NASA TEMA GOSPODARSTVO Nedeljski nakupi: za in proti Celjska občina ustavila str. 12-13 prodajo Meje str. 4 ГГТТГ.1 ДШ1Ш ■o ■Tlim im i lO im !o -r- novi tednik Drugačnost rp je občutil ' že v otroštvu m Najini mostovi Ljgj? . _^J Napeto nadaljevanje, polno pretresov in zapletov! O Tednik za Savinjsko regijo / št. 32/ Leto 75 / 6. avgust 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Vsak dan kakšna vremenska ujma Skoraj ne mine dan, da ne bi občutili letošnjih katastrofalnih vremenskih razmer. Prejšnji teden so hude ure doživljali krajani Rečice v občini Laško, od koder je fotografija, pa tudi marsikje v Savinjski in Šaleški dolini. Vodotoki so v zelo kratkem času prestopili bregove, hudourniške vode so zalivale stavbe in poškodovale ceste, močno deževje in veter sta uničevala poljščine ... Te dni se z močnimi nalivi in posledicami ubadajo tudi drugod na Celjskem. Poletje, kakršnega ne pomnimo. str. 6-8 Foto: Andraž Purg - GrupA INTERVJU Hana Veler, doktorska študentka v Oxfordu str. 26-27 str. 48 ШЗтттШ UŽIVAJTE BREZPLAČNO NA MORJU VSE POLETNE SOBOTE! novi tednik I radio celie /*ATP Več v notranjosti časopisa in na www.novitednik.com 2 AKTUALNO ZADETKI »Marsikaj smo že doživeli, ampak tako hudo že dolgo ni bilo.« Matjaž Pikl, poveljnik CZ in podžupan Občine Laško »Dolgoročno se ne vidim v Sloveniji. V domovino si seveda želim priti vsaj enkrat na leto, a tu svoje priložnosti žal ne vidim.« Hana Veler, doktorska študentka v Oxfordu »Če varujemo naravo, varujemo človeško populacijo.« Simon Cirkulan, biolog, ustanovitelj Tropske hiše v Celju »Luško šestglasno petje se nadaljuje iz roda v rod. Iz mlajše generacije smo začeli prepevati, ko so nas v skupino povabili naši očetje in drugi sorodniki, ki so že prepevali, te pa že njihovi očetje.« Niko Bezovnik, predsednik Okteta Žetev iz Luč »Zdaj ko smo prvaki in ko smo samozavestni, menim, da so vsi premagljivi. Toda tudi če bomo počepnili že na prvem koraku, bomo to jemali kot šolanje. Ne moreš že na začetku osnovne šole znati vsega.« Dušan Kosić, trener NK Celje ČETRTEK 1 1 PETEK • • 29 16 O SOBOTA I I NEDELJA f \\ i 30 17 \l/ 30 ROGAŠKA SLATINA, CELJE - Karantene zaradi koronavirusa Zapiranje in odpiranje vrtcev Vrtec v Rogaški Slatini je konec julija prejel obvestilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o potrjeni okužbi enega otroka s koronavirusom. Dan kasneje je prejel še obvestilo o okužbi dveh strokovnih delavk. V vrtcu so zaprli tri oddelke starejših skupin enote Izvir. Trenutno je v karanteni 41 otrok in šest strokovnih delavcev. TINA STRMČNIK, LEA KOMERIČKI KOTNIK Ravnateljica Vrtca Rogaška Slatina Magdalena Plavčak je pojasnila, da je NIJZ po potrjeni prvi okužbi to ustanovo takoj obvestil o potrebnih ukrepih. Popisali so vse tiste, ki so bili v stiku z okuženim otrokom. Poklicali so starše, da so prišli po otroke. NIJZ jim je odredil karanteno. Vrtec je v četrtek, 30. julija, v sodelovanju z zunanjim izvajalcem ustrezno razkužil vse prostore in o potrebnih ukrepih obvestil še starše tistih otrok, ki so bili v stiku z okuženima strokovnima delavkama. Še eno raz- kuževanje je sledilo dan kasneje. Število obolelih se do minulega ponedeljka ni povečalo. Vsi, ki so bili v stiku z obolelimi, morajo v karanteni ostati do 10. avgusta. Od začetka avgusta so vsi oddelki ponovno odprti za vse prijavljene otroke, ki niso v karan- »Upoštevamo navodila oz. veljavne ukrepe, kot sta razkuževanje rok, nošenje mask. Otroci in sodelavci ne prehajajo med skupinami, teh tudi ne združujemo. Želimo si, da se okužba ne bi razširila po vrtcu,« je povedala ravnateljica. Težavno obdobje pričakuje tudi jeseni, ko bo še več respiratornih obolenj. Vendar so v vrtcu po njenih besedah pripravljeni na ukrepe, ki jih bo določil NIJZ. »Vrtec Izvir je zgrajen tako, da je en vhod skupen za dve ali tri igralnice. To nam omogoča, da zmanj- Enota Center celjskega Vrtca Tončke Čečeve spet dela normalno. šujemo stike oz. prehode med oddelki in otroki.« V vrtec iz karantene le dva otroka Enota Center celjskega Vrtca Tončke Čečeve spet dela normalno, a sta se vanjo po preteku 14-dnevne karantene vrnila le dva od 23 otrok, ki so bili zaradi stika z osebo, pri kateri je bil potrjen novi koronavirus, od 22. junija v karanteni. Vse tri strokovne delavke, ki so prav tako morale v karanteno, so odšle na dopust. Ravnateljica vrtca Irena Hren sicer pričakuje, da bo konec tedna v vrtec že prišlo več otrok. Po njenem mnenju se jih je v vrtec vrnilo tako malo, ker so njihovi starši na letnem dopustu. Enoto Center, ki so jo 27. julija zaprli zaradi okužb z novim koronavirusom, so sicer spet odprli v ponedeljek. Takrat se je vanjo vrnilo tudi 11 otrok, ki niso bili v neposrednem stiku z okuženimi strokovnimi delavkami, njihove starše so prosili, naj jih obdržijo doma do ponovnega odprtja enote. Po napovedih Hrenove se bo prihodnji teden v vrtec vrnila tudi druga skupina iz karantene z 21 otroki in eno okuženo strokovno delavko. Foto: SHERPA Železniška proga Zidani Most-Rimske Toplice obnovljena Direkcija za infrastrukturo RS (DRSI) je konec minulega meseca končala obnovo levega tira železniške proge Zidani Most-Rimske Toplice, s čimer je ta odsek v celoti obnovljen. Februarja letos je bil namreč obnovljen tudi desni tir na omenjenem odseku. Gre za dela v okviru projekta nadgradnje železniške proge Zidani Most-Celje, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi. Nadgradnja 7,6 kilometra dolgega odseka je vključevala zamenjavo tirne grede, tirov, vozne mreže in signalnovar-nostnih ter telekomunikacijskih naprav. Na celotni progi so bili nadgrajeni prepusti, mostovi, podporni in oporni zidovi. Gradbena dela so trenutno še na območju železniške postaje Rimske Toplice, kjer so blizu zaključka obnova tira 1 ter gradnja novega podhoda z dvigaloma, otočnega perona, nadstrešnice nad peronom, postajnega platoja, nove vozne mreže ter signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Pri koncu sta tudi obnova postajnega poslopja ter gradnja kolesarnice in parkirišča. Dela bodo predvidoma končana konec tega meseca. Še do maja prihodnje leto bo trajala gradnja izvennivojskega križanja na cesti Rimske Toplice-Jurklošter, povezovalnih cest in črpališča meteornih voda. RG, foto: DRSI Obnovljena železniška proga Zidani Most-Rimske Toplice i gr, •••• m j v-v "X>~J rt ■«iVi-. - - ' SŠ i-.'- -, •» • v ■ -'u V V -ŽSjaT. 'J ■ •> : •Öi'Vi i.. . ЧГ- . -j"■* -A ' •' jr- AKTUALNO 3 Bojan Kontič Poslovil se je Bojan Kontič VELENJE - V nedeljo je po daljši in hudi bolezni umrl dolgoletni velenjski župan Bojan Kontič, star 59 let. Bil je vidni član stranke SD, dolgoletni poslanec državnega zbora in državni svetnik. Od leta 2010 je županoval v »svojem« Velenju. »Župan, tovariš, prijatelj in predvsem velik človek. Veliko si od nas zahteval in veliko si nam vračal. Obdan si bil z ljudmi, ki smo verjeli v vrednote, v katere si verjel ti. Hvala za vse. Pogrešal te bom. Bojan Kontič, počivaj v miru,« je na socialnem omrežju mentorju v slovo zapisal podžupan Velenja Peter Dermol, ki je zadnje leto po pooblastilu župana vodil občino. Kontič je bil najprej zaposlen v velenjskem premogovniku, nato je poklicno kariero ustvaril kot politik. Leta 1996 je bil prvič izvoljen v DZ. Med letoma 1998 in 2010 je bil podžupan velenjske občine, od leta 2010 župan. Od leta 2014 je bil tudi državni svetnik. »Bil si steber socialne demokracije, ponos mesta Velenje, na svoji zasebni in profesionalni poti si zaznamoval življenja mnogih, bil si človek z veliko začetnico in prijatelj. Marsikaj sem se naučila od tebe. Predvsem odločnosti, poguma in modrosti,« je Kontiču v slovo zapisala predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon. Kontič je bil od aprila lani, ko ga je zadela bolezen, večino časa odsoten. Redko se je pojavljal v javnosti, a kadar je nagovoril občane, je izražal optimizem. Zadnjič je javno nastopil septembra lani ob 60-letnici mesta. Kmalu zatem se je upokojil in občino uradno vodil kot nepoklicni župan. Zadnje slovo Od priljubljenega župana se bodo v Velenju poslovili danes ob 17. uri. V znak žalovanja so v Velenju v tem tednu odpovedali vse prireditve in po mestu izobesili črne zastave. Od ponedeljka je bil možen vpis v žalne knjige v prostorih občine in na sedežu stranke v Velenju in Ljubljani. Žalni knjigi sta bili odprti tudi v državnem svetu in državnem zboru. Svetnice in svetniki Sveta Mestne občine Velenje so se od dolgoletnega župana poslovili na žalni seji, ki so jo včeraj pripravili na Titovem trgu. LKK, foto: MOV Zaradi smrti župana bodo v Velenju v 60 do 90 dneh morali razpisati volitve za novega župana. Letos krajše sodne počitnice Letošnje sodne počitnice so zaradi posledice epidemije covida-19 krajše kot običajno. Trajale bodo le dva tedna. Začele so se prvega in se bodo končale 15. avgusta. V tem času sodišča tako imenovanih sodnih pisanj ne vročajo, tudi procesni roki ne tečejo. Če je v tem obdobju vročeno sodno pisanje, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se sodne počitnice iztečejo. Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov ter vlaganje predlogov za izvršbo potekata nemoteno, vendar sklepov strankam sodišča ne bodo vročala, razen v zadevah zavarovanja. Čas uradnih ur na sodiščih ostaja nespremenjen. V času poletnega poslovanja sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. SŠol Priprave na začetek gradnje nove koče na Okrešlju. (Foto: PZS) Društvo zbira denar na različne načine Gradbeno dovoljenje za nov dom na Okrešlju Pred dnevi je Planinsko društvo Celje - Matica uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za novogradnjo na Okrešlju, kjer je lani novembra požar uničil priljubljeni Frischaufov dom. Brane Povše, predsednik društva, je vesel tega premika v postopkih za novogradnjo, a prostovoljce čaka še veliko dela. Medtem niso držali križem rok, ampak so uredili »okrešeljsko plažo« z leseno hiško, mizami, s klopmi in z ležalniki iz lesenih palet, kjer si lahko obiskovalci odpočijejo. TATJANA CVIRN Pospravili so tudi ruševine pogorelega doma ter uredili začasne prostore za delavce. S pomočjo Slovenske vojske so na Okrešelj pripeljali vso mehanizacijo za gradbena dela in tako je vse pripravljeno za položitev te- meljnega kamna, kar načrtujejo v drugi polovici avgusta. Januarja je postalo znano, kako bo videti nov dom, ki ga je za- s n o - val arhitekturni biro Kultivator, kreativna arhitektura Celje. Ta bo sodoben, zgrajen po najvišjih evropskih standardih, obenem pa bo vključeval naravne materiale, kot sta les in kamen, ki sta značilna za Okrešelj. Novogradnja je ocenjena na približno 900 tisoč evrov. Če bo obljubljen delež primaknila država, ki je objavila razpis za pridobitev sredstev, bo to vseeno zadoščalo le za malo manj kot polovico ocenjenih stroškov. Zato društvo zbira denar na različne načine. Pomagati mu je mogoče z neposrednimi nakazili in SMS-donacijami. V teh dneh prodajajo majice in večnamenske šale z motivom Okrešlja, pripravljajo pa že koledar za prihodnje leto. Odprta je tudi zasilna postojanka na Korošici, kjer je Kocbekov dom pogorel jeseni 2017, a bo na novogradnjo treba počakati še nekaj časa, saj društvo dveh tako velikih zalogajev ne zmore. V postojanki je mogoče dobiti pijačo in konec tedna tudi hrano, za prenočitev pa je na voljo 16 ležišč. Takšen bo nov Frischaufov dom Okrešlju. novi tednik 4 GOSPODARSTVO Zapletom pri prodaji delnic šentjurskega kmetijskega podjetja še ni videti konca Celjska občina ustavila prodajo šentjurske Meje Stečajni upravitelj družbe PSZ Radovan Triplat res nima sreče s prodajo delnic šentjurske Meje. Najprej je moral nekaj let čakati, da je delnice, ki so še zadnje večje premoženje tega pred šestimi leti propadlega celjskega podjetja, sploh lahko začel prodajati. Ko je lani pripravil prvo dražbo, je kazalo, da mu je malo manj kot 100-odstotni delež v kapitalu Meje uspelo prodati za nepričakovano visoko ceno, a je kupec, ko je bilo treba plačati kupnino, od pogodbe odstopil. Brez zapletov ni šlo niti pri drugi dražbi. Na njej je bilo kot zmagovalec razglašeno podjetje Global NM, vendar se je izkazalo, da ni vplačalo varščine. Upravitelj je zato kupoprodajno pogodbo podpisal z drugim udeležencem dražbe, s ptujsko družbo Altius. Na takšno odločitev se je zdaj pritožila Mestna občina Celje in vsi prodajni postopki so se spet ustavili. JANJA INTIHAR Mestna občina Celje sodi med zelo majhne upnice celjske družbe PSZ. Ta je bila nekoč jedro poslovnega imperija Darka Zupanca, pred šestimi leti pa je šla po poti propada večine družb, ki so bile v njegovi lasti. Edino v poslovnem smislu zdravo podjetje, ki je ostalo na pogorišču, je šentjurska Meja. Kot je povedal stečajni upravitelj Radovan Triplat, znašajo terjatve, ki jih je v stečaju PSZ prijavila celjska obči- na in jih je tudi priznal, zgolj 5.362 evrov. To je le kapljica v morju terjatev, ki so jih prijavili ostali upniki in skupaj znašajo krepko čez 100 milijonov evrov. Sklep z napačnimi številkami Naj na kratko ponovimo, da sta se na drugi dražbi, ki je bila sredi junija, za nakup 98 odstotkov delnic Meje potegovala velenjska družba Global NM, ki se ukvarja z gostinstvom, in podjetje Altius Invest s Ptuja. Zmagal je Global NM, ki je za delnice ponudil 620 tisoč evrov, kar je bilo 20 tisočakov več, kot je znašala izklicna cena. Po dražbi je stečajni upravitelj ugotovil, da so Velenjčani lagali o vplačilu 120 tisoč evrov varščine, zato je kot edinega udeleženca dražbe razglasil Altius ter z njim za ceno 600 tisoč evrov sklenil kupoprodajno pogodbo. Zoper Global NM, ki je v register podjetij vpisan od leta 2018, kot njegova lastnika sta navedena Marko Pokleka in Neven Stanić, je napovedal vložitev ovadbe. Celjsko sodišče je 13. julija k pogodbi o prodaji delnic Meje izdalo soglasje in ptujski Altius je kmalu poravnal kupnino. Vendar je sodišče v besedilu sklepa o soglasju napačno navedlo, da je pSz edini prodajalec delnic. Resnica je namreč, da je od skupno 449.744 delnic, kolikor jih je bilo na dražbi, PSZ prodajal 449.646 delnic, preostalih 98 delnic je prodajala družba Dakont, nekoč prav tako v lasti Darka Zupanca. PSZ in Dakont sta zaradi poenostavitve postopkov delnice prodajala skupaj, v enem paketu. Na napačno navedbo v sklepu je takoj opozorila Družba za upravljanje terjatev bank, ki je največja upnica družbe PSZ in ima že ves čas v svojih rokah vse niti pri prodaji delnic Meje. Sodišče je zato 27. julija izdalo nov sklep s popravljenimi številkami, a je prodajni postopek kljub temu obtičal. Nad njim namreč visi še pritožba Mestne občine Celje. Kaj bo občina imela od pritožbe? Po informacijah stečajnega upravitelja Radovana Triplata se je celjska občina na višje sodišče pritožila, ker meni, da po dražbi delnic Meje ne bi smel ponuditi oziroma prodati drugemu dražitelju, to je podjetju Altius. Občina je predlagala, naj sodišče dražbo razveljavi, upravitelj pa naj pripravi novo dražbo. »Vse skupaj se mi zdi zares banalno. Ne vem, zakaj občina minira prodajo delnic Meje ter kakšni in čigavi interesi so v ozadju,« se sprašuje Triplat in poudarja, da je delnice prodal za dobro ceno, saj je cenilec njihovo vrednost ocenil na 0 evrov, njemu pa je zanje na dražbi uspelo iztržiti 600 tisoč evrov. Kaj jo je vodilo pri odločitvi, da se je pritožila na izid dražbe, in tudi, kaj bo imela od vsega tega, smo konec minulega tedna celjsko občino vprašali tudi mi. Odgovor še vedno čakamo. Po informacijah, ki jih imamo, naj bi Mestna občina Celje pritožbo na soglasje sodišča k prodaji delnic Meje poslala 28. julija zvečer, ko se je iztekal zadnji dan pritožbenega roka. Pritožba naj bi bila oddana na enem od Petrolovih bencinskih servisov v Ljubljani, podpisala naj bi jo je podž-upanja mestne občine Breda Arnšek. Po enem letu še vedno brez odločbe Kmalu bo eno leto, odkar je agencija za varstvo konkurence začela presojati koncentracijo lastništva v Termah Olimia. Odločbe še vedno ni izdala, zakaj si je zanjo vzela toliko časa, ni pojasnila. Na naše vprašanje je namreč odgovorila le, da koncentracijo aktivno obravnava, več informacij pa zaradi interesa postopka ne more posredovati. Kot je znano, agencija presoja državni nakup delnic, ki jih je v Termah Olimia imela Nova KBM. Z nakupom tega malo več kot 20-odstotnega deleža bo država svoje lastništvo v termah povečala na 77 odstotkov. Prevzem Term Olimia je še en korak bliže k cilju države, da pod eno streho združi več turističnih podjetij, ki so v njeni 100-odstotni ali večinski lasti. Poleg zdravilišča iz Podčetrtka bi bili v posebni državni projektni družbi še Istrabenz turizem, Sava turizem, Hoteli Bernardin, Thermana Laško, zreški Unitur, ki ima Terme Zreče in smučišče Rogla, Adria Ankaran in Hit. Država za zdaj le s polovičko Pogodbo o nakupu delnic, ki jih je v Termah Olimia imela Nova KBM, je v imenu države julija lani podpisal Slovenski državni holding (SDH), ki je sicer 4-odstotni lastnik term. Ostali državni lastniki so kapitalska družba, ki ima malo manj kot 25-odstotni delež, Slovenske železnice s 24-od-stotnim deležem in Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima v lasti 4 odstotke delnic. Od ostalih lastnikov ima največji delež družba Bioto, ki so jo pred leti ustanovili vodilni mene-džerji v Termah Olimia. Poleg Biota sta med delničarji, ki imajo v lasti več kot odstotek delnic, še družba Certa v posredni lasti Marjana Batagelja, in Janez Gobec, lastnik slatinskega podjetja Gobec, ki se poleg optične dejavnosti ukvarja tudi s turizmom. Odločbi agencije bo sledila prevzemna ponudba Z nakupom deleža mariborske banke bo država postala lastnica malo več kot 77 odstotkov vseh delnic Term Olimia. S tem bodo država in državne družbe presegle dodatni prevzemni prag in bodo v skladu z Zakonom o prevzemih morale objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. Takrat bo tudi znano, koliko je (bil) vreden posel med SDH in Novo KBM. Država namreč cene ni želela razkriti, po neuradnih informacijah naj bi kupnina za 147.309 delnic znašala malo več kot štiri milijone evrov, kar pomeni približno 27 evrov za delnico. Toliko bi morala znašati tudi cena, ki jo bo za delnice, ki še niso v njegovi lasti, v prevzemni ponudbi ponujal SDH. Prevzemna cena se namreč naj ne bi občutno razlikovala od cene, ki jo je država za delnice term ponudila NKBM. V zadnjih letih izjemna rast, letos upad Terme Olimia sodijo v skupini turističnih družb, ki jih želi država združiti pod eno streho, med najbolj uspešne. Lani so ustvarile 25 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 8 milijonov evrov več kot pred petimi leti. Čisti dobiček, ki je lani znašal približno 3,1 milijona evrov, so v tem času potrojile. Tolikšna rast je poleg dobrega vodenja predvsem posledica številnih naložb v posodobitev namestitvenih zmogljivosti, bazenskih kompleksov in druge ponudbe, zaradi česar je podjetje privabilo več gostov, poleg tega mu je uspelo zvišati tudi cene svojih storitev. Letos bodo rezultati poslovanja občutno nižji. Ukrepi za zajezitev širitve koronavirusa in še zlasti to, da so bile terme skoraj tri mesece zaprte, so pač pustili posledice. Tujih gostov, ki so običajno zapolnili polovico njenih zmogljivosti, ni, domači gosti so za zdaj svoj obisk povečali za 15 odstotkov. Če jeseni ne bo prišlo do novih zaostritev, bodo v Termah Olimia letos ustvarili približno 60 odstotkov lanskih prihodkov. JI, foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) GOSPODARSTVO 5 Celjski trgovec kmalu z novim večinskim lastnikom V-|- V V ■ ■ I V 1 V 1 Tušu se začenjajo drugačni časi Finančni sklad Alfi, ki sodi pod okrilje družbe KF Finance v lasti dveh ljubljanskih poslovnežev in upravlja premoženje različnih vlagateljev, bo novi večinski lastnik Skupine Tuš. Po dveh letih pogajanj mu je uspelo odkupiti tudi terjatve, ki jih je do četrtega največjega trgovca v državi imela Abanka. V preteklih letih je Alfi že odkupil terjatve drugih bank in z njihovo pretvorbo v kapital bo postal približno 80-odstotni lastnik Tuša. Ustanovitelju družbe Mirku Tušu, ki se je lani po hudi nesreči upokojil in je vodenje svojega finančno zelo obremenjenega in zaradi tega občutno zmanjšanega imperija prepustil sinu Andražu, naj bi ostalo 15 do 20 odstotkov lastništva. JANJA INTIHAR Z odkupom terjatev Abanke, ki so predstavljale 20 odstotkov terjatev bank do Skupine Tuš, je Alfi presegel 75-odstotni delež v masi vseh terjatev, zato ga bo lahko pretvoril v kapital. To naj bi storil do jeseni in od takrat bo celjski trgovec, ki se je skoraj desetletje dušil v dolgovih, lažje dihal. V Tušu pravijo, da so s svojimi finančnimi upniki, to je skladom Alfi, trenutno v zadnji fazi usklajevanj o novem finančnem sporazumu, ki bo omogočil uravnotežen nadaljnji razvoj celotne skupine. »Konsolidacija finančnih terjatev je izredno pozitivna za Skupino Tuš, saj bistveno enostavnejša struktura upnikov pomeni hitrejše in lažje sklepanje dogovorov. Skupina Tuš vstopa v novo poglavje,« so prepričani v Tušu in dodajajo, da je dolgoročna strategija Skupine Tuš jasno začrtana - usmerjena je predvsem v trgovino in v pridobitev vodilnega položaja med trgovci v Sloveniji. Ob tem v Tušu poudarjajo, da prestrukturiranje skupine poteka uspešno, v skladu z zastavljenimi roki. »Skupina Tuš je že v preteklosti dokazala in uresničila zastavljene zaveze, saj je finančnim upnikom od leta 2011 odplačala 387 milijonov evrov obresti in glavnic.« AndraZ TuS ostaja generalni direktor V novem sporazumu o finančnem prestrukturiranju posojil, ki bo torej po napovedih sklenjen že kmalu, bo tudi določeno, kaj bo z nepremičninami, ki so še ostale v lasti podjetja in s katerimi so zavarovana posojila. Tuš nima več veliko lastnih nepremičnin, saj so mnoge upniki že prodali. Stavbe, v katerih poslujejo njegove trgovine, ima v dolgoročnem najemu. Kot pravijo v podjetju, naj bi bile tudi nepremičnine, ki jih še imajo v lasti, vključene v pretvorbo terjatev. Več podrobnosti, napovedujejo, bodo javnosti predstavili konec avgusta. Takrat bodo najbrž tudi povedali, kako sta celotna skupina in predvsem družba Engrotuš poslovali lani. Zaenkrat samo razkrivajo, da je »Skupina Tuš lani poslovala skladno z zastavljenim načrtom in strategijo podjetja«. Ob številnih ugibanjih, koga bodo novi lastniki postavili na čelo družbe, v Tušu odgovarjajo, da Andraž Tuš ostaja generalni direktor. Njegova področja dela so maloprodaja, logistika, marketing in razvoj. Aprila se mu je (na željo bodočih lastnikov) kot član poslovodstva pridružil Jure Kapetan, ki je prej delal kot izvršni direktor biofarmacevtske družbe Eurofins BPT za Nemčijo, Avstrijo in Švico. Kapetan je prevzel vodenje področij nabave, cash&carry centrov z veleprodajo ter drogerij. »Prepričani smo, da bo takšen način organiziranosti prinesel še večjo učinkovitost v poslovanju podjetja,« so še povedali v Tušu. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Letos kasnijo tudi dnevi inovativnosti Celjska in savinjsko-šaleška gospodarska zbornica običajno v juniju razglasita najboljše inovacije in inovatorje v svoji regiji. Letos sta zaradi epidemije koronavirusa morali spremeniti roke, do katerih so se podjetja, samostojni podjetniki in posamezniki lahko prijavili na natečaj, drugačen je tudi datum podelitve priznanj. Celjani bodo Dan inova-tivnosti pripravili predvidoma 1. oktobra, Velenjčani 10. septembra. Savinjsko-šaleška gospodarska Na njen razpis, na katerem so lah-zbornica je rezultate letošnjega ko sodelovala podjetja, samostojni ocenjevanja inovacij že objavila. podjetniki in samostojni inovatorji, ki so svoje inovacije poslali na trg ali jih uporabili v proizvodnem procesu med 1. januarjem 2018 in 31. marcem 2020, je prispelo 14 inovacijskih projektov. Prijaviteljev je bilo enajst, od tega tri velika, štiri srednja in tri mikro podjetja ter en zasebni raziskovalec. Največ inovacij so tudi letos prijavili BSH Hišni aparati, kar glede na to, da ima podjetje zelo veliko razvojno skupino in je odgovorno za razvoj malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane v celotni skupini BsH, niti ne čudi. Dve inovaciji je prijavil HTZ Velenje, po eno so prijavila podjetja Autotech, Gorenje Orodjarna, Evegreen, Komunalno podjetje Velenje, Skaza, Podkrižnik, Premogovnik Velenje in Saša inkubator ter samostojni raziskovalec Srečko Pisnik. Posebna komisija, ki je ocenila inovacijske projekte, se je že odločila, da bo letos podelila pet zlatih, dve srebrni in sedem bronastih priznanj. Kdo jih bo dobil, bo znano 10. septembra. Kot je že običaj, se bodo tri najbolje ocenjene inovacije iz vsake regije potegovale za najboljše tudi na nacionalni ravni. Podelitev nacionalnih priznanj bo predvidoma novembra. JI iCONSULl TAX + LEGAL + FINANCE Ponudniki nočitev, pozor! Letošnje poletne počitnice nam bodo ostale v spominu tudi po turističnih bonih in posledično po spoznavanju lepot naše Slovenije. Kakor smo/bomo Savinjčani odšli raziskovat druge regije, tako tudi k nam prihajajo turisti iz drugih krajev. Ampak v tem prispevku se ne bomo posvetili uporabnikom bonov, temveč ponudnikom namestitev. To ste tisti, ki ste vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS), imate registrirano pravo dejavnost (kot določa ZIUOOPE) in je objekt, v katerem ponujate nastanitev, vpisan v register nastanitvenih obratov (RNO). Glede tega, od kdaj morate biti vpisani v PRS in RNO, je bilo veliko polemik, ampak od 11. 7. 2020 jih lahko sprejmete vsi, ki to želite in izpolnjujete predpisane pogoje. Na kaj morate kot ponudnik storitve paziti? Kar se tiče uporabe receptorskega portala in obrazcev, ki jih je treba izpolnjevati, že verjetno vse veste, če ne, bi vas napotili na spletno stran Fursa, ki v tem delu ponuja kar precej informacij. Enako tudi glede določa- nja cen za nočitve z zajtrkom (inšpekcijski nadzor izvaja Tržni inšpektorat RS). Mi bi vas želeli opozoriti predvsem na davčni vidik ugodnosti, ki jih nekateri ponudniki poleg nočitev z zajtrkom nudite svojim gostom. Pri tem je treba upoštevati, da se davčni vidik odgovora nanaša na vse goste (fizične osebe, davčne rezidente Slovenije), ne glede na način plačila (boni, gotovina ...). Če goste privabljate na način, da ponujate pakete in poleg nočitve z zajtrkom ponudite še npr. brezplačno pijačo dobrodošlice, kakšen domač izdelek ali se dogovorite z lokalnimi ponudniki in v paket dodate še npr. ogled muzeja, se lahko postavi vprašanje obdavčitve z dohodnino za prejemnike teh daril. Do obdavčitve namreč ne pride edino v primeru, da so takšni paketi z darili dostopni vsem gostom pod enakimi pogoji in da darila niso povezana z zaposlitvijo ali dejavnostjo gosta, kot to določa 7. točka 19. člena Zakona o dohodnini. Če teh daril ne prejmejo vsi gostje pod enakimi pogoji, gre za obdavčen dohodek (t. i. drug dohodek) in bi vi kot ponudnik storitve morali obračunati in plačati akontacijo dohodnine za prejemnika darila (upošteva se tržna vrednost darila). Ampak tudi pri tem so posebnosti: Nič ni treba storiti, če so darila, dana enemu gostu, cenejša od 42 evrov (na letni ravni 84 EUR). Če so darila, dana enemu gostu, dražja od 42 evrov, morate pridobiti davčno številko gosta (ostale gostove podatke že imate za druge evidence) in oddati REK-obrazec ter obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov od tržne vrednosti darila. Če je darilo v vrednosti med 42 in 80 evri, morate oddati REK-obrazec, ni pa treba plačati akontacije dohodnine, ker je ta nižja od 20 evrov. Bo pa pri gostu, ki bo to darilo prejel, to vključeno v letno davčno osnovo, kar pomeni, da bo darilo vključeno v informativni izračun dohodnine in bo posledično vplivalo tudi na posameznikovo letno davčno obveznost iz naslova dohodnine. Npr. če ima ta gost na letni ravni davčno osnovo približno 30 tisoč evrov, bo v primeru darila v višini 50 evrov doplačal 16,5 evra. Če je vrednost darila nad 80 evri, pa akontacijo dohodnine obračunate in plačate, kar poveča vaš strošek. Primer, če je darilo neto dohodek: tržna vrednost darila je 105 evrov, ker je to neto darilo, je bruto dohodek (darilo) 140 evrov in od tega obračunate in plačate 35 evrov akontacije dohodnine. Da se izognete težavam V izogib temu, da bi vi imeli dodatno delo in strošek pri oddajanju REK-obrazcev, morebitno slabo voljo pri pridobivanju davčne številke od teh gostov ter ob prejemu ugovora zoper informativni izračun še dodatna (negativna) presenečenja zaradi morebitnih doplačil dohodnine, že zdaj poskrbite, da gre v vaših paketih za darila, ki so neobdavčena. To pomeni, da vsem gostom ponujate pakete pod enakimi pogoji. Da boste to lahko čez nekaj let v primeru davčne inšpekcije tudi dokazali, pa arhivirajte dokazila o tem. Dokazila so lahko npr. »print screen« vaše spletne strani, kjer to oglašujete, oz. vsa dokumentacija, ki dokazuje oglaševanje tovrstnih paketov. Poleg tega predlagamo, da arhivirate svojo evidenco, kaj in katere ugodnosti (iz katerega paketa) je kateri posameznik prejel. Za zaključek še vidik davčnega priznavanja stroškov za ta promocijska darila (npr. strošek vstopnic za ogled muzeja ...), ki je pomemben zaradi osnove, od katere vaše podjetje plača davek (ali davek od dohodkov pravnih oseb v primeru d. o. o. ali dohodnino v primeru s. p. ...). Po našem mnenju se ta strošek nanaša na tipično promocijsko dejavnost in zaradi tega je tudi davčno priznan oz. znižuje osnovo, od katere plačate davek. Seveda morate imeti verodostojne račune in ostalo povezano dokumentacijo, ki izkazuje, da je res šlo za npr. vstopnice za ogled muzeja, ki so bile dane kot promocijsko darilo gostom. Včasih lahko tudi takšne lepe geste ponudnikov namestitev privedejo do nepričakovanih davčnih implikacij, zaradi tega upamo, da vam bodo te informacije pomagale pri oblikovanju promocijskih paketov in posledično pri vzpostavljanju ustrezne dokumentacije za dokazovanje tega. Marja Podrižnik, davčna svetovalka iConsult, d. o. o. Kontakt: mpodriznik@icon.si Splet: http://www.iconsult.si 6 REPORTAŽA Na prizorišču razdejanja narave v Rečici v občini Laško i* ' ^ j ЏшШ шшИШшШшшШШ »Bilo je hudo, a da je lahko še huje ...?