Leto LXXrv„ ft. 244 194X'XDC 90 DRKDNI9TVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCDfCTVA EKLTUCNO ZASTOPSTVO mm. o^I&m Is Kraljevine Italije b UNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. A„ MILANO UUGUL A Za 10 L 11-** — Utaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina &— U OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubbttdtA evelt s tak'mi in podobnimi argumenti spremeniti, je bifl ros premen jen, ni pa naletel na enake odobravanje tudi v senatu. Zaradi tega je z»ek> verjetno, da bo Roosevelt storil vse. da. ho dosegel sv*>j namen. Gotovo se bo posluži*! Še mnogo bolj drastičnih sredstev za izvedbo mrofa politike. čikaški nadSkof proti Rcosevcltovi politiki Chicago, 22. okt. s. Nadškof Beckman je izdal po radiu proglas na narod, t katerem je protestiral proti pc**ovnim poskusom, da bi se odpravil nevtralnostni zakon.' Oborožitev trgovinskih ladij in njihova plovba po vojnem področju, pravi nadškof, sta premišljeni dejanji vlade, ki hoče pahniti naše državljane v vojno ter ustvariti med ljudstvom razpoloženje za poseg v vojno. Nadškof je opoarml radijske poslušalce na razdejanje, ki bi ga vojna povzročila v vseh Zed in jenih državah. Avstralski list svari pred vojno z Japonsko Sanghaj, 22. okt. s. Neki avstralski list opozarja angleške in ameriške vojne hujskače, naj nikar ne podcenjujejo vorjafike moči Japonske. Silna japonska mornarica, ki šteje tudi mnogo oklopnih vejnih ladij, pravi list, lahko ogroža promet na Indijskem in Pacifiškem oceanu ter vse prometne zveze s Srednjim vzhodom in Malezijo. Operacijsko področje Japonske je zelo blizu japonskim pomorskim oporiščem, ameriška oporišča pa so zelo oddaljena »d teh krajev. Ce bi na Tihem oceanu izbruhnila vojna, bi se vanjo zapletla tudi Avstralija. Dežela bi se morala pripraviti na dolgo borbo in prenesti mnogo žrtev. Nov angleški zločin Oslo, 22. okt. s. Na Severnem morju sta bili torpedirani in potopljeni norveški potniški ladji »Richard With« ter »Baroer«. Brodolomci, ki so se rešili, so poročali, da ladji nista pripadali nikakemu nemškemu konvoju. »Richard With« je bil torpediran brez vsakega opozorila. Torpedo ga je zadel v strojni oddelek tako, da se je parnik v nekaj minutah pctoptl. Kakor poročajo tukajšnji listi, doslej zbrani podatki de-mantirajo vse laži angleške propagande, ki je hotela izrabiti napad na obe ladji v svoje politične namene. Nanad je zahteval na stotine življenj norveških državljanov. Angleži se tega svojega zločina zlepa ne bodo mogli otresti. Kobilice uničile vso letino riža na Kitajskem Sanghaj, 22. ckt. s. V neki pokrajini v bližini Sanghaja so se pojavili ogromni roji kobilic. Uničili so vso letino riža. Nastala je zaradi tega lakota, ki obsega vso pokrajino, na kateri živi okrog 200.000 ljudi. 300 Židov obsojenih zaradi Sirenja lažnih vesti Budimpešta, 22. okt. s. Preiskava proti razširjevalcem netočnih vesti, ki se je pričela v zadnjem mesecu, se nadaljuje. Policija je doslej aretirala in obsodila 300 Židov. V nekaterih krajih so Židom zaplenili njihove^ radijske aparate, ker so firiU Obran 2 >SLOVENSKI NARODc, Sreda, 22. oktobra 1M1-XTX. Mleko sirovina za 49 proizvodov Uspešno nam dopolnjuje s svojo maščobo rano hrano, iz njega pa izdelujejo med umetni klej in roievino Uporaba mleka za prehrano je bila pri na« v mirnem času razmeroma zelo visoka. Računajo, da je pred vojsko vsak odrasel človek v bivši dravski banovini pouzil dnevno povprečno 389 gramov mleka in mlečnih izdelkov. Ce primerjamo porabo v naših krajih s poraba drugod vidimo, da je bilo več mleka in mlečnih izdelkov porabljenih v Nemčiji, kjer je prišlo na osebo povprečno po 412 gramov, zelo nizka pa je bila uporaba v Italiji, kjer je dosegla le 89 gramov. Te Številke je ugotovil Higijenski zavod na svoji letošnji razstavi na velesejmu. Visoka potrošnja mleka pa še ne pomeni visokih kakovosti naše hrane Hranilna vrednost izražena v kalorijah, ki jih dovaja telesu, ni visoka. Enake količine soje. JeSprenja, kaše, leče, graha, fižola, kostanja tn jajc so v tem pogledu mnogo več vredne In prekaša mleko le sadje in zelenjavo. Izredno važno in nepogrešljivo pa je mleko kot nadomestilo za zmanjšano količino maščob v racionirnni hrani. Potrebno bi bilo, da dovajamo organizmu za pravilno hranjenje poleg ostalih živil vs-300 gramov mleka dnevno. Po podatkih, ki so bili na razpolago na kmetijski razstavi Ljubljanske pokrajine na velesejmu. proizvajamo pri nas sedaj letno 55 137.000 ah dnevno približno 150.000 litrov. Mlekarstvo kot industrijsko predelovalna panoga je v Sloveniji že starejšega veka in so zlasti Gorenjci pokazali velik smisel za napredek. V glavnem so se naša mlekarstva omejila pri pridelovanju mleka na pridobivanje smetane, masla in sira. Mleko pa je za sodobno tovarniško organizirano predelavo mnogo bolj važna sirovina ter se poleg maščob, ki jih vsebuje, izkoriščajo tudi beljakovine, mlečni sladkor in razne rudninske snovi. Sestavljeno je namreč iz 88 delov vode. 3 delov maščob. 