koristi (UUv-> ljudstva. D«Uv. opravičeni do k»r produclra|o. paper i« devotod the interests oi rkini class. Work-r ar* entitled to »II rhst lhey produce. Ksurodsa Mooad-olaM ®au«r, LMc t, HOT, si lL* poat offlo* s» Oblesco III. undai tb* Aot ef Oosfm«* of Marob 3rd 1H7». Office: 2146 Blue Island Ate. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na «tevllko v oklepa|u kl so naha|a polog va. šega naslova, prilepite, nega epoda) ali na ovitku. Ako (173 ) I« itovllka . leda| vam • prihodnjo Številko našega lista potečo naročnina. Prosimo ponovite |o takof. Slev. (No.) 172. Chicago. 111., 27. decembra (December). 1910. Leto (Vol.) V. [0NCEM_ LETA. Kapitalisti delajo račune o pro-jju in zgubi. Preračunjajo koliko 80 jim povišali profit novi stroji in i/koriščenj« človeške dalav n« sile Komaj so zaključili bilan- ne »ik. K-»maj eo ia minolo leto, že delajo proračun za prihodnje leto. ijkrbno, parno in hladnokrvno računijo, če bi se ne dal s popolnejšimi stroji in pomnoženim izkoriščanjem človeške delavne sile zvišati profit. Mimo je njih srce, jasne so njih oži kedar delajo račune o profitu ¿a minolo Mo in preračune za bodoče leto. V minulem letu so drvili preko kupov delavskih mrliče v za pro-fitem, v bodočem bodo divjali preko katakomb delavskih mrli-čev, da jim ne ubeži zlato tele, njih Bog — profit. Kedar kapitalist dela račune in proračune o profitu, je njegovo sree iz kamna. Ne bije in ne tolče, radi tega mu f tudi vest ne očita hudodelstev in zločinov, ki jih je zvršil v mino-lem letu nad delavci in katere na-anerava zvršiti v bodočem letu. •Njemu se dozdeva, da je nekaj ^naravnega ali pa božja volja, če delavci umirajo na industrielnem bojnem polju, da raste in se množi njemu profit. P^-Letošnje leto je bilo sploh strahovito za delavce. Brzojav je poročal skozi celo leto o katastrofah s strahovitim učinkom, ki so i se završile križem sveta zavoljo profita. In koncem leta se še množijo kupi delavskih mrličev. Nad tristo premogarjev na Angleškem 29 požarnih brambovcev v Chicagi, 25 v Philadelphiji, so večje nesreče v zadnjem mesecu. Ali oc vsepovsod pa prihajajo še poročila o manjših nezgodah na železnicah, pamikih, v rudnikih, plav žih in tvornieah, pri katerih je zgubilo od 1 do 10 delavcev življenje. Ali nezgode niso edino gorje za - delavce v minolem in bodočem letu. Po širnem svetu štrajka najmanj stotisoč delavcev za boljše življenake razmere. Že v Chicagi jih je 45 tisoč na štrajku. Gladni so delavci, gladni in slabo obleče ni so njih otroci in žene. Na stotine delavcev je pa zvrši lo samomor, ker vsled nadproduk cije niso mogli dobiti dela in so bili po kapitalistih obsojeni kot nepotrebni delavci na počasno smrt lakote. Končali so sami sebi življenje, da so si skrajšali muke i To je na kratko povedana uso 0a delavcev za minolo leto v splo Inem. A iste muke in trpljenje če kajo delavce v prihodnjem letu ker živimo v kapitalistični člove ški družbi, v kateri velja več profit kot človeško življenje. Tega gorja za delavce pa niso zakrivili le kapitalisti. Sodeležni teh zločinov so tudi vsi mlačni in nezavedni delavci. Nezavedni de lavci niso sploh pri nobeni delav ski organizaciji in ne čitajo delav skih časnikov, podučnih in dobri knjig. Mlačni delavci tudi ^iso pri delavski organizaciji. Ločijo se pa le toliko od prvih, da v gostilni izjavljajo ponosno: "Mi smo tudi socialisti. "Proletarec" je dober list." Če jih pa slučajno navzoč socialist vpraša: Zakaj se ne vpišete v socialistično organizacijo. Tedaj pa ponosno odgovorijo: "Storil sem več za socializem, kot vsi organizirani socialisti. Ali v socialističen klub ne grem, ker "jas" sem pravi »ocialist." Taki so mlačni. V besedah velikani, v dejanju pa slabotni pritlikavci, ki so le za eokljo socisli-■tičnemu gibanju. ' hibnja novo leto! Zavedni de- iu^ei pozabimo, da so mlačni in Ubri/.ni delavci «okrivi, da dan-Hs kapitalisti morijo delavce, fel žene in otroke zavoljo pro-ta. Odpustimo jim in skušajmo prihodnjem letu pridobiti jih socialistično organizacijo. Na grobu delavskih žrtev molo-HU — profitu obljubimo, da v bodočem letu zvršimo vse, kar je v naših skromnih močeh, da brez-»rižne in mlačne tovariše privede-mo v gospodarsko in politično de-avsko organizacijo. Ob novem letu opozarjamo vse sotrudnike in dopisovalce v "Pro-ctarca" in-opominjamo samih se-"V kritikah bodimo pravični ie Ločimo vedno stvar od o sebe. Ne pobijajmo oseb, marveč kritiziraj* mo le dejanja, ako škodijo delavcem. V zadnjem letu se je v tem ožini obrnilo na boljše. Za prihodnje leto pa upamo, da bo "Proletarec" s tega stališča dosegel najvišjo moralno stopnjo, da bodo za-kleti lista primorani spoštovati ga. Ob novem letu želimo vsem slovenskim delavcem, ki delajo za osvoboditev delavcev iz kapitalistične sužnosti, srečno novo leto. Ali ne želimo ga v buržoaznein smislu, ker to ni bilo žaljenje za delavce. * Želimo, da bi bili tako srečni pri probujanju nezavednih in mlačnih tovarišev, da bi se organizirane delavske čete početvorile, da bi tem preje napočilo srečno in veselo novo leto za vse ljudi, ki zdihujejo danes v kapitalističnih sponah in okovah. Srečno novo leto vsem bojevnikom za strmoglavljenje kapitalistične Človeške družbe v kateri kraljujeta krivica in profit, da bi vaše agitatorično delo imelo velik in vekotrajen vspeh. Srečno novo leto! Uredništvo in upravništvo. nad 30.000 članov, dobe 5% zvišanja plače. Lewis propadel. Kakor kažejo neuradna poročila iz več distriktov premogareke organizacije United Mine Workers of America, ktere člani zdaj glasujejo za nove uradnike, bo dosedanji predsednik in zopetni kandidat Lewis propadel. Njegov protikandidat White ima samo v šestih distriktih 48.000 glasov večine (v illinoiškem distriktu 28.-000.) Oompers zahteva preiskavo. Samuel Gompers, predsednik American Federation of Labor, zahteva od govemorja v Penn-sv lvaniji, da uvede preiskalo v irwinskem okolišu premoga, kjer so premogarji že deveti mesec na štrajku. Preiskava naj dožene, kje je krivda, da se operatorji ne morajo pogajati s štrajkarji. Splošen pregled. Delavsko gibanje. Strajki — Chikaški krojači nadaljujejo boj. Kako dolgo bodo vzdržali in kakšen bo izid štrajka, je še nemogoče povedati. Odvisno je vse od solidarnosti ostalega delavstva. Podpora v denarju prihaja se vedno pri lično dobro od vseh strani, tako da je za silo pomagano Razno z delavskega polja. — Na Japonskem je vposlenih v tvornieah 700.000 žensk, med temi 70.000 deklic med 10 in 14 letom. — Na Angleškem je 966.300 rudarjev. — Površina premogovega polja v Illinoisu meri 27.456.000 akrov. — Unije v Bostonu zahtevajo municipalno perilnico. — Organizacija pekov v San Franciscu namerava ustanoviti kooperativno pekarijo. — V Lafayette, Colo, je šestnajst štrajkujočih premogarjev obsojenih na leto zapora zaradi "žaljenja sodišča," ker se niso o-zirali na 4 4 injunction ", ki je bil izdan v svrho protekcije skebov. Fedorenko prost! Oanadsko sodišče v Winipegu, Man., je končno upoštevalo silni protest delavstva v Zed. državah in Canadi. Sava Fedorenko je bil zadnji teden oproščen na podlagi razsodbe sodnika Me.versa, ki se glasi, da "dokazi" predloženi po ruski vladi so brez temelja in da Fedorenko se je pregrešil v Rusiji le s tem, ker je bil politični nasprotnik carja, kar se pa v najpotrebnejšim štrajkarjem. In Ameriki ne smatra za noben zlo- krojaške firme so se zdaj lotile zadnjega sredstva, da ugonobijo štrajk. Zanetiti hočejo proti štrajkarjem javno mržnjo; odvrniti simpatijoče občinstvo od njih. V