« V prejšnji številki Novega tednika smo pisali o posledicah hudega neurja s točo, ki se je pred dnevi razbesnelo v delu občine Laško. Še najbolj je prizadelo krajevno skupnost Rečica. Po pogovoru z Matjažem Piklom, poveljnikom civilne zaščite (CZ) in podžupanom Občine Laško smo dobili vtis, da bi si težko predstavljala še kaj hujšega. Kakšna zmota. Kar težko je bilo najti pravo besedo, ki bi nazorno prikazala posledice divjanja narave sredi prejšnjega tedna. Poveljnik CZ je govoril o katastrofi, prebivalci o sodnem dnevu. ROBERT GORJANC Zaradi ujme, ki je z vso silovitostjo v Občini Laško spet udarila minulo sredo zvečer, so vodotoki v zelo kratkem času prestopili bregove, hudourniške vode so zalivale stanovanjske in poslovne stavbe, poškodovale številne ceste, ki so bile neprevozne, močno deževje in veter sta uničevala poljščine, vrtove in sadno drevje, sprožili so se zemeljski plazovi. Za prebivalce je bila to še ena noč trepetanja, negotovosti, strahu. »Takoj ko se je neurje začelo, ob približno 22.30, smo akti- virali približno 70 gasilcev, na teren so šle tudi ekipe Komunale Laško s strojno opremo. V času visokih vod se ne da prav veliko narediti, zato smo predvsem pomagali ljudem, da so lahko umikali pomembne stvari in imetje pred vodo, ki je zelo hitro narasla. Potem smo se lotili obnove cest in zelo poškodovanega vodotoka Rečica. Neurje ni povzročilo ogromne škode samo v rečiški dolini, marveč smo beležili poškodovane ceste in stanovanjske stavbe v naselju Radoblje, v Rimskih Toplicah, na Marija Gradcu in Vrhu nad Laškim,« je težko noč dan kasneje po-doživljal Franc Zdolšek, župan Občine Laško, ki je bil z županom Občine Šmartno ob Paki Jankom Kopušarjem gost Odmevov na nacionalni televiziji. To dovolj zgovorno govori o tem, kje v Sloveniji je bilo tisti dan najhuje. Tesnobni prizori divjanja narave Naša novinarska ekipa je v četrtek dopoldne obiskala krajevno skupnosti Rečica v občini Laško, kjer so bile posledice ujme vendarle najhujše. Že ob vstopu v Spodnjo Rečico so se pojavljali tesnobni prizori, ki so jemali sapo. Market Tuš v Debru je bil v objemu blata, tudi ob nadaljnji vožnji skozi naselje smo lahko povsod opažali komaj verjetne gmote blata in mulja, ki so naplavile na dvorišča podjetij in stanovanjskih hiš ter vrtov. Srhljivi so bili pogledi na poškodovane stavbe, ceste, uničene poljšči- REPORTAŽA 7 ne in predvsem na izmučene in obupane ljudi, ki se v tem delu Laškega tako pogosto soočajo s kruto naravo. »Marsikaj smo že doživeli, ampak tako hudo že dolgo ni bilo,« je povedal Matjaž Pikl, poveljnik CZ in podžupan Občine Laško, za katerim je bila noč brez spanca. Tudi za gasilce, ki so prečrpavali vodo, za delavce Komunale Laško, ki so čistili odtoke, in za številne prebivalce, ki so ob našem obisku še odstranjevali posledice ujme in čistili okolico, spanca ni bilo. Pravzaprav za nikogar od tamkajšnjih prebivalcev v noči negotovosti ni bilo pravega spanca. Matjaž Pikl, poveljnik CZ in podžupan Občine Laško: »Škoda je ogromna.« O stiski, ki so jo doživljali prebivalci Rečice ob še eni hudi uri lahko veliko pove tudi Urška Knez, predsednica Krajevne skupnosti Rečica, s katero smo se pogovarjali pred sindikalnim domom, kjer je bilo tudi polno blata: »Ta je zdaj že tretja v tem poletju in zdi se mi, da je vsakič huje, še večji obseg škode. Ob takšnih ujmah se krepi strah med ljudmi, sploh med tistimi, ki živijo v hribih, kjer plaz resnično lahko spodje ne samo cesto, ampak tudi hišo. Čeprav je poletje in bi pričakovali, da bo to lep čas, takšno vreme prinaša veliko strahu in negotovosti.« Solze obupa Naš sogovornik v Rečici je bil tudi Gregor Tovornik iz avtomehanične delavnice, ki je med objekti, ki so utrpeli največjo škodo. Posledice so toliko bolj boleče, ker gre za pridobitev, ki jo je družina odprla pred kratkim. »Veliko strojev, elektronaprav, viličarjev je zalitih, celo noč že delamo in odstranjujemo posledice,« je povedal vidno utrujen od hude noči. Za izjavo smo zaprosili tudi njegovega očeta, ki je dejal: »Saj vam je sin dovolj povedal ... Približno 15 viličarjev je uničenih, voda je zalila motorje, elektroniko ...« Ob tem ni »Kako naprej po takšni škodi ...?« se je lahko le vprašal Gregor Tovornik iz nove avtomehanične delavnice v Rečici. mogel skriti solz in je odšel. To so bili presunljivi trenutki ob podobah groze, ki jih žal ustvari narava. »Po dosedanjih podatkih je bilo v ujmi poškodovanih približno 80 stavb, a prihajajo nova in nova poročila in prijave o škodi,« je v času našega obiska dejal Matjaž Pikl in dodal, da bodo prave razsežnosti posledic znane v prihodnjih dneh, ko bodo ekipe na terenu popisale škodo. »Zanesljivo bo škoda mnogo višja od 60 tisoč evrov, kot je znašala ob zadnjem neurju pred dnevi,« je še poudaril poveljnik CZ. Računajo na pomoč države Franc Zdolšek je še povedal, da se občina že dogovarja z ministrstvom za okolje, da bo obnovilo vodotoke, ki so zelo poškodovani. V času našega pogovora so delavci že začeli obnovo potoka Rečica v zgornjem delu, da bi zagotovili čim večjo pretočnost. »Čakaj nas še celovita obnova struge tega vodotoka in približno 20 kilometrov asfaltnih ter približno toliko ali še več makadamskih cest. Stroški bodo enormni. Glede na to, da je neurje povzročilo škodo v velikem delu Slovenije, upam, da bo sanacija po tem neurju uvrščena v državni program pomoči. Poškodovane so bile tudi številne stavbe in poskušali bomo vsaj deloma pomagati tudi njihovim lastnikom,« je še pojasnil laški župan. Dodal je še, da so velik del proračunske rezerve, ki zna- ša 160 tisoč evrov in je namenjena prav obnovi škode po takšnih naravnih nesrečah, že v veliki meri porabili, saj je Občina Laško letos že močno občutila posledice ujm. »Čaka nas veliko dela za pridobitev pomoči od države, kjer bo to mogoče, dodaten denar bomo poskušali zagotoviti tudi iz proračuna s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk,« je še sklenil Franc Zdolšek. Foto: Andraž Purg - GrupaA Odkrivalo strehe, zalivalo hiše in odnašalo ceste SPODNJA SAVINJSKA DOLINA, ŠALEŠKA DOLINA - Huda ura, ki se je konec prejšnjega tedna razbesnela nad večjim delom Slovenije, je ogromno škode povzročila tudi v občinah Spodnje Savinjske doline in v Šaleški dolini. Močan veter je odkrival strehe, meteorna voda je zalivala hiše, hudourniki so odnašali ceste. V Grižah so gasilci evakuirali skupino skavtov. Zaradi posledic neurja je bila dva dni zaprta železniška proga med Šmartnim ob Paki in Velenjem. Med najbolj prizadetimi je in odpravljanju posledic je so- bila občina Žalec, kjer sta močan naliv in veter največ težav in škode povzročila v krajevni skupnosti Griže. Poplavljenih je bilo več stanovanjskih hiš, deroča voda je odnesla več odsekov cest, podrlo se je tudi veliko dreves. Že v nočni intervenciji je sodelovalo sto gasilcev iz devetih društev žalske gasilske zveze. V Grižah so rešili tudi skupino 15 skavtov, ki je taborila na tem območju in jih je ogrožala pobesnela voda. Mladi skavti so nato noč preživeli v prostorih gasilsko--reševalnega centra v Grižah. Gasilci so prečrpavali vodo iz hiš in tudi reševali ljudi iz zalitih avtomobilov. Na Polzeli je močan veter podiral drevesa, pri reševanju delovalo 46 gasilcev vseh treh gasilskih društev. Odstranili so več dreves, evakuirali stanovalce iz dveh stanovanjskih hiš, saj so ju ogrožala drevesa, ter zavarovali kraje izrednih dogodkov. Kot je povedal pol-zelski župan Jože Kužnik, je bilo najhuje v Briški in Rečiški gmajni, kjer ima rastje bolj površinske korenine. A na srečo ni nastala večja škoda, prav tako ni bil v neurju nihče poškodovan. Neurje z močnim dežjem in vetrom je bilo tudi v občini Braslovče, kjer so gasilci petih društev s cest odstranili podrta drevesa in prečrpali vodo iz številnih objektov, preusmerjali so tok meteorne vode ter zavarovali kraje izrednih do- godkov, pogasili so tudi požar transformatorja. Skupaj je bilo tako v Gasilski zvezi Žalec na terenu dvesto gasilcev, ki so posredovali na kar 88 krajih. Katastrofa v Šmartnem ob Paki Neurje je močno prizadelo tudi občino Šmartno ob Paki. Kot je dejal župan Janko Ko-pušar, jih je doletela prava katastrofa, saj je besnenje narave močno poškodovalo kar nekaj zaselkov, sanacija bo dolgotrajna in draga. Močan veter je podrl ogromno dreves, med drugim je v Rečici poškodoval tudi staro lipo, simbol kraja. Čeprav končnih ocen škode še ni, je jasno, da občina sama finančno sanacije ne bo zmogla. »Številke bodo visoke,« pravi Kopušar. Narava je spet pokazala zobe in svojo moč tudi v Šoštanju, kjer je že neurje teden prej povzročilo veliko nevšečnosti in škode. Spet je bilo najhuje na območju Belih Vod, Skornega Na Polzeli je veter podrl ogromno dreves in odkril številne strehe. in Lokovice. Veter je med drugim podrl gospodarski objekt v Skornem, podrto drevje je veliko nevšečnosti povzročalo v prometu, večina cest je bilo neprevoznih. Nalivi so povzročili poplave, plazove in škodo na zasebnih objektih, cestah in infrastrukturi. Gasilci in gradbene ekipe so bili takoj na terenu in so že naslednje jutro začeli odstranjevati posledice. Sanacija bo precej dolgotrajna, a kot je povedal župan Darko Menih, je denarja, ki ga ima občina v proračunski rezervi za tovrstne primere, veliko premalo. LKK, foto: STV, TT Hudourniška voda je poškodovala veliko občinskih cest. Precej škode je bilo tudi na kmetijski infrastrukturi. V Orovi vasi je tako podrlo številne hmeljske žičnice. 8 IZ NAŠIH KRAJEV Za gasilce je bilo v torek res ogromno dela: čiščenje odtočnih jaškov in prečrpavanje vode na Milčinske-ga ulici na Hudinji. CELJE - Zalilo okolico blokov in kleti Huda ura v torek tudi v Celju Ob številnih ujmah v minulih dneh je v torek posledice razbesnelega neurja občutilo tudi Celje, ki jo je pred tem še dokaj dobro odneslo. Ob neurju z močnim deževjem in vetrom, ki se je začelo nekaj po 17. uri, so meteorne vode zalile kleti več stanovanjskih in poslovnih stavb, poplavile podvoze, ceste, parkirišča ... Še posebej so posledice občutili na območju Mestne četrti Gaberje. ROBERT GORJANC V delu ulice Milčinskega odtoki niso zdržali močnega naliva in voda je dobesedno zalila okolico nekaterih stanovanjskih blokov, poplavila parkirišča, v globoki vodi, ki je segala do kolen, so se znašli tam parkirani avtomobili, potok ob Osnovni šoli Hudi-nja je prestopil strugo. Šele po posredovanju gasilcev, ki so prečrpali vodo, so lahko ljudje normalno spet stopili na ulico. Iz Regijskega centra za obveščanje Celje so sporočili, da je narasla voda zalila več podvozov na Zgornji Hudinji in v Zagradu, neurje je razkrilo streho gostinske stavbe, zamakala je tudi streha na glavni pošti v središču mesta, zaradi česar je bila ob posredovanju gasilcev nekaj časa zaprta Cankarjeva ulica. V Šentjurju so bile posledice neurja najbolj vidne v Ulici ob Pešnici. Posredovali so številni gasilci, na terenu so bile dežurne ekipe VO-KA Celje. »Po prijavah, ki smo jih prejeli, je voda zalila približno 70 stavb, predvsem na območju Celja, Šentjurja, Laškega, Prebolda in Žalca, aktiviranih je bilo 28 gasilskih enot in društev,« je dogajanje v regiji strnil Janez Melanšek, vodja celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje in dodal, da je bilo znova najhuje na območju Zgornje Rečice v Občini Laško, kjer je nastala dodatna škoda po hudi ujmi pred tednom dni, o čemer sicer pišemo v posebnem prispevku. Foto: Andraž Purg - GrupA Kupnina dvorca za ureditev Tončkine hiše KOZJE - Podjetje Makop je na peti javni dražbi za 175.500 evrov kupilo dvorec Kozje. Dosedanji lastnik stavbe je bil Javni zavod Kozjanski park, ki bo kupnino namenil obnovi tako imenovane Tončkine hiše v Podsredi. V njej želi urediti informacijsko središče in rešiti prostorsko stisko, s katero se sooča v obstoječih upravnih prostorih. Kozjanski park je dvorec Kozje kupil leta 2002 po stečaju tovarne Mont, da bi v njem uredil nove upravne prostore. Kasneje je ocenil, da bi bila selitev predraga, zato je zavod ostal v prostorih v Podsredi. Na četrti dražbi je bil dvorec, velik 1.615 kvadratnih metrov, na prodaj za 250 tisoč evrov, na julijski dražbi je bila cena za 30 odstotkov nižja. »Kljub temu da se je za nakup zanimal le en interesent, nam je v Kozjanskem parku pomembno, da je stavba prešla v roke nekoga, ki ima z njo namene in cilje. Stavba bo zaživela, kar bo imelo pozitiven vpliv na celotno občino,« je povedala direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst. Novi lastnik stavbe, podjetje Makop, se ukvarja z brizganjem plastike za potrebe industrije. Sedež podjetja je v Domžalah, v občini Kozje ima poslovno enoto. Kaj bo zajemala obnova? Mojca Kunst je pojasnila, da bo Kozjanski park kupnino, ki jo je pridobil s prodajo dvorca Kozje, vložil v urejanje druge nepremičnine. Pred leti je namreč pridobil stavbo, ki se stika z upravno zgradbo tega javnega zavoda v Podsredi. V tej ustanovi se namreč že nekaj let srečujejo s prostorsko stisko, ki bi jo radi rešili z obnovo tako imenovane Tončkine hiše, kot je bilo ime zadnji lastnici te stavbe. Vsa hiša bo urejena kot informacijsko središče, kjer bodo obiskovalci lahko izvedeli vse o zavarovanem območju parka in se odločili, kaj želijo obiskati. Del prostorov bo namenjen knjižnici, uredili bodo še večnamensko dvorano, ki bo namenjena obiskovalcem. Dosedanji upravni prostori parka niso bili dostopni invalidom, medtem ko bo obnovljena Tončkina hiša prilagojena tudi zanje. Po besedah Mojce Kunst bi radi še letos zamenjali streho in uredili sanitarije za osebe s posebnimi potrebami. Obnovo bodo nadaljevali prihodnje leto. »Kupnina od dvorca Kozje seveda ne bo dovolj za vsa dela, ki jih predvidevamo. Trajanje obnove bo zato odvisno tudi od pridobivanja preostalega potrebnega denarja. A pomembno je že to, da bo ta neurejena hiša sredi trga Podsreda dobila lepšo podobo,« je dejala direktorica. TS Tončkina hiša bo kmalu dočakala obnovo (Foto: JZ Kozjanski park) 9 IZ NAŠIH KRAJEV Struktura obiskovalcev žalske fontane piva se je v tem letu močno spremenila. Tujcev, ki so bili med najpogostejšimi obiskovalci in pokuševalci piva v preteklih letih, praktično ni. Je pa zato več domačih gostov in družin. Za slednje so v javnem zavodu, ki s fontano upravlja, pripravili tudi različne paketne ponudbe. ŽALEC - Velik upad prihodkov Privajajo se na novo realnost Spremenjene razmere, ki jih je v naša življenja prinesla epidemija novega koronavirusa, so dodobra vplivale tudi na delovanje in poslovanje žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem. Zaradi dvomesečne skoraj popolne ustavitve in ukrepov, ki jim morajo organizatorji vseh večjih prireditev slediti, so bili prisiljeni spremeniti tudi dosedanjo organizacijsko strukturo. Kako in v kakšnem obsegu bo zavod deloval v prihodnje, bo odvisno predvsem od zdravstvenih razmer in volje ljudi. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Ko se je 13. marca svet skoraj ustavil, smo v nadaljevanje sezone še vedno zrli z veliko optimizma. Bili smo prepričani, da se bomo v 14 dneh vrnili v utečene tirnice, a kot vemo, se nismo,« se časa, ko je večina programa Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec obstala, spominja direktor Boštjan Štraj-har. »Sledili so tedni, ko se ni dogajalo popolnoma nič,« nadaljuje in pove, da so se s sodelavci morali hitro odzvati in prilagoditi delo. V Žalcu so se trudili, da bi karseda hitro spet vzpostavili kulturno in družabno življenje - tako so prvi v državi pripravili predstavo v dvorani, nastopil je Tadej Toš. V dvorani, ki sicer sprejme 418 obiskovalcev, je sedelo le malo več kot sto ljudi, a je bila predstava razprodana. Zaradi razmer so v Žalcu predčasno končali tudi abonmajske sezono, kar bodo, kot pojasnjuje Štrajhar, skušali izpeljati v novi sezoni, če bodo seveda razmere to dopuščale. Najverjetneje bodo podobe polnih dvoran vsaj še nekaj časa precej drugačne, kot smo jih bili vajeni, in tega se zavedajo tudi v Žalcu. Ali bodo zato uprizorili dve predstavi namesto ene, še ne vedo. »Vprašanje je, ali bodo umetniki to zmogli in tudi kakšne bodo finančne posledice,« razmišlja direktor. Turizem »ubit« Peta sezona Fontane piva Zeleno zlato, ki je zadnja leta paradni konj žalskega turizma, se je začela s precejšnjo, dvomesečno zamudo. Prve obiskovalce je tako fontana sprejela 9. maja, na danzma-ge. »Simbolično,« pravi Štrajhar. »Bili smo prepričani, da smo že premagali koronavirus. Žal še ni tako. A prepričan sem, da bomo zmogli in zmagali.« Čeprav so zaščitni ukrepi postali stalnica tudi ob obisku fontane, je, kot pravi sogovornik, obisk glede na razmere zadovoljiv. Številk se s preteklimi leti ne da primerjati, upad je velik. 90 odstotkov obiskovalcev je Slovencev, med njimi Varneje do trga Lemberg ŠMARJE PRI JELŠAH - Cesta, ki vodi v trg Lemberg, bo prihodnja dva meseca deležna obnove, za kar bo poskrbelo podjetje Kitak. Zaradi del bo promet na tem območju oviran, cesta bo občasno tudi popolnoma zaprta. Izbran izvajalec del bo obnovil odsek od križišča za Sladko Goro do stare šole v Lembergu, ki je dolg 580 metrov. Cestišče bo med drugim razširil na širino petih metrov, uredil bo bankine. Pogodbena vrednost del znaša približno 185 tisoč evrov. Denar za izvedbo je zagotovljen v občinskem proračunu. To ni edino dejavno gradbišče v občini. Slednja se je namreč odločila tudi za sanacijo plazu Hajnsko-Plevčak, velik približno dva hektarja. Plaz se je sprožil v neurju junija 2018, ogrožal je cestno infrastrukturo in komunalne vode. Plaz bo ukrotil podjetnik Marjan Sajko. Med drugim bo poskrbel za dre-nažna rebra in za gradnjo kamnito-betonskega zidu. Dela bodo stala približno 177 tisoč evrov, od tega bo malo več kot 145 tisoč evrov zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor. TS prednjačijo družine. »Več je dnevnih individualnih gostov in domačinov.« Čeprav se je zdelo, da je turizem »ubit«, kot se je slikovito izrazi Štrajhar, je prepričan, da se bo tudi ta panoga sčasoma pobrala in prilagodila. »Gledamo naprej in to situacijo jemljemo kot izziv. V življenju ni nič statičnega. Zgodila se je neka stvar, ki ni prijetna, ampak v tem moramo najti in videti tudi nekaj svetlega. Imamo priložnost, da se naučimo, kaj lahko v prihodnje naredimo drugače, bolje, kaj lahko spremenimo.« Ob tem Štrajhar poudarja, da čeprav je turizem pomembno področje zavoda, ni edino. »Čeprav 40 odstotkov denarja zaslužimo na trgu, smo v prvi vrsti še vedno javni zavod, zato moramo skrbeti tudi za izvajanje nalog javne službe. Ta pa je namenjena predvsem našim občanom.« Za zdaj (še) brez odpuščanj Razmere so močno posegle tudi v finančno strukturo zavoda, ki mora 40 odstotkov denarja za delovanje zaslužiti na trgu. Z ustrezno prerazporeditvijo dela in ob podpori državnih ukrepov za zdaj niso odpuščali. Kako bo v prihodnje, je odvisno predvsem od razmer, trga in odziva ljudi, pravi Štrajhar. Za zdaj je v zavoduzaposlenih 18 ljudi, a niso vsi zaposleni za polni delovni čas. Upad prihodkov je glede na različna področja, ki jih zavod zajema, različen. Največji upad prihodkov od marca do julija v primerjavi z lanskim letom takobeležijovTicuin Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, in sicer kar 94-odstotnega. Dvorana II. slovenskega tabora je prinesla 88 odstotkov manj denarja v tem obdobju, fontana in trgovina pri fontani pa sta zabeležili 77-odstotni upad prometa. Štrajhar je ob tem poudaril, da so v juliju vendarle beležili dober obisk fontane (88 odstotkov v primerjavi z lanskim julijem). Na osnovi teh podatkov so žalski občinski svetniki že sprejeli spremembe odloka o ustanovitvi zavoda, predvsem zato, da bi zmanjšali stroške in morebitno izgubo. Ta naj bi po pripravljenih projekcijah vodstva zavoda na trgu znašala 60 tisoč evrov. Ena od sprememb bo, ko bo odlok tudi stopil v veljavo, da se bo spremenila dosedanja organizacijska struktura zavoda. »Ne bo več organizacijskih enot in na ta način bo zavod deloval kot enovita celota na vseh področjih delovanja,« je pojasnil direktor. Ob tem velja poudariti, da bo zavod na podlagi takšne ureditve dolgoročno prihranil sredstva za plače, ker bodo delovna mesta pomočnikov direktorja vrednotena nižje, kot so vrednotena dosedanja delovna mesta vodij organizacijskih enot. Vse to, kot zatrjuje Štrajhar, med zaposlenimi ni povzročilo pretirane slabe volje. »Sodelavcem sem zelo hvaležen za vse, kar smo v tem času naredili, in za to, kako smo se s situacijo spopadli.Vsizaposleni sose zelo zrelo in modro odzvali tudi na ukrepe skrajšanega in polovičnega delovnega časa, čakanja na domu in na vse, s čimer smo se in se še srečujemo. Sprejeli so tudi nove pogodbe o zaposlitvah,« je povedaldirektor.»Tako bomo na dolgi rok vsi zmagali. Če bi gledali samo na lastne pravice in na kratek rok, bi lahko v prihodnje izgubili vsi.« Foto: arhiv NT (SHERPA) Srečanje doječih mamic ob svetovnem dnevu dojenja je v Celju vodila mednarodno pooblaščena svetovalka za dojenje in predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cvetka Skale. /m v ■ I ■ v1 I ■ Srečanje doječih mamic CELJE - Ob svetovnem dnevu dojenja je Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije v prostorih Večgeneracijskega centra Socio v Celju pripravilo tradicionalno srečanje doječih mater. Čeprav je bilo letošnje srečanje zaradi znanih zdravstvenih razmer nekoliko drugačno in okrnjeno, so se ga mamice razveselile. Srečanje je vodila mednarodno pooblaščena svetovalka za dojenje in predsednica društva Cvetka Skale. Sicer pa mednarodno pooblaščeni svetovalci društva mladim mamicam in staršem brezplačno svetujejo celo leto. Poleg promocije dojenja sta njihova glavna skrb strokovna podpora in svetovanje, saj je na svetovnem spletu tudi veliko zmot in neresnic. LKK, foto: Plustočka Prenova v kulturnem domu SLOVENSKE KONJICE - V Ločah se je začela celovita prenova dvorane kulturnega doma. Njeni prostori so bili neprimerni in potrebni celovite prenove. Prenovitvena dela morajo biti končana do konca oktobra. »Urediti želimo večnamenski prostor, ki bo namenjen druženju mladih, članov društev ter za kulturne prireditve,« je povedal župan Darko Ratajc. Prenova in nova oprema dvorane kulturnega doma v Ločah bosta stali dvesto tisoč evrov. Približno polovico od tega zneska naj bi zagotovilo ministrstvo za kulturo. BJ Po Konjiškem brezplačno SLOVENSKE KONJICE, ZREČE - Do konca avgusta vozi na Roglo in do Žičke kartuzije brezplačen avtobus. Avtobus vozi ob sobotah in nedeljah ter ima postanka tudi v Slovenskih Konjicah ter Zrečah. Gre za projekt, ki je nastal v sodelovanju med podjetjema Unitur in Pot med krošnjami Pohorje ter štirimi podpohorskimi občinami. BJ ETT LIGHTING d.o.o. Dobrna 7, SI-3204 DOBRNA, telefon: 03 780 10 70 E-m ail:info @ett-lighting.com,internet:www.ett-lighting.com V podjetju iščemo kandidate za delovni mesti: 1. KV elektrikar - zaželene delovne izkušnje s področja vzdrževanja in montaže el. instalacij Pričakujemo kandidate s četrto ali peto stopnjo strokovne izobrazbe, smer Elektrotehnika in energetika. Delo zajema vzdrževanje električnih instalacij, občasno montažo vodenih sistemov razsvetljave in delo na sedežu podjetja. 2. Komercialist/ka - zaželene delovne izkušnje s komercialnega področja, urejanje spletnih strani Pričakujemo kandidate s peto ali šesto stopnjo strokovne izobrazbe, gimnazija, ekonomija ali komerciala. Nudimo zanimivo, zanesljivo in dinamično delo v urejenem kolektivu, kjer cenimo dobre strokovne sodelavce. Nudimo dobro plačilo, plačan prevoz na delo, regres, božičnico, plačano malico. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite po pošti ali na e-mail: info@ett-lighting.com. Dodatne informacije na tel.: 03 780 10 76 10 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Nova zanimivost Kmalu v Tropsko hišo h krokodilu V pritličju prenovljenega Celjskega doma nastaja zanimiva novost, ki bo nekaj posebnega ne le v celjskem, ampak tudi v slovenskem merilu. Biolog Simon Cirkulan je zasnoval Tropsko hišo, ki bo obiskovalcem ponujala vpogled v živalski in rastlinski svet delov afriške, azijske in ameriške celine. Nekatere živali se bodo lahko prosto gibale, druge bo mogoče opazovati v akvarijih, terarijih, bazenih in ogradah. TATJANA CVIRN Simon Cirkulan se že vrsto let ukvarja z živalmi in pripravlja različne izobraževalne projekte. Že dlje je želel imeti prostor, kjer bi bile številne njegove živali na voljo za oglede obiskovalcem in za učenje ter spoznavanje njihovih navad in značilnosti. Končno mu je uspelo, saj mu je Mestna občina Celje dala v najem 600 kvadratnih metrov površin v Celjskem domu, kjer naj bi konec meseca odprla vrata nova zanimiva turistična in izobraževalna točka. »Obisk« treh celin V teh dneh mladi biolog pospešeno ureja prostor, ki bo razdeljen na afriški, azijski in ameriški del. Nekaj živali je že v terarijih, nekaj se jih bo še preselilo v novo domovanje, nekateri redki primerki bodo v zbirki po zaslugi sodelovanja z evropskimi živalskimi vrtovi. Pri tem sta imela pomembno vlogo dosedanje delo Simona Cirkulana in njegov koncept prikazovanja živali. »To ni cirkus ali obcestni živalski vrt. Ideja temelji na naravovarstvu in strokovnem izobraževanju za vse generacije. Pomembna je dobrobit živali. Da jih dobiš, moraš imeti primerne pogoje zanje,« pojasnjuje sogovornik, ki pričakuje, da bo lahko Tropska hiša delovala celo leto, če ne bodo načrtov prekrižali protivirusni ukrepi. V Tropski hiši bodo veseli sobnih rastlin, ki so morda prerasle vaše stanovanje in ne veste, kam z njimi. V afriškem delu Tropske hiše bo kar nekaj kač in pajkov. Mali madagaskarski tenreki z naraščajem se že zdaj dobro počutijo v novem velikem terariju. Zanimive bodo manj znane progaste manguste, ki spominjajo na kune, a tudi velike kopenske želve, sicer pa bodo velik del prostora zasedli lemurji, ki se bodo lahko približali obiskovalcem, a se jih ljudje ne bodo smeli dotikati. Ameriški del bo imel puščavske živali in rastline, torej različne kaktuse in kače, a tudi pritlikave mare, južnoameriške glodalce ter nosate medvede in male opice. V azijskem delu bodo v osrednjem prostoru koliba za rojstne dneve in učilnica ter bazen z lotosi. Posebna privlačnost bo zagotovo si-amski krokodil, predstavnik izumirajoče vrste, saj jih je v naravi samo še 250 in jih zato vzrejajo v umetnem okolju. Foto: SHERPA Med potiski in polstenimi pticami Z razstave rastlinskih potiskov in polstenih ptic, ki so delo Darje Goličnik. »Najpomembnejša pri vsem je dobra priprava blaga, da sprejme naravna barvila, ki tam ostanejo in se ne spirajo,« pravi o svojih rastlinskih potiskih Goličnikova. SOLČAVA - V razstavnem prostoru Centra Rinka je na ogled razstava nagrajenke lanskega Ex filcora Darje Goličnik. Ustvarjalka iz Šmihela nad Mozirjem predstavlja svoje rastlinske potiske ter različne ptice, izdelane v tehniki suhega polstenja. Goličnikovo so rastlinski potiski pritegnili pred petimi leti, nato se je udeležila delavnice Irit Dulman na Nizozemskem. »Tako se mi je pred štirimi leti odprl povsem nov svet rastlin, tehnik, materialov in receptov, ki se jih nikoli ne naveličam. Tam sem sklenila številna nova poznanstva in prijateljstva po vsem svetu, ki trajajo še danes,« pravi ustvarjalka iz Šmihela. Za potiske omenja, da terjajo veliko potrpežljivosti, vedoželjnosti, črno pobarvane roke, iskrive oči in neustavljivo ljubezen do narave. »Najpomembnejša pri vsem je dobra priprava blaga, da sprejme naravna barvila, ki tam ostanejo in se ne spirajo. Sledita nabiranje in izbor rastlin, ki jih razporedim po blagu, ki ga tiskam. S paro izvabim rastlinske pigmente, ki se utrdijo in odtisnejo na blagu,« je obrazložila Goličnikova. Na razstavi v Centru Rinka so na ogled tudi polstene ptice Go-ličnikove. Pravi, da jo petje ptic, ki mu pogosto prisluhne, navdaja s posebno močjo. Izdeluje izključno ptice, ki živijo na območju Slovenije. Iz ovčje volne izdeluje tudi različne uporabne predmete, od okrasnih do oblačil in copat. Razstava del Darje Goličnik v Centru Rinka je na ogled do konca avgusta. BJ IZ NAŠIH KRAJEV 11 ŠENTJUR - Država in občina za protipoplavne ukrepe Hruševec bo varnejši pred poplavami Naselje Hruševec bo še dodatno varnejše pred poplavami, saj se bo tam začelo izvajati nove protipoplavne ukrepe v vrednosti 1,8 milijona evrov. Ukrepi so tokrat predvideni na levem bregu Kozarice, gorvo-dno od mostu na Ulici Franja Malgaja s predvidenim razbremenilnim kanalom Hudičevega grabna. TINA STRMCNIK Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je pogodbo o iz- vajanju protipoplavnih ukrepov ob Voglajni s pritoki za- dnji julijski četrtek podpisal z vršilcem dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode Romanom Kramerjem ter direktorjem podjetja Tomgrad Tomažem Hohnjecem. Podpis sporazuma pomeni zeleno luč za izvedbo del, ki jih bo plačalo ministrstvo za okolje in prostor iz tako imenovanega sklada za vode. Od leve: župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer in direktor podjetja Tomgrad Tomaž Hohnjec. Izvajalec del bo uredil strugo Hudičevega grabna, razbremenilni kanal ter cestni nasip ob njem. Med drugim bo poskrbel za visokovodne ukrepe na levem bregu Kozarice, uredil bo še križanje in prestavitev komunalnih vodov ter odvod zalednih voda. Omenjena dela naj bi bila končana čez približno leto. V pripravi novi projekti Šentjurski župan je pojasnil, da občina že vrsto let načrtuje protipoplavne ukrepe, zanje zagotovi ustrezno dokumentacijo in zemljišča. Cilj je zaščititi območje mesta Šentjur, Hruševca, naselij, industrijske in obrtne cone. Več sklopov protipoplavnih ukrepov je občina s pomočjo državnih sredstev že