St av. 308,__:
tei.tfa vtak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
L':c4iiWvo: Ulfcfl Sv. Franflžka AsiSkega št. 20, I. nadstr. — Vsi n*J se poiiljijo mcdoIStvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo, tn odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsorci) Ksfj Edinost* — Tisk tUkarne .Edinosti*, vpisane zadruge * oiBcjealin poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Arškega It. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina z n a 3 a : Za celo leto.......K 24.—
Z a po! itla .................
i» :fi .nss...................
za nedeljsko izdajo za celo leto.......
21 pol leta................. / w
V Trstu« # ponedeljek, 6, novembra 1916,
Letnik XII.
Posamezne Številke .Edinosii" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............n« po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............2.
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina !n reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača In toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoStnohranllnični račun št. 841.652
PnM najnovejšlb MKov.
krnska bojišča. — Okoli Jamelj srditi lašfci rapađf; vsi odbiti, Drugod na bojni frpiiti močan artiljerijski boj.
Ruska bojišča. — Nič posebnega.
Romunska boiišča. — Naši zavzeli cla-busetsko postojanko in zopet osvojili hrib Rosco. Pri Tolgyesu so se naši umeknili za dva kilometra.
Albausko-macedonska bojišča. — Nič izpremembe.
Zapadna bojišča. — Ob Somini močan artiljerijski boj. Vzhodno Ancre sovražni napadi odbiti. Pred Verdunom artiljerijski
Turška bojišča. — Nič poročil._
Italijanska boiišfe.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. nov. 1916.
Italijansko bojišče. — Na Krasu so Italijani včeraj svoje glavne napore naperjali proti našim postojankam na južnem delu planote. Tokrat je bil okoliš okoli Tamiana gorišče boja. Sovražnik je od jutra živahno obstreljeval naše tamošnje jarke. Ogenj je vsakikrat naraščal pred pehotnim napadom. Vsi napadi, posebno pa zadnji, ki so ga poizkusili še ob 8 zvečer, so razpadli ob najtežjih sovražnih izgubah pred našimi črtami. Na drugih deiih bojne fronte se je nadaljeval artiljerijski bol z nezmanjšano silo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pi. Hofer. fml.
Huška bolišča*
DUNAJ. 5. (Kot.) Uradno se razglaša: 5. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 5. (Kor.) Wolffov urad poro-ča: Veliki glavni stan, 5. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Z dobro pripravljenim manjšim podjetjem smo skoraj brez lastnih izgub zavzeli vas Moshelii (vzhodno Go-rušiskega). Sovražnik je nad 60 ujetnikov, več strojnih pušek in minovk pustil v naših rokah. Položaj je v ostalem neizpre-inenien.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Semunska bojišča.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša:
5. nov. 1916.	__ ,
Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armadna skupina: Skupina avstro-ogrskih monitorjev je 3. novembra na podonavskem otoku Dinu in na nasproti ležečem bregu izkrcala oddelke, ki so pregnali sovražnika in mu vzeli dva topa in štiri municijske vozove. Romunska ojače-smo pognali v beg. — Prestolonasle-dnikova fronta: Zapadno ceste čez Szur-duški prelaz so Romuni brez uspeha nadaljevali svoje napade. Jugovzhodno Rothen-thurmskega prelaza smo pridobili tal. Jugozapadno Predeala so nemške in avstro-ogrske čete v srditih bojih zavzele močno utrjeno in žilavo branjeno clabucetsko postojanko in so v ostrem popritiskanju zasedle še drugo sovražno črto. Sovražnik je 14 častnikov, med njimi dva polkovna poveljnika, in 647 mož pustil v naših rokah, s Čimer se skupni plen iz bojev južno Predeala zvišuje na 1747 mož, osem topov in 20 strojnih pušek. V mejnem okolišu vzhodno Braševega je sovražnik zopet pričel napadati. V okolišu Toigyesa je bila naša fronta na dveh mestih nazaj porinjena za dva kilometra.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN. 5. (Kor.) \Voffiov urad po-| roča: Veliki glavni stan, 5. nov. 1916.
Vzhodno bojišče: Frotata nadvojvode Karla: V severni Sedmograšld so Rusi v tolgyeškem okolišu dosegli krajevne uspehe. Na južni fronti se še vrše včeraj pričeti boli med cestama preko Alt-schanskega in Bodzaškega prelaza. Hrib Rosco smo zopet zavzeli mi. £ zavzetjem hriba Clabucetu pri Baiuliu smo izpopolnili svoje dosedanje uspehe fužno Prede-alskega prelaza. Posebno močno zgrafena in srdito branjena clabucetuška postojanka je tako v naši posesti. Zvezne čete so z včeraj zajetimi 14 častniki (med njimi enim polkovnikom) in 645 možmi zajele 1747 Romunov, osem topov in 20 strojnih pušek. Posebno priznanje zasluži pešpolk št. 188. Pri očiščevanju bojišča severo-zapadno Campolunga smo samo med ar-gosulujsko in targulujsko dolino pokopali 1000 Romunov. V napredujočem napadu jugovzhodno Rothenthurmskega prelaza in v zmagovitih bojih zapadno Szurduškega prelaza proti tu prodrlim romunskim oddelkom smo ujeli 150 mož.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Konstanca in Man galija ste bili obstreljevani z morja. V Konstanci je bila napravljena škoda. Sovražne ladje smo pregnali z obrežno artiljerijo in letalskimi napadi.
Prvi generalni kvartirmojster: p!. Ludendorff.
SOFIJA, 5. (Kor.) Generalni šiab poroča:
Romunska fronta. — V Dobrud-ž? boji med namaknjenimi oddelki. Sovražne ladje so obstreljevale Konstanco in Mangalijo, ali bile so po naših povednih letalih prisiljene, da so se umaknile na visoko morje.__
PODLISTEK.
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
—	Ali vam je bilo to povod, da ste začel razmišljati? — je vprašala Tamara začudeno.
—	Eh, kaj____ne mislite več o tem, vi
dobri mali angel! In sedaj zbogom!
Nalahno se je z ustnicami doteknil njene roke, potem pa je skočil iz voza, ker se je avtomobil ustavil pred njegovo hiso. Tamara se je peljala še naprej v Sergjev-sko, z vročo željo v srcu. da bi ga kmalu zopet videla.
* « *
In tako so minevali dnevi, izginjale ure. Tamara je bila skoraj že tri tedne na Ruskem. Od blagoslovitve vode dalje ie bila vedno zaposlena z majhnimi družbami. Zaradi dvornega žalovanja so bili veliki plesi izključeni, zato pa je bilo dovolj sprejemov, igralskih sestankov in večeri j, in vsak večer so se sestajali isti ljudje, tako da se je Tamara končno precej dobro seznanila žnjimi. Knfj'za nekaj dni po vrnitvi iz Carskega sela sploh ni
-reacedon* sko beliiže.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. nov. 1916.