ta namen širijo v kapitalističnih dnevnikih lažnjiva poročila, da se štrajkarji prepirajo med seboj, da je večina njih za Busaejevo mirovno pogodbo, da se trumoma vračjo nazaj na delo. Dalje poročajo lažnjive kapitalistične cunje, da je trop štrajkarjev okradel neko prodajalno, da so ubili enega voznika, sploh podvreči hočejo štrajkarjem vse zločine, ki so se izvršili zadnje dni v Chicagu — in čudno je, da se ne rečejo, da bo štrajkarji zakrivili fatalni požar v klavnicah! Podlo in bestijal no je, kar že počenjajo kapitalisti! — Sodišče je zadnje dni o-prostilo okrog trideset štrajkarjev, kteri so bili po policiji obdol-ženi "izgredov." Dokazi so bili za nič. Pod jednako obtožbo je še čez 400 drugih štrajkarjev. — Na Istimi pri gradnji panamskega prekopa preti generalni štrajk vladnih delavcev. — 32.000 strojevodij na 61 tih zapadnih železnicah se pogaja za večjo plačo z železniškimi družbami. Ako zadnje ne ugodijo zahtevi prvih, je štrajk neizogiben. Zvezini komisar za delo Charles P. Neill posreduje. Brezposelnost. Kapitalistično časopisje poroča, da> namerava Illinois Steel Co. po Novem letu začasno zapreti večji del svojih tvomic in plavžev v South Chicagu. "Popravljali" bodo jdavže. Okrog 10.000 delavcev bo prizadetih. Zvišanje plač«. Organizirani livarji peči, kterih organizacija v Zed državah šteje čin. "Očka" car je torej doživel v Ameriki že četrto blamažo — Pouren, Rudovič, Wencelov in sedaj Fedorenko —; ali se bo še upal ? GIBANJE KAPITALA. — Skupna svota dividende a-meriških korporacij, ki se izplača meseca januarja, bo znašala po zanesljivem poročilu 325 mili-onov dolarjev. (Pa da kapitalisti dobro ne "delijoi") — Jeklarski kralj Schwab je nakupil obširna zemljišča z železno rudo v Venezueli (centralna Amerika) in od zvezine vlade zahteva, da mu zagotovi protekcijo da, se ne bodo Venezuelčani vtikali v njegovo posestvo. Schwab izjavlja, da bo dobava rude v Venezueli zelo po ceni; stroški od tone rude. nakopane in pripeljane noter v Philadelphijo, bodo k večjemu $1. (Tu ae vidi, kako dobro bo Schwab plačeval rudarje v Venezueli!) . — United States Steel Corporation (jeklarski trust) je razdelila zadnji teden $2,700.000 med "zveste" in "zaslužne" delavce kot božično darilo. International Har-vester Co. (trust za poljedelske stroje) je tudi "podarila" nad pol miliona dolarjev "zvestim" delavcem. (Oba tmata sta letos naredila do sto milionov dolsrjev profita, zatorej lahko vržeta par drobtinic delavcem nazaj, kar sta iz njih izsesala, da bodo še bolj "pridni"!) ŽRTVE INDUSTRIJE. T>cta 1008 je bilo v industriji (obrtniji) v edZ. državah ubitih in poškodovanih 616.295 oseb. — V Rusko-Japonski vojni pa mrtvih in ranjenih 325.000 mož. Naročajte karte - naročilnic«! Koliko na« vam jih pošljemo? _Z novim letom prične poslovati v 2klr. drž. tudi poštno hra-nilnični urad. Pošno hranilnične urade bodo nastanili za poskušnjo in le v industrielnih krajih, kjer živi mnogo inozemskih delavcev, ki poiiljajo denar večinoma v Kv-ropo. MM drugimi mestubodo dobila tuqi naslednja poštno hranilnične urade: Pekin, 111., Princeton, Ind., Dec o rail, la., Pittsburg, kans.. Houghton, Mich., Bemidji, Minn., Carthage, Mo., Nebraska City, Neb., Wapheton, N. D. Ashtabula, ' O., Guymon, Okla., Dubois, Pa., Deadwood, S. D. Manitoba, Wis. Želeti je v interesu ameriškega ljudstva, da nastanejo poštno hranilnične urade povsod- Žalostne skušnje dokazujejo, koliko je varen denar v nekaterih privatnih bankah. Že marsikateri delavec je zgubil svoje deset ali več letne prihranke čez noč. Delavcu ni pomagano, če zapro bankirja, ko je težko zasluženi denar fuč. • e * — Slovenski delavci in obrtniki! Priskrbite si državljanske papirje. To ni le vaša politična dolžnost, marveč jih morate preskrbeti v interesu svoje družine, kar dokazujeta naslednja dogodka: Lojze Heimiiller je bival sedem let v Chicagi. Predno se je vrnil v staro domovino je lastoval svojo pekarno. V Chicagi je pustil ženo in otroka, ko je odpotoval na obisk. Sedaj se je vrnil. Ali naselniška oblast mu ne dovoli odpotovati k ženi in otroku v Chicago, ker so zdravniki izjavili, da ima^ jetiko. Heimiiller je proti odloku naselniške vlade vložil priziv v Washington. Tudi Benedikt Bonner je doživel, da naselnišika oblast ne pozna nobene milosti. Bival je 21. let v ameriški republiki in sedaj spoznal, da je naredil neumnost, ker ni postal državljan. Vrnil se je v spremstvu svoje žene in 6 letnega otroka. A ker je na ladiji ponesrečila njegova žena, so poslali celo družino na Ellis Island, na otok žalosti in trplenja. Bonner je tudi vložil priziv. Nativisti vsako leto kličejo po strožjih naselniških in naturali-zacijskih zakonih. Omejiti hočejo naseljevanje in otežkočiti postati državljan. To so tehtni vzroki, da si vsakdo priskrbi državljansko pravo, ki ima pravico do njega. » Knjižico, kako se postane ameriški državljan, je dobiti v slo venskem jeziku pri John Petriču, tajniku slov. soc. organizacije v Ameriki. Naslov se glasi: John Petrič 2708 S. Lawndale Ave, Chicago, 111. Knjižica stane s poštnino 16 et. e e s — Kdor živi z duhom časa, mora pripadati k eni ali drugi stranki in imeti mora svoja načela. Isto velja tudi za časnike. Najslabši časniki so, ki hočejo ustreči vsem. Danes so za delavce, jutri za kapitaliste, ali napadajo vero, drugi dan jo pa priporočajo. Taki Časniki so brez načel, njih lastnikom gre le za to, da iztisnejo kolikor največ denarja iz občinstva. Taki brezna-čelni časniki tudi ne zastopajo interesov občinstva, ki jih čita. Vsaki tepec lahko razume, da ne more nihče vstreči vsem. Kdor pa zastopa načela ima tudi nasprotnike. Ali malo jih je danes, ki znajo stvar ločiti od oeebe. Iz stvarueiga nasprotstva postanejo osebni nasprotniki. Po našem mnenju pa le zelnate glave nimajo nasprotnikov. Ako so dobre, se jih sne, če so pa slabe, se jih vrže na gnoj, da segni-jejo. Vrl človek in dober čssnik pa zastopata načela in nista kot bilka na vodi, ki se nagneta, kamor potegne veter, zategadel imata tudi nasprotnike. — Minoli teden so zaplenili v «veti Rimiji dobropoznat časnik "Riječ", Urednike so obtožili razžaljen ja veličanstva. To "srednjeveško hudodelstvo" so z vršili, ker je list prinesel obširno poročilo o govoru poslanca Puriškeviča ob priliki interpelacije zavoljo surovega ravnanja s političnimi ka-znenci. Puriškeveč je baje v svojem govoru navel izreke nekega dijaka: Čas je narediti konec sa-trapom krvavega Nikolaja 2 . . V Rusiji kaznujejo žaljenje veličanstva s težko ječo do osmih let ali pa s progonom v Sibirijo. Vzlie konstitueiji so v Rusiji še predpotopne razmere. • • e — Nemška vlada, ki pleše na piščalko napolblaznega Viljema st. 2, je zvršila veliko nerodnost. Vlada to sedaj uvideva in se u-mika na celi črti. Na željo nemškega cesarja in kapitalistov je obdolžila socialiste, da so ob času štrajka v Moabitu zakrivili krvave izgrčde. S to obdolžitvijo je vlada hotela zajeziti "rdeči poplav". Ali sredstvo ni vleklo, prineslo je vladi le blamažo in poraz. Z velikim reklamnim bobnom napovedana sodnjiska obravnava je za vlado najhujši udarec. Priča za pričo je izpovedala pred sodiščem, da so policaji kot „divji Hiuii naskočili mirne ljudi, jih sekali in ubadali s sabljami, ne da bi kdo proviciral policaje. V svoji podivjanosti so napadli celo štiri angleške in ameriške časniš-ke poročevalce. Sploh so nastopili kot pravi tolovaji. Časnikarski poročevalci so sedeli, ko so jih naskočili s sabljami. Nemška vlada je skuhala kašo, pri prihodnjih volitvah jo bo pa tudi