uresničila, tudi v prihodnje upa na dobro sodelovanje z državo. Med drugim je občinski podrobni prostorski načrt že sprejela za zadrževalnik visokih voda na območju Črnolice in za ščitenje Šentjurja pred visokimi vodami Pešnice v Spodnjih Lokarjih. Vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer je ob podpisu pogodbe poudaril, da sta za poplavno varnost zadolženi tako lokalna skupnost kot tudi država. V občinah, kjer se tega zavedajo, z izvajanjem protipoplavnih ukrepov ni težav. Čeprav protipoplavne ukrepe izvajajo postopoma, je cilj čim prej poskrbeti za protipoplavno varnost celotnega Šentjurja. Izvedba protipoplavnih ukrepov v Hru-ševcu je po njegovih besedah pomembna tudi zato, saj je tudi nastavek za izboljšanje cestne infrastrukture in bo tako vplivala na razvoj omenjenega območja. Foto: DRSV Gradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja Mestna občina Celje ter sosednji občini Štore in Vojnik začenjajo konkretne korake v skupnem projektu gradnje manjkajočega kanalizacijskega sistema, ki ga bo delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost celotnega projekta za vse tri občine znaša malo več kot 9 milijonov evrov. Celjska občina, ki je nosilka projekta, je na ministrstvo za okolje in prostor že oddala vlogo za sofinanciranje, podjetje Simbio pa je po pooblastilu vseh občin objavilo javno naročilo za projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Savinje. Ponudniki se morajo nanj prijaviti do 31. avgusta. Gre za gradnjo več odsekov kanalizacije v skupni dolžini 28,3 kilometra, in sicer na območjih manjših aglomeracij, ki do zdaj še niso bile priključene na javno kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave. V mestni občini Celje je zgrajene 97 odstotkov vse potrebne javne kanalizacije, pri čemer je mesto v celoti pokrito, brez kanalizacije pa so še vedno nekatera okoliška naselja - Zagrad, Pečovnik, Osen-ca, Zvodno, Začret, Ljubečna, Leskovec, Šmiklavž, Škofja vas, Prekorje, Lokrovec in Zgornja Hudinja. Ohranjanje virov pitne vode »Samo v MOC bomo zgradili 18.700 metrov kanalizacijskega omrežja in nanj priključili približno 430 stavb. Odpadno vodo, ki se zdaj na nekaterih območjih iz pretočnih greznic nenadzorovano izliva v podtalnico in bližnje jarke oziroma vodotoke, bo po priključitvi na kanalizacijsko omrežje čistila čistilna naprava v Celju ali Škofji vasi. Za varovanje okolja, ohranjanje virov pitne vode in zagotavljanje boljših življenjskih ter sanitarnih pogojev je ta naložba nujno potrebna,« so sporočili iz celjske občine. Od predvidenih devetih milijonov evrov, kolikor bo stala naložba, bosta EU in država projekt sofinancirali v višini skoraj šest milijonov evrov. Največja vrednost projekta se nanaša na celjsko občino, 5,7 milijona evrov. Pri tem občina pričakuje skoraj skoraj 4 milijone evrov sofinanciranja, ostalo bo zagotovila iz občinskega proračuna. RG oh ranjam^^^z^ čisto vODOt^ za prihodNJe ^џт rodove m PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Obnova vodovoda v Prijateljevi in Milčinskega ulici CELJE - V minulih dneh je podjetje Vodovod-kana-lizacija obnavljalo vodovodno omrežje na območju Prijateljeve in Milčinskega ulice. Gre za del projekta obnove glavnega vodovoda v dolžini malo več kot kilometer med Novo vasjo in Hudinjo. Nova trasa vodovoda je speljana po kolesarski stezi ob cesti med obema naseljema, ob tem bo obnovljena tudi kanalizacija v dolžini 228 metrov. Dela izvaja podjetje Voc Celje s partnerjem CMC Group. Vrednost naložbe znaša približno 280 tisoč evrov, vsa dela v okviru projekta bodo končana predvidoma do konca oktobra. RG Infrastrukturna gradbena dela na območju Prijateljeve in Milčinskega ulice Prenova Tattenbachove ulice SLOVENSKE KONJICE - V mestu začenjata občina in krajevna skupnost prenovo Tattenbachove ulice. Gre za zelo prometno ulico, ki je povezuje mesto s pokopališčem. Cestišče je preozko, zato bo po novem širše za 1,3 metra. Poleg novega pločnika bo vlagatelj poskrbel tudi za novo javno razsvetljavo. Gre za okoli 90 tisoč evrov vredno naložbo. Dela naj bi bila zaključena do konca avgusta, do začetka šolskega leta. V bližini gradbišča je namreč Osnovna šola Pod goro. Pred odprtjem novega krožišča MOZIRJE - Zaradi prometne preobremenjenosti Mozirja bo tam kmalu odprto četrto krožišče. Gre za državno in občinsko naložbo, ki je v bližini osnovne šole. Občina je pripravila projektno dokumentacijo in odkupila zemljišča. Zaradi epidemije koronavirusa so se dela začela pozneje, izvajalka družba Voc Celje jih končuje pred na novo postavljenim rokom. Novo krožišče bo stalo približno štiristo tisoč evrov in je bilo potrebno predvsem zaradi zagotavljanja varnosti. Kljub temu da je bil doslej na tem mestu prehod za pešce, so bili pešci zelo ogroženi. Zaradi bližine osnovne šole bo krasila sredino krožišča skulptura vrčka z barvicami. BJ 12 NAŠA TEMA Potrošniki nedeljsko zaprtje trgovin podpirajo, a kljub temu nakupujejo Je nedeljsko nakupovanje res ključno za ohranitev gospodarstva? Dodatnega delovnega dne so se trgovske verige razumljivo razveselile, a vse trgovine, ki so sicer ob nedeljah sprejemale kupce, na zadnjo junijsko nedeljo še niso bile odprte, čeprav bi lahko bile. Časa za pripravo in organizacijo delovnega procesa je bilo, kot poročajo trgovci, premalo. Tudi odziv kupcev je bil še skromen. Že prvo avgustovsko nedeljo je bilo v trgovskih središčih spet nekoliko bolj živahno. LEA KOMERIČKI KOTNIK vanjem smo precej hitro sprejeli in ponotranjili. Bi se lahko za vselej odpovedali Tuševe trgovine, ki so bile že pred epidemijo odprte ob nedeljah, so svoja vrata odprle že prvo nedeljo, ko je bilo to mogoče. Slabši odziv kupcev so, kot pravijo, pričakovale. »Že naslednja nedelja je bila glede na odzive kupcev bližje pričakovanemu obsegu običajnega nedeljskega prometa,« so sporočili iz Tuša, kjer menijo, da je trenutno veljavna kolektivna pogodba, ki ureja nedeljsko delo, dobra in so z njo v pretežni meri zadovoljni tudi zaposleni, saj je nedeljsko delo primerno ovrednoteno. »Člani trgovinske zbornice Slovenije se strinjamo, da je vladni predlog zaprtja trgovin ob nedeljah nedopusten. Skrb vzbujajoča je tudi liberalna ureditev odprtja trgovin ob nedeljah v sosednjih drža- vah, v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Prepričani smo, da bi ob morebitnem nedeljskem zaprtju trgovin pri nas prišlo do odliva kupcev v čez-mejne trgovine, kar bi za nas pomenilo neposreden izpad prometa, za državo pa nižji obračunan davka na dodano vrednost,« pojasnjujejo pri celjskem trgovcu. »Nikakor namreč ne drži, da se nedeljski nakupi razporedijo na druge dni v tednu, kar potrjujejo tudi naše izkušnje. Zaradi bližine meje kjerkoli v Sloveniji kupci ne vidijo nikakršnih ovir za nakupovanje čez mejo, tudi ob nedeljah.« Nakupovalne navade se spreminjajo Številni trgovci, tako veliki kot majhni, opažajo, da so se Zaščitne ukrepe med nakui nedeljskemu nakupovanju? v času zaostrenih razmer nakupovalne navade ljudi prilagodile razmeram, nekaj nedavno uvedenih sprememb še vedno ostaja. V času epidemije so ljudje odšli po nakupih manj pogosto, a so takrat nakupovali v večjem obsegu. Zdaj ko se je stanje umirilo, temu sledijo tudi nakupovalne navade, ki se ponovno razporejajo na vse dni v tednu, prav tako se povečuje pogostost nakupovanja. Je pa res, kar priznavajo tudi pri Tušu, da kupci vedno pogosteje po spletu naročajo tudi živila. V obdobju epidemije so beležili izjemen porast spletnega nakupovanja in kot je povedala Anja Marjetič, vodja korpo-rativnega komuniciranja pri Tušu, ocenjujejo, da je približno 40 odstotkov kupcev za stalno spremenilo svoje nakupovalne navade. To je tudi pokazatelj, kam in v kateri smeri se bo trgovinsko podjetje razvijalo v prihodnje. Osebni stik ima svojo moč Čeprav je spletno nakupovanje v porastu, ostaja pomen fizične trgovine ljudem pomemben, je prepričana vodja nakupovalnega središča Citycenter Celje Darja Lesjak. Kot še pravi, so bile trgovine pred pandemijo oziroma v preteklih letih ob nedeljah dobro obiskane. Center je vrata ob nedeljah spet odprl 2. avgusta, sicer pa posluje v polnem obsegu, seveda ob doslednem spoštovanju vladnih predpisov in priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Mnenja so deljena Večji trgovski sistemi brez izjeme zagovarjajo nedeljsko obratovanje trgovin. Njihovemu delovanju razumljivo sledijo tudi manjši trgovci, s to razliko, da nekateri med njimi nedeljsko zaprtje trgovin pozdravljajo. »Absolutno podpiramo zaprtje trgovin ob nedeljah, predvsem zaradi zaposlenih, da bi lahko bili med koncem tedna prosti, z družinami,« je dejal direktor trgovin Kea Boštjan Kukovi-čič. V nedeljo, 26. julija, so imeli trgovine še zaprte in kot pravi Kukovičič, so se o nadaljnjem odprtju odločali glede na ostale trgovce. »Težko bi si namreč privoščili, da bi ostali edini od trgovcev, ki bi imeli ob nedeljah zaprto.« Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) »Več denarja za reklame kot za plače« Če so pri trgovinski zbornici vladno odločitev o ponovnem odprtju trgovin pozdravili, so nad politično samovoljo ogorčeni v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Kot pravi generalni sekretar Ladi Rožič, so prodajalci ne le razočarani, ampak jezni. Glede na javnomnenjske ankete, izvedene med zaposlenimi in potrošniki, so ti namreč pričakovali, da bodo tudi v prihodnje lahko ob nedeljah ostali doma. A je, kot pravijo v sindikatu, spet zmagal kapital. Čeprav so v sindikatu po tihem upali na drugačen razplet, nad odločitvijo vlade, da prekliče Odlok o določitvi minimalnega obratovalnega časa prodajaln z živili in prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh, ki ga je marca uvedla v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, niso presenečeni. Generalni sekretar SDTS Ladi Rožič je prepričan, da je nedeljsko odprtje trgovin povsem nepotrebno in da razlage Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), ko odprtje glasno zagovarja, ne vzdržijo. Poleg tega so se, kot še pravi, ljudje v času epidemije navadili, da ob nedeljah niso mogli v trgovino. »To nenazadnje potrjuje tudi nedeljski obisk po ponovnem odprtju. Trgovine poslujejo z izgubo.« Premalo zaposlenih in neživljenjski delovni čas Čeprav je v trgovini zaposlenih 114 tisoč ljudi, je prodajalcev marsikje občutno premalo in zaradi tega morajo delati več, kot je zapisano v njihovih pogodbah, in tudi več, kot dovoljuje slovenska zakonodaja. »Marsikje morajo trgovci delati tudi 12 dni brez dneva počitka, zakonodaja namreč nalaga dva prosta dneva v dveh tednih,« težave zaposlenih razlaga Rožič in dodaja, da bi zakonsko določen prost dan v tednu vsem tem zaposlenim zelo veliko pomenil. »Za vsaj en dan v tednu bi lahko vnaprej organizirali svoje življenje,« pravi Rožič in pojasni, da veliko zaposlenih za nekaj dni vnaprej ne ve, kdaj in koliko bodo delali, enako tudi ne, kdaj bodo lahko prosti. »Gre preprosto za izkoriščanje. Lastniki trgovin mislijo, da so jim prodajalci, ki so podpisali pogodbo za mi- Ladi Rožič: »Številna trgovska podjetja se ponašajo s certifikatom Družini prijazni podjetje, kar je precej smešno. Mislim, da bi morali imeti delavcem prijazno podjetje. To je tisto, ki lahko zaposlenim zagotovi pošteno plačilo za delo in razumen delovni čas.« Med epidemijo novega koronavirusa so se ljudje navadili, da so kupovali manj pogosto in v večjem obsegu, s pomočjo nakupovalnega seznama. Vse pogosteje pa ljudje tudi živila kupujejo po spletu. nimalno plačo, na razpolago vse dni v tednu 24 ur na dan. To je za nas nesprejemljivo,« je jasen prvi sindikalist. Mezda, ne plača Čeprav se že leta govori predvsem o nedeljskem (ne) delu in njegovi smiselnosti, je večini verjetno povsem jasno, da bi zaposleni v trgovinski dejavnosti brez težav oddelali kakšno nedeljo na mesec, če bi za to dobili pošteno nagrado - v obliki finančne spodbude - in predvsem, če bi bilo spodobno plačano njihovo redno delo. Žalostno je, da večina zaposlenih v trgovini prejema doplačilo do minimalne plače. »Plače so mizerne, pogovarjamo se o centih. Delo prodajalca je ovrednoteno na 3,8 evra bruto na uro, medtem ko je minimalna urna postavka 5,4 evra bruto,« z nekaj številkami postreže sogovornik. »Vedeti morate, da v trgovini dajo več denarja za reklame kot za plače. Reklame na televiziji stanejo ogromno, vrednost je sorazmerna z maso plač. Morda jo celo presega,« razkriva Rožič in dodaja, da si lahko trgovska podjetja v duhu zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest privoščijo vse. »Ker je država neurejena, ker se namenskega sistemskega kršenja zakonodaje ne preganja,« pravi sindikalist in dodaja, da takšna ravnanja vplivajo tudi na tiste, ki sicer skušajo delo- vati pošteno, saj so zaradi nekonkurenčnega položaja stisnjeni v kot in tako tudi oni pritiskajo na zaposlene. Ob tem Rožič postavi še vprašanje, kako je mogoče, da v trgovini, ki je odprta od 8. do 22. ure, delata dve izmeni zaposlenih, ki so zaposleni za skrajšan delovni čas. »Povsem nelogično je, da se z 10-urnim delovnim časom pokrije 14 ur obratovalnega časa.« Kot ob tem pojasni sogovornik, nadzor inšpekcijskih služb sicer je, a so kazni smešno nizke. Zgovoren je tudi podatek, da nekateri trgovci zaposlene pozivajo k iskanju sodelavcev, kdor pripelje novega sodelavca, prejme denarno nagrado. »Čeprav se je število brezposelnih v zadnjih mesecih zaradi koronakrize povečalo s 70 na 90 tisoč, trgovci težko najdejo prodajalce. V trgovino ne želi nihče. Predvsem zaradi neurejenega delovnega časa in mizerne plače.« NAŠA TEMA 13 Trgovinske verige trdijo, da je nedeljski promet pomemben. Celo tako, da bi bilo zaradi nedeljskega izpada dohodka treba odpuščati. »Zaprtje bi pomenilo upad prihodka in odpuščanje« V Trgovinski zbornici Slovenije (TNS) so odločitev vlade o umiku odloka, ki je prepovedoval obratovanje prodajaln ob nedeljah, pozdravili. Kot pravijo, je v trenutnih razmerah za Slovenijo strateškega pomena, da podpira dejavnosti, ki vodijo h krepitvi gospodarstva in k ohranjanju delovnih mest. »Zaprtje trgovin ob nedeljah pomeni upad prihodka in zmanjšanje gospodarske dejavnosti za vse trgovce ne glede na njihovo velikost.« Od trgovinske dejavnosti je odvisno veliko delovnih mest, ki slovenskemu gospodarstvu prinašajo 34 odstotkov vseh prihodkov. »Ob predpostavki, da bi bil promet enak lanskemu, lahko zaprtje trgovin ob nedeljah pomeni tudi do 10-odstotni upad prometa kar bi zagotovo pomenilo tudi zmanjšanje števila delovnih mest,« pojasnjujejo v zbornici, ki se ob tem opira tudi na podatke zavoda za zaposlovanje. »Iz zadnjih razpoložljivih podatkov za junij 2020 je razvidno, da so med novo prijavljenimi brezposelnimi osebami prevladovali tisti, ki so zaposlitev izgubili v trgovini,« pravijo. Kot pojasnjujejo, številke kažejo, da bi bile posledice zaprtja trgovin ob nedeljah in praznikih za trgovce in širše gospodarstvo lahko zelo hude. Zelo jasno je tudi sporočilo majhnih trgovcev, pravijo v zbornici: »Številni bi bili zaradi upada nedeljskega prometa, ki pomembno prispeva k njihovem poslovanju, prisiljeni zapreti dejavnost, s čimer bi delo izgubilo tudi veliko zaposlenih. Nekaterim je v tem času prihodek upadel tudi do 40 odstotkov.« Ob tem v zbornici opozarjajo, da ne le, da bi bila ob morebitnem ponovnem zaprtju trgovin ob nedeljah ogrožena številna delovna mesta v panogi, ampak bi se močno poslabšal tudi socialni položaj zaposlenih. »To bi pomenilo, da bi zaposleni v trgovini prejel najmanj 1.300 evrov neto manj letnega izplačila. Posledice v smislu zmanjšanja števila dobav pa bi čutili tudi v ostalih gospodarskih panogah, ki so kakorkoli povezane s trgovino.« Potrošnjo je treba spodbujati, ne omejevati Čeprav so zagovorniki prostih nedelj prepričani, da bi se nedeljski dobiček prerazporedil na preostale dneve, v zbornici ocenjujejo, da bi se prej prelil v tujino: »Saj v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem omejitev glede odprtja trgovin ob nedeljah nimajo, v Avstriji obstajajo številne izjeme, zato tudi v tem primeru ne moremo govoriti o popolni prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah.« Čeprav tudi v TNS priznavajo, da je v veljavnem pravnem redu prostor za spremembe in izboljšave, poudarjajo, da je trenutno obdobje strateško neprimerno za kakršnekoli celovite razprave o spremembah obratovalnega časa prodajaln. Kot pojasnjujejo, je v trenutnih razmerah ključno premišljeno in ustrezno ukrepanje za ponovno krepitev gospodarstva. »Vse napore je treba usmeriti v doseganje gospodarske rasti. Potrošnja je v tem trenutku ključna za gospodarsko rast in trgovinska panoga ima pri oživljanju potrošnje posebej pomembno vlogo.« Je socialni dialog zamrl? V zbornici trdijo, da si ves čas prizadevajo za socialni dialog s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije (SDTS). »Ne vidimo ovir, da bi v prihodnje s pomočjo širše razprave in socialnega dialoga poiskali nove, morebiti tudi izboljšane rešitve,« pravijo v zbornici. Ob tem poudarjajo, da se je treba vseeno še nekoliko ozreti v preteklost. »Že pred 17 leti ob izvedbi posvetovalnega referenduma smo Slovenci izglasovali 10 odprtih nedelj na prodajalno v posameznem koledarskem letu, razen nekaterih izjem, nikakor pa ne popolne prepovedi nedeljskega obratovanja trgovin.« V zbornici opozarjajo tudi, da so se v letih od izvedbe referenduma močno spremenile tudi nakupovalne navade potrošnikov. »Slovenski potrošnik je evropski potrošnik, zato tudi nakupovanje ob nedeljah ni več posebnost, ampak za nekatere potrošnike celo edina možnost, da lahko opravijo večji nakup. Prav tako v zadnjih letih beležimo porast spletne prodaje in vseh spremljajočih procesov digitalizacije, ki spreminjajo tako trgovino kot tudi potrošnika.« Ladi Rožič, generalni sekretar SDTS, na to odgovarja: »Tudi Nemci, Belgijci in Avstrijci so evropski potrošniki. Mi smo vezani predvsem na nemško govoreči trg. A nas želijo prepričati, da smo Balkanci, da se lahko počne prav vse, kar se komu zahoče, ali da smo Američani. Nismo. Imamo neke druge navade, druga pravila in v Sloveniji od nekdaj velja neko razumevanje, da je nedelja gospodov dan.« O očitkih, da sindikati v teh težkih in negotovih gospodarskih časih zavračajo socialni dialog, Rožič pravi, da se je težko pogajati, če ne poznaš predloga nasprotne strani. »Dejali so, da bi v določenem obdobju dorekli morebitna nova stališča, a niso povedali, kaj ponujajo,« je kritiko vrnil prvi sindikalist in dodal, da je na primer eden od veletrgovcev oziroma večjih trgovskih sistemov, ki je prisoten na slovenskem trgu, predstavil jasen predlog: »Ponudili so 15 evrov dodatka za nedeljsko delo in osnovno plačo, višjo od minimalne. To je zagotovo predlog, o katerem bi se pogovarjali,« še pravi Rožič. OB ROBU Ne nedeljsko delo, plače so problem Moje mnenje o poslovanju trgovin ob nedeljah in praznikih je na prvo žogo povsem jasno in preprosto ter sledi v javnosti prevladujočem mnenju. Zaprte. Že res, da ne slovim ravno po pretiranem navdušenju nad nakupovanjem, ampak prav zares ne vidim potrebe, da so prav vse trgovine in poslovalnice v velikih trgovskih središčih odprte vsak dan. Sama si dolgočasnega popoldneva resnično nikoli nisem krajšala med trgovinskimi sprehodi. In pred leti, ko sem delala v eni od turističnih poslovalnic v trgovskem središču, sem na lastni koži spoznala, kako zelo je lahko človek dolgočasno bitje. Ko pride v nedeljo brez namena o nakupu »nadlegovat« zaposlene. Preprosto zato, ker lahko. Stanje se na področju delovanja trgovin v tem času ni bistveno spremenilo. Tudi plače ne. In ko že nekaj tednov spremljam debato in bolj ali manj slabe argumente za in proti odprtju oziroma zaprtju trgovin ob sicer dela prostih dneh, vse bolj ugotavljam, da je delo ob nedeljah še najmanjši problem, s katerim se spopadajo številni prodajalci, ki so zadnji v »prehranjevalni« verigi trgovinske dejavnosti in prvi v bojnih linijah s prepotentnimi kupci. Verjamem, da bi marsikdo brez težav sem in tja oddelal FB-anketa Kakšno je vaše mnenje glede delovanja trgovin ob nedeljah in kako zagreti »vikend« nakupovalci ste, smo spraševali tudi v spletni anketi. Večinsko mnenje je, da je možno vse nakupiti v preostalih dneh v tednu. Je pa res, da nas odprte trgovine kdaj tudi zavedejo in jih obiščemo zgolj zato, ker jih lahko. Teja: »Osebno nisem za delovanje trgovin ob nedeljah. Nedelje so namenjene za družino, prosti čas in ni potrebe, da bi tega preživljali v nakupovalnih središčih, če ga lahko v naravi ali kje drugje. Ob nedeljah tako ne nakupujemo, ker to storimo druge dni v tednu.« Darja: »Sama se lahko organiziram in nakupujem med tednom. A vendar je poleg trgovin še veliko podobnih primerov. Tako bi morali biti v nedeljo zaprti tudi restavracije, lokali, hoteli, dostave, ugasniti bi morali televizijo in radijske sprejemnike in še mnogo je tega.« Andrej: »Odprte. Televizijska poročila ob nedeljah da ali ne, nogometne tekme ob nedeljah da ali ne, potovanje z letali ob nedeljah da ali ne, hoteli ob nedeljah da ali ne. In tako naprej in tako naprej. To je leto 2020, dan je dnevu enak, tudi kopamo se ne več samo ob nedeljah. Seveda morajo vsi zaposleni na vseh področjih imeti dovolj visoke dohodke, dovolj prostih dni, dovolj dopusta in dovolj denarja za kakovostno preživljanje prostega časa. Zame je to prava tema.« Anita: »Če se organiziramo, jih ob nedeljah ne potrebujemo. Se še iz rane mladosti spomnim, v soboto do poldneva je bila trgovina odprta, a smo preživeli, sploh na kmetih.« Vojin: »Zadeva je zelo preprosta. Enostavno ne hodimo ob nedeljah v trgovine in jih bodo lastniki sami zaprli. Če bodo ljudje hodili ob nedeljah nakupovat, je pa vsa razprava brezpredmetna.« Katarina: »Ne hodim ob nedeljah. Me pa kot turistko moti, če sem kje in si ne morem kupiti vode, sendviča, ker je vse zaprto. Se strinjam z nekaterimi, če bi bilo finančno to dobro urejeno, se ne bi nihče pritoževal. Za nedeljsko delo bi lahko najemali tudi študente. Res je tudi, da mora ob nedeljah delati še veliko ljudi. Zadeva nikoli ni črno-bela, vmes je mnogo odtenkov sive.« Barbara: »Sem za zaprtje, ker jih ob nedeljah ne potrebujem. A če bodo odprte, priznam, da bom kdaj stopila v njih. Zakaj to uspeva v Švici?« wm t LEA KOMERIČKI KOTNIK kakšno nedeljo in praznik. Ko bi vedel, čemu. Če bi le lahko s svojo »štipendijo« -zneskom, ki jih večina prodajalcev prejema, bi težko rekli plača - plačal položnice in nahranil otroke. Ko bi imel pošteno odrejen delovni čas in delovnim razmeram primerno število prostih dni. Ko bi imel občutek, da je za delodajalca pomemben. Pa žal temu velikokrat ni tako. Resnici na ljubo, veliko je poklicev, ki ne poznajo prostih nedelj in praznikov. Veliko je ljudi, ki delajo takrat, ko drugi uživajo in zato, da lahko drugi uživajo. Ne, ni težava v nedeljskem delu. Težava je v tem, da to delo ni dovolj cenjeno in spoštovano. Ker če bi bilo, bi bilo tudi pošteno plačano. In mnenje potrošnikov, ki so jih polna usta besed o zaprtju? Še vedno je vse odvisno od nas, potrošnikov. Če bi se vsi držali tega, kar govorijo, bi nakupovalne ulice velikih trgovskih središč ob nedeljah gotovo samevale. Pa ne. 14 KRONIKA Prometni znaki so najbolj priljubljeni predvsem za različne okrogle rojstnodnevne obletnice . Izginja prometna signalizacija Prometni znaki za okrogle obletnice? V zadnjem času so se na območju krajevne skupnosti Sv. Štefan oziroma na območju občine Šmarje pri Jelšah pojavljali primeri, ko so neznanci odstranjevali prometno signalizacijo, predvsem prometne znake, ki omejujejo hitrosti vozil. Gre za primere, ki se ne pojavljajo samo na tamkajšnjem območju, spomnimo, da so pred leti enako težavo imeli na območju Vojnika. SIMONA ŠOLINIČ »Takšna nerazumna ravnanja ogrožajo prometne udeležence. Javne ceste, med katere spadajo tudi občinske in nekategorizirane ceste za javni cestni promet, morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence cestnega prometa opozarja na nevarnost na cesti. Zakon o cestah med drugim določa, da je prepovedano poškodovati, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakorkoli spremeniti prometno signalizacijo,« pravijo v Občini Šmarje pri Jelšah. Za takšno početje je zagrožena kazen v višini tisoč evrov. Lahko bi šlo tudi za kaznivo dejanje, kjer je kazen tudi strožja. »Poleg omenjenih zakonskih določil nikakor ni primerno, da ljudje prometno signalizacijo odstranjujejo ali uničujejo, saj je splošni namen prometne signalizacije javnega pomena. Kot že predpisi določajo, prometna signalizacija opozarja udeležence v prometu na nevarnosti, ki se lahko povečajo tudi zaradi tovrstnih početij. Zaradi takšnih neodgovornih ravnanj so lahko v prometu ogroženi tudi naši otroci,« še dodajajo v šmarski občini. V Nemčiji se je smrtno ponesrečil alpinist iz Rinke V petek, 31. avgusta, popoldne se je v severni steni gore Wartstein v pogorju Reiteralm v Nemčiji smrtno ponesrečil član alpinističnega tabora mladih perspektivnih alpinistov Luka Šinkovec. Bil je član Zgornjesavinjskega alpinističnega kluba Rinka. Šinkovec se je ponesrečil pri plezanju v navezi na 1.758 metrov visoko goro. 24-letnik je bil starejši alpinistični pripravnik Luka Šinkovec, ki se je skupaj še z ostalimi alpinisti udeležil alpinističnega tabora slovenskih perspektivnih alpinistov. »Luka je v navezi padel in kljub temu, da je soplezalec padec zadržal, je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl,« so sporočili iz Planinske zveze Slovenije. Po nesreči je na kraju posredovala nemška gorska reševalna služba, ki je truplo pokojnika in alpinista, ki je bil z Lukom v navezi, prepeljala v dolino. Planinska zveza Slovenije je uredila prevoz pokojnika v domovino in varno vrnitev ostalih članov alpinističnega tabora. Z vozilom podrl hidrant Na Cesti na grad v Celju je konec preteklega tedna neznanec z osebnim vozilom podrl hidrant. Škode je za približno tisoč evrov. Vzdrževalci so hidrant že popravili, stanovalci pa so bili zaradi popravila nekaj časa brez vode. Policija je bila o primeru prav tako obveščena. Neznanca še iščejo. Foto: SHERPA Odpeljali renaulta Pretekli četrtek so neznanci ukradli črno osebno vozilo Renault Scenic z registrsko številko CE LD837. Avtomobil je bil parkiran pred stanovanjskim blokom v Čopovi ulici v Žalcu. Vse, ki bi karkoli vedeli o ukradenem vozilu ali bi ga kje opazili, policija naproša, naj pokličejo na 113 ali na anonimni telefon policije 0801200. V obtoku ponarejen denar Policisti preiskujejo okoliščine vnovčitve ponarejenih bankovcev. Zaznali so ju v Velenju in Laškem. V prvem primeru je šlo za ponarejen 20-evrski bankovec, ki je bil unovčen v trgovini v Velenju. V drugem primeru je šlo za ponarejenih 50 evrov. Ta bankovec so odkrili v SKB Celje med izkupičkom ene od trgovin v Laškem. Podobno se je zgodilo tudi v Abanki v Celju, kjer so pri štetju izkupička ene od trgovin v Celju odkrili ponarejen bankovec za 20 evrov. Več nesreč kolesarjev Pretekli teden se je na Ostrožnem pri Celju zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena kolesarka in voznik osebnega avtomobila. Kolesarka je vozila po kolesarski progi v smeri Ostrožnega. Ko je želela prečkati križišče, je vanjo trčil neznan voznik osebnega avtomobila črne barve. Najverjetneje je šlo za znamko vozila Citroen. Voznik je na kraju sicer ustavil in kolesarki ponudil prevoz do zdravnika, a je odklonila, nato sta oba kraj nesreče zapustila. Zaradi razjasnitev okoliščin navedene prometne nesreče policisti zdaj pozivajo neznanega voznika in morebitne očividce, naj pokličejo na telefonsko številko policije za nujne klice 113 ali na Prometno policijsko postajo Celje. Prav tako pretekli teden se je v nesreči poškodovala kolesarka v Šentjurju. Policisti so ugotovili, da je bila v nesreči udeležena sama. V bolnišnici so ugotovili, da je ženska pri padcu s kolesa dobila hude telesne poškodbe. Te dni se je zgodilo še nekaj nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. Na cesti Grušovlje-Homec je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča padel 44-letni kolesar. Pri padcu se je hudo poškodoval. Ponesrečila se je tudi 57-letna ženska, ki je vozila po kolesarski stezi v Laškem, ko je pred njo na stezo skočila mačka. Pri padcu se je kolesarka lažje telesno poškodovala. Hude poškodbe je dobil 70-letnik, ki je pred dnevi padel zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča. Ponesrečil se je na Hudinji v Celju. Pilot moral prisilno pristati Policisti preiskujejo okoliščine nesreče, ki se je zgodila v Zgornjih Rojah v Žalcu, kjer je prisilno pristalo ultralahko letalo. Policisti in kriminalisti so na kraju nesreče ugotovili, da je na letalu v zraku začel odpovedovati motor, zato je moral pilot zasilno pristati. Med zasilnim pristankom na njivi je na letalu nastala manjša materialna škoda, pilot in sopotnik v letalu se pri zasilnem pristanku nista poškodovala. Na kraju je pri ogledu sodeloval tudi preiskovalec letalskih nesreč. Vlak trčil v traktor Pred dnevi se je zgodila prometna nesreča na prehodu ceste čez železniško progo na cesti Paška vas-Florjan v Velenju. Voznik kmetijskega traktorja je vozil traktor po nakategorizirani cesti in zapeljal na nivojski prehod ceste čez železniško progo v času, ko je po progi v desni nepregledni ovinek pripeljal potniški vlak. Vlakovodja je začel zavirati, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Vlak je trčil v sprednji del traktorja, ki ga je odbilo s proge. V nesreči na sreč ni bil nihče telesno poškodovan, na vlaku in na kmetijskem traktorju je nastala materialna škoda. Padel s kombajna Na območju občine Šentjur, v kraju Golobinjek pri Planini, se je sredi preteklega tedna zgodila delovna nesreča. Pri vzpenjanju na kombajn se je poškodoval voznik. Ta je med vzponom na vozilo padel, saj mu je spodrsnilo. Hujših poškodb pri tem ni dobil. Vozila pod vplivom drog Policisti so v Mozirju ustavili 44-letno voznico osebnega avtomobila, ki je vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Z njo so opravili tudi hitri test na droge, ki je bil pozitiven, zato je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je odklonila. Policisti so ji zasegli vozilo, napisali bodo tudi obdolžilni predlog na sodišče. Podobno se je zgodilo pri moškem, ki so ga po odklonitvi strokovnega pregleda pridržali zaradi suma, da je vozil pod vplivom alkohola. Sicer je te dni kar nekaj voznikov ostalo tudi brez vozil zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Med drugim tudi na območju Laškega in Šentjurja. KULTURA 15 Novi knjigi o Almi M. Karlin Daljna ženska, Samotno potovanje V letu, ko mineva sedem desetletij od smrti Alme M. Karlin (lani smo obeleževali 130-letnico njenega rojstva), je pravšnji čas za nove izdaje in ponatise knjig o znameniti celjski svetovni popotnici ter pisateljici. Celjska Mohorjeva družba je tako pred kratkim prvič izdala dnevniško avtobiografsko zgodbo Alme M. Karlin Daljna ženska, izšel je tudi četrti natis Samotnega potovanja, prvega dela trilogije, ki popisuje njeno osemletno pot okrog sveta. ROBERT GORJANC V knjigi Daljna ženska, v kateri popotnico spoznavamo v čisto drugačni luči, Alma M. Karlin spregovori o svojem odnosu s protinacističnim ubežnikom Hansom Joachimom Bonsackom (s psevdonimom Frank von Halen), ki se je v strahu pred maščevanjem režima zatekel v Celje, kjer ga je Alma vzela pod svoje okrilje. Njune poti se prepletejo na življenjsko usoden način, ki ga avtorica rešuje z vsem, kar jo je zaznamovalo: z umetnostjo in upornostjo, magijo in molitvijo, s sočutjem in z jezo. Napeto pričevanje iz medvojnega časa je najverjetneje Almina najbolj iskrena literarna izpoved, ki nam popotnico sveta nariše v novi luči. Čas neposredno pred drugo svetovno vojno je bil nemiren, poln tesnobe in trhlih medčloveških vezi, ki so se lahko v trenutku pretrgale. V razburkanem obdobju z Almo M. Karlin naveže stik protina- cistični pisatelj, ki v strahu za svoje življenje kmalu pri-potuje v Celje in pri Almi poišče zavetje. Čeprav je najprej omikan in uglajen gost, začne gostoljubje kmalu izkoriščati, kar Almo in njeno prijateljico Theo Schreiber Gamelin najprej pahne v finančno zagato in kasneje še v globoko duševno ter duhovno stisko. Laži, prerasle v spletke in celo politične prevare, dajejo vedeti, da bo zgodba prav vse vpletene življenjsko zaznamovala in preoblikovala. Daljna in vendar blizu »Daljna ženska. Bolj primernega izraza za Almo M. Karlin (skoraj) ni. Daljna in vendar tako blizu. Še posebej v novem prevodu, ki je svež iz tiskarne danes izšel pri Celjski Mohorjevi. Daljno žensko sem na roke prepisala v NUK, da sem jo lahko prevedla iz Almine materinščine. Imela sem srečo, da sem lahko pri raziskovalnem delu knjige sodelovala z nemškim zgodovinarjem. Razkril mi je vrsto novih pogledov na političnega emigranta pred naci-onalsocializmom Bonsacka, ki ga je Alma skrivala pri sebi na Ljubljanski ulici 6 v letih 1937/38,« je na Facebooku zapisala Jerneja Jezernik, prevajalka te knjige, sicer tudi avtorica nemške biografije o Almi M. Karlin. Kot smo že poročali, se je ta knji- ga uvrstila med 30 najboljših del neodvisnih nemških, avstrijskih in švicarskih založb. Lani je minilo sto let, odkar se je Alma M. Karlin odpravila na pot okrog sveta, kar je še ena v nizu jubilejnih obletnic, povezanih z znamenito Celjanko. Odločitev za četrti natis Samotnega potovanja je zato nadvse logična. V prvem delu pisateljičine-ga popotnega dnevnika, zapisanega leta 1929, spremljamo Almine osebne izkušnje in težave, s katerimi se je kot ženska, ki je potovala sama, spoprijemala od 24. 