Jugovzhodno bojišče. — V našem okolišu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Nič dogodkov.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA. 5. (Agence Tel. Bulg.) Generalni štab poroča:
Macedonska fronta. — Položaj je neizpremenjen. Sovražna letala so napadla za fronto ležeče obljudene kraje, ne da bi povzročila znatne škode. Ob vznožju Belašice planine je sovražnik brez uspeha obstreljeval kraje Palmič, GloboSico, Tu-!ovo in Gornji Poroj. V strumski dolini slaboten artiljerijski ogenj. Ob obali Egejske-ga morja mir. _
Zapadna boiiMa.
BEROLIN, 5. (Kor.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. nov. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Artiljerijsko delovanje, ki je poseglo na fronto preko Ancre, je doseglo severno Somme veliko silovitost. Sovražne delne napade tik vzhodno Ancre, severno Courceletta, pri Gueude-courtu in severozapadno Saillyja Smo odbili. _ Prestolonaslednlkova fronta: Na srditejše obstreljevanje zadnjega časa v zaledju po prebivalstvu še nezapusčenih krajev naše šampanjske fronte z Reimsa sem smo odgovorili včeraj z ognjem na to mesto. Na desni Moze mestoma narastel topovski boj.
Prvi generalni kvartirmojster:; pl. Ludendorff.
Angleške izgube.
LONDON. 4. (Kor.) Po neki statistiki »Daily Telegrapha« so znašale samo an-
gleške izgube od 1. julija dalje 412.756 mož mrtvih, ranjenih in pogrešanih, in sicer 21.538 častnikov in 391.218 podčastnikov in moštva. ____
Vesti iz Grške.
Grki v boju med seboj.
LONDON, 4. (Kor.) »Daily Telegraph« doznava iz Aten, da so v boju pred zase-denjem Katerinija kraljevi pristali izgubili 13, venizelovci pa 20 mož. — List »Heste-rini«, glasilo kraljeve pajače, javlja, da ie kralj vsled prodiranja veniželovcev sklenil, da umakne povelje za premestitev te-salskega armadnega zbora.
Venizelos zadovoljen s podporo entente.
LONDON, 4. (Kor.) »Times« javljajo iz Aten, da je Venizelos izjavil, da je zadovoljen z dejansko podporo entente; odložitev formalnega priznanja vlade mu ie ir-relevantna.
Atenska vlada, Venizelos in entenča.
LONDON, 4. (Kor.) Listu »Morning Post« poročajo iz Aten: Vlada se pritožuje nad tem, da je Venizelos kršil med kraljem in ententnim poslaniki dogovorjeni modus vivendi. Vlada izjavlja, da so poslaniki kralju zagotovili, da Venizelos ne bo poskušal, da bi zasedel Katerini ali pa prekoračil reko Haliakmon, ako vlada umakne svoje čete iz Tesalije. Dopisnik »Morning Poste« označa to trditev grške vlade za neresnično. Poslaniki da niso določili nobene gotove meje med ozemlji obeh vlad. Angleški poslanik se je včeraj s kraljem dolgo posvetoval o tem vprašanju. O poteku razgovora se varuje najstrožja "tajnost. Atenska vlada je odposlala pehoto in tri baterije gorske artiljerije iz Larise v Katerini. V političnih krogih so nemirni, ker se boje političnih zapletljajev.
Nova zahteva admirala Fourneta.
ATENE, 4. (Reuter. — Kor.) Admiral Fournet je zahteval od grške vlade, da bi privolila v to, da bi se njene lahke pomorske bojne sile pod francosko zastavo in s francosko posadko uporabljale v varstvo proti nemškim podvodnikom. Kabinet je imel danes zjutraj pod kraljevim predsedstvom posvetovanje ter ie sklenil, da admiralovo zahtevo odkloni kot nesprejemljivo, ker bi ugotovitev pomenjala toliko kot opustitev nevtralnosti.
Angleška spodnja zbornica in vnanja politika.
LONDON, 4. (Kor.) V spodnji zbornici je lord Robert Cecil zelo ostro nastopi* proti zahtevi spodnje zbornice, da bi vplivala na vodstvo vnanje politike. Cecil je dejal: Nimamo se ozirati samo na našo vlado, temveč tudi na vlade naših francoskih, ruskih irr italijanskih zaveznikov. Zavedamo se v polni meri mnogih pogre-škov, ki smo jih zakrivili, in drugih naših nedostatnosti, toda delati moramo to, kar smatramo za prav. Voditi moramo vlado dalje, četudi slabo, ali tako, kakor pač moremo in znamo. Ne moremo tekom vojne deliti odgovornosti s spodnjo zbornico ali s komurkoli. Ako nas zbornica smatra za tako slabe, da moramo biti odstranjeni ali pa nadomeščeni z drugimi, pa naj se zgodi to.	__
Slovesna proglasitev PoUsbega kraljestva.
LUBLIN, 5. (Kor.) Opoldne je bila v slavnostni dvorani vojaškega generalnega gubernatorstva slovesno proglašena ustanovitev kraljestva Poljskega.
Odlikovanje branitelja Nemške Vzhodne Afrike.
BEROLIN, 5. (Kor.) NVolffov urad javlja: Cesar Viljem je polkovniku pl Lottow-Vorbecku, poveljniku varstvenih Čet Nemške Vzhodne Afrike, v priznanje junaške obrambe te kolonije podelil red »Pour le merite«.
Norveški odgovor na nemško protestno noto.
KRISTIJANIJA, 4. (Kor.) Norveški brzojavni urad javlja: Čuje se, da je bil norveški odgovor zvečer izročen tukajšnjemu nemškemu poslaniku.
Potopljene ladje.
LONDON, 4. (Kor.) Lloydova agentura poroča: Norveška parnika »Thor« in »Ivanhove« sta bila potopljena.
LONDON, 4. (Kor.) Britski parnik »Brierley Hill« (1968 ton) iz Hulla je bil potopljen.
PARIZ, 4. (Kor.) Glasom »Tempsa«v je bilo v Toulonu izkrcanih 752 mož, tri ženske in dva otroka z neke v Sredozemskem morju potopljene angleške ladje, koje ime se ne imenuje.
videla. Kumica ji je rekla, da je v službi in da nima časa. Ko je končno vendarle prišel, je bilo prisotnih veliko drugih ljudi, da ni bilo mogoče govoriti tako po
domače.
