*\^i trikrat na teden, in sioer v torek, četrtek tloto o*5 4- uri P°P°^ne ter skue po poŠti if-mit* »"' v Goric' na dom P05*1!*11*1 N** vso leto ........15 K V Gorici, v soboto dne 27. julija 1907. Tečaj XXXVII. .10 . 5 prične številke stanejo 10 vin. r" s 0 C A" ima naslednje izredne priloge; Ob no- , ;r';'u „Kaiipot po Gorilkem 1n*-0f»aiSCanskein^lfi i idiot po IJublJani in kranjskih mestih", dalje dva. ' • i,•tu „VoznI red teleznic, parnlkov in poitnil - tt.r mesečno prilogo „Slo?enski Tehnik". VjroČnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici .' : I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. OabrSček rotila brez doposlane naročnine, se ne «airamo. tilasi in poslanice se računijo ptfPfltit-vrstah če l^g t-trat 16 v, 2-krat 14 v, Sikrat \% v vsaka '*.., Večkrat po dogodbi. Večje č»e po prostoru. — Kjklaine in spisi v uredniškem dq}u HO v vrsta. Za ^13 jn vsebino oglasov odklanjamo *eako odgovornost »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. LavriŽ. Uredništvo se nahaja v Gosposu ulici gt. 7 v Gorioi v I. nad fe Z urednikom je mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolddne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 3t. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apra^litTO. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. M30. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališča Jos Verdi, Peter Krebeij v Kapucinski ulici, I. *Bajt v po-kopauščni ulici, 1. Matiussi v ulici Formica, I^Hovansk. v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Iv«u K a Trfrrfi v Gorici. TaUfon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček Xoa*gov. J. Fabčič) tiska in zal. Srečen naš kmet! Kakor lovski psi za zajcem, tako upodijo sedaj klerikalci za našim krnela. Veliki lov imajo v zakupu kleri-tia, manjši pa agrarci. Klerikalci za-jsvljajo napreduj akotu in agrarcem, igrarci pa naprednjakom in klerikalca, ne delajo pa nič ne jedni ne ::agi. Klerikalci hočejo »z vezati* kmeta, is bi bil še bolj ponižen farovški hlapele, ki gara in se trudi, plod svojega ¦•Lila pa nosi strogemu svojemu gospodu; zvezati* ga hočejo, da bo volil ?$dno le tako, kakor ukaže g. nune. Za bi ga ujeli in zvezali, v ta namen su kažejo lepe podobice svojega kmet-ueg programa, češ, če bog priden, iibiS to in ono, če ne te bo pa tepla Ua iti toča. Podobice pa se lahko od« sakne in vedno se dobi izgovor, () » ,;f izpolni obljube. Čemu pa so »li->ratci- tu? Pač zato, da služijo za is-juvor: liberalci so krivi vedno, če kle-rkalc: nič ne delajo ter nimajo vsled lenobe pokazati nikakega vspeha. če je program še tako lep, kaj pomaga, ko-epa nikdar ne uresniči. Kleri-Stalit om noče imeti dobro podrtega kmeta, ker ve, da mu j e lak no v a r en. Odvisnega, takega, da anora pehati od zore do mraka, nerednega in boječega hoče imeti. Le tak odpira mošnjiček ter meče krono za krono v nikdar sito fareko malho; le iak polni kleti in kašče; le tak je po-fcJren, pri volitvah, le tak se boji hu-Lča in pekla, ako bi se postavil proti Foiitikujočemu nuncu. Zvezan kmet to je idel klerikalizma. V take nadene mečejo sedaj vezi po kmetih. Te Y^i naj dajejo dobiček farovžu, neka-'•*rim drugim gospodom pa se kolče po deželnih denarjih.... Agrarci tudi lovijo kmeta. Tudi ti au kažejo lepe podobice svojega pro-pama. S temi ljudmi bi se dalo še go- voriti, ako bi se držali le stanovske kmetske organizacije. Toda podobice so le vaba. Nameni se tu, kmetije sredstvo. Po njegovih ledjih bi jih rado nekaj zlezlo v deželni zbor in odbor, kjer se štejejo krone. Poraz pri zadnjih državnozborskih .^litvah jih še ni izučil, še enega bi radi doživeli, potem pa zatonili v morje pozabljenosti. Če bi bilo agrarcem res mar za povz-digo kmeta, potem bi se držali strogo stanovsko; tako pa se hočejo lasati s klerikalci in naprednjaki. Kakšni agrarci so to? Po potih novega političnega spora se ne da ničesar doseči za kmeta. Le škodo more imeti. To vidi pač lahko vsak razsoden človek v deželi. Klerikalci in agrarci torej niso osrečevatelji ljudstva, dasi se delajo take, j dasi kričijo, da bo srečen naš kmet, ako pojde za njimi. Cele koše dobrot mu j ponujajo eni in drugi, zlatih obljub so natrosili okoli, da če bi obrodile, bi se cedila mleko in med po naši deželi, trgajo se za kmeta, kakor da bi bil zadnji dan semnja, da ga že prav mora jeden ali drugi kupiti - toda pravega uspeha, kakoršnoga so pričakovali, ne dosegajo ne enf ne drugi. — Mi naprednjaki pa smo delali, delamo in bomo delali. Kar se je doslej storilo v deželi za kmeta koristnega, je delo naprednih mož. Klerikalci so začeli šele v zadnjem času nekaj mešati po gospodarskem polju, toda le v politične namene, zategadei največ v škodo kmeta. Delamo tudi sedaj in delali bomo v bodoče. Da se je n. pr. začelo vendar enkrat pametneje tržiti s krompirjem v naši okolici, v to smo pripomogli največ mi, ker smo lani drezali in drezali, na kar so kmetje letos vendar nekaj storili v svoj prid. Delamo, pravimo. Suša je v deželi, in toča je tolkla. Pridelek trpi. TaČas ko se klerikalci in agrarci podijo okoli kmeta ter ga »vežejo«, se je od strani naše ljudske stranke živo delalo za kraško-vipavski volilni okraj. Državni poslanec Štrekelj se je krepko zavzel za trpeče ljudstvo, storili so se koraki, da bo ljudstvu poni agano, da dobe podporo ter ugodnosti za uvoz sena. Klerikalni vo-lilci v goriški okolici tudi trpijo, ali njihov poslanec se še zmenil ni za njih bedo. Stara pesem! Klerikalci med kmeti obljubljajo vse mogoče in nemogoče reči, na mestih, kjer treba delati za ljudstvo, so pa še ne ganejo ne. Srečen kmet, ki jih je volil! Napredna ljudska stranka stoji na tem stališču, da ne bo obljubljala zlatih gradov in srebrnih poljan, ampak delati hoče v družbi z vsemi dobrimi goriškimi Slovenci za skupen naš blagor. Njeni zastopniki delajo in bodo tudi dekli po svojih močeh brez blestečih in bobnečih programatičnih fraz, s katerimi se slepi ljudi. Delo je naše geslo, delajmo! In kdor hoče delati, naj stoji trdno v vrstah napredne, ljudsko stranke, to je daleč proč od klerikalnih pojede-Žev in demagogov ter agrarnih novo-političarjev in razdiračev. DOPISI. -- Iz Kanila. (Klerikalci na delu.)—• Načina in agilnosti, s katero je začela delovati klerikalna stranka, je kriv ali obup ali pa so več in manj črni njeni propagatorji še pijani vsled zmage pri zadnjih držav, volitvah. V nedeljo dne 7. malega srpana se je tu vršilo posvetovanje za ustanovitev „kmečke zveze". Pretečeno nedeljo pa je bil sklican javni shod, oziroma se je vol;l pripravljalni odbor. Kot glavni govornik je nastopil dr. Bre-celj. Govor, o katerem čveka »Gorica", da mu je sledilo ljudstvo z zanimanjem ter da mu je med govorom nebrojnokrat prav fre-netično pritrjevalo, je bil tak, da se je razsodnemu narodno-mislečemu Slovencu gabil. Naleteli smo v tem govoru na točke, ki so karakteristične in ne moremo molči; preiti mimo njih v prihodnost, temveč zaslužijo, da se žnjimi bavimo obširneje ter jih s tem otmemo pozabljivosti. Prostor, kjer se je shod vršil, je prava praycata klet, katero ste v polumraku razsvetljevali le dve mali okenci, prepreženi z mrežo. Skozi to mrežo so jokajoče padali solnčni žarki na govornika, prepojenega s klerikalnim stremljenjem. Nič se ne čudimo breznačajnemu do-pisunu „Goricea, da je v tem temnem prostoru naštel celih 600 udaležencev, v resnici ni njih število presegalo 300. Umevno je, da je bilo vmes tudi mnogo naprednjakov. V prvi vrsti se je govornik trudil, da v živih barvah načrta kmetom težnje kmetskega stanu. Nič ni lažjega nego to. Vsaki stan :'ma svoje nadloge in se jih tudi sam najbolje zaveda. Kaj pa zasluži oni, ki vzbuja v ljudstvu nezadovoljnost? Nezadovoljnega človeka storiti, je lahko; ni pa tako lahko takemu nezadovoljnemu pomagati v toliko, da postane zadovoljen. „Zadovoljnost je polovica življenja". Govori s tako vsebino so za javnost nepri* kladni in dr. Brecelj naj jih konservira v svojej glavi ter v takem