanju sedanjega sistema. Vsak sistem v veliki meri odraža določene ekonomske, in druge pogoje vsake dežele. Istočasno pa odraža tudi način reševanja problemov, ki se bodo porajali v bodoče, zlasti z ozirom na starostno strukturo zaposle- nih, prebivalstva, trajanje povprečne življenj- ske dobe, glede družbenega in socialnega položaja starejših generacij. Za Slovenijo bi bile pomembne naslednje značilnosti: V zadnjih petih letih raste število upokojencev vzporedno z rastjo zaposlenosti. Tako je znašalo število aktivnih zavarovancev na enega upokojenca 3,6 in ta odnos je ostal tudi v letu 1980. Pri tem pa gre za nadpov- prečno visoko rast zaposlovanja v tem obdob- ju. Z ozirom na sedanjo stagnacijo zaposlova- nja, ki bo še trajala, pa je pričakovati, da bo priliv upokojencev v naslednjem obdobju večji od dosedanjega. Na to že opozarjajo nekateri podatki o letnem prilivi upokojencev v zadnjih dveh letih. Gre za >>pritiske« na starej.še delavce, pa tudi za o.sebne odločitve, kjer posameznik odhaja v pokoj, čeprav še nima polne delovne dobe, za posledico stanja na področju osebnih dohodkov. V bodoče bomo morali ugotavljati interes delavcev, da bi le ti lahko ostali dalj časa v delovnem razmerju, kar pa do.sedanja inflaci- ja, pa tudi določena klima v OZD že začenja ogrožati. Pri tem se takoj postavlja vprašanje ali je perspektivno gledano, realno pričakova- ti, da bo na temelju hitrejšega upokojevanja mogoče zagotoviti normalnejše zaposlovanje. Pri strukturi upokojencev je pomembno to, da se že več časa zadržuje značilen odnos: približno 50 % vseh upokojencev je starostnih, po 25 % pa invalidskih in družinskih. Naj vam nanizamo še nekaj pomembnih podatkov. V letu 1980 je bilo skupaj 224.185 vseh in 108,239 starostnih. 55.213 invalidskih in 60.733 družinskih pokojnin. Pri tem je prav da ugotovimo, da je moč vplivanja zlasti na rast invalidskega upokojevanja, ki skupaj z invalidnostjo II. in III. kategorije raste hitreje od zaposlovanja. Če bi primerjali ta gibanja z gibanji v drugih republikah in pokrajinah bi lahko ugotovili, da je v Sloveniji v preteklosti značilno tako gibanje, ki bi ga lahko ocenili, kot pozitivno, ki kaže na delovno moralo zaposlenih, na miselnost, da »ob kratkem delu ni mogoče v starosti primemo živeti«, da se trudi v združenem de u z »živim delom« ravna bolj racionalno. S to socialno-psiholo- ško kvaliteto velja računati in jo v bodoče še razvijati. Tudi s sistemom pokojninskega zavarovanja. Udeležba sredstev pokojninskega in ivalid- skega zavarovanja v delitvi družbenega proizvoda stagnira oz. že celo pada. Tako je od 7,81 % v letu 1976 padla na 7,44 v letu 1980. Pri tem je likvidnost SPIZ ogrožena. Ob vsem tem pa je vse bolj ogrožen življenjski standard upokojencev, ki zaradi inflacije in pa restriktivnega sistema valorizacije že daljši čas pada. To pomeni, čeprav se odnosi med povprečno pokojnino in povprečnim dohod- kom ne menjajo, nekateri nimajo dovolj sredstev, da bi se lahko prebijali iz meseca v mesec. Verjetno pa bo potrebno reči tudi kaj več o kmečkem starostnem zavarovanju, saj je značilno da že 75 % sredstev za to zavarovanje pokriva »delavsko zavarovanje«, daje število zavarovancev kmetov —- kooperantov majh- no (lani 3100), da pa se zaostrujejo problemi invalidskega zavarovanja kmetov, da še vedno starostno zavarovanje kmetov sloni na lastnini kmetije (ena kmetija — ena pokojni- na). Te in druge prvine padanja in rasti družbe- nega proizvoda, omejevanje vseh oblik pora- be dajejo zlasti tiste razsežnosti bodočih rešitev, ki imajo materialno-finančne posledi- ce. Pri tem pa se spet postavlja vprašanja usode že »pridobljenih pravic«, ki so na tem področju nekakšen dosežen socialni standard in pa zagotavljanje življenjske ravni upoko- jencev, kar pa ni le materialna obveznost, temveč tudi solidarnostni dolg sedanjih aktivnih generacij do prejšnjih. Na nekatere tovrstne vidike opozarjajo dokumenti Jugo- slovanskega gerontološkega kongresa, pa tudi zaključki ob mednarodnem letu invalidov 1981>. ,............. ______..... b) Rešitve v zvezni zakonodaji. Priprave zveznega zakona so trajale več let. Pričakovati je bilo, da bo ta zakonodaja ponudila kvalitetno nove rešitve, ki bi v večji meri odražale tako novo ustavo. Slovenija je pri tem imela svoje predloge, ki pa jih ni bilo mogoče v »operacionalnem« smislu norma- tivno izoblikovati. Nismo mnogo napredovali zlasti glede minulega dela. kot bistvene sestavine za opredelitev pokojnin njene višine. Vse kaže na to, kako je stabilen eko- nomski sistem in delovanje ekonomskih zakonitosti predpogoj za vse druge rešitve — pa tudi za pokojninski .sistem. V realnem ekonomskem stanju, odsotnosti nekaterih objektivnih pogojev gospodarjenja, ob velikih razlikah v dohodku in osebnih dohodkih, ki niso rezultat delitve po delu. (bolj pripadnost panogi — dejavnosti), so rešitve ostale na pol poti. Tudi novi zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu ni dal realnih odgovorov za konkretizacijo v pokojninskem sistemu. Zvezni zakon je uvedel nekaj novih rešitev, ki pomenijo dejansko bolj uzakonitev doseda- nje prakse v združenem delu glede odnosov med delavci —upokojenci in nekdanjim kolektivom. Gre zlasti za stanovanjske vpra- šanja, uporabo objektov družbenega st^^idar- da. počitniških domov itd. Nove rešitve, ki pa zahtevajo konkretizacijo v republiški zakono- daji .so glede invalidskega zavarovanja. Tu naj bi OZD postala odgovornejša in bolj zaintere- sirana za zaposlovanje delovnih invalidov. Zakon vnaša nekatere nove opredelitve glede pojma invalidnosti. Vztraja namreč na pre- ostali delovni zmožnosti in spreminja doseda- njo normativno prakso, kjer je bila delovna invalidnost povezana predvsem z izgubo ali zmanjšanjem poklicne sposobnosti. Zakon je uvedel kvalitetno novost v tem, da vnaša obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, kot del enotnega siste- ma. Verjetno bo to področje eno najtežjih glede svoje realizacije v republiški zakonoda- ji- To bi bile glavne novosti, ki jih prinaša zakonodaja. Vidi se iz vsega, da gre bolj za noveliranje zakona, kot pa zares nove sistem- ske rešitve. c) In kakšne so bile dosedanje razprave v Zvezi sindikatov Slovenije. Rečeno je že. da problematika, ki jo obrav- navamo po svoji življenjskosti ni bila nikoli zapostavljena v aktivnostih Zveze sindikatov. Tretje konferenca ZSS je sprejela med drugim tudi sklepe in usmeritve, ki dajejo precej vsestransko podlago za sedanjo konkretno razpravo. Gre za tiste sklepe in usmeritve, ki se nanašjo: — humanizacijo dela z vidika zdravstvenega varstva, varstva invalidov in varstva pri delu in na — pokojninsko zavarovanje delavcev, so- cialno varnost kmetov in varstvo starejših občanov. Vsa stališč", in usmeritve so rezultat zelo šibkih razprav in analiz, ki so bile zlasti v združenem delu. Vse te razprave in analize so bile dokaj konkretne, kritične in so še zlasti ovetlile nekatera bistvena vprašanja izvajanja sistema pokojninskega in invalidskega zava- rovanja: naraščanje invalidnosti, nova tehno- logijain. delovna zmožnost, delovni pogoji v nekaterih — dejavnostih, standard upokojen- cev. Ugotavljamo, da se nadaljuje ob predlo- gu za izdajo zakona samo tisto, kar je bilo že začeto. O vsem tem in nekaterih drugih temah, ki se tičejo invalidskega in pokojninskega zava- rovanja .so govorili na seji Sveta za socialna vprašanja in družbeni standard pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Povzela: J. Hvaleč MISO KOLTAK O DELU FOTOKINO KLUBA PTUJ 7. oktobra razstava jugoslovanskih fotografij O uspehih fotokino kluba smo že precej poročali, vendar so se čez poletne mesece na naših straneh bolj redko pojavljale vesti o nji- hovi aktivnosti. To pa ne pomeni, da poleti ni.so bili aktivni. Tajnik fotokino kluba Ptuj Mišo Koltak je o tem dejal: »Naše aktivnosti potekajo skozi v.so leto. zato smo tudi čez poletje nadaljevali z našimi diskusijskimi večeri. Vsak ponedeljek .smo .se zbrali v prostorih Narodnega doma in razpravljali o naših fo- tografijah in motivih. Člani na- šega kluba pa so uspešno vodili tudi tofotečaj na ZMDA Sloven- ske gorice '82. kjer so usposobili za fotograHranje in izdelavo slik okoli 30 brigadirjev. Naučili so jih fotografirati, razvijali negative in pozitive. skratka vsak od teh ima sedaj možnost, da postane dober fotoamater. Osnovna dejavnost našega fo- tokino kluba pa je sodelovanje na raznih fotografskih razstavah, zato smo tudi čez poletje pošiljali najbolj uspele fotografije na razne razstave. \' zvezi s tem bi rad po- vedal, daje zadnje čase delo naših članov več ali manj anonimno domači publiki. Temu je vzrok predvsem to. da v Tedniku ne izhaja več kul.lurna priloga, kjer smo rechio objavljali fotografijo meseca. Prav zaradi te fotografije meseca, kije v domači rasti redno izhajala je v našem klubu manj tekmovalnega m ustvarjalnega duha. Naši člani so verjetno pre- malo motivirani in šele sedaj ugotavljamo, da je Tednik z Do- mačo rastjo pravzaprav veliko doprinesel k razvoju kluba.« Kljub-v.semu pa vaši člani uspešno sodelujejo na raznih raz- stavah po domovini, kje v.se ste pravzaprav sodelovali? »Lahko rečem, da leto ali dve nazaj doživljamo pravi bum uspehov članov na.šega kluba — spel moram dodati, da so ti uspehi tudi anonimni. Ni prijetno biti samohvalen. a rad bi povedal, da sprejemajo naši člani vrsto na- grad. Gre za več avtorjev, ki prejemajo prve. druge in tretje nagrade. V mislih imam pred- vsem Aljošo Pižmohta. Ljuba Cenčiča in Manana Petka. Pose- bej razveseljivo pa je. da se vse več naših članov ukvarja z barvno fotografijo. Barvnih fotografij pa ne izdelujejo iz negativov, ampak iz uspešnih barvnih diapozitivov. Trem članom smo lahko hvaležni, da se prav z barvno fotografijo ukvarja že vse več ostalih članov.« V glavnem ste s številom in aktivnostjo članov fotokino kluba zadovoljni, kaj pa podmladek, skrbite za vključevanje mladih članov v va.