— Kako je dolgčas, — je dejal samo, ko je videl sobo polno ljudi, in po desetih minutah je zopet izginil. Nato ga ni bilo videti celih osem dni in tudi čulo se ni nič o njem, dokler ga ni videla zopet Tamara pri večerji v angleškem veleposlaništvu. Bil je hladen in vljuden ter se ni prav v ničemur razlikoval od drugih. Tamara ni bila tako zadovoljna žnjim, kot bi bila morala biti v tem izpremenjenem položaju. K igralski tekmi ga sploh ni bilo.
—	Zakaj pa knez Miloslavski tako po-redkoma zahaja v družbo, tetka? — je vprašala Tamara nekega dne. — Mislila sem, da so ti ljudje vsi njegovi največji prijatelji.
—	Saj so tudi res, dragica moga, toda Gricko je čuden človek, — je odgovorila kneginja. — Vprašal me je nekikrat, ali ga smatram za slaboumneža, ali pa za dresirano opico, ker sem mu očitala, da ni prišel k plesom. Gricko prihaja v družbo samo tedaj, kedar se mu zljubi, če ga ravno kaka stvar zabava, ali pa kadar hoče videti nas vse. Samo tuoatam in samo
Ras»e	v@s!L
O odstopivšem italijanskem veleposlaniku v Parizu, Tittoniju se poroča v dopisih pariških dopisnikov italijanskih listov, da Tittoniju dovoljuje njegovo zdravstveno stanje, da bo tudi še nekaj tednov po prihodu svojega naslednika, kot katerega označuje »Petit Parisien« madridskega veleposlanika grofa Bonina Longare, oskrboval velepcslaniške posle. Nato odide za nekaj časa na Sicilijo in se potem nastani v Rimu, kjer bo, kakor pravi, nadaljeval svoja prizadevanja za utrjevanje italijanskih zvez s Francosko. Ministrski predsednik Briand je dejal Tittoniju, da njegovo obžalovanje zaradi Tittonijevega odhoda, ki mu je bil glavna opora pri dosegi edinosti v delovanju zaveznikov, ublažuje edino ie zaupanje v njegovo bodoče delovanje. Francoski listi izražajo svoje obžalovanje zaradi Tittonijevega odhoda, ki je prišel ravno v času, ko bi bilo njegovo delovanje moglo biti posebno dragoceno. »Temps« upa, da Tittoni ovenča svoje delo z ugotovitvijo osnovnih potez bodočih odnosajev med Francosko in Italijo. »Journal des De-bats« omenja, da je bila za Tittonija zveza Italije z Avstro-Ogrsko vedno sredstvo, da so se ovirala stremljenja Avstro-Ogrske na Balkanu in da je Tittoni dobro po«znal tudi načrte Nemčije. (Kor.)
Bivši črnogorski vojni minister pobegnil na Grško. Kakor javlja »Cetinjski Vjest-nik«, se je bivšemu črnogorskemu vojnemu ministru Vesoviču, ki je ustrelil nekega našega nad poročnik a, ki naj bi ga bil odvede! k c. in kr. puveljništvu, posrečilo pobegniti na Grško. C. in kr. gubernator-stvo je razpisalo 50.000 K nagrade na ujetje Vesoviča. C. in kr. vojaške oblasti so, kakor se je poročalo, z veliko energijo zasledvale pobeglega Vesoviča. Sled je vodil v .Albanijo in odtod proti grški meji, tako da ne more biti več dvoma da je Ve-sovič dospel na Grško.
Veleizdajniški proces v Sarajevu. Iz Zagreba se poroča: Pred sarajevskim okrožnim sodiščem se je pričela 23. oktobra glavna razprava proti 39 osebam, obtoženim veleizdaje. Razprava bo trajala štiri do šest tednov. 32 obtožencev je obtoženih, da so v namenu, da bi se s silo izpremenila stališče in državna zveza Bosne in Hercegovine napram avstro-ogrski monarhiji ter se Bosna in Hercegovina priključili kraljevini Srbiji, od leta 1911. do julija meseca leta 1914. pripadali organizaciji društva »Narodna Odbrana«. Sedem obtožencev pa je obtoženih, da so namenoma opustili obvestitev oblasti o delovanju prejšnjih obtožencev, dasiravno so vedeli zanje.
Volitev amerikanskoga predsednika. 7. osnovnih členov amerikanske ustave, kakor jih je leta 1789. v tedanjih patrijarhali-čnih razmerah začrtal Jurij Washington, je tiskanih na vsakem ovitku ljudskošol-skih zvezkov, tako da se more reči, da so znani vsakemu ljudskošolskemu ucen-cu v Zedmjenih državah. Drugi člen go-
vori o izvrševalni oblasti in torej o vprašanju predsedništva. V prvotni obliki so bili pogoji, pod katerimi se je moglo potom izvolitve doseči najvišje mesto, zelo preprosti. Kandidat mora biti rojen v deželi, mora imeti nejinanje 35 let in 14 let bivati v Zedinjenih državah. To je vse. V resnici so se pa dejanske razmere za volitev predsednika od ustanovitve Zedinjenih držav tako izpremenile, da se nam morajo zdeti zelo komplicirane in celo nasprotne prvotnim namenom. 7. novembra se bo po poteku VVilsonovega predsedni-kovanja vršila volitev novega predsednika. Volitev pravzaprav po svoji obliki ni direktna ljudska volitev. Vsaka država izvoli potom ljudskega glasovanja neko število volilnih mož, elektorje, ki volijo predsednika. Število elektorjev se ravna po številu zastopnikov, ki jih dotična država pošilja v obe zbornici kongresa. Ta način volitve ima najbrž svoj vzrok v želji, da bi se izbrali najbolii, najizkušenejši možje ki bi potem po svoji najboljši vednosti in vesti svobodno izvolili najboljšega za državnega poglavarja. V praksi pa je stvar popolnoma druga. Elektorji pristopajo k volitvi z vezanimi rokami in morajo brez odpora oddati svoj glas določenemu kandidatu. Tako postaja indirekten način volitve, kakor je določen v ustavi, po duhu direkten. Ljudstvo v posameznih državah se je namreč že pri volitvi volilnih mož izreklo za določeno stranko in tako tudi za predsednika. Obe veliki stranki, demokratična, katere kandidat ie dosedanji predsednik Wilson in ki je po dolgem času zopet štiri leta na vladi, ter republikanska, ki kandidira Hughesa, že skrbite, da se za volitev predsednika organizirajo vsi milijoni prebivalstva enotno za tema dvema zastavama in da si tako nikdar manj kot dva, pa tudi nikdar več kot dva resna kandidata stojita nasproti. Dan volitve je veliki dan teh dveh, leta in leta se v deželnih in krajevnih odborih, z amerikansko propagando in reklamo za predsednika bo-rečih strank. Prave volilne bitke so se tudi tokrat že dobojevalc tekom poletja v narodnih zborih. Vsaka država voli v zbore dvojno število svojih kongresnih članov. Te delegacije se izvolijo na zborih zastopnikov, ki jih volijo prvotni volitci.
