Povodnji mož. Jij, kako vrše vetrovi, kato bueii deroči valovi! Glej jih, kako drve jSdrtig druzega, kako pluskajo ob skalo sredi Mure! A na skali poglej 1 orjaško postavo povodnjega moza! Tu stoji in sree mu vtriplje od veselja. Vetra piš — je zanj mila pesen, ia grOm deroče vode mu je skdka godba. On je vesel svojih hlapeev: vetrov in valovja, ter mu je po godu, da rušijo hiše in pustošijo polja človeškega zaroda, katerega on tako strastno sovraži. Ljudje in živali — vse si je poiakalo varnega zavetja pred njegovo si-lonto moejo, in tudi to mu je po všeči. AJi moti so.. Ni ne še vse pobegoilo pred sllo povodnjega moža. Glej jo ondu , dokliško podobo. Sedi pod vrbo žnlostinko, katcrej je zlubni vihar polomil veje. iu katere liatje leži na dekli-čiucm krilu. Badna je im6 doklici, in goreda, katera se okolo nje paso, to je čreda, ki jo je prignala na paSo. Pridaa deklies je pastirica Hsdns, a sirota je. *) Krist6foro&, to je oni, ki nosi Krlfltfl. 2* 20 Emet, pri katerein služi, trd je mož. Druge pastirice so hitele domov pod atrcho, a gorje njej, ko bi se pokazala pred nočj6 v hiSi. Vender ni žalostna ; saj je že oii mladih Dog vnjena rovi in nadlogi; ali živina se ji smili, ta dobra živinica,' ki tako tožno gleda zdaj v pastirico, zdaj v domafo vas. Tucii živina poznii gospodarja. pozna deklieo, svojo dobrotnico, in se Se spomina — takd vaaj liadna misli — kako jo je pretepal kruti surovež, ko je nekoč sirota pred i-asoni prignala žirino domov. Izginil jc povodnji mož z skale sredi Mure in vže stoji pved ustrašeno deklico, radovcden, kdo noki bi se ustavljal sili njegovik moei. Pogledal je pastirici v lepo lice in v tem trenotku pozabil na prijetuo vršenje vetrov in na prijazen šumot vakiv. Sjeno liee se mu zdi prijetnejše od vseh vetrov in valov; lepse od svitle vode in sinjega ncba, a lijeiio ofci čistejše oii najlepJega bisera na dnu deroče Mure. Utihnil je vihar, in neliala je sila vode. Še se pase govedo, še leži vrbovo listje po Udi, a na Kadni ni nobenega listka veS ; sirote pastirice ni — nikjer. Na duu reke sp dviga kristalrn grad k višku. Tu je povodnji mož go-spodar. Grajski zid jc od samega atPkla; stoli, mizo, s kratka: vsa oprava iz samih biserov in srcbra. Okolo grada pa raste rastlina, ki ima lepo modro cretje in še lepše rudcče jagode. T» rastliDa ovija ves grad, in kadar je r evetji, omodri vsa foia v obližji: a nevedui ljudje pravijo, da jc le voda ondu neizmerno globoka. In čc je dozorel sad, moni ritiič, ki jc prišel tjakaj, da bi poinetal svoje mreže na mokro, da gori na tem mestu peklenski ogenj iz osrtja zcmlje ter ves prestraJ5ea hiti s svojim čolniceai od tod. A te jagodo imajo ČMidno Ustnost; prarijo, da tistemu, kdor jili zaTŽijo, dado vef.no življenje. Povodnji mož jih snm uživa dan za dncvoni- Tndi svojej nevesti jo ponudil nekaj najlcpšili jagod; ali ona jih ni hotela povžiti. Siliti jo ni inural in ni mogel, ker se mu je srailila. in kadar koli j" j« po-gledal, pozabil jo na nesmrtnost in na rudeiSe jagode. Povodnji mož ni več zahajnl na skalo sredi reke, tudi ni bil ve6 vesel niti TCtra niti valov; v družbi pastiricc Radne je ažival stojo srefo. Popolnem srečcn ni bil vcndor nikoli. Žalosten je bil, ker sc mu je nevesta žalostila, da-si je imela vsega dovolj. Tako je živel povodnji mož leta in lcta. A prišli so hudi, hudi dnevi. Radna mu je zelo obolela; srena žalost in hrepenenje po suhej zeiiilp, to jo jg spravilo t bolczcn. V velikih skrboh je poslal povodnji mož ribe na »se kraje svpta, da bi mu prinosle potrebnih zdravil. Ribe so odžle in se vrnile, ali pi"avega zdravila niso prinesle. Keko jutro na vsc, zgodaj je stal povodnji mož pred posteljo svoje neTestc. Yro& solze so mu tekle po bledem lici in po dolgej bradi ter so padale V debelih kapljah na tla. Dekližino telo je bilo l)rcz življenja, bledo in mrzlo kakor led. Položil jo je y steklcno krsto (trugo), ki je bila nakitena z nebrojnimi biapri, ter jo potem spustil pod grad tako, da jo je inogcl vsak