še delo? >>S tem vprašanjem ste zadeli v živo. Prav s pomlajevanjem član- stva imamo največ problemov. V nekem kolektivu, kjer je število članstva doseglo določen nivo. je mladim težko priti na ta nivo. Morda smo včasih temu krivi sami, ker smo morda premalo strpni pri mladih ljudeh. Mi se trudimo in poskušamo se jim po- svečati, vendar po nekaj večerih, prebitih v naši družbi kmalu klo- nejo. Dejstvo je. da željene kvali- tete ne dosežeš skozi noč in to je eden glavnih zaviralnih vzrokov za to. da mladi člani sicer priha- jajo v našo sredo, ampak ne osta- jajo.« In kaj pripravljate sedaj v je- senskem času? »V pripravi je razstava in sicer gre za tretjo jugoslovansko raz- stavo fotografij Ptuj 82. Kot ve- rjetno veste sta bila prvi razstavi leta 78 in 80. torej gre za razstave bienalnega tipa. Dejansko gre spet za pregled skozi jugoslovan- sko fotografijo v minulih dveh letih. Priznali moram, da nam je letos to tudi uspelo, saj je na natečaj prispelo nad 700 izredno kvalitetnih fotografij. Prejšnja leta smo bili vajeni velike mase fotografij, med katerimi je bilo — logično — tudi veliko manj vrednih fotografij. Selektor leto- šnje razstave Stojan Kerbler je imel veliko dela z izbiro fotografij, ki bodo na ogled. Izbira je bila letos zares težka, saj je med na splošno uspelimi fotografijami bilo zares težko izbrali najboljše. Razstavo bomo odprli v četrtek. 7. oktobra v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju, odprla pa bo do nedelje. 17. oktobra. Priča- kujemo dober obisk.« M. Ozmec PRI NAS V KLUBU! z doktorjem Marjanom PRLGLOM, nevropsihiatrom, ki se že preko 10 let ukvarja s problemi alkoholizma na našem območju, sodeluje pa tudi v republiškem odboru za alkoholizem in ostale odvisnosti smo se pogovarjali o alkoholizmu v delovni organizaciji, ki je povedal: ,,Alkoholizem v delovni organizaciji je vprašanje reda in delovne discipline, pa tudi humanih socialističnih samoupravnih odnosov v njej. Iz izkušenj vemo, da je alkoholik nezanesljiv delavec: cesto je v staležih, tu so plavi" ponedeljki, na trenutke je marljiv, pa bo čez čas te rezultate dela porušil; rad ra/pihuje drobne nepravilnosti ob delovnem procesu (če kritiziraš si vendar v napadu in, nobeden ne gleda tebe) poudarja nepo- membna dogajanja v kolektivu kjer ni sam udeležen itd. Verjetno je najbolj značilno njegovo obnašanje tedaj, ko po raznih vogalih negoduje in krili/ira,- na zboru kolektivu, v sindikalnih enotah (torej tam, kjer bi lahko kaj odprto povedal) pa je v treznem stanju tiho. Telesna oslabelost, osebnostne sprcmenjenosti in drugih zdravstvenih posledic niti ne omenjam. Pri obravnavanju problema alkoholizma v organizaciji združenega dela je več napak. Nekatere naštevam: a) Je vtis, da smo do popivanja in alkoholičnega vedenja preveč strpni. Veliko število alkoholikov omogoča naravno reprodukcijo alkoholikov in celo naraščanje števila. Znano je, da tisti, ki radi užiVajo alkoholne pijače, radi pijejo v družbi in skušajo tudi druge pripraviti, da bi ,,ga zvrnili kozjirček". Pogosto od alkohola odvisni preddelavci pošiljajo mlade delavce po pijačo, ki jim jo m nagrado tudi ponudijo. Ce si predstavljamo, da je to pogost pojav, si lahko zamislimo stanje, v ka- terem se znajde mlajši delavec, ki bi odklonil, da bi šel po alkohol ali kasneje ne bi popil ponujenega. Ne smemo pozabiti, da alkoholiki v svojem prostoru ni.so zgolj pasivni, ampak skušajo vključiti v svoj ,,pivski krožek" tudi predpo- stavljene: bodisi s podarjeno steklenico domače specialilete", s povabili na praznovanje praznikov (v začetku izven delovnega časa, nato na delovnem mestu) ali kako drugače. Ce predpostavljeni pristane, da s sodelavci popiva na delovnem mestu, ne bi mogel nikoli več proti alkoho- likom ustrezno ukrepati, celo prisiljen bo, da jih bo ščitil. Se huje je, če je predpostavljeni z alkoholiki ,,usodno povezan", potem mora vzajemno z njimi braniti svoje alkoholične pozicije. Ne vem zakaj, toda dejstvo je, da še do danes pri izbiri kandidatov za vodstvena ali vodilna delovna mesta ni bilo nikoli zahtevano, da ima kandidat razčiščen odnos do alkohola ali opravljen seminar iz teme o alkoholizmu. Ni pošteno, če vodstvo delovne organizacije terja od predpostavljenega, da ,,preganja" druge alkoholike, če niti ne ve kaj je alkoholizem, če nima razčiščenega odnosa do alkohola ali pa je pred- postavljeni celo sam alkoholik. Ko smo na Psihiairiji v Orm.ožu želeli imeti enotedenski seminar iz alkoholizma za vodstvene in vodilne dc'ia\ce, je ta odpadel, ker ni bilo kandidatov. b) Druga napaka bi bila, da pušča delovno okolje vnemar sodelavca, ki vsebolj brede v alkoholizem. Zapažanja, da sodelavec redno uživa alkoholne pijače, včasih že zjutraj, drugič ob malici, njegova nihanja raz- položenja, pripombe njegove žene o molečem vedenju v alkoholnem opoju, so resni znaki, da je posredi alkoholizem. Pet in več let mine, ko družina opaža alkoholično vedenje, oseba pa bo na delovnem mestu še urejena. Ce torej prosi delovno organizacijo za pomoč žena (mati ali drug svojec) ker delavec zlorablja alkoholne pijače, potem ne moremo zatisniti očesa in reči ,,ja, na delovnem mestu je z njim vse v redu". Taka izjava govori le to, da delovni proces ni v redu, da se ne zapaža kvaliteta in količina dela. Primer: skupinovodja se je vinjen pozno ponoči z nožem lotil družine, posredovali so miličniki, pet ur po tem pa naj bi bil na de- lovnem mestu ,,urejen". c) Nehote napake bi bile, da pustimo vegetirati alkoholika v kolek- ii\u, ker ,,ima številne otroke", ,,Ker bi izgubil socialno varnost", ,,saj bo tako kmalu šel v pokoj", skratka iz usmiljenja. Tu gre samo za navidezno humanost, saj otroci tako ne vidijo denarja oz. materialnih do- brin. Problem odkrivanja alkoholikov v delovni organizaciji pa se cesto zaobide tudi zavestno; takšno pol lahko enačimo z neodkritostjo, se pač ne želijo komu zameriti." Nadaljevanje prihodnjič! Spravilo sladkorne pese v ponedeljek so se na poljih spet pojavili kombajni za spravilo sladkorne pese. Pričela se je torej zdaj že dobro vpeljana delovna akcija, ki. prinaša precej sprememb tudi v cestni in železniški promet. V kratkem času je namreč potrebno prepeljati velike količine sladkorne pese v ormoško tovarno sladkorja. Letošnji pridelek bo po količini povprečen, nekoliko slabša pa bo stopnja sladkorja, kar je posledica premalo dosledne in učinkovite zaščite površin s sladkorno peso, to pa je povzročilo precejšnje okužbe sladkorne pese s cerkosporo. Kol so zagotovili tako v ormoški tovarni, kot v zadrugah in drugih delovnih organizacijah, ki pridelujejo sladkorno peso je bilo za nemoteno spravilo pese že zdavnaj vse pripravljeno, tako moramo želeti vsem udeležencem v tej akciji lepo vreme in čim manj okvar na strojih. Spravilo bo potekalo po že ustaljenih tirnicah, pomembna pridobitev je v ptujski občini asfaltirano prevzemno mesto v Moškanjcih. Na vseh treh prevzem- nih mestih v ptujski občini — v Kidričevem, Turnišču in Moškanjcih bodo peso prevzemali vsak dan razen nedelje od 8. do 18. ure, prevzem bodo /.ačasno prekinili le ob morebitnem večjem dežju. Večje količine pese lahko pridelovalci vozijo direktno v ormoško tovarno, poudariti pa je potrebno, da morajo imeti pri sebi evidenčne kartone, brez teh namreč pese ne bodo mogli oddati. Cena spravila pese je letos 8.000 dinarjev po hektarju, 5.500 dinarjev za vlečni stroj in 2.500 za kombajn. Zaenkrat še velja, da bo odkupna cena pese 2,50 dinarja za kilogram sladkorne pese pri 15,5 odstotni vsebnosti sladkorja. Za vsako višjo ali nižjo stopnjo sladkorja se doda ali odračuna 16 par. Za prevoz od njive do j^revzemnega mesta (do 10 km), prejme prevoznik 7 par za kilogram. Določene so tudi cene pesnih rezancev — vlažni rezanci veljajo 40 par za kilogram, cena suhih rezancev pa je 7 dinarjev. Vsak pridelovalec, ki odda nad 10 ton sladkorne pese prejme 50 kilogramov sladkorja po tovarniški ceni. S prevozniki je letos dogovorje- no, da ob povralku pripeljejo vlažne pesne rezance, vendar se morajo tisti, ki želijo kupiti te rezance, s prevoznikom o tem dogovoriti. JB Doplačilo za grozdje Lani so zasebni vinogradniki oddali milijon 62 tisoč kilogramov grozdja. V skladu s samoupravnim sporazumom o delitvenih razmerjih je kletarstvo glede na 14 odstotno povišanje cen vina namenilo prideloval- cem za doplačilo lanskega grozdja 1,6 milijona dinarjev. Na odboru za vinogradništvo pri KZ Ptuj .so se dogovorili da upoštevajo za doplačilo enaka razmerja kot so veljala za akontacijsko ceno. Odločili so se tudi, da stimulirajo pridelavo sortnega grozdja. Take prejmemo pridelovalci kvalitetnega sortnega grozdja doplačilo 2 dirtSrja za kilogram, za meša- no grozdje 1,20 dinarja, organiz^^torju proizvodnie pa pripada 8 par za kilogram grozdja. Doplačilo izplačuiejo od ponedeljka, 20. septembra dalje. JB 6 - IZ NASIH KRAJEV 23. september 1982 - XEIMMIK DRUŠTVO DIABETIKOV PTUJ Priprave na drugi skupinski izlet Prvi izlet članov ptujskega dru- štva diabetikov je izredno uspel, vsi udeleženci so bili navdušeni. Prav to je spodbudilo vodstvo društva, da so začeli s pripravami na drugi skupinski izlet, ki bi naj potekal pod geslom: ,,lepa jesen je pred nami, spoznajmo se med se- boj, lepše in lažje nam bo". Izlet načrtujejo za v soboto, 9. oktobra, ko bi naj ob 7. uri krenil avtobus s ptujske avtobusne posta- je, nadaljeval vožnjo skozi Kidri- čevo in Maribor do Lipnice v Avstriji, kjer bi bil po želji daljši postanek. Obiskati nameravajo objekt kmečkega turizma ob vinski cesti, kjer bo organizirana tudi prehrana, ogled okolice itd. Vrnili bi se po isti poti skozi Maribor in Kidričevo. Število udeležencev izleta je omejeno, saj je v avtobusu največ 50 sedežev. Za stroške prevoza, hrane in pijače vsak udeleženec izleta plača 500 din, pogoj pa je, da je redni član društva z redno plačano letno članarino. Prijave sprejemajo od 1. do 5. oktobra (v petek, soboto, ponedeljek in torek), vsak dan od 9. do 11. ure v pisarni društva diabetikov Ptuj, Hrvatski trg 5. Tudi v Zavrču so praznovali Za krajevno skupnost Zavrč je 19. september pomemben datum. 