V	splošnem bi bil izid predsedniških volitev zelo težavna, lahko kandidat v drža-bi bilo še kakili i>osebnih momentov v zadnjem trenutku. Neglede na to. da je cenitev zelo težavna, lahko kandiat v državah, v katerih je pridobil zase vse volilne može, vendar pribori samo majhne večine, njegov nasprotnik pa velike manjšine, nasprotnik pa v onih državah, ki so glasovale zunj, znatne večine, vsled česar bi bila večina elektorjev za kandidata, za katerega je glasovala manjšina volilcev.
V	splošnem se pa mora reči, da so za volitev amerikanskega predsednika mero-dajne vedno le notranje amerikanske politične stvari. Tista stranka, ki more pokazati več zaslug za gospodarski procvit in več uspehov v zakonodaji, ima več u-panja, da zmaga. Vplivi zunanje politike, četudi se tekom volilnega boia, kakor sedaj, pokažejo tupatain morda očitneje, igrajo vedno podrejeno ulogo. Gotovo bo te dni v Ameriki precej razburjenosti, hrupa, demonstracij, pri čemer igra veliko ulogo tudi precej robati ljudski humor. — Novi predsednik pa bo prav gotovo, kakor je bil stari, Amerikanec in nič drugega kGt Amerikanec ter bo, pa naj se že imenuje Wilson ali Hughes, napram voju-jočim se državam zastopal edino le amerikanske koristi, kakor jih pač razume.— Stališče Amerike napram vojujoči se Evropi se po volitvah predsednika ne izpre-meni prav nič.
s stališča, če mu stvar ugaja ali ne, nikdar pa ne zato, da bi zadostil svoji dolžnosti napram družbi, ali pa ker bi se pričakovalo, da pride.
—	Zakaj, za božji svet, pa trpite take njegove razvade? — ie vprašala Tamara.
—	Ne vem. Ko bi bil kdo drug, bi najbrž tudi ne. Gricko pa ima ravno posebne predpravice, — je odgovorila kneginja. — Tega si ne moreš predstavljati, draga moja, premalo ga še poznaš, toda zna se pa na omamen način laskati. Uganja naj-neverjetnejše pustolovščine, in me večkrat resno razjezi. Potem pa pride in mi položi glavo na krilo, kot otrok, mi poljublja roke in me imenuje tetko, in dasiravno sem vendar stara žena, se mu ne morem upirati. Nihče ne zna biti nežnejši in gan-ljivejši kot on, če je človek žalosten ali bolan. — In sanjavo je pristavila: — Kot ljubimec bi moral biti nebeški!
Tamara si je vzela drugo čašo čaja in je zrla v ogenj.	"
—	Tatjana Sebanova je blazno zaljubljena vanj, ubožica, — je nadaljevala kneginja; — pa ne verjamem, da bi ji bil on kedaj dajal pobudo zato. Doživela sem na nekem plesu, da se je, ko so vse mlade dame željno čakale, da bi plesal žnjimi, ves večer Dogovarjal z menoj in staro
grofico Niveusko, ne da bi se bil tudi najmanje brigal za vse druge.
—	Zdi se mi, da je najneznosnejsi in naj-nadležn-ejši človek, ki si ga je mogoče predstavljati, tetka! — je rekla Tamara.
_Vam vsem pleše po nosu, in vi se niti
ne hudujete nanj in mu odpuščate vse.
—	Zna biti tudi resen, — je nadaljevala kneginja, vneto braneč svojega ljubljenca. — Najbrž se bavi sedaj s kakim težkim vojaškim vprašanjem, in to je vzrok, da
ga ne vidimo nikier.	. , .
Ko je zagledala Tamarin neverjetni izraz, se je posmejala in dostavila:
_Le ne drži se tako zaničljivo, dragica, morda boš tudi ti še kedaj razumela.
—	To je zelo neverjetno, — je odgovorila Tamara.
Žalibog, žalibog pa je bilo mnenje kne-ginje o knezovih poslih preoptmusticno! Proti koncu tedna se je razširila govorica o neki razuzdani pojedini in pijančevanju, kakor ga še ni bilo tako divjega v kneževi hiši v Fontanki. Culo se je kot nekake mrzlične sanje, v katerih so se mešale neoblečene plesalke, divje zveri in najne-zaslišanejše preobjestnosti. Kneginja je zdihovala, ko je skušala ovrgavati te govorice.
—	Ubogi moj Gricko, — je dejala. —
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
kedaj mu bo vendar mogoče doseči, da bi našel vsaj za nekaj časa milost pred ljudmi!
Tamarino zanimanje zanj se ni zmanjšalo, dasiravno so se ji stvari, ki jih je čula, zdele naravnost grozne.
Tako je mineval čas. Polagoma je boljše spoznala družbo in je tudi začela umevati rusko mišljenje. Ljudje so bili vsi čudovito enaki v svoji popolni prostodušnosti in gotovosti, kakršno je najti ali le pri ljudeh, ki stoje na dnu socijalne lestvice in ne skušajo splezati po njej, ali pa takih, ki so že prišli na vrh, kot ti tu. Ce jim je ugajal kak tujec, so bili prijazni napram njemu; če ne, pa visoko mesto in bogastvo nista napravljala nanje prav nikakršnega vtiska. V prvem trenutku so že razlikovali svetlobo in senco na človeku, in izbirali so si samo najboljše. In če se je Tamara pogovarjala resno, je našla pri vseh, celo pri najlahkomiselnejših, povsod isto: potezo zagonetne melanholije in nekaj, kar si ni znala raztolmačiti. Zdelo se ji je, kot da v temi tipajo za nečim, kar je duševno nedosežno. Njihovi nazori in
načela so bila neizrecno razsežna----
Kot njihova ogromna dežela, v kateri tudi milje in milje daleč ni videti mejnikov. Misliti si je bilo lahko, da se v njihovem
Stran H.
•EDINOST« štev. 308.
V Trstu, dne 6. novembra 1916.
Objava.
