JOSIP VANDOT
Kocljeva osveta.
Planinska pripovedka.
.4.
¦TTS^"'^^' ' n Kocelj se res ni obotavljal, ampak se je pričel ^?^w^^Bjk plaziti po navpičnem skalovju. Seveda je bilo to ^M7^~tWpfa$l plezanje jako težavno in nevarno. A Kocelj se še 5>f °99fnW§f?Tffl zmenil ni za težave in nevarnosti. Spretno se je lciC-iSisttg^ dvigal s police na polico; od škrbe do škrbe se je ^i^^rlsMmm^^ popenjal in je obvisel tu pa tam nad globočino in ^—*—^"* • ¦ se je držal samo z rokami za oster rob. Pa se je tedaj pognal z vso močjo navzgor — in glejte! Že je stal na varni
j           poiici in se je globoiko oddahnil. TaJco
^'S^tJ           se je iplazil dobre pol ure po strmih pe=
•¦           7          činah. Čez pol ure pa je dospel srečno
J           na vrh gote, ki je biil plošoat in pokrit
y<       fl           z nizko, redko travo. Ves vesel je sedel
^^^L        '    I           Kooelj   na   kamen,   da si obriše znoj z
S/id f&^ŠaJ^)        obraiza in da pride zopet k sap)i in se
^     itflffi^^M^!          mialo odpočije. Vratolomino plezanje po
^^   /imŠii^^^   B          sikalovju ga je venldarle pošteno upehalo.
(j^^^B      Jl               Ko se je nekoMko oidpočil, je pričel
^*^^^^^      ^]          gledati v dolino, ki je kžala globoko pod
^H^^ 7/  *        njim. Komaj je še vidlel zagorsko vas,
^V  ^M    \          toda hiš ni mogel več razločeviatil Solnce
^m      B^/H      Je   razlivalo vso   svojo   knasoto po tej
^S      ^BP^   h      dolinici; razliVialo jo jle pa tudi po div=
Mr^ r^   k       j ih<,   razkosianih snežnikiih,   ki so kipeli
^^P^ m   a     /(       na|d dolinico in so se dotilkali z O9trhni
^s^^         r    M        I      "vrhovi mendla samega neba. Silna kra=
i     B         \\     SOl^a ^ Je smeJ'a|la na(^ ^em svietoin, da
m         f      se   je   pričelo Koclju   tajati   sroe. — In
/       v     I /      Kocelj je vzdihnil, z roko je šinil preko
-L/        obraza in je govoril: »Oh, kaiko lep si ti,
, :   .         ^     I      zagorski sviet! A ikakor  si lep ti, tako
/          '       huiddbni   so   ljuidje   tam   doli   na   vasi.
98
XXF//—4__________________________________________________ZVONČEK
Čemu trpiš v sebi te ljudi, ko pa so tako hudobni iii grdii kot nihče na vsein sveitu? Če bi bil jaz ti, bi navalil skale na1 vas, bi plazove nagraal na tistole vas in bi pogazU vse ljudi. Saj zaskižijo, ker so tako hudofoni in nernarni... A ti ne vidiš tega, ker si prelep. A jaz vidim vse to in vem vse to.«
Kocelj se je strašno srdil na hudobne ljudi, a hipoma je utihnil, ker se mu je zazdelo, da so se oglasili nedaleč nekje čudni, skoro vekajoči glasovi. Posluhnil je in se je začudil. »Kaj je to?« se je povprašal. »Ali netnara zdihuje tu nekje umirajoč jastreb? Ali pa nemara veka mlada divja koza, ki je izgubila svojo mater?«
. Še je poslušal, a tisto vekanje je bilo že utihnilo. Kocelj je že menil, da se je bil samo zmotiJ. Že je vstal, da bi šel naprej, a glej! Tisto vekanje se je zopet oglasilo in je bilo tal.o milo, da je šlo naravnost do srca. Kocelj je obstal. — »Prebita reč!« si je rekel. »To pa je res čudno. Kako ti milo zavija, da bi se jaz sam kar razjokal, če bi ne bil Jankov Kooelj ... Kar za glasom pojdem in pogledam, ce veka hudobec ali pa božja stvar. To ni kar tako, da bi pustil vnemar.«
In je šel res za glasom preko goličave in se je približal gostemu rušju, ki je raslo onkraj goličave. Vekanje je prihajalo vedno razloč* neje in glasneje, in še pnedlein ie stopil Kocelj trikrat med rušjem, je obst^l ves začuden. Tam med rušjem je čepela majhna postavica in je tiščala glavo med kolena. Kocelj ni mogel razločiti ničesar razen ogromne, črne madre, ki je tičala na tisti glavi. A Kocelj se ni ustrašil, ampak je vprašal glasno in rezko: »Kdo si, ki zavijaš tako čudno in nemarno, da se plašijo pošteni ljudje in divje koze po skalovju? Odgovori — hopsasa!«
Vekanje je utihnilo, ogromna, črna madra se je dvignila, in posta* vica je pokazala svoj obraz. In prikazala so se velika, zeleno obrobljena cčala, prikazal se je dolg, šilast nos in gladka lica so se prikazala. Kocelj je ostrmel, da je stopil dva koraka nazaj. — • "Brinceljček, pri« tlikavec Brinceljček ;— hopsasa!« je zavpil. »Ali si res ti? O, seveda si ti. Saj sem te spoznal po tvojem krasnem nosku ... Pa kaj delaš tu? Čemu se cmeriš in javkaš?«