1 Tega dne pred osemintridesetimi leti so odhajali domačini v večjih j skupinah v partizane — v Zagorsko brigado na Hrvatsko in zato se je tudi krajevna organizacija ZZB NOE odločila, da prav ta datum obeležijo kot • svoj krajevni praznik. Za letošnje — tretje praznovanje so pripravili vrsto prireditev med' katerimi naj omenimo obisk ostarelih in bolnih na domu — teh je v KS 26. Ob tej priložnosti so jih tudi obdarili. Poleg športnih srečanj so imeli ^ v soboto popoldne srečanje krajanov, ki že dopolnili 75 let starosti. Mladi | iz Zavrča in sosednje Dubrave so jih razveselili tudi s kratkim kulturnim i programom. V nedeljo je bila najprej otvoritev razstave likovnih del — j amaterjev Francka Simoniča, ki je doma v Zavrču in Maksa Menonija — { oba sta člana likovne sekcije prosvetnega društva Alojz Arnuš v \ Rogoznici. Za tem so imeli še skupščino krajevne skupnosti in vodstev \ družbenopolitičnih organizacij na kateri so spregovorili o dosedanjem \ delu in nalogah v prihodnje. Podelili so tudi bronasta priznanja OF- slovenskega naroda in pismena priznanja krajevne skupnosti. Krajevni^ skupnosti Zavrč pa so ob tej priložnosti izročili republiško priznanje za; športno rekreacijo. Slovesnosti so zaključili s trim kolesarjenjem na progi j prek Zavrča, Borla, Cirkulan, Pestik in Turškega vrha. 1 Leto je razmeroma kratko obdobje, tako tudi v KS Zavrč v tem ob- j dobju niso mogli veliko storiti, zlasti še ob sedanjih zaostrenih; gospodarskih pogojih. Izpolnili pa so obljubo krajanom, dano za drugi-j krajevni praznik, da bodo razširili telefonsko omrežje. Lahko se že po-' hvalijo, da imajo kar 46 telefonskih priključkov in da so jih šest odstopili tudi sosednji Dubravi. Uporabili so sredstva iz krajevnegai samoprispevka, ki so ga sicer prvotno namenili za ceste za kar pa to leto j ni bilo denarja. Poleg tega je v gradnji sodobna mrliška veža, ki jo| financirajo sami in redno vzdrževanje vseh krajevnih cest. Najbolj pa se; veselijo asfaltne povezave s krajevno skupnostjo Cirkulane in ojačevanje^ električnega omrežja z gradnjo novih transformatorskih postaj s čimer boj veliko pridobilo sleherno gospodinjstvo v krajevni skupnosti. | mSi i Knjiga za ljubiteljske \ kletarje Prav v času trgatve oziroma priprav na glavno trgatev je izšla pri mari-j borski založbi Obzorja knjiga ptujskega enologa — diplomiranega in-' ženirja agronomije Toneta Skaze. Ze sam naslov ,,Ljubiteljsko kletar-; stvo" pove, komu je knjiga namenjena. Tistim torej, ki sami negujejo-j manjše količine vina, pa pri tem opravilu nimajo posebno bogatih izku-j šenj in znanja. Avtor sam pravi, da je nega vina v bistvu zelo enostavno! opravilo, ki pa ne dovoli nedoslednosti. Kar 70 odstotkov vina v zasebnih] kleteh po trditvi avtorja knjige nima ustrezne kvalitete. Nanj so so v dol-i gih letih njegove prakse obračali prijatelji in znanci ter ga prosili zai nasvete. Odločil se je in s svojo knjigo zapolnil vrzel na tem pomembnem; področju. V njej je napisano vse, kar je potrebno vedeti o trgatvi, pripra-; vi posode, žveplanju, pretakanju vina in tako dalje. Knjiga je opremljena! z barvnimi in črnobelimi ilustracijami. V njej je tudi prispevek arhitekta] Dušana Moškona pa tudi prispevek o vinski kulturi — skratka obilo: strokovnega in zanimivega branja. Knjigo lahko kupite tudi v prodajalni? mladinske knjige v Ptuju. JB^ GRAŠKI VELESEJEM MO. oktobra 1982 Naše poicrajine se morajo čutiti v melodiji in besedi Bila je nedelja, okoli poldneva, drugega festivalskega dne narečne popevke Vesele jeseni 1982, ko sva se srečala pred mariborsko dvorano Union. Skozi odprta okna so doneli zvoki orkestra, ki je vadil popoldanski retrospektivni pro- gram vseh zmagovalnih popevk te znane mariborske prireditve. Kot komponist, ali aranžer, ali oboje hkrati, na njej vedno sodeluje tudi mojster Bojan Adamič. Letos je v tekmovalnem delu festivala sodelo- val kot aranžer in za priredbo skladbice ,,Prleška bratva" Emila Glavnika, dobil nagrado. ,,ZS nagrado sem zvedel šele danes, ko sem prispel v Maribor na retrospektivni del prireditve," je dejal, ko sva se, kolikor je pač to bilo mogoče, udobno namestila na leseni klopi majhne zelenice pred dvorano. Nagrada, ki ste jo dobili, me ni presenetila, saj je v vašem aran- žmaju bilo prav lepo slišati nakaza- ni zvok in ritem klopotca! ,,A res? To me pa veseli!" je vzkliknil mojster. ,,Vedno se po- trudim pa naj pišem za kogar koli, kajti menim, da gre tukaj za moje ime in ne le za prireditev in kraj prireditve. Za tisti klopotec v aranžmaju pa gre zahvala tudi dirigentu Holnthanerju in zares dobremu orkestru!" Tukaj bi se najin pogovor skoraj nehal, saj je bilo okoli nagrajenega aranžmaja povedano domala vse, kar utegne zanimati slučajnega bralca, ki mi ni do strokovnih posebnosti. Vendar se nisem mogel kaj, da bi ne prišel na dan z mislijo, ki se mi že lep čas mota po glavi. Mojster, poznam skoraj vse me- lodije dosedanjih prireditev in moram reči, da je v njih kaj malo zaslediti elemente ljudske glasbe naših pokrajin. Izjema so nekatere popevke v prekmurščini in mogoče še katere. Letos recimo, je bila taka Mojzerjeva ,,Hanika!" ,,Vidite, vi ste sedaj načeli precej žalostno vprašanje," je odvrnil mojster. ,,Ne vem kako vam ga naj razložim, da bi lepše zvenelo. Za primerjavo vzemiva splitski festi- val. V svojem statutu ima lepo zapisano, da bi naj bil neke vrste festival popevk v vseh primorskih narečjih in s primorsko melodiko. Toda sam festival si danes že krep- ko ,skače v usta', ker ne upošteva, ali vsaj slabo upošteva tisto določi- lo, ki govori o dalmatinski melodi- ji. Kajti Dalmacija ni le obala, tem- več tudi Dalmatinska zagora . . . ... in otoki, mu vskočim v bese- do. ,,Da, tudi otoki. Tu pa prevladu- je povsem drugačne vrste melodi- ka, ki s tisto, ki jo mi imenujemo dalmatinska, nima prav nobene zveze. Je pa neprimerno bolj tipič- na in neprimerno bolj jugoslovan- ska. Toda v Splitu so se je nekako odrekli, češ da imajo raje tiste po- pevke, ki so na pol gradske — kot jih imenujejo na pol izmišljene, na- pol šlagerji pa še v modernih rit- mih. Dobro se spomnim, da sem Mojster Bojan Adamič se ne ukvarja le z glasbo, njegov konjiček je tudi 1 umetniška fotografija. Med kurentovanjem v Ptuju najde vedno veliko | hvaležnih motivov. Foto: 1. Cianii nekoč naredil za splitski festival aranžma za popevko z zelo zanimi- vim tekstom o sopihajočem vlaku skozi Dalmatinsko zagoro proti Sinjski trdnjavi. Aranžma, pri ka- terem sem se opiral na melodiko Dalmatinske zagore — to z Evropo seveda ni imelo dosti zveze — je bil po svoje čisto nekaj posebnega, ne- kaj nevsakdanjega. To so priznali vsi! Tudi orkestralna in pevska iz- vedba sta bili na višini, sprejem pri občinstvu odličen . . . tako, da je bila komisija ob koncu v peklen- skih mukah, komu naj nameni nagrado: meni, ali Stipici Kalogje- ri, ki je napisal zelo lep evropski aranžma. In kot sem že dejal, če- prav so vsi priznava^L^sue bjl moj^ aranžma neprimerno zanimivejši, je komisija kljub temu dodelila nagrado Kalogjen. Na vprašanje, zakaj tako, so odgovorili, da bi po- tem začeli vsi tako pisati. In tu je sedaj odgovor na vaše vprašanje. Ce bi mariborska komisija vztraja- la na stališču, da morajo imeti popevke Vesele jeseni poleg narečnega besedila še recimo, koro- ški, štajerski, dolenjski, prekmur- ski, ali še kakšen prizvok v melodi- ji, potem bi se morali komponisti peklensko potruditi, da bi našli kolikor tolikor originalen zvok. Poleg tega pa še sodoben ritem . . . sicer se sploh ne vtikam v to, kakšen ritem smejo imeti popevke na takšnem festivalu, ali kakšnega naj ne imajo. Po moje je lahko kateri koli, le opravičilo mora ime- ti! Ne sme biti tak in tak le zato, da bom publiki ugajal, temveč, da bom naredil dobro pesmico!" je zaključi tale monolog mojster Bo- jan Adamič. Torej, biti pošten do samega se- be, do dela! ,,Tako je, biti pošten! Publika reagira namreč tako, kot smo jo naučili. Poglejte, če Radio Ljublja- na meni, da mora samo v popoldanskem času vrteti po pet po šest ur le ameriške in angleške skladbe, potem je jasno, da bodo ljudje reagirali le na angleški tekst. Ce je besedilo v angleščini je popev- ka v redu, če pa slovensko pa nič ne velja! Cisto jasno je, da moramo pisati in igrati moderno, toda da je glasbeni program v pretežni meri namenjen le mladim poslušalcem, starih od 15 do 18 let, pa je le prehudo! In tako pridemo do absurdne situacije, da večina Slovencev posluša 3. program avstrijskega radia, kjer je moč slišati prav vse: od starih popevk, do moderne glasbe. Tam še vedno igrajo swing, tam je še vedno slišati vedno lepe melodije . . . skratka tam je muzika za vsakogar. Pri nas pa priznavajo le najstniške poslušalce. Ali pri nas zares potrebujemo tolikanj tuje glasbe? Mar nobeden jugoslovanski ustvarjalec ni več nič vreden?" seje z grenkobo v glasu vprašal mojster Bojan Adamič. ,,Temu bi se mi morali odločno zoperstaviti. Tu je vendar Slovenija, tu je Jugoslavija, nato šele ostalo"! je pristavil. No, nekoliko sva sedajle zašla z najine teme pogovora," sem dejal. ,,Vendar nič ne de; vse kar je bilo izrečenega posredno zadeva tudi Festival narečnih popevk. Bodi kakršen koli že, naj mu očitajo kar koli, vendar je kljub temu naš — slovenski! ,,Po ljubljanski ,Slovenski po- pevki', ki je bolj internacionalna v svoji želji za tujim tržiščem, se mi zdi, da je mariborski tisti, ki bi naj bil zares slovenski. Vedno se mi je zdel tak! Le v bodoče bo treba pazi- ti, da bo vsaka stvar bolj utemelje- na. Saj pri celi stvari ne gre za direkten folklorni citat, gre pa za to, da bi se tukaj čutile naše pokrajine v melodiji in besedi. Poglejte, zadnjič je vaš rojak Dionizij Amfora na TV prav lepo pripovedoval o vinu, vinski kulturi, žal ob glasbi v kateri ni bilo niti ene slovenske pivske pesmi, ki jih ima- mo Slovenci na pretek. Da ne govo- rim o oddaji iz Istre, ki so jo opremili s špansko glasbo. Ja, poslušajte no, kaj ima vendar Istra skupnega s kitarami, za božjo voljo!" je ves ogorčen vzkliknil mojster. Tu sva nehala. Saj bi lahko še go- vorila vendar bi se do kakšnih pomembnejših odločitev, kljub obojestranski zavzetosti najbrž ne dokopala. Poslovila sva se in šla vsak k sebi. I. C. Voda v stanovanjih in na cestah poljCane Zadnje neurje je prineslo veliko težav in materialne izgube tudi na območju krajevnih skupnosti Polj- čane in Makole. Hudi nalivi so po- vzročili, da je močno narastel