Glasom naredbe c. kr. trgovinskega ministra z dne 23. septembra 1916. drž. zak. št.. 322 stc-pi nov telefonski red, oziroma telefonski pristojbinski red 1. januarja 1917. v veljavo. Bistvene spremembe, ki se uvedejo, so:
Krajevna telefonska omrežja dosedanje mrežne skupine VI. se porazdele po stanju 1. septembra t. 1. na nove mrežne
skupine VI., VII. m VIII., tako da bo v priiiodnje h mrežnih skupin. Oni naročniki, ki niso voljni plačati zvišanih telefonskih pristojbin, imajo po § 38, točka 2 ta čas še veljavnega telefonskega reda pravico, da odpovedo za čas. ko stopi v veljavo nov telefonski red. Ta izredna, s kolkom dveh kron opremljena, pismena odpoved mora biti vposlana na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo najpozneje do 1. decembra 1.1. — Mrežne skupine in naročnine so razvidne iz naslednjega pregleda:
i .3
Cm
£ >
1.
2.
4.
5.
6.
8.
Za omrežje s številom naročnikov
V prirtojbinskein razrpdn
M C I D I
za glavne postaje
Posamezen priklop
več lro 20.000
5.001 do 20.000
2.001 do 5 000
501 do 2.000
201 do
500
51 do
200
21 do
fO
20
največ do
Trst s postranskimi centralami vred se uvrsti v III.; Opatija s postranskimi centralami, nadalje Gorica, Ljubljana in Pulj s postranskimi centralami vred v V.; Tržič na Primorskem, Ronki, Mali Lošinj, Piran, Portorose v VI.; Rovinj, Pazin, Oradež in Poreč v VII.; Kormin, Susak, Cervinjan, Veliki Lošinj, LoČnik, Zamet. Motovun, Gradiška, Buzet, Vi-šnjan, Buje, Krnica, Bal, Novigrad, Brto-nigia, Umag, Kobarid, Tržič na Gorenjskem in Tolmin v VIII. mrežno skupino. Naročniške postaje, za katere so se računale dosedaj pristojbine po tarifnem razredu D (stanovanjski telefon) in G (u-radni priklopi) spadajo v bodoče v pristojbinski razred C.
Družabni priklopi se napeljejo v prihodnje samo do posredovalnih uradov z več ko 50 glavnimi naročniškimi postajami; taki priklopi sploh niso dovoljeni v nobenem omrežju izven prvega pasu; ti družabni priklopi se bodo torej spremenili od 1. januarja 1917. naprej, brž ko bodo dopuščale razmere, v posamezne ali podežel-ne priklope. Dokler še ostanejo naročniške postaje z družabnim priklopom v mrežni skupini VII. in VIII., znaša naročniška pristojbina za postaje s polovičnim družabnim priklopom v mrežni skupini VII., 90 K, v mrežni skupini VIII. 80 K, za postaje s četrtinskim priklopom v obeh skupinah 60 K.
S posredovalnimi uradi z več ko 20 na-ročr.iškimi postajami in že urejenimi za družabni obrat se lahko zvežejo tudi nove naročniške postaje potoni družabnega priklopa, v kolikor to dopuščajo obstoječe naprave.
Podeželni priklopi. Ureditev telefonstva na deželi v mrežnih skupinah V—VIII se olajša s tem, da se uvedejo takozvani podeželni priklopi pod glavnih postaj, toda ne več ko osem, s posredovalnim uradom.
Časovni priklopi. (Sezonske postaje). —
500
400
320
400
320
265
300
240
200
180
IGO
140
120
100
.3	eu
d	O
tj
®	je
ts	"c
O	Oi
P-4
90
80
70
60
polovičen
Četr-tinski
družabni priklop
200
170
140
120
110
100
130
1(K»
90
80
70
60
Naročniška pristojbina za časovne priklope, ki obstojajo že eno leto, se odmeri od 1. januarja 1917 najprej s 70% celega pri-stcjbinskega zneska. V Trstu samem, kakor tudi pri podeželnih priklopih v bodoče niso več dopuščeni časovni priklopi in se morajo torej sedaj obstoječi časovni priklopi spremeniti v celoletne.
Znižanje pristojbin. Od 1. januarja 1917 dslje se predpiše za glavne in postranske postaje cela naročniška pristojbina, kakor jo določa telefonski pristojbinski red. Potemtakem prenehajo v bodoče dosedanje znižane pristojbine za državne oblasti in urade, nadalje za javne (deželne, občinske in cerkvene) urade in za občekoristna podjetja. Le okraji in občine, ki dajo brezplačno na razpolago v njih upravi se nahajajoče javno imetje (ceste, trge, mostove itd.) za ustanovitev in vzdrževanje brzojavnih in telefonskih naprav vsake vrste, imajo pravico, da se jim zniža na-ročriška pristojbina na 50% tarifne mere.
Pribitek za razdaljo. Od 1. januarja 1917 se zaračuna mesto pribitka za razdaljo 3 K za vtakih 100 metrov zračne črte tako za glavne kakor tudi za zunanje postranske postaje pribitek 4 K za vsakih 100 metrov razdalje v zračni črti izven 1. pasu. Izvzete so samo one naročniške postaje, za katere so se dogovorili pogoji med poštno upravo in naročnikom na podlagi §§ 8 in 9 stare telefonske tarife. Za te naročniške postaje se predpišejo pribit-ki za razdaljo začasne v dosedanji meri. Tudi v prvem polletju 1917 dospele vzdrževalne pristojbine za obstoječe pritikline na naročniških napravah se zaračunajo začasno še z zneski, ki so določeni v § 12 tačasne telefonske tarife.
Polumer prvega pasu se določa zana-prej samo po velikosti centrale. Ta znaša za centrale z 2001 do 5000 naročniškimi glavnimi postajami 3 km z 501 do 2000 - 2 km, z 201 do 500 = IV2 km in z največ 200 = 1 km.
Aprevizaciiske stvari.
Razdeljevanje izkaznic za kruh, moko, sladkor, maščobo m kavo.
Danes, dne 6. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko za tedne 58.—59. in 60.—61. in sladkorne izkaznice št. 9., veljavne od 13. novembra do vštetega 10. decembra t. 1. Obenem se razdeli tudi izkaznice za maščabo, veljavne od 13. novembra do vštetega 10. decembra t. 1. in izkaznice za kavo, veljavne od 13. nov. t. 1. do 7. januarja 1917. -
Izkaznice se bodo dobivale v prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur od ponedeljka, 6. t. m., do vštete sobote 11. t. ni., in sicer proti izkaznici za živila.
Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne čaka do zadnjega trenutka, da pride temveč vsakdo čim prej po svojo izkaznico, da zadnje dni ne bo prevelikega navala. Ravnotako naj se pri prejemu izkaznice vsakdo sam prepriča, je-li dobil zadostno število izkaznic in je-li izkaznica opremljena z uradnim pečatom;
izkaznice brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo.