11. 1919, ko se je iz Celja podala na študijsko potovanje, do začetka njenega pustolovskega otoškega življenja, ko se je jeseni 1924 odpravila na otočje Fidži. Tam se je prvi del potovanja, ki ga je Kar-linova opisala v Samotnem potovanju, končal. Iz zapuščine Alme M. Karlin (nUk) je razvidno, da je Samotno potovanje zasnovala kot trilogijo že kmalu po vrnitvi domov (1928). Prvi del trilogije, Samotno potovanje, je izšel z letnico 1930 pri založbi Köhler, v slovenskem prevodu vsebinsko nekoliko okrnjeno (Meta Sever, Mladinska knjiga) leta 1969, a je ostal takrat brez večjega odmeva. Celjska Mohorjeva družba je potem izdala tri natise (2006, 2007, 2020). Svoja doživetja z južnopacifiških otokov je Alma opisala v drugem delu Urok Južnega morja (Celjska Mohorjeva družba, 1996), kot zadnji del trilogije je pri Mohorjevi izšla še knjiga Doživeti svet. Foto: Celjska Mohorjeva družba Ženski talenti v Kvartirni I ■ v ■ hiSi V Kvartirni hiši, v galerijskih prostorih Turističnega in kulturnega društva Celje, bo od jutri na ogled razstava Ženski talenti, katere avtorica je Katja Bednarik Sudec. Zaradi aktualnih koronaukrepov uradnega odprtja razstave tokrat ne bo. »Vsako podobo se da razlagati, a absolutnega sveta slike se ne da razložiti. To je prepuščeno tistemu več, ki se konstituira v pogledu na podobo. Podobe mojih del so največkrat vzete iz vsakdanjega življenja, iz opazovanja moje primarne družine ter okolice. To so podobe trenutkov radosti, ki se ne porajajo iz karierizma, ampak iz zasebnega kroga. Gledalcu hočem ponuditi možnost obujanja pradavnega, nepredstavljivega,« je svoje ustvarjanje predstavila avtorica. Umetniška kritičarka Dona Pratnekar je za pričujočo razstavo v Celju za avtorico zapisala, da njena dela izražajo domačnost, mehkobo in varnost, ki jo potrebujeta in ustvarjata mati in otrok, podobe spominov na ročna dela in cvetoče vrtove ter čutno izkušnjo telesnosti in otipne teksture. Katja Bednarik Sudec (1974) je magistrirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in prejela več prestižnih štipendij ter nagrad doma in v tujini. Podiplomsko se je izpopolnjevala v Leipzigu in Berlinu. Rojena je v Rakičanu pri Murski Soboti, kjer je v krogu ožje družine preživljala idilično otroštvo, kar se vedno znova razpoznava skozi njena likovna dela. Razstava bo v Galeriji Kvartirne hiše na ogled do 31. avgusta. RG Delo Katje Bednarik Sudec, ki najavlja njeno razstavo v Kvartirni hiši. Umetnost »korone« po »koroni« Umetniki so v času epidemije s svojim pogledom in ustvarjanjem svojevrstno, subtilno in družbeno angažirano komentirali dogajanje. Ker je prav, da njihova dela dosežejo čim več ljudi in sprožijo nadaljnji družbeni diskurz, bodo v večnamenski dvorani Centra No-ordung v Vitanju pripravili serijo razstav, ki so jo naslovili Umetnost korone po koroni. Prva se bo v nizu razstavnega cikla predstavila Mojca Senegačnik. »S ciklom razstav Umetnost korone po koroni, ki ga bomo z izbranimi umetniki predstavili v nanizanki razstav do konca leta 2020, bomo omogočili družbeni diskurz. Vabimo vas, da ste družbeno odgovorni, da podprete ustvarjalnost slovenskih umetnikov na način spoznanja, sprejemanja in razumevanja. Nič ni več samoumevno, vedno moramo vprašati, razmisliti in sprejeti sebe in druge,« pravi Tanja Čajavec, kustosinja pri Artoteka.si. Na prvi razstavi znotraj nanizanke razstav v vitanjskem vesoljskem središču, ki jo bodo odprli v petek ob 19. uri, se bo predstavila Mojca Senegačnik. Akademska slikarka je leta 1994 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1995 je končala študij na Akademiji za likovno umetnost UL z diplomo pri prof. Emeriku Bernardu in prof. dr. Tomažu Brejcu. Senegačnikova je kulturna delavka z vsestranskim opusom. Tokrat se bo predstavila s svojim ciklom družbeno angažiranih kolažev, poimenovanim Burning desire project. Kolaži nastajajo dnevno, kot rezime njenih občutkov in razmišljanj. »Na kolažih so vidno upodobljeni njena strast, kajenje in njeni intimni zapisi vsakdanjika v času >korone<. Rdeča nit je dobesedno rdeča nit, so črno-beli piktogrami, rumene intervencije in rdeča pika. Besede, podobe iz medijev delujejo hipnotično na gledalca, a vendar ne komentirajo. Gledalcu omogočajo, da se sam vpraša in si ustvari lastno mnenje. Provokativno koncipirani kolaži nikogar ne pustijo ravnodušnega. Vabijo k interakciji, razmišljanju, odzivu. Vsak je samosvoj, a vendar je odraz Mojce,« razstavo v besede povzame kustosinja Tanja Čajavec. LKK 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik NU. DB 2020 Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Brezplačno na morje vsako soboto Vsako soboto je priložnost za druženje, zabavo, nova poznanstva, kopanje. Brezplačno lahko greste z nami še vse sobote do konca avgusta, če postanete novi naročnik Novega tednika. Če ste že naš zvesti naročnik, boste odšteli 10 evrov, za vse ostale je cena 15 evrov. Dobrodošli vsi, ki si želite malo drugače obarvati dan. Novi tednik lahko naročite na spletni strani www.novitednik.si, prav tako na oglasnem oddelku Novega tednika. Lahko tudi izrežete naročilnico iz Novega tednika in nam jo pošljete. Svoj sedež na avtobusu lahko rezervirate s klicem na telefonsko številko 070-244-150, kjer vam bo prijazna Patricija povedala vse podrobnosti. Plačate na avtobusu, v telefonskem klicu pa se zavežete, da boste na izlet res šli. Vsi, ki boste v letošnjem poletju z nami potovali vsaj petkrat, imate zadnji izlet -5. septembra - brezplačen. Takrat bomo pripravili tudi zabavni program, ki nam bo vsem ostal v lepem spominu. Se vidimo že to soboto! Prvi postanek, ob katerem boste dobili brezplačne rogljičke in kavico ali čaj, je v hotelu A. Ob vrnitvi vam omogočimo, da sebe in domače posladkate s kakšnim trojanskim krofom. Г* '№m m Novi tednik in Radio Celje vedno z vami Г/^ВЧ GRADBENA Ц^Ј^^^РЈ^-ВД^М 1 ^^^ßr TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovina.si 1 1 www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55 1 IZDELAVA FASAD C J i SALON KERAMIKE GRADBENI MATERIAL Rovinj, TURISTIČNO NASELJE AMARIN 4* DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si 2 APP STUDIO TER. T SAT TV SEF KL 2 X polpenzion En otrok do 12. leta brezplačno v sobi z dvema odraslima. Doplačilo: TT in prijavnina 18 evrov na rezervacijo Več za vas: brezplačen WiFi, prost vstop na zunanje bazene, brezplačno parkirišče 119 za osebo v Čevapčiči s sirom ч 3,99 e/kg ttl www.tingust.si 03/492-71-30 Cesta na ostrožno 22, Celje ^ Relax. www.relax.si Relax turizem d.d., PE CITY CENTER CELJE, 03 428 83 43 ZAPOSLOVANJE 17 Trgotur Poslovodja m/ž (Savinjska dolina) Opis delovnega mesta: operativno vodenje trgovine, strokovno urejanje poslovnih in delovnih postopkov nabave, skladiščenja, priprave in prodaje blaga v trgovini in drugih delih poslovanja trgovine, proučevanje in spremljanje gibanj proizvodov, blaga in cen na trgu, spremljanje in seznanjanje s predpisi s področja blagovnega prometa in trgovine ter seznanitev svojih podrejenih o novostih. Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe poslovodske, kmetijske, trgovske ali ekonomske izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost vodenja poslovanja trgovine, pasivno znanje enega tujega jezika, računalniška znanja MS Office paketa, predvsem Word, izpit za vožnjo z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj. Prijave zbiramo do 23. 8. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-teh-nične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 5. 9. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje m/ž (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo: najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali štiriletno srednje tehniško ali strokovno izobraževanje, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poglobljena znanja s področja proizvodnje procesov, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), vozniški izpit B-kategorije, osebo z osebnimi lastnostmi: natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost, inovativnost, inventivnost, zmožnost presoje, vestnost, zmožnost dela v timu, tolerantnost, doslednost, poštenost, smisel za organiziranje lastnega dela, pripadnost delodajalcu. Prijave zbiramo do 13. 8. 2020. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 8. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. (3 MojeDelo.com Monter - inštalater strojnih inštalacij in izdelovalec - monter prezračevalnih kanalov (m/ž) (delo na terenu, Celje z okolico in Slovenija) Zaposlimo monterja - inštalater-ja strojnih inštalacij ter izdelovalca - monterja prezračevalnih kanalov za izvedbe strojnih inštalacij (ogrevanje, vodovod, prezračevanje, hlajenje). Kandidat je lahko tudi brez izkušenj, prosto je tudi delovno mesto pomočnika monterja - inštalaterja strojnih inštalacij. Nudimo dobro, stimulativno plačilo z nagrajevanjem, zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo. Instalacije Razgoršek, d. o. o., Plinarniška ulica 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter gradbenih odrov (m/ž) (Vransko) Vaše zadolžitve: priprava odrov, prevoz delovnih sredstev ter odrov na delovišče in z njega ter razkladanje, montaža odrov na terenu pri kupcih oz. naročnikih (delo na višini). Viba, d. o. o., Ceplje 50, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 26. 8. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Produktni specialist v razvoju (m/ž) (Celje) Iščemo kompetentnega produk-tnega specialista, ki se bo ukvarjal s formalizacijo internih/eksternih zahtev, znal voditi življenjski cikel projektov v sodelovanju s projektno pisarno ter učinkovito upravljal zunanje izvajalce na področju razvoja. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 8. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec energetik (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: izvaja vzdrževanje delovanja energetskih naprav, kontrolira obratovanje hladilnih sistemov, vzdržuje naprave, ostala dela. Celjske mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja programa »široka potrošnja« (m/ž) (Celje) Delovne naloge: vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v okviru programa v skladu z akti družbe, oblikovanje in izvajanje nabavne politike programa tako za veleprodajno kot tudi maloprodaj- no področje v skladu s poslovno politiko družbe, sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju prodajne in cenovne politike programa. Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 8. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist kartičnega poslovanja (m/ž) (celotna Slovenija) Iščemo motiviranega sodelavca za terensko izvajanje komercialnih dejavnosti za obstoječe in potencialne kupce. Sodelavec bo pokrival celotno Slovenijo ter okvirno enkrat na teden opravljal delo na sedežu družbe v Murski Soboti. MOL Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 29. 8. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. SAP-svetovalec (več oseb) (m/ž) (Velenje, Ljubljana) Opis dela: opravljanje zahtevnih del na področju razvoja, uvajanja in vzdrževanja informacijske podpore poslovanja, informacijskega sistema in opreme. Hisense Gorenje Europe, d. o. o., Partizanska cesta 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 16. 8. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Slaščičar (m/ž) (Rogla) Pričakujemo IV. stopnjo gostinske ali gastronomske smeri oziroma delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih.. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 14. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter oken in vrat (m/ž) (delo na terenu) Zaupali mu bomo obisk pri naših strankah na domu ali njihovem objektu, montažo oken, vrat in pripadajočih izdelkov najvišje kakovosti, iskanje najboljših rešitev za stranko. Tip-top design, d. o. o., Brilejeva ulica 22, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: prevoz blaga z viličarjem in ostalimi prevoznimi pripomočki (prerazporejanje, nalaganje, razlaganje ...), priprava in izdelava blaga za odpremo v skladu s standardi, prevzem blaga in razporejanje blaga na vnaprej določena mesta. Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 21. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodaje v hotelirstvu (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve: vodenje in načrtovanje prodajnih in trženjskih dejavnosti, oblikovanje in predlaganje optimalnih marketinških ter promocijskih rešitev. Hotel A, Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 22. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik tov. vozila za območje Štajerske in Dolenjske (m/ž) (Šentjur) Kaj pričakujemo: najmanj IV. stopnjo izobrazbe, vozniški izpit C- in E-kategorije. Ahac, d. o. o., Stopče 31, 3231 Grobelno. Prijave zbiramo do 22. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir na terenu za področje Slovenije (m/ž) (Prebold in teren) Odgovorni boste za realizacij postavljenih prodajnih načrtov v okviru aktivne obdelave vseh ključnih kupcev in ciljnih skupin. Prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami. Stimulativno nagrajevanje, vezano na doseganje ciljev podjetja in individualne cilje, možnost sodelovanja v kolektivnem nezgodnem zavarovanju.. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 8. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 1945 V fb Novi tednik www.novitednik, ^елш s Inik.si V (J 2020 ->CO Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji 18 ŠPORT Pogovor s trenerjem državnih nogometnih prvakov Dušanom Kosićem »Očitno je Celje šampionsko mesto« To je Kosićev poudarek, nakar je dodal: »Česarkoli se loti, je uspešno.« Morda bo spremenil stereotip o Ljubljančanih, ki vlada tudi na našem koncu. Razveselil je športno Celje. A naslov državnega prvaka je bil sad trdega in mukotrpnega dela. Njegov predhodnik Tomaž Petrovič je v uvodnih sedmih krogih 1. SNL v sezoni 2017/18 zbral osem točk in je moral oditi. Nasledil ga je Dušan Kosič, ki je v petek, osmega septembra 2017, popeljal celjsko moštvo pod Kalvarijo. A kalvarije ni doživel, v Ljudskem vrtu ni bilo golov. »Z akcijo Boža, Nina in Vizija smo dosegli gol iz ničesar. Šprint proti fantom, ki so se objemali, je bil spontan, nobena mišica ni počila, na srečo.« »Ko sem se prenehal obremenjevati s sodniškimi krivicami, so se mi tudi nehale dogajati. Sebe moramo izboljšati. Krivice so le del šolnine.« DEAN ŠUSTER Začela se je selekcija igralcev, prvi Kosićev kriterij je bil značaj igralca. Ne sredi leta 2018 in tudi ne leta 2019 ni imel dovolj športne sreče, da bi se Celje uvrstilo v evropsko tekmovanje (dve peti mesti). V prejšnji sezoni se je vse izšlo; še »korona«, vsaj zdelo se je, je imela prste vmes. Dušan Kosič nas je gostoljubno pričakal na Skalni kleti. Koliko časa so imeli fantje za odmor, za morje? Pet dni. Že prej smo jim povedali, da so od četrtka prosti, in so si rezervirali namestitve ter so takoj pohiteli. Jim je bilo dovolj ali so tarnali? Meni niso ... Ste bili med norim slavjem začudeni in prijetno presenečeni nad obnašanjem vaših fantov? Že dlje opazujem njihove odzive. Med slavjem sem začutil spontano energijo. Toda niso bili divjaški, le pristni in iskreni. Znali smo se poveseli-ti na pravi način, z občutkom. Kdaj ste se vrnili domov, v Ljubljano, tisto sredo oziroma tisti četrtek? Ob dveh, treh ponoči, ne vem natančno. S sodelavci iz strokovnega štaba smo šli na eno pijačo v lokal ob bencinski črpalki. Ta je bil še edini odprt. Z mano je bila družina. Ob vrnitvi domov nisem mogel spati in sem si zavrtel posnetek. Vrnili so se nori občutki. Upam, da je vse skupaj ponovljivo. Ste bili dovolj telesno pripravljeni na tridesetmetrski šprint po vodstvu z 2:1? Ste jo zaradi adrenalina odnesli brez posledic? Ko napade medved, se človek ne ogreva in le beži. Čustva so me prehitro prevzela, do konca tekme je bilo namreč še veliko časa. Vse skupaj je bilo posledica našega stanja, ko smo trpeli in ko se je zdelo, da nas bo Olimpija zlomila, saj je krenila na vse ali nič. Z akcijo Boža, Nina in Vizija smo dosegli gol iz ničesar. Šprint proti fantom, ki so se objemali, je bil spontan, nobena mišica ni počila, na srečo. Fantje so uspešno zdržali do konca. Še sedmič zapovrstjo ste mesto v začetni enajsterici zaupali 20-letnemu vezistu Lanu Štravsu, čeprav so skoraj vsi (mediji) napovedovali drugače. Uveljavili ste ga na najbolj kočljivem položaju. Je on vaše odkritje sezone? On je odkritje sezone. Imel je pomembno vlogo v slovenski reprezentanci U17 letnika 2000. Dve leti sem mu v klubu dopovedoval, kaj mora delati. A nič se ni premaknilo. Bil je na izhodnih vratih. Toda pred tekmo s Taborom je imel težave Jakob Novak in Lana sem uvrstil med osemnajsterico. Ko je vstopil na zelenico v zadnjem delu tekme, je prinesel spremembo v igri, dobro je odigral. Od tistega trenutka je bilo vse enostavno, vse je bilo odvisno od njega. Pokazal je zgolj tisto, kar smo vedeli, da zna. Bil je pomemben člen pri osvojitvi naslova, a se zdaj ne sme ustaviti. No, podobna zgodba je bila še s štirimi, pe- timi igralci. Imeli smo stalne borbe. Pride trenutek, ko začutiš, da moštvo gre drugače, hitreje, bolje. Kdaj je to bilo pri vas, že pred premorom zaradi epidemije, med njim ali po njem? Ko se zdaj ozrem nazaj, se mi zdi, da je bila prelomna tekma z Bravom v Ljubljani v petek, 3. julija. Odigrali smo odlično, zmagali smo tudi s kančkom sreče. Napolnili smo se z energijo, bili smo ponosni na svojo predstavo. Nato smo rasli iz tekme v tekmo, čeprav smo zapravljali možnosti za skok na prvo mesto. Po pogojno rečeno spodrsljajih z Muro, s Taborom in Triglavom se nismo gledali postrani, saj smo ugotovili, da so bili tekmeci dobri, mi pa nismo bili slabi. Ni nas zajela panika, ostali smo mirni. Nekaj tekem smo senzacionalno izpeljali, zvezde so nam bile naklonjene. In še nekaj izjemnega se je zgodilo, čudež z gledalci. Ko nismo uspeli premagati Triglava, ni bilo negodovanj, kletvic. Priznali so nam, da smo dali vse od sebe. Celju so nekateri pripisovali »luzerstvo«, ko je večkrat obstalo pred zadnjo stopnico, toda v večini primerov proti klubom z mnogo višjim proračunom. Je šlo za neupravičene ocene? Zagotovo, klub je bil devetkrat v finalu pokala. Tja se je treba uvrstiti. Edini je poleg Maribora, ki ves čas nastopa v 1. SNL. Stalnost in stabilnost sta odliki kluba. Igrati takšne tekme, kot je bila ta z Olimpijo, je privilegij. Osvojil sem štiri pokalne lovorike kot igralec, doživel pa sem razočaranje v odločilni tekmi za prvaka. To mi bo ostalo v glavi do konca življenja. Zdaj sem prestopil še na lepšo stran in vem, kako je, če slaviš v zadnjem dejanju. A zelo tanka črta je bila ločnica. Olimpija je zdaj ožigosana za neuspešno, čeprav ni bila daleč od uspeha. Veseli me, da je Celje postalo šampion z mladimi igralci, ki so zdržali kopico težkih preizkušenj. Vam katera od čestitk pomeni vsaj malo več od ostalih? Ne. Čestitke so deževale z vseh koncev in krajev, tudi od vplivnežev. Najbolj me je razveselilo, da nihče ni napisal ničesar grdega. Med slavjem na zelenici so vas poklicali, da se poda- te v objem soprogi, ki vas je čakala na tribuni. Torej vam ona sledi pri vašem uresničevanju želja. Kaj poreče na vašo stalno odsotnost? Moja soproga Karmen je doživela že vse živo. Z njo često premlevava nogometne teme. Sicer pa ona, mama in tašča težko spremljajo tekme. Če je napeto, žena lika ali počne kaj drugega po stanovanju. Ve, da sem po porazu potrt in da mi nekaj časa ni pomoči. Nogometaše učim, da ne zganjajo ne norije po zmagah ne tragedije po porazih, čeprav slednje počnem sam. Žena se je na to navadila, je trpežna in potrpežljiva. Sprijaznila se je z vsem in me podpira. Navadil sem se vse deliti z družino. Naši najbližji so za nas stebri, da smo lahko stabilni, ko pridejo težave. Ko pa si vesel, moraš imeti nekoga, da vse skupaj deliš z njim. Če gledam širše, smo osrečili celotno regijo. Očitno je Celje šampionsko mesto. Česarkoli se loti, je uspešno. Kakšno je Celje? Obiskujete središče mesta? Čudovito, kar sem opazil med sprehodi. Poskusil sem hotelske sladice, ki so odlične. Bil sem na obisku pri tre- »S sodelavci iz strokovnega štaba smo šli na eno pijačo v lokal ob bencinski črpalki. Ta je bil še edini odprt.« »Ob vrnitvi domov nisem mogel spati in sem si zavrtel posnetek. Vrnili so se nori občutki. Upam, da je vse skupaj ponovljivo.« »Dve leti sem Lanu v klubu dopovedoval, kaj mora delati. A nič se ni premaknilo. Bil je na izhodnih vratih.« ŠPORT 19 »Po pogojno rečeno spodrsljajih z Muro, s Taborom in Triglavom se nismo gledali postrani, saj smo ugotovili, da so bili tekmeci dobri, mi pa nismo bili slabi. Ni nas zajela panika, ostali smo mirni.« »Krivica je močna toliko, kolikor jo sam dojemam. Če se osredotočim na krivico, ko je na primer sodnik spregledal prekršek za enajstmetrovko in me nenamerno oškodoval, izgubljam čas in energijo.« »Moja soproga Karmen je doživela že vse živo. Z njo često premlevava nogometne teme. Sicer pa ona, mama in tašča težko spremljajo tekme. Če je napeto, žena lika ali počne kaj drugega po stanovanju.« nerju vratarjev Amelu Muj-činoviću. Nisem pa še bil na Starem gradu in Celjski koči. Pri izjavah ste ostali načelni, tudi ko so vas doletele krivice. Nikoli niste bili vzvišeni, porogljivi. Kdo vas je tako učil? Izučile so me izkušnje. Krivica je močna toliko, kolikor jo sam dojemam. Če se osredotočim na krivico, ko je na primer sodnik spregledal prekršek za enajstmetrovko in me nenamerno oškodoval, izgubljam čas in energijo. Ko mi je sodnik pomagal, se nikoli nisem pritoževal ali pomislil, kako se počuti nasprotnik. Zato sem se nehal mučiti. Podoben princip velja za napadalce. Zgrešijo izjemno priložnost in se celo obremenjujejo s tem, kako se je to pripetilo. Lahko pa se še bolj potrudijo in se bolje odzovejo že čez tri minute, ko se jim ponudi nova možnost za zadetek. Ko sem se prenehal obremenjevati s sodniškimi krivicami, so se mi tudi nehale dogajati. Sebe moramo izboljšati. Krivice so le del šolnine. Spremljal sem postopni razvoj Maribora, ki mu je sledila stalnost uspehov. Precej težje kot osvojiti je ubraniti. Ste v zadnjem času pomislili na ta stavek? Prvenstvo smo šele osvojili, a je pred vrati že novo. Veselim se ga, čeprav se nam lahko zgodi vse. Lahko da bomo na vrhu, morda se bomo borili za obstanek. Novinca sta Koper in Gorica, ki bosta sestavila spoštovanja vredni ekipi. Že v zadnji sezoni je bilo vse »na knap«. Kdor je spremljal tekme Celja, mu ni bilo lahko. Negotovost bo dala poseben čar, le v izenačeni ligi se lahko vsi skupaj izboljšamo. Časa za spanje ni. Kmalu se bo izkazalo, ali imamo možnosti za ubranitev naslova. Ne, zelo hitro se bo videlo, če ga ne bomo zmogli ubraniti! Je izbira zagrebškega Di-nama za zadnji test pred sezono tudi pomenljiva? Imeli smo možnost pripravljalne tekme z dunajsko Austrio, toda morali bi se daleč peljati. V zadnjem obdobju smo se želeli preverjati proti zelo močnim ekipam. Izbrali smo Wolfsberger, Udinese, Crveno zvezdo, Piast Gliwi-ce ... Tokrat bomo generalko opravili v soboto, v Zagreb bomo zaradi gneče na cesti in mejnih prehodih odpotovali že jutri. Pomerili se bomo z vrhunsko zasedbo. Ne glede na razplet bomo zadovoljni z dragoceno izkušnjo. Če bi celotna ekipa ostala skupaj do zime, bi to bilo edinstveno. Je to iluzorno pričakovati? Klub denarja nima na zalogi. Če hoče preživeti, mora skleniti dobro kupčijo. Igralci morajo biti opazni na zelenici. Ne bomo jih prodajali za vsako ceno. Smo v negotovosti, kaj bo prineslo tržišče oziroma kakšne ponudbe bomo dobili. Fantom sem dejal, da je Celje moj življenjski projekt. Dopovedoval sem jim, da moja glava ni kje drugje in da tukaj želim do uspeha. Zakaj ne tukaj uresničiti sanje, kjer imamo odličen štadion? Zakaj bezljati kam drugam, kjer morda ni boljše kot tu? Fantje dobivajo obljube, ki so del nogometne folklore. Morda bo prišla ponudba, ki nas bo zanimala in zadovoljila ter bo tudi izpeljana. Je pa res, da smo v preteklosti prodali šest, sedem nogometašev, da si zelo želimo evropskega uspeha. Celje nameravamo dvigniti na višjo raven. Zdaj smo prišli med velike fante, tako moji nogometaši kot tudi jaz sam kot trener. Pojavila se je priložnost za večji zaslužek. A za to je potreben finančni vložek z več igralci. V višjem razredu moramo najti svoj prostor, »Nogometaše učim, da ne zganjajo ne norije po zmagah ne tragedije po porazih, čeprav slednje počnem sam.« smo si zagotovili plače. Tedaj je večina fantov šla na bolje. Prva želja pred žrebom prvega predkroga kvalifikacij za ligo prvakov je zagotovo tekma doma, druga pa ... Župan Bojan Šrot meni, da je polovica tekmecev premagljivih. Kaj pa vi? Sam bi nadgradil izjavo. Zdaj ko smo prvaki in ko smo samozavestni, menim, da so vsi premagljivi. Toda tudi če bomo počepnili že na prvem koraku, bomo to jemali kot šolanje. Ne moreš že na začetku osnovne šole znati vsega. Po drugi strani se znajti in v njem tudi ostati. Zakaj ne? Dušan Kosić ali Dušan Kosič, torej z mehkim ali s trdim? Z mehkim, Kosić. Moja starša sta iz Banja Luke, rojen sem v Ljubljani. Vaši otroci? Maj, Lea in Mark, stari 17, 20 in 23 let. Bi še kaj dodali? Nameraval sem se zahvaliti vsem, vašim bralcem in poslušalcem, Celju, Sloveniji. Skušajmo vse skupaj čim prej ponoviti in se luštno imeti. Foto: SHERPA Celjanke s pomlajeno zasedbo Z leve proti desni stojijo Jure Krajnc (pomočnik trenerja), Lana Iseinoski, Mojca Jelenc, Marta Ostojić, Maruša Seničar, Ana Stvarnik, Vita Čater, Sophia Gbemuotor, Lea Debeljak, Kim Žibert, Blaža Čeh, Lea Bartelme, Sara Garić, Zoja Štirn, Ana Nuša Anžič, Lucijan Cigale (trener za telesno pripravo) in Damir Grgić (glavni trener). Košarkarice Cinkarne Celje, ki so v ponedeljek začele priprave, so pred dvajseto sezono v Jadranski ligi ostale brez sedmih odličnih igralk, štirih tujk in treh Slovenk. Novinki sta mladi košarkarici, 17-letna Sara Garić iz Ilirije in 15-le-tna Zoja Štirn iz Triglava. Vodstvo kluba ima v načrtu prihod visoke košarkarice iz Združenih držav Amerike. Ekipo so zapustile kape-tanka Paulina Hersler, Marija Kostourkova, Andreona Keys, Taeler Deer, Larisa Ocvirk, Aleksandra Krošelj in Lana Šantelj. Dvanajsto sezono zapovrstjo bo člansko ekipo Cinkarne vodil Damir Grgić: »Podobno kot s številnimi generacijami v preteklosti spet začenjamo novo zgodbo, tokrat z dekleti, rojenimi med letoma 2003 in 2005. Po naši oceni gre za izjemno nadarjeno generacijo, povsem primerljivo s tisto iz letnikov 1997-1999, s katero smo bili nekaj let v vrhu slovenske in regionalne košarke. Ponudili jim bomo optimalne pogoje za delo in kljub njihovi mladosti tudi veliko priložnosti na članski ravni. Zavedamo se, da se ničesar ne da doseči čez noč in da moramo biti z njimi izjemno potrpežljivi. Prepričan sem, da lahko kar nekaj izmed teh deklet dolgoročno doseže resno mednarodno klubsko in reprezentančno raven.