morsla snesti. » - v - • e e — Socialistični mestni svet v Milwaukee je na delu. Mestni svet bo poslal viskonzinški posta-vodajni zbornici spomenico, v kateri priporoča postavodajni zbornici, da sprejme zakone, ki dajejo mestu samoupravo in dovolijo, da preidejo taka podjetja v občinsko last, za katere so glasovali volilci, da naj se poobčinijo. Mestni komitej za zakone priporoča 26 resolucij in naroča mestnemu pravnemu zastopniku, da jih izdela kot zakonske predloge za postavodajno zbornico. Ker je že 13 resolucij sprejetih, jih bo z novimi 40, ki jih bo mestni svet odposlal postavodajni zbornici. V resolucijah se zahteva štiri mestne bolnice, med temi eno za porodnice. Nadalje sme mesto po-občiniti vsako privatno podjetje, ako so volilci glasovali, da naj preide v občinsko last. V drugi resoluciji se zopet zahteva, da se mestni upravi dovoli nakupiti zemljišča, na katerih bo mesto gradilo moderne hiše in jih odda»-lo delavcem za nizko ceno. Nadalje se zahteva gradnja mestne klavnice, hladilnice in dovoljenje, da smejo mestni vodovodni monterji zvrševati dela tudi za privatne osebe. Našteli bi lahko še več koristnih zahtev za ljudstvo. Pa menda zadostuje vsaj za "Hrvatskega Radnika" na Gornjem ježem in njegove urednike, ki ne lažejo in obrekujejo socialiste na Francoskem, marveč v Ameriki. Ako pa nam uredniki "Hrvatskega Radnika" nočejo verjeti, tedaj jim svetujemo, da enega iz uredniškega štaba pošljejo v Milwaukee, da se lastnoočno prepriča, da je "Hrvatski Radnik" lagal debelo, ko je ponatisnil v angleščini gorostasno klerikalno laž: "Six Months of Socialism." Da da gospodine uredniče! Lahko je v časniku lagati o socialistih, a težko je spremeniti laž v resnico. SLAVNOSTNA IZDAJA. Delo je končano. Marljivi so. drugi so storili,svoje, list je že ns potu v tiskarski stroj in prihodnji teden bo petlclniška slavnostna izdaja "Proletarca" v vaših rokah. Jedino, kar vam še preostaja, je, poskrbeti, da pride list v roke vsakega slovenskega delavca, kterega sploh morete dobiti Dobro ste se obnesli, sodrugi! Kkoro boljše kot smo se nadejali. Ob tem času ko to pišemo — 23. decembra — znaša število ekstra naročenih iztisov 4500. V teh par dneh, kolikor je še časa, bo to število brez dvoma poskočilo nad pet tisoč, tako da se bo petletni», ka izdaja gotovo tiskala ne dosti manj kot v 7000 iztisih. To je re-kord kakoršnega še ni dosegel niti jeden sloveski časopis v Ameriki. Rekord, ki pokazuje, kaj lahko vse dosežemo in storimo, ako hočemo v resnici delati za našo stvar. Največ iztisov, po jeden tisoč, so do danes naročili sodrugi v Clevelan^lu in chikaški klub. Ne-broj posameznih sodrugov iz vseh krajev Amerike je naročilo od 10 do 50 iztisov. Društva S. N. P. J. so naročil« po 50 do 100 in še več iztisov: Dobro so se obnesli tudi ostali slovenski socialistični klubi Ako sodrugi izvršijo sedaj — kakor smo rekli — tudi ostali del svoje dolžnosti, da izroče vsak iz-tis te izdaje v roke potrebnemu čitatelju, storjen bo drugi velikanski napredek in na rezultat bomo lahko ponosni. Naprej sodrugi! Naprej za socializem! KAPITALISTIČNI UMORI. Podpirajte socialistično pis je! Naročajte, čitajte in fttrlte ' Proletarca'1 Priporočajte hrvat skim delavcem 'Radničko Stražo' — Zadnjo sredo se je pripetila strašna eksplozija v Pretoria-premogokopu v Leiglju na Angleškem. Nad 300 premogarjev je zasutih in nade ni, da bi bil kteri otet smrti. Takoj po eksploziji se je vnel gorljiv materijal v rovu in jama se je spremenila v belo-ognjen plavž. ♦ — Dne 19. dec so eksplodirali plini v Middleton - premogokopu v W. Virginiji. Trije premogarji so mrtvi in dva nevarno ožgana — Enajst oseb je izgubilo življenje ob misteriozni razstrelbi na kolodvoru New York Central železnice 19. t. m. Del poslopja se je podrl in domneva se, da je povzročil razstrelbo dinamit, kterega je bil poln vagon na kolodvoru. — Zadnji četrtek je divjal grozni požar v chikaški h klavnicah, kteri je zahteval 26 človeških žrtev. Zgorelo oziroma ubitih, ko je padla stena gorečega poslopja nanje, je 26 ognjegascev, med njimi tudi načelnik chikaške požarne brambe James Horan. Čez trideset ognjegascev je pa bolj ali manj pobitih in ožganih. Ogenj je nastal v Morrisovi klavnici in jo popolnoma razdejal. Nesreča bi se bila lahko preprečila, da ni manjkalo vodne sile. Toda, kakor izjavljajo ostali ognjegasci, vodni pritisek je bil tako slab in sploh vse privatne gasilne naprave v klavnicah so tako zaniker-ne, da je vzelo 36 ur Časa, predno so ogenj omejili. Roparski mesarski trust, kteri ima že nebroj hudodelstev na vesti je torej hotel, da je tudi četa ognjegascev darovala zanj svoja življenja. — V Cincinnati, O., sc je ne-davno tega delavec John I>raffa mrtev zgrudil pri delu v tvorniei Uničilo ga je težko delo. — "The Light" v San Antonio, Tex., po. roča, da ima neki tamošnji bo. gatin psa, kteri nosi ovratnico po suto z diamanti in na njegove ime (pasje namreč!) je gospodar vložit več tisoč dolarjev v ban ko!!*— Nek drugi milijonar je tudi tako zblaznel, da je na svojega psa prepisal 2560 nkrov zem. IjKtfa! PRO L K TA & E C i »ROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. L a* talk in UdaJslalJ- • Jsfulovtsslui tfcUvska tiskovna drsite » Chkafo. III. Naročnina: Za Amarico $1 50 M c«lo isto. 7Sc «a 90I ItU. Z« Evropo 13 U calo Isto. $1 sa pol lata. OaU*i 00 do000oru Pri tvrnvmM bivali W0 noM^Ui tudi STARI **sto,. PROLETARIAN Ownsd and pubiitbad Eveey Tuesday by loath Slavic Workmen * Publishisf Company Chicago. Illinois. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Eraok PsSlIpsc. Prssldsnl; Jonu retrlch. Bscrstarrj Frank Janell«, Trsasarsr. i,.jttTRimoN hates: Unitad State* and Canada, U.S0 a year, 7Jc lor half y«ar. Foreign countrisi |i a year, $1 lor half ysar. advertising sates on atrssmeat. NASLOV «ADDRESS): "PROLETAREC" 2U(i Blue Nhnnl aw. Chicago, 111. 91 TABLIC AitJEM Piše Drskar. Kdcr je zasledoval zadnjih 15 let boje na Kranjskem za ulične napise in tablice na kriz potih, ta bo imel že nekaj pojma ,o tabli-čarjili. Te vrste ljudi je vzgojila liberalna klika, ki sicer zametava delavski razredni boj j— delavsko razredno zavest, pa nrav pridno goji razred "tabličarjev". Za Kranjsko, ki jt; mala dežela, ni to nič nenavadnega, če postanejo tablice glavni gospodarski in političen predmet javnega življenja — v časnikarstvu, na javnih shodih in sploh sestankih. Te organizacije je treba, če se hoče, da ae dobi take tablice, da odgovarjajo ljudem, ki jih čitajo. V tem, da se ljudje semtertje organizirajo da dobe svoje tablice, ne leži sicer se nič ironije; ironično in mizerno se sliši le stvar sama na sebi — ker se morajo ljudje za take reči organizirati in vzdrževati šolo "tabličarjev". Je že res tisto, da je Kranjska na vtrijskem teritoriju in da je stvar sama na sebi glede slov. tablic težavna; toda navsezadnje tablice vendar le niso »toliko vredne, da bi se morala etabilrati stalna "liga tabličarjev", ki naj bi rogovilila po svetu s tablicami «e potem, ko so se tablice že dosegle. To je obsojati. Obsojati pa je take reči tudi zato, ker se naposled ktffca zanaša po izseljencih tudi v druge kraje; kajti cel narod naposled vendar le ne more živeti v mestu, ki ima 7 ulic in svoje tablice. Ljudje se selijo; zlasti jih gre mnogo v Ameriko. V Ameriki je pa malo mest, ki bi imeli samo 7 ulic, ampak bogatih mest, kapitalističnih, polnih svetovnega in praktičnega življenja, — največkrat brez uličnih tablic, kjer se "livarjem" ni treba pripravljati na boj za tablice, a