3 delov beljakovin, 5 d^lov mlečnega sladkorja in približno 1 dela mdninskih snovi. Kako se vse te sestavine Izkoristijo je na velesejmu prikazala italiianska izvozna tvrdka Polenghi Loir.bardo, ki predeluje v svojem tovarniškem obratu dnevno 300 000 litrov mleka in proizvaja iz njega 49 samostojnih in pomožnih izdelkov. Polnovredno, to se pravi noposneto pomol žen o mleko, predvsem konsorvirajo, da ga je mogoče ohraniti dlje časa svežega in uporabnega. Pasterizirano mleko, ki vzdrži najmanj časa segrejejo do 60— 65 stopinj Celzija tn tako delno uničijo mikrobe ter onemogočijo njihovo kvarno delovanje. Ce hočejo mleko ^hraniti uporabno za daljšo dobo, ga morajo sterilizirati. Segrejejo ga do 102—103 stopinje Celzija. Etolga lota vzdrži kondenzirano mleko, ki ga izdelujejo naravno ali pa z dodatkom sladkorja. Z razprašitvijo pasteriziranega mleka v vroči zračni struji pridobivajo polnovreden mlečni prah, ki ga uporabljajo razne industrije. Polnovredno mleko je nadalje sirovina za izdelovanje mastnih sirov v najrazličnejših kakovostih in trdotah. Kot stranski proizvod pridobivajo pri tem tudi mastna sirila Pri proizvodnji obeh omenjenih izdelkov in pri izdelovanju polmastnih sirov preostane posebna mastna sirotka, iz katere izločijo s posnemanjem posebne vrste smetano. Ta služi za proizvajanje sirotki-nega masla in sirotkinega pinjenca. Iz mastne sirotke izdelujejo tudi skuto. Pri izdelovanju sir otkine smetane m skute in pri posnemanju polnovrednega mleka preostane pusta sirotka, ki ne vsebuje več kazeinastih ln maščobnih snovi, služi pa še za celo vrsto zelo koristnih izdelkov. V sodih razpošiljajo beljakovine in peptone, ki so v vodi topljivi beljakovi-nasti proizvodi in jih uporabljajo za hrano bolnikov. Iz puste sirotke izdelujejo nadalje čisti mlečni sladkor v kristalu in prahu, sirotkln prah in neprečiščene mlečno-kislinske kalcijeve soli. Sirotkin prah uporabljajo zlasti kurjeiejci, ker pospešuje nesnost kokoši. Mlečnokislinske kalcijeve soli služijo za izdelovanje industrijskih kalcijevih, anli-monovih in aluminijevih soli, za '.:-rma-cevtske kalcijeve, železne, magnezijeve, manganove, natrijeve, stronzijeve in cinkove soli, za pridobivanje kalcijevih in železnih mlečnih fosfatov. Iz njih proizvajajo tudi čisto in nečisto mlečno kislino ter industrijska čista in nečista masla. To je prva pot popolne izrabe kakovostnih sestavin mleka. Druga vodi skozi po-snemalnik, ki polnovrednemu mleku odvzame smetano, ostanek pa razdeli za na-daline predelovanje v polmastne sire, pol-mastna sirila in druge izdelke. Iz smetane izdelujejo razne vrste masla in pinjenec v prahu. Kakor polnovredno tudi posneto mleko pasterizirajo, sterilizirajo, kondenzirajo in izdelujejo iz njega za industrijsko uporabo mlečni prah. Pri proizvajanju slednjega izdelujejo tudi mlečni prah za prehrano otrok, sladek ali kisel, in otroško mlečno moko. Poseben izdelek je prah iz posnetega mleka, ki se uporablja za peko kruha. Iz posnetega mleka izdelujejo končno puste sire, pusta sirila in kazeine, pri čemer ostane pusta sirotka, ki jo izrabljajo najprej, kakor smo že zgoraj opisali. Kazeine izdelujejo bodisi za hranljive aparate bodisi za industrijske svrhe. Industrijski kazeini služijo za izdelovanje kazeinatov, umetnega kleja in umetne roževine v ploščicah, palicah in cevkah. Pusto sirotko, ki ostane po skuti in posneti sirotkini smetani, pinjenec kot ostanek predelovania smetane v maslo in predelovanja sirotkine smetane v sirotkino maslo, je zelo dobra piča tudi za prašiče. Ves Ig je bil v nevarnosti Snoči je pogorelo na Igu šest poslopij — Gasilcem se je posrečilo omejiti požar, ki bi se bil lahko razširil na vso vas Ljubljana, 22. oktobra SnoČi, kmalu ko se je stemnilo, je začelo na jugu Ljubljane močno žareti nebo. Takoj je bilo očitno, da gre za večji požar. Krim je bil osvetljen, kakor da gore njegovi gozdovi. Iz mesta samega pa ni bilo lahko