« Začetek konec septembra Celjske košarkarice so opravile zdravniške preglede in testiranja pri zdravniku Sašu Djuriću v Medicini dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Celje. Celotne priprave bodo opravile v domačem okolju, v dvorani Gimnazije Celje - Center, fi-tnesu Top-fit in na atletskem štadionu Kladivar. Sezona se bo za državne in pokalne prvakinje ter podprvakinje lige Waba začela 26. septembra v domači ligi, prvo tekmo v mednarodni regionalni kon- kurenci pa bodo odigrale 14. oktobra. Ob Maruši Seničar, Snežani Bogičević, Lei De-beljak, Mojci Jelenc, Marti Ostojić in Blaži Čeh bodo nastale vrzeli v članski ekipi zapolnile najbolj obetavne posameznice iz lanskoletne kadetske in pionirske zasedbe kluba ter obetavni novinki Garićeva (2003, 183 cm) in Štirnova (2005, 175 cm). Gradijo novo zgodbo Po zboru vseh v klubu je predsednik Borut Kop povedal: »Ob začetku priprav na novo sezono je seveda prva želja nas vseh, da bi se razme- re, v katerih živimo, čim prej normalizirale, tako da bomo lahko izpeljali vsa načrtovana tekmovanja. Klubsko delovanje smo na vseh ravneh skušali čim bolj prilagoditi nastalemu položaju in trenutnim razmeram, pri tem pa smo ostali zvesti svoji dolgoletni filozofiji. V novo sezono vstopamo z zelo mlado in talentirano ekipo. Na tej novi generaciji deklet želimo našo klubsko zgodbo graditi v naslednjih letih.« Pari uvodnega kroga v Jadranski ligi so: Banovići - Cinkarna, Orlovi - Budućnost, 021 (Novi Sad) - Partizan in Montana - Beroe. DŠ Z Raven na počitnice Plavalci celjskega Neptuna so nastopili na mednarodnem mitingu na Ravnah. V sobotni pripeki in med nedeljskim deževjem so se dobro odrezali in odplavali nekaj osebnih rekordov. Izabela Pakiž Rumpf je bila v svoji kategoriji prva na 200 prsno in tretja na 50 prsno. Lena Bornšek je bila med mladinkami druga na 400 prosto in tretja na 800 metrov. Sebastijan Jug je bil v kadetski konkurenci tretji na 50 prosto. Zadnjič je tekmovala Zala Bornšek, ki se bo posvetila študiju. Pred celjskimi plavalci je sedaj nekaj tednov počitnic, potem pa jih že čaka ponoven skok v bazen, saj se želijo dobro pripraviti na letno državno prvenstvo, ki bo šele jeseni. DŠ Z leve stojijo Nik Kočevar, Rebeka Bolha Stoisavljevič, Špela Oblak, Izabela Pakiž Rumpf, Laura Knez, Maks Jereb, trener Martin Karlin, Sebastijan Jug, Hana Podbregar, Aja Emma Wesenschegg, Lena Bornšek in Zala Bornšek. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ODDIH V OBJEMU NARAVE Vikend paket 2 X nočitev s polpenizonom v prenovljeni Vili Higiea 111 C na osebo v Hotelu Vita 115 C na osebo Veljavnost paketa: od 26. 06. 2020 do 27. 09. 2020. — SINCE 1403 — TERME DOBRNA HOTELS, SPA Sč MEDICAL CENTRE + 386 3 780 8110 info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA INOSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg ter od 100 do 200 kg, prodamo. Telefon 031 311-476.P BIKCA simentalca, težkega 140 kg, prodam. Telefon 070 514-511. 700 PRAŠIČE, težke od 25 do 50 kg, domača reja, možna dostava, prodam. Telefon 041 797052. 709 BIKCA in teličko, simentalca, stara 15 dni, prodam. Telefon 041 324-256. 713 BIKA simentalca, težkega 140 kg, in mlado kozo prodam. Telefon 5716-516. 716 ŽREBIČKA, visokega 120 cm in kobilo, visoko 110 cm, prodam ali menjam za seno. Telefon 051 748-479. 718 TELICO simentalko, staro 11 mesecev, težko 300 kg, prodam za 630 EUR. Telefon 041 914-286. n narodrnnabavna TT смМф KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + D D V, kupim. Telefon 041 653-286. š 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Vedi/ic? г штј( Vsak čet rt e k ob 20.00 na programu VTV- Vaše Itelevizije VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza STROJI POSEST VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo, celo Ii poškodovano, mo-tornv Vnlesa Tomos in aodobno, kupim. Telefon 031 783-047. 689 PRODAM PRODAM TRAKTOR Ursus 35 v izpravnem stanju prodam. Cena po dogovurn. Telefon 070 738-979. 705 MANJŠO kmetijo prodam v okolici Laškega. Hiša, pspodarsko poslopje in 2 ha zemljišča. Telefon 070 376-656. 698 ODDAM PISARNO v Celju, 30 m2, oddamo ali prodamo. Razvojni center. Možna menjava za osebno vozilo. Telefon 041 807-060.67O CELJE, Škofja vas. Oddam stanovanje, veliko 90 m2 in skladišče, veliko 140 m2. Telefon 041 725-092. 714 IŠČEM SOBO iščem. Sem delovna, marljiva in poštena. Nudim tudi pomoč v hiši. Telefon 070 308-140. 702 PRODAM SEDEŽNO garnituro, lepo ohranjeno, velikost 180 x 240 cm, prodam. Telefon 070 993922. 711 PRODAM PRAŠIČE in odojke, do 80 kg, za zakol ali nadaljnju aejo, domača hrana, ugoano prodam. Telefon 041 996-166. 632 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesoostja, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, nrahaste, č,ne, pred nesnn-stjo, proklamo. Brezptočna dostava na dnm. Vzreja nesnic Tibaot, trlefon (02 ) 5O2-14E1. n ä CINKARNA www.cinkarnavSi ^Sriđp Pepelin WG s? uporablja koWfTcid in pT^entivni-kontaktiii fungicid na vinski trti, pečkarjih kar§c iearj jJi^oz i m n i h i nj arih žitih, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. V. •.*■>•• V'.' V' f^mmmm^^^i...... Ш.. i.; ^obt^OaokOahiitlhjNOUkOTotOsaasirioOSO f - W4 ■ ^mdfclc - Trsna kodravost rliekarinoza (khullncopOekoitiE) -V 0 O Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli) Gidij vinske trte (Uncinula necator) Pepelasta plesenjablan (Podosphaera leucotricha) trV ' AGRG NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) тттшшт od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 Lil kanal 673 kanal 306 telemach kanal 271 kanal 152 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 PRODAM VINO, belo, rdeče, modra frankinja, prodam. Možna dostava, ugodna cena. Telefon 041 382-735. p 1,3 ha koruze za silažo, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 547-769. Š 12 VINO, žametna črnina in modra frankinja, prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu 041 284-127. 691 BELO in rdeče vino z analizo prodamo. Možna dostava. Telefon 041 425-672. p BELO in rdeče mešano vino žlahtnih sort prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 631-230. 703 NEŠKROPLJENE češplje za ozimnico ali predelavo prodamo. Telefon 041 976-668.706 JABOLČNIK iz starih sort jabolk in vino iz grozdja izabela prodam. Telefon 031 316-175. 715 ARONIJO prodam. Telefon 041 274-719.712 OSTALO PRODAM Celje Poročila sta se: Katja ARNŠEK in Aleš KVAR, oba iz Dobrne. Laško oba iz Ljubljane, Ana ČER-Poročili so se: Melita NEC in Aljaž LEP, oba iz TURKOVIĆ iz Laškega in Maribora, Monika VOVK iz Miha JELEN iz Celja, Lotty Braslovč in Matija LESJAK COJHTER in Jernej HRU- iz Tabora. STEL, oba iz Velenja. Velenje Žalec Poročila sta se: Ana BA- novi tednik Poročili so se: Anamarija HOR iz Šoštanja in Rok TE-AČKO in Grega HROVAT, PEŠ iz Velenja. DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.p JARKICE nesnice (bele leghorn od 5. 8. in rjave od 21. 8.) prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Prodajamo kakovostno perutninsko krmo. Sprejemamo naročila za enodnevne in 4,5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 7001-446. p DRVA, suha, bukova, okolica Šentjurja, prodam. Možna dostava. Telefon 041 581677. 683 SUHA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132. p MOŠKO športno kolo na 18 prestav, brezhibno, prodam za 45 EUR. Telefon 051 845-385. 707 AVTOMOBILSKO prikolico s cerado z A-testom, traktorsko prikolico, sadni mlin z motorjem, skupaj prodam za 100 EUR. Ogled možen vsak dan. Telefon 041 935-595. 707 PLASTIČNI 300-litrski sod, nerjaveč 250-litr-ski sod in dve plastični kadi, 500 in 300 l, ugodno prodam. Telefon 031 296-781. 708 SUHA drva, vino, traktor Univerzal 45, letnik 1976 in prikolico, prodam. Telefon 070 667-374. 710 www.novitednik.si IP MED TEDNOM SRČNA KRALJICA 18.00 AR3NA V OMREŽJU VASECA OPERATERJA: T-2 22. TELEMACH 129. EON 700, TELEKOM 688. Al 311, TOTAL TV 22 VEDEŽEVANJE in ASTROLOGIJA REVIJA NASE MLADOSTI PO 30 LETIH SPET NA PRODAJNIH MESTIH! 090 42 24 2,19 €/min. iz omrežja A1, ceno iz drugih omrežij določajo drugi operaterji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN Mineva deseto leto, kar te ni več med nami, a spomin nate bo za vedno ostal, naš dragi STEFAN JURJEC (1932 - 2010) Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA V 70. letu nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil dragi mož, ata, dedi, pradedi, brat in stric FRANC MARCIC iz Razborja pri Dramljah (1951 - 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala duhovniku Niku in p. Vančiju za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalo-stinke, trobentaču za odigrano Tišino, vnukinji Patriciji za lepe besede slovesa ter pogrebni službi Žalujka, d. o. o., za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: vsi njegovi Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) V SPOMIN 4. avgusta je minilo leto dni od smrti STANISLAVA BRINOVCA nazadnje je bival na Polani - Jurklošter (1942 - 2019) Hvala vsem, ki mu prižigate svečke. Žalujoči vsi, ki te zelo pogrešamo. Smrti Celje Umrli so: Marija KLE-MENC iz Spodnje Rečice pri Laškem, 81 let, Jožef DEŽELAK iz Strmce pri Laškem, 68 let, Erna NEČEMAR iz Celja, 102 leti, Jožef TRBE-ŽNIK s Polzele, 74 let, Angela GUČEK iz Štor, 86 let. Laško Umrla je: Cvetka ŽAGAR iz Zgornje Rečice, 88 let. Žalec Umrli so: Josip LOVREN-ČIČ s Polzele, 94 let, Mici-ka KUKEC iz Žalca, 62 let, Marija RIZMAL iz Žalca, 86 let, Alojz PINTAR iz Žalca, 93 let, Matilda ŠARLAH iz Žalca, 85 let. n 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Dve Tanji v en glas 20.00 Zlati časi - romantična komedija PETEK, 7. 8 V jutranjem ritmi na Radiu Celje je bilo spet glasno in veselo. Kako ne bi bilo, ko pa se je že navsezgodaj v radijskem studiu pojavila igriva Tanja Žagar, ki nam je prišla predstavit svojo novo skladbo z naslovom Za cili život, ki jo je posnela s hrvaško klapo Šufit. Prelepa, čutna in nostalgična pesem, pa tudi videospot, sta nastala v Splitu. Čeprav pesem prinaša pridih poletja, je po svoji vsebini, sporočilu ter nežnosti izvedbe brezčasna in zelo ganljiva. Tako se bo globoko v srce vtisnila ne le večnim romantikom, ampak tudi vsem ostalim. Tanja Žagar in klapa Šufit želijo, da bi pesem zbližala čim več ljudi in prebudila najlepša čustva. Smeha in prave akcije pa ni manjkalo niti ob izzivu, ki sta ga Tanji postavila jutranja voditelja Tanja in Boštjan. Ob žaganju deske je morala Tanja tudi zapeti. Ni pa pela sama. Kdo ji je pomagal žagati in peti ter kako je vse skupaj izgledalo, preverite v simpatičnem videu na spletni strani Radia Celje. ČETRTEK 20.00 Zlati časi - romantična komedija PETEK 18.00 Mali princ Fahim - biografska komična drama 20.30 Avdicija - drama SOBOTA 18.00 Zlati časi - romantična komedija 20.30 Mali princ Fahim - biografska komična drama NEDELJA 18.00 Mali princ Fahim - biografska komična dram 20.30 Zlati časi - romantična komedija SREDA 20.00 Medena dežela - dokumentarni Celjski sejem: »Drive-in« kino PETEK 19.00 Impijev otok - animirani, družinski, sinh. 21.00 Mladost - drama, komedija 23.00 Berlinski sindrom - grozljivka, triler KINO VELENJE NEDELJA 16.00 Naprej - animirana komična pustolovščina, sinh Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje PONEDELJEK 21.00 Mleko - drama, v primeru slabega vremena v veliki dvorani kina Velenje Kulturne prireditve ČETRTEK, 6. 8. 20.00 Vodni stolp Celje_ Srečanje z vitezi in s čarovniki predstavitev tretjega dela osrednje serije največje slovenske literarne sage Vitezi in čarovniki 3, sodelovala bosta Matej Kranjec in Andrej Ivanuša 20.30 Mestna plaža Celje_ Ovčka je prišla na večerjo animacijska, zabavna, igrano-lutkovna predstava z veselo pesmico; v primeru dežja dogodek odpade 18.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Ženski talenti odprtje razstave akademske slikarke Katje Bednarik Sudec 19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Barvitih 21 let odprtje redne letne razstave Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; vstop prost 20.30 Celjski mladinski center Tori + Zore kavarniški glasbeni večer 21.00 Ploščad pred Mestno kavarno Metropol Babooni, mlada glasbena skupina iz okolice Celja koncert; v primeru dežja odpade 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Golden Dixie Boys koncert SOBOTA, 8. 8 10.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Zgodba o izgubljeni dudi sobotne lutkarije, primerno za otroke od 3. leta starosti, vstop prost; v primeru slabega vremena bo predstava v veliki dvorani Doma kulture Velenje TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 6. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 7. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 8. avgust 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 9. avgust 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedelio v mesecu) Ponedeljek, 10. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 11. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 12. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 Mladinski center Celje predstavlja MLADI V PRAKSI 0 REPUBLIKA SLOVENIJA U MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT EVROP5KA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD NALOŽBA V VA5Q PRIHODNOST KAJ TOČNO? Veliko zanimivih delavnic: NLP, javno nastopanje, kreativno pisanje, računalniško opismenjevanje, uporaba družbenih omrežij, okrogle mize, spoznavanje z delodajalci, snemanje predstavitvenega videa in osebni projekt skozi mladinsko delo. Vse delavnice so brezplačne. INFO Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. senta.jevsenak@mc-celje.si Društvo Generator organizira dobrodelno akcijo NAPOLNIMO ŠOLSKE TORBICE SKUPAJ! Pomagajmo staršem in otrokom napolniti šolske torbe za novo šolsko leto. Če lahko pomagate, prinesite šolske torbe, zvezke, pisala, barvice in druge šolske potrebščine na oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje (vsak delovnik med 7. in 15. uro) ali v Celjski mladinski center. Če bi radi darovali, pa nimate možnosti priti do zbirnih mest, pokličite članice društva Generator na številko 070 234 733. Zbiramo do 24. avgusta! Hvala za vašo pomoč! Medijski sponzor: NT & RC KAJ? Usposabljanje za m lade iskalce za oslitve v Celju. KDO? VSI MLADI ISKALCI ZAPOSLITVE STARI OD 15 DO 29 LET. KDAJ? PREDSTAVITEV PROJEKTA četrtek, 13. 8. 2020, ob 11.00 10.00 do 18.00 Velenjski grad Srednjeveški tabor članov Društva Vitezi Šaleški obiskovalci se bodo lahko opazovali mečevanje, srednjeveške plese in nastop trebušne plesalke, sami pa se bodo lahko preizkusili v lokostrelstvu in spoznali zbirko starega orožja; v primeru slabega vremena odpade 17.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Čarobna Vililandija predstava Miškinega gledališča, namenjena otrokom od 3. leta starosti, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 17.00 Ploščad pred Mestno kavarno Metropol Večer z Vocal BK studiem - Anabel ob spremljavi pianista Aljaža Šumeja, koncert NEDELJA, 9. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi TOREK, 11. 8. 18.00 Mestna plaža Celje Metuljček in metuljčica zgodba avtorice Nine Kokelj; v primeru dežja odpade SREDA, 12. 8. 19.00 Pred Domom kulture Velenje Tolpa Lutkalica, Stari in drzni ulična predstava z interaktivnim vpogledom v prihodnost namenjena tako odraslim kot otrokom; v primeru slabega vremena odpade 20.30 Knežji dvorec Celje Duo Eolus s flavtistko Tino Blazinšek in harmonikarjem Tomažem Marčičem koncert; v primeru dežja v Celjskem domu Ostale prireditve ČETRTEK, 6. 8. 9.00 Knjižnica Šentjur Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke PETEK, 7. 8. 8.00 Trubarjevo nabrežje pred Občino Laško Laški sejem pestra ponudba domačih dobrot, izdelkov domače obrti in široke potrošnje SOBOTA, 8. 8. 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev NEDELJA, 9. 8. 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev PONEDELJEK, 10. 8. 9.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Poletne ustvarjalne delavnice za otroke 17.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti novi tednik Vedno г mrnyj / voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar TOREK, 11. 8. 10.00 in 17.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije s Knjižnico Velenje druženje ob prebiranju pravljic, učenju novih izštevank in igranju starih otroških iger; v primeru slabega vremena odpade 17.00 do 19.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Zeliščarna vodi: Kata Laštro SREDA, 12. 8. 9.00 do 11.00 Zgornji vrt Savinje Laško Domači kotiček predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov lokalnih ponudnikov 10.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Zabavne igre naših staršev vodi: Stanka Ledinek 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Zeliščarna vodi: Kata Laštro 17.00 Dom svetega Jožefa Celje Skupina za samopomoč obolelim za rakom voditeljica: Metka Klevišar Občasne razstave Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava ob 130-letnici Alme M. Karlin, Azija me je povsem uročila; do 31. 8., razstava Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Od dvojnega prostora do Evrope Conamare, izbor del iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje; do 30. 8. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del Janka Melan-ška, Moja obarvana pot; do 29. 8. Muzej Laško: razstava Mojstri piva; do 30. 9. Zadružni dom Solčava; razstava ročnih del pridnih in ustvarjalnih domačinov; do 15. 8. Muzej novejše zgodovine Celje Odpiralni čas: od torka do petka od 10.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalno razstavo o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi v edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog - stalno Brlog igrač in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kulturo ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fo-tohiša Pelikan 1899-1919-2019. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen. Pokrajinski muzej Celje Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja). Javna vodstva se bodo ponovno začela z mesecem junijem. Stari grad Celje Stari grad Celje je v juniju, juliju in avgustu odprt od 9.00 do 21.00, zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem gradu. VR doživetja se na gradu do nadaljnjega ne izvajajo zaradi trenutnih ukrepov in situacije. Na gradu je lahko istočasno največ 50 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev preseglo 50, bodo morali naslednji na obisk počakati. Drevesna hiška v Mestnem gozdu in Spominska hiša Alme Karlin Almina hiša je odprta ob petkih in sobotah od 10.00 do 17.00. Drevesna hiša je odprta od srede do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 19.00. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti. Galerija Zgornji trg Šentjur (stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17 Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke: Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik), Spominska soba New Swing Quarteta, Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipavcev), Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311-074 Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Slepi potnik Foto: SHERPA Ko niti ventilator ne pomaga več Foto: Andraž Purg - GrupA Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 32/ Leto 75 / Celje, 6. avgust 2020 Vznemirljivo doživetje srednjega str. 44-45 veka V poletnem varstvu Brez avtodoma ni 200 let Zdraviliškega čas hitro mine str. 36-37 dopusta str. 38-39 parka Dobrna str. 40-41 26 INTERVJU Hana Veler o študiju v tujini, Angležih in novem koronavirusu »Znanost je nikoli končana zgodba« Hana Veler je doktorska študentka s področja biomedicinskih znanosti na oddelku za patologijo na Univerzi v Oxfordu, pred njo je še leto študija. 24-letnica iz Šentruperta v Savinjski dolini je v Anglijo odšla pred petimi leti. Po odlično opravljeni mednarodni maturi se je vpisala na dodiplomski študij na univerzi v Notthingamu in diplomirala iz mikrobiologije. Njena zagnanost in popolna usmerjenost k cilju nista ostali neopaženi, poleg štipendij, ki ji krijejo vse stroške študija, si je prislužila tudi številna priznanja. V laboratoriju preživi tudi do 12 ur dnevno, ob čemer še vedno najde čas za šport. Do nedavnega je trenirala karate, ki ga je vzljubila še kot deklica. Zaradi obilice študijskih obveznosti je treninge karateja opustila in se preusmerila k teku. Če bodo razmere dopuščale, bo septembra odtekla svoj prvi »pravi« maraton. V zadnjih mesecih je kot prostovoljka testirala vzorce morebitnih covid bolnikov in tako pridobila neprecenljive izkušnje tudi z novim virusom, ki v tem letu kroji življenje ljudi po vsem svetu. LEAKOMERICKI KOTNIK V okviru doktorskega študija preučujete virusno gripo, v zadnjih mesecih ste se srečali tudi s številnimi novimi spoznanji glede novega koronavirusa. Slednji je močno zaznamoval letošnje leto. Kakšno je trenutno stanje na Otoku? V Angliji se stvari počasi boljšujejo. Sredi junija so se ponovno odprle trgovine s tekstilom, z belo tehniko in elektroniko. V restavracijah in kavarnah je vedno bolj priljubljena metoda »take away«. Julija so spet »zaživeli« bari, odprli so se frizerski saloni. V avgustu pričakujemo ponovno odprtje kinodvoran, fi-tnesov in bazenov. Življenje se počasi vrača v utečene tirnice. Sama sem se v te vrnila sredi junija, ko sem po treh mesecih prisilnega premora lahko spet začela delati v laboratoriju, kjer nadaljujem svojo doktorsko raziska vo. Pandemija je nekoliko spremenila načrte, a ste tudi v tem obdobju našli način za pridobivanje znanja in izkušenj. V času najhujšega izbruha pandemije sem kot prostovoljka delala v največjem diagnostičnem laboratoriju v Združenim kraljestvu, ki se nahaja v mestu Milton Keynes. S približno petdesetimi drugimi prostovoljci, ki so prav tako doktorski študentje bioloških znanosti ali so šolanje že končali in so že uveljavljeni znanstveniki, sem testirala vzorce morebitnih SARS-CoV-2 bolnikov. Delali smo v dvanajstur-nih izmenah. To je bila res neverjetna izkušnja. Ne le da sem bila prvič izpostavljena v diagnostičnem laboratoriju in delala z vzorci biološke nevarnosti tretje stopnje, bila sem obkrožena z najpomembnejšimi znanstveniki s svojega področja biologije. Spoznala sem ogromno znanstvenikov, ki so svojo kariero začeli kot doktorski študentje in so nato iz akademske sfere prešli v industrijsko ali obratno. Res sem veliko izvedela o različnih priložnostih, ki me še čakajo. Spoznala sem veliko pomembnih in vplivnih ljudi iz sveta znanosti. In navsezadnje sem s tem prostovoljnim dejanjem potešila svoj notranji nemir - na začetku pandemije sem se namreč počutila zelo nekoristno, saj svojega doktorata nisem mogla delati od doma, hkrati sem imela znanje, s katerim bi lahko v tem času pomagala. Kaj trenutno počnete na univerzi in kakšni so vaši načrti? Trenutno se vse vrti okoli doktorata. Do konca me loči še približno leto in vse, kar si želim, je, da bi uspešno končala projekt in ga objavila v dobri znanstveni reviji. Ko sem prišla v to neverjetno uspešno raziskovalno skupino, še nisem imela pripravljenega projekta. Velikokrat se namreč zgodi, da doktorski študentje prevzamejo projekt, ki so ga zasnovali že študentje pred njimi. Tako se projekti nadaljujejo, saj se Svoj projekt sem zasnovala sama, kar je bilo veliko težje. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem postavila trdne temelje raziskovalnega področja, ki ga skupina pred mojim prihodom ni raziskovala. A mi je uspelo in projekt je trenutno na zelo solidni točki, začele so se odpirati mnoge poti, v katere bi se lahko projekt razvil. Če mi bo uspelo eno od teh poti uspešno končati in hkrati predati temelje raziskave bodočim študentom, bom zmagovalka. A da ne bo zvenelo, kot da se vse moje življenje vrti le okoli študija. Imam nekaj manjših neštudij-skih načrtov za preostanek tega leta. Rada bi odtekla svoj prvi maraton s fantom, ki prav tako končuje doktorski študij biologije, želiva tudi na krajše potovanje, za jeseni načrtujeva obisk moje družine v Sloveniji. Prihodnje leto bo moje zadnje študijsko leto, zato posebnih načrtov še nimam. Zagotovo srednjeročni načrti vključujejo predvsem skupno iskanje moje in Davidove zaposlitve v istem kraju ter posledično začetek skupnega življenja v prvi skupni hiši - končno. Slovenski raziskovalci ste v svetu zelo cenjeni. Se v prihodnje vidite tudi v domovini? Zelo rada bi ostala v Angliji, a zavedam se, da je pri našem delu zelo zaželeno krožiti med laboratoriji po svetu, in hkrati vem, da si David želi, da bi se vsaj za nekaj časa lahko tudi on izkusil, kar sem ne vidim v Sloveniji. V domovino si seveda želim priti vsaj enkrat na leto, idealno za božič, ker je to zame najlepši družinski praznik, a svoje priložnosti žal ne vidim v Sloveniji. Želela bi se vrniti na stara leta, po upokojitvi, ko bi se lahko preselila v hiško nekje v bližini Triglavskega narodnega parka ali v Piranu. To bi bila zame najlepša nagrada za vse trdo delo. Pri 25 letih je za vami že res bogata in pestra izobraževalna ter profesionalna pot. Kako bi na kratko orisali svoje dosedanje potovanje? Šolanje sem po osnovni šoli na Polzeli nadaljevala na I. gimnaziji v Celju. Po dveh letih sem se prepisala na II. Gimnazijo Maribor, kjer izvajajo program mednarodne mature. Nato me je izobraževalna pot vodila v Anglijo na trileten dodiplomski študij mikrobiologije na univerzi v Nottinghamu, svojo izobraževalno pot pa zdaj počasi končujem s štiriletnim doktorskim študijem patologije na Univerzi v Oxfordu. Zakaj ste se odločili za študij v tujini in kako ste za svojo prvo postajo izbrali Anglijo? Ko sem bila sprejeta na mednarodno maturo, o študiju v tujini še nisem razmišljala. A sčasoma, ko sem bila del tega novega okolja, sem spoznala, da je svet poln priložnosti in da bi bila škoda, če jih ne bi izkusila. Vedela sem, da bom z odhodom v svet nahranila svojo osebnostno rast in samozavest. Rada imam dogodivščine, ki prinašajo osebnostne izzive. Vedno sem bila zelo samostojna in neodvisna; kljub veliki podpori doma sem se s težavami in z izzivi soočala sama. Samodisciplina, odgovornost in neodvisnost so me spremljale skozi celotno šolanje - od osnovne šole do doktorskega študija. Za Anglijo sem se odločila predvsem iz praktičnih razlogov. Poleg maternega jezika govorim tekoče samo angleško (in učenje tujih jezikov ni moja vrlina), poleg tega je Anglija relativno blizu domu. Hkrati imajo na Otoku izjemen izobraževalni sistem in možnost financiranega študija. Brez tega ne bi mogla oditi v ta svet. Ker je študijsko okolje mednarodno zelo pisano, se nikoli V času dodiplomskega študija je prejela tri nagrade, in sicer »Nottingham Advantage Award« za prepoznavno nadpovprečno dejavnost na univerzi - sodelovala je namreč pri organizaciji več prostovoljnih dejavnosti, univerzo je zastopala na tekmovanjih v karateju in med počitnicami opravila tri raziskovalna pripravništva, enega na univerzi v Nottinghamu, enega v univerzitetni bolnišnici v Nottin-ghamu in enega na Univerzi v Cambridgeu. Prejela je tudi nagrado za najboljšo dodi-plomsko nalogo s področja mikrobiologije »Perkins Fowler Waites Price« in priznanje »Royal Society of Biology Top Student Award 2017« za diplomo z najvišjim povprečjem. INTERVJU 27 Џ : ' tfe s, National Biosampte Centre Sample Deliveries , j.' -o ш s fep «ш V času epidemije je Hana v največjem diagnostičnem ' laboratoriju v Združenem kraljestvu testirala vzorce morebitnih okuženih z novim koronavirusom. : s vk ШШ * S fantom Davidom, ki končuje doktorski študij biologije, rada potujeta. Njuna želja je, da bi po opravljenem doktorskem študiju lahko nekaj časa potovala po Aziji. l liiiii ШI « a 11 r' / маи mitiinrnH'f^i Ii ■vi nisem počutila kot tujka. Tudi ko se nisem znala izraziti v angleščini, se ni nihče posmehoval -ravno nasprotno, Angleži so zelo strpni in tujcem pomagajo glede jezikovnih ovir. Na Otoku živite, študirate in raziskujete že pet let. Kaj vam je všeč, kaj najbolj pogrešate? Je morda kakšna navada, ki je nikakor ne morete prevzeti? Anglija je čudovita dežela z zelo drugačno pokrajino, kot smo je vajeni v centralni Evropi. Je precej ravninska. Morda res slovi po velikih mestih, ampak so vsa ta mesta obdana s prekrasnimi dolinami, slikovitim podeželjem, z jezeri in nacionalnimi parki. Angleška narava ima poseben čar in rada jo raziskujem. Z Davidom se pogosto podava na enodnevne pohodniške izlete v različne skrite kotičke nacionalnih parkov. A kljub lepotam angleške pokrajine zelo pogrešam pogled na gore - kamorkoli se za-zrem, vidim ravnino, ki se počasi prelije z oblaki v daljavi. Poleg narave mi je v Angliji zelo všeč brezplačen dostop do kulture in znanosti. Všeč mi je tudi pristop akademikov do študentov. Nikoli, tudi kot dodiplomska študentka, nisem bila zgolj številka. Vedno so profesorji, ki so hkrati uveljavljeni in priznani znanstveniki na svojih področjih, spoštovali moje mnenje, o znanosti so se z mano pogovarjali kot s svojimi akademskimi kolegi. Angleški jezik nima vikanja in kličemo se po imenih - moj mentor ni gospod profesor Fodor, ampak je Ervin in jaz sem Hana. Navada, ki je ne morem prevzeti, je včasih pretirana angleška vljudnost. Angleži so zelo vljudni in za vsako stvar rečejo »hvala«. In njihov znani »cheers«. Bolj kot vse drugo pa Angleži ljubijo stati v vrstah. Ko čakajo na postaji za avtobus ali pred trgovino, si bodo vedno zapomnili, kdo je prišel prvi in kdo zadnji. Ko bo prišel avtobus, se bodo postavili v ravno vrsto po časovnem zaporedju, kot so prišli na postajo. To je res nekaj neverjetnega in nekaj, kar se mi še danes zdi precej smešno, saj stojijo v vrsti za vsako malenkost. In verjemite mi, govorim iz lastnih izkušenj, da ni vredno preskočiti vrste. Kakšen je vaš tipičen dan? Sem človek, ki najbolje deluje znotraj ustaljenega urnika. Tako se zbujam in hodim spat vsak dan ob isti uri ne glede na dan v tednu. To mi pomaga tudi pri boju proti nespečnosti, s katero se vsake toliko časa še vedno borim. Zjutraj se zbujam med peto in šesto uro, do laboratorija, kjer preživim v povprečju od 8 do 10 ur, kolesarim. S sabo prinesem vnaprej pripravljen zajtrk, kosilo in malico. Ko pridem popoldne domov, se vedno najprej malo sprostim, nato grem teč v park ali izvedem meditacijsko jogo. Med 17. in 18. uro si ponavadi pripravim večerjo, nato se slišiva z Davidom in skupaj na daljavo gledava epizodo serije na Netflixu. Poveva si, kako sva preživela dan, kar največkrat pomeni, da se pogovarjava o eksperimentih in strokovni literaturi. Zelo rada si ob tem izmenjujeva mnenja in si tako pomagava. Pred spanjem rada spijem toplo sojino mleko s kurkumo in cimetom, preberem poglavje ali dva v knjigi in potem me ob branju vedno »zmanjka« nekje med 21. in 22. uro. Konci tedna so malo drugačni, saj se pogosto obiščeva z Davidom in greva na izlete. Žal se nama ne uspe videti čisto vsak konec tedna, saj morava biti včasih oba v laboratoriju. Če sem za konec tedna sama v Oxfordu, potem sem najverjetneje v laboratoriju. Ob sobotah zjutraj grem rada najprej na dolgi tek - za vsaj dve uri, potem obiščem odprt ekološki market, kjer kupim sveže sadje in zelenjavo, ržen kruh iz moje najljubše oxfordske pekarne in kakšen kos veganske tortice. Takšno življenje mi ustreza in rada imam jutra. Kadar ne sledim svoji rutini in pride do spremembe, takrat vem, da je to poseben dan. Vse, kar počnem na ta »poseben« dan, tako bolj cenim in ti dnevi velikokrat postanejo moji lepi spomini, kot so na primer poletna potovanja in božič v Sloveniji v krogu družine. Veliko časa preživite v laboratoriju, še vedno pa se redno ukvarjate tudi s športom. Delo v akademskem laboratoriju nima delovnega časa, kar pomeni, da delaš toliko, kolikor želiš, seveda pa drži, da več truda kot vložiš v svoje delo, boljši so rezultati. To ni ravno tipična služba in ko prideš domov, se delo običajno ne konča, saj vedno razmišljaš o svoji raziskavi, bereš in raziskuješ. Pravi akademik ne vidi svojega dela kot službe in obveze, ampak bolj kot strast in tako to postane tvoj način življenja. Šport je bil vedno del mojega vsakdana. Še do nedavnega sem trenirala karate, s katerim sem začela pri desetih letih. Karate je res zaznamoval moje odraščanje in bo vedno imel poseben prostor v mojem srcu. A sem pred začetkom doktorska študija treninge opustila, zaradi številnih obveznosti. Takrat sem iskala športno de- »Zal mi je predvsem, da sem odšla od doma, ko sta bili sestri stari petnajst let in tri leta. Zamudila sem veliko in naš sestrski odnos bo vedno malo drugačen, kot bi si morda želela. To seveda ne pomeni, da ju imam zaradi tega kaj manj rada. Moja pisarna v laboratoriju je obdana z risbicami, ki mi jih redno pošilja moja mala Zala.