Pritlikavec Brincelj ga je pogledal skozi ogromna očala in je bil ves preplašen. »Pa kdo si ti — jojmene, ki vpiješ tako strašno name siromaka? Povej mi, da 9e mi ne bo treba bati brez potrebe.«
»Kaj me ne poznaš — hopsasa?« je odvrnil Kocelj. »Poglej me, Brincelj, prav dobro me poglej! Štiri oči imaš, pa me boš lahko spoznal.«
Pritlikavec Brincelj ga je debelo gledal, da se mu je dolgi, šilasti nos globoko povesil. A kar nenadoma je poskočil na noge, do Koclja je skočil in se ga je oklenil. »Ti si, Koceljček?« je zavrisnil na*ves glas. »Ojojmene, ti si, Ijubi Koceljček?«
99
ZVONČEK                                                                                   XXVII-4
»Seveda sem jaz!« je odgovarjal Kocelj. »Pa kdo naj bi bil drugi, 6e ne jaz? — Pa kaj delaš tukaji, Brincelj? In čemu se cmeriš kakor otrok v zibelki?«
»Ojojmene!« je odvrnil pritlikavec Brincelj. »Le izprašuj me! A rečem ti, da mi ni treba odgovarjati. Samo moj lepi nosek poglej! In moji lepi nosek ti bo povedal strašno zgodbo!«
Pa je Kocelj pogledal pritlikaveev nos in se je zavzel, da je kar roke sklenil. »Oj, Brinceljček!« je rekel v začudenju. »Resnično je strasno vldeti tvoj lepi nosek. Ves je obdrignjenln zatekel. Hopsasa, pa rdeč je kakor nos Godčevega purana, kadar ga popadeta huda jezica in huda krvca... Pa kaj si delal s svojim lepim noskom?«
^W^^j                                       •        ¦'."".'-'
<L*=*^ ^^^^-^
Brincelj je zatamal, in tri debele solze so se mu pocedik po gladkem licu. In je odgovarjal: »Ničesar nisem napravil svojemu nosku, prav ničesar. Pa kaj mu naj tudi napravkn, ko ga pa imam tako rad, da bi dal življenje zanj? Ojojmene! Vitranec mi ga je zmi« kastil in ni se mu smilil moj Lepi nosek, pomisli, ljubi Koceljček!«
»Hm, tvoj lepi nosek — hopsasa!« je menil Kocelj. »Saj nič ne rečem, Brincelj, samo pravim, da bi mi bil Ijubši marsikateri smrekov storž kakor pa tvoj nosek. A vprašam te, zakaj te je zmikastil tvoj gospodar in zakaj se mu ni smilil tvoj lepi nosek?«
Pritlikavec Brincelj si je otrl z rokavom solze z lica in je pripo* vedoval z žalostnim, jokavim glasom: »Saj veš —- tista čarovnica je kriva vsega, tista čarovnica, ki ji je Anja Panja ime in ki sem se pri njej lani učil, kako se strižejo vevericam košati repki. Zaradi tebe
100
XXVU-4                                                                                   ZVONČEK
jo je obsodil moj gospodar Vitranec na več let težke ječe. Pa je bila zaprta pri nas v Čmi lopi, a jaz sem jo moral čuvati kakoT svoj lepi nosek. Pa sem jo tudi pošteno čuval do sinoči. Ojojmene! A sinoei je Anja Panja ponorela, kakor si bil ti ponorel takrat, ko si bil zaprt pri nas. Za vrat me je, ojojmene — tudi za lepi nosek me je in mi ga je hotela odtrgati. Na tla me je vrgla in je pobegnila iz ječe. Na* ravnost v Vitrančevo izbo je letela, a Vitranca ni bilo doma. Iz omare je vzela svojo čarovniško paličico, ki ima na koncu zlat rogljiček. In je vrtela tisto paličico in je čarala. Ojojmene, pa je izginila iz Črne lope, kakor da se je pogreznila v zemljo... In sem jokal in tulil in vpil. Pa je prišel Vitranec domov. Ko je zvedel vse, je bilo joj meni! Pograbil me je, da še nihoe tako. In sem ga prosil, naj me ubije; samo nosek naj mi pttsti v miru. A kako ga je pustil v miru, sam lahko vidiš, Koceljček... Pa me je zapodil od sebe in mi je rekel, da se naj ne vrnem nikoli več k njemu. Samo če mu še privedem Anjo Panjo nazaj, labJco zopet pridem k iijemu, ker bo vse pozabil, kar je bilo... Pa kako naj privedem nazaj čarovnico jaz siromak? — Zato pa moram v svet, a sam Bog vedi, kam naj grem?«                                  i
In je zopet zajavkal na ves glas. Koclju se je smilil in zato ga je pričel tolažiti: »Le nikar tako ne javkaj! Saj Vitranec gotovo ulovi čarovnico. Kar v njeno kočo pojde in jo pograbi, če je že ni pograbil sinoči ali pa davi.«