po- tok Brežnica, se izlil iz svoje struge in poplavil precejšnie dele naselja Poljčane z okolico. Nič bolje se ni godilo prebivalcem KS Makole, kjer se je že tradicionalnemu pre- stopanju bregov Dravinje, pridru- žila še toča, ki je letos že drugič kle- stila in uničila velik del tistega kar je ostalo po prvem neurju. Potok Brežnica sicer manjkrat prestopi bregove kot Dravinja, zato pa toliko bolj ne prizanaša ljudem in objektom. To je dokazalo tudi zadnje neurje letošnjega septemb- ra, ko je prestopil bregove, prepla- vil ceste v Poljčanah, voda pa je vdrla tudi v delovne prostore me- hanske obdelave v delovni organizaciji EMI Poljčane. Vdor vode v ta obrat je povzročil zastoj v proizvodnji in seveda aktiviranje Republiška cesta Slovenska Bistrica — Rog. Slatina je bila v Poljčanah pred nedavnim pravi potok. vseh članov kolektiva v reševanju družbenih sredstev. Voda je povzročila težave tudi v domu starejših občanov Dr. Jože Potrč Poljčane. Tukaj je od- povedala predvsem bližnja kana- hzacija, ki ni zmogla tolike količine vode, ki si je našla pot v garderobe doma. Med pomembnejšimi objek- ti so bili od vodne ujme prizadeti tudi OS Edvard Kardelj in otroški vrtec v Poljčanah. Seveda pa je bilo veliko težav tudi pri lastnikih mno- gih zasebnih stanovanjskih hiš, predvsem tistih v bližini Brežnice in Dravinje, kamor je voda nanesla veliko blata in druge nesnage. Prav gotovo pa bi bila materialna škoda, tako v družbe- nem kot tudi zasebnem sektorju še mnogo večja, če ne bi priskočili na pomoč gasilci, člani SLO in družbe- ne samozaščite in tudi mnogi obča- ni. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat XV-mednarodni obrtni sejem ceije-goiovec 17. do 26. septembra 1982 S svojimi izdelki sodeluje prek 3800 razstavljavcev. Priložnost za dogovore o sodelovanju, ugoden nakup! V okviru sejma bodo tudi strokovna posvetova- nja, komercialni dnevi obrtnih zadrug, demonstracija strojne opreme, modne revije in revije pričesk ter športna tekmovanja obrtnikov. TEDNIK - 23. september 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 LJUBICA ŠULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (28. nadaljevanje) Podobnih prireditev je bilo v gledališču zelo veliko, vendar vseh ni mogoče naštevati. Omenila bi le še akademijo gimnazijskega meddru- štvenega odbora'5.9. 1939, ki je ob pričetku drujge vojne izzvenela v duhu slovenske solidarnosti in manifestacije nacionalne zavesti, nadalje »Večer slovenske besede«, ki gaje 1939 priredilo Akademsko narod- noobrambno društvo v Ptuju. Lepak razkriva socialni in narodnoob- rambni značaj prireditve z izbranimi teksti, kot so »Naši mejniki«, »Uvod h Krstu«, odlomek iz »Dume«, Cankarja itd. Tudi Slovenski večer Sokola 26. aprila 1940 s 60 nastopajočimi je bil izraz ogroženosti slovenskega naroda. Val protihitlerjanstva je popolnoma prevzel demokratičnojavnost, še zlasti mladino. Tako seje ob obisku bolgarskih pevcev izPlovdivavPtuju leta 1938 oficialni sprejem pred magistratom sprevrgel v manifestacijo proti nemškemu nacizmu. Ptujsko dijaštvo je bilo zopet najaktivnejše. Z rdečimi nageljni v gumbnicah je Mirko Bagar vodil mladino po mestu. S tem bi želela opozoriti še na eno pomembno dejstvo. Gimnazijska mladinaje bila tesno povezana z delavsko mladino in v tem vidim razlog za tako učinkovito mladinsko gibanje. Že pri Svobodi so skupno nastopali, zahajali v delavsko knjižnico, eni kot drugi so radi prisluhnili izvajanjem visokošolcev ali starejših komunistov. Ta tradicija se je nadaljevala pri Vzajemnosti, ko so organizirali številne prireditve in hodih na izlete. 4. Nastanek enotne fronte borbene mladine in ustanovitev narodno- obrambnega odbora Prevzgoja mladih in izvajanje partijske politike sta rdeča nit, ki se vle- če od generacije, prvih dijakov-komunislov. Rudi llec;ki je izšel iz te ge- neracije, omenja v svojih spominih (danes v Pokrajinskem muzeju Ptuj), da je bila šivilska delavnica njegove žene Anke Arbajter kraj, kjer se je zbirala delavska in dijaška mladina: ,,Njena delavnica je pomenila malo ljudsko univerzo, ki je bila ,,vedno" odprta. Z vsakodnevnimi sproščeni- mi razgovori so si mladi ognjeviti ljudje poglabljali svoje obzorje, lu so se sproščeno pomenili o vseh zadevah. Tako je sčasoma nastala pri mladi- ni potreba, da se pri Anki redno shaja in tudi o vsem pogovori. Moje po- dročje dela je bilo zelo široko: na gimnaziji in pri Vzajemnosti. Na gimnaziji se je izoblikovala nova generacija najboljših mladincev, ki so imeli v rokah vse mladinske organizacije. Pri Anki so se zbirali: Zvonko Sagadin, Mitja in Sergej Vošnjak, Mirko Bagar, Marjan Kveder, Štefan Kuhar, Neva Majcen, Nada in Marko Kafol, Mica Cadež, Nada Pfajfar, Ludvik Kovač, Nada Praprotnik,Marko Rems, Milenko Sober, Meta Go- sak, Franček Glavnik, Milena Boksa, mlajši brat Jožeta Kogeja in še dru- gi. Ker se je pri nas zbiralo dosti ljudi, nasprotniki niso bili povsem pre- pričani, ali se vsi ti zastrupljajo z rdečo propagando ali ne, saj so bili vmes takšni, ki so jih po njihovem mišljenju prištevali k tistim mladin- cem, ki se usmerjajo v JRZ ali JNS. Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo Z nekaterimi mladinci — Zvonkom Sagadinom, Mitjo Vošnjakom, Mirkom Bagrom, Štefanom Kuharjem — sem se začel organizirano sesta- jati. To so bili dobri skojevci, ki so postopoma pridobivali še druge. Praktično so osvojili vsa društva, tako da so bili odborniki v društvih napredni mladinci. V ultraklerikalna društva Stražarjev ni.so prodirali. Klerikalni mladinci so imeli svoje pokrovitelje v jezuitih, ki so strupeno tolkli po komunistih." Ob teh pričevanjih velja omeniti še eno dejstvo. Zanimivo je namreč, da so mladi komunisti sistematično vključevali v politično izobraževanje tudi mlade krščanske socialiste. Napredno mladinsko gibanje moramo obravnavati kompleksno in zato je nujno opozoriti na to, da se je na na- šem območju dobršen del katoliške mladine ,,ievo frontovsko usmeril", kakor ocenjuje v svojih spominih Mitja Vošnjak. Bil je to vpliv Kocbeka, dr. Cajnkarja, prof. Trstenjaka in Jožeta Lampreta. Poleg tega so mladi komunisti načrtno vključevali ta del mladine v narodnoobrambno giba- nje, kar je bilo za poznejša dogajanja še kako pomembno. Ce navedem npr. samo primer gimnazijskega Meddruštvenega odbora, o katerem bo- mo še spregovorili, je do tega prišlo, kot pravi Mitja Vošnjak, v sodelo- vanju med skojevci in krščanskimi socialisti — torej je šlo za ,,skupno frontovsko akcijo". Skratka, načrtno pritegovanje te mladine je torej pri- spevalo k temu, da so se ti pred okupacijo znašli v protifašističnem giba- nju in tako je ,,fašizacija katoliške mladine tukaj popolnoma spodlete- la." (116) — Zbiranje zdravih družbenih sil pomeni formiranje enotne narodnoobrambne fronte v času pred odločilnimi dnevi. Kar je bilo po- štenega, seje tudi v mladinskih vrstah opredeljevalo za bodočnost svojega naroda. llec v svojih spominih nadalje govori o organizaciji marksističnega študija dijaške mladine, kar se sklada s pričevanji Vilme Beblerjeve. Or- ganizirali .so študijske skupinice dveh do treh mladincev in se običajno po/imi dobivali na stanovanju enega od teh. Poleti so se ponavadi zbirali ob Dravi v Orešju, kjer so ob kopanju študirali, se dogovarjali o akcijah, prebirali ilegalni tisk, revije — Rdeči prapor, Proleter, Rdeči signali. Ljudsko pravico (llec navaja v Ptuju in okolici okrog 300 naročnikov, med dopisniki sta tudi llec in skojevcc z Grajene Korošec Pepek). Litera- turo (tudi v nemščini ) so običajno dobivali od dr. Potrča, Bratka, Ivana Potrča, Kvedra in Kogeja. Študirali so marksistična dela: Antidiihring, Izvor družine . . ., Kapital, Položaj delavskega razreda v Angliji, 18. brumairc L. Bonaparta, Država in revolucija, vprašanja o agrarnem pro- blemu, o nacionalni problematiki in podobno. Tudi nekdanji skojevcc Mitja Vošnjak navaja v omenjenih pričeva- njih, da je partijska organizacija skrbela za študij marksistične literature, tako da je organizirala sestanke na raznih krajih. Veliko jih je bilo prav pri Anki Arbajicrjcvi. Prav lakojcSKOJ večkrat organiziral študijske se- stanke, npr. pri Zvonku Sagadinu in pri Zorčičevem mlinu. Tako so dijaki — skojevci, podkovani v marksizmu, pripravljali refe- rate v dijaških organizacijah in zaradi svoje razgledanosti imeli za seboj mladino. Ob dijakih skojevcih se je ideološko kalila tudi delavska mladina. Dijak Zvonko Sagadin je npr. po skojevski organiziranosti sodeloval s kro- jaškima vajencema Karlom Arnušem in Mirkom Bezjakom. (117) ,,Izleti" na Vurberk, v Videm pri Ptuju, v Haloze itd. so bili dejansko priložnost za akcijsko povezanost v skupnem boju. Njihovi obis-ki okoli- ških krajev so posredno vplivali tudi na razgibanost podeželja, na usmeri- tev Društev kmečkih fantov in deklet. Zvonko Sagadin, ki je vodil delavsko skojevsko mladino, je prihajal v stik z delavsko mladino preko Vzajemno- sti. Boj delavske mladine jc bil usmerjen zoper mezdne odnose, proti prete- panju vajancev. Mc/dni odnosi, draginja pred vojno — so še kako prizade- jali delavsko mladino. Ni čudno, če je npr. stavka oblačilnih delavcev v Mariboru leta 1940 odmevala tudi pri stanovskih tovariših v Ptuju. Položaj teh delavcev je bil tukaj težak, saj se kolektivne pogodbe niso spoštovale. Zal zadostne organiziranosti med krojaškimi delavci ni bilo in stavkovno gibanje ni prineslo rezultatov. (118) Taki in podobni dogodki so delavsko mladino vodili k novim spoznanjem. In prav skozi dejavnosti Vzajemnosti so mladi dojemali realnost bližajočega se časa. V prostorih Vzajenmosti so mladi dojemali realnost bližajočega se časa. V prostorih Vzajemnosti je bi- lo mogoče večkrat srečavati mlade delavce — Jožeta Klepa, Rezi Korparje- vo. Ludvika Malhansa, Anico Kaučevič, Alojza Zavca, Karla Hreniča, Karla Arnuša, brata Staneta, brata Murka, Slaka Kerenčiča, Milico Do- manjko, Maksa Neubauerja in druge. (se nadaljuje) 116) .>Okrogla mizac predvojnih ptujskih komunistov 27. 10. 