stanu odnese v hladno gomilo. Če se kmet osvobodi 10 bremen, se mu jih na hrbet nasloni 15 novih. Jako je dirnil vsakega rodoljuba moment, ko se je govornik začel dregati ob ljudsko Šolo. Naš kmet je zanikern do skrajnosti. Ljudsko šolo sovraži iz dna duše. Največjo uslugo mu napraviš, če šolo obrekuješ. Rekel je, da se mora šola omejiti na manjše število obiskujočih let. Kaj da je potreba, da se kmetski otroci učC slovnice in drugih predmetov, ki jih v življenju nikoli ne rabijo. Naš rudokop Lenardič je ua shodu, ki ga je priredil pretečeni mesec, tudi predlagal, da je edino in glavno to, da se kmetski otroci v šoli nauče* krščanski nauk, šolo naj obiskujejo samo 4 leta, kot pritiklina ali nameček h krščanskemu nauku naj se uče še pisati, računati in citati. Nič več. Ni li to čisto po klerikalnem sistemu? Narodu ne privoščijo izobrazbe. Pogled v naravo, v zemljepis, gospodarstvo itd. naj bode kmečkim otrokom zastrt. Umemo Vas dobro, dneva se bojite in želite si teme. Tema in nevednost naj kraljuje v glavah priprostega naroda in črnemu Dvajset let pozneje. Nadaljevanje — „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: 5aa=« ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dilje.) Med tem je bil zapazil vojvoda med svojimi »tražniki Človeka, ki je kazal še precej prijazen obraz, m začel ga je vabiti k sebi, dočim mu je bil Grimand f- trenutka do trenutka bolj neljub. Ko je nekega lulra zopet dobil tega Človeka ter se mu je posrečilo, J* je govoril nekaj časa z njim na štiri oči, je vstopil Grimand, pogledal, kaj se godi, se približal spoštljivo Mflčevemu stražniku ter ga prijel za roko. — Kaj mi pa hočete ? zarohni vojvoda nad njim. Griraand je peljal stražnika Štiri korake v stran ^ ll*u pokazal vrata. ~ Pojdite, mu je rekel. Stražnik je ubogal. — Toda slišite! vi ste neznosni, zavpije princ, 132 vas ubijem t Grimand se je spoštljivo priklonil. ~~- Gospodine ogleduh, zaupije vojvoda, jaz vam Momim kosti! na Grimand se prikloni ter stopi nekaj korakov *» Gospodine ogleduh, nadaljuje vojvoda, zadavil 88 b<>m lastnoročno! Grimand prikloni ter še dalje Zopet umakne. — In to, nadaljuje princ, ki je mislil, da je najbolje, če to takoj izvrši, in to takoj, v tem trenutku! In iztegnil je sveje tresoče se roke proti Gri-mandu, ki se je zadovoljil s tem, da je pahnil stražnika ven ter zaklenil za njim vrata. V tistem hipu pa je Že čutil, kako mu je položil princ roki na rame, kakor dvoje železnih klešč; toda namesto da bi klical ali se branil, je dvignil samo počasi kazalec na ustnice ter dejal polglasno, dočim se mu je razlil po obrazu najljubeznivejši nasmeh: — Pst! Pri Grimandu je bila kaka taka kretnja, nasmeh ali beseda tako redka prikazen, da je princ ves osup-njen obstal ter se ni mogel dovolj načuditi. Grimand je porabil ta trenutek ter potegnil izza podloge svojega telovnika majhno, ljubko pisemce v aristokratskem zavitku, ki vkljub temu, da se je tako dolgo mudilo v Grimandovi obleki, ni še popolnoma izgubilo svojega prvotnega parfuma. Tiho, brez besedi, je izročil Grimand vojvodi pismo. Ta je prijel pismo, od trenutka do trenutka bolj začuden, izpustil Grimanda ter spoznavši pisavo vskliknil: — Od gospe Montbazon? Grimand je pokimal, da je tako. Vojvoda je naglo raztrgal zavitek, si potegnil z roko preko oči, tako je bil osupljen. ter čital sledeče: »Predragi vojvoda! »Zanesti se smete popolnoma na vrlega dečkota, ki vam izroči to pismo, zakaj on je sluga nekega I plemenitaša, ki drži z nami, in ki nam je jamčil, da je Grimand popolnoma zanesljiva in zvesta duša. Odločil se je vstopiti v službo vašega ječarja ter se zapreti z vami v Vincennes, da nam pomaga k vašemu begu, katerega prav pridno pripravljamo. »Trenutek rešitve se bliža; bodite potrpežljivi in pogumni, ter uverjeni, da so ohranili vsi vaši prijatelji vkljub dolgi odsotnosti čuvstva, ki so jih gojili do vas. »Vaša vedno vam udana Marija Montbazon«. »P.-S. Podpišem se s polnim imenom, zakaj gotovo bi si preveč domišljevala, ko bi mislila, da boste čez pet let še spoznali začetne črke mojega imena.« Za trenutek je bil vojvoda kakor okamenel. To, kar je že pet let zaman iskal, namreč zvestega služabnika, pomočnika, prijatelja, to mu je padlo nenadoma iz nebes, v trenutku, ko je najmanj pričakoval kaj takega. Pogledal je začuden Grimanda, potem pa pismo, ki ga je vnovič prebral od začetka do konca. — Oh! draga Marija, je zašepetal, ko je prečital, torej sem vendar videl njo v kočiji! Kaj! Ali še vedno misli name po petih letih ločitve! O! to je zvestoba, kakoršna se najde samo v »Astreji«. Nato se obrne h Grimandu: — In ti, vrli dečko, ti nam hočeš pomagati ? Grimand je pokimal z glavo. — In zaradi tega si prišel sem ? Grimand ponovi isto znamenje. — In jaz sem te hotel zadaviti! Grimand se nasmehne. — Toda čakajo pravi vojvoda. In začel je listati po žepu. I klerikalizmu je gospodstvo na zemlji zagotovljeno. Narod brez šole je narod brez bodočnosti! Kdor svoj jezik dobro pozna, ta ga tudi ljubi; a kdor svoj jezik ljubi, pojde v boj zanj in za druge narodne pravice. Oni narod, ki mu je pot do izobrazbe zaprta, čaka samo jedno — duševnatmiaa —. A to je grob živih —. Danes, ko se narodi bojujejo na kulturnem polju, ko skuSa sosed soseda nadkriliti, danes torej, ko se slednje človeško pleme peha v ospredje, da prehiti svojega tekmeca, je šola edini pomoček, ki zamore narodnim masam zasigurati obstoj. Kdor Je proti Šoli, |l Izdajalec, ta izpodRopuJe .Aij^jLI^ttilllSlL Krog in krog nas obkrožujejo ljuti sovražni Italijani in Nemci. NaSa posest se krči, tujci nam trgajo iz rok našo zemljo. Kaj je temu krivo ? Slovenec je v potu svojega obraza kopal zemljo, med tem ko so si drugi nam sovražni narodi prisvojili vso trgovino in obrt V svoje roke. Nismo imeli predpogojev, Sol, zatorej pa je ostal naš narod gospodarsko šibak in vsaki boljši kos kruha nam iztrga tujec iz ust. V svojem govoru je dr. Brejc kar mimogrede omenil: nSlovenci smo in ostaaemo". Dosti. Kakšni narodnjaki so ti klerikalni učenjaki? Narodnost jim je brus, katerega zavrte" takrat, kadar potreba tako nanese. O novi volilni reformi za deželni zbor Goriški je poslušalce potolažil, rekoč, da jo premetavajo in ne ved6 ali bo jo potrdili ali ne, Bicer pa da je taka, da Slovencem nič ne koristi, nič ne škodi. Po starem. Slovenec naj na svojih tleh hlapčuje Italijanom ! Kmetom je tudi predstavljal pred oči potrebo, da se bodo prirejali kmetijski poučni tečaji. Kakšen upliv bodo imeli ti tečaji na naše mladeniče, ki ne bodo v Šoli ničasar slišali o slovenski slovnici. Čudne pojme hranite, g. dr., v svoji klerikalni duši. Govoril je tudi o »svobodni Šoli". Če hočejo imeti naprednjaki svobodno šolo, naj si jo sami narede, mi že imamo svojo. Njegov govor je bili kratkorečeno glede* našega priprostega kmeta značilen. Bistrovidni opozovalec bi lahko do pičice dognal število udeležencev napredne in klerikalne stranke. Le-ti zadnji so nosili resne obraze, hodili samozavestno in veselje si čital z njihovega čela. Pred njimi stoji mož, ki je začel zdraviti rane, ki so za kmeta najbolj skeleče. Nekateri so poslušali z odprtimi usti, kajti besede govomikove so bile hladilnega okusa. Svoj govor je dr. Brecelj končal s tem, da je kmetom naznanil, da bodo sedaj tvorili veliko stranko, ki se bode imenovala: »Krščanska slovenska ljudska stranka". Enako kranjskim klerikalcem so se tudi goriški prekrstili. Omeniti je še, da je ves čas govora pritrjeval govorniku K. A. iz Gorenjevasi. S tem se hoče dopisnik n Gorice" bahati. Ta mož ne poseduje nikakoršnega posestva, gospodinji njegova soproga. Sam ne ve, kaj je? Slednji krajcer znosi gostilničarjem v shrambo. Obresti mu seveda ne plačujejo. Če obiskuješ kakšno krčmo v Kanalu o pozni uri, skrbno pazi na uhodu, drugače se ti prigodi, da se spodtakneš ob njegovo krščansko telo. Veliko se je trudil za časa državnozborskih volitev v prid klerikalni stranki. Po dovršeni volitvi pa je tri tedne presedel po gostilnah