presoditi, kje gcrL Mnogi so mislili, da gori v Crni vasL Šele danes se je razvedelo, da je gorelo na Igu, Ljubljanski poklicni gasilci so bili obveščeni o požaru ob 20.14. Takoj potem so bili obveščeni tudi prostovoljni gasilci čete Ljubljana-mesto. Poklicnih gasilcev je odhitelo gasit 12 z motorno brizgalno pod poveljstvom Fr. Rozmana. Takoj za njimi že ob 20.25, so se odpravili na p:moč tudi prostovoljni gasilci, in sicer 9 mož pod poveljstvom predsednika društva I. Zupančiča. Gasili so z agregatom. Včeraj je obiskal naše gasilce odličen gost, poveljnik Italijanskega gasilskega korpa ing. dr. Conighi. k; je prihitel tudi požrtvovalno na požarišče. Na Ig je tudi kmalu prispel načelnik mestnega gasilskega odseka ing. J. Gričar. Na pomoč so prihiteli še gasilci treh društev, in sicer iškega društva, dalje iz Malene in čete Ljubljana-Barje. Domači gasilci bi pa imeli zelo težko nalogo in je težko reči, če bi mogli ukrotiti divji element, ker nimajo dovolj dobre opreme. Iški gasilci nimajo dovolj cevi, da bi lahko črpali vodo od daleč. Zato si je prebivalstvo lpomoglo od velikega strahu, ko so prihiteli na pomoč ljubljanski gasilci. Bila je velika nevarnost, da bi se požar razširil na vso vas. zlasti še, ker je pihal precej močen veter. Hiše in gospodarska poslopja stoje na Igu tesno, tako da se je ogenj začel naglo širiti. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestni c e Neže 2eleznikar, št. 23. Od tam se je požar začel širiti v obe strani. Plamen je preskočil kmalu na Zeleznikarjevo hišo in po kratkem času je bila vsa streha v plamenu. Tedaj so se pa že lotili dela ljubljanski gasilci in so takoj omejili ogenj, ki se je razširil na skedenj Alojzija Steblaja, št. 18. V plamenih sta pa bili še dve gospodarski poslopji istega gospodarja Gasilci so im«li dovolj dela, da so požar omejili ter da se ni razširil na številna druga bližnja poslopja. Gorela sta pa še hlev in lopa posestnice Mete Stražišar, št. 154. Delno ali povsem je pogorelo 5 gospodarskih poslepij in Zeleznikarjeva hiša. Kljub veliki nesreči, ki je prizadela s tem požarom Ig, je prebivalstvo vendar lahko še zadovoljno, kajti divji element bi se lahko razbesnel po vsej vasi. Mnoga poslopja so še krita s slamo in nevarnost je bila tem večja. Gasilci so delali do 1., potem pa ni bilo več nevarnosti. Na pogorišču je ostala le straža. Pogorelci so zelo prizadeti. Ogenj se je naglo razširil, tako da iz gospodarskih poslopij ni bilo več mogoče rešiti pridelkov. Ogenj jim je uničil vse sadove letošnjega dela. Te škode ni mogoče primerno kriti z denarjem, a razen tega so pa pogorelci zavarovani proti požaru le za manjše zneske. Kako je požar nastal, niso §e mogli ugotoviti. Doslej tudi Se ni bila ocenjena škoda, ki je nedvomno zelo velika. 300 tisoč ovac Te dni so pričeli norveški pastirji, kakor običajno vsako leto, svoje potovanje iz daljnjih severnih krajev Norveške, kjer je že zapadel sneg. Na poti proti jugu je ekrog 300.000 ovac. Mnogo ovac prenašajo kar s tovornimi avtomobili. Nalo italijanščine za vsak dan 58 Glasba. La musica. Parlate di musica, ma io non ho erecehio musicale — govorite o glasbi, toda jaz nimam posluha. Io pero fac-cio parte d'una societa coraUe — jaz pa sem član nekega pevskega zbora. Ci vuole un po di eoltura musicale — treba je za to nekaj glasbene izobrazbe. Conosco le chiavi (di violmo, di basso), gli accidenti (il diesis, il bemdlle e il bequadro) — poznam ključe (violinski, basovski), znake (višaj, nižaj ali razve-zaj). Bisogna conoscere il valore delle diverse note — treba je poznati vrednost raznih not. Non basta questo, ci sono aneora gli altri segni: delle pause. delTapposgiatura. del crescendo e del diminuendo. la corona — ni dovolj (le) to, so še drugi znaki: odmorov, pred-takta, naraščanja, oadanja, zadržaja. Sapčte sonare sul piano — ali znate igrati klavir? Strimpello qualche can- zone, ma non hd frequentato il liceo musicale — tolčem že (po klavirju) kakšno pesmico, toda nisem obiskoval konservatori j a. Andrete domini sera al concerto — ali greste jutri zvečer na koncert? Ce un concerto di musica da cimera (di musica orchestrale, di musica sinf6ni-ca) — je koncert komorne (orkestralne, simfonične) glasbe. — Preferite an-che voi il repertorio classico — ali imate tudi vi rajši klasično glasbo (=* spored)? La musica moderna con tan-te dissonanze non mi piace molto — moderna glasba s tolikimi disonancami mi ne ugaja dosti. Quali sono i solisti — kateri so solisti? Un (una) cantante mćlto celebre — neki zelo slaven pevec (neka zelo slavna pevka). Chi sara dirett6re d'orchestra — kdo bo dirigent? Conoscete Torcbestra N. — «11 Ustanovitev borbenih faiijev v Ljubljanski pokrajini Rim, 22. okt. s. Po odredbi Duceja je tajnik fašistične stranke poskrbel za ustanovitev zveze borbenih fašijev v Ljubljanski pokrajini Duce je na predlog Tajnika stranke imenoval za političnega tajnika Ljubljanske fašistične zveze Visokega Komisarja Ekscelenco Emilia Graziolija. Preureditev ceste Ljubljana* Škofljica odobrena Rim, 22. okt. s. Pod predsedstvom ministra za javna dela se je včeraj dopoldne sestal upravni odbor ustanove državnih cest (Aziende Stradali) in je proučil ter odobril razen drugih rednih upravnih ukrepov tudi mnogo načrtov za zboljšanje omrežja državnih cest. Med drugim je odobril tudi ureditev ceste Ljubljana—Škofljica Živilski trg Ljubljana, 22. oktobra. Slabo vreme ni moglo ovirati dovoza živil na trg. ker je močneje deževalo, ko se je začelo daniti, a tedaj zelenjadarji in kmetice niso še na poti. Trg se zdaj napolni nekoliko bolj šele ob 9. Danes je bil precej manjši naval na mestno stojnico, kjer so prodajali krompir. Zdaj gospodinjam ni treba več hoditi po krompir na trg iz vsega mesta, ker je naprodaj tudi v predmestjih. Na zelenjadnem trgu zadnje dni ni bilo posebnih sprememb. Zelenjave in soči-vja je v splošnem naprodaj še toliko kakor prejšnje tržne dni. — Na kmečkem radnem trgu so naprodaj jabolka in kostanj. Gob je bilo danes naprodaj nekoliko več kakor prejšnje dni, kar je treba menda pripisovati toplemu vremenu, ki traja že delj časa. Naprodaj je pa tudi že mnogo mraznic. zimskih kolobarnic ali sivk, ki rasto bolje šele, ko postane hladno. presenečenje, slasti je poskrbel sanj slovesno proglašeni šahovski mojster Filipčič M., ki je izgubil obe partiji. Važnejše igre so dale naslednje rezultate: Filipčič B> je premagal Filipčiča M., Rab&r Saduro, presenečenje je tudi zmaga Oštreka nad drugim mojstrom Petkom, dr. Astaloš je premagal Salingerja, Inž Tekavčič Cveka, Cvek Filipčiča M., dr. Astaloš Lončariča, Rabar Petka in Filipčič B. Saduro. Partija med Jermanom in šubaričem je bila preložena. Po prvih dveh kolih so z dvema točkoma vodili dr. Astaloš, Filipčič Branko in Rabar. Pouk o reji malih živali Ljubljana. 22. oktobra Vsako delo zahteva nekaj spretnosti in znanja, da je uspešno. Tako se je zelo jasno pokazalo tudi v reji malih živali, da marsikje peša, ker se morajo predvsem številni začetniki boriti z znatnimi tež kočami. Da se temu odpomore, se stalno trudi društvo »Mali gospodar« v Ljubljani, ki izdaja strokovno glasilo, priobčuje po časopisju poučne člaake in prireja predavanja, ter je seveia tudi drugače po strokovnjakih stalno na razpolago v svoji pisarni v Gosposki ulici 4. Hvalevredno je še zlasti, da tudi dnevno časopisje stalno razpravlja o reji ma ih živali ter s tem dviga splošno razumevanje zanjo, poleg tega pa s pridom poučuje številne rejce. Pokazalo pa se je, da so nujno potrebna tudi taka predavanja, ki obravnavajo v besedi in sliki razna vprašanja iz reje, ki jih postavljajo interensenti sami. Tako se je ljubljansko društvo Mali go» spodar odločilo na osnovi praktičnih ugotovitev, da bo zbralo vprašanja rejcev iz vseh panog reje in bo na vprašanja odgovarjalo v obliki posebnega predavanja. Tako predavanje bo izredno važno za vse, ki bodo vprašanja zastavili, pa tudi za razne druge interesente. Društvo vabi rejce, da sporoče vprašanja osebno ali pa po pošti društveni pisarni v Gosposki ulici najkasneje do konca oktobra. ŠAH — V devetem kolu varšavskega Šahovskega turnirja je bil nasprotnik Aljehina Poljak Mross. Dolgo časa je nudil svetovnemu prvaku odličen odpor, nato je pa le moral popustiti in predati partijo. Težje delo je bilo naloženo vodečemu Schmidtu, ki je igral z mladim Jungom. Poročila pravijo, da je bila borba med njima zelo divja in se je končno zaključila zelo miroljubno. Vsak si je v svojo korist zabeležil na tabeli polovico točke. Neodločeno so se končale tudi partije med Kieningerjem in Hahnom ter med Lokvencem in Carlsom. Blumich je premagal Novarro in Bogoljubov Regerja. Po devetem kolu, to se pravi dve koli pred koncem, je bilo stanje sledeče: Schmidt 7*2, AJjehin 7. Bogoljubov. Junge 5'^.. Lokvenc 5. Blumich 4Ve. Hahn 4, Carls 3*2, Kieninger, Novarra, Reger 3, Mross 2%. — V predzadnjem kolu varšavskega Šahovskega turnirja je poskrbel za