1981 (ra- zprava M. Vošniaka) 117) Arhiv CK ZKS. spomini Z. Sagadina 118) MNO Maribor, fas. 124/111— 16b (spomini A. Lorgerja) Volilno programska konferenca ZSMS v oktobru v okviru priprav na 11. kongres slovenske mladine, ki bo v Novem mestu od 21. do 23. oktobra, se bodo v mesecu oktobru tudi po občinskih konferencah v Sloveniji vrstile volilno programske konference. Tudi v Ptuju si občinske konference ZSMS prizadeva dobiti čim kvalitetnejši kader, ki bi uspešno opravljal zadane in zaupane naloge. Evidentirani so že skoraj vsi kandidati, ki bi vodili komisije, Iconference in centre. Za predsednika občinske konference je evidentirana Biana Bohak, ki je do sedaj delala v centru za mladinske delovne akcije in konferenci mladih v izobraževanju, dve leti pa je bila tudi uspešna komandantka ZMDA. Za podpredsednika je evidentiran Franc Smigoc, za sekretarja občinske konference pa ponovno Milan Kuri, saj mu mandat poteče šele naslednje leto. Za predsednika konference mladih iz združenega dela Darinka Kelenc, za konferenco mladih iz krajevnih skupnosti Marica Lenart, za konferenco mladih iz kmetijstva pa Franc Planinšek. Komisije in centre pa bi odslej naj vodili: Zvone Zinrech komisijo za SLO in DS, Sanja Brezničar konferenco mladih v izobraževanju, Liljana Ditrih komisijo za idejno politično delo pri občinski konferenci, Irena Hunjet-bi skrbela za informiranje, Zdravko Jernejšek bi naj vodil komisijo za šport, Andreja Capuder občinski center OZN, Dušan FeguS občinski center marksističnih krožkov, Borut Korenjak center mladinskih delovnih akcij in Milivoj Jankovič, ki bi bil član predsedstva, saj bo hkrati delal tudi pri republiški konferenci ZSMS. O kandidatih, ki so evidentirani za vodstvo občinske konference, konferenc, centrov in komisij, bodo do 30. septembra, razpravljali v osnovnih organizacijah ZSMS. Tako bodo imeli možnost dati pripombe, ki jih bo občinska konferenca ZSMS prav gotovo upoštevala. Dani so bili tudi predlogi za udeležbo kandidatov na U. kongresu slovenske mladine. In sicer bi se naj kongresa udeležili Diana Bohak, Franc Smigoc, Janez Zampa in Marjan Horvat. Zveznega kongresa pa naj bi se udeležil Milan Kuri, sedanji sekretar občinske konference ZSMS Ptuj. J. Hvaleč IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Številne arheološke izkopanine so pred ustanovitvijo ptujskega muzejskega društva leta 1893 odha- jala v deželni muzej Joanneurn v Gradcu m v manjši meri tudi v dunajske muzeje. V dunajskem Rimska oljenka iz Kulturnozgodo* vinskega muzeja na Dunaju (po O. Fischbach-u, Romische Lampen aus Poetovio, str.: 35, 36). Kunsthistorischen Museum-u se na- haja med drugim tudi rimska volut- na oljenka starejšega tipa, kije v li- teraturi večkrat publicirana, njen napis pa cesto srečamo v naših la- tinskih učbenikih. Okrogli del za shranjevanje olja ima na vrhnjem delu reliefno polje omejeno z dvema kanelurama. Znotraj je predstavljena pletena košara z držajema, v katero so po- stavljeni redkev, enoročajni vrč z dolgim vratom in hlebec okroglega narebrenega kruha. Okrog prizora teče napis: PAUPERIS.CENA.PANE.VINU. RADIČ — Revežu (je) večerja kruh z vi- nom in redkvico. ^___v Branel^milit V RAZSTAVNEM PAVILJONU DUŠANA KVEDRA V PTUJU ODPRTA RAZSTAVA DO 30. SEPTEMBRA Številnim udeležencem slovesnosti ob otvoritvi razstave govori Feliks Bagar, izvršni sekretar komiteja OK ZKS Ptuj Foto: KOSI Ugledni gostje so si skupaj z gostitelji z zanimanjem ogledali razstavo. Od leve: Andrej Fekonja, Marjan Orožen, Vinko Hafner, Ivka Krajnovič in Edvard Kupčič. Foto: KOSI V četrtek popoldne, 16. septembra je bila v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju slovesno odprta razstava: 20 LET DELAVSKIH SRECANJ BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA. Razstavo je pripravil Zgodovinski arhiv Ptuj pod vodstvom ravnatelja Andreja Fekonje in strokovne sodelavke Nade Jurkovič. Kulturni program pa je pripravil moški komorni pevski zbor iz Ptuja. Slovesnost je začel Andrej Fekonja, ki je poudaril, da je glavni namen razstave — prikazati vso veličino v katero so se razrasla delavska srečanja bratstva in prijateljstva, od prvih dveh hrvaških in ene slovenske občine v sedanje, ko že sodeluje 6 slovenskih in 5 hrvaških občin, nosilci teh srečanj pa so stotisoči delovnih ljudi in občanov iz teh občin. Andrej Fekonja je pozdravil tudi predstavnike vseh teh občin in ugledne goste iz obeh republik, ki jih navajamo že na 1. strani. Za tem je spregovoril Feliks Bagar, eden glavnih pobudnikov in ustanoviteljev delavskih srečanj, ki je podrobneje orisal 20-letno pot razvoja bratstva in prijateljstva hrvaških in slovenskih občin. V imenu sindikatov SR Hrvatske je udeležence proslave pozdravila Ivka Krajnovič, članica predsedstva RS ZS Hrvatske in poudarila pomen delavskih srečanj za vse jugoslovanske narode in narodnosti. Nazadnje je spregovoril še Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov, ki je poudaril, da nas v sindikatih še posebno veseli, da so se ta srečanja razrasla v širino in globino, da se razraščajo v sodelovanje na vseh področjih med občinami v tem delu naše socialistične samoupravne domovine. Nato je Marjan Orožen razstavo tudi odprl. Številni občani in gostje iz sodelujočih občin pa so si jo z zanimanjem ogledali. Razstava bo odprta do konca sptembra. FF Beseda z Alojzom Gradnikom in Alojzom Remcem Ljudska in študijska knjižnica je v okviru Ptujskih kulturnih srečanj pripravila Uterarni večer ,,Beseda z Alojzom Gradnikom in Alojzom Remcem", ki bo v Narodnem domu, v četrtek, 23. septembra ob 18. uri (in ne 19. uri kot piše na plakatih prireditev Ptujskih kulturnih srečanj!).. Večer je pripravljen ob 100-letnici rojstva slovenskega pesnika Alojza Gradnika in 30-letnici smrti našega ptujskega pesnika, pisatelja in dramatika Alojza Remca. Njune pesmi bodo recitirali dijaki pod men- torstvom tov. B. Bezeljakove. Vabimo vse odrasle in šolsko mladino, da se udeležijo predstavitve obeh lirikov. Opozarjamo tudi, da je še vedno odprta razstava o Alojzu Gradniku. Vstop na razstavo in literarni večer je prost. J.E. Kam oblaki, preko polja, kam} Ležim v travi. Premišljujem. Strmim v nebo. Na njem je vse polno oblačkov. Velikih, malih, okroglih. . . Hitijo in se ne ustavijo niti za trenutek. Zatopim se v misli. Opazim nove oblačke. Ti hitijo še z večjo naglico. Nenadoma se ustavijo, kakor da ne vedo dalje, kakor da so na razpotju. Dolgo stojijo in se molče poslavljajo. Dolgo so bili skupaj. Ne marajo narazen, stari znanci. Prvi se zgane največji oblak in odhiti. Za njim gredo vsi ostali, vsak na svojo stran. Hodimo zadnje leto v OS. Odločiti se mora- mo, v katere srednje šole se bomo vpisali in katere poklice si bomo izbrali. Smo na prelomnici, na razpotju, na katerem bo vsak odšel po svoji začrtani poti. Posloviti se bomo morali od osnovne šole, od tovarišev in tovarišic, od razredov, klopi, šolskega zvonca in od sošolcev. Skupaj smo bili štiri leta in preživljali dobro in slabo. Skupaj smo se veselili uspehov. In zdaj moramo nara- zen! Zelo mi bo težko, saj se v razredu dobro razumemo in smo navezani drug na drugega. Dolg čas mi bo po sošolcih in sošolkah. Vem, da bom tudi v srednji šoli našla nove prijatelje, toda upam, da se znanci ne bomo nikoli pozabili. Nataša Vidovič, 8/a, OS Olga Meglic, Ptuj Laporski mladi rod muzikantov Znani narodno zabavni ansambel Toneta Celana iz Laporja je v I svojem kraju zapustil seme. ki letos že klije in raste tako kot njihov vzornik Tone Celan. Kljub temu. daje od ustanovitve majhnega orke-i' stra. ki so ga imenovali kar ansambel »Laporski mladi« potekel le dobre ; tri mesece, so krst pred domačim občinstvom že uspešno opravili. Pred ; nedavnim .so se predstavili na prazniku krajevne skupnosti Laporje, ko i so v kraju Žabljek nastopili pod vodstvom izkušenega vaditelja Toneta ; Celana. ■ Štirje mladi Toni Dežman, Jožek Kaukler. Aleš Kaukler in Samo 1 Celan so učenci osnovne šole Gustav Šilih v Laporju. Za svojo pri- ] ljubljeno izvenšolsko dejavnost pa so si izbrali glasbene instrumente. Vsi i so jih podedovali od svojih domačih, zato so bili stroški za njihovo nabavo mnogo manjši, večje pa je zato veselje do dela, saj vadijo vselej • ko je le nekaj prostega časa. ] Besedilo in posnetek: Viktor Horvat i Mladi godbeniki ob vaditelju Tonetu Ceianu. 8 - NASI DOPISNIKI 23. september 1982- TEDNIK Zanimivosti iz Kidričevega Takole poganja ,,lepotično grmičevje" iz žlebov na zgradbi kino- dvorane v Kidričevem. To je razumljivo, saj žlebov že več let ni nihče očistil. Ne zavedajo se, da bodo čez nekaj let stroški za popravilo mnogo večji od rednega letnega vzdrževanja. Za asfaltiranje poti damo precej denarja, nimamo pa ga za vzdrževanje teh poti. Tako ob oddelku VVZ v Kidričevem trava prerašča asfalt in tudi ograjo. V ograji je tudi precej lukenj, da lahko otroci nemoteno plezajo skozi, pa tudi nepovabljeni gosti. Za čiščenje poti in ograje od zunaj je baje odgovorna komunalna služba, za čiščenje in vzdrževanje z notranje strani pa VVZ Ptuj oz. Kidričevo, toda nobeden tega ne opravlja. Stanovanjska skupnost Ptuj je na gradu v Kidričevem obnovila streho in žlebove. Urediti bi bilo treba še pročelje, kjer omet na veliko odpada in predstavlja nevarnost za ljudi. Ce že ni denarja za nov omet, bi vsaj tistega, ki odstopa od zidu in pomeni stalno nevarnost, morali odstraniti. Na posnetku se vidi kako odstopa omet prav nad vhodom v grad, ki se lahko nepričakovano komu vsuje na glavo . . . V učbenikih piše, da je banana palmam podobna zelika z navideznim steblom iz listnih pecljev in da raste v tropskih krajih. Toda Vinku Turku je pri stanovanjskem bloku 26/A v Kidričevem uspelo vzgojiti banano, ki jo vidite na posnetku. Stara je že tri leta, letos pa je pognala tudi tri mladice. Od nje sicer ne pričakuje plodov, goji jo zaradi tega, da prispeva k lepšemu okolju. 3^^^.,^ ^^^^^^.^ ^orec SPOZNALI SMO SE S SINOM OLGE MEGLIC Ob prvem prazniku KS Olge Meglic so krajani odkrili spomenik revolucionarki. katere ime nosi tudi naša šola. Ob tej priliki smo se srečali z njenim sinom Borisom, ki nam je pripovedoval o njenem in svojem življenju: »Matere se ne spominjam prav. saj so naju s sestro že leta 1942 odpeljali v taborišče. Star sem bil 7 let. Od tedaj se z mamo nisva več videla. S sestro sva bila v tab >>Jokal dosti sem zaman, toda nalogo le imam!