imajo vendar svoje probleme in vtise o napisih, o 4 4 tablicah" in malenkostih vsevrste, ki so jih prinesli seboj, kteri jih ozna&ujejo, da prihajajo iz dežele, malih nalog, še manjših dejanj — a velikih fraz in "fulišne" sentimentalnosti. Enim sicer to nebo razumljivo, eni bodo pa rekli, da to ni res; toda dokazi pričajo, da je to resnica. Le vzemimo slučaj, ki izhaja iz nameravane gradlbe sokolskega doma v Clevelandu. Tozadevni odbor, ki ima na skrbi, da se gradba zvrši, in ki je brezdvomno pod vplivom "tabličarske lige", je sestavil nekake okrožnice (ena teh je bila priobčena tudi v "Pro-letarcu"), v kterih se prosi podpore za gradnjo sokolskega doma. Načrt, za gradnjo sok. doma, sam na sebi rca ni nič manj važen, kakor — recimo upraianje o tablicah na Kranjskem; ironija in starokrajska šablona (karakteristika majhnih ljudij) leži le v načinu, kako bi dotični ljudje, ki Čutijo potrebo sok. doma, privabili ostale rojake, tla bi jim pripomni ogli to izvesti. In to je obsojati 1 Kako napr ne «dišita v okrožnici ta stavkaj "Životarili smo v tujini, prepuščeni raznim nevarnostim. V tem bednem položaju so na* bratsko spejela razna društva ped svoja krila v obrambo proti "iznevetjenju domovine. . To je očividen apel, povedan brez smisla, zato, da se odbor prikupi ''tistim društvam", ki sploh niso gojila kadsj ksj tscega, dai as narod reši proti inznevsrjsnju domovina. Tacega društva v Ameriki ni _ in ga sploh ni potreba I Amerika ni Avstrija; in zato diii to zelo po "ligi tabličarjev", če se ua ta uačin apelira na narod za prispevke javnih naprav. Ampak vse to je še vedno odpustno, ker vemo, da je odbor k temu gnala poskušaj a patrijotič-ne reklame, zajete v domači "fcvoj k svojimi" šoli — da se niso pozneje pokazali, da to mnenje vzdržujejo. To st) pokazali ob priliki, ko so skušali v "Clevei. Ameriki" od 9. dec. povedati, kakšue pravice bo dalo dr. Sok. dom tistim dru-štvam ali posameznikom, ki btnlo prispevali za gradnjo doma. Tam se pravi sledeče: ''Društvo Slovenski Sokol je po svojih skromnih močeh izdalo sledeče določbe in udobnosti napram dobrohotnim darovalcem.— ("lani Slov. Sokola, ki darujejo svoto 50 tlolarjev, se proglase ua prvem občnem zboru častnim članom. Društva, ki podare 100 dol., imajo pravico voliti iz svoje sredine zastopnika, ki lahko dohaja k tozadevnim sejam. Ogleda si lahko vsak čas poslovanje, kaj potrebnega nasvetuje; vendar nima pravice do glasovanja. Omenjena društva imajo nadalje pred nost pri izbiranju dvorane ob priliki društvenih veseliš. Posamezni rojak, ki daruje 100 dol,, sa imenuje pri prvem občnem zborovanju častno-podpornim članom Sokola. Glede udeleževanja sej imajo iste pravice ko zgoraj omenjeni. V slučaju smrti ga straži društvena častna straža. Njegovega I>ogreba se udeleži 8 bratov. Ime umrlega se zapiše na uradno de-sko uf raz Sokolski dom se razvije društvena zastava žalostinka. Za trgovce in obrtnike zabileži-mo še posej geslo "Svoj k svojim!" To so dovoljenja, ki jih daje dr. Sokol prispevateljem. Besede so resne. Toda mar ne diši to po narodu, ki si je vzgojil razred "tabliča-rjev", "častnih članov", "parad", "zastav", malih nalog, malih odgovornosti a velikih fraz, sentimetalnosti in licemerstva?— Krivci so seveda na Kranjsckem; ampak na tem ni nič izpremenje-nega. Nič ni torej čudnega, če tak narod, ki si stavi toliko malih in malenkostnih nalog, ne more u-veljaveti svojega imena in da za veliko delo sploh nima posebne sposobnosti niti potrebe. In to je žalostno . . . Dopisi. — Krpanje ekzistujočega, pomeni siromašnost bodočega. — Vsaka oseba, ki gospodari drugega, je hinavska. — Thacke-rap. — Visoka mesta v službi so podobna goram in nametom, do kterih priti je mogoče le plazečim živalim: kačam, kuščarjem in golazni sploh.—Necker. t — Nadvrednost se imenuje ti-«iti del delavčevega proizvoda, za kterega delavec ne dobi plače, ampak gre v žep tistemu, ki je delavca nastavil v delo, kot dobiček. Na kratko raztolmačeno: delavec je pridelal za gospodarja $8 vrednosti, dobil je pa le $2.—; nadvrednosti znaša torej $6.00. Nadvrednost dobi vedno tisti, za kterega delavci delajo. — Socijalizem hoče odpraviti nadvrednost na ta način, ker bo dobil vsak delavec polno vrednost svojega dela. ,_ BLAZNI SISTEM. — V Presno, Calrf., «o policaji razgnali mirno zborujoče člane lokalne organizacije I. W. W. in jih večje število aretirali. Ko so delavce zaprli v celice, naperili so nanje brizgalno cev in jih polili z mrzlo vodo, da so bili do kože premočeni, nakar so jih pustili čez noč — vse mokre — v celicah. — "Kradel sem zato, da pridem v ječo kjer bom preskrbljen s hrano in pod streho za zimo." Tako je izjavil brezposlec Richard Al.vard na policijski postaji v (Tiicagu zadnji petek, ko je ukradel kos mesa v bližnji mesnici. — Milionarka Emma Ladenburg v New Yorki\ je dovolila svoji 16 letni hčeri, da sme zapraviti na leto 125.000; svota. s ktero se lahko preživi pet delavcev celo leto. Morgan, Pa. Cenjeni urednik! V tukajšnjem premogoven» o-kraju imamo zadnji čas velike spremembe. "Pitts Coal družba je baje zaprla premogokope za šest mesecev. Delajo le še v najslabših premogokopih omenjene družbe. Tudi v premogokopih druzih družb ni mnogo boljše. Največ prizadeti so premogarji v bližnji naselbini Presto — Burdine, kjer dela mnogo slovenskih premogar-jev. V tem malem okolišču je nad tri tisoč premogarjev brez dela. Marsikateri prizadeti tovariš in trpin je delal za Božič in Novo leto račun brez krČmarja — kapitalistov. Nade in upi so šli, ker je ta volja kapitalistov. Ali Še holj in hujše so prizadeti naši tovariši, ki so na štrajku v Westmoreland okraju. Zima jih je zadela z novo ostrostjo. Nimajo tople oblek«, ne denarja, da bi plača li doneske za podporna društva, v katerih so zavarovani za slučaj bolezni in nesreče. Dolžnost vseh je, ki so v gospodarskem oziru močnejši, kot podpore vredni tovariši št raj kar ji, da podpirajo po svojih skromnih močeh slednje. Pred kratkim na« je obiskal štrajkar, ki ima sedem nedoraslih /otrok, da mu pomagamo, kolikor je v naši moči. Zglasil se je pri slov. župniku v Presto, o kterem gre govorica, da je eden najboljših slov. duhovnikov v Ameriki, nadejajoč se zdatne podpore, lil dobri župnik je dejal štrajkarju: "Kruha ste se preobjedli, nikdar ne bodete zmagali. l*redobro Vam je šlo." r No bledi, upadli obrazi "itraj-karjev ne pričajo, da «o bili splok kedaj siti kruha, tekom njih življenja. Kuharica je imeia usmiljenje ž njim: Dala mu je eno meseno klobaso, da jo nese sedmim, lačnim otrokom. Ker sr pa župnik ni hotel dati osramotiti od "u-smiljene" kuharice, je pa svetoval štrajkujočemu tovarišu: "Pojdite v Sygan, tam so dobrosrčni ljudje." Kaj je hotel župnik s tem povedati, ko mu je znano, da je v Syganu čvrsta slov. socialistična organizacija T Najbrž je hotel reči: Med socialisti bodete našli še pravo krščansko ljubezen do svojega bližnika, katero nosijo danes pobožni in brumni verniki le na jeziku. Zategadel Vam svetujem, pojdite tje. Kritike vreden je tudi sedanji okrajni predsednik premogarske unije Francis Feehan in njegovi pristaši, ki niso ne krop ne voda. Znano je, da je Feehan svojedob-no pripovedoval, da je' socialist. Vsaj svoj organizatorični talent si je razširil v socialistični stranki. Pozabil je na vse, ko je postal okrajni predsednik. Seznanil se je tudi z bogato nevesto, katero je poročil. Danes je dvorezni nož. Ko ga je neki inteligenten človek vprašal na seji tukajšne premogarske podružnice, kakšni vodja unijskih delavcev je, ko