ter si z liberalnim vinom hladil želodec. Od kje so priletele kronce? Z VlpjmfclU. — (Dij aška veselica). Nedeljo za nedeljo se više po Vipavski dolini veselica za veselico zdaj v eni vasi, zdaj v drugi. Vsako društvo se hoče pokazati, kaj da zna. AH ako pogledamo program vseh veselic, vidimo, da so skoro vse veselice po istem kopitu prirejene. Naše ljudstvo rado obiskuje veselice, ali mnogokrat marsikateri ostane doma z izgovorom, da je že videl mnogo veselic, da so vse ednake. Da pa ljudje ne bodo več tožili, da so vse veselice ednake, so sklenili vipavski dijaki prirediti takšno veselico, kakoršne ni še nihče videl. Veselica se bo vršila 18. avgusta t. 1. v Šmarjah pri Ajdovščini. Dobili so že dijaki v ta namen velik prostor, kjer se bo vršila vsa slavnost. Na vsporedu sama novost. Postavljeni bodo razni paviljoni, muzej, velikamenažerijain šemnogo drugega. Postavljeni bodo tudi paviljoni z dobitki. Ker pa dijaki nimajo dovolj sredstev za nakup dobitkov, zato se obračajo naj ulj ud-neje do vseh radodarnih src, da pripomorejo z denarjem ali pa z blagom, za kar vam bodo dijaki vedno hvaležni in imena darovalcev objavljena v časopisih. Darovi naj se pošiljajo: Veselični dijaški odsek, Šmarje pri Ajdovščini. Oni gg. dijaki, kateri še mislijo sodelovati, naj se priglasijo omenjenemu odseku. Upamo, da se bo naše ljudstvo odzvalo pozivu dijakov in prihitelo 18. avgusta v Šmarje. *e Domače in razne nouice. Krašercl — pozor! — Na kratko opozorilo v zadnji „Soči" še majhen dostavek: V železniškem ministerstvu in v glavnem ravnateljstvu južne železnice niso nič kaj prijazni zahtevi, naj se znižajo vozni tarifi za krmo in druge potrebščine vsled suše. Pravijo, da so take slučaje doslej vedno zlorabljali prekupčevalci; potrdila županstev in tudi glavarstev jim ne dajejo še dovoljne varnosti proti takim zlorabam. — Toda tarife znižajo za nekako 15% 0 I), ako poljedelsko ministerstvo dokaže, kje je nastala taka potreba.... Po dobljenih informacijah predlagam to-le! Vsa županstva, kjer se to še ni zgodilo, naj takoj poročajo na c. kr. okrajno glavarstvo, da je tam suša uničila pridelke. Iz teh poročil predloži politična oblast ministerstvu razkaz vseh tistih občin, za katere bodo ve- zali znižani tarifi. — Najbolje je tudi še dostaviti, koliko časa po priliki bodo ljudje morali uvažati pridelke od drugod; n. pr. do konca aprila prih. leta. (Verjetneje je, da po-lajšanje dovole le za par mesecev). Ker pa bodo železnice brez dvoma delale velike težave ob dokazovanju, da je znižanje res opravičeno, in ker bodo posamičniki skoro gotovo izključeni, naj se že zdaj postavko za več občin skupaj na čelo naše zadruge ali posojilnice, ki blago skupno naročajo in potem razdeljujejo. Tako skupno nakupovanje je mnogo ceneje. — Kdor letos ne more plačati, naj posojilnice dovole" posojila za tako napravljene dolgove. — Kmetijsko društvo je tudi opravičeno za take posle; še več: na Dunaju menijo, da taka društva imajo prednost pred vsemi drugimi. Toliko od moje strani. Podrobnosti sem IproM žas^ mesto. —- V izvrševanje te pomožne akcije se pa jaz ne A. G-k. Ne prodajati žag in mlinov ob naših vodah, — na kar opozarjamo še posebe naše hribovce. Državni vodni urad bo izdeloval natančen popis vswh vodnih sil in servitut, ki so ob naših vodah. Pripravljajo se važni Časi, ki prinesejo v deželo novo življenje m morda blagostanje. - Toda pozor! Kdorkoli ima cb vodah kak mlin ali žago, naj tega zdaj ne prodaja. Špekulanti se bodo še podili po deželi! Marsikaj so že pokupili! — Kdor pa že hoče ali mora kaj prodati, naj naznani to izvrševal-nemu odboru narodno-napredne stranke ali pa Trgovsko-obrtni zadrugi v Gorici. Deželna hiša na staram pokopališču. — V seji mestnega starešinstva goriškega dne 26. julija je bila sprejeta kupčija z deželnim odborom, da mestna občina proda 4000 m2 starega pokopališča po — 60 kron za novo deželno hišo, torej plača dežela le za stav-bišče — 240.000 kron. Proti so glasovali le dr. Bader, Seppenhofer in Ciani; brzojavno se je izrekel proti tudi dr. Pinausig. — „CorriereB pravi, da je naredilo mesto imenitno kupčijo. In tako je! Mesto izvrstno, dežela slabo kupčijo! Deželna hiša daleč zunaj na starem pokopališču. Novi velikanski stroški za deželo! Pri norišnici so potrosili še veliko več nego je bilo proračunjeno, pri deželni hiši bo isto! — Slovenski kmet: poljubi Šibo, ki te tepe. Le hodi za Gregorčičem in njegovo klerikalno bando! »KfflSČka MIZI" in nund. — Na ustanovnih shodih za „kmečke zveze* nastopajo nunci. Tako je v Cerknem na takem shodu govoril duhovnik Rejec iz Gorice, potem kurat Abram in nazadnje še neizogibni tehant Knavs. „Kmečke zveze" so isrovško delo. Namen je: kmete še bolj privezati na farovž. V kak drug namen pa naj bi nastopali nunci na takih snodih? V Hlldljužnl so imeli načelnika postaje, ki ¦ d mislil, da je največji gospod v celi dolini. Toda občinarji so mu primerno posvetili, — in veliki gospod načelnik jo odkuri od tam. — Opozarjamo naše ljudi, naj ne bodo več prizanesljivi. Vsakemu dejanju, ki ^ ni prijazno, naj sledi pritožba! ' ^ Biti* priMonbt m tukiJSnjom mm kateri smo poročali, čujemo, da se tie h ° marveč da ostane pri starem. *vrSi» PO ŠtroMJy udarja »Prismojenec« v številk* za številko. V četrtek je lagal, da še ni nit atJj za kmeta. Štrekelj je že storil marsikaj kmeta pa tudi še stori. — Štrekelj jo v ^ brem klubu, ki se poteguje za koristi vsek Jugoslovanov; Šusteršičev klub pozna p& \ Kranjsko; zato pa morata tam le molčatif0 in Gregorčič. Nič ne bosta mogla storiti volilce, tudi ako bi sploh hotela. — ;\ara nost perfidna in peklensko zlobna je opazk-. da se mora Štrekelj ravnati po Hribarju Hribar je član jugoslovanskega kluba tako kakor Štrekelj. Kaj se-ima torej Štrekelj tn njem ravnati ? Hribar je predsednik uVt^. valnega odbora narodno-napredne stranke m Kranjskem, Štrekelj pa poslanec narodno napredne stranke na Goriškem, ki ima svoj [L. vrSevalni odbor. Kako naj bo torej Strekei &L«taen od Hribarja?! S tako pisavo ho{* „IMsmojenec* le odvrniti ljudi od tega, da bi ne premišljevali, da sta Fon in Gregorti* odvisna od Šusteršiča ter se morata ravnati po njem! Žlilnoriji In »MsmIi&i';". — zadnji „Prismojenec" je priobčil članek z napisom Bživinoreja". Čitatelj bi pričakoval, .la po,ia kake nasvete o živinoreji — ali udrihalo jrj socialistih in liberalcih, skonča pa s U'U), ih pravi, da bodo deželnozborske voliivu silno važne! — Taka je torej živinoreja pri „lviv mojencu" ! Klkor kaŽ9. — Ob volitvah so klerikalci kričali, da je Štrekelj odvjseu od GabrMeka, sedaj pa kričijo, da je odvisen od Hribarja. Torej kakor kaže prismojencem, tako pa se zaletavajo v Štreklja. Lepše bi bilo, če bi osvobodili Fona in Gregorčiča odvisnosti od Šusteršiča. V Bltujlh bo jutri »katoliku" ve,e-lica. Po tem, kar se je godilo na „k:itoli$kr veselici v nedeljo v Dornbergu, je malo pri poročljivo iti na tako veselico. „ Izobraževal nost" katoliških društev obstoji v skrajni surovosti. Torej proč od »katoliških" veselic. O VSpdhlh SfObodne ŠOll piše »Primorci list". Naj bi rajše pisal o vspehihii nunskih samostanov (Glej vest o „Istituto dello Consolate" v Milanu v .Razgleda po svetu".) To bi mu bolj pristajalo. O svobodni šoli in o soc. demokratih laže „1'^-mojenec" — kar je pisano o nunah, je pa vse res. „Na|huJ§i SttinillM". — Zadnji „Pris-mojenec" pravi, da če bi bili zmagali Hoe-'ftlci, bi imel naš kmet v državnem zboru svoje najhujše sovražnike. — Štrekelj se je za trpeče kmečko prebivalstvo po Krasu in Vipavskem zavzel živo — za ljudstvo po goriški okolici, ki istotako trpi pO suši, pa se Fon še zmenil ni. Kdo je torej sovražnik in kdo prijatelj ljudstva V (Dalje ? prilog!.) — Čakaj, nadaljuje vojvoda ter ponovi še enkrat | svoj brezuspešni poskus, svet ne bo mogel redi, da je j ostala taka udanost nasproti vnuku Henrika IV. ne-j poplačana. Vojvoda Beaufort je imel gotovo najboljši namen. Toda v Vincennes-u je bila med drugimi navadami tudi