presenečenje Kieninger. ki je premagal vodeČega Schmidta in tako pomagal svetovnemu prvaku Aljehinu v vodstvo. Aljehin pa ugodne priložnosti ni mogel docela izkoristiti, ker mu je njegev nasprotnik Novarra nudil tako močan odpor, da je moral pristati na remi. V določenem trenutku je sicer Aljehin imel možnost zmage, toda jo je gladko zamudil. Stanje po 10. kolu je bilo v vrhu naslednje: Aljehin, Schmidt 7V*, Bogcljubov, Junge 6Vr. Lokvenc 5*~i itd. — Za prvenstvo neodvisne hrvatske države so doslej odigrali dve koli in preteklo soboto in nedeljo četrto in peto. V prvih dveh kolih je marsikatera partija prinesla fSe/esiffca KOLGDAB Danes: Sreda, 22. oktobra: Kordula. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ločili se bomo. Kino Sloga: Sluga smrti in Frankenstein. Kino Union: Tosca. Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici. Razstava »Lade« v Jakopičevem paviljona. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Ba- hovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Obvezna prijava sovražnega premoženja v Srbiji Naredba vojaškega poveljnika Srbije — Stroge kazni za kršitev njenih določb Vojaški poveljnik Srbije je izdal naredbo, po kateri je treba do 1. decembra 1941. prijaviti prijavnemu uradu za sovražno premoženje pri generalnem pooblaščencu za gospodarstvo v Srbiji vse v območju vojaškega poveljnika Srbije nahajajoče se premoženje državljanov Velike Britanije. Francije, Egipta, Sudana, Iraka, Monaka in Sovjetske Rusije, kakor tudi oseb. bivajo-čih ali naseljenih v teh državah. Rok za obvezno prijavo je 6. april 1941., za poznejše pridobljeno premoženje pa dan pridobitve. Sovjetsko premožen i? je bilo treba prijaviti do 22. junija 1941. Za sovražno premoženje se smatrajo v i smislu naredbe zemljišča, vrednostni papir-I ji, plačilna sredstva, deleži, terjatve, vpisane pravice ln zahtevki, obrtne pravice in drugo premoženje. Svoje premoženje morajo prijaviti vsi državljani sovražnih držav, bivajoči v območju vojaškega povelj- nika Srbije, kakor tudi upravitelji ali zakupniki takega premoženja. Prijava se zahteva tudi v primeru, če je prijavna dolžnost dvomljiva Ta dolžnost veže tudi banke in druge imetnike depozitov glede vezanih depozitov, ki se vodijo pri njih. Premoženja Izpod 10.000 din ni treba prijaviti, pač pa morajo biti prijavljene dolgovane storitve tudi v primeru, če je njihova vrednost manjša od 10.000 din. Za ustanove, zavode in poedine tvrdke se lahko odrede upravitelji, ki jih postavi generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji. Kršitve te naredbe se kaznujejo z ječo 5 let ali z denarno globo do 2,000.000 din. Obenem je izdal vojaški poveljnik Srbije naredbe o obvezni prijavi premoženja Združenih držav in njihovih državljanov. To premoženje je treba prijaviti najpozneje do 1 decembra 1941. pri generalnem pooblaščencu za gospodarstvo v Srbiji. Naše gledališče DRAMA. Sreda, 22. oktobra: Dva bregova. Red Sreda Začetek ob 18.15. Konec ob 20.30. Četrtek, 23. oktobra: Nocoj bomo improvizirali. Izven. — Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Anton Leskovec, rano umrli slovenski dramatik, je avtor svojevrstne igre, ki razgrinja pred gledalcem svet beračev. »DVA BREGOVA« je tridejanska drama, ki jo odlikujejo: značilno orisano okolje, izvrstni tipi in svojevrstno dejanje. Nenadni dogodki zajamejo gledalca. Igro je zrežiral prof. Šest. Igrali b:do: Sever jeva. Cesar. Gregorin, Jan, Milan Skrbinšek, Peček, Plut, Presetnik, Potokar, Košič, Na-blocka, Rakarjeva, Gabrijelčičeva. Danes v sredo 22. t m ob 18.15 uri bo predstava za abonente reda Sreda. OPERA Sreda. 22^ oktobra: Aida. Red A Začetek ob 17%0. Konec ob 21. un. Četrtek. 23. oktobra: Netopir. Red Četrtek Začetek ob 18.15. — Konec ob 21. Zanimiva je letošnja uprizoritev Verdijeve »AIDE« v novi režiji Cirila Debevca s Hevbaiovo kot Aido in Lupšo v partiji egiptovskega kralja. Ostale glavne partije so ostale v odlični zasedbi prejšnjih let: Amneris — Radev-Kogejeva. Rada-mes — Franci, Ramfis — Betetto, Amona-sro — Primožič. Na novo naštudirana opera s pomnoženim zborom in orkestrom je dala predstavo, ki je dostojno predstavila umetniško raven naše Opere. Opero dirigira dirigent Anton Neffat. Zborovodja: R. Simoniti. Koreograf: inž. Golovin. In-scenator: inž. Franz. — Danes je predstava za red A. Žrtev prometne nesreče Ljubljana, 22. okt. Včeraj se je pripetila na Dolenjski cesti med Rudnikom Ln Škofljico huda prometna nesreča. V smeri