voli za repetirke - vinšestrovke, je Feehan po kratkem molku in v zadregi odgovoril, da voli za delavce. Vprašali bi ga bili lahko nadalje, če republikanska stranka zastopa koristi delsvcev itd. Vem, da bo kdo rekel: Že zopet zabavlja v "Proletarcu." To ni zabavljica marveč odprta beseda. Kdor se druži s kapitalisti ali s stranko s kapitalističnimi načeli je nasprotnik delavcev in se dobrika delavcem le radi tega, da jih molze. To očitanje zadene vsakega, ki je nasprotnik delavske stranke, pa naj se piše kakor se hoče in zavzema kakeršnokoli mesto v delavski gospodarski organizaciji. Ali me u me jet e! Salečan. Jos. Radelj 25 ct; Anton Čenič 15 ct; Johan Lekše 25 ct; Leo Karlinger 10ct; Jakob Baloh 15 et; Neimenovan 15 ct; J. Arien 10ct; Beršnak 50ct; Toni Frelič 10ct; Lovro Češnak 10ct; Ivan Kočevar 10 ct; Jakob Selak 10 ct; Mike Papež '25 et. Na tej veselici smo uabrali tudi lepo svoto za štrajkujoČe tovariše, in smo jo odposlali na pristojno mesto. Dne 30. nov. «mo položili k večnemu počitku soprogo občeprilju-bljenega Franceta Starčiča. Zapustila je tri nedorasle otročiče. Bila je članica pri raznih podpornih društvih. Žalostinko je zapel del. sldv. pevski zbor Orel. Imeli smo tudi drugo uezgodo. Delovodja (superintendent) in drugi premogarski uradniki so se vozili z novo iznajdenim avtomobilom 45 milj na uro. Prevrnili so se v najhujši dirki. Trije so že u-mrli, superintendent je pa težko poškodovan* Je že tako tia svetu. Kapitalisti pošiljajo delavce na drugi svet, nekateri ljudje pa radovoljno hitijo tje z avtomobilsko hitrostjo. Pozdrav vsem čitateljem "Pro-letarca". Za socializem. Jos. Radelj. Franklin, Conemaugh, Pa. Cenjeni sodrug! Novoleto je. Starošegarji in starokopitneži želijo drug dmze-mii srečno in veselo novo leto. Ob taki priliki se fraze, kar vsipajo iz ust, dasi možgani mislijo nekaj povsem druzega. Veselo in srečno novo leto! Komu naj ga želim? Mar delavcem, svojim tovarišem? Kapitalistično človeško družbo gledam in vidim tako, kakerštta je; Delavec izse-san. izčrpan, katerega stražijo s kapitalističnimi zakoni in od nog do glave oboroženim vojaštvom in policijo, da ne postane človek, kateremu oznanjevalci raznih in mnogoštevilnih veroizpovedanj zastrupljajo možgane, da se ne zaveda, da ima iste pravice do življenja kot njegovi izkoriščeval-ei. Mar naj želim srečno in veselo novo leto kapitalistom, ki uživajo, kar pridelajo pridne delavske roke in zdravi možgani t Ne! Dne 18. dec. t. 1. je umrl rojaku Ivanu Turšiču sinček v starosti dveh let.-Mrtvo truplo so odpeljali v hrvatsko, pa katoliško cerkev v Capibria City in postavili pred žrtvenik. Duhovnik je pa izjavil, tla ne opravi mrtvaških obredov, dokler mu oče ne plača $13.00. Oče je plačal. Cerkev je v Ameriki svobodna, ločena je od države. Ameriška republika ne sili nikogar, da bi moral biti Član kakšne cerkve, pa tudi za duhovnike raznih veroizpovedanj ne določa postavne štolni-ne. Vsak duhovnik lahko računi, kolikor mu drago. Iz tega sledi: Žegni in blagoslovi so nepotrebni, če so odvisni od denarja. Kdor pa potrebuje žegne in blagoslove, naj jih plača. Bog, kot vsegamogočni oče gotovo ne potrebuje denarja in darov od grešnih črvičkov, Zemljanov. Ce bi potreboval denar in darove jih v svoji vsegamogočno-sti vstvari z eno besedo. Kot vsega vedni oče pa, tudi ve za grehe vsakega posameznika, torej je neumnost sknšati podkupiti Boga z darovi. Goljufa in podkupi se lahko le grešne in zmotljive ljudi na svetu. Vsegavedno bitje se pa ne more podkupiti in goljufati, ker že naprej ve za: grešen namen človeka. Torej čemu žegni in blagoslovi? S. Zabric. Franklin, Kans. Cenjeni sodrug! Dne 27. nov. smo imeli razvitje zastave, ki je last štirih društev K. K. P. društva sv. Barbare v Forest City, Pa. Slavnost je povsem zadovoljiva vse vdeleženee. Ob tej priliki^srno se spomnili tudi našega delavskega učitelja in zagovornika delavskih pravie obče priljubljenega lists " Proletary." Darovali so vi podporo: Kansas City, Kans. Cenjeni urednik " Proletarca"! V.prigibu, vam pošiljam celoletno naročnino za naš delavski list, ki je v resnici šola za vsakega slovenskea delavca v Ameriki, ki hrepeni po znanju in svobodi iz gospodarskega suženstva. Žal, da ne morem poročati o velikih vspehih v naši naselbini. Tukajšnji delavci se vse preveč brigajo za malenkostne stvarce, zanemarjajo pa tisto, kar bi jim moralo biti prva stvar. Kako so izpadle volitve v Kan-sasu, mi natanko ni znano; vem pa, da so delavci izvolili spet sta-re politikarje nazaj, ki služijo molohu kapitalizmu. Potrdili so spet sistem. ki\jih dan na dan izkorišča. Seveda, to pot so zmaga- li demokrat je, tisti, ki ao imeli ae-dem suhih let; prav to je pa vzrok, ds bodo še bolj grabili in pritiskali delavca, kot republikanci. Glede dela je prav slabo, in ne svetujem nobenemu hoditi semkaj. Pa tie kaže nič bolje; celo slabeje se obeta. Tudi drugače, v družabnem življenju tuk. rojakov so razmere zelo slabe. Nekaj so k temu krivi tudi popi. Pred nekaj časa je namreč neka Hrvatica povila otroka. Ker spada h kat. cerkvi, je šla župnika Krmpotiča prašat, če ga bo krstil, on jo je pa pra&il, če ima $15.00, ker jih pa žena ni imela, tudi župnik ni hotel otroka krstiti. (Op. ured: župnik je irriel čisto prav. Kdo naj se pa zavzema za take ljudi, ki podpirajo take zavode. Župnik bi naredil' zelo hvaležno delo, če bi ji zaraČunil še več; drugače se ljudje itak ne bodo "zbrihtali.") Hrvatica je nesla potem otroka v pravoslavno cerkev. Tukaj imamt) hrv. podporno društvo Jožefovo št. 34. N. II. Z. h kteri pripadam tudi jaz. Društvo je na katoliški podlagi, a ima tudi prevare katoliške vrste. Po navadi se dela tako, da kadar je kteri član bolan se uiu utrga podpora. Pred dvemi leti je prišel sem nek pop iz Sarajeva, in društvo je takoj zaključilo, da se mu da 50 dolarjev iz društvene blagajne. ('lanom., se utrguje bolniška podpora, popom se pa denar si-plje v naročje. (Op. ured: pri kat. društvih je to v navadi; to ni pro-tikatoliško. Nespametno je le, če se človek 's takimi ljudmi peča. Zakaj ne pustite društvo, saj je dovolj boljih?) Če bi napr. pri-ieT Človek s pametnim predlogom, naj bi sedalo kaj podpore soci-jalističnemu listu, bi se jih pa kar kopa vzdignilo in bi metali naokrog vse vrste antekriste.) Tako je pač v Kansas City, in s tem je za danes povedano vse. Konečno priporočam, da bi si delavci naročili dobrih knjig, soc. časopisja, da bi Čimprej prišli do prepričanja, da soc. stranka ni noben bau — bau, ampak da je ena najboljših strank na svetu: kajti le potom nje se bo osvobodilo vse človeštvo na zemlji, tako, da bomo postali vsi bratje in sestre velike svetovne družine. S soc. pozdravom Anton Rački. Pripomba ured.: želimo, da se večkrat oglasite s tamošnje naselbine. Mogoče se s tem razmere zboljšajo. Kritike vedre. — Pozdrav ! — Na žsnitvanjskem trgu za •hčerke ameriških trustjanov so sedaj avstrijski grofi, baroni in vitezi v modi. Cena avstrijskih grofovskih, baronskih in viteških grbov je precej visoka. A hčerke milijarderjev se kar trgajo in pulijo za nje. Avstrijski meščanski listi se te spremembe na ženitvanjskem trgu zelo vesele, ker bodo avstrijski modrokrvni postopači prinesli nekaj sto milijonov dolarjev v podobi dote v Avstrijo. Ameriški milijarderji obdarujejo postopaške in lenuharske mo-drokrvne svake z milijoni, da poplačajo dolgove v hotelih, klubih, pri krojačih in čevljarjih. AmerUka demokracija se seli v Evropo, v zadolžene gradove ple-iničev. Prihaja pa čimdalje bolj na kant povsod: tu in onkraj velike luže. • • * — Po poročilu klerikalnega "Domoljuba", ki izhaja v Ljubljani in obiskuje v stari domovini kmete vsaki teden enkrat, da ne pridejo k pameti, pričakuje dobro, verno in katoliško slovensko ljudstvo komaj, da umrje človek, ki ima par bornih stota-kov pod palcem. V moravski dolini se je neki J. Gorjup, posta-ren mož malce ranil na prstu. Odšel je v Ljubljano v bolnišnico. Ali čez t»ar dni so mu že pri treh cerkvah zvonili in že delili njegovo dedščino, češ, da je umrl. ker je bil star. Možiček pa ni hotel umreti na ljubo vernim, katoliškim in denarja lačnim dedičem, marveč se je vrnil čez dva dni, ko so verni sorodniki že izprosili najlepši sedež v nebesih, zdrav in venci domov. Profitiral je le stari mož. ljudje, ki imajo brezzično zvezo z nebesi, ki dobivajo vsaki dan br- zojavna poročila od tam, Sedež je zagotovljen J. Is dediči bodo morali čl dedščino v dolini solz. • • « s — Po preračunu liowery sion" v New Yorku imamo 9 riški republiki trajno 4 biv/.poslecev. Deloma brezi nih pa imamo 9 milijonov, jih odpade na New York 15 stotkov. Taka je prosperiteta žezlom republikanske stranke. • s * — Minoli teden se je prij grozna katastrofa v H uit on pi mogokopu na Angleškem, premogarjev je zaprla eksplozij v premogokop. Po osemurnem šilnem delu so rešili 15 živih, svitlo so prinesli tudi več mrt\ cev, mini njimj enajstletnega dečka Zopet za BožHvna stotine udov in sirot. In neumiuHjtTdje trdijo, tla je to božja volja. Ni božja vo-j Ija in ne volja posameznega čltv veka Tega .i«' kriv kapitalistični gospodarski red, v katerem pro-, fitaželjno8t brezmejno cvete. t s — V Chicagi je bil ustreljem 8tavkokaz John Donnelly, 18 le-i ten fant, ki je vozil drugim stav-kokazom obleko krojaških tvrdk na dom. Ko se je z vozom na Milton Ave. bližal Chicago Ave,] st) naenkrat počili streli. Krivci so ušli. Lastniki krojaških delavnic bodo skušali podtakniti ta umor štrajkarjem, dasi ni najmanjšega dokaza, da so štrajkarji streljali na njega. V ameriški republiki smo doživeli, da so dali delodajalci zaps-liti svoja podjetniška poslopja ali jib pa razdejati z dinamitom, da st) potem podtaknili požig in di-namitarstvo štrajkujočim delavcem in tako vstvarili javno mnenje proti štrajkarjem. Ako so kapitalisti zmožni požiga in dinamitarstva, zakaj bi enkrat ne najeli morilcev, ko o-pažajo, da je javno mnenje proti njim. Do sedaj so bili umorjeni tekom krojaškega štrajka trije štrajkarji in še le en stavkokaz. Že ta fakt dokazuje jasno, katera stranka se rada posluži strelnega orožja. Še neki drugi fakt je odločilen. Do danes ni policija našla še pri nobenem štrajkarju orožja, dasi jih je aretirala že na stotine. Na-obratno so pa varuhi skebov in tudi nekateri skebje oboroženi z najmodernejšimi samokresi. Mi priporočamo štrajkarjem, da se obnašajo mirno. Delodajalci čakajo le ugodne prilike, ds bi natščuvali javnost proti njim. POZOR SODRUGI AGITATORJU Jugoslovanska delavska tiskovna družba, ki izdaja "Proletarca", je izdala posebne naročilu« karte (subacription cards) za naročanje lista. Pst takih kart s« proda za $6.00. Vsaka karta velja za celoletno naročnino na list "Proletarec". Opozarjamo sodru-ge lokanlne zastopnike in agitatorje za nai list, da si vsak naroči po šest kart. Kart« morajo biti pri upravi lista plačan« v naprej, t. j. z naročbo j« traba obenem po-slati tudi denar.. Zastopniki jih potem razprodajo med rojaki, ki &c nimajo našega lista. Vse navodilo j« tiskano na U. S. postkarti, kjer j« že pripravljeno za izpisek naročnikovega naslova tako, da je treba potem kar-to samo vreči v poštni nabiralnik. Popust pri naročbi kart - naročnic, ki znaša, če se jih vzame pet $150, je namenjen agitatorjem za eventualne stroške. Zapojnnite si: vsaka karta velja za celoletno naročnino na "Proletarca"! So družil Pričakujemo, da se odzovete v polnem številu. Vsak zaveden sodrug, kterem u je "Proletarec" pri srcu, bo naročil pet kart. To je najlažji in najenostavnejši način, pridobiti nove naročnike. Mi smo pripravljeni izdajati list na osmih straneh kakor hitro imamo 2000 dobrih naročnikov. Od vas je torej odvisno, da se to čimprej zgodi. Vzemite zalogo kart danes in jih imejte vedno pri sebi, kadar greste iz hiše. Karte ao gotov denar za Vas in za ''Proletarca", in aioer vedno. Upravniitvo. IDMltt^ .......... Stran Ka titMQiniiiiiiiît........ I Zvréevalui odbor aloveuake organisa v Jugeai. BOC. Zvesi: John Petrié, Joie Zavertnik «t., Frank Potriê. narodni odbor: Frank Podiipoc, Mike Kaatrun. 2A UBT SRB8KIH SODRUGOV. Zbiranje doneskov za srbski socialističen list, ki se ima osnovati začetkom januarja, se vrši kakor je razvideti iz "Radničke Stra-Ie'\ prav uspešno. Tudi slovenskih socijalifttov je dolžnost, da se na sestankih spomnijo na list naših srbskih sodru-gov. Vse prispevke je pošiljati na 41 Srbski odbor/' 2350 Clyborn Ave., Chicago. \ CH1KAŠKI KLUB NA DELU. $Jovenski socialistični klub št. 1. v Chieagu je bil na svoji zadnji redni seji 22. dee, kakor po navadi zelo delaven. Izvršil je mnogo važnega in koristnega dela kar se tiče organizacije in delavskega gibanja. Ko je prišla na dnevui red pet-letniška izdaja 4 4 Prolet area", je bil jednoglasno sprejet sklep, da klub naroči 1000 iztizov in pošlje vse do zadnjega v take naselbine, kjer je naše gibanje še bolj na slabih nogah. Par sto izti-sov se bo poslalo tudi med štraj-karje v Westmoreland Co., Pa. Klub se je tudi spomnil godr. Warrena, urednika 4 4 Appeal to „Reason"- a» ktffegs po nedolžnem preganja kapitalistična ju-gtica. Predložena po sodr. Moleku bila je jednoglasno sprejeta sledeča protestna resolucija: 44 ( lani slovenskega socialističnega kluba št. 1. v Chieagu, 111., zbrani na/gvoji redni seji dne 22. dec. 1910 najogorčnejše protestiramo* zoper nepravično obsodbo, ^izrečeno nad sodr. Fred D. War-renom, urednikom "Appeal to Reason"-a v Girardu, Kans., če-gar jedini 44zločin" je, da je razkrival razredni karakter zvezine justice." Sodr. Zavertnik je na to predložil drugo protestno resolucijo zoper nameravani justični umor 26 tih japonskih sodrugov. Resolucija glasi: 4 4 Slovenski socialistični klub št. 1. v Chieagu. 111. se pridružuje grmečemu protestu zavednih delavcev vseh civiliziranih narodov zoper militaristično japonsko vlado, ktera namerava ugonobiti na morišču šestindvajset naših sodrugov, kteri so izvršili jedini '4 zločin" s tem, da so širili med ja-ponskim ljudstvom knjige velikih levropejskih mislecev in filozofov in kterim je zabranjeno vsako za-vorništvo proti obdolžitvi iz-išljenega zarotništva.'' Obe reaoluciji se prevedete v leski jezik in pošljeta angleš-im socialističnim listom. Za ti o vi srbski list, kteri izide te dni, je klub dovolil $5.00 podpore z obljubo, da bomo še dali če bo treba. V prid štrajkarjem. Na apel osrednjega tajnika ■odr. Bamesa, da bi chikaški so-drugi, kterim je možno, prevzeli v oskrbo otroke revnih štrajku-jočih krojačev, odzvalo se je brez pomisleka sedem oženjenih sodru-fov v našem klubu, da prevzamejo vsak po jednega otroka in skr-** *anje dokler ne bo štrajk končan. DELAVCI V LA SALLE POZOR 1 Dne 31. dec. 1010 ob sedmi uri zvečer se vrtt veselica Ju^oelov. •oc. kluba it. 4. v prostorih sodr. V. Potiska. Vzacega zavednega sodruga dolžnost je, da pripelje ; ta večer vsaj po enega prijatelja na veselioo. i Cisti dobiček je namenjen v povzdigo delavčeve izobrazbe, po našem klubu. Na vezelici bo igrala izvrgtna 'godba, pa tudi duševnega razvedrila ne bo manjkalo. Zatorej zodrugi na delo I Tajnik zoc. ki. SOCIALISTIČNA ARMADA. Sledeča tabela pokazuje število socialističnih glaaov v Zedinjenih državah oddanih pri zadnjih kongresnih volitvah 8. novembra 1910 in obenem število glasov oddanih pri zadnjih predsedniških volitvah leta 1908, Primerjajte velikanski napredek naših glasov v kratki dobi dveh let. Glasovi so razdeljeni po državah. Alabama...... .... 