eas videti skozi steklena tla ia Hsto vodo. Zdaj jo bil sara sredi svojih rib in valov. Ali sam ni hotel ostati, ker ni več sovražil človeka. Premifljeval je, kaj mu je storiti. Po večkrat je sedel na srebrntm stolu svedi gradu in 9olze so mu tekle po osivolej bradi. Za dolgo časa zapusti zopet jedaoč grajske sobo in se poda na skalo. Ozrši se na okolo, zagleda iia bregu Mure lepega otroka. Ker on sam ni imel otrok, tia bi jih pestoval. a Hamemu hilo mu je dolg čas, misli si: kaj, ko bi odnesel dete v svoj #rad, da lbi imel vsaj nekaj ? — Kakor kaujeno, tako storjeno. In ni rainul Še dober teden, bila je vže steklena izba vsa polna najlep&ib otrok: dečkov in deklic. Vsega so imeli dovolj; z biseri so igrali. kakor drugi otroei na suhora z navadnim prodom. in vsaka zelja so jim je izpoJnila. Lioe orjakovo se je zopet razvedrilo in smijal se je ofrokom, kadar so veselo skakali okolo njega ter se mu je ta ali oni obcsil za dolgo brado. Ali povodnji raož fie ni bil zadovoljen; želel si je vedno še vefi otrok. Tisti cas je živel v bornej koei tikoma bistre Mare ribič z ženo in je-diaim detetom, štiriletno Zaliko. Solnee je ravno slovo jemalo in njegovi žarki so vže poljultljali temno-zeleue. valovp reke Muro. ko je Zalika igrala v belem produ kraj vfldo. Bibice 80 splavavale okolo nje. in gorki valovi so prijetno plusketali ob njenih nogah, ko privesla k deklki labnd, tako lep in krotak, da ga je od voseija z nezno ročioo takoj gladiti zacela. A Jabudu je bilo menrta detetce tiidi po godu, kajti takoj mu je zafo.l šopetati Gudne besede na ulio. Tzv^stno je pripovedoval o lepflti zelenc vddp in o biseiih na dnu reko, kajti ZiUika jo milo jokala, ko je labud poslavljajof se od nji'. pritaknil svojo glavico k njenemn cvetocremu licu. in ribice, ki so urno žvigalo mimo nje, so jo le s težavo mogle tolužiti. Dnizega vecera je sedela zopet na bregu ob reki Muri in zopct je pri-plaval labud. Ali danes ni odbajal saoi; na njogovem lirbtu je sedelo n^žno detetce. — Dospela sta do skale sredi reke, labnd jc tvknil triki'at % vumeniui kljunom ob njo in — ni ju bilo vet videti. A ribie je hodil isti čaa pozuo v nofi kraj reke, in mesee, ki je prisvetil izza bregov, videl je njegove solz^, pa jih prežteti ni mogel. Preteklo je leto in dan. Siromašni ribie jp zopet ribaril okolo znane nam skale. Dolgo j> zaman izpostavljal svoje mreže; naposled potegne jedno, in glej! ^udo lepa riba so mu prikažc in jamo govoriti tako-le: rVidela sem bridko tvoje solze, ki so padalo v fiste valove in eula besede. katere si govoril solncu po dnevi, meseeu Jn zvpzdam po uofi, vpiaSajoč jih po izguhJjeucni dekletu. lipuati me, in ho&cm ti pokazati dete.u In mož je izpustil svoj plen v vodo, pozabivži, da mu doma v siromažnej koči najdraže. kar Še ima, žena, iakote umira. — Oproščena riba beseduje dalje: nV raraku pridi zopet na murski breg iu Ctzn se proti 6nej skaii. Ondo bodeš videl svoje dete." Alož stori, kakor mu je velela riba. Kadar pz*ide do reke, zre iii^are, ali nikjer ne vidi deteta. Najedenkrat — Bog sani si ga vedi od kod — priplava čolnic z detetom, ki veselo vesla med zetenimi valovi. Mili glas otroeji pa zapoje lepo pesen od meseea in zvezdie, ki se v krasneni svitu tako lepo bleste. Otrok je pel a ni zapazil. da se mu bolj in bolj bliža mož, ki je pozabil 1 na vse nevarnosti vaJov. kateremu je dala otetovska Ijubezen mo6i, da pre- maguje sovražne valove, da ne pazi na skrite skalc, ob katerih si je ranil 1 aogi in roki. da je kar voda okoli Djega postdjala rudeca. Zdaj in zdaj bodc 22 pri detetn! AYi nekov čuden pisk pretrese v tom trenotkii zrak, toln udari ob skalo in dete je zginilo očetovim očem. Žalosten sede očo na sivo skalo ter ugleda pred seboj vaka ueznane velikosti. Vpraša ga, je-li videl, kaia je zginil čoln z detetom. nATidel sem iii vom. kam je zginil. Ali kaj uii daš, da ti poveru? Ubog se iui ziliiS; posebne kori.sti ui najti na tebi. A čuj! Pretečeni teden smo iuieli boj z raki Dravljani, in v tem