Glavarjem družin in hišnih gospodarstev se priporoča, da nemudoma sporoče vsako povečanje ali zmanjšanje števila članov družine ali hišnega gospodarstva pristojni krušni komisiji ter vrnejo izkaznice oseb, ki ne spadajo več k družini ali hišnemu gospodarstvu.
Sedež krušne komisije štev. 7. se je premestil iz ulice della Borsa št. 2. v ulico Marije Terezije št. 35., 1. nadstropje.
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so se določile naslednje cene za prodajo na drobno: česen K 4 do K 4'40; sladko zelje 40 vin.; kislo zelje 80 vin.; korenje 48 vin.; kostanj K 1'28; cvetni karfijol 80 vin.; čebula K 1; pesno perje 24 vin.; jabolka I. K 1'28 do K 1'60; jabolka II. 88 vin. do K V24; orehi K 3; paradižniki 96 vin. do K 1*04; peteršilj 60 m; redkev 10 vin. komad; sladka repa 28 vin.; kisla repa 64 vin.; endivja salata 60 do 68 vin.; špinača 72 vin.; ohrovt 44 do 48 vin.
življenju lahko pripeti kaj popolnoma nepričakovanega.
Bilo je že pozno nekega popoldneva, ko se je knez Mihoslavski zopet jasneje pojavil na Tamarinem obzorju. Sedela je sama v modrem salonu in čitala ko je vstopil nenadoma, ne da bi se bil javil.
—	Ali mi daste čašo čaja, gospa? — je vprašal. — Kneglnja me je srečala v veži in mi je rekla, da najdem Vas tu. Torej pričniva s čajem.
Tamara mu je nalila čaja in se je naslonila na divan. Sedela je pod 0110 divno Fal-conetovo skupino, ki je bila že nekdaj in je tudi še sedaj najsijainejši okrasek modrega salona v hiši Ardahevih. Bila je vesela in mirna. Teh štirinajst dni po blagoslovitvi vode, ki so potekli brez razburjanja in v prijetni zabavi, ji je zopet vzpostavilo ravnotežje.
—	In kako mislite sedaj o nas. gospa? — je vprašal.
—	Vsi ste zelo neobičajni ljudje, odlično duševno nadarjeni in življenje se iskri v vas, vedar pa morejo vaši obrazi v petih minutah postati popolnoma neduhoviti, vaši pogovori pa prazni, in vse dere k !gralnim mizam.
—	Smo pač samovašči in nepokvarjeni. To je sedaj naša nova igrača, in ž njo se moramo igrati. To razvnetje se končno poleže in pride zopet kaj novega namesto
njega. — Potem je pa nadaljeval v drugem tonu: — Na Angleškem imate veliko ventilov za prekipevajočo življensko moč
.....zato se ne morete uživeti v narode,
ki nimajo tega. Imeli ste imenitno vladavino; trajalo je skoraj osemsto let preden ste si jo zgradili, in odtlej je vedno vzbujala občudovanje vsega sveta. Sedaj pa dovoljujete socijalnim demokratom in plebej-skim službovalcein, da raztrgajo in uničijo vse. To je še neumnejše, kot pa da se izgublja pamet pri igralnih mizah.
Tamara je izdihnila in vprašala:
—	Ali ste že bil na Angleškem?
Vsedel se je k njej na divan.
—	Ne; toda pride še. Dalje kot do Pariza še nisem prišel.
—	Najbrž bi se vam zdeli vsi strahovito dolgočasni in zamolčljivi, — je menila Tamara potihoma. — Lov na konju bi vam morebiti ugajal, toda ne morem si vas predstavljati tamkaj.
Vstal je nemirno in stopil k peci. Tam se je naslonil in je zamišljeno mešal svoj ča}. Glasilo se je skoraj kot lahno kljubovanje, ko je dejal:
\este* da sem storil nekaj groznega, bilo mi je pozneje zek> žal in hrepenim po vašem sočutju. Poškodoval sem svojega arabca. Ah se spominjate Solimana, ko sva bila pri sfingi?
OpraSonje zasedama parlamenta In naloge du KfiMa.
Grof Stiirgkh je bil odločen nasprotnik vzpostavi parlamentarizma v sedanjih časih. Z ene strani je bil bale uverjen, da od avstrijske poslanske zbornice v sedanji nje sestavi in z nje zastrupljeno mino-1 ostjo ni pričakovati koristnega delovanja, z druge se je baje — kakor smo opetovano iiaglašali, bal neljubih, za drŽavo v sedanjih časih škodljivih pojavov, a s tretje je bH baje — kakor so naglašala udana mu glasila — na stališču, da je probleme, ki naj jih reši parlament, odgoditi za čase po vojni.
Te svoje nazore, to svoje stališče je grof Stiirgkh zastopal s trdovratno doslednostjo. In to tudi potem, ko se je od raznih in med njimi tudi odličnih konservativni]] strani, avstrijsko-patrijotičnih do kosti in mozga, jelo pritiskati za sklicanje parlamenta. Nepristopen je bil za sklicevanje na dejstvo, da že narav konstituci-jonelne države zahteva, da so državljani vsikdar — tudi in še posebno v tako kritičnih Časih, kakršnji so sedanji — obveščeni o vsem in da jim je tudi dopuščati besedo. — Nepristopen je bil celo za argument, da je v interesu vlade same, da parlament funkcijonira, ker je s tem vlada razbremenjena od odgovornosti, ker je potem tudi parlament, ako ne izključno, pa vsaj soodgovoren za vse, kar se godi in ukrepa.
Dejstvo, da je prejšnji šef avstrijske vlade ostajal gluh tudi za ta argument, bi kazalo, da imajo prav tisti, ki so menili, da grof Stiirgkh ni iskreno mislil z navedenimi pomisleki, marveč, da jih je navajal le zato, da je nekaj rekel in da je njegovo nasprotovanje izhajalo le iz okolnosti, da sploh in principijelno ni prijatelj parlamentarizma.