ta, da niso puščali jetnikom denarja. Grimand je zapazil vojvodovo zadrego, potegnil iz žepa mošnjo polno zlata, ter jo dal Beaufortu. — Eve, tu imate, kar iščete, je rekel. Vojvoda je odprl mošnjo ter hotel stresti njeno vsebino v Grimandove roke, toda Grimand je zmajal z glavo. — Hvala, Monseigneur, je rekel ter se umaknil, jaz sem Se plačan. Vojvodovo zečudenje je bilo vsak trenutek večje. Podal je roko Grimandu; ta se je približal ter mu jo spoštljivo poljubil. Athosove fine manire so vplivale celo na Grimanda. — In sedaj, vpraša vojvoda, kaj bova počela sedaj ? — Sedaj je ura jednajst predpoldnem, pravi Grimand ; Monseigneur, ob dveh prosite La Ramee-ja, da gre z vami bit žogo, in vrzite med igro po naključju par žog čez nasipe. — Prav; in potem? — Potem... se boste približali, Monseigneur, dovju ter zaklicali možu, ki opravlja neko delo v jarku, naj vam vrže žoge nazaj. — Razumem, razumem, pravi vojvoda. Na Grimandovem obrazu se je videlo, da Čuti popolno zadoščenje: ker je imel navado, malo govoriti, mu je bil vsak daljši razgovor težaven. Odpravil se je k odhodu. Ah, da! pravi vojvoda, torej nočeš vzeti ni — Prosil bi, da mi nekaj obljubite, Monseigneur. — Kaj takega? Govori! — Da bom šel, ko bova ušla, vselej in povsod prvi; zakaj če ujamejo vas, Monseigneur, je najhujše, kar se vam more pripetiti, da vas zopet zapro, dočim bodo mene najmanj obesili, če me dobe v roke. — Res je tako, pravi vojvoda, in mojo častno besedo, da se zgodi, kakor želiš. — In sedaj, nadaljuje Grimand, bi vas samo še nekaj prosil, Monseigneur: da me še nadalje tako sovražite kot poprej. -~ Skušal bom, pravi vojvoda. x Nekdo je potrkal na vrata. ' Vojvoda je vtaknil pismo in denarnico v žep ter se vrgel na posteljo. Saj vemo, to je bila njegova tolažba, kadar je bil zelo slabe volje. Grimand je odprl: bil je La Ramee, ki je prihajal od kardinala, kjer se je bil dovršil prizor, ki smo ga zgoraj navedli. La Ramče je pazno pogledal krog sebe, ko je pa videl še vedno ista znamenja antipatije med jetnikom in čuvajem, se je nasmehnil od samega zadoščenja. Nato se je obrnil proti Grimandu ter mu rekel: — Dobro, prijatelj, dobro. Ravnokar se je govorilo o vas na odličnem mestu, in upam, da boste dobili kmalu novic, ki vam gotovo ne bodo neljube. Grimand se je priklonil, kar naj bi izražalo zahvalo, ter odšel, kakor vselej, kadar je vstopil njegov predstojnik. — No, Monseigneur, pravi La Ramče ter se dobrodušno nasmehne, torej se še vedno držite jezno na tega dečkota? — Ah, vi ste, La Ramde? pravi vojvoda; pri moji veri, čae je že bil, da ste prišli. Vrgel sem se bil na posteljo ter se obrnil v zid, da se ne bi uda! skušnjavi, da izpolnim svojo obljubo ter zadavim tega preklicanega Grimanda. — Vendar bi trdil, pravi La RamLe ter namigne s tem duhovito na molčljivost svojega sluge, da nt rekel nič neprijetnega Vaši Visokosti. — Vraga, lahko trdite to! tak orijentalski mutec! Zagotavljam vas, da je bilo čas, da ste prišli, La Ramee, in da sem komaj čakal, da vas vidim. — Preljubeznivi ste, Monseigneur, pravi La Ramta ki mu je ugajal ta poklon. — Da, res, nadaljuje vojvoda, danes se čutim tako nerodnega, da vam bo ugajala ta nerodnost. — Torej greva žogo bit? vpraša La Ramče mehanično. — Če ste tako dobri. — Na uslugo sem vam, Monseigneur. — Res, dragi La Ramče, nadaljuje vojvoda, ^i ste izvrsten človek, in hotel bi ostati vedno v Vincennes-u, da bi mogel preživeti svoja leta v vaši prijetni družbi. — Monseigneur, pravi La Ramče, mislim, da ne bi kardinal nič imel proti temu, da se izpolnijo vaše želje. — Kako to? Kaj ste ga morda pred kratkim videli? — Danes zjutraj je poslal po me. — Res? In je govoril z vami o meni? — O čem drugem naj bi pač govoril ? Zares, Monseigneur, vi ste njegova največja skrb. Vojvoda se je trpko nasmehnil. — Ah! La Ramee, je rekel, ko bi hoteli spreje«. moje ponudbe! (Dalje pride.) Prilagale" it. 84. z dne 27. Julija 1907. Mol klOSk V GradežU klerikalcem Se ne da 0iru. Let0S 8™ namreč ¦— dobro, zato jih nefie, in ra(1* bi škodovali 1 Celo moje „ slovenstvo" in moje „narodno poštenje" je prišlo y nevarnost, ker v G-radežu v kiosku ni vse tako slovensko, kakor bi najraje videl — jrz sam. — Da j a z ne bom sedel v gra-težkem kiosku, tega najbrže nitT .klerikalci Da mislijo. Imeti moram tbref— s p o II) b ne1 ljudi, k nesposobnimi sem bil že dovolj oškodovan. Sposobne ljudi iščem najprej med Slovenci in Slovani. V Ljubljani, Pragi, Zagrebu in celo v Sarajevu bi mi potrdili, da sem se pošteno trudil, dobiti sfro-sobn-e ljudi za svoje trgovine! — Ako mi jih preskrbi klerikalci, dobč nagrado 1 Gospodična, ki je v gradežkem kiosku, j je jako sposobna, pridna, uljudna; ona sama j je spravila podjetje na trdne noge. In to je sta me bolje nego da bi ga kaka Slovenka — uničila. Toda - Nemka je \ Lani jo je imel v kiosku znan Italijan, Furlan, ki se ni bal Za „italijanstvo" Gradeža! Ali naj morda mena to briga V 1 — Tistih par Slovencev, ki $ dosli v Gradež, bi gotovo tudi po sloven-ilo kupili, kar so potrebovali, za večje razgovore pa prodajalka seveda še ni sposobna. Ali kar ni — to bo polagoma! — Ni pa res, da je koga „nahruHlatt, ker tega ai sposobna. — Vsakdo, kdor me pozna, bo gotovo verjel, da se mi ne sme očitati narodnega »greha", marveč da sem sam pod težo obstoječih razmer. — Še radi tega, kar je vidno slovenskega, utegnem imeti občutno škodo, ker je uprizorjen cel komplet, da bi odpraviu moj kiosk iz Gradeža! — Potem bo Slovenija rešena in slovenski klerikalci bodo pomirjeni v.svojem „ velikem rodoljubju". Dostave k. —• Tudi »Slovenec" se je razkoračil. Tega pa moram udariti po preglasnih čeljustih. — Laški G rade ž je vendar vse kaj drugega nego — Ljubljana. In čujte! Ni posebno dolgo nazaj, ko sem dobival iz „K atoliške bukvarne" nemška pisma. Ko sem se temu začudil..., so mi pojasnili, da je pri nas Slovencih pač velik križ /. osobjem; sposobnih ljudij nimamo, zato jih moramo iskati drugod. Jaz sem uvaževal razmere in molčali — Ali kar naj bi veljalo celo za Ljubljano in »Katoliško bukvarnoB, — to naj ne velja za m e in v - Gradežu l Sicer pa: Lani je bila ondi Slovenka. Takrat so klerikalci moj kiosk utajili, dasi je Ukto prikazen, ki je vredna vsaj omembe. — !u ako bo tam zanaprej kedaj povsem po Djihovem ukusu, — tedaj je gotovo, da bodo molčali kakor grob. klerikalcem je pač edino ža razdiranje in škodo 1 * A. G—k. Pisana ,družbe si. Cirila in MetiaV i Ljubljani je razposlala zglasnice in glasovnice z vsemi naslovi podružnicam in pokroviteljem, kolikor so bili naslovi znani. Kdor še ni prejel zglasnice za zborovanje ob glavni skupščini dne 6. avgusta 1.1. v Bohinjski Bistrici, naj se zglasi pravočasno'. Glavne skupščine naj bi se vdeležili poleg domačinov-Bohinjcev prav mnogoštevilno rojaki sploh, da rečemo pri tem zborovanju resno besedo mej seboj, kako nam je čuvati naše meje, kako ohraniti to, kar je našega, kako zanesti prosveto v one kraje, med one naše rojake, kjer bi je ne bili deležni brez naše pomoči; kako dati družbi naši novih življenjskih močij, kako pospeševati v večji meri njeno stremljenje in delovanje. — Naloga, ki si jo je stavila naša družba, je gotovo vitalnega pomena za naš narod, zato pa tudi rojaki vsi m krov, vsi na delo slovensko, vsi za našo družbo S Sklep vodstveni, da se vrši letošnji občni zbor prav v Bohinju, zadovoljil je vsacega, ki pozna krasni Bohinj, zadovoljil pa bode onega, ki si ga ogleda povodom našega zborovanja. Bohinj očara s svojo nabavno krasoto vsakega in srce si želi vedno iff vedno nazej tja gori: „Kjer Savica, hči kraljeva, pribobni in pesem peva,,." NB. Za obed ob glavni skupščini družbe sv Cirila in Metoda v Bohinjski Bistrici zglasilt se je do konca tega meseca P" upravništvu — »Orand - hotel Triglavc - v Bohinjski Bistrici. Ulit. — Kakor že naznanjeno, priredi nocoj o polnoči več slovenskih obrtnikov in trgovcev v Gorici izlet na Trnovo, Krnico, pol-Otlico in Ajdovščino. Zanimanje za ta Izlet je veliko. Vsi