3,285 1,399 Arizona........ 1,912 Arkansas...... ---- 9,140 6,287 California...... ---- 47,802 28,509 Colorado...... ____11,248 7,906 Conneetieut . . .. .... 12.292 5,110 Delaware....... 556 246 Georgia....... ____ 1,000 584 Florida......... 3,337 Illinois........ .... 49,423 34,711 Idaho ......... ____ 9,000 6,400 Indiana........ .... 19,032 13,476 Iowa........... 8,287 Kansas....... 14,847 Kentucky....... 4,185 Louisiana...... ____ 4,000. 2,583 Maine......... 1,758 Maryland....... 2,333 Massachusetts . . .... 13,500 10,779 Michigan...... .... 9,992 11,586 Minnesota...... 14,094 Mississippi . Missouri....... ____ 2,000 978 15,398 .... 19,87 3 Montana....... 5,855 Nebraska...... ____ 6,285 3,524 Nevada ........ 2,034 New Hampshire . . .. 2,000 1,299 New Jersey . . .. .... 11,506 10,253 New York...... ____ 48,659 38,379 New Mexico .... ____ 8,034 1,046 North Carolina . . ____ 437 345 North Dakota . . .... 6,560 2,421 Ohio.......... ____ 60,637 33,815 Oklahoma...... ____ 23,423 21,779 Oregon........ ____ 8,043 1,334 Pennsylvania . . ____59,148 33,913 Rhode Inland .... ____ 1,500 1,365 South Dakota . . .... 1,578 2,542 South Carolina . ____ 200 101 Tennessee...... .... 4,161 1,808 Texas.......... 8,996 Utah.......... 4,895 Washington .... .... 15,984 14,182 West Virginia . . ____15,000 3,679 Wisconsin...... 28,146 Vermont ........ 1,055 547 Virginia ........ 500 255 Wyoming...... ____ 2,155 2,486 Skupaj.........688,621 423,887 Gornje številke, kar se tiče glasov oddanih pri zadnjih volitvah, pa še niso popolne, kajti iz mnogih držav — kjer je navedeno o-kroglo število še ni uradnih poročil o izidu volitev. Po sveta. Sledeče številke pokazujejo število socialističnih glasov oddanih pri zadnjih državnozborskih volitvah v raznih drugih državah. Obenem je navedeno število socialističnih poslancev izvoljenih v parlamente omenjenih držav. Glssovi: Poalanei: Nemčija...........3,258.069 50 * Angleška.......... 342.106 32 Argentina......... 5.000 1 Avstrija..........1,041.048 88 Belgija............ 402.210 42 Bolivia..........(neznano) 1 Bolgarija.......... 3,000 — British Columbia .... 6,700 2 Cbile............(neznano) 3 Danska............ 02,648 24 Španija............• 20,000 1 Finska . . .......... 336.806 84 Francija..........1,120.000 72 Nizozemska........ 82.494 7 Italija............ 338.885 44 Lnzenburg . ....... (f) 10 Norve*ka......... 45.000 11 Švedska.......... 75.000 35 MEDNARODNO MASKARADO pri rede SOCIALISTIČNE ORGANIZACIJE v Cook Countlju NA SILVESTROV VEČER T. L- v velikanski areni Collzeuma NA VVABASH AVE. IN 16ti CBSTI. Na taj maftkaradt bo rantopanOt rol* vrata narodov. Za dobro »odho. p\m. pija«« na vr-•t« In tivratnaiabavo bo skrhal v to tmvoijant inodnarodal odbor. Raadollto ss bo vaf do-totkoT Usfataic« staatje ari bUcsJsl prti darm« §Oc. Pri str. Proletsrcs la af«a torjlfe 2 5c. t ? ? t X ? t ? i t ? t i % Srbija....,........ 30,000 1 Avica ............. 100.000 7 Opomba: Nektere številke se nanašajo še na predzadnje volitve v dotični državi, torej go stare. Število poznejših glaaov, kakor tudi Število zaztopnikov, je v mnogih državah brez dvoma veliko večje. Manjka tudi poročilo iz Avatralije, Nove Zelandije in Ru-sije, kjer je število gocialigtičnih glaaov in zaatopnikov poznejše čase zelo naraslo. V PREVDAREK. Slavnostna številka je izšla v sedem tisoč iztizih. S tem je "Pro-letarec" dosegel najvišjo izdajo med vzemi zlovenzldmi listi v Ameriki. . Ako še omenimo, da zo bili vzi listi naročeni, tedaj je jasno, da je zanimanje med ameriškimi slo-venzkimi delavci ogromno in velikansko za socializem. ' Vilic tej velikanski izdaji, ki je redka prikazen v slovenskem časnikarstvu tuinonkraj oceana, ostanemo skromni, ker poznamo ztopnjevalni razvoj v človeški družbi. Ali zodrugi, delavci in tovariši naprej! Naprej z agitatoričnim delom, dokler ti tisoči ne postanejo redni naročniki "Proletarca". Saj gre za naz, za nase žene, našo deco, za osvoboditev vseh delavcev - trpinov iz gospodarske kapitalistične sužnosti, Delavsko časopisje, ki je lastnina delavcev, je pa ono najboljše orožje v boju med delom in kapitalom. Vsem, ki ste prejeli slavnostno izdajo pa priporočamo: Ko ste prečitali ne vrzite jo proč. Oddajte jo svojim tovarišem ali jo pa pošlite zvojim starisem, bratom, sestram, znancem ali prijateljem v staro domovino. Razširite jo, da jo bode čitalo vsaj 50 tisoč Slovencev. Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"! — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista. LISTU V PODPORO. Iz Eveletba, Minn.: Miha Poglav^n 25c; ker se bo delal si. dom, neimenovan 25c; ker je postal nad rojak "citizen", Jurij Cigareta 25e; ker je John Kostel slab naprednjak, neimenovan 25c; ker je Bilbon precednik Jos. KaA 25c; ker so nezavedni Slovinci beiali iz hale 25e; ker bi se bile kmal stopnje podrle, Matija Kaha 25c; ker se bo star font ienn 25c; ker je opazovalec cel ¿as stal v dvorani 25c. Iz Kansas City, Kans.: Ker nevrja-mem v pipe, Jeruej Ortea 25c; ker so milwauiki »oc. zvolili soc. v kongres Anton Stimac 25c; ker so me lolci v Alabami ogoljufali za $85 Jos. Mohar 25c; ker samim soc. kuham Marija Rački 25e; ker so pravili ljudje o kraju, da je Amerika svobodna deiev J. Arte» 10c; ker g a pijem A. Rački 25c; ker se ni bati "talenge" Jo a. Snoj 25c. — Vsem iskrena hvala! VP08LENA HlfiA. Baš sedaj se deli po dobrozna-nem izdelovalcu zdravilnega grenkega vina, Josip Trinerju, krasen stenski koledsr za leto 1911. Koledar kaže na slikah njegovo poslopje od solidno izdelane kleti skozi krasne uradne sobe pa do laboratorjev. Vsak oddelek te hiie je poln življenja in e^eržije. Koledar je izdelan v raznin barvah in razni notranji kraji poslopja se točno razlikujejo. En iztis tega koledarja ae proti 10 ct. poštnine v poštnih znamkah. pošlje na vsak naslov. Naslovite vašo zahtevo na Jos. Triner. 1333 —1339 So. Aahland Ave., Chicago, BI. (3x). KJE JE? France KodriČ, doma blizu Ajdovščine. Eno leto je v Ameriki, pa še ni dal glasu od sebe. Kdor v6 za njegov naslov naj gporoči upravništvu "Proletar-ca", ali pa Ivanu Garbščeku Gorica (ob Soči) via Castello 13, Primorsko, Avstrija. Njegovi znanci in aorodniki go zavoljo njega v skrbeh. RAZLIKA V * ZDRAVILIH. Človeško zdravje je vrednosten biser, vreden vse naše pažuje. Namen naš je vsled tega, ohraniti ga, in v slučaju bolezni storiti vse, da si ga spet pridobimo. Blagohotne nasvete dobimo od raznih prijateljev in sosedov. Dodajmo še enega. Prepričaj se o vzrokih bolezni, in za kraj, kjer je bolečina, si izberi najboljše zdravilo, ki je izdelano znanstvenim potom v najboljšem in najčistejšem laboratoriju. V boleznih prebavljo-čih organov je samo ena izbira zdravil, to je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki izpolni gornje zahteve in želje. Rabite ga takoj, ko gine tek, ko čutite trud-nost, zaprtje, imate neprilike z glavobolom, živčenjem , neapite, bolečinam v križu, prehladom in revmatizmom. V lekarnah. Jos. Triner. 