boji aom prižel ob svoje desno klešče. Tvoja roka bi mi jih prav lebko nailomestila; a še bolje bi bilo, ako bi mi dal obo roki, jaz ti daui za to nioje lcve klešžc." rDam ti," reCe oJe, ,aamo povej mi, kje jo moje dete!" In rak vzame ribičovi roki ter mu priliipi svoje kleSie, rokoč: ,,Tvojty hčerki jo dobro. Tukaj spodaj biva v svitlem gradu mojega gospodarja, povodnjoga moža. — Jaz scui stražuik, ki mu je paziti, da ae nihC« 110 prikrad« v grad. A ti si mi dal voki, in tebi odprem vrat^." To rekši ndaii trikrat z dolgim rppom ob skalo in vže je bila odprta. ,Tukaj doli stopi po srebmili stnlbah, in potlej pojdi po vrta s čudniin drevjcm, in atal bodtš prcd drugirai vrati, obrastcnimi s povodnjim bršljiuom, ki kaj lepo modro .cveto in Se lepše, rudeče jagode rodi. Ondu najdeš mojo h&sr, ribo Zlaloluako. Poprosi ,jo, da te spusti prod povodnjega moža." Tako je govoril rak Dolgorep. a ribič je hitel po bleatečih sc stopnioab navzdol, potem j(< 6el po vrtu s eudniin drevjem, na katerem je bilo vse pobio zlatega sadja. katfiro jo nalik zvezdam razsvitljevalo ves prostor. Vže je stal pred ribo Zlatolusko. nProsim, pokaži mi pot do povodnjpga moža, tvojega gospodarja!" ^Pokazala bi ti ga, in te spustila skozi vrata. ali s čirn mi bodeš plačal moj trud?" nVzomi, kar imani na aelii; vzemi kočo, ki stoji obrekiMuri; druzega ti nemam dati." nNe potrebujem uili tt>ga, kar imaš ua sebi, niti koee ob Aluri, a obljubi, da ne bodeš nikoli vee lovil inojega zaroda s svojimi mrežami." Očo vso to obljnbi in vžc stoji v velikej steklenej dvorani, stoji pred stoloni povodnjega moža, okolo katerega igra tolpa veselih otrok. Nekaj jih pleza orjaku po belej bradi, drugi plešejo kolo po glasovih najlepfeib rajskih ptiiev, ki ob stropu prepevajo sladke pesni. nPrišel sem te prosit, da mi vrncS mojo btoko, mojo radost in moje življenje." HAko uganeš nalogo, katero ti bodem dal, naj se ti izpolni tvoja žclja." To rekši, pcljal jc ribiča v stransko sobo, sredi katere je bil velik ribnjak, ograjen t najlepšimi rožami. V tom ribnjaku je plavalo devet labudov; vsi so bili beli kakor sneg, drug dmgemu podobni. kakor pšenioa pšonici. nUgani. kje je tvoje dete!" 08e pokaze na labuda, in ta se je izpremenil v najlepšo dokJico, ki ni bila nibeo drug nego ribičeva Zalika. — Neizrečena radost sc polasti ubozega bη a povodnjemu možu zatemi liee. Nerad bi puatil zalo deklico z oJetom? Malo pomi^lja. potera pravi: rTudi jaz aem imel ženo, kakor ti, ribič moj. Bila je Iepa in dobra, ¦alj otrok nama Bog ni dal. Tudi jaz sein čutil, iu umejoiu, kako je roditeljem, 23 ¦ H katerim Bog ne dii otrok, najvežjega reselja, katero užirajo na sveta. In ker | si ti najboljži oio, kar jih poznam, vzemi svoje dete, in vrhu tega vzemi &> to, da bodei imel nekaj t spomin na čas, v katerem si Setel po gradn povod- njega moža, ua čas, ko je vodnega Tlad»ija trdo srce omečila ljubezen, katero je gojil oče za sfojg dete." To rokSi, dal mu je zavoj svitlili zlatnikov, in drug zavoj, poln najdražih biserov. Dfe deklici ste prinesli ribi6evi roki, katcri inu je oijak s {udnim mazilom zopet prilepil. Nastalo js iumenje in pok! — in ve6 ni bilo povodnjega moža tudi gradii ni bilo, niti lepih deklic, ki so po njem igrale; a ribiž je stal na murskem bregu in objemal svojo hferko; a tndi ona je objemala očeta, in zasvetil se jej je na roki prsten. na katerem se jc fitalo, da na tem svetu ui veče lju- ¦ bezni, nego je ljubezen očota do avojegji otroka. Kmalu se je izpremenila nizka koča ob reki Mnri t lcp hram, v katerem je živela trojica srečnih Ijudi. Zopet je zabajalo solnee, ko jc sedela vitka deviea na murskem oiireiji. Pela o iarobnein gradu ia o dobrcm gospodarji; čula jo je pcti vrba, ki raste ob reki in vse si je dobro zap6mnela. In če hodiš mimo Mure, postoj ondu, kjer se lepa, bela hiša ponosno dviguje k nebu. pri starcj razpočcnej vrbi, poslušaj, kaj iiepetajo njoni listi in čul bodčš bajko o povodnjem možu in njegovem grada na dnu Mvire. Stanetinski