« Simona Potočnik, 8/b, OŠ Miklavž pri Ormožu KAKO POSTANEŠ PROBLEM Danes jc način vzgoje zelo na- predoval. Tanke dolge palice iii stare preklaste učiteljice so za- menjali sodobni učitelji in ocene. Stare kazni so pozabljene (s palico po podplatih, z ravnilom po prstih, klečat v kot...) Današnje ka- znovanje temelji predvsem na ocenah, ukorih, opominih. Najbolj zasovražen predmet tako radi vzamejo v roke in te »zakoličijo«! Če se komu nabere veliko število teh sovražnic, pade. ponavlja raz- red. Polagoma začne šolo vedno bolj sovražiti, pogosto izostaja od pouka in lepega dne se sploh ne pojavi več v šoli. Razrednik po- vprašuje po družiaskih razmerah, starših in predvsem vrta po ne- srečniku. 1 n ko zve. da so zelo slabe družinske razmere, da sta oče in mati pijanca, daje fant že večkrat ušel z doma. je že prepozno. Učenec zaide v slabo družbo, ki si ga prisvoji in ga začne vzgajati po svoje. Navadi se na brezdelje, pi- jačo, cigarete in poslane pravi potepuh. Ko ga dobijo, ga spravijo v zavod in zadeva je navidezno opravljena. In spel se začne dru- gačno vzgajanje, tako daje človek nazadnje popolnoma zmeden. Pomanjkljivo vzgojo sta imela tudi dva moja sošolca Jože in Klavdija. Jožeježe več let živel pri skrbnikih, ki se niso preveč menili zanj. inje komaj letos prišel k nam. Kmalu je začel čedalje pogosteje izostajali od pouka in večkrat je pobegnil z doma. Podobno je ra- vnala tudi Klavdija. Več mesecev je izostala od pouka. To ju je pri- peljalo tako daleč, da sta sedaj oba v vzgojnem zavpdu. kjer ju bodo poskušali prevzgojiti in spravili na pravo pol. Andreja Vnuk. 7/a. OŠ Miklavž pri Ormožu MAMINA MLADOST Bil je prijeten jesenski večer. Z mamo sva sedeb pri mizi in se pogovarjali o različnih stvareh — o šoli, o pletenju, o rožah . . . Toda najbolj me je pritegnilo pripovedovanje o njeni mladosti, o časih, v katerih je odraščala. Naslonila sem se na mizo in zamaknjeno vsrkavala vsako njeno besedo. Mama je imela revno in žalostno otroštvo. Odraščala je na samotni kmetiji visoko v Halozah — sr^di hribov — ,,grap" in „lazov", kakor bi rekla moja mama. Oče ji je umrl, ko je imela tri leta, njena mama pa se kasneje ni več poro- čila, tako da je mama ostala edin- ka in bila sredi že tako samotne pokrajine še bolj osamljena, sama. Ni se mogla igrati s sosedovimi otroki, ni mogla zaupali svoje skrivnosti prijateljicam, saj je bila njena prva prijateljica doma pol ure hoda stran od njenega doma. V šolo je hodila peš skoraj uro in pol. Pripovedovala mi je, da je bilo "v šoli nekcč čisto drugače, kot je danes. Rekla mi je, da takrat niso imeli zvezkov in peres, ampak so pisali s kredo na tablico in da so jih učitelji pretepali s palico. Tega si danes skoraj ne morem predstavljati. Drugače pa je morala mama tudi trdo delati, in sicer v sadov- njaku in v vinogradu. Pa tudi z živino je imela opravka. Ko ji je bilo 17 let, je mama za- pustila samotne Haloze in odšla iskat srečo drugam. Zaposlila se je v Ptuju, nato v Mariboru in tam dela še danes. Čeprav je minilo že veliko časa, odkar babice ni več, se mama še vedno rada vrača v Haloze. A kadar se zazre pred svojim nekda- njim domom daleč v daljavo, opa- zim, da je v njenih očeh žalost. Zakaj? Morda zaradi ,,vikendov", ki so zrasli čez noč in kvarijo nek- danjo podobo pokrajine? Morda je žalostna zaradi hiše, v kateri je nekoč živela, zdaj pa so v njej tujci? Kdo bi vedel, kaj jo teži? Morda pa ji je težko, ker se spominja svojega otroštva — svoje mla- dosti . . . Jožica Petrovič, 7. razred, OS Boris Kidrič, Kidričevo PLAT ANE PRIPOVEDUJEJO Na tretjem prijateljskem srečanju osnovnih šol, so' v Kidričevem predstavniki zasadili devet mladih platan. Do danes so zrasle v dreve- sa. Tvorijo kratek, a lep drevored, *ki se širi ob cesti pred vhodom v našo šolsko zgradbo. Kadar sedim v učilnici, lahko opazujem visoke krošnje in poslu- šam šelestenje njihovih listov. Zdi se mi, da so la prečudno lepa dre- vesa moji prijatelji, ki me poz- dravljajo in mi hočejo povedali mnogo, prav mnogo. Drevesa se zavedajo, da so znak trdnega pri- jateljstva šol sirom po Jugoslaviji. S svojo bujno rastjo, s senco poleti in s šumenjem listov v pozni jeseni želijo prebudili vsa srca naših učencev in jim pripovedovati o prijateljih, o bratskih šolah in o krajih, kjer ti živijo. Veselim se že, da bom leta 1983, ko bom v šestem razredu, lahko doživel srečanje prijateljstva, ki bo že drugič na naši šoli. Fredi Lamprel, 4/a, 0§ Boris Kidrič, Kidričevo ODKRIVAL SEM LEPOTE DO- MOVINE Del počitnic sem preživel z oče- tom, mamo, bratoma in leto. Oče se je s sodelavcem dogovoril, da bi rad šel z njim na otok PAG. Sode- lavec ga je prosil za prikolico. Rad bi kampiral. Oče je povedal, da še ni bil nikoli na PAdU. Sodelavec je svetoval, da bo/dva dni, ko mu po- teče rok dopusta počakal, mi pa naj en dan prej pridemo. Komaj sem čakal, da mineta dva tedna. Končno smo se odpeljali na dolgo pot. Vozili smo se čez skalna- te predele Velebita čez Malo Kope- lo in Knin. Te poti so grajene na ži- vih kraških skalah. Samo en gib avtomobila in že tičiš v njihovih prepadih. Končno smo prispeli na zaželeni cilj. Očetovega sodelavca smo našli takoj. Prišel nam je naproti rjav kot kakšen zamorec. Ko sem stopil iz avtomobila, mi je bilo vroče, da sem si slekel hlače, oblekel kopalke in skočil v morje. Nisem se še prav otresel slane vode, sem spet bil pod vodo. Ko sem pri- šel ven, sem zagledal brala. Smejal se je od sreče kot zmešan. Potem sva z bratom skakala v morje. Brat je skočil tako kot bi vrgel sod. Na morju sva z bratom tudi lovi- la ribe, iskala školjke in stikala za raki. Nama z bratom pa tudi ni zmanjkalo dela. Pomivala sva po- sode in nosila vodo. Toda prišel je trenutek, ko smo se poslovili od morja in od vsega lepega, kar je bilo v zvezi z dopustoni. Ko smo šli domov, smo se ustavili na Plitvi- čkih jezerih in si ogledali znamenite slapove. Prehitro so mi minili son- čni vroči morski dnevi. Aleš Kostanjevec, 6/a, OŠ Olge Meglic, Ptuj VOJAK Moj bratranec je vojak. Ime mu je Janez. Vojaški rok služi v Ribnici na Dolenjskem. Rad ga imam in ponosen sem na njega, ker je vojak. Vojaki čuvajo našo domovino. Andrej Vrabič, 1. razred OŠ Stoperce NAGRADA ZA PRIDNO DELO Poletje se nagibalo h koncu. Oče mi je povedal, da bosta z mamo odpotovala v Novo Gorico, kjer bosta ostala dva dni. Obljubila sta, da mi bosta kupila Rubikovo kocko, če bom pridno krmil živino. Z bratom sva še spala, ko sta starša odšla. Komaj sva se prebudila, že sva tekla v hlev in opravila naročeno delo. Ko sva se vrnila v kuhinjo, sem pripravil zajtrk. Medtem je prišel dedek in pogledal, kako sva nakrmila živino. Bil je zadovoljen. Drugi dan sva nekoliko zakasnila in dedek naju je našel v hlevu. S skupnimi močmi smo opravili živino. Pri zajtrku, na katerega sem povabil dedka, sem govoril samo o Rubikovi kocki. Dedek se je smehljal. Ves dan sem bil zelo nemiren in komaj čakal, da bi se že vrnila mama in oče. Pripeljala sta se pozno ponoči. Bil sem buden. Razočaranje. Oče je dejal: ,,Trgovine so bile zaprte, zato sva prišla praznih rok." Najprej pisem hotel verjeti. Celo hud sem bil, ker sem mislil, da je oče prelomil svojo obljubo. Potrt sem legel in sanjal, da ne bom dobil kocke. Naslednji dan smo se odpeljali v mesto. Prehodili smo vse trgovine in povpraševali po kocki. Povsod isti odgovor: ,,Nimamo." Šele v zadnji trgovini, v katero sftio stopili, smo imeli srečo. Oče jo je kupil in spoznal sem, da sem očetu v mislih storil krivico. Ta prigoda me je naučila, da moram staršem zaupati. Zlatko Roškar, 7. a OŠ GoriSnica POČITNICE NA GORENJSKEM Bil je lep počitniški dan, ko je očka predlagal, da se odpeljemo v Kranj. Tam ima namreč mamo, brata in sestro. Bil sem za to in še isti dan sva se odpravila na pot. Ce- sto in pokrajino sem že poznal, ker sem se že večkrat peljal na Gorenj- sko. Ko sva prišla, je moja babica pri- dno delala na vrtu. Bila je presene- čena, ker naju ni pričakovala. Po- vedala je, da so ostali odšli na mor- je. Malo sem bil žalosten, ker sem se veselil, da se bom lahko igral z bratrancema. Zjutraj sva zgodaj vstajala in ho- dila nabirat gobe. Nabrala sva jih kar dosti. Vmes sem se posladkal z borovnicami, domov pa sem prine- sel tudi lep šopek gozdnega cvetja. Tudi na Gorenjskem sejmu sem bil. Po ogledu v razstavnem pavi- ljonu sem se lahko nekajkrat peljal z avtomobilčki, pojedel pa sem tudi krajnsko klobaso z zeljem, ki je specialileta za ta kraj. Na sejmu mi je očka kupil majico s kratkimi ro- kavi, z risbo in mojim imenom. Tu- di ostalim je kupil darila in žeje bil čas za vrnitev. Andrej Gale, 6/a, OS Olge Meglic, Ptuj TEDNIK -^^-^^p^^^^^^^^^^ TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 članice ptujske kegljaške ekipe so se odlično odrezale. Tudi moški so v kegljanju dosegi 1. bmiIo Športno srečanje obrtnikov Ob razstavi malega gospodarstva občine Ptuj, so v soboto, 11. septembra na stadionu NK Drava in v Ptujskih toplicah potekala tudi športna srečanja obrtnikov, ki jih je pripravilo obrtno združenje Ptuj v sodelovanju z obrtnimi združenji iz Ormoža, Ljutomera in Murske Sobote. Predsednik športne komisije Jože Milošič iz Ptuja, nam je o tem tekmovanju povedal: ,,Obrtniki so tekmovali v desetih športnih disciplinah in sicer: v ma- lem nogometu, atletiki za ženske in moške, kegljanju za ženske in mo- ške, streljanju za moške, plavanju za ženske in moške, ter v vleki vrvi za ženske in moške. Rezuhati pa so sledeči: v malem nogometu so 4. mesto dosegli Ormožani, 3. mesto Murska Sobo- ta, 2. mesto Ptuj in 1. mesto Ljuto- mer. V atletiki so 2. mesto v ženski discipHni dosegle Ormožanke, 1. mesto pa Ljutomerčanke. V moški konkurenci so 2. mesto dosegli Ormožani 1. mesto pa Ljutomerča- ni. V vleki vrvi — ženske so 3. mesto dosegle Ormožanke, 2. mesto Lju- tomerčanke in 1. mesto Ptujčanke. Med moškimi so bih 3. Ormožani, 2. Ptujčani, 1. pa Ljutomerčani. V kegljanju ženske so 3. mesto dosegle Ormožanke, 2. mesto Ljutomerčanke, L pa Ptujčanke. Med moškimi so 4. mesto dosegli člani ekipe iz Murske Sobote, 3. mesto Ljutomerčani, 2. mesto Ormož