« javnost, ki je časovno prilagodljiva. Začela sem teči. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem tek vzljubila, saj je bila to zame velika sprememba. Predvsem sem ga vzljubila, ko sem lahko tekla dlje kot pet kilometrov. Dolgi teki so tako postali moj čas meditacije in sprostitve. Ko grem teč, si grem počistit notranji nemir in nahranit dušo. Včasih med tekom veliko razmišljam, včasih prav nič. Ker sem zelo tekmovalna, sem se tudi prijavila in odtekla že dva polovična maratona, zdaj pa se pripravljam na prvega pravega. Jeseni v Brigh-tonu. Tudi vaš fant končuje doktorski študij iz biologije, le da v okviru Univerze v Cambrid-gu. Med univerzama naj bi bilo precejšnje rivalstvo. Ali kdaj »tekmujeta« tudi med sabo? Če vprašate Davida, bo rekel, da je njemu vseeno za rivalstvo, ker je tako on na boljši univerzi. Med univerzama je res vsesplošno rivalstvo, a to v dobrem smislu. Ko pride do raziskav in deljenja znanja, sta si univerzi zelo blizu, veliko je sodelovanja. Ko sem se prijavljala na doktorski študij, je bila moja želja dobiti projekt na Univerzi v Cambrid-gu, kjer sem delala med poletnimi počitnicami in kjer sem takrat tudi spoznala svojo sorodno dušo. O Oxfordu takrat sploh nisem razmišljala in ironično je bil prav David tisti, ki me je pre- govoril, da sem aplikacijo poslala tudi v Oxford. Sprejeta sem bila na obe univerzi s ponujenim financiranjem celotnega študija, a se je na koncu izkazalo, da je bil projekt v laboratoriju, kjer sem zdaj, boljši. In ko pride do doktorskega študija, sta projekt in laboratorij, katerega član postaneš, najpomembnejša dejavnika. Posledično sem sprejela ponudbo Univerze v Oxfordu, kljub temu da je to pomenilo biti približno sto milj stran od Davida. Sicer je pa biti »Oxbridge par« precej zanimiva izkušnja - biti del obeh mest in imeti možnost udeleževati se dogodkov na obeh univerzah je res neverjetno. Kljub temu da pripadam Oxfordu, ne bi mogla reči, katero mesto je lepše in katera univerza je boljša. Vsaka ima svoj poseben čar in oba kraja sta naravnost čudovita ter pravi raj za akademski študij. In roko na srce, ko pride do tako dobrih univerz, je meja boljšega zelo subjektivna. Če se nekoliko dotakneva še aktualnih razmer. Ves svet spremlja razvoj cepiva in zdravila za covid-19. Tega razvijajo tudi strokovnjaki znotraj vaše univerze. Ali ste vpeti v ta razvoj oziroma ga spremljate? Kakšne so vaše napovedi in mnenje glede boja proti novemu virusu? Pri razvoju cepiva ChAdOx1 nCoV-19, znanega pod imenom AZN1222, ki ga razvijajo na oxfordski univerzi, nisem vpletena, a seveda vsi z velikim zanimanjem spremljamo dogajanje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se trenutno razvija 137 cepiv proti SARS-Cov-2, od tega jih je 23 v prvi ali drugi klinični fazi razvoja. 20. julija so oxfordski raziskovalci objavili najnovejše rezultate tega cepiva in podatki kažejo, da se je cepivo izkazalo za varno in precej obetavno. A kar me rahlo »skrbi«, so stranski učinki: 60 odstotkov prostovoljcev je imelo bolečine v mišici, kjer so prejeli cepivo, 61 odstotkov se jih je počutilo slabo in kar 51 odstotkov je imelo zvišano telesno temperaturo. Seveda so vsi ti stranski učinki zelo pogosti pri vseh cepivih in so bili povsem pričakovani, a menim, da je delež prostovoljcev s temi stranskimi učinki precej visok. Pozornost ljudi je žal vedno bila in vedno bo osredotočena na stranske učinke cepiv. Četudi so ti kratkoročni in večinoma na dolgi rok zdravju neškodljivi, lahko te visoke številke vplivajo na odločitev ali se bomo cepili ali ne. Tukaj je še dodatna pomanjkljivost oxfordskega cepiva - vsi cepljeni prostovoljci so bili zdrave osebe, stare med 18 in 55 let. To pomeni, da ne vemo, ali bo cepivo sprožilo enak imunski odziv pri bolnikih s pridruženimi boleznimi in pri starejših ljudeh. Prav tako ne vemo, kako se bodo na cepivo odzvali ljudje drugod po svetu, ki živijo v drugačnem okolju kot mi v Angliji oziroma v Evropi, večina prostovoljcev je bila namreč bele evropske rase. In navsezadnje je sodelovalo komaj 1.077 prostovoljcev. Seveda tudi v tej fazi ne moremo vedeti, kako bo cepivo učinkovito, če sploh, in ali bo en odmerek dovolj. A to, da imamo kar nekaj obetavnih raziskav - naj omenim še nemško BNT162, ki je tudi v tej klinični fazi - odraža ne le neverjeten razvoj znanosti, ampak tudi velik prelom človečnosti. Razvoj cepiv običajno traja desetletja in hitrost, s katero se premikamo danes, je resnično neverjetna. A navkljub vsemu ne bi bila preveč optimistična, saj obstaja verjetnost, da nikoli ne bomo dobili cepiva. In tudi če ga bomo, morda to cepivo ne bo preprečilo okužbe s SARS-CoV-2, ampak bo samo ublažilo simptome covida-19. Foto: osebni arhiv 28 OTROCI POJEJO Patricija Križan iz OŠ Vojnik: »Rada pojem in sanjam, da bi bila nekoč pevka. Za nastop sem izbrala pesem Aleluja, ki mi je res pri srcu. Moja pevska vzornica je Nika Zorjan. Tudi sošolci in učitelji so bili veseli mojega uspeha, doma pa me seveda tudi podpirajo pri tem. Pred nastopom v polfinalu mi je pri pripravah pomagal učiteljica Vesna Kolin. Nastop v studiu Radia Ptuj je bil malo lažji kot v dvorani, ker pred mano ni bilo občinstva. Bala sem se le, da se ne bi zmotila. Na finale se pripravljam tako, da vsak dan veliko pojem. V šoli sodelujem tudi pri pevskem zboru in v prostem času rada plešem.« Gaja Topovšek iz OŠ Tabor: »Ko stopim na oder, imam nekaj treme, ko začnem peti, pa samo še uživam. Na Radiu Ptuj je bilo zanimivo, saj sem prvič pela pred radijskim mikrofonom. Zapela sem pesem Ule Ložar Nisi sam. To pesem sem izbrala zaradi sporočila v besedilu in razgibane melodije. Najtežje od vsega je bilo čakanje na rezultate. Zaenkrat se še ne pripravljam na finalni nastop, saj uživam na počitnicah. V svojem prostem času obiskujem glasbeno šolo. Igram violino in klavir. Treniram tudi show plesno gimnastiko. Seveda želim še veliko nastopati, peti in morda imeti celo svojo pevsko skupino.« Hana Kušar iz OŠ Zreče: »Eva Boto je moja najljubša pevka, zato sem izbrala njeno skladbo Kaj je to življenje, saj ima tudi zelo dobro besedilo. Enkrat sem že sodelovala v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi, takrat sem prišla do polfinala. Peti v studiu se mi je tokrat zdelo težje kot pred občinstvom. Te dni malo več vadim ob strokovni pomoči, sicer pa tudi v družini vsi igramo, pojemo ter občasno nastopamo. Igram flavto in v prihodnje se bom učila še klavir, sicer pa bi rada na srednjo zdravstveno šolo in nato študirala fizioterapijo, glasba pa bo vedno moj konjiček.« Eva Krivec iz OŠ Rogatec: »Polfinale, ki je bil letos v studiu, je bil za mene kar velik izziv, saj si nisem znala predstavljati, kako bo to sploh potekalo. Na koncu sem ga opravila uspešno in napredovala v finale. Zapela sem pesem Marte Zore Povej mi, zakaj. Na finale se pripravljam z učiteljico Barbaro, večinoma pa sama doma. Kaj bom počela v življenju, še ne vem točno. Sanjam o tem, da bi pela na odru s svojima najljubšima izvajalcema Marcusom in Martinusom, ki me navdušujeta pri petju. V prostem času jaham konje, rada se tudi sprehajam s psičko po gozdnih poteh.« Polfinale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je bil v studiu Radia Ptuj Med finalisti štiri dekleta iz naše regije Imajo razlog za ponos Članica komisije je bila tudi Klavdija Winder Pantner, pevka in voditeljica oddaje Katrca na Radiu Celje. Pravi, da je ponosna na mladi rod, ki prepeva slovenske pesmi, saj se ji zdi pomembno, da ohranjamo slovensko besedo v glasbi. »Ko sem ocenjevala pesmi, sem upoštevala več dejavnikov, ki so vplivali na moj izbor. Vsekakor so pomembni izbira skladbe, barva glasu, intonacija, interpretacija, ritem ...« Meni, da je zauspehpomemben talent, kasneje pa tudi delo, če želijo uspeti na tem področju. Že uvrstitev v finale je gotovo razlog, da so lahko zelo ponosni nase. Družba Radio-Tednik Ptuj je pred leti zasnovala danes uspešen in prepoznaven projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V njem so v minulih sezonah nastopili številni mladi pevski in glasbeni talenti iz osnovnih šol. Šesta sezona je bila zasnovana še bolj množično kot prejšnje. A ni šlo po načrtih. V začetku marca, ko je na svoj nastop čakalo še nekaj deset mladih pevcev iz občin in osnovnih šol na Celjskem, iz Maribora in tudi z Dolenjske, je projekt prekinila koronakriza.Kgrag lflralSSEgESES mogoče uspešno zaključiti. A polfinalisti so nazadnje dobili priložnost, da so zapeli v studiu Radia Ptuj in med 60 mladimi pevci je bilo izbrani 26 finalistov. MG, TC Mladim so lahko letos prisluhnili tudi poslušalci radia in glasovali zanje s SMS-spo-ročili. Od 29. junija do 16. julija so med 9. in 10. uro lahko Polfinale 6. sezone projekta Otroci pojejo in se veselijo so podprla podjetja: Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, Zerox, Teleing gradnje, Talum, Klima Ptuj, Baustoff Metall, Avtobusni in tovorni promet (ATP), Sazas, Kaass avto Ptuj in Cinkarna Celje. vsak dan prisluhnili štirim nastopom, natopaglasovalivse do24.ure. Polfinalne nastope jeoce-njevala tudi strokovna ko- CC OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO misija. V njej so bili operni pevec Tim Ribič, pevka in urednica TV Veseljak Majda Oderlap in pevka ter voditeljica Klavdija Winder Pantner. Na podlagi studijskih posnetkov je komisija ocenila 57 nastopov z več kot 60 mladimi pevci. Predstavila so se večinoma dekleta, nekaj je biloduetov,zelomalo pa fantovskih nastopov. Seštevek njihovih ocen je določil 20 finalnih nastopov, 10 iz mlajše kategorije in 10 iz starejše kategorije. Število SMS--glasov poslušalcev radia je odločilo še o šestih finalistih (po trije so se uvrstili iz vsake kategorije). Na velikem odru na mestni tržnici na Ptuju, kjer bo 19. septembra finalni del, bo tako mogoče prisluhniti 26 glasbenim točkam. Na zmagovalni oder se bodo na koncu iz vsake kategorije povzpeli po trije. Tudi letos čaka zmagovalca v mlajši in CINKARNA starejši kategoriji posebna nagrada - posnel bo lahko lastno pesem. Kdo bo zapel 19. septembra na Ptuju? Iz mlajše kategorije se je po odločitvi komisije z našega območja v finale uvrstila Patricija Križan iz OŠ Vojnik. V finalu so še: Eva Šnut, Kaja Kokol Zebec, Nuša Arnuš, Vita Stanovnik, Lara Tušak, Vito Maučič, Elena Zebec, Ula Batis in Diana Dovečar. S pomočjoSMS-glasovanja so se v finaleuvrstile: Zala No-vak,ElaImanMeglainLana FriščićKrampelj. V starejši kategoriji je komisija izbrala dve finalistki z našega območja. To so Hana Kušar iz OŠ Zreče in Gaja Topovšek iz OŠ Tabor. Ostale finalistke so: Amaja Krašna, Katja Čuš, Emma Sartor, Lana Kostanjevec, Zala Kereži in Žiga Florjančič, Dora Šandor, Julija Maučič, Neža Jerič in Neža Kralj. Na podlagi števila SMS-spo-ročil so v finale napredovali še: Eva Krivec iz OŠ Rogatec ter Pia Krajnc in Taja Pučko. Foto: ČRTOMIR GOZNIK V Rogatcu je bil zadnji letošnji predizborvprojektuOtroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Nadaljnjedogajanje ježalustavil koronavirus. Kot pravi Drago Slameršak, direktor družb Radio-Tednik Ptuj in NT&RC Celje, je projekt v teh letih postal širše prepoznaven. »Večina se strinja, da ga je treba negovati in spodbujati, a slovenska oblast kljub našim predstavitvam doslej ni prepoznala njegovega širšega pomena. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ne glede na to, iz katerih osnovnih šol in krajev prihajajo, saj so slovenske pesmi lepe, spevne. Nenazadnje je to tudi oblika spoštovanja maternega jezika.« Ob občinskem prazniku z županom Cirilom Roscem »Obvoznica je za razvoj zgornjega dela doline zagotovo zelo pomembna« Občina Luče praznujesvoj praznik uradno 10. avgusta, na lovrenčevo, ko je god njenega župnijskega zavetnika sv. Lovrenca. Takrat je ponavadi tudi vrhunec turistične sezone, ki je v znamenju vsekoletnih Lučkih dni, sklopa razlienih prireditev. Zaradi letošnjih zdravstvenih razmer sta tokrat javno praznovanje občinskega praznika in prireditev Lučki dnevi odpovedana. BRANEJERANKO Kljub vsemu so tudi v letošnjem, čisto posebnem letu občinski prazniki priložnost za pregled opravljenega dela. Tako je tudi v Lusah, kjer j t od lanskega praznika veliko novega. O tem smo se pogovarjali z županom Ciril lom Roscem: Leto js naokoli, Luče spet praznujejo gbčisski praznik. Kaj je od lanskega sbanske ga p raznika boljše? (Od lanskega o-azniks do dane- so Luče precej bo-galejle. V tem času smo končali največjz občinsko naložbo v sodobnom času, gradnjo nove šporhne dvorane . Vredno st naložbe je psibližno 2,4 milijona evrov in je po finančni plati proktič no žo zap rta, in slc er brsz zadolževznja. Prav iakoje bila lotos kon- čana grodnja nove osrednje čistilne naprave, ki je? trenutno v poskusnem obratovanju. Vrednost te naložbe je tristo tisoč zveov. Poleg tegn smo prenovili prostore vrtca in zgradüi nov ločen vhod. Lani konec septom-bra smo z odmevno slovesnostjo zaznamovali vstop Občire Luče v elitno združenje Gorniških vasi rBerg-steigerdörfer). Peleg tega je turistična zveza izbrala Luče za drugi najlepši slot venski izletnieki kraj. Kakšne načrte ima Občina Luče do konca leta? Trenutno končujemo -e obnovo Sortnega igrišča ob novozgrajeni športdi dvorani. Prav tako obnavljamo učilnici v osnotni šoli, sofinancirali smo nabavo gasilskega vozi la. Kmalu bomo začeli letoštje asfaltiranje Drare občanke in oblani, iskrene čestitke ob občinskem prazniku Občine Luče. Letošnji praznik zaradi znanih razmer na žalost ne bo takšen, kot smo bili vajeni doslej. Naj bo to priložnost za nekohko drugačno praznovanje, krepitov dodelovanja, razumevanja, solidarnosti in medsebojneea spoštostnja. Iskrene čestitke tudi vsem letošnjim občinskim nagra-jencom. ZTradl erenulne epidemiološOs situsije smo bill pgmorani slavnostno proslavo z podelitviio priznonj in nagnl-prestaviti net kasnejši ugodnejši čas. V upanju, dci,seže kmalu skupaj povesslimo in proslavimo, vsem ebčanom in degmjencem Iskrsno črstittтno ier žslimo vetiko zdeavjo in vse dobro. Župan Obline Luče Ciril Rosc s sodelavci občinskih rest v Krntci in Pstvolovljeku. Občina Luče ima slovenski reko rd po številu lokalnih cest na prebivalca. Kljub temu ste se odločili za zahlevno nalogo, z a odkup zasebnih zemljišč, na keterih je del občtnskih cest. Kako uspešni ste pri njej in kako dnloč st e? Res je, da smo se pred leti lotili zajetnego in trdovratnega oreha, odmor in odkupov tako rekoč brezštevilnih občin sksh cnst. Odmere so teile opravljeneg vsako leto v proraeunu namenimo kar nekaj sredstev tudi za odkupe. Letos smo na zadnji sej i občinskega sveta z rebalansom ta sredstva celo povečati, saj je bil odziv presenettjivo večjl od načrtovanega. Še nekaj let bo treba, da bodo kategorizirane občinske ceste v občinski lasti v celoti. Sicer ne gre povsem brezi težav, a jz vseeno odziv lastnikov večinoma pozitiven. V začetku tngaleta je bilo odprtje nove športne dvorane. Nato je prišlo do epidemije koronavirusa. A vseeno, kakšne so prve izkušnje s pomembno novostjo, z večnamen sko dvorano? Izkušnje so zelo ugodne tako za stavbo, njeno funkcionalnost kot tudi zasedenost. Približno mesec je namreč športna dvorana obratovala. Pridno so jo uporabljali domači špor- Župan Luč Ciril Rosc tniki vseh starosti in tudi iz bližnjih krajev. Ravno ko smo se je navadili in prišli na želene »obrate«, je prišlo do epidemije, ki je vse dejavnosti ustavila. Pred krat- kim bi morali v tej dvorani gostiti osrednji dogodek ob dnevu slovenskih planincev, kar nekaj večjih tekmovanj je bilo tudi že načrtovanih. Le upamo lahko, da bo jesen, kar se tega tiče, bolj prijazna. Posebnost Občine Luče je tudi, da se vaša občina pojavlja med izjemno redkimi slovenskimi občinami, ki so nezadolžene ... Vsa leta, kar sem župan -tega je že za polnoletnost -se naša občina praktično ni zadolževala. Tudi pri veliki naložbi v športno dvorano smo ubrali malce drugačno pot in zanjo varčevali nekaj let. Mogoče je to za koga nenavadno, a je res, da smo danes po končani naložbi brez »nahrbtnika«, ki bi nas vlekel k tlom pri naših naslednjih načrtovanih projektih. Iz Luč prav tako prihajajo novice o dolgoletnih prizadevanjih za gradnjo obvoznice in težavah, ki so z njz povezane, Kako je z obvoznico? Obljube novega ministra so zelo konkretne in nakazuje jo pri izved bi državne naložOe j z nojdaljšo brado v cetztni regiji - svež veter. Tudi sicer naj bi bilo delovanje aktualne vlade usmerjeno v podporo razvoju podeželja. Gradnja obvoznice je za razvoj zgornjega dela Zgornje Savinjske doline zagotovo zelo pomembna. Foto: arhiv občine in BJ Letos ianuorja odprta dvorana Športnegr centra Lute. V ni ej so namsravali pripraviti osrednji dogodek letošnjega dneva slovenskih planincev in več tekmovanj, vse to je preprečil pojav koronavirusa. Zlata plaketa Robnikovi Letošnje najsrišje priznanje Občine Luče, !o je zlato plaksto, bo prejeta Marija Robnik. Prejeta jo bo za dolgolotno prostovoljno delo v organizacijah Rdeči križ in Karitas ter nu-denjg nesebisne pomoči občanom. Podeljena bodo tudi tri tako imenovtna priznanja občine. Klavdij Strmonik ga bo prejel za delovanje v različnih društvih ter za veliko prizodevanje psi gra-drji športne dovrane. Siivi Robnik j er namenjono priznanje oa delo v kulturnem življenju zatelka Podvolo-vljek, Katarina Resnik ga bo prejela za osvojen naziv zlate maturantke. 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Luško moško petje >na treko in štrto< je ustno izročeno kot pevska veščina. Ta tradicija neprekinjeno vztraja še danes, ko so pevski sestavi obogateni z mladimi glasovi in v odlični kondiciji,« ugotavlja magistrica historične muzikologije Simona Moličnik. Oktet Žetev iz Luč poznajo poslušalci po vsej Sloveniji. Kar šest od osmih pevcev prepeva tudi v skupini Ljudski pevci iz Luč. Luško šestglasno petje kot slovenska nesnovna kulturna dediščina Ko Lučani zapojejo »na treko in strto« Glasbeno izročilo ima v Lučah bogato tradicijo. »Ljudski pevci iz Luč so v svetu ljudske glasbe s svojim edinstvenim načinom petja nekaj posebnega. Ponosni smo na to,« pravi predsednica Kulturno-ume-tniškega društva Toneta Mlačnika Luče Andreja Urh, ki je tudi ravnateljica domače osnovne šole. Po svoje je zgovorno, da je šola poimenovana po glasbeniku, po slovenskem skladatelju Blažu Arniču, po nekdanjem Lučanu ... »Posebej smo veseli, da se skupini ljudskih pevcev priključujejo mladi. Ni bojazni, da bi glas teh pevcev zamrl,« je ponosna Urhova. BRANEJERANKO Predsednica kulturnega društva omenja, da je v okolici Luč veliko družin z odlično glasbeno popotnico. Veselje do petja spodbujata vrtec in šola, kjer so kar trije pevski zbori. Poleg šolskih zborov in Ljudskih pevcev iz Luč delujejo v kraju po vsej Sloveniji znan Oktet Žetev, svoj zbor imajo upokojenci, dejavne so župnijske pevske skupine, kjer pojejo mladi in starejši pevci. »V Lučah se na vsaki prireditvi sliši petje in obiskovalci to vedno sprejmejo odprtih src. In dokler bo tako, bomo zadovoljni vsi,« je povedala Urhova. »Verjamem, da bodo vsi ljudje z dobrim pevskim posluhom radi prepevali in nadgrajevali svoje znanje ter talente tudi v prihodnje in da bodo poslušalci vedno cenili njihovo voljo in veselje. Tako se bo naša tradicija ohranjala in v današnjem hitrem tempu komu ukradla kakšno minuto časa, a zelo bogatila naša življenja,« je še dodala predsednica luškega kulturnega društva. Pobuda je sprejeta »Luško moško petje >na treko in štrto< je ustno izročeno kot pevska veščina. Ta tradicija neprekinjeno vztraja še danes, ko so pevski sestavi obogateni z mladimi glasovi in v odlični kondiciji,« ugotavlja magistrica historične muzikologije Simona Moličnik, ki je luška rojakinja. Z lanske Kresne noči v Lučah, kjer je nastopal Oktet Žetev z gosti. Na teh koncertih se zbere več kot tisoč udeležencev. Člani Okteta Žetev - stari so od približno trideset do malo več kot petdeset let - so nasploh ustvarjalni. Sestavljajo ga kmetje, obrtniki, podjetniki ... Med njimi je gospodar znamenite Matkove kmetije iz Matkovega kota, ki je začel letos izdelovati sladoled iz kozjega mleka, drugi kmet izdeluje sire, skuto in jogurte, tretji kmetovalec ima turistično kmetijo Metulj ... Med člani je uspešen podjetnik, lastnik podjetja Biomasa, ki se ukvarja z ogrevalnimi sistemi ter s proizvodnjo lesnih goriv. Zaposluje več kot trideset ljudi. Kljub prezasedenosti uspe najti čas za Žetvine vaje .... Nekdo od članov dela v podjetju, ki se ukvarja z montažnimi gradnjami, spet drugi je podjetnik, ki se ukvarja s kmetijstvom in z gozdarstvom ter je član Savinjskega kvinteta, eden od pevcev je odličen parketar ... Predsednik skupine Žetev se med drugim ukvarja z gradbenim projektiranjem in nadzorom. Poleg tega dela na področju prodaje ogrevalnih sistemov. V skupini se včasih pošalijo, da lahko člani Žetve - zaradi svojih znanj - postavijo novo hišo in zanjo poskrbijo vse od njene idejne zasnove do zadnje podrobnosti. Pobuda za vpis tovrstnega petja v register slovenske nesnovne kulturne dediščine je bila vložena lani. Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je odgovoril, da luško moško petje ustreza merilom ter da je primerno za vpis v omenjeni register. Na vrsti je postopek vpisa. »Način luškega vodenja glasov je takšen: eden od pevcev začenja naprej, nekaj jih gre čez osnovni napev v intervalu terce, hkrati spodaj dodajo prvi in drugi bas. Ob zaključkih fraz dodajajo okrasek, pri čemer se nekateri glasovi povzpnejo čez vodilni glas, kot tretji glas nad njim ( »tre-ka«) in drugi še čez kot četrti glas nad vodilnim ( »štrta«),« je obrazložila Moličnikova. »Glasove zelo preprosto poimenujejo po svoji logiki in s svojim izrazoslovjem. Pojejo v silno počasnem tempu in ob zaključkih fraz zelo zadržijo ter dovolijo bogati harmoniji, da se razvije polni zvok,« je še dodala magistrica historične muzikologije, ki je najbolj znana po vodenju avtorskih radijskih oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Moličnikova dodaja, da se glede na to, da je pevcev veliko, razvije posebna jakost petja. Posebno luško petje zanima tudi raziskovalce Glas-benonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šestglasno petje Skupina Ljudski pevci iz Luč je posebnost že po svoji številnosti, saj raziskovalci ugotavljajo, da je to na Slovenskem redkost. Skupino sestavlja od petnajst do dvajset pevcev. »Naše luško šestglasno petje se nadaljuje iz roda v rod. Iz mlajše generacije smo začeli prepevati, ko so nas v skupino povabili naši očetje in drugi sorodniki, ki so že prepevali, te pa že njihovi očetje,« je povedal član skupine, mlad podjetnik Niko Bezovnik iz okolice Luč. Bezovnik se je priključil ljudskim pevcem že kot šestnajstletni fant, najstarejši pevec je bil takrat star že približno osemdeset let. »Že od malih nog sem poslušal očetovo prepevanje po hiši in okoli nje. Med ljudskimi pevci je tudi moj stric. Nekoč so me vprašali, ali bi se pri skupini oglasil, da bi ugotovili, kateri glas bi pel. Nato me je petje v skupini pritegnilo,« se Niko spominja začetka. »Za naš način petja notnega zapisa ni, zato se je tega načina treba priučiti,« omenja mlad ljudski pevec. Ljudski pevci iz Luč pojejo nekatere pesmi, ki izvirajo iz njihovega kraja, kot tudi takšne, ki jih poznajo po vsej Sloveniji. »Nekaj pesmi je nastalo v Lučah. Pokojni član Ljudskih pevcev iz Luč Tone Mlačnik je napisal veliko zborovskih skladb ter nekaj pesmi, ki so že skoraj ponarodele. Prepevajo jih tudi zbori iz drugih občin,« je še povedal Niko Bezovnik in omenil tudi letos umrlega Tonetovega brata Jožeta. »Oba sta bila gonilna sila naše zgodbe,« je ponosen Niko. Luški ljudski pevci so se že udeležili državnih srečanj ljudskih pevcev in godcev, kjer so prejeli zlato priznanje. Naslednje leto, ko je bila revija tekmovalnega značaja, so se uvrstili na tretje mesto. Na njihovi dvojni zgoščenki je posnetih več kot štirideset ljudskih pesmi, obstajajo tudi radijski posnetki ... Desetletnica Žetve Člani Ljudskih pevcev iz Luč pojejo tudi v domačem moškem pevskem zboru, kar šest pevcev pa sestavlja zelo znan Oktet Žetev. »Kot člani ljudskih pevcev smo vzljubili ljudsko in zborovsko petje,« omenja korenine Žetve njen predsednik Niko Bezovnik. »Sestali smo se in si določili NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 > . i ■ »i mm . ■:;:■: ..............