proti Škofljici se je peljal s kolesom 28 letni Rudolf Masten, gostilničar s Tržaške ceste. Nasproti mu je pripeljal naglo neki avtomobil in ga podrl. Masten je obležal in ko so ga prepeljali v bolnico, so ugotovili, da je dobil hude notranje ranitve. Zdravniki so se trudili, da bi mu rešili življenje, a rane so bile prehude lm davi je umrl. — Ni ugotovljeno natančno, kako se je nesreča pripetila. V ljubljansko bolnico so prepeljali včeraj še naslednje ponesrečence: Stanko Blatnik, 9 letni pastir pri Lazariniju v Grosupljem, je na paši padel in si zlomil levico. — Ivana Klainčarja, 35 letnega čevljarskega mojstra iz Velikih Lašč, je ugriznil pes v desno nogo. — Ivana Strmsek, 30 letna služkinja v hiralnici Sv. Jožefa, je bila včeraj zaposlena pri pranju; zagrabil jo je stroj za desnico in ji. je zmečkalo prste. Na otrocih najbogatejša nemška vas Gorska vas Grossari šteje okrog 2.000 prebivalcev in ima po številu otrok najbrže rekord v Nemčiji. Polovica prebivalcev je namreč otrok do 14 leta. Nekatere družine imajo po 15 do 18 otrok. Mnoge matere nosijo zlate materinske križce. Zadnja leta se je tudi zdravstveno stanje otrok v tej vasi znatno izboljšalo. Neizmerno užaloščen javljam v svojem imenu in imenu svojih otrok MARJAN C E, poročene CUCEK in MILEN E, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je nenadoma in nepričakovano zapustila naša ljubljena in srčno dobra soproga in zlata mamica, gospa MARA PAULI ro|. MRAKOVA soproga trgovca in posestnika Pogreb naše predrage, nepozabne in skrbne zlate mamice bo v četrtek, dne 23. t. m. ob % 5. uri popoldne lz hise žalosti, Sv. Petra nasip st. 37, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. oktobra 1941. Anton Pauli poznate orkester N.? Sono bravissimi suonatori — izvrstni muziki so. Strumenti d'archi: il violino, il vio-loncello, il contrabbasso — godala: violina, viola, čelo, kontrabas. Strumenti a fiato: il flauto, il clarinetto, il corno, l'oboe m., il fagotto. la tromba, il trombone — pihala: flavta, klarinet, rog, oboa, fagot, trobenta, trombon. Strumenti a percussione: la gran cassa, i timpani, i piatti — tolkala: veliki boben, pavke, rene. Come vi piace questa rappresenta-zione d'opera — kako vam ugaja ta operna predstava? S6no un amico del repertorio melodrammatico — sem prijatelj opernega sporeda. Le opere i talilne s6no celebri per il bel canto — italijanske opere so slavne po belkan-tu (»lepem petju«). Un soprana — so-pranistka, un contralto — altistka, un tenore — tenorist, un baritono — bari-tonist, un basso — basist. La prima ddnna — primadona. Si grida: bis! — vpijejo: Se enkrat! Deve bissare Taria — mora ponoviti arijo. Ce un delirio d'applausi — besno ploskanje. II pubblico vuole alla ri-balta il celebre tenore e il direttćre d'orchestra — občinstvo hoče imeti pred rampo slavnega tenorista in kapelnika. Infatti, tiitti gli interpreti sono st&ti ottimi — sicer pa so bili vsi pevci odlični. I coristi non s6no mica cosi budni — člani zbora niti niso tako dobri. II baritono ha un'intonazi6ne difettosa — bari tonist ima pomanjkljivo intonacijo. L'assieme non e brillante — ansambl ni preveč sijajen. Avete gia visto lo spartito della nu6-va opera buffa del nostro maestro X. — ali ste že videli partituro nove buffo-opere našega skladatelja X.? II librčtto non mi piace troppo — libreto mi ni preveč všeč. Vi piace a baltetto — ali vam je všeč balet? Si, se si tratta di grandi balli figurati — da, če g« za velike plesne pantomime. La coreografia e meravigliosa — koreografija je čudovita. C6me vi piacciono i figurini — kako so vam všeč plesne figure? £ro un gran ammiratore dei balletti russi — bil sem velik občudovalec ruskega baleta. Che ne dite voi dell'operetta — kaj pravite o opereti? Se il spettacolo e ben montato, se la messinscena e ab-bastanza brillante e se gl'intčrpreti sono bu6ni, la sopporto — če je predstava dobro opremljena, če je inscenacija zadosti sijajna in če so izvajalci dobri, jo prenesem. £ una primana compa-gnia — izvrstna skupina je. Le attrici non mi sembrano soddisfacenti, hanno delle belle gambe, ma cSntano male — igralke se mi ne zde zadovoljive, imajo lepe noge, toda pojo slabo. A časa mi diverto con mia fisarmd-nica — doma se zabavam s svojo harmoniko. II mio fratello suona la chitar-ra — moj brat igra kitaro. 244 »SLOVENSKI NAROD«, Sreda. 