in 1. Ptujčani. V streljanju za moške so 4. mesto dos^i iz Murske Sobote, 3. mesto Onnožani, 2. mesto Ljutomerčani, 1. pa Ptujčani. V plavanju — ženske, so 3. me- sto dosegle Ormožanke, 2. mesto Ljutomerčanke, 1. a Ptujčanke. V moški konkurenci so 3. mesto do- segli Ljutomerčani, 2. mesto Ormožani in 1. Ptuj. V skupni uvrstitvi so 4. mesto dos^i športniki iz Murske Sobote, 3. mesto Ormožani, 2. mesto Ptujčani in 1. mesto Ljutomerčani. V vseh omenjenih disciplinah je sodelovalo nad 150 obrtnikov, najzanimivejša in tudi najbolj razburljiva pa je bila vleka vrvi." Treba je dodati, da so vsa td^movanja potekala po predvide- nem programu, da so bila brez zastojev in tudi drugače s strani gledalcev dobro obiskana. Vse prvouvfSčene ekipe in posamezniki so prejeli pokale in priznanja na popoldanski slovesnosti ob 10. let- nici Obrtne zadruge Panorama in obrtnega združenja Ptuj. tekst in foto: M. Ozmec Najzanimivejša je bila vleka vrvi, kjer so bile Ptujčanke dobro popiav^e- ne. STRELSTVO Slavko slavil dvojno zmago Minulo nedeljo, ob zelo ugodnem vremenu, je bilo na ptujskem MK strelišču izvedeno po programu OSZ Ptuj zadnje tekmovanje z MK orožjem v letu 1982. To je bilo tradicionalno jesensko tekmovanje za prehodni pokal z MK puško v trostavu (leže. stoje, kleče) in MK pištolo »Drulov« v polovični seriji 9 30 strelov, med .5-članskimi ekipami strelskih družm. Strelci TumišČ so zopet dokazali premoč, njihova prva ekipa je zmagala z M K puško s 1173 krogi in ponovno osvojila prehodni pokal obč. strel, zveze Ptuj. Sledile so ekipe: Kidričevo 1092 kr.; Turaisče II, 1.061 kr.; Železničar I. 1046 kr.; Mercator 900 kr.; Juršinci 859 kr.; Železničar II. 847 kr.; Gradb. Drava 719 kr.; Opekar 661 kr. Ostale ekipe so bile nepopolne. Med posamezniki pa so bili najboljši: Slavko Gole (Tur.) 250 kr.; Albert Frčeč (Kid.) 246 kr.; Zdenka Matjašič (Tur.) 242 kr.; Darko Jazbec 239 kr.: David Ribič 237 kr. (oba Tur.) itd. Z MK pištolo »Drulov« je edina kompletna ekipa Tumišč nastreljala 849 krogov. Ostale ekipe so bile nepopolne. Med posamezniki so bili najboljši: Slavko Gole (Tur.) 251 kr.; Slavko Ivanovič (J. L.) 249 kr.; Stanko Pulko (Tur.) 234 kr.; Zvonko Hajduk (Agis) 223 kr.; Konrad Krambereer (Kid.) 211 kr. itd. S tem tekmovanjem so se ptujski strelci poslovih od MK orožja za leto 1982 in že 17. oktobra bo prvo veliko srečanje z zračno puško za uvod v zimsko sezono v streljanju z zračnim orožjem na novem zračnem strelišču v Ptuju. K. A. Centrovodu prehodni poka Društvo za telesno vzgojo Partizan Gradišče v Slovenskih goricah je v ok- viru 4. krajevnega praznika KS Gradišče organiziralo šahovski turnir za prehodni pokal KS Gradišče. Na brzopoteznem turnirju so bili najboljši šahisti iz delovne organizacije Centrovoda Lenart, osvojili so prvo mesto pred tričlansko ekipo TVD Partizan iz Lenarta in pred šahovskim društvom U;adišče. Prav tako je društvo organiziralo tudi turnir v malem nogometu, kjer je sodelovalo 5 ekip iz krajevne skupnosti Gradišče. Prehodni pokal v malem nogometu je drugič zapovrstjo osvojila ekipa v kateri so nastopili učenci iz osnovne šole Borisa Kraigherja iz Gradišča. Omeniti še velja, da je na letošnjem 4. krajevnem prazniku odigralo DTV Partizar: iz Gradišča še posebno vlogo, organizirali so tudi prvič doslej trin. /kolesarjenje na katerem je sodelovalo 25 predvsem mlajših kolesarjev, organizirali so tudi nekaj šaljivih tekmovanj, za kar na so prejeli tudi od turističnega društva Gradišče zasluženo priznanje. Janez Lorber BELA ŽOGICA NE MIRUJE v nedeljo, 19. septembra je bil v Kranju prvi republiški selekcijski- turnir v namiznem tenisu za članice. Nastopali sta tudi Tamara Kampuš vi prvi in Sonja Marinkovič v drugi jakostni skupini. Obe sta v svojih i skupinah zasedli šesto mesto. Razveseljivo je, da se je Kampuševa, poi skoraj enoletni odsotnosti, ponovno približala najboljšim v republiki. Ko igrajo starejše igralke na republiških selekcijskih turnirjih pa najmlajši nabirajo izkušnje na regijskih tekmovanjih. V soboto, 18. septembra je bil na Ravnah prvi selekcijski turnir severovzhodne regije za mladince in mladinke, ki še ne nastopajo na republiških selekcijskih tumir- V moški konkurenci je igralo 48 mladincev, od tega trije iz Ptuja. Igra- 1. -o v osmih skupinah. V finalni turnir so se uvrstili prvi trije iz vsake skupine, med katerimi sta bila tudi Ptujčana Boštjan No%ak in Mitja Zuran, Igor Džankič pa je v težki skupini zasedel četrto mesto. ?.urzn je v prvem kolu izgubil s klubskim tovarišem Novakom 1:2, katerega je izločil I a/ar (M. Sobota) 1:2. Dekleta so tekmovala v štirih skupinah. Ptujčanke, \sc še mlajše like, so zasedle Simona Jauševec drugo, Bojana Ratajc tretje in Alen- ka Pišck četrto mesto v svojih skupinah. V Tmalnem turnirju je Jauševčeva izpadla v čeirtfinalu, Ratajčeva in Piškova pa v osmini finala. \jW MIPOVI ŠAHISTI SE VESELIJO Kako se ne bi, ko pa so v republiško pokrajinski šahovski ligi zahod zasedli proti vsem pnčakovanieni odlioio tretje mesto. Uspeh je izjemen predvsem zato, ker v ddpi ni niti enega igralca z zvenečim naslovom velemojstra, pa tudi mojstrov ni med njimi. Pač pa je po besedah Milana Seruge ekq>a igrala izredno borbeno, k visoki uvrstitvi pa je pripomogla tudi enotnost vseh sodelujočih. Ptujski š^isti so se za ta u^peh borih v Medulinu pri Puli od 30. avgusta do 11. septembra. Vsako popoldne od 15,30 do 20 30 so tekmovali, po odigranih partijah pa marsikdaj pozno v noč analizirali dobljene, izgubljene, predvson pa prekinjene partije. S slednjimi so nadaljevali naslednji dan d<^laan. Ta kratka ponazoritev tekmoval- nega dne pove. da sah ni enostavna igra — nasprotno, poleg umskega je vanjo vloženega tudi preceiflzičnega napora. Dodati je tudi, da so člani šahovskega društva MIP žrtvovali svoj letni dopust, da so se lahko udeležili tekmovanja, društvo je povrnilo le stroške prevoza, hrane in prijavnin. Telesnokultuma skupnost ptujske občine namenja temu društvu 175.000 dinarjev za celoletno aktivnost, kar 140.000 dinarjev pa jih ie veljala udefežba na tekmovanju, ki so jo seveda z doseženim rezultatom upravičiB. Kot sami ugotavljajo, bi lahko marsikatero partijo bolje odigrali, posebej še, če bi več tekmovali in redno vadili. Seveda pa to ni vezano zgolj na finančne stroške, temveč predvsem na prosti čas, ki ga šahisti poleg službe in študija nimayo ravno na pretek. V društvu menijo, da 1m morali nameniti ustrezno pozornost mladim šahistom. Razmišljajo o trenerju, ki ga sedaj nimajo, pa tudi o tem, da bi se bolj pogosto udeleževali raznih tekmovanj. Seveda pa jih bodo prirejali tudi sami. Z vztiajnos^, borbenostjo in resnično željo po zmagi se očitno da nadoknaditi pomanjkanje rutine na večjih tekmovanjih. N. D. Srečanje vinogradniških delavcev v Ptuju v soboto, 25. septembra bodo na stadionu Drava v Ptuju 9. tradicionalne vinogradniške igre, kijih letos organizira KK Ptuj. Na igrah sodelujejo delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi vinograde in sicer iz Maribora, Lenarta, Slovenske Bistrice. Ljutomera in Ptuja. Udeleženci iger bodo merili moči v odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju, pikadu in še čem. Najatraktivnejše pa bo tekmovanje v trim disciplinah, na katerih bodo športniki morali pokazati določne spretnosti, predvsem vinogradniške. Za najboljše je organizator pripravil pokale, ki so jih kupili ob pomoči občinskega sveta ZSS Ptuj. V bodoče pa načrtujejo, da bodo športnemu delu dodali še strokovni dd. Delavsio večkrat napačno poslal žogo svojemu soigralcu. Sodnik Zupančič iz Maribora je svojo nalogo dobro opravil. Za Dravo so nastopili Veselic, VVeingartner (Murat), Potočnik, Kralj Malek, Hameršak, Krajnc, Vindiš, Žitnik, Ceh (SauperI), Vrabl. anc Zbor deiavcev EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD TRGOVINA PTUJ razpisuje dela oziroma naloge DIREKTORJA TOZD in to za dobo štirih let. Kandidati za individualni poslovodni organ TOZD morajo po- leg pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri in najmanj 8 let delovnih iz kušenj, da imajo moraino-politične kvalitete, ki se odražajo zlasti v odnosu do samoupravne družbene ureditve, do samo upravljanja in do družbeno-političnih organizacij ter v spoštovanju zakonitosti in odgovornosti pri gospodarje- nju z družbenimi sredstvi. Kandidati naj vložijo pismene prijave, ki morajo vsebovati rojstne podatke, podatke o izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah m delovnih izkušnjah na naslov: Emona Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Trgovina, Rogozni ška C. 25, Ptuj. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj Krempljeva 2 Objavlja dela in naloge RAČUNOVODJA - KNJIGOVODJA Za navedena dela in naloge se poleg z zakonom določenih splošnih pogojev, zahtevajo ^e posebni pogoji: višja ali srednješolsko izobrazba ekonomske smeri kazenska neoporečnost - 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in na- logah Delovno razmerje sklepamo za p'^'^oločen rns s 3 meseci poskusnega dela. Prifave z dokazili o izpo';ije^-^nju {5ogojpv ui življenjepisom je trebd poslati v 15 dneh po objavi na ra?' v: Kmetijska zemljiška skupnost r>t>č:iic Ptuj, Krempljeva 2. O izidu objave bomo kandi^^te obvestili v 15 dneh po preteku razpisnega roka. 10 - ZA RAZVEDRILO 23. september 1982- TEDNIK TEDNIK - 23. september 1982 OGLASI IN OBJAVE - 11 i i i Cft ti o V7nnif» mlaHih v prostorih stare osnovne šole v Dornavi poteka v dneh od 6. do 25. septembra tabor obrambne vzgoje mladine, ki po končani osnovni šoli ni nadaljevala šolanja v usmerjenem izobraževanju. Mladi iz raznih krajev občine Ptuj pridobivajo znanje s področja SLO in DS, naučili jih bodo ravnanja z orožjem, seznanili s svetovnimi političnimi razmerami. Skratka, v teh 20 dneh želijo z oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj vsem tem mladincem vliti čim več znanja, ki ga njihovi vrstniki v poklicnih in srednjih šolah sprejemajo med šolanjem. Več o tem taboru pa preberite v naslednji številki Tednika. M. Ozmecsi Največ časa prebijejo mladi „vojaki" na terenu, kjer Jih predavatelji seznanjajo z vojaškimi veščinami. VZTRAJATI PRI