oni, ki se še hočejo pridružiti, naj pridejo nocoj h »Krancu" ali v kvarno »Central«. Odhod točno o pclnoči. V slučaju, da bo neugodno vreme, se °dloži izlet na prihodnjo lepo nedeljo. Iz poitni In brzojavne služba. — Visi stavbeni komisar Anton Ste gu v Trstu je imenovan stavbenim svetnikom za tehniško službo pri c. kr. poštnih in brzojavnih zavodih. Železniška itaza Iz LJubljani v Trst. — Danes 27. julija 1.1. je poteklo 50 let, odkar obstoji železniška zveza med Ljubljano in Trstom pojižni^železnici. — Ob tej priliki omen-jamo^&i^laTcraTV LjuBljaT}!, ko je prvikrat pridrdrala železnica tje, pridigal neki kanonik ves razjarjen, da je železnica hudičeva iznajdba, da jo pripelje hudič v Ljubljano in ž njo slabe čase. »Slovenec" a — poslancu šinklju. — »Slovenec" pisari zaničljivo, zlobno, infamno, kakor le znajo poštene ljudi obirati izprijenciv črnih suknjah, — o našem poslancu Štreklju, ki je baje zamenjal poslansko zbornico z gosposkoitd... Ker sem bil navzoč, naj povem, kako je bilo: V četrtek okoli poldne sem prišel v zbornico poslancev, da bi govoril v neki zr-devi z ministrom Biehnertom. — Poslanec Štrekelj ga je iskal in našel v poslanski zbornici. Ni iskal slug, ker ni bilo tam nobenega, marveč stopil je kar notri, pošepetal ministru nekaj besed na uho, na kar sta prišla oba ven. — Da je predsednik takoj zapazil »den neuen Mann", je naravno, saj je bilo v zbornici vsega ukup kakih 30 mož, — in je umevno, da se je predsednik kar razveselil ob vstopu kakega novega prišleca. Da Štreklja ni poznal in da je poprašal o njem, je isto tako naravno, —- Vse drugo so čenčarije in farške zlobnosti. — Nemški listi so poročali o tem slučaju — toda dostojno. »Slovenec" pa brez udriharij ne more živeti l — In »Slovenec" je list — duhovščine! A. Gabršček. Kdaj bodo klerikalci delali usselno za kmeti? — V »Prim. listu" so povedali, da prej ne, dokler ne zmagajo pri volitvah v deželni zbor. Tako pravijo na koncu članka »Živinoreja" v omenjenem farovškem listu. — Strašno se hvalijo, kako jim je pri srcu kmet, kako bodo vedno in povsodi delali za kmetovo korist — na koncu pa povedo, da dokler ne zmagajo pri deželnozborskih volitvah, ne bodo delovali uspešno za kmeta. Torej neuspešno, škodljivo! Kmetje, zapomnite si to! Ki] delajo nuncl na Cerkljanskem ? — Kot »grevenga" dolgi kaplan Sok uri mlajši naraščaj v petju. Kurat Abram leta okoli ter »veže" kmete, kadar ima mir, pa prevaja ruske pesmi; te dni je ves v ognju za »katoliško veselico" v Orehku. Kaj pa tehant? Tehant pa govori in govori pa nncice" piše za »Primorski list". — O duhovski službi teh gospodov se ne čuje nič v listih. — Na veselico v Orehku naj gredo sami klerikalci in nunci! To bo Žalostna. Na govorico, da sta se obesili dva vojaka pri tukajšnjem 47- plipolku, javljamo, da je res, da sta se hotela obesiti dva vojaka tukajšnega pešpolka št. 47. Posrečilo se je pa, oba še pravočasno rešiti. Vzrok: prevelika strogost in sitno nadlegovanje od strani predstoj-nikov-podčastnikov. Nt 4 dRi ZtBira je bil obsojen neki A. Sluga, ker je prevrnil, ko se je peljal na biciklju, blizu »bajte« neko 4 letno deklico. PrillfldM Sld. — Hruške sta trgala z nekega vrta na gradu l6letna fantiča A. Vidoc iz Ločnika in M. Bregant iz Podgore. Lastniku hruške to ni bilo všeč, zato ju je naznanil in fantiča sta bila kaznovana vsak na dva dni zapora. Kisle hruške! SlUODM — Včeraj se je vstrelil na Bači mesar Kancler Jožef iz Solkana. Nesrečnežu se je najbrže zmešalo, ker je trdil, da je bolan in da ni zanj več zdravila. Pokojni je imel še-le kakih 23 let. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Bačo. Jiečke zvize", laika In kaetje. - Kosem slišal, da se ima vršiti tu v mojem domačem kraju v Kanalu kmetski shod, sem se i jaz napotil tja, misle si: kmet sem, imam torej popolno pravico biti na tem shodu prisoten. Med govorom dr. Breclja sem izustil par opazk, ki pa so bile povsem nedolžne. Njegov govor je na moja napredna ušesa donel v čudnem tonu. Zdrznil pa sem se, videč, da se je ob predsedniški mizi dvignil kot rešitelj kmeta farški podrepnik Rusija, kmet z »odpisanim davkom". Razni najeti in skupaj spehani kmetje „ničarji" so liki strupenej kači sikali name in me hoteli pahniti na prosto. Ko sem se pa ozrl parkrat okoli, mi je bilo j&sno, da je prisotnih tudi mnogo naprednjakov. Vstrajal sem torej do konca.- „Gorica" z dne 23. julija piše, da popravljam taške. Nelojalnemu dopisniku odgovarjam sledeče: Moj stan je kmetski stan. Lažnjivi dopisnik naj mi da na razpolago onih 600 namišljenih udeležencev-kmetov, razdelim mu jih na dva dela in prepričal se bode, da plačujem več zemljiškega" davka nego polovica te množice. Kovač sem tudi. Tudi kovam, kadar se meni zljubi in sicer onemu, kateremu hočem jaz. Dopisnika in urednika „Go-iLe« pa uklenem s pomočjo taške v verige, stopim k Terkuču na posodo po bič, s katerim goni na pašo svoje 4 pse, in ž njim prav po pasje naklestim oba po hrbtu, da jim bode v podobi krp viselo meso in koža z njihovih grešnih kosti. Karol Kocijančič, kovač in posestnik. Nimamo nič proti temu, — v nič hoče de-vati „Goriea" g. poslanca Štreklja v „novic!" : »Štrekelj se je — izgubil l" — v resnici pa ga predstavlja kot moža, ki je kaj vreden, ko pravi, da Štrekelj spoStuje Hribarja, s katerim se glede na duševno obzorje častno meri. —Hribar je široko spoštovan in čislan mož, in če se Štrekelj glede na duševno obzorje častno meri ž njim, je to za Štreklja le laskavo. — Zabavljati so hoteli do skrajnosti, pa jih je Bog kaznoval, da so morali hvaliti l Skrajni lumparljl. — Za »Slovencem" laže tudi falotska »Gorica" o Štreklju, da se je »izgubil" v gosposko zbornico. — Pravi, da je med bučnim smehom izginil končno iz zbornice. — To je skrajna lumparija, zlagano, kakor znajo lagati le klerikalni lažniki. Ilodoljubi, vrzite proč to lažnjivo farov-ško cunjo! Fej takim podlim lažnjivcem! Kurit Abrim s Cerkljanskega pride baje v goriško okolico, najbrže v Bilje. V škofijskem ordinarijatu so tega mnenja, da je Še vedno premalo posvečenih hujskačev v goriški okolici. Po florah je sedaj živo. Povsodi je dosti izletnikov in pa vojaštva je obilo. Med vojaštvom vzbujajo pozornost zlasti domobranci v novih uniformah. Trgovska šoli v Gorici. - Za trgovsko šolo v Gorici mislijo kupiti hišo št. 39 v ulici Morelli, ki je last Marija de Bassn. Stala bi 52.300 K; plačalo bi se v 109 poluletnih obrokih. V pritličju bi bila šola za kovače, v prvem trgovska Šola, v drugem vodstvo ter prostor za kak tečaj. Za prireditev hiše v šolske svrhe bi se potrebovalo 8000 K. — Če le ne bo ta kupčija zopet preveč laška! — Kup mora potrditi ministerstvo. Otrok pri Stroju. — 13 letni Francek Si-mičev iz Židovske ulice v Gorici je gledal v Bradaškovi delavnici v ulici Franconia, kako se vrti kolo. Pri tem pa je prišel preblizu z roko, in stroj mu je pokvaril dva prsta. Moral je po pomoč k usmiljenim bratom. V FurlinlJI gori. — Kar po vrsti gori v Furlaniji. V Červinjanu je gorelo 24. t. m. Gorel je hlev v bližini živinskega trga. K sreči se ogenj ni razširil na bližnjo hišo. V Ogleju je zgorela hiša prof. Pontinija iz Vidma. Dllfc kril nI hOtll plaziti izvoščeku Fran-koviču neki Tržačan, katerega je peljal na državni kolodvor. Radi tega je nastal prepir med izvoščekom in Tržačanom, ki je slednjič vrgel izvoščeku 1 krono. Potem je vstopil v železniški voz. Ali izvošček se ni dal kar tako potolažiti, marveč je poklical redarja, s katerim sta šla nad TržaČana. Redar je rekel, naj plača izvoščeku Še 20 v, ali Tržačan tega ne te ni hotel storiti, marveč se je celo zagnal v redarja ter mu očital, da podpira izvoščeka v njegovo Škodo. Posledica tega je bila, da je moral Tržačan, namesto da bi se bil lepo domov odpeljal, s policajem na glavarstvo, kjer so ga vzeli na zapisnik, potem pa Cigani M Rojicah. — Okoli Rojic se vedno klatijo cigani. Sedaj je prišla pa še cela čreda novih. Varujte se, kmetje v Št. An-drežu in tam okoli! Dvi laiki »koitrihutirli". - Pretekli mesec sta ukradla v Červinjanu dva laška tička iz kraljestva, blizu Vidma doma, po imenu Guerrino d'Ambrogio in Al. Sebastia-nutti, precej tobaka ter jo hotela popihati čez mejo. Ali prišla sta v roke oblasti in pred sodnijo, ker sta dobila vsak po 3 mesece težke ječe s postom vsak mesec; ko presta-neta kazen, ju pošljejo v Italijo. ISČefO GlgaRI, 22-letnega Riharda Levako-viča radi tatvine konj. Levakovič pa se*je nekam skril ali ušel čez mejo, kajti vsa dosedanja poizvedovanja so ostala brezuspešna. BankOY8C 10 K je iztrgal iz roke M. Su-siču v ulici Morelli neki pobič. No, iz tega bo še kaj! BlolkolJ Je Ukradel neznan tat železniškemu uradniku Iv. Domini na južni železnici. Kolo je tvrdke „Styria« ter ima številko 82543. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Ktirner. Ponoeni službav lekarnah. — v času od 28. t. m. do 4. avg. 1.1. bo ponočna služba v lekarnah Pontoni-Kumer. Moll-ov Seidlilz-prašek je za na želodcu trpeSe neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi drugimi drastičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2- Ponarejanje se sodjujsko zasleduje. Moll-ovo Franc, žganje in sol za ribanje života. — BoleCine olajSujoCe in okrepfuCjoCe sta-roznano sredstvo proti Uganja in prehlanjenju vsake vrste. Origv steklenica K1-90 Na prodaj po vaeh lekarnah j in mirodilnicah. Glavna lekarna .._ ., „ A. MOU, c. in kr. dvorni taloinik, Dunaj, l. Tachlanben 9. Zaloga v Gorici v lekamaU t G. Cristofoletti, L. Gliubicli, A. Gironcoli. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu se preseli dne 5. avgusta t. 1. v Via Valdirivo št. 40. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" I LJubljani. — V službo se sprejme: 2 poslovodja, 1 potnik, 2 kontorista, 6 pomoč, mešane stroke, 2 pomočnika Špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 5 pomočnika železninarske stroke, 5 prodajalk, 3 učenci. — Službe iščejo: 3 poslovodje, 4 knjigovodij in korespondenti, 3 kontoristi, 12 pomočnikov mešane stroke, b pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 4 pomočniki modne in galant. stroke, 8 konto-ristinj, 4 blagajničarke, 8 prodajalk. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Trgi i Ajdovščini in Sv. Krilu. — Namest- ništvo je vprašalo trgovsko in obrtno zbornico za svet, ali naj se zviša število trgov za Ajdovščino na 5 in v Sv. Križu na 2; v seji trgovske in obrtne zbornice v četrtek so rekli, da zvišanje ni umestno, ker da še sedanji trgi niso preveč dobro obiskani. Telefonska zveza: Gorlca-Solkan-Kanal-Tolmin.— V trgovski in obrtni zbornici se je razpravljalo v seji v četrtek o tej telefonski zvezi ter sklenilo obrniti se glede te zveze do prizadetih občin; udeleženci bi plačali 6000 K. G. Zornik je predlagal zvezo, do Bovca, pa so sklenili, da za sedaj se še ne potegne zveze do Bovca. Shod gorenjskih sadjerejcev. — Prihodnji ponedeljek bo v Radovljici shod gorenjskih sadjerejcev. Namen shoda je med drugim ustanovitev društva v povzdigo sadjereje. Gorenjsko sadje je v zadnjih letih zaslovelo čez meje Kranjske dežele. Živinski trg. — Na živinskem trgu v Gorici 25. t. m. je bilo 17 konj, 734 glav goveje živine, 712 prešičev. Sadje kaže po celi Avstriji slabo. Kakor pri nas, oglodalo so sadno drevje tudi v Galiciji razne gosenice. Na južnem Tirolskem kažejo češpe neki dobro. FroiliH cvetllo v Parizu. — v tam mestu proda se na leto okoli 30 milijonov vrtnic za približno lVi milijona frankov, 72 milijonov klinčkov za 2 milijona frankov in 6 milijonov vijoličnih šopkov za pol milijona frankov. Razgled po suetu. Novo mlnlstirstvo zi delo. — „Kons. Cor- resp.B poroča, da bi moralo novo ministerstvo za delo, katerega ustanovitev zahtevajo nekatere stranke, združiti, uprave različnih poslov, ki so sedaj razdeljeni med ministerstvi za trgovino, Železnice, notranje stvari in poljedelstvo. Ministerstvo za delo bi se moralo pred vsem baviti z javnimi deli, notranjo plovbo, z vzdrževanjem plovnih kanalov ia svetilnikov. Poleg tega bi to ministecstvo imelo izvajati vse zakone, tičofce se varstva delavcev. V področje tega novega minister-stva bi nadalje spadali tudi zakoni glede dela V rudnikih in varstvo interesov rudarjev, statistiki izkazi dela, organizacija delavskih uradov, preskrbovanje brezposelnih delavčev in zavarovanje delavcev. Radi rabe slovenskega oziroma hrvatskega Jezika od strani finančne prokurature in davčnih uradov v svojih na sodiščih uloženih spisih nasproti slovenskim oziroma hrvatskim strankam je uložil posl. dr. Rybaf v seji poslanske zbornice minolega torka interpelacijo na finančnega ministra. V tej interpelaciji se sklicuje interpelant na naredbo finančnega mini-sterstva iz leta 1861., v kateri se finančni prokuraturi nalaga, da se v sodnih spisih poslužujejezika stranke, kateri so spisi namenjeni. Jstliuto della Consolate" v Milanu. - Strašnt reči li ženskega samostana. — Na kratko smo že povedali, kaj se je zgodilo v nunskem kloStru v Milanu, ki nosi gorenji naslov. Da bodo imeli čitatelji jasnejšo sliko o grozodejstvih v omenjeni samostanu pod vodstvom ženske, ki čuje na ime „suor Maria Giuseppiaa Fumagalli", evo Se to-le: 4 letna Karmela je hči Avrelya in Rože Cazzaniga. 15. jmrija t. m. jo je peljala mati, kakor navadno, v azil. Dekle je bilo popolnoma zdravo. Zvečer je šla po njo mati te* opazila s strahom, da dekle nekam čudno hodi. Doma je izpraševala dekletce, kaj se je vendar zgodilo, potem jo je preiskala ter videla na njej znake zlorabe. Deklica je vrhu tega dobila bolezen, katere ne moremo imenovati. Dala jo je preiskati zdravniško. Sčasoma so spravili iz dekleta, da je imenovalo onega, ki jo je zlorabil. Je duhovnik don Riva. — Preiskali so tudi druge deklice. Sedem jih je imelo na sebi manjše znake zlorabe, jedna pa večje. Te so bile vedno v azilu. Vse obtožujejo don Riva: 22 letna Natalina Cignia je potrdila, da je zlorabljal deklice don Riva ter da je nsuor Graseppina" včasih pomagala. Ko so tega „don" Riva aretirali, se ni mogel prečuditi aretiranju. Don Riva je star 40 let, mičkan, suh, bled. Aretiranje je ljudstvo vzelo na znanje z veseljem. Radi dogodkov v azilu Fumagalli je razburjena cela Italija. Pričela se je splošna akcija za to, da se nunam sploh prepove hoditi v haljah po ulicah ter se jim odvzame azile in varstvo otrok. ? Milanu je bil velik protestni «hod¦¦; po shodu so pobili šipe poraznih cerkvah ter ostro demonstrirali, proti nunam. Zahteva se povsodi, da naj se otroški vrtci podržavijo. Kako daleč je seglo živinsko ravnanje v kloštru, kaže slučaj 3 ietne Marije Temo. Tudi to so našli bolno kakor druge. Pripovedovala je o nekem duhovniku... Don Riva in don Longo sta glavna krivca. 22 letna služkinja Natalija Cigna v samostanu je izpovedala preiskovalnemu sodniku, da jej je nunska halja služila v to, privabiti »aventorje" v samostan, kjer so bila mala dekleta. Istotako je izpovedala 13 letna Fi-lomena Ramo, da so jo pošiljali zvečer ven vabit ljudi v »samostan". Govorila in pripovedovala je sodniku take reči, da je videl v dekletu monstrum perverznosti in izprijenosti. „Suor" Maria Giuseppina Fumagalli je živ hudič v podobi nune. Pravila pa je, dajo navdihuje Bog, da je po božji volji ustanovila azile itd. Dasi je imela posvetna in cerkvena oblast že večkrat opravila s to ma-lovredno žensko v nunski halji, so jo vendar trpeli, in celo protekcije je imela v visokih cerkvenih krogih. Glede umom tooščekff ? Trsta se še ni moglo konstatovati, ali je aretovani Del Tin res morilec. — Policija je našla neko novo sled za morilci pokojnega Praznika. Dne 10. t. m. sta prišla že ob 7. uri in pol zjutraj dva človeka v gostilno Josipa Živica v ulici Fabio Severo. Ona dva človeka sta si dala prinesti piva in se potem razgovarjala. Hči gostilni-carjeva trdi, da je vjela tupatam kako besedo. Tako na primer da je cula besede: „Con tre colpi, quasi quasi el se levava: se sta la piada che. ga fato piii de tutol" (S tremi streli -^.