ШГ Pogled na Luce in mm »Naše luško šestglasno petje se nadaljuje iz roda v rod. Iz mlajše generacije smo začeli prepevati, ko so nas v skupino povabili naši očetje in drugi sorodniki, ki so že prepevali, te pa že njihovi očetje,« je povedal Niko Bezovnik, ki je pevec ljudskih pesmi in predsednik Okteta Žetev. cilje,« se spominja začetka. Letos je minilo deset let od ustanovitve okteta. Praznovanje obletnice je preprečil pojav koronavirusa. Lani je prevzela vodenje okteta pedagoginja Katja Gruber, korepetitorki sta Valentina Rosc in Tadeja Robnik. Žetev se je začela kmalu po svoji ustanovitvi udeleževati občinskih, medobčinskih, regijskih in državnih revij pevskih zborov in manjših glasbenih skupin. Komaj osem mesecev po začetku dela je prejela na državni reviji priznanje za najboljšega debitanta. Žetvin vsakoletni koncert, imenovan Kresna noč, je najbolj množično obiskana luška prireditev, kjer se zbere več kot tisočglava množica ljudi. Prva Kresna noč je bila pred petimi leti, ko je tudi izšla oktetova zgoščenka Pesem je v srcu. Med Žetvinimi gosti Kresne noči so bili Oto Pestner, Ansambel Golte, Irena Vrčkovnik, Mojca Bitenc, Godba Zgornje Savinjske doline, Nuša Derenda, Alpski kvintet, skupina »Ljudski pevci iz Luč so v svetu ljudske glasbe s svojim edinstvenim načinom petja nekaj posebnega. Ponosni smo na to,« pravi predsednica Kulturno-umetniške-ga društva Toneta Mlačnika Luče Andreja Urh. Eros, The Moonlighting Orchestra, Skorband ... Z Ireno Vrčkovnik je Oktet Žetev med drugim nastopil v televizijski oddaji Slovenski pozdrav, njuno skupno pesem vrtijo radijske postaje. Oktet je večkrat sodeloval z Nušo Derenda ter med drugim nastopil v Avstriji, kjer je bil na turneji z Ansamblom Robija Zupana. Oktet Žetev prisega na petje slovenskih narodnih in umetnih pesmi. »Odločili smo se, da se bomo začeli ukvarjati z glasbo drugih narodov takrat, ko bomo znali vso slovensko. To je seveda nemogoče,« je bil zgovoren Niko Bezovnik. Tudi Oktet Žetev prepeva več skladb luškega skladatelja in pisca besedil Mlačnika. Pevci Žetve na nastopih seveda ne pozabijo na značilno luško šestglasno petje. »Značilno melodijo luškega šestglas-ja po besedilu, ki ga ni v pesmaricah, smo zapeli na Primorskem, kjer so bili nad harmonijami navdušeni,« je še povedal Bezovnik. Foto: arhivi KD Luče in Okteta Žetev Z enega od nastopov Okteta Žetev Oktet Žetev z gostjo Nušo Derenda 32 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Franz Josef Sandmann, Celje, 1849, ročno kolorirana litografija s kredo (Pokrajinski muzej Celje) Vedute, zvesti posnetki naših krajev v 19. stoletju (6) www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Albert Rieger, Celje - Marijina cerkev, 1858 (Pokrajinski muzej Celje) Podoben učinek kakor Passinijeve ima veduta z Minoritsko cerkvijo v Celju iz leta 1858, ki je delo Alberta Riegerja (18341905). Edinstvena upodobitev prikazuje na spodnji sliki cerkev pred načrtovano obnovo zvonika, na zgornji pa cerkev vidimo takšno, kakršna naj bi bila po prenovi. Na obeh se pred cerkvijo zbirajo in družijo ljudje v za tisti čas značilnih oblačilih. Med vedutami v muzejski tom za naravo in njene lepote zbirki je posebna redkost re- je ustvaril sedemnajst majh-klamni plakat Carla Goebla nih litografij Dobrne in pri-(1824-1899). Z izjemnim ču- ljubljenih bližnjih izletniških krajev. Dobrna je njegova ljuba tema tudi na šestih tonira-nih litografijah, ki so izšle pod naslovom Spomin na zdravilišče Dobrna pri Celju na Spodnjem Štajerskem. Goeblove prefinjene stvaritve pa kljub zvestemu posnemanju stvarnosti vsebujejo nežen pridih pravljičnosti. V času, ko je potovanje z vlakom postajalo vse bolj priljubljeno, medtem ko so nekateri še vedno potovali s tradicionalnimi kočijami, ki jih vleče konjska vprega, je Franz Josef Sandmann (1805-1856) izdelal album v spomin na odprtje proge med Celjem in Ljubljano. Ročno koloriran pri- mer iz leta 1849 kaže pogled na Celje. Levo v ozadju proti železniški postaji pelje vlak, na desni strani se na Jožefovem hribu dviga cerkev z mogočnima zvonikoma. Ob nabrežju Savinje, kjer je na desni strani čez reko speljan nov most, se pomikajo konjske vprege. Tudi pred železniško postajo je vrsta kočij, s katerimi potniki prihajajo in odhajajo. Preplet tradicije in napredka prav tako zasledimo na veduti Marija Gradca, kjer spokojno pokrajino prečka sopihajoč vlak, ki ga vidimo na skrajni levi strani. Se nadaljuje GABRIJELA KOVACiC, Pokrajinski muzej Celje bil koroški bogoslovec Ivan Žel, doma od Svetega Benedikta v Slovenskih goricah. ... Novoma-šni pridigar je bil opat iz Celja Franc Ogradi.« Uporabljena vira: http:// www.reg-kult.si/sl-si/Rastoca--knjiga; Anton Benetek, Malo spomina, 1965, str. 14-15 in 48-49 Prispeval: Janez Osetič, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@ knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. ALBUM S CELJSKEGA Ob novi Griže, 5. Anton Benetek se je rodil Žalcu. Teologijo je študiral v 1906 posvečen v duhovnika. Slovesnost nove maše je imel v domači župniji 5. avgusta 1906. Bil je kaplan v Črni in v Železni Kapli, nato provizor v Št. Ilju ob Dravi in v Št. Juri- maši dr. Antona Benetka, avgust 1906 19. maja 1877 v Grižah pri Celovcu, kjer je bil 19. julija ju na Vinogradih ter župnik na Djekšah in na Žihpoljah. Leta 1928 je postal prošt in dekan v Tinjah, kjer je deloval do svoje upokojitve leta 1959. Od leta 1924 pa do upokojitve je bil tudi predsednik Sodalitete. Umrl je 18. oktobra 1964. Njegovi avtobiografski zapiski so v knjižni obliki izšli leta 1965 pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu, uredil jih je Rudolf Blüml. Spomini »Bil sem dijak, menda v četrtem razredu gimnazije. Z materjo sva bila na počitnicah na božji poti pri Svetem Križu pri Belih Vodah. Bilo je proti večeru. Mati so klečali pred oltarjem in molili. Jaz grem malo iz cerkve na prosto. Naenkrat zazvoni angelovo češčenje. Ko molim zunaj cerkve »In Beseda je meso postala« ter se spomnim na svojo mater, ki je molila v cerkvi, naenkrat začutim v svojem srcu, kakor nikoli poprej ne tako, posebno veselje do duhovskega stanu. To veselje me je potem spremljalo in me držalo pokonci v viharnem življenju vojaške službe. Materina molitev mi je izprosila, da sem postal duhovnik, srečen in zadovoljen ...« »V Grižah sva imela novi maši: bratranec Ivan dne 7. avgusta 1904, jaz pa 5. avgusta 1906. Pri Ivanu sem bil jaz ce-remonier. Moj ceremonier pa je Ob občinskem prazniku s solčavsko županjo Katarino Prelesnik »Trudimo se, da bi podeželje ostalo poseljeno« Na Solčavskem, ki je za marsikoga najlepše območje naših krajev, praznujejo občinski praznik 5. avgusta. Gre za praznili Marije Snežne, kijije posvečen izjemen kulturni spomenik, solčavska župnijska cerkev Marije Snežne. NaSolčavskem kulturnih in naravnih biserov ne manjka, nas pa je zanimalo, kako tz izjemno območje upravlja občina. BRANEJERANKO O vsem tem smo se pogovarjali z županjo Katarino Prelesnik. Občinskip raznik je priložnost za nekakšno inventuro dela, ki ga je občina opravila od prejšnjega praznika. Kaj jp od takrat na Solčavskemboljše? Skrb za urejeno infrastrukturo je n enehna sksb naše lokalne sPupnosti. Za čas od lanskega do letošnjega praznika lahko rečem, da smo bili pridni. Že o t) koncu lanskega leta smo po neurjih končali sanacijo lokalne ceste v Matkovem kotu. Letos se že veselimo nove pridobitve -obnovljene ceste do obračališča Rinka v Logarski dolini. V zaključnem delu je sanacija piazu Robnik. Veseli smo tudi preplastitve državne ceste iz Solčave do Logarske doline in izvajanja sanacij plazu na Solčavski panoramski cesti proti Pai vličevemu sedla i n v Po dol-ševi. V juliju nam je uspeloe da smo zagotovili,na mostu čez Macesnikov plaz, obvoz mimo njega. Zaradi popolne zapure psoti Pavličevemu sedlu smo tako zagotnvili obvoz tudi za tovorna vozila proti Podolševi. Kakšne načrte še imate v občini za letoe, kaj naj Ivi bilo še na vrsti? Še letos bomo obnoviši odsrk ceste od KmečPe hiše Ojstrica do Eko hiše Na razpotju in v tem delu sanirali tudi vodovšdno omrežji. V izvedbi sta že celovita obnova pešpoti v Lpgarski dolini ter ureditev In tnterpretacija točk ob naravoslovni etnografski poti. S Prostovoljnim Spoštovane občanke in občani Občine Solčava, dragi vsi, ki se radi vračate k svojim koreninam v Solčavo! Iskrene čestitke ob občinskem in farnem prazniku Solčave. Kmetijstvo je naš trajnostni vir. »Praznujmo z okusom!« Županja Katarina Prelesnik s sodelavci Občina Solčava, ki ima petsto prebivalcev, podzčuje občinska priznanja vsaka štiri leta. Vzrok je manjše število prebivalcev in to, da bi prepogosto podeljevanje priznanja razvrednotilo. Naslednja j)odelitev občinski priznanj bo leta 2022. Župaeja Solčave Katarina Prelesnik gasilskim društvom Solčava smp se odločili za izdelpvo nove gasilske nadvradn-e na šasiji vozila MB Unimog. V izdelavi je tudi ddkumen-tacija za novo telovadzico. Prav tako ne bomo pozabili na tako imenovan e majhne potrebe, ki so oe domačine še kako pomembne. Ob čina Solčava je med najmanjšimi slovenskimi občinami, vendar z razmeroma veliko površino. Kakšne prednosti in po drugi strani kakšne probleme imate v tako majhnih občinah? Bogatoin ohranjeno naravno okolje,naravna dediščina, tradicija, navezanost in pripadnost domačinov na lokalno edoljeso naše prvdnosti. Naše problemu predatavlja še vedno pomavjkljiva in nezadostna osnovna inPrastruk-tura, oddaljuje se zdravstvos imamo tudš slabie možnosti zaposlovanja m)adih, kar pomeni njihovo izseljevanje. Trudimo se - kolikor je v naši moči - da ohranjamo poselitev podeželja. Le tako bo lahko urejeno, da bodo domačini zadovoljni in z njimi tudi naši obiskovalci. Na Solčavskem imate tudi pestro društveno življenje. Kako ste kot županja zadovoljni z dejpvnostjo društev ter kolško jim občina lahko pomagu? Vsako obdobje zaznamujejo dogodki, lai vplivajo na življsnje in delte všakega od nas In širše skupnosti. Koronavirus je sareval v nase vsakdanje življenje. Prilagajanja so potrebna na vseh področjih tako zasebnega kot javnega življenja. Temu je treba prilagoditi tudi dogodke v naši lokalni skupnosti. Naša društva so se znala prilago- Praznovanje občinskega praznika Soičave je bilo včeraj, v sredo, zaečer. Letošnje praznoaanje je na temo Kmetijstvo je naš trajnostai vir - Praznujmo z okusom. diai tzenutnim -azmeram. Društvo upokojencev ima aa ogled novo po stavljeno razste-vo rolsodelskih izdelkov napih občank m občanov. Odprte so še druge razstave, prav tako se je mogoče udeležiii delav-nic,ki jih ponuja naše drostpo Bicta. Športna rekreacija za najmlajše in mlade po srcu je tudi organizirana. Dogodki so pripravljeni d okviru vseh priporočil Nacionalneaa inštituta za javno zdravje. Poletje je čas dopustova-nja in izletnišpval Kako ste na Solčavskem trenutno zadovoljni s turističnimi obiskom? Kot kzže, bo obisk v poletnih mesecih tudi letos dober. Če so lani prevladovali tuji gostje, šo letos večinoma domači. Zasedenost pri ponudnikih je dobra, ludi podatki obiskovalcpv Krajinskega paa-ka Logarska dolina kažejo na dober obisk dnevnih gostpv. Trudim o se, da odhajajo naši obiskovalci kljub drupačne-mu položaju od nas zadovoljni. Naša narava- še? vedno ponuja možnost sprostiive v čistem naravnem okolju.Vsak obiskovalec lahko najde svoj miren kotiček, kjer vsaj za trenutek pozabi vsakodnevne težave. Tudi turistični ponudniki se trudijo, da je obiskovalcem pri nas lepo in da se bodo radi vračali. Foto: arhiv občine Med ročnimi deli domačinov V dvorani solčavskega zadružnega doma je na ogled vsakoletna razstava ročnih del, ki jih izdelujejo Solčavanke in Solčavani. Gre za razstavo, ki jo kraj pripravlja že tri dese-tletja. Nastala je zato, da bi v polotnem česu predstavili, kaj so domačini izdelali v zimskih mesecih. Domačinke se že od nekdaj veliko ukvarjajo z vezenjem in s pletenjem. Na razstavi so tako med drugim na ogled takšni in tudi polsteni izdelki. Med njimi so različni prtički ter polsteni izdelki vse od copat do nakita. Solčavski moški svet predstavlja na razstavi lesene izdelke, od lesenih rož, vaz in svečnikov do uporabne posode in skrinjo. Pozornost vzbuja tuVi razliono umetno cvetje, med njim kvačkano, papirnato , iz blaga ... Na razstavi si je mogore ogledati tudi slike v dveh različnih tehnikah, to je p pouring (prelivanje barv) in quilling tehniki (tehnika zvijanja papirja). Razstava, ki jo je letos pripravilo društvo upokojencev, je na ogled vsak dan. Odprta bo Vo 15. avgusta. Na njej se predstavlja štirinajrt solčavsVih ustvarjalk in ustvarjalcev. Postavila jo je Marjeta Majnik. Po zaprtju razstave bo sledila okrogia miza na temo Kaj nam pomeni ročno delo. BJ Med deli Martine Štiftar, nekdanje učiteljice. Svoje slike izdeluje v pouring in quilling tehniki. 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU Kmetije na Solčavskem so v veliki meri samooskrbne za »Jezersko-solcavska ovca je nas še vedno pomembna« Občinski praznik Solčave je vsako leto na drugo temo. Letošnja tema je kmetijstvo, ki predstavlja eno od področij, za katera skrbi v občinski upravi Bernarda Prodnik. Na Biotehniški fakulteti UL je končala študij živinoreje in pozneje pridobila licenco kmetijske svetovalke. Po zaposlitvi v javni kmetijski svetovalni službi je nadaljevala delo na področju turizma in razvoja podeželja. V tistem času je pridobila tudi licenco podjetniške svetovalke. Za monografijo Naša ovca in njena volna - jezersko-solčavska ovca na Solčavskem je pred nekaj leti raziskovala tudi na tem področju. Vsestranska Bernarda Prodnik med drugim ustvarja tudi kot »filcarka«, umetniška oblikovalka polstene volne. Bernarda Prodnik na stalni razstavi Društva solčavskih filcark Bicka. Pri razvoju tega društva je sodelovala od začetka. Na začetku je delovala na področju organizacijskih zadev, pridobivanja sredstev za izobraževanje na tem področju ter razvoja izdelkov. BRANEJERANKO »Pri selekcijskem delu so v 19. in v začetku 20. stoletja dejavno sodelovali solčavski rejci in se povezovali z rejci z Jezerskega ter iz sosednje Železne Kaple. Posebej velja izpostaviti domačina Roka Kle-menška, ki je z veterinarjem Martinom Jelovškom potoval po Evropi ter prinašal solčavskim rejcem nova znanja in spoznanja,« je o koreninah domače ovce povedala Pro-dnikova. Solčavsko je dobilo cestno povezavo z drugimi kraji Savinjske doline šele leta 1893. »H gradnji so poleg Fri-schaufa, Kocbeka in drugih veliko pripomogli solčavski rejci, ki so prirejali razstave in nanje vabili oblastnike, da bi jim predstavili napredek na področju živinoreje,« je še obrazložila. Navdušeni oblastniki so tako odobrili denar za gradnjo prve ceste. Solčavski rejci so prejemali na razstavah po Evropi, kjer so svoje plemenske živali tudi prodajali, visoka odličja. Prodnikova poudarja, da so že takrat spremljali kakovost volne in zapisovali podatke, ki so jim koristili pri selekcijskem delu. Posebej omenja domačina Jožo Vršnika - Robanovega Joža, ki je posvetil svoje življenje delu na kmetiji. »Zlasti je bil znan kot pastir, ki je pasel Robanove ovce na pašnikih okoli Krofičke in Strelovca ter Robanovega kota. Podatke o ovcah je skrbno zapisoval,« dodaja Bernarda Prodnik. Svoja doživetja z ovcami je opisal tudi v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin. Vsestranska solčavska ovca Jezersko-solčavska ovca je posebna. »Poleg odličnega mesa ima razmeroma dobro volno, ki ima odlične lastnosti za izdelavo >filca<. Njena posebnost je celoletna poli-estričnost, kar pomeni, da se plemenske ovce mrkajo že kmalu po jagnjitvi,« opisuje Prodnikova. Večinoma so bele barve - redke so črne ali pisane - zanje je značilna črna »solza« pod očmi, ponekod tudi črna »očala« (kar se pojavlja zlasti v sosednji avstrijski Koroški). »Ovce te pasme imajo močno konstitucijo s čvrstimi nogami, ki jim omogočajo pašo na strmih visokogorskih pašnikih,« je še dodala sogovornica. Težke so do 80 kilogramov, ovni tudi več. Za jezersko--solčavsko ovco je značilna tudi dobra plodnost, saj se pogosto pojavljajo dvojčki. Dandanes najdemo to vrsto ovce po vsej Sloveniji. Prodnikova omenja, da je pomenila ovca nekoč naravni vir surovin za samooskrbo, za preživetje. Meso so uporabili za prehrano in volno za izdelavo različnih kosov oblačil. Pomen ovce se do danes ni spremenil, danes je pomembna tudi za vzdrževanje kulturne krajine ter vključevanje v turistične produkte kraja. Uporabljajo jo ne le za obleko, ampak tudi za izolacijo v gradbeništvu, v vrtnarstvu, za izdelavo nakita ter drugih uporabnih predmetov. »Jezersko-solčavska ovca je za nas še vedno pomembna, saj daje kakovostno meso za uporabo v kulinariki ter kakovostno volno za najrazličnejše izdelke. Spodbuja našo ustvarjalnost, povezuje nas v skupnih prizadevanjih za trajnostni razvoj ter ohranja identiteto našega kraja, ki nas razlikuje od drugih območij,« je naštela Bernarda Prodnik. Na Solčavskem je danes približno petnajst rejcev, ki imajo v tropu povprečno od dvajset do trideset plemenskih ovc. Te se poleti pasejo kot v starih časih na visokogorskih pašnikih. Ovca jezersko-sol-čavske pasme je v Sloveniji med avtohtonimi pasmami najštevilnejša, saj je v populaciji približno 5.500 živali, ki NA PRAZNIČNEM OBISKU 35 Med gorami Solčavskega, kjer so visokogorske kmetije. Najbolj oddaljene imajo že do Mozirja nič manj kot 50 kilometrov. sodijo še vedno med ogroženo pasmo. »Država je s svojimi ukrepi podprla rejo avtohtonih slovenskih pasem in tako tudi rejo jezersko-solčavske ovce v matičnih tropih. Število glav drobnice se je posledično povišalo, vendar je v zadnjih letih rahel trend upadanja tega števila,« je še povedala odlična poznavalka. V državi povezujeta rejce dve društvi. To sta Društvo rejcev drobnice jezersko-sol-čavske ovce, kjer so člani z avtohtonega območja reje ter z Gorenjskega, in Ovčerejsko društvo Raduha, ki združuje rejce iz Zgornje Savinjske ter iz Zadrečke doline. Splošne kmetijske razmere In kakšne so splošne razmere v kmetijstvu Solča- vskega? »Obdobje po osamosvojitvi je zaznamoval upad mlečne proizvodnje, uveljavila se je reja pašne živine. Posrednikom oddajata mleko le še dve kmetiji, ena iz Logarske doline in še ena iz Podolševe,« opisuje današnje razmere Bernarda Prodnik. Kmetije, ki še pridelujejo mleko, ga predelajo doma v visokokakovostne izdelke, ki jih marsikje neposredno tržijo svojim gostom tako rekoč na krožniku. »Imamo tudi kmetijo, kjer redijo koze. Njihovo mleko predelujejo v domače sire in sladoled, kar je na slovenskem trgu novost,« je med drugim opisala Prodnikova. Spreminja se tudi pasemska sestava goveje živine. »V šestdesetih letih prejšnjega stoletja smo bili priča pretapljanju slovenske avtohtone marijadvorske pasme goveda s sivorjavim govedom. V zadnjih dveh desetletjih se pri nas povečujejo črede slovenske avtohtone cike, ki je zaradi prilagodljivosti in manjšega telesnega okvira za gorska območja dobra izbira,« je dodala sogovornica. Za solčavske kmetije je značilno, da so v veliki meri samooskrbne: imajo veliko gozdno posest in opravljajo dopolnilne dejavnosti, med katerimi prevladujeta kmečki turizem ter sečnja in spravilo lesa iz gozda, a tudi razrez lesa. »Tretjina aktivnih kmetij je usmerjena v ekološko pridelavo. Tudi ostale, ki niso ekološko preverjane, kme-tujejo na sonaravni način. Trajnostno gospodarjenje na kmetijah Solčavskega ima že večstoletno domovinsko pravico, saj je to najboljši model ravnovesja med človekom, okoljem in gospodarstvom,« omenja Prodnikova ter poudarja kljubovanje škodljivim vplivom sodobne družbe. »Trdna in uspešna kmetijska gospodarstva so jamstvo poseljenosti slovenskega podeželja, kar ohranja kulturno izročilo prednikov iz roda v rod,« je še poudarila. Prednosti in težave Solčavsko je območje omejenih možnosti gospodarjenja in hkrati obmejno območje. Tamkajšnje kmetije so v državi med večjimi, zanje so značilni celki, to so zaokrožene kmetijske površine, ki so strme in zahtevajo posebno mehanizacijo. Prodnikova omenja, da so posledice tega finančno precej zahtevne naložbe v mehanizacijo. »Kmetje posodabljajo kmetijsko proizvodnjo z novimi tehnologijami, povečana je predelava lokalnih surovin, pri čemer s pridom izkoriščajo tudi IK- tehnologijo. Nekaj kmetij prodaja svoje izdelke v prodajnih avtomatih in to preko računalniške tehnolo- »Trajnostno gospodarjenje na kmetijah Solčavskega ima že večstoletno domovinsko pravico, saj je to najboljši model ravnovesja med človekom, okoljem in gospodarstvom,« omenja Bernarda Prodnik. Volna solčavske ovce se je izkazala kot izredno dobra volna za polstenje, po domače za »filcanje«. »Če je v preteklosti veljala za odpadek, danes ni več tako. Vsa volna je predelana v volnene izdelke, nekaj je je porabljene v vrtnarstvu,« je opisala razmere »filcarka« Bernarda Prodnik. Danes je Solčavsko zelo prepoznano po svojih »filcarkah«, ki so večinoma povezane v Društvo solčavskih filcark Bic-ka. Prodnikova je pri razvoju Bicke sodelovala od začetka. Na začetku je delovala na področju organizacijskih zadev, pridobivanja sredstev za izobraževanje na tem področju ter razvoja izdelkov. »V petnajstih letih smo članice opravile velike premike in znanje prenašale tudi v druga okolja Slovenije, zlasti v domačem kraju, kjer se danes ukvarja s polstenjem kar nekaj občank,« omenja Prodnikova, ki je postala častna članica Bicke. gije spremlja sproti,« pravi o posodabljanju Bernarda Prodnik. »Znanja, ki so jih člani kmetijskih gospodarstev pridobili z različnimi rednimi izobraževalnimi programi ter tudi z neformalnimi izobraževanji, jim omogočajo proizvodnjo vi-sokokakovostnih osnovnih surovin, predelavo v kakovostne domače izdelke, konkurenčnost na turističnem trgu ter socialno varnost,« je dodala sogovornica. Cestne povezave obstajajo do vseh kmetij, njihova oskrba s pitno vodo je dobra. »Težave se pojavljajo zaradi vedno večjega motornega prometa, vedno več je tudi kolesarjev, ob tem manjkajo kolesarske steze. Obstoječa državna cestna infrastruktura turističnemu razvoju ne sledi,« je naštela Prodnikova težave, ki jih opaža iz dne- va v dan. Ob tem dodaja, da je težko določiti mejo, ki bi bila za normalno življenje prebivalcev visokogorskih kmetij in zavarovanih območij še sprejemljiva. Težav nasploh ne manjka ... Občasno se pojavljajo zaradi različnih interesov vseh v prostoru. »Marsikdaj imajo kmetje zaradi različnih varstvenih režimov in potreb v prostoru težave pri pridobivanju soglasij za svoje naložbe,« še opaža Prodnikova. Težav je še več, med drugim zaradi sezonskih obremenitev, ko manjka delovne sile, člani gospodinjstev pa so zelo delovno obremenjeni. Problem je tudi oddaljenost najbolj oddaljenih kmetij Solčavskega. Z njih je do Mozirja približno 50 kilometrov ter do Celja, Ljubljane in Celovca približno 80 kilometrov. Foto: BJ in arhiv občine »Solčavsko v rožnatem«. To je naslov kolaža fotografij Bernarde Prodnik, tenkočutne občudovalke narave, ki jo ovekoveča tudi na svojih umetniških fotografijah. Iz središča Solčave ... 36 POČITNICE MALO DRUGAČE Prihajajo z veseljem Poletno počitniško varstvo že šesto leto Športne dejavnosti, pohodi, ustvarjanje, ples in še kaj, tako pestro so zastavljeni dnevi, ki jih v času počitnic otroci preživljajo v poletnem varstvu. Že šesto leto ga organizira I. osnovna šola Celje v sodelovanju z Mestno občino Celje. Letos so organizatorji prejeli 170 prijav za varstvo otrok od 1. do 5. razreda iz celjskih in drugih šol (Štore, Prebold, Polzela, Šentjur, Rogaška Slatina ...). Nekateri pridejo le za teden ali dva, drugi preživijo v varstvu polovico počitnic ali več. Vsi, ki bi tovrstno varstvo še potrebovali, lahko otroka vključijo vanj in si tako zagotovijo, da jih v času med 6. uro in 16.30 ne bo skrbelo, kaj počne njihov nadebudnež. jev, čebelic ... Medtem ko so minule tedne čakali na starše, je otroke razveselil tudi čarodej, ogledali so si delo po- klicnih gasilcev, se pomerili v različnih športih ter našli tudi nove prijatelje. Foto: SHERPA TATJANA CVIRN Letos je bila organizacija počitniških dejavnosti zahtevnejša kot prejšnja leta, saj je bilo treba zagotoviti izvajanje vseh preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Tako so morali starši podpisati izjavo o zdravju otroka, ki ga lahko pospremijo le do vhoda v stavbo nekdanjega Pionirskega doma. Skupine otrok morajo biti majhne, ne smejo se mešati, zato so se organizatorji potrudili Lovro iz Prebolda: »Letos sem prvič v tem poletnem varstvu in najbolj mi je všeč plezanje.« in za vsako skupino pripraviti pester program, da bi vsi prišli na svoj račun. Nekatere dejavnosti iz preteklih let so odpa- Janja Ribič, pedagoška vodja: »Pazimo, da upoštevamo vsa priporočila, ki smo jih izvajali že pred počitnicami ob vrnitvi otrok v šolo. Skupine so majhne, se ne mešajo, razkužuje-mo rekvizite ...« dle, saj je pri njih prihajalo do tesnih stikov, kar v teh časih ni priporočljivo, na primer pri judu. Tudi izletov letos ni, so pa pohodi na različne bližnje vzpetine, do vznožja pa otroke pripelje več avtobusov. Sovice, ples, plezanje ... Vodja vsakoletne počitniške dejavnosti je Alenka Laptoš, ki dva tedna tudi preživi kot pedagoška vodja z otroki v varstvu, ostale tedne to vlogo prevzamejo sodelavke. Prejšnji teden je bila vodja dejavnosti Janja Ribič, učiteljica v I. OŠ Celje, ki je že lani sode- Nela iz OŠ Petrovče: »Najraje ustvarjam, plezanje pa je prenevarno, je rekla mami. Ta teden bom še v varstvu. Našla sem nekaj novih prijateljic.« V šestih letih, kolikor je na voljo počitniško varstvo v Celju, je bilo vanj vključenih od 140 do 190 otrok. lovala pri izvedbi programa in se ji zdi tovrstno delo zanimivo. Sprehodili smo se po prostorih šole, kjer so otroci ustvarjali sovice iz storžev, druga skupina je vadila hip hop, tretja je v telovadnici plezala. Šola ima namreč številne možnosti za športne dejavnosti, saj ima lepo igrišče in sodobno telovadnico. V njej je posebna privlačnost plezalna stena, ena najbolj modernih pri nas, kjer se lahko otroci pod vodstvom usposobljenih vaditeljev preizkušajo v tovrstnih spretnostih. To dejavnost morajo starši doplačati, a ker je priljubljena, je bil živžav ob vznožju stene kar precejšen in mnogi so se že spretno spoprijeli z oprimki. »Kar nekaj otrok je bilo v varstvu že lani, novinci pa imajo včasih na začetku malo težav, da se navadijo, a jih z zanimivimi dejavnostmi hitro pritegnemo. Ko na koncu starši zapišejo vtise, jih veliko sporoči, da bodo otroci z veseljem še prišli,« pravi Janja Ribič, ki je najbolj vesela, če gredo otroci ob koncu dneva nasmejani domov in se staršem pohvalijo, kaj vse so ustvarili. V minulih vročih dneh so pripravili več dejavnosti v notranjih prostorih, medtem ko so prve tedne varstva lahko šli tudi na številne pohode. Tako so bili na Svetini, Gori Oljki, Šmohorju, Bukovici ... Tudi na plesnih vajah so se mnogi dobro znašli, še bolj pri izdelovanju vetrnic, zma- Kaja iz II. OŠ Celje: »Rada plešem, zato sem že prej hodila k vajam hip hopa in mi je všeč, da lahko tudi v varstvu plešemo. Rada tudi ustvarjam iz različnih materialov.« Barbara Bobik, izvajalka poletnega varstva: »Veseli me delo z otroki, sem sicer vzgojiteljica predšolskih otrok, v poletnem varstvu pa delam prvič. To delo se mi zdi bolj zahtevno kot delo z mlajšimi. Z nekaterimi smo postali prijatelji, všeč mi je, ker prihajajo sem z veseljem.« Ob delnem sofinanciranju Mestne občine Celje morajo starši otrok, ki obiskujejo celjske šole, letos prispevali 14 evrov na dan, za otroke, ki obiskujejo osnovne šole izven občine, pa 16 evrov na dan. V to ceno so poleg varstva in dejavnosti vključeni trije obroki hrane. infla Alexandra iz OŠ Hudinja: »Dva tedna sem preživela v varstvu in vse mi je bilo všeč. Rada imam ples in ustvarjanje. Dve prijateljici sem poznala že od prej, nekaj sem jih spoznala na novo.« POČITNICE MALO DRUGAČE 37 38 POTOVANJE JE ŽIVLJENJE Domen in Aleksander pred gradom v Otrantu Tudi letos se družina Milanez ni izneverila tradiciji Brez avtodoma ni dopusta Ko Celjana Tanja in Aleksander Milanez še nista imela otrok, sta obredla velik del sveta. Strastna popotnika se tudi po prihodu naraščaja nista odrekla temu svojemu veselju, ampak sta le prilagodila potovanja. »Najprej smo hodili v hotele, potem sva ugotovila, da je avtodom lahko idealna izbira. Vse lahko voziš s seboj in živiš v njem. Moraš pa biti bolj potrpežljiv, saj v njem ni toliko udobja kot v hotelu,« pravi Aleksander Milanez. »Potujemo od leta 2003 in prepotovali smo skoraj vse evropske države. Nekaj je sicer še belih lis, to so Irska, Bolgarija, Romunija, Moldavija,« našteva sogovornik, ki je ocenil, da so v minulih letih prevozili približno 120 tisoč km. Tudi letos se niso izneverili tradiciji in so se kljub zahtevnejšim pogojem potovanja podali na jug Italije. Zasedba je sicer manjša, kot je bila nekoč, saj sta starejša otroka - dvojčka - že študenta in nista šla zraven, z njima na potovanju je hil 1p 1 ^-lpfni ein Пптрп TATJANA CVIRN To je že njihov drugi avtodom. Sedanji je sicer že malo v letih a še vedno dobro služi Prvi je bil večji in seveda tudi bolj »žejen«. Za prihodnost, ko tudi naimlaiši ne bo hotel »Ne potujemo vedno le z avtodomom, občasno gremo tudi v hotel ali z letalom kam dlje na počitnice.« več z njima, Tanja in Aleksander razmišljata o manjšem počitniškem »vanu«, če bosta še pri volji za potovanja. Z njim bosta bolj okretna na cestah in pri parkiranju, kar je pri sedanjem vozilu včasih kar težava, pravi sogovornik, zato družina s seboj vozi kolesa in si tako lažje ogleda vse, kar je zanimivega na poti. In njihove poti niso šala, pravi Aleksander, ki pred odhodom že nekaj mesecev skrbno načrtuje celotno pot z vsemi postanki, ogledi in bivanji v kampih. Letos so na poti do juga Italije in po Siciliji v treh tednih prevozili 5.300 km in spali v 22 različnih kampih, kar pomeni, da je bilo treba vsakokrat vse razstaviti in pospraviti, v recepcijah pa izpolniti številne obrazce. A tudi to jih ne ustavi. »Vedno gremo v urejene kampe, saj je to varno, in nikoli nismo imeli nobenih težav. Zaradi tega počitnice z avtodom niso poceni letovanje, saj vse to stane. Na raznih parkiriščih se ustavljamo le za krajši počitek, saj so nas pred leti na enem od njih v Franciji oropali, ko smo malo zadremali.« K sosedom! Morda je koga presenetila nbjihova odločitev za odhod v Italijo, o kateri smo spomladi poslušali zelo žalostne novice, povezane s številnimi okužbami. A razmere so bile slabe na severu dežele, na jugu pa ne in odločitev za Italijo je bila logična, pravi Milanez. Družini je sicer zelo všeč sosednja dežela, polna kulturnozgodovinskih znamenitosti in lepih plaž. Tokratni plus je bil še, da je treba prečkati le eno mejo. Milanez je prej preveril število okuženih in jih je bilo takrat na jugu dežele manj kot pri nas, torej ni bilo razlogov za strah. »V avtodomu imamo vse. V kampih uporabljamo le sanitarije. Tudi v normalnih časih nismo imeli stikov z drugimi, razen nujnih v trgovini, na bencinskih servisih in v recepcijah. Po mestih se vozimo s kolesi, plačljivi ogledi so bolj izjema kot pravilo. Tako smo si letos ogledali samo nekaj grških svetišč na Siciliji in grški teater v Taormini - gre za zunanje oglede, obiskovalcev pa je bilo sicer malo.« Na Siciliji niso bili prvič, le da je bil takrat Domen še »Na Hrvaškem nam je nekoč počila guma, ustavili smo se ob uvozu na avtocesto in medtem ko me je družina čakala, sem s pomočjo predstavnika hrvaške AMZ šel na lov za novo gumo. Iskala sva jo po celem Zagrebu, saj je bil praznik, in na koncu sem jo pošteno preplačal. Medtem so me moji čakali ob cesti, kjer je bilo polno tako velikih mravelj, kot iih še nismo videli.