22. oktobra 1941-XIX. Stran t ' Določbe za legalizacijo javnih listin Visoki Komisar ta Ljubljansko pokraji-Bo, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX SL 291 in smatrajoč za potrebno urediti legaliziranje javnih listin, odreja: Člen 1 Podpisi iavnih funkcionarjev in javnih uradnikov katere koli vrste kakor tudi podpisi oseb svobodnega poklica na listinah, potrdilih. *zpiskih in prepisih listin, ki se žele predložiti kateremu koli uradu zunaj krajevne pristojnosti, območja ali občine bivališča podpisnika, se morajo legalizirati. črlen 2. Fakultativna pa je legalizacija podpisov javnih funkcionarjev ali javnih uradnikov na listinah, potrdilih, izpiskih in prepisih listin, ki naj se uveljavljajo v isti občini ali na ozemlju, pod redno pristojnostjo funkcionarja ali v območju javnega uradnika, ki je podpisal. Člen 3. Predsednik okrožnih sodišč ln starešine okrajnih sodišč legalizirajo potrdila, ki se nanašaio na osrbni stan ln so jih izdali javni ur?»d1 s sedežem na ozemlju njih pristojnosti In ki naj se predložijo uradom ljubljanske pokraline zunaj %ačra ozemlja. Okrajni načelniki pa legalizirajo vse druge listine, potrdila izpiske ln prepi.se listin, ki so bili Izdani in se predlože kakor navain prvi odstavek. Člen 4 Listine r^trdiln. *"zr>ij=ke in prepise listin. Id se žele predložiti kateremu koli javnemu uradu Krnli^vine zunaj Ljubljanske nokraiine. Ipunaju. — Krapinske Toplice bodo postale svetovno zdravilišče. Zagreb* ki -Hrvatski Narod« se v obširnem članku peča s problemom Krapinskih Toplic, ki zanje pravi, da bodo v ustaški Hrvatski v petih letih postale svetovno zdravilišče. Krapinske Toplice so bile že za Rimljanov znane pod imenom Aqua vivae. urejene pa so bile šele v 18. stoletju in morejo zdaj sprejeti hkrati okoli 400 gostov. Kljub vojni vihri jih je letos obiskalo okoli 2.000 gostov, ki so bili med njimi nekateri celo iz Mona-kovega in Berlina V 24 urah privre na dan okoli t>0 000 hektolitrov radioaktnme termalne vode. ki ima 42 stopinj prirodne toplote. List pravi v zaključku, da so dani vsi pogoji za razvoj Krapinskih Toplic v svetovno zdravilišče. Najprej bodo asfaltirali vse ceste skezi samo zdravilišče in v okolici, nato pa bodo pomladi začeli graditi nove hotele, da bo kapaciteta zdravilišča čim večja. V ustaški Hrvatski, ki so Krapinske Toplice zdaj njena last, se obeta torej temu prej v Inozemstvu slabo znanemu zdravilišču najlepša bodočnost. Ravnatelj zdravilišča je zdaj dr. Marko Ciglar, upravnik pa Ferdinand Krnševec. — Borbe s komunisti v Srbiji. Beograjsko *Novo Vreme« poroča, da se je pri vpsi Venčanu Dlizu Sopota vojska snopadla z močnim oddelkom komunistov. Po večurni borbi je bila komunistična četa delno uničena, delno pa razpršena. Na boušču je padlo 26 komunistov, 40. ki ie bila med njimi tudi neka žena. pa je bilo ujetih. Med drugimi je padel tudi vodia komunistične čete Isak Saiamon Anaf. bivši odvetnik v Požarevcu. Poleg treh vojakov oboroženega oddelka vlade je padel tudi poveljnik tega oddelka več vojakov pa je bilo težje ranjenih Za razpršenimi komunisti so oblastva takoi poslala posebne zasledovalne oddelke Isti list poroča, da je vojaštvo tudi pri vasi Vojska blizu Svi-lajnca naletelo na komuniste, ki jih je uničilo ter zaplenilo precej orožja in streliva, — Novi Sad dobi še e.no pristanišče. Madžarski trgovinski ln prometni minister je na svojem potovanju no južnih pokrajinah odobril načrte za zgraditev drugega dunav-skega pristanišča v Novem Sadu. Pristanišče začno v kratkem graditi. — Avtomobilizem na Hrvatskem. V bivši savski banovini je bilo okrog 14.000 avtomobilov. Zdaj. ko je samostojna Hrvatska znatne večja od bivše savske banovine, ima pa registriranih samo nekaj nad 70O0 osebnih in tovornih avtomobilov. Manjkajo še podatki iz Bosne in nekaterih drugih pokrajin. Jasno je pa, da Hrvatska nima več kakor 10000 osebnih in tovornih avtomobilov. — Boksit na Hrvatskem. V bližini Širokega Brijega so odkrili velika ležišča boksita, ki so jih že začeli izkoriščati. — Plačilni promet med SIn\a^ko in Hrvatsko. Slovaško hrvatska trgovinska pogodba je stopila zdaj v vel.'avo. Določa, da se bo razvijal plačilni promet preko slovaške Hipotekarne in komunalne banke v Bratislavi ter hrvatske Državne banke v Zagrebu. — Nov slovaški poslanik v Zagrebu. Mesto dosedanjega odpravnika poslov slovaškega poslaništva v Zagrebu Karla Mur-gasa bo najbrž zavzel dr. Zieker, ki je bil pred vojno slovaški odpravnik poslov v Beogradu. — Razdelitev vagonov bivših jugoslovanskih železnic. V Zagrebu so bila te dni končana pogajanja