Velika večina javnosti in tudi političnih krogov pa je vkljub nasprotovanju prejšnjega načelnika vlade vztrajala pri svojem uverjenju, da je zahteva po vzpostavi parlamentarizma opravičena, da ne le da ne prinaša nikakih nevarnosti, marveč da pomenja neizogibno potrebo. Iz tega uverjenja se je porodilo gibanje za sklicanje parlamenta. In ravno to dejstvo, da to gibanje kraj vsega nasprotovanja od tako odlične strani ni prestalo, marveč, da je nadaljevalo, priča, kolika moraličrja sila je v aavesti, da je opravičeno to, kar se zahteva
Res je sicer, da med vsemi tistimi, ki so se udeleževali gibanja in aktivno sodelovali na njem, ni bilo popolnega soglasja v meri zahtevanja. Eni so zahtevali le sklicanje delegacij, dočim so drugi zahtevali sklicanje poslanske zbornice pred delegacijami, naglašujoč, da nasprotni red ne bi bil v soglasju z ustavnimi zakoni, ker je mandat prejšnje delegacije že ugasnil in mora zbornica šele izvoliti nove člane delegacij. Ali v principu — in to je za nas danes glavno — so bili edini vsi, v zahtevi po vzpostavi parlamentarizma, to je, v zahtevi, da vlada — bodi že v tej, ali oni formi — stopi pred državljane in da morejo zastopniki teh poslednjih povedati svoje mnenje.
Od vladne strani se je naglašalo sicer, da sklicanje parlamenta zahtevajo le ozki politični krogi, dočim jim mnoge velike stranke — pri tem so se sklicevali posebno tudi na češke — ne pritrjujejo da torej politični krogi sami ne žele sklicanja To je bilo — nai se nam oprosti besedo — malo izkrivljanje dejstev, predočanje stvari, kakor v resnici ni bila! Zaporedoma so se oglašala oficijelna glasila strank, ki se jim Je podtikalo, da ne žele parlamenta, z izjavami, da temu ni tako. Posebno glasila čeških strank so odločno povdarjala, da hočejo parlament in da le zahtevajo, naj se ustvarijo gotova jamstva, da bo parlament redno funkcijoniral, da bo mogel neovirano izvrševati svoje prerogative, ki mu jih daje ustava Pred vsem so zahtevali popolno svobodo govora.
To stališče napram vprašaju sklicanja državnega zbora je te dni plastično obrazložil češki socijalno-demokratični poslanec Vlastimil Tušar. Potrebno je — je rekel — da spomnimo na adreso izvestnih adres, da je vstop v parlament v sedanjih kritičnih časih spojen z dolžnostmi. Parlament naj se ne sestane v razsuliu, v kakršnem se je nahajal v spomladi 1914., ko se je razšel. Parlamentarizmu in ustavi ne bi bilo ustreženo s tem. Vstop v parlament nalaga dolžnosti. Zato se morajo ustvariti predpogoji, da bo mogel ustrezati tem dolžnostim. A eden glavnih predpogojev je, da se češko-nemško vprašanje že sedaj, če že ne reši, pa vsaj pripravi za rešitev. To je neizogibno potrebno za uspešno delovanje parlamenta in za demokratiziranje javnega življenja.
Poslanec Tušar se protivi »Arbeiter Zeitungi« — glasilu nemške socijalne demokracije, češ, naj se parlament le skliče, drugo da pride samo po sebi. Tušar ne veruje, da bi prišlo. Zato zahteva, naj se zasedanje temeljito pripravi. Uverjen je, da bi to ne bilo zahtevalo veliko časa* težave ne bi bile tako velike, kakor se misli. Le dobre volje treba in pravega razumevanja Tega morajo v prvi vrsti pokazati — nemški socijalni demokrati©!
Istotako se Tušar protivi tistim, ki zahtevajo sklicanje parlamenta le radi težav z živili, češ, da naj bo le ta skrb v podlago za delovanje parlamenta. Priznava, da je skrb za živila ena najvažnejših nalog parlamenta, ne dovoljuje pa, da bi bilo to edina naloga parlamenta. S tom bi b4k> slabo ustreženo parlamentu. Med prebivalstvom bi se vzbudile gotove nade, ki bi se ne izpolnile, a odgovornost za to bi po nedolžnem padala na — parlament. Misel, da bi se delegacije sklicale pred parlamentom, označa poslanec Tušar za absurdno.
Na zaključku ponavlja svoje uverjenje, da bi bilo za parlamentarizem veliko doseženo, ako bi se med zastopniki Nemcev in Cehov našla neka srednja črta, ki bi odprla pot konstitucijonalizmu, brez katerega velika država ne more obstajati. Ce ni take poti, je bolje, da še čakamo. To morda ne zveni popularno, ali resnica je. Ta je navadno grenka, ali je — v dolžnost in pomenja važen čm.
Po kateri vražji logiki bi mogel kdo trditi, da iz Tušarjevih izvajanj zveni odrekanje parlamentarizma? — Na mesto Stiirgkha je prišel dr. Korber. O tem pravijo, da ima o parlamentarizmu in njegovi potrebi drugačne nazore, nego jih je imel njegov prednik. Tušarjeva apostrofa na češke in nemške zastopnike, in posebno še na nemške socijalne demokrate velja tudi za vlado. Od prvih zahteva le dobre volje. Ali v precejšnji meri je odvisno od vlade, da prizadevanje za sporazum med Čehi in Nemci kot predpogoj za uspešno delovanje parlamenta dozori praktičnih rezultatov. Če bo take dobre volje pTi zastopnikih, naj jo vlada pospešuje z resnično, iskreno dobro vcrfjo. Potem utegne obveljati uvcijenje Tušarjevo, da težave ne bodo tako velike in da tud: ne bo trebalo tolike časa čakati na sestanek parlamenta. Saj Tušar ne zahteva — kakor je razvidno iz njegovih izvajanj — da bi se sporazum že sedaj stipuliral v vseh podrobnostih in tudi perfekcijoniral že pred sestankom parlamenta. Zahteva le neko splošno podlago, dogovor v velikih obrisih, nekako ogredje, na katero naj se pozneje postavi parlament.
Ako se dr. Korber brez odlašanja in z vso vnemo loti dela v tej smeri, izkaže največjo uslugo parlamentarizmu in državi, saj ta poslednja hoče menda biti modema konstitucijonelna država! Seveda moramo naglasiti z največjim povdarkom, da dr. Korbei ne sme teh prizadevanj omejiti samo na češko-nemški problem, marveč mora tudi s sanacijo razmer med vsemi drugimi plemeni razširiti in utrditi jamstva za parlament. Pomirjeni narodi bodo granitna podlaga za konstitucijona-lizem v avstrijski državi. Le tako bodo iz parlamenta odstranjeni vsi pojavi, ki se jim je doslej toli rado pripisovalo neke destruktivne tendence.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v, Trstu) se nahaja v utfci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
	HALI OGLAS« :s		
□□ □p		te ra&unajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat — Najmanjša : pristojbina znaia 40 stotink. .	□□ □□
jfflflta	vrste kupuje zaloga žakljev G.
LlmljC STEBEL, Via Torreate 36.	718
FOtOŽraf	poslujj>zopet ▼ šrojem
fitev. 10.