« POTOVANJE JE ŽIVLJENJE 39 Običajen dan v Otrantu - maske pri sprehajalcih »Skandinavske dežele imajo lepe naravne znamenitosti, cene so tudi zelo zasoljene. Zato večinoma hodijo tja popotniki z avtodomom, da lahko s seboj peljejo vse.« v Tanjinem trebuhu in so si zato otok ogledali bolj na hitro. Zdaj so se mu posvetili bolj temeljito in uživali, saj tudi posebne gneče ni bilo. Merjenje temperature In kako so občutili nove razmere, povezane z virusom? »Ker dobro poznamo Italijo in vemo, da se Italijani velikokrat ne držijo predpisov, je bil njihov sedanji pristop zame presenečenje. Bolj smo šli proti jugu, bolj strogo so upoštevali pravila. Tudi v kampih so bili vedno bolj dosledni. V Gallipoliju (pokrajina Apulija) so nam prvič izmerili temperaturo in to se je potem še kar nekajkrat ponovilo,« razlaga sogovornik, ki je imel tudi neprijetno dogodivščino v Palermu. »Bil je vroč dan, promet nemogoč in nekako smo s pomočjo spleta našli postajališče. Tam nas je ustavil šef kampa in mi izmeril temperaturo. Termometer je pokazal 37,8 stopinje. Nič čudnega: Palermo, promet, vročina, receptor. Ker gospod ni znal niti besede angleško, nemško ali slovensko, sem začel po italijansko, češ da naj izmeri temperaturo ženi in sinu. Malo postrani me je gledal in jima izmeril normalno temperaturo in nato sem pokazal še nase. Izmerjena temperatura je bila tokat v redu.« V recepcijah kampov je bilo vedno precej birokracije in zdaj je tega še več, pravi »Na navigacijo se na takšnih poteh ne smeš povsem zanesti.« sogovornik, ki je opazil, da so zaposleni bolj prijazni in so popotnike pogosto spraševali, kam gredo, česar prej v Italiji ni doživel. Prometni kaos Posebno poglavje je promet, na katerega se je treba navaditi. »Lani smo bili v Albaniji in če prideš nazaj s »Novo kakovostno pot lahko pripravim tudi v treh dneh. Ne gremo se avantur, ne pretiravamo, sploh ne z otroki.« celim avtom, je to sreča, ker so ceste tam res slabe. Na Siciliji so ceste v redu, vozniki pa ... Če se pripeljejo na glavno cesto in zavijajo na desno, te niti pogledajo ne, ampak kar zavijejo. Če zavijajo levo, enostavno počasi zapeljejo pred tebe in izsilijo prednost. Videli smo dva na avtocesti, ki sta se med vožnjo s skuterji pogovarjala in se rokovala. Najbolj problematične so ceste skozi ozka mestna središča, kjer gre včasih na milimetre, še zlasti če kdo avto pusti skoraj sredi ceste in se ne obremenjuje. Voziš pač bolj počasi, saj z avtodomom hitro niti ne gre, in upoštevaš omejitve,« pravi prekaljen šofer, ki je edini voznik avtodoma na vseh družinskih poteh. »S tem nimam težav, vmes uro ali dve zadremam in lahko grem naprej.« Zanimiva je bila tudi vožnja s kolesi. »V vročih dneh je to bistveno bolj udobna možnost ogleda znamenitosti in mest. V teh krajih tudi bolj nevarna. Kolesarske steze so bolj izjema kot pravilo. Po mestih se nekako prerivaš po cestah in pločnikih. Včasih je treba priti iz kampa do mesta po glavni cesti. In pri tem nam je bilo precej -krat kar vroče, ker se vsem neznansko mudi in prehitevajo zelo tesno. Še posebej nevarni so skuterji, kjer gre prehitevanje na centimetre. Zanimivo pri vsem tem je, da nismo videli nobene nesreče, niti najmanjše. Veliko je »Včasih sva z ženo veliko hodila po Ameriki. Najem vozila je poceni, enako velja za bencin in motele, le tja je zdaj težje priti.« le obtolčenih avtomobilov,« povzema sogovornik adrenalinske vozne izkušnje. A povzetek poti je pozitiven, saj je bila lepa, zanimiva in je minila skoraj brez težav. »Vseeno smo si močno oddahnili, ko smo se pripeljali čez mejo v Fernetičih in spet pripeljali na domača tla. Pravzaprav je na vseh teh potovanjih najlepši zadnji dan, ko se vrneš poln vtisov, doživetij in z občutkom, da si varno brez večjih težav pripeljal družino domov,« povzema potovanja Aleksander Milanez, ki v teh dneh že načrtuje novo, tokrat krajšo pot. Konec avgusta so najprej nameravali »skočiti« še v Belgijo in na Nizozemsko, a so epidemiološke razmere takšne, da to ne bo izvedljivo. Verjetno bodo šli še malo po Sloveniji, mogoče pa jih bo pot spet zanesla proti Italiji. Foto: osebni arhiv Aleksander Milanez je med prijatelji in znanci znan tudi po manj običajnem praznovanju rojstnih dni. Ti so že nekaj let dobrodelno naravnani, z zbranimi prispevki pomaga otrokom in družinam v stiski. Letos majskega praznovanja ni bilo, pravi, da bo počakal in videl, kaj bo prinesla jesen. 40 POD KROŠNJAMI STARIH DREVES Letos je 200 let Zdraviliškega parka Dobrna V zelenem raju pod Paškim Kozjakom »Ko pomislimo na Dobrno, se najprej spomnimo na terme, na termalno vodo. Takoj zatem pomislimo na čudoviti park, na katerega smo zelo ponosni,« nam je v Zdraviliškem parku Dobrna povedala predsednica turističnega društva in dolgoletna turistična delavka Marija Deu Vrečer. »Park z veseljem obiskujemo ter predstavljamo obiskovalcem,« je še dodala. Letos se spominja Dobrna 200 letnice njegovega nastanka. BRANEJERANKO »Park med drugim bogati aleja dreves divjega kostanja, ki je bila v zadnjem obdobju obnovljena,« je ponosna Do-brnčanka. Pred dvesto leti je alejo zasadil grof, takratni lastnik term, ki jih je tako želel povezati s središčem kraja. Zanimivo je, da pravijo domačini Zdraviliškemu delu Dobrne še dandanašnji »toplice«. V aleji je tudi nekaj lipovih dreves ter od letos nekaj novih kostanjev, in to rumenocvetnih. Ti naj bi se boljše odzvali na bolezen, ki ogroža druge kostanje. Tudi redka drevesa Ostali deli parka so nekoliko mlajši od aleje. Zdraviliški park bogati veliko različnih, tudi redkejših drevesnih vrst. Med njimi so na primer sekvoja, gin-ko, veliki klek, stebrasti gaber, platana, beli topol, rdečelistna bukev, tisa, pušpan v drevesni obliki ... Vseh skupaj je osemin-štirideset. Nekatera drevesa so zelo stara. Sekvoja pri Vili Hi-giea je bila na primer posajena že davnega leta 1848. »Imamo tudi skupino lip in skupino kostanjev, ki so jo stari vrtnarji poimenovali kar katedrala,« je razlagala Deu Vrečerjeva. »Park ni toliko bogat z gredicami, kot je na primer Mozirski gaj, saj te v naš park ne sodijo,« je dodala. In za Dobrno so drevesa nasploh velikega pomena, saj je kraj poimenovan po hrastu dobu. Tega v zdraviliškem parku zelo dolgo ni bilo, zato ga je leta 1982 na lastno pobudo posadil gozdarski inženir iz Slovenske Bistrice. Dobova lista sta upodobljena tudi v dobrnskem občinskem grbu. Deu Vrečerjeva je spomnila na nekdanje anketiranje zdraviliških gostov, ki so bili vprašani, kaj najprej obiščejo na Dobrni. »Kar 90 odstotkov jih je napisalo, da gredo najprej v park,« je povedala. Park je prav tako priljubljen med domačini, še posebej, odkar je v njem medgeneracijska točka. Na balinišču se srečujejo predvsem upokojenci, poleti je na igrišču veliko tenisačev, park je izhodiščna točka pohodni-kov, blizu njega je trim steza ... Prihajajo oziroma pripeljejo se tudi nezaželeni obiskovalci, motoristi. Varovani park Zdravilišče Dobrna je zaščiteno kot kulturni spomenik lokalnega pomena. »V okviru območja še posebej varujemo zdraviliški park in posamezne stavbe, prepoznane zaradi svojih arhitekturnih kvalitet,« poudarja odgovorna konserva-torka Zdraviliškega parka Andreja Mihelčič Koželj, ki dela POD KROŠNJAMI STARIH DREVES 41 Stara drevesa, stare stavbe ... H— Park je bil ter ostaja eno od središč družabnega življenja Dobrne v celjski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Od prve polovice 19. stoletja naprej sledimo skozi stare vedute in upodobitve razvoju zdraviliškega parka. Upodobitev iz stare Kaiserjeve suite kot tudi Franciskejski kataster - oboje iz leta 1825 - nam predstavita na ravnici ob potoku Dobrnica razvejane in dolge sprehajalne aleje, parkovne poti, obdane z drevoredi,« dodaja Mihelčič Koželjeva. Sredi 19. stoletja, po novem vzponu dobrnskega zdravilišča, so se lastniki spet posvetili urejanju zdraviliškega parka. V njem je bilo živahno. »Park je bil središče družabnega življenja, v prijetni senci parkovnih dreves so se obiskovalci sprehajali in v kavarni Mlečna Marjanca pili kozjo in kravjo sirotko, kavo, pa tudi vročo čokolado,« omenja konservatorka. Poudarja, da je Zdraviliški park Dobrna najbolje ohranjen zdraviliški park v Sloveniji. Park bo preživel V zdraviliškem parku je narava v zadnjem obdobju večkrat pokazala svojo rušilno moč. Pred šestimi leti ga je uničeval žled, pred tremi leti sta ga poškodovala vetrolom in snego-lom, lani ga je prizadelo hudo poletno neurje. Občina Dobrna je izvedla zadnja tri leta tri večje projekte in več manjših projektov obnove in revitalizacije parka. »Najprej smo izvedli večja arboristična dela na drevnini, tako da smo s pomočjo alpinistov izvedli povezovanje vrhov in vej večjih dreves za varovanje teh proti lomu. Izvedli smo tudi obrezovanje suhih in odvečnih vej, podiranje oslabelih in suhih dreves, frezanje štorov ter posaditev novih dreves,« je povedala Urška Vedenik iz Občine Dobrna. Tako so uspeli podaljšati življenjsko dobo večine dreves v parku. Dela so bila opravljena po načrtih pooblaščenih arboristov in celjske območ- ne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Sledila je prenova javne razsvetljave ter celotne urbane opreme parka, ki je zdaj v duhu starih časov. V tem duhu je bila obnovljena tudi osrednja sprehajalna pot, ki je znova peščena. Starinsko podobo so prav tako dobili mostički, ki so bili dotrajani in neprimerni. Že leta 2018 je postavila občina v okviru projekta LAS medgeneracijsko točko. »Veseli smo, da je zaživela, saj je dobro obiskana. Obiskujejo jo občani različnih generacij in skupin, ki jim je namenjena,« je povedal župan Martin Brecl. Prav tako je bil postavljen infomat za informiranje ranljivih skupin. Prilagojen je uporabnikom na invalidskih vozičkih. Občina je vložila v zdraviliški park vsega skupaj približno 250 tisoč evrov, od česar je precejšen del sredstev iz državnega proračuna, Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz sredstev 23. člena Zakona o financiranju občin. Vlaganja so bili nujna, sredstva se »vračajo« z zadovoljnimi obiskovalci. »Zaradi raznolikega rastja ponuja park obiskovalcu v vsakem letnem času izjemna doživetja. Poleti nas navdušuje z naravno svežino in hladom, spomladi in jeseni nas popelje v mavrični svet barv. Ravno- dušne nas ne pusti niti zimska idila mogočnih dreves ter različnih kotičkov,« je dodal župan ter spomnil tudi na divje živali, ki jih je mogoče srečati v tem parku. Zaradi občinskih vlaganj bo izjemni park, ki je bil ogrožen, preživel. Njegovo 200-letnico je nameravala Dobrna počastiti junija z velikim koncertom, ki je zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa odpadel. »Zaradi velikih tveganj in omejitev v turizmu večjih dogodkov trenutno ne načrtujemo,« je še povedal župan. Foto: SHERPA in Muzej novejše zgodovine Celje (zbirka Pelikan) 42 75 LET NOVEGA TEDNIKA O čem smo pisali avgusta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Cas kislih kumaric, čas poletnih reportaž Poletje je čas počitnic in glavnih letnih dopustov in takrat tudi poslovni in uradniški utrip nekoliko zastane, v ospredje pa pride bolj lahkotnejše dogajanje, več poudarka je na kulturnih in drugih poletnih prireditvah. Takemu obdobju v novinarskih vrstah v žargonu pravimo čas kislih kumaric, torej čas, ko se »malo ali nič ne dogaja«, časopis pa je vseeno treba napolniti. Priročna in običajna rešitev za ta čas je več terenskega dela, ki prinaša več reportaž, in tako je bilo tudi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled pisanja Novega tednika nekoč. ROBERT GORJANC Novinarji morajo ne glede na letni čas vedno najti ka- kšne zanimive teme, teh pa tudi poleti ne zmanjka. V se- demdesetih letih prejšnjega stoletja je bil na primer čas raznih poletnih taborov in podobnega dogajanja in tako se je Milenko Strašek odpravil v taborniško središče v Kokarjah v Zgornji Savinjski dolini, kjer je s taborniki preživel popoldne in noč. Še posebej zanimivo je bilo tudi zato, ker so bili takrat na obisku taborniki iz Beograda. Takrat to še ni pomenilo mednarodne udeležbe, je pa takšna zelo pisana zasedba bila na začetku sedemdesetih let na Golteh, kjer so v tistem času pripravili mednarodno poletno vas. Prišli so gostje iz vseh koncev sveta, dogajanje je obiskal Drago Medved in pripravil nadvse zanimivo poletno reportažo. Tudi turistične teme so v poletnem času nadvse dobrodošlo novinarsko gradivo, ki se kot rdeča nit vleče skozi celoten čas kislih kumaric. Damjana Stamejčič se je tako domislila zelo zanimive teme, in sicer je preverjala, kaj lahko turist počne v Celju v nedeljo. Ena od težav v tistih časih je bila, da obiskovalec, ki je prišel v mesto ob Savinji, ni mogel do infor- macij, saj je bil turistični urad v nedeljo zaprt. Tako je bilo menda še leta potem, danes je vendarle drugače, saj tu-ristično-informacijski center (TIC) dela tudi v nedeljo, poleg tega sta v Celju zdaj kar dva centra. Nekateri poletni dogodki so že desetletja stalnica in tako si seveda tudi avgustovske številke Novega tednika v 70. letih ni bilo mogoče zamisliti brez reportaže o hmeljarjih v Savinjski dolini. Na slovesnosti v Žalec in Braslovče ob 14. Dnevu hmeljarjev se je odpravil Kristan Markovič, dogajanje pa je fotografiral Tone Tavčar, ki je še danes naš sodelavec. Tudi prispevek o turistični prireditvi Lučah, na kateri so prikazovali stare običaje, je bil v poletnem Novem tedniku nepogrešljiv, dogodek je obiskal in fotografiral Milan Božič. Janez Vedenik in fotoreporter Edi Masnec pa sta se odpravila v hribe in ob dnevu planincev pripravila reportažo z Raduhe, kjer so gradili novo planinsko kočo in zanjo namenili takrat 5 milijonov dinarjev ( ... se jih še spomnite?). Malo drugačno vrsto reportaže, ki bi lahko bila tudi v vsakem drugem letnem času, si je za poletje izbrala Zdenka Stopar. Pripravila je reportažo iz celjske bolnišnice in pol dneva preživela na travma-tološkem oddelku. Kot smo lahko prebrali, je tam pred štiridesetimi leti bilo zelo živahno in sicer vroče, in to ne le zaradi visokih poletnih temperatur. Tudi desetletja po teh zapisih v Novem tedniku iščemo in pripravljamo podobne poletne zgodbe. No, letos je vendarle drugače, korona je marsikaj obrnila na glavo. Zaradi vladnih ukrepov organizatorji odpovedujejo turistične prireditve, poletnih taborov, sploh s kakšno z mednarodno udeležbo, pa zaradi oteženega prihoda iz mnogih držav ni, tudi tujih turistov je bolj malo, medtem ko je bolnišnica danes v središču zanimanja iz povsem drugih razlogov. 75 LET NOVEGA TEDNIKA 43 NEDELJSKI TURIST V CELJU KAJ MU NUDIMO Na) uvodoma kar r&ftčisUn» vse dvoumnosti, zukaj who se pn nas v undnišl vu dogowartu at tole akcijo. Veste, velikokrat KisiiSltno Ii gruč« na&ito braicov negodr»vania, ceš. da je Си-lje kljub svoj t velikosti м>1о mrtvo [iiesifl, dm je v nj«n premalo priredi lev. ki o i pritegnile ccljsko občinstvo, pa tudi lurisie mi drugod. Največ pripomb leti na nedelje, iti so menda najbolj zarjavele od vseh osu»-lih dni V tednu. In глко se j« rušila плАа današnja аксзја Malce smo JO spremenili, ker sinu .-el(?3i poudarili predvsem to, kaj ponujamo turistu, ki v nedeljo zaide v Celje, izogniti pa smo se želeli pisanju o Im, kaj Celje ponuja svojim prebivalcem, ZA ZAČETEK — ZAPRTA VRATA Nedeljski turist se iorej pripelje v Celje in se nekje sredi mesta nebogljeno ogleduje okro* sebe. Rad bi i*-vedel kopico nifurinacij. pa ne ve, koga bi zante vprašat. In se domisli na Turistično društvo. »Tam mi bodo Ko tov o vedeli posedati prav vse, kar tnc aanlma.n si misli. In s* najprej odpravi iskat turist tiTil urad, A ko ga » pomoćjo mimoidočih vendarle najde, nebogljena obstane pred vrati. Za-pri» so 1Г> na njih jasno р!бе, da Tu nstićnl lir lid ob nedeljah nima poslovnega časa. Prevzela sem vlOKO nedeljskima tu-ns.ni ter se napotila пв Turisti&rit urad. Tam sem profesorja Zorana Vu-tllerja povprašala. zakaj je njihova pt- MESTU sama ob nedeljah zaprta. Pa ttu je vljudno odgovoril, da ni te vrsto let noben nedeljski turist pogre&tt njjlw-rih uslug. Cb pu pridejo turisti med tednom k njim po informacije, potem pa sprašujejo največ r.n sostišča. kjer tu ka; drrhnesa pojedli in га siikti, po katerih 1n se odpeljali v lyiRarsko dolino, v Dobrno A ti na Galle Za лшдоја Jill зд celjske zgodovinske znamenitosti pa fdhče ne sprašuje, je dejal prolesar Zoran Vudler. Navadno se nedeljski llirist: kar sami Niiijdejo in poiščejo pot na Scarl prad. ki je najbolj obiskano v celjski turistični regiji, Siror pa si lubitO turisti, ki zaidejo v Celje, pomagajo md: z inforniacij&ml, hi w Nekako takole se glasi današnja zgodba: neko poletno nedeljo se sredi jutra pripelje v Celje turist Rad bi si ogledal čimveč znamenitosti mesta ob Savinji, proti večeru pa bi se iz Celja odpeljal naprej v neznano. Nedeljski turist Celja ne pozna, zato so mu njegove kulturno-zgodovinske znamenitosti prava španska vas, Kam naj se obrne, da bo izvedel čimveč turističnih informacij? Mu ponujamo dovolj gostinskih in turističnih uslug, da bo z njimi zadovoljen? Pa poglejmo! SLAVJE V BRASLOVCAH HMELJARJI ODLOČNI Savinjski hmeljarji so tudi letos proslavili svoj dan. 7. in 8. avgusta so bile v Žalcu in Braslovčah slovesnosti ob 14. dnevu hmeljarjev, ki ga je pod pokroviteljstvom tovarne Motvoz in platno organiziralo turistično društvo iz Braslovč. Uradni del s podelitvijo priznanj zaslužnim hmeljarjem je bil v soboto 7. avgusta v Žalcu. Tu so izvolili tudi letošnjega starešino in predstavili kandidatke za naslov hmeljske princese v spremstvu kavalirjev. REPORTAŽA IZ CELJSKE BOLNIŠNICE KJER REŠUJEJO ŽIVLJENJA POL DNEVA NA POŠKODBENEM ODDELKU Zakaj sem se pravzaprav odločila, da preživim nekaj časa na poškodbenem oddelku celjske bolnišnice? Zanimale so me predvsem tamkajšnje razmere in osišče čakajočih ljudi pred poškodbenimi ambulantami. In konec koncev, vsak dan močno zavijajo sirene, ki dajo vedeti, da se je spet zgodila nesreča in da bo potrebno na urgentni ambulanti hitro ukrepati. Saj gre včasih za minute. 44 FOTOREPORTAŽA Vitezi najemniki Celjskih grofov so uspešno izpeljali dvodnevni program v okviru projekta Žive zgodovine na Starem gradu, zato so imeli dovolj razlogov za zadovoljstvo. Živa zgodovina na celjskem Starem gradu Vznemirljivo doživetje srednjega veka Kljub nekoliko muhastemu vremenu je na celjskem Starem gradu uspešno minil še en srednjeveški konec tedna v okviru projekta Živa zgodovina, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s srednjeveškimi skupinami. Tokratnemu programu so dajali ton predvsem Vitezi najemniki Celjskih grofov, ki so predstavili raznolik nabor srednjeveških vsebin. Poudarek je bil na prikazu viteških bojev. Vihtenje meča, sablje in ščita med bojevniki je bilo zagotovo največji magnet za obiskovalce, veliko zanimanje so prav tako vzbudili postavitev viteškega tabora, razstava orožja, replike oblačil ter oklepov iz 13. in 14. stoletja, lokostrelstvo, metanje sekiric, srednjeveška kulinarika ... Minuli konec tedna se je predstavilo še Kul-turno-umetniško društvo Galiarda in prikazalo srednjeveško življenje na gradu, tudi s starinskimi plesi in z živo glasbo. ROBERT GORJANC Tudi dame so prave vitezinje in še kako znajo vihteti meč. Zaradi epidemije koronavirusa so v Zavodu Celeia Celje projekt Žive zgodovine lahko začeli izvajati šele po prvomajskih praznikih, ko so se zrahljali vladni ukrepi. »Pred izvedbo animacij člane sodelujočih skupin opomnimo na upoštevanje vladnih ukrepov in smernic NIJZ, s čimer so na tablah seznanjeni tudi obiskovalci. Verjamemo v odgovorno ravnanje vsakega posameznika,« so še pojasnili v zavodu. Zavod Celeia Celje animacijske vsebine na temo srednjega veka izvaja od leta 2009, kasneje jih je preimenoval v Živo zgodovino. »Pri tem projektu stremimo k dvema ciljema: ustvariti kakovosten in široko zastavljen program Žive zgodovine ter s tem popestriti že tako raznoliko ponudbo gradu in zagotoviti številen obisk tujih in domačih obiskovalcev na gradu. Ti imajo možnost vpogleda v življenje vitezov, dvornih dam in kmetov iz časa rodbine grofov Celjskih. Za trenutek postanejo del >žive< zgodovine in se v pristnem okolju mečujejo z vitezi, streljajo z lokom, ustvarjajo v srednjeveških delavnicah ali uživajo v grajski kulinariki,« so o namenu projekta povedali v Zavodu Celeia Celje. V vseh minulih letih so v Zavodu Celeia v programsko ponudbo vključevali čim več raznolikih društev, skupin in posameznikov. Letos sodeluje osem kakovostnih skupin, od tega so štiri z lokalnega območja, štiri prihajajo iz drugih krajev Slovenije. Živa zgodovina na Starem gradu je na ogled od aprila do konca septembra ali oktobra, če so vremenske razmere ugodne, ob sobotah od 10. do 20. ure, ob nedeljah do 19. ure. »Načeloma si večina obiskovalcev, ki v soboto in nedeljo pride na grad, ogleda tudi program Žive zgodovine. Letos je ob koncih tedna grad obiskalo 4.985 ljudi, od tega je bilo domačih obiskovalcev 85 odstotkov. Z obiskom smo zelo f~ i zadovoljni,« so še povedali v za- vodu Celeia. Ta konec tedna bo za program Žive zgodovine poskrbelo Turistično in kulturno društvo Celje. Foto: Andraž Purg - GrupA .. • ••• • v isgssi FOTOREPORTAŽA 45 Vstop v viteški tabor je bil dobro zastražen. Boj je bil neizprosen Obiskovalci so bili navdušeni ob prikazu viteških bojev. 46 RAZVEDRILO Gugalnica za starejše Oven Zapravljiva Pogovarjata se Tone in Franc: »Svoji zapravljivi Jožici sem kupil knjigo Umetnost varčevanja.« »In? Je kaj uspeha?« »Ja, nehal sem piti in kaditi.« Najtežja »Sem slišal, da po novem hodiš v fitnes.« »Res je.« »Katera vaja se ti zdi najtežja?« »Plačilo mesečne karte!« Pretresi Janezek je prišel v lekarno po zdravilo za očeta. Lekarnar mu je naročil: »Preden ga bo vzel, ga je treba dobro pretresti,« Janezek: »A ste zmešani! Moj oče ima sto kilogramov!« Pogovor V zakonu je najbolj pomemben pogovor. Ko mi je mož rekel, da ne potrebujem novih čevljev, sva se pogovorila. Po 478 urah pogovora sva ugotovila, da jih vendarle potrebujem. Lenuh Jože je postal šef v podjetju in že prvi dan je hotel pokazati, da z njim ni šale. Zagledal je človeka, ki je bil naslonjen na zid, gledal je v prazno in čakal. Jože je pomislil, da je to dobra priložnost, da pokaže, kdo je. »Kakšno plačo imaš?« »30 evrov na uro.« »Evo, tu imaš 50 in da te nisem več videl,« reče Jože. Tip vzame denar in odide, zaposleni pa debelo gledajo. Joće jih vpraša: »Kaj pa je ta lenuh sploh delal v podjetju?« Zaposleni se spogledajo, eden se ojunači in odgovori: »Pice je pripeljal.« Brez mesa »Ješ meso?« »Ne.« »Ribe?« »Ne.« »Vegetarijanka?« »Ne, upokojenka.« Sranje! Z Oh, oh! Razmišljati moraš pozitivno! Lepo sranje!? Vidiš, da gre! Ш 7j f Д K O Ш) ■Ж ' 1 A Ш m mL K—- if T f Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ne boš verjela! Ljudje nam te brezplačne ležalnike puščajo povsod po mestu. Za konec tedna bo Luna potovala po vašem znamenju, zato se obeta živahno in zanimivo preživljanje časa. Pripravite se tudi na kakšen nepričakovan dogodek. Ne jezite se zaradi zamude, ohranite mirno kri, na koncu bo vse dobro. Znanka vam zavida, najbolje bo, če spregledate njeno negativnost. Mogoče boste imeli malo slabe vesti zaradi osebe, ki buri vašo domišljijo. Bik Dvojčka Rak Lev Devica И0 Lahko, da ste spregledali pomembno informacijo. Občutek imate, da ste storili napako in da niste bili dovolj premišljeni. Nima smisla, da se obtožujete, saj gre za splet nesrečnih okoliščin. Še vedno lahko pričakujete razrešitev stanja. Zelo dejaven konec tedna je pred vami. Odlično bi bilo, če se odločite za predlagano rekreacijo, ki vas bo zelo sprostila. škorpijon Nov delovni teden se bo začel z Luno v vašem znamenju, ki bo v torek tvorila zadnji krajec. Ovire in težave lahko pričakujete pri dogovarjanju, vendar se bo tudi to uredilo. S pomembno odločitvijo počakajte, čas ni najbolj ugoden za spremembe. Najbolje se boste počutili doma. Na čustvenem področju bo v tem tednu precej romantično, kar vam bo všeč. Preden boste sprejemali odločitve, se boste želeli posvetovati. Če se boste odločili za razgovor s strokovno usposobljeno osebo, boste delovali pravilno. Sicer pa se vam ne sme preveč muditi, za vse si vzemite dovolj časa. Dobro preverite vse informacije in ne ukrepajte, dokler vam ne bo vse jasno. Še vedno se bo vse dogajalo prepočasi, kar vas bo spravljalo ob dobro voljo. Strel ec Venera je po štirih mesecih zapustila vaše znamenje. Na čustvenem področju ste prišli do tja, kamor ste bili namenjeni, zdaj pa nadgradite stanje. Ne manjka vam veliko, da boste zadovoljni. Nekdo čaka, da storite napako. Ne boste mu ustregli. Svojo prihodnost boste gradili tudi z osebo, ki ji zaupate. Vaša moč bo v skupnem delovanju, kar bo za vas nekaj novega. Predlog, ki ste ga prejeli pred dnevi, vam še vedno odzvanja v mislih. Dobro razmislite, kaj lahko pridobite, izgubiti nimate česa. Ne izgubljajte energije z malenkostmi. S preudarnim ravnanjem se lahko izognete sporni situaciji. Ne odzovite se preveč silovito, trudite se za zmernost na vseh področjih. Znanka vam bo povedala zanimivo novico, ki lahko spremeni tok dogajanj. Po delovni plati se boste odlično znašli, do izraza bodo prišle tudi vaše organizacijske sposobnosti. Uspešno boste rešili zadevo, ki vam že nekaj časa ni dala miru. V petek bo kraljica ljubezni vstopila v vaše znamenje, kar vas bo v prihodnjih dneh vidno polepšalo. V tem času se boste veliko ukvarjali s čustveno platjo svojega življenja. Novo znanstvo vas vznemirja. Kozorog Če menite, da ste pozabljeni, se presneto motite. Prijatelj vas bo prijetno presenetil, zabavali se boste tudi v družbi. Iz dneva v dan se boste počutili bolje. Zdaj prihaja po daljšem času obdobje, ki vam je zelo naklonjeno. Ideja, ki je počasi zorela v vaših mislih, bo dobila končno obliko. Le malo potrpljenja bo treba, da boste lahko vse izpeljali, kot ste si zamislili. Merkur, ki je že začel potovanje po vašem znaku, vam obeta odlično komunikacijo, uspešni boste tudi pri dogovarjanju. Ozrite se nazaj in bodite ponosni nase. Visoko dvignite glavo, saj ste dosegli velik uspeh. Veliko ljudi vam zavida sposobnosti in vas želi posnemati. Sonce vam daje veliko vitalne energije, ki bo še naraščala, zato bo počutje več kot odlično. Vodnar Lep napredek ste dosegli, kljub temu da ste menili, da ste vse zamudili. Veliko ste naredili, veliko dela vas še čaka. Ne odlašajte z ničemer, vse postorite čim prej. Pritiski bodo, vendar jim boste kos. Tokrat vas nič ne bo spravilo iz tira. Sorodnik bo pričakoval, da mu boste ustregli, vi pa boste izredno dvomili. Zabava bo odlično uspela, zato boste zadovoljni. Ribi Pri načrtovanju ste upoštevali vse, zato vas lahko preseneti, da bo neko vprašanje ostalo še odprto. Nikar ne hitite, ni potrebe, da vse storite takoj. Časa je več kot dovolj, pojavijo se lahko še dodatne okoliščine, za katere do zdaj niste vedeli. Partner vas bo prijetno presenetil, vendar se boste morali zaradi stiske s časom odpovedati prijetni zadevi. V četrtek in v petek dopoldne bo Luna v vašem znaku, čakajo vas prijetni in umirjeni trenutki. Poskrbite za sprostitev, ki vam najbolj odgovarja. Ali bo to prijeten klepet, poslušanje glasbe, ogled filma, izbira je vaša. Nekomu ste nekaj obljubili in pričakujte, da boste morali to tudi storiti. Ta izkušnja vam bo šola, da v prihodnje ne boste več tako zelo velikodušni. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 SUDOKU 425 Nagradna križanka TURŠKI VELIKAŠ BRUTO-REGISTRSKA TONA RIŽAM E IZRASTEK UGAM E NA NOGI REKLAMNO 12 OBVESTILO S PODATKI, SLIKAMI STROJ ZA OBDELAVO KOVIN ALI LESA NEKDANJA TOVARNA V ZAGORJU ZLATNIK Povsod (STAR.) z vami GREGORY PECK PREBIVALKA GOE SLOVENSKI PISATELJ (IVAN) PREGLEDO-VALEC POSLOVANJA, DOKUMENTOV CE (STAR.) ZNAMKA ngeoMŠpkOh ŠPANSKA DJIH TELEVIZIJA APARATOV ITALIJANSKA PISATELJICA IN NOVINARKA FALLACI VIETNAMSKI DENAR KOKOŠJI GLAS IGRALEC SAMOBOR ODPRTO OGNJIŠCE AVTOMOBILSKA OZNAKA NIGRA TV- VODITELJICA ROŠ REZULTAT KISANJA ŽENIN ALI MOŽEV OČE MAKEDONSKO KOLO SLUŽBA TRIBUNOV V ST. RIMU AM. IGRALEC DE NIRO JEDKOST, ZBADLJIVOST NEKDANJI PREDSEDNIK BURKINA FASA (THOMAS) NASPROTNO OD NEODLOČEN KARIBSKA DRŽAVA SPLETKARKA (SLABŠ.) ZDRAVNIK ZA ALERGIJE 13 EMIL NOLDE STROK. ZA AGRONOMIJO ZVIŠANI TON A ENOTA ZA MERJENJE KOTOV FRANCOSKI PISATELJ ZOLA ZDRAV KOT . NEKDANJI PREBIVALCI PIRENEJSKEGA POLOTOKA 15 KIT UBIJALEC ŽENSKA, KI SO JO ZAJELI TERORISTI STOLETJE ANTIČNO RAČUNALO VIDEO, REKLAMNI ZAČIMBNA RASTLINA DANSKI PRAVLJIČAR ANDERSEN NASPROTNO OD ČRN ZNAK ZA TON 16 POKRAJINA V VIETNAMU JOŽICA AVBELJ SLUŽBA DRŽAVNE VARNOSTI KNJIŽEVNIK JENKO NEVARNA BOLEZEN AMERIŠKI FILM: BEN-... KLOP (NAR.) NEKD. JAP. DRSALKA (MIDORI) ... URA, ZLATA URA EVROPSKI MONETARNI SISTEM NINA RICCI VRSTA LOVSKEGA PSA 14 RYAN O'NEAL OBMOČJE VISOKEGA ZRAČ. TLAKA 18 17 FREDY MILER: ... SI SANJALA NJEGA PRIPRAVLJEN VVROČEM OLJU OBRAT ZA IZDELAVO LEDU VRSTA GRŠKEGA VINJAKA 19 ENAKOPRAVNOST ... ŽIVILO, SKLAD, KMETIJA 10 BANKOMAT (ANG.) 5 1 6 8 6 5 7 3 9 1 3 9 7 6 8 7 3 6 2 3 8 7 4 1 8 5 4 SUDOKU 116 4 5 8 3 4 1 5 3 6 7 1 9 4 5 8 9 2 5 8 9 5 9 7 4 4 5 1 REŠITEV SUDOKU 424 REŠITEV SUDOKU 115 4 2 5 3 6 7 1 8 9 8 7 1 2 9 5 6 3 4 6 3 9 4 1 8 2 5 7 1 5 4 9 8 2 3 7 6 2 9 8 7 3 6 5 4 1 3 6 7 5 4 1 8 9 2 5 8 6 1 7 9 4 2 3 7 1 3 8 2 4 9 6 5 9 4 2 6 5 3 7 1 8 6 4 2 1 3 9 7 5 8 8 9 3 7 4 5 2 6 1 5 7 1 2 8 6 9 4 3 2 5 7 3 6 1 4 8 9 4 3 9 8 2 7 6 1 5 1 8 6 9 5 4 3 7 2 7 1 5 6 9 3 8 2 4 3 2 4 5 7 8 1 9 6 9 6 8 4 1 2 5 3 7 3 8 2 9 7 6 5 4 11 novi tednik Vedno e i/wmoj / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cehe Vddm г штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 11. avgusta. Geslo iz številke 31: Celje prvič nogometni prvak Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in majico NT&RC, prejmejo: Barbara Lokovšek iz Celja, Alojzija Arnšek iz Šmartnega v Rožni dolini in Stanko Drame iz Pristave pri Mestinju. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi NAROČITE in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur več na: www.trik.si 48 INFORMACIJE