„colpoa pomenja toliko strel, kakor vdarec — skoraj skoraj bi bil vstal; brca je je storila reč, nego vse drugo.) Slišala da je tudi, da sta govorila o nekem tretjem človeku, njiju prijatelju, ki sta imenovala Genio, in da sta večkrat izgovorila „CormonBB,. V gostilni sta ostala celo uro. Plačati da sta hotela z 10 kronskim zlatom, a ker ni ona imela dro- biža, je eden njiju vzel iz žepa pest drobiža, mej katerim je bilo več kron, ter jej je dal 48 stotink, kolikor je znašal njiju račun. Odidša iz gostilne da sta krenila v smeri od mesta proč. Eden njiju da je bil približno 27—30-leten, a drugi približno 36-leten. V Šmirjatl v Rožu na Koroškem je bil napovedan 21. t. m. shod akad. fer. društva „GorotahK, združen z veselico. Imela se je otvoriti javna ljudska knjižnica. Vlada pa je prepovedala shod in veselico, Knjižnica je otvorjena. ROŠU piNSr OlfetOOll. — Guverner grof Aleksander Nako je podal ostavko. Madjarski listi poročajo, da je njegovim naslednikom določen grof Emilij Deseffv, zet bivšega reškega guvernerja grofa Ludovika Batthyanya. Rusija. — Pri postaji Alehevska je bil umorjen upravitelj košuhovskega premogovnika, imenom Nihurin. Listi poročajo, da so v Pensi za časa predstave v tamošnjem gledališču vrgli anarhisti več bomb, katerih eksplozija je provzro-čila veliko paniko, sicer pa napravila le materialno škodo. Radi nonraiBostl obsojen menih. — Pred sod- nijo v Celovcu je bil obsojen servitski menih Anton Frauenlob iz samostana v Kočah na 3 mesece v ječo radi nenravnosti. Žrtll nrlbolastfa. — Zopet se je ponesrečil hribolazec, in sicer Kari Oto Biichel, učiteljski kandidat iz Hamburga. Padel je, v 50 m globok prepad in si razbil črepinjo. V pondeljek je padel 23 letni Karol Wertermann iz Monakovega in se ubil. Hotel je sam splezati po visokem rovu, izposodrsnilo mu je pri tem in zvrnil se je 80 m globoko. Cigani na Ogrskem. — Od dne do dne se množijo poročila o zločinih, katere izvršujejo cigani. Celi okraji trpe pod to šibo. Sicer se bavijo s krpanjem kotlov, toda njihov pravi poklic je tatvina, rop, umor in požig. Ciganov se šteje na Ogrskem 50.000 duš. Že večkrat se jih je hotelo naseliti, toda vedno brezuspešno. Godbi, s katero se tudi pečajo, se imajo zahvaliti, da so si pridobili na Ogrskem precejšnjih pravic, katere sedaj Redko poffllloščenje. — Posestnik Josip Gaunersdorfer v Korneuburgu je živel s svojo ženo v vednem prepiru. Imela sta osem otrok. Mož je zapodil ženo iz hiše in je trpinčil otroke. 10: septembra je prišel mož pijan domov, žena se mu je skrila v kozji hlev in v svoji razburjenosti je hotela napraviti konec tem neznosnim razmeram. Ob 3. zjutraj je šla s sekiro k spečemu možu in ga ž njo trikrat udarila. Mož je omedlel. Žena je ostala v hlevu, pozDeje je bila obsojena radi težke telesne poškodbe na tri mesece težke ječe; prosila je pomiloščenja, toda to ji je bilo odbito, komaj ko je mož sam vložil prošnjo za pomiloščenje, je ugodil cesar tej prošnji, pregledal ji kazen in sedaj živita oba zakonska v največji harmoniji. Med tem časom se je pridružil tej veliki družini še deveti otrok. Blejski grad — deželna last. — Kakor se čuje, utegne dežela Kranjska v kratkem kupiti Blejski grad, ki je na prodaj za 1,200.000 kron. Posebna deželna komisija je nedavno ogledala grad. Obširno zemljišče, ki spada h grajski posesti, se bo menda parceliralo in prodalo, jezero in grad pa ostaneta javna. Gospodarska poslopja se utegnejo porabiti za gorenjsko kmetijsko šolo. Zadnjo besedo v tej zadevi ima seveda deželni zbor. Ženski Občinski Štet. — Skoraj vsi odrasli prebivalci vasi Kervsovar na Ogrskem so se izselili v Ameriko. Ženske so ostale same doma ter so izvolile iz svoje srede občinski zastop: za županijo je bila izvoljena mlada 24-letna žena, ki je znana radi svoje odločnosti. 2el»'nlca na Triglav. — Nova alpska železnica , pravzaprav še le odkrila širnemu svetu krasoto gorenjske strani, zlasti romantični Bohinj in divni Bled. Število letoviščar-jev vidno narašča. Sedaj pa je stopil na plan projekt, ki bo gotovo imel veliko privlačno moč na tujski promet: zgradba železnice na Triglav. Inženir dr. Friderik Steiner v Pragi je že dobil koncesijo za pripravljalna dela. Projektovana železnica bi vodila iz Bohinjske Bistrice čez Stare Fužine na velikana Triglava. Na pripravnem kraju v Triglavskem pogorju se zgradi planinski hotel. Roparji so napadli na postaji Rentovo proge Moskva-Nižinovgorod dva uradnika iz tamkajšnje tovarne, ki sta imela s seboj 30.000 rubljev. Z denarjem so bežali proti Moskvi. ^JgJgjyjp^J^^jyJy^gRjyJgff^ D najem se odda na občinskem trgu občine Opatija (Abbazia) več kabin in miz za trgovino s sadjem. zelenjavo itd. Slovenski trgovci ii Carice ali okolice imajo prednost. Pojasnila daje odbor občinskega trga v Opatiji. ODBOR. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici •*•*¦ trg Koran) it. 11. ^^, ¦ Lekarna Cristofolettl • v Gorici. t) ŽELODČNE KAPLJICE 9 z znamko sv. Antona Padovanskega. • ^S*B=9!!*S. Zdravilna moč teh • Jm^^%^\. kapljic je ceprekosljiva • /SfiSfe J^ ~~ Te kaP1'ice vredijo • IB^^SlJl redno prebavljanje, • vHffiO^^»/če se ^ ^ va^rat n& r'an t WlP5i§lly P° Jedn0 žličic0 POPU®- t* ^fiilfiP^ Okrepe pokvarjeni že« ^—^ lodec, storč, da zgine (Varstvena znamka). y kratkem ČaSU 01U0- I tica in životna lenost (mrtvost). Te ^ kaprice tudi storč, da človek raji je\ • Cena steklenici 60 vin. ijeva pijača k kine 1 in čolni™ najboljši pripomoček pri j lil iimUHUi zdravljenju s trskinim oljem. 2 Ena steklenica stane i krono 60 vin. i ? * Krojaškega delavca sprejme takoj Ivan Golob v Solkanu. Dr.KMi v Novem mestu (Bndolfovo :: Kranjsko) je uredil in Izdal: 1. CMlno-pvini M flflfllli THtnTTllfliV z drugimi civilno-SllllliI lil nVllllin Pr&vdnimi zakoni, MUUII1 |U U I llUlii _ Knjiga je popo-len zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. določila v slovanskem in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine Obseg 75 strani (20 tabel); cona 1 K 80 v, --Knjigi se dobivate v „8L/vanskJl knjigarni" A. Gabršček v Gorici. 2. OMriib tarifa Javna zahvala. V pondeljek, dne 22. t. m. je po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere: preminol naš preljubljeni sin Josip Mrach, c. kr. davčni kontrolor v Bovcu. Pri tej tužni priliki nam je bilo v veliko tolažbo vsestransko izraženo sožalje, na katerem iz dna svojih potrtih src zahvaljujemo vse blagodušne deležnike častnega pogreba, darovatelje krasnih vencev, prečast. duhovščino, zastopnike občine, c. kr. oblastev, vojaštva, finančne straže itd. in sploh vse tiste blage osebe, ki so našemu dragemu pokojniku in nam na katerikoli način izkazale svojo ljubav. Posebno pa izražamo iskreno zahvalo gospodu d.ru Alojziju Kraigherju, zdravniku v Bovcu, na Ijubeznjivi, neumorni skrbi ki jo je imel za našega Josipa. Bog stotero povrni vsem skupaj! V PAZINU, dne 2G. julija 1907. Venanzio in Antonia Mrach roditelja. Alojzij Mrach, Karolina vdova Rusca, brat. sestra. Nova restavracija vis-a-vis kolodvora v Prvačini bivii gostiiniiar pri »Petelinu" | v Trstu ulica Ghega štv\ 7. Priporoča svoja izborna pristna vipavska črna in bela vina, kraški teran, refošk in pito. Za potnike izvrstna hladila in okrepčila kakor: čaj, limonada, čakolada, kava, mleko itd. Na novo opremljene sobe za prenočišče ptnj-cev. Dvorišče za krogljanje in hlevi za konje. Za obilen obisk se priporoča svojim rojakom Anton Vodopivec. Odlikovana pekarija In sladčičarna Karol Draščik / Gorici na Komu v (lastni hiši) ^uje naročila vsakovrstnega tudi najfi-Ljega peciva, torte, kote$e*a birmance poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In iikorja 4 grobno ali v originalnih butelkah r^po » se shvnemu občinstvu za jranogo-LjDa naroČila ter obljublja solidno postrežbo »po Jako zmernih cenah. *-»«i Adolf Fey urar i a optiker u voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni V GORICI jppa poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. 