»t»l>ju ▼ Trst«. Via delio Poste
Domaie
Rok za žrebanje V. vcjno-pcmožne loterije se je preložil na dan 16. novembra tek. leta
Grom topov z italijanske fronte. V Trstu ga čujemo, da se šipe tresejo. Ali ču-jejo ga tudi na velike daljave. Vsled atmosferskih odnošajev ga čujeio že nekoliko dni tudi v Zagrebu. Culi so ga te dni v gornjem in spodnjem delu mesta Posebno razločno na Miragoju frr na drugih višjih mestih Zagreba, ki so odprta proti Južnem zapadu. Cuje se zamolkel zvok, ki napravlja vtis, kot da kdo z lopato udarja ob kup peska, ali kakor da se nekaj ruši na mlako." Zvok uprav s silo udarja na u-šesni bobenček. Tudi z dežele poročajo o tem — iz Karlovca in drugih krajev. Ob čistih odnošajih v atmosferi taki pojavi niso nič nenavadnega.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 7. t. m., od 9 m pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136, zastavljeni meseca novembra 1914 na bele listke, in sicer od štev. 228.401 do Štev. 230.200, od 3 ki pol pop. do 7 zvečer pa ne-dragQceni predmeti serije 138, zastavljeni meseca novembra 1915 na rdeče listke, in sicer od štev. 38.001 do štev. 41.200.
DAROVI.
Za božično obdarovanje vojniških sirot
so došli baronici Fries^Skene kot predsednici organizacije oskrbnic vojniških sirot (za Trst in okolico) sledeči darovi: C. Haggiconsta K 50, M. vitez pl. Galatti K 50, Gizela Lucich K 20, Gracfjan Stepan-čič K 40, Antonija Slavik K 20, Marija Cosulich K 20. Skupaj: K 200. Prej došlih darov: K 6.525'40. Celotna svota: kron 6725'40. Razen tega je tvrdka S. Oehler nasl. v gornji namen darovala dve veliki Škatlji igrač.
Za prehranjevanje šolskih otrok so došli v ta namen sestavljeni komisiji naslednji darovi: Uvozna družba za sadje »Agra-maria« K 1000, Frida Engelmann K 500, Josip Stantig K 20. Skupaj K 1.520.
Za naše junaške branitelje darujejo: g. J. Stoka več knjig, g.a Peric množino časopisov, A. Slavik množino časopisov, N. N. 1 slov. knjigo, družina Spaca! 12 krp, g.ca Franica 40 zv. »Ted. slik«, g.a Peric množino časopisov (drugič), g.a Žiberna več krp.
USTNICA UREDNIŠTVA.
Milan Bizjak, Motovun. Dotični vpokli-canec se nahaja očivklno v aktivni pre-zenčni službi. V tem slučaju njegova družina po zakonu nima pravice do državne vzdrževalnine. Dogaja se pa, da se v takih slučajih tu pa tam ob posebno uvaže-vanja vrednih okoinostih izvanrednim potom podeli kaka primerna podpora — Poskusite torej in vložite v tem smislu prošnjo na pristojno podporno komisijo.
na debelo samo za preprodajalce.
Nogavico, sukanec, pipo. milo, gumijeve podpornike, razni gumbi, denarnice, mazilo za, čevlje, električne ■vttiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponko, prst&ni rdečega krita, krema za brado, Žlice, razna rezila, robo:, mrežic* za brk«, pletenine, srajco, spodnje hlače, ogledala, nstniko, razne glavnike, zaponko „Patent Knopfe-in drugo prodaja J A. K O l* TJCVI. ulica 8. ^fioolo
ttev. Id
2«
Milfl belo in črno vino, čokolado, kavo, nilUf kondensirano mleko Vollmilcli in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao In vsakovrstne druge jestvlne dobavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REXINGER, posredovalec, ulica Kandler 7, II. n. od 9—10 predp. in od 2—4 pop.	1006
4nyi|0 vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-Luliljb vina, Jakob Margon, Trst, ulicu Soli tario 21 (pri mest: i bolnišnici.)	722
^Sllll
Naznanilo.
Županstva Temnica, Škrbina in Csabrovica okr. Sežana naznanjajo, da imajo začasno svoj sedež v Sežani (obč. urad) od dne 28. 10. 1916.
Dalje se naproša begunce imenovanih
občin, da takoj naznanijo svojim uradom
svoje sedanje bivališče, ker je to velikega
pomena in strankam v lastno korist, bodisi
glede podpor ali drugo, ter županstvom v
olajšavo na razna vprašanja pri uradovanju. v I
ZDRAVNIK
M. Dr. M Pernieič
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne in otroSke bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
Glavno zastopstvo	{
Splošnega ljudskoga zavarovalnega društva	f
„UNIVERSALE"	|
S v Trstu ulica del Forni 15. 9, i!. n~sd.	■
gj katero vedno posluje	£
£ naznanja slav. občinstvu in vsem svojim	^ članom naj se takoj prijavijo v uradu v
svrho nadziranja plačevalnih premij In naj	9
prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico.	£
— Brad je odprt vsaki dan od 8 io 12. —	i

■■BHB3BSRS909SBBBCE2SaBB«8aBBSBV
s Trst - Via Stadion 10 ■ Trst
I Odprt od 8' 2 zrn naprej5
H	__
I Cena: I. vrste K Z. II. vrste K1.
p
HIBnBBMBeaaMMIVBMIBUBKSBH
Novi dohod za srn
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Morco Conforti, Trst, V. Campanlle 21
Umetno-fotognMi atelie
Trst nilca del RIvo it. K (pritličje) Trst
Izvršuje vsako fotografiSno delo kakor tudi razglede, posnetka notranjost lokalov, porcelana««
plošče za vsakovrst. spomenike.
POSEBNOSTI POVEČANI« ttli m VSAKE FOTOGRAFIJI m
Kadi udobnosti goijji naročnikov sprejema narofcbe in jih izvršuje doma, ev. tudi zanaj mesta po najzmernejSih cenak.
i Trst, id. del Rlua štrj. 42
Umcljfl „ZORiiG" DL ......
Podpisana naznanja slav. občinstvu, da je prevzela v svoji oskrbo dobroznano restavracijo „ZORKO" na Opčinaii (nasproti tram. remize), ter se najnljiidnejše priporoča slav. občinstvu na mnogobrojni obisk. Restavracija ima lep solnčni vrt in pokrito kegljišče. Preskrbljeno je, da se cenj. obiskovalcem postreže z gor-kimi in mrzlimi jedili, pivom, vinom in drugimi raznimi pijačami.
Bivša restavraterka openskega drž. kolodvora Pepina StSUdOCher.