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Krasen stenski koledar dobite, če pošljete lOc. v pošt. znamkah. Nove JESENSKE obleke v vseh najnovejših krojih in barvah 87.50 do 825.00 "PRESTO" najnovejši pntentovan ovratnik. po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke 86.5Q do $30.00 clothing HOUSE S.W. Corner 26 ^¿Central PaïkÀve. Rudolph Layer, lastnik. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clslrsve toči Tino. piva ia Ivani» prv« vrste. Smadka prve kvaliteto so na prodaj. Za mnogobrojon potrt m priporate rojakom v Clovelandu. pa potnikom Laatnlk. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnejfe in najcenejša paro-b rodna trta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja ad New-Yorkom, Trstom in Rek«. Brci poštni in novi parobrodi a* dva vijaka: Martha Washington, Laura. Alice, Argentina In Oceania Druge nov« parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odplaje-jo is New Torka ob sredi h ob 1 popoldan in is Trsta ob «obotih ob 2 popoldan proti New Torka.—Vei par-niki imajo brezžični brzojav, električno razavetjavo in eo moderno ure leni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadslne informacij«, cene in vosn« listke obrnite se na naie zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. Skladišče 6evl|ev za dame, moike in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna del«, «padajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča al. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. CtHcsro. 111. a. A. A. a AiAii Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo. PRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, Di 'f f't'f f if if»f ifiyif Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in švečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vsa pristno in po smernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. OhiMCO. m Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t. Ohiciff* a Im» veéjo nalogo ar, verige, pni» nov in drugih dragotia. Iavr*a> IMI vaakovratna popravila t tej stroki pa nizki OMiMte ga! POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 229-lst An., Milwaukit, Vit. Itn* najbolj« uijaè* in tsdso pripravljon pri-(riiok, po saioruil) oonab.—Lokalu! la potuioAl Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranja 1 m IsdravniAka preiskava breaplaton nia čati je le »davila, 1924-28 Ave. Chicago. Za da» ure: Od 1 do I po pol. Od T do • sveéer. Inrm Oliings liveéi bolniki naj pUeèo «iovene*1 N AJBOLJSA KUHINJ A! Billiards, Pool Table, PrenotlAča za potnike. Jidi prlpriil)iM po domači. Odprti po dntvl In po nt\. P. PeriČ, 1412 W. 18. St., Clilcagt, III. Velika razprodaja! Za $X5.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebščin za moike, moramo ras-prodati po tvorniikih cenah najkasneje v 80 dneh, da naredimo prostor za spomladansko zalogo. Razprodaja se začne 29. dec. 1910. Nikar ne zamudite velike prilike, ki ae vam nudi. Pridite prvi, da z berete najboljše blago, ki ga je dobiti na zapadni strani mesta. Naša proda- :/SMIMUM&SUfr) »-* ie nnlMn. 1853-55 Bine Island Ave. Uit. 1886 Chicago, 111. i j. Dvorak tcos alNION ClOTHIERS-TAIlORS./gSi r4( 'ininiri via ^^ Slike za Božič oaj se preskrbe zdaj. Nikar ne čakajte predolgo. dobropoznanemn fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In nafflnelfte slike: otroke, družine, skupine, ženitve in drnitvens skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. VA VOGALU 14. PLACB. * TBLEFON OAHAL 287. UnTAJTOVLJSVO 1SSS. »oooooooeMOoooooeoieeeeeosMMMMMeoooooooeeMoo— Izdelujemo ^0^25. Prodajemo fSftfja; Imsamn zalogo modernih klo- iiuaiuv bnkor j najrarnorrstnih bojah. V 75||Ani imamo tudi veliko zalogo srajc, kra- V Tat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila ae priporoča ff TVlf ||Sljmir PRVA HBV. TRGOVINA ZA OBUIE JUK1 luAifl£ili9 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele ,RANJE Ozdravim vaaeega, kdo» trpi na Varieoeeli, Btrietnri. Dal> ozdravim nalezljivo zastm^^enje, tivčne nezmoftaoeti, vo> »d 9 are «>at. de 4 ur« p«t> ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in runih neopojnIH pijač. 1837 Bo. risk 81 Tel. Canal 1406 Jako važno vorasan|e? "Ah «en» ie poslal zaostalo ro^nlno na "Proletarca"! ne! — Stara navada je »draviti rev* inatizem, trganje po udih, neural* gijo, z vin j en je itd. z Dr. Richter. j«vim 14 Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki t sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti EKSPLOZIJA V RUDNIKU Domača kuhijna in kavarna prve vrst» Ja pri Matildi Žltkovlč, 1805 So. Ceater A ve.. Chlcsgo. III. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kjer nm loti dobra vina in Inportirano pilzonsko pivo. Prodaj« vina na itlunc in na drobno. Ant. Schnabl, cor. Trumbull ivi. in 28. Str., Chicago, III Najbolj!« in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. 8CHWARTZ, 16—18 N. Halsted St.. Chicago. Velika zaloga klobukov, čepie, č*» vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohištvo, premog, drva in drugo Oglasite ae pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. A. R. Belmont, cvetličar ima v zalogi m mM avatih ia umetnih cvetlic Zaloga las In kit 3700 W. 26th St., blizu Lawndale ul. TELEFON LAWNDALE 487. glešcina gsffiŽ Imač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, m je dobiti pri 538 W. US St.. New York. N. Y, Največja zaloga slov. knjig. Pilite po cenik! POZOR1 POZOR! JOHN HROVAT, Hrvatsko-slovenski brivec se priporoča jugoslovanom za mnogo-brojen obisk. Brivnioa prvega razreda. 1707 8. Oofcter ave., CHICAGO. NADPOROČNIK ČEČ POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON J • modernim kegljitten 8vele pivo v eodlkik ia buteljka! in drage raaaowetae pftjale Ur oaiJAa amodka Potniki dobo Mm prsmm-lili« sa aisteo eeao Postrežba točna la US sni i Vsem Sovsaeean ia dragim Slevaasss as toplo priporoča MARTIN POTOK AR, 1626 So. Centre Ave. Chic*«. F.Jansky, 3704 W. 26th St. Chicago, III. LOUIS RABSEL moderno urejen salun IA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA. WIS. Telefon 1199. Ako želite dobre čevlje po zmerni ceni, ae oglasite pri Frank Dedek-u 3840 W. 26th St., Cbicago. 111. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl ndvi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chic««« Leopold Saltiel OD VW M LE v kasenakik ia aivilaih sadova*. Auto Pboao «065. Offies Pboae Mala BOM Bsaid—s Pfcoae IrwUg 41Ü URAD: 17 MSTBOPOUTAJf BLOC* Severoaap. ogel Baadolpk ia L* Satte alioe Stanovanje: 1917 Sheridan Road Vse pritožbe glede uredništva in upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk družbe" Franku Pod-lipcu, 604 N. Curtis, Chica-go. 111. ROJAKI yt , Ce koeete piti dobre pijače in se sabaviti po domače pojdite k Bo Maluiich-u, 714 Market Streel, Hankegai. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj §e prepiča. DR. " ICHTERS Najboljše Bralstvo proti bolem, revjjna-tizmu, ohromeli Itrlitenici in en» knu tcžavain je Ük. RICH I KkJLV PAIN-EXPELLER Bolefine oidravi takoj, Kmanjfta vnetje In mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se s njim sverer in rjntraj; drenite ae dobro, da preide lek v koso. Pomaga takoj nri // raznih bolennuh, ter Je n«t]lx>lj»>i lc^c JL sa revmn, gilit, vnetje, ohrom lost. ^tfV saprtje, bole« ¡no v Ilirih, ra to)w>bol ^y^s^ in neuralk'iio. Prodaja se v vseh lekar- ^gr oah po 25 in fiOe. (i le j te na sidro pri ^ stekleni«! — ono vam je zafc-ita. F. Ad. Richter & Co. 215 P**rl St., NBW YORK. Valentin Poti se GOSTILNIČAR Iikuien zdravnik Uradu je od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvefter 1842 8o. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Tli