2a!oga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst —— in optičnih predmetov. ------- Za vsako uro se jamči 1 leto Svoji k svojim! Narodna tvrtka p. Primožič, priporoča svojo delavnico o, m Koran M13. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, jne Številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za Tina in Špirite, različne mikroskope ter ge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista j« željo domov ter je sploh občinstvu fa razpolago z najboljšim blagom. ^ uporabo. ^ Fo uporabi. 0vVw P^a je povsod v porabi pri deklicah io ženah L ,*:J '»»vitimi prsi, ali pa pri onih. katere so v F'-.: postelji izgubile praa. Tisofe priznalnih pisem o sijajnih uspehih je P*na steklenici z natančnim pojasnilom K 6 —• Kazp.i5ilja proti naprej plačilu, ali proti povzetja wUilna tvrdka za kosmetiko H. Welss, Dunaj, XlV/8 Seschshaus/K. Delavnice i električno gonilno silo. C. kr. TELEFON št. 109. KOVINSKA LIVARNA .... V odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polli v Gorici Cesta Frana Josipa št 58. Livarna izdeluje z znano natančnostjo vsako delo iz litega železa, brona in drugih kovin za tovarne, mline, obrtne zavode, stavbe itd. itd. Ysled vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela vsake velikosti, priprosta ali popolnjena do 2000 kg teže in višje za vsak komad. tačuni, proračuni in predelava naMov zastonj. Dnevna cena bpez konkurence. Največja zaloga slik o modernih ta anfiknlh okvirjih, — umetniške ©rednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev. — nabožne slike sloveLih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosii v okvirjih po želji odjemnikov. **?*&*c 4g*g-*g Razstava slik o .tRGGDSReffl DomuM. *c*er*c*G*m*& Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček \l Gorici. Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček v1 Gorici. -§mmmm tlooodošlo blago za poletno dobo j se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = Anton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tekališče Josipa Verdi štey. 33 in v podražili delavnici na Tržaški cesti v lastni biši (v bližini g. Žrnigoja). Za naročila iz dežele zadostuje, da "se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrha telovnika. Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd. h lastnega blaga jamčim. = Poprava in komisijska zaloga dvokoles pri Eksporf Mizarska zadruga v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno In rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou -------.......__„L. ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ~~ —— Podružnica v Trstu Via dl Plazza veccnla 1. Podružnica v Spljatn. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. BATJEL-U Gorica, via Duomo 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki od Waffenrad, Dtlrkopp-Diana itd. franko. Pred uporabo. Po uporabi. lai sem srečna. Crem Risolin ]e neprckosljivo sredstvo proti pegam in sojedcem. Najbolj prizadeta koža postane t najkrajšem Saša cvetoča in čista, kar je poskusilo že tisoča dam in gospodov. Cena lončku K 5*— Zdravniško priznano in priporočano sredstvo. — OdpaSilja proti naprej plačilo, ali proti povzetja. Specialna tvrdka ?a kosmetiko H. WeiSS, Dunaj XI?/3 - K. Pozor! flouost! »Union delicat pecivo!" Z firmo naročnika;1 po 4, 10 in 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta. — Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni. Razpošilja: Tovarna za Union skladkor Kranj. F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekarna in zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino pi patentiranih sei zarezanih strešnikov »Sistem MARZOLA" »Sistem MiRZOLA" ^No se zastopniki --«91 Barve: a) rdedi naravno žgani, b) 6rno impregniranl. s NajličnejŠe, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. s Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prespekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. NOVOST! Deliko presenečenje! novosti ORKESTRIJON „DELFIN" z mandolino ali brez nje. Model C odprt. j\(ič več akumulatorjev! JSfič več motorjev! ^^^ ^=: jSfikakih stroškov! Model C: 48 tipk, velik in majhen boben, pokrovače in 8 zvončkov izborne intonacije. Cena z dvema valjema (16 komadov) K 1500- Model C zaprt. z mandolino K 1700*— Vsak nadaljni valj K 120- OPkestrijOIl i,Delflll" je prvi in najpripravnejši za hotele, Tsti sloni na kolescih, lahko se ga premika, kamorkoli se ga hoče kakor kak drug glasovir, ne da bi se rabilo pri tem mehanika. , Ohišje je iz orehovega lesa, pozlačeno ter opremljeno z raznimi rezbami v modernem slogu. Šipe so krasno pooarvane. Elegantna zunanjost orkestrijona služi v olepšavo vsakega hotela. Glasba orkestrijona ».Bellln«« je neprekosljiva in ravzema prvo mesto med instrumenti na valj. Orkestrijoni z mandolino dajejo prijeten glas zato, ker tvori pri »Delfinu" mandolina sama za se en instrument, med tem ko se pri dragih takih delih le posnema njen glas- Godbo na glasovir proizvaja trogflasnl cimbal, zato je izvanredno močna in vstrajna in obenem prijetna in prtkupljiva. Prememba valjev je enostavna. Nastavi se lahko katerikoli komad. -Kdor 2eli novih komadov, naj mi pošlje poštnine prosto en izvleček za ** glasovir. Pri naročanju novih valjev se označi številko, ki je zaznamovana -** na istih. Nemira ne provzroča nikakega! Edino zastonstvo m eoina zaloia: Note se ne kvarijo! RAJMUND KREN, Gorica, Gledališka ulica štev. 9-11. Božidar Božič' pek In siadčlčar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd, A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2, uelikazaloga = = oljklnega olja prve vrste lajiiljšib tvrik iz Istre, Dalmacije Milfetle, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 104. 112, 120, 1'36,1-44,1*60,1-80, 2 - za luči po 80 vin ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupen do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------— mila in sveč.------------------ POTNIK! V AMERIKO Pozor! J Pozor! Kdor hote dobro in hitro potovati e francoskimi parobrodi fioi Havra t Ameriko, aaj pifta pred odhodom od doma u pojasnila na nalo •------ najstarejšo firmo .....-jz=l ZwUchenbart, Basel (Švica) torfralhalwphtz L Z& dobro In Mtro ekspedlcijo se garantira. ¦ Cene zmerne* Steckenpferd liljino mlečnato milo Bergmanna & Komp. u Draždanah in u Hišni ob babi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad. se nikjer ne vdobe šivalni stroji is ko!e«J toda po jako nizki ceni, pa se vdobi/o ;r| meni od najboljših tovarn in po ufurolfr izdeibi. Ea vsak stroj se jamči po teč leij ter je vsak pred pošiljatvo preiskali. -NaroČite t»i takoj cenik kojega dobili zastonj pri v Kranju, Glavni trg, zaloga šivalnih shojev in koles ter zastopj!^ ===== godbenik avtomatov. == Postavno zavarovano! ~ j Vsako posnemanje se k*»#| Cdino pristen je samo Thierry-jev balza^ z zeleno nuno. \i :*'"':!; : dvojnatUi steklom';.- n!i 1 ^ speeijalna steklenici - !•»' vatiim zamaikoMi K 5" Thierry-jevo Centifolijno « proti vsem, Se ta'v_i /Vj: ranam, vnetjem. iM. d ¦ K 3*60 pošilja lf )•'¦-•¦'• \ plačilu zneska ali \pmA Obe domači sredstvi »ti mM povsod znani in starodavu- Naročila naj,so naslovi: Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu Sl»ti»-?aloga sfcoro v vseh lekarnah. Brošure ^ }'" ;* k, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in |n ^:i'ti-t* 5- AlleinechferBalsam MafcrhMiMttMpU«** A.Thierry in Prtf raia SVETOVANO ZNANI FERNET-BRANCft BRATOV BRANCA V MILANI| jedlni lastniki načina za izdelovanje, * je rajboij učinkujoča želodčna grenčica »^ Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva m v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavaf^ Se dobiva v vseh lekarnah. NgsjboUše zdravilo proti — REVMATIZMU in PROTINU 1B likir Eodina k**1** T Tti? T lekarnah Rafael Bo JI«*, lakaroa »Alfa Madoaaa dalla Saluto" pri Sv. Jakobu; Joalp Qodln«, je im« SUHIM Idkarua ppAH« liaa"VVIa dal r«ra*C« 4. I IMUMIM I Ml. Ii fftata m ¦¦ iiiitlllfi mu] Mgo 4 iMUralM prati doviiHb HI BIPnf poiUito laiskom E *- groito notariat