A pritlikavec je žalostno zmajal z glavo in je odvrnil: »Ne pograbi je več. Saj je bil Vitranec že sinoči v koči Anje Panje. A koča je bila razrušena. Podrla jo je čarovnica in je pobegnila čez hribe in doline. Pa jo išči zdaj, če znaš, kod in kje! — Ojojmene, da je tako! Kam naj grem zda) siromak in kam naj se obrnem, da ne umrem od hudega gladu?«
»Hm,« je rekel Kocelj, a ničesar drugega. Saj je vedel, da govori Brincelj prav, in zato se mu je pritlikavec do srca smilil. Pa je pre« mišljal, kako bi mu mogel pomagati. Toda premišljal je zaman. Ničesar pametnega mu ni šinilo v trdo glavo, zato se je razjezil tako jako, da je cepetnil z nogo in da se je siromašni pritlikavec na vso moč pre« strašil... »Ojoj, huda krvea!« je zavpil Brincelj. »Ali ti še vedno nagaja huda krvca? Potlači jo, Koceljček, ker se je jaz strašno bojim!«
A Kocelj je zamahnil z roko in je odgovoril: »Ni huda krvca, Brinceljček, samo jezica je. Jezica pa zato, ker itnam jaz tako zabito glavo, da se ne morem domisliti ničesar, s čimer bi ti pomogel... Ne preostaja nič drugega, kakor da greš z mano v mesto, kjer žive samo dobri ljudje in se bo nama godilo bolje nego kraljeviču iz devete dežele Kolovozije ... Ali hočeš z mano?«
»O, seveda hooem s tabo!« se je razveselil pritlikavec. »Tudi na konec sveta bi šel s tabo, samo da se bo dobro godilo meni in mojemu lepemu, ubogemu nosku. Le povedi me v mesto!«
701
!
ZVONČEK                                                                                            XXVII—4
»Pa kar pojdiva!« se je odločil Kocelj. »Hvala Bogu! Našel sem vsaj družbo, da mi ne bo dolg čas. Pa kar pojdiva v Rateče, da sedeva na vlak... Ali imaš kaj denarja s seboj? Veš, vožnja na vlaku stane denar. Zato pa moraš imeti denar, ker se sicer ne moreš voziti z vlakom.«
Brincelj je povesil glavo in je rekel ves žalosten: »Nimam denarja, prav nič ga nimam. O, imel sem prgišče prisluženih cekinov. A Vitra* nec mi jih je odvzel, ko me je zapodil... Pa kaj bo zdaj, Koceljček, ko nimam denarcev?«
»Hm — hopsasa!« je pomislil Kocelj. »Prebita reč, da nimaš denarcev! Pa bo težko zame in zate ... No, pa nikar ne povešaj glave! Tolar imam v žepu, bel tolar. Tolar pa bo zadostoval za naju oba. K'ar pojdiva, Brincelj!«
»Ojojmene — juhu!« je zavrisnil pritlikavec Brincelj in se je oklenil Kocljeve roke. »Saj sem že rekel, da ni boljšega človeka na svetu, kakor si ti, Koceljoek! V mesto pojdiva, v mesto! In tam bo varen moj lepi nosek. Povej mi, Koceljček, zakaj pa moraš v mesto, ko imaš doma lepo in čedno bajto...«
A Kocelj je zmigal z glavo in ni hotel ničesar povedati. »Tiho, tiho!« je rekel tako čudno, da je pritlikavec že menil, da je Koolja že zopet pograbila hiida krvca. Zato ga je potegnil za suknjič in je prosil: »Nikar, Koceljček, nikar! Saj nočem ničesar vprašati... Kar pojdiva, da bova prej v mestu!«
In 9ta se napotila skozi gosto rušje. Pritlikavec Brincelj je bil ves vesel in je pozabil tia svoj lepi, zatekli in razdrapani nosek. Kocelj je molčal in je le tu pa tam pogledal na smešnega pritlikavca. Pa se je vsakoknat veselo namuzinil... »Oj, hopsasa!« si je rekei napoded. . »To bo veselje v mestu in to se bodo smejali dobri Ijudje, ko jim bom kazal Brinoeljčka! Cekini mi bodo. padali v nastavljeni klobuček. Potem pa si sezidam hišo.ravno tam, kjer mi je stala bajta. Krivogledi stric bo robantil in robantil bo divji birič. Jaz se bom pa smejal.«
(Dalje prihodnjič.) ¦.                                      •'   '"     .                                     ¦ \      ,       - .                                 •-. ."     -     "
l                                '                                                                                                                                                                                                                                         '                                                                                                                                                                                                                                               ¦                                                                                           '
102                                         .