PLANIRANIH HEKTARIH v občini, pa tudi izven njenih meja se je raz- vnela okoli neuresničitve plana odkupa pšenice ostra razprava, očitki so padali vseprek. Rezul- tat je bil resen pristop k ugotovitvi naših možnosti za pridelovanje pšenice in spoznanje, da lahko za to setev sprejmemo obvezo za 1000 pogodbenih hektarov pšenice. Tako lahko na kratko zapišemo to, kar smo slišah v torek na seji sveta za družbenoekonomske odnose kmetijstvu in na vasi. To je vse, kar je bilo sli- šati novega. Ostali del razprave je potegnil na površje vse številne probleme, o katerih ie bilo povedanih že ogromno besed in sprejetih skle- pov, rezultatov pa, vsaj pričakovanih še vedno ni bilo. So pa bili ob koncu tudi tokrat sprejeti nekateri sklepi, potrebno je reči, da dobri skle- pi. Predvsem: vztrajati pri uresničevanju sperejete obveze in če ne bo uresničena dokon- čno obračunati s krivci, v zimskem času vložiti vse napore za izobraževanje in uveljavljanje no- ve tehnologije pridelovanja tako pšenice kot drugih kuhur, izdelati (do 15. aprila) dokončne podatke o kmetijskih površinah v občini. In v tem trenutku najpomembnejše: Storiti vse, da bo sleherni pridelek pravočasno pospravljen. Opravičila za kakršnokoli neuresničevanje ne more biti. Že doslej je bilo opravičil mnogo preveč! JB Danes koledarski začetek jeseni Danes, 23. septembra ob 9. uri in 46 minut se bo uradno (po koledarju) začela jesen. Danes sta torej dan in noč^ enako dolga in smo imeli jesensko ena- konočje.' Letos je zanimivost tudi v tem, da se je poletje s toplimi in sončnimi dnevi ravnalo po kole- darju, kar je še zlasti koristilo vinogradom. Kmetovalce in vse, ki so kakorkoli povezani s kmetijstvom in naravo pa zlasti zanima, kakšna bo letošnja jesen. Vsi si sicer želimo, da bi bila lepa in topla, -da bi jesenski pridelki lepo dozoreli, da oi jih lahko nemoteno pospravili in kar najbolje opravili jesensko setev. Žal so želje eno, narava, njene zakonitosti in muhavosti pa drugo. Vedno se jim .je človek moral prilagajati in se organizirati tako, da je Kljub vremenskim nevšečnostim opravil tisto, kar je bilo aa njegovo življenje in obstoj najpotrebnejše. Kakšno vreme bo letošnjo jesen, zanesljivih in strokovno utemeljenih napovedi nimamo. Vendar po nekaterih zakonitostih in dolgoletnih izkušnjah lahko le približno predvidevamo, kakšno bo vreme. Nestal- no, nekoliko hladnejše in deževno vreme, ki se bo za- čelo te dni, bo trajalo do začetka oktobra. Nekaj' toplih dni (,,cigansko poletje") lahko pričakujemo med 7. in 12. oktobrom, potem bo ves oktober bolj nestalno vreme z izmenjajočimi se lepimi in deževni- mi dnevi. Prvi sneg do nižin lahko pričakujemo že v začetku novembra . . . Kako bo naprej, bomo videli. Vsi potrošniki kuriva si želimo dolgo in toplo jesen, povrh pa še milo zimo in zgodnjo pomlad. —u Veterani Hajduka v Kidričevam v počastitev tovarniškega praz- nika TGA Kidričevo, pripravljajo temkajšnji športni delavci zanimi- vo nogometno srečanje med veterani Splitskega Hajduka in domačimi veterani Aluminija. Ju- tri ob 16.15 se bodo pomerili v zanimivem srečanju znani nekdanji državni reprezentanti, med kateri- mi bodo največ pozornosti pravgotovo pritegnili nekdanji Hajdukovci — Vukas, Hlevnjak, Bego, Beara in drugi. V enajsterici Hajduka bo kot gost nastopil zna- ni državni košarkarski reprezen- tant — kapetan jugoslovanske košarkarske reprezentance Rato Tvrdič. Za Aluminij pa bo na- stopila generacija nogometašev, ki je usp^no branila naslove v 11. zvezni ligi in ki je leta 1966 osvojila naslov pokalnih zmagovalcev Slovenije. Tekma bo posebej zanimiva za starejše ljubitelje nogometa, ki se še spominjajo najostrejših potez Vukasa, Vidoševiča ter ostalih iz ,,bile momčadi". Doživetje zase pa bo pravgotovo tudi nastop naj- boljšega svetovnega vratarja, velikega Vladimirja Beare. Za srečanje že sedaj vlada veliko zanimanje, zato pričakujejo rekordno število gledalcev. -OM Razpisna komisija UPRAVE ZA INŠPEKCIJE OBČIN ORMOŽ iN PTUJ obiavlja javni razpis za sprejem delavca za opravljanje nalog in del kmetijskega inšpektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev iz 156. člena republiškega zakona o sistemu državne uprave ... izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka šola agronomske smeri — strokovni izpit — moralno-politične kvalitete — znanje slovenskega jezika — izpit za voznika motornih vozil B kategorije — pet let delovnih izkušenj pri nalogah in delih, kjer se zahteva visoka izobrazba agronomske smeri. Izbrani kandidat bo postavljen za dobo Stirih let. Prijave z življenjepisom m dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 15 dneh na Upravo za inšpekcije občin Ormož in Ptuj, Ptuj, Trg mladinskih delovnih brigad 1. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 90 dneh po izteku roka za prijavo. ZVEZA TELESNOKULTUBNlkUJRGANlZAClJ OBČINEPTUJ TVD PARTIZAN PTUJ RAZPIS PARTIZANSKEGA MNOGOBOJA V PREVERJANJU FIZIČNIH SPOSOBNOSTI ORGANIZATOR: ZTKO IN TVD PARTIZAN Ptuj DATUM IN CAS: PONEDELJEK, 27. 9. 1982 OD 16.-18. ure KATEGORUE: 14 do 19 let 31 do 45 let 20 do 30 let 46 let in več PANOGE: tek 50 m z visokim startom vzdržljivost v teku 2400 m za moške in 1600 m za ženske dviganje trupa skok v daljino z mesta globoki predklon na klopi metanje bombe v cilj TOČKOVANJE: Točkuje se po tabelah partizanskega mnogoboja, ločeno po starostnih kategorijah in panogah PRIZNANJA: Vsi udeleženci si lahko pridobijo zlato, srebrno ali bronasto značko, če osvojijo določeno število točk, ki jih predvideva točkovanje po tabelah partizanskega mnogoboja. PRIJAVE: Vsi udeleženci se lahko prijavijo na ZTKO Ruj, TVD Partizan, Ruj, ali na štadionu pred začetkom tekmovanja ČRNA KRONIKA v tednu od 13. do vključno 20. septembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v 6 prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve hudi ter štiri lažje telesne poškod- be. Vzroki nesreč so bili tokrat neprilagojena hitrost glede na sta- nje cestišča, neupoštevanje prometnih znakov in neprevidno prehitevanje. Na vozilih je za okoli 63.000 din materialne škode. JUTRI. 24. SEPTEMBRA V DOMU SLOVENSKOGORISKE ČETE RAZGOVOR ZA »OKROGLO MIZO" Krajevna konferenca SZDL v KS Heroja Lacka Rogoznica, komisija občinske konference ZKS Ptuj za preučevanje zgodovine ZK in Zgodovinsko društvo Ptuj so organizatorji razgovora za ,,okroglo mizo", ki bo jutri, 24. septembra ob 9. uri v domu Slovenskegoriške čete v Rogoznici. K razgovoru za okroglo mizo so povabljeni predvojni ptujski revolucionarji, borci in aktivisti OF, vsi tisti, ki so bili povezani z Jožetom Lackom, z njim delali ali prihajali na njegov dom iz drugih krajev. Namen razgovora je, da bi skupno razkrili še mnoga vpraSanja iz naše revolucionarne preteklosti, da bi na podlagi tega lahko podobo heroja Lacka kar najbolj verodostojno predstaviU. To je tudi naš skupni dolg do tega velikega borca in človeka naše revolucije, povezano s 40-letnico njegove smrti in s 40-letnico ustanovitve in poslednjega junaškega boja prve SlovenskogoriSke-Lackove čete. p p Zlati par Lorenčič iz Ptuja Pred pooblaščenim delegatom in matičarjem skupščine občine Ptuj sta v soboto, 18. septembra na ptujskem magistratu svečano obnovila 50-letni- co skupnega življenja v trdni zakonski zvezi JAKOB in MARIJA LORENČIČ iz Ptuja, Slovenski trg 3. Jakob, roj. 11. 7. 1908 je bil po poklicu šofer, Marija, roj. Mere, 29. 6. 1906 pa kuharica. V zakonu so se jima rodili 4 otroci, danes pa se veselita tudi ob 5 vnukih in 1 pravnuku. Jakob in Marija Lorenčič v poročni dvorani matičnega urada v Pti^u ob razglasitvi za zlatoporočenca. Foto: Langerholc Rodile so: Darinka Drevenšek, Podlehnik 66 — Mitja; Magda Strgar, Štuki 20/a — Ido; Jožefa Frangež, Sp. Jablane 3 — deklico; Jožica Lu- kačič, Podgorci 40 — Alena; Ivanka Pauman. Pongerce — Staneta; Marija Avguštin, Pokoše 21. Slov. Bistrica — deklico; Jožica Dolinščak, Razkrižje 6/a — Urš- ko; Slavica marinič, Žabjak 38 — dečka; Mira Svržnjak, Mezgovci ob Pesnici 46/b — Tanjo; Marija Jeromel. Kraigherjeva 29 — Ma- tjaža; Elizabeta Kovačec, Juršinci 89 — dečka; Silva Ivančič, Grabe 18 — Petra; Marija Tkalec, Osoj- nikova 5 — Gregora; Dr. Vera Feguš. Maribor. Tomanova 7 — Filipa; Cvetka Kurbos. Domava 99 — Matejo; Elizabeta Marin, Podgorci 78 — dečka; Valerija Košir, Prečna 2, Ormož — Marka; Olga Pucko, Hvaletinci 19 — dečka; Sonja Pilinger. Spuhlja 102 — dečka; Marija Fridauer, Po- brežje 37 — dečka; Majda Ma- tjašič. Juršinci 32 — dečka; Marija Tu.šek. Ul. B. Kraigherja 17 — Tadejo; Stanka Štuhec, Sodinci 6 — Tanjo; Pavlina Fras. Slavšina 7 — Sabino; Frančiška Meško, Podlehnik 16 — deklico; Angela Jurgec, Medribnik 8 — dečka; Dragica Krušič. Brezovci 16 — dečka; Marija Korez, Breg 15 — deklico; Justina Cafuta, Kidri- čevo 38 — deklico; POROKE: Marjan Vogrinec. Gerečja vas 74 in Lidija Mlakar. Gerečja vas 74; Janko Gabrovec. Dravci 3 in Olga Emeršič. Škofja Loka, Ki- dričeva 74; Stanko Korošec, Ormož, Žigrova 6 in Danica Zupanič, Skorba 26/a; Milan Korošec, Tepe 37, Litija in Pavla Hiršelj, Tepe 37, Litija; Emil Breg, Krčevina pri Vurberku 57 in Marija Meznarič, Rajšpova 6;. Janez Majerič. Podvinci 80 in Nataša Kekec, Bukovci 42/a; Jožef Kolarič, Kettejeva 3 in Ka- tarina Stojnšek, Trg mlad. del. brigad 2; Janko Hausman, Bled, Gregorčičeva 5 in Marija Bele, Jadranska 15; Marjan Meznarič, Veliki vrh 6 in Ana Erjavec, Veliki vrh 6. Umrli so: Franc Korošak, Bevkova 9, roj. 1930. uinrl 12. septembra 1982; Anton Černezel, Jadranska 16, roj. 1898, umrl 10. sept. 1982; Terezija Mlakar, Zagrebška 80. roj. 1910, umrla 10. septembra 1982; Anion Emeršič, Pohorje 34, roj. 1903, umrl 14. sept. 1982; Ana Emeršič, Veliki Okič 62, roj. 1906. umrla 13. septembra 1982; Julijana Švajgl, Brezovec 76. roj. 1910, umrla 13. septembra 1982; Ivan Maroh, Slatina 72, roj. 1908. umrl 12. septembra 1982; Marija K rajne, Dolane 18, roj. 1912. umrla 16. septembra 1982: Angela Svenšek, Kungota 108, roj. 1935, umrla 17. septembra 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- •kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se na plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.