o razdelitvi tovornih vagonov bivših jugoslovanskih železnic med nasledstvene države. Začela so se že pogajanja o razdelitvi osebnih vagonov. Ko bo dosežen sporazum tudi v tem pogledu, bodo podpisani zaključni protokoli o razdelitvi vseh lokomotiv ter tovornih in osebnih vagonov bivših jugoslovanskih železnic. — Vojni ujetniki v Beogradu, šef upravnega štaba pri vojaškem poveljniku v Srbiji dr. Turner je sprejel v sredo v zastopstvu vojaškega poveljnika srbske vojne ujetnike, ki so njihovi svojci v juliju na lastno pobudo pomagali ranjencem, žrtvam letalske nesreče, ko se je ponesrečil takratni vojaški poveljnik general SchrčVder. Njihovi svojci v nemškem ujetništvu so bili izpuščeni po naročilu vrhovnega poveljnika nemške vojske. Dr. Turner jim je čestital k viteškemu in zglednemu nastopu njihovih svojcev, katerim se morajo zahvaliti, da so bili izpuščeni iz ujetništva. — Oddaja volne v Dalmaciji. Oblasti v Dalmaciji so poskrbele za oddajo volne, ki se bo organizirala na enak način kakor v ostali kraljevini. Volno bo po odredbi sekcije za predivo v Zadru zbirala zadrška kmetijska zadruga. Posebna kom sija strokovnjakov bo prouila. kvalitete dalmatinske volne. — Proizvodnja elektrike v Italiji. V letu 1939. so v Italiji pridobili 17,470.654 KWH električnega toka, od tega 16.4 milijona iz bil ročen tral, ostalo iz termičnih central. Največja je bila produkcija v Lombardiji, Pijemontu in Tridentski pokrajini. — Petrolej v Dalmaciji? Kakor poroča agencija AGIT so italijanski strokovnjaki spričo okoliščine, da so v bližini Vrigorca pri Splitu ležišča asfalta, prišli na misel, da bo verjetno v Dalmaciji najti tudi ležišča petroleja Na podoben način so namreč našli petrolej tudi v Albaniji in Hrvatski. — Nova velika cesta na Slovaškem. >Corrisponaenza« poroča, da so te dni na Slovaškem izročili prometu novo 650 km dolgo cesto, ki veže N-itro z Zvolenom. Cesta teče po najbolj pestrih slovaških krajih. — Ljudsko šteje v Bački in Banatu. Kakor poročajo iz Budimpešte so v južnih maižarskih krajih, ki so bili pred kratkim priključeni Madžarski, pričeli z ljudskim Štetjem. Za ljudsko šteje veljajo enake določbe kakor so veljale pri ljudskem štetju v preteklem februarju za vso ostalo Madžarsko. Pristojnim oblastem se bodo morali prijavit: tudi vsi oni. ki so rojeni v Bački in Banatu, pa so se pred priključitvijo teh predelov Madžarski, stalno naselili v ostali Madžarski, ali pa so živeli drugod v pokrajini. Ljudsko štetje se bo zaključilo 25. t. m. — zid je bodo izločeni iz hrvatskega gospodarstva. Poglavnik je izdal novo naredbo, po kateri morajo biti 2idje izločeni iz vsega gospodarskega življenja. Vsa Židovska podjetja in sploh vse imetje bo podržavljeno. Pozneje pa preide po potrebi v hrvatske privatne roke. Država sama odloča o višini odškodnine in načinu izplačila. — Vinarski tečaj v Brdih. V Flejani v Brdih so pred dnevi razdelili nagrade med udeležence vinarskega tečaja, ki ga je priredila goriška zveze poljskih delavcev. Za nagrade so bile določene posebne diplome in razno poljsko orodje. Nagrajeni so b'li: Ivan Mahorič. Anton An zel mi. Lojze Mau-rič, Ludvik Markočič, Josip Kodermae, Stanislav Markočič, Josip Marinič, Karel Maurič, Gabrijel Kodermae, Lojze Maho- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave: daaea ob IS. In IS. ari: KINO LIN ION TELEFON £2-21 Zgodba, ki jo Je ovekovečil mojster G Puccual v svoji nesmrtni operi Tosca Plim o tragični ljubezni krasne pevke roške ln mlađeg« slikarja Cavaradnssija Imperlo Argentina Rossano Brazct MUcbcJ Simon KINO MATICA TELEFON 22-4J Odličen zanimiv tn nac vse zabaven film Ločili se bomo Lilia Silvi. Amadeo Nazzari. Vivi Gioi Fredprodaja vstopnic ob neoeljan od 9.30 do 12 m od 14. ure dalje. I KINO SLOOA TELEFON Zl-Su Dvojni filmski spored za občinstvo Izredno močnih živcev! Boris KarlofI FRANKE NSTEIN ln Jav Wrav — Ralf Bellamv SLUŽBA SMRTI r.C, Karel Ki bo lica, Ciril Zibal, Karel Zibal Karel Maurič, Josip Polenšič, Josip Zu-pelj m Karel Anzelin. — Nova klavnica L3. prašiče v Gorici. Pred dnevi je goriški prefekt Cavani v družbi direktorja pokrajinske prehranjevalne sekcije pregledal novo klavnico za prašiče :n predelovalnico prašičjega mes*. ki so jo uredili v občinskih prostorih. V klavnici bodo klali vse prašiče in svinje ia konzum. Iz Ljubljane —lj Krma za maie živa**, iver mnogo kuncerejcev n:ma prilike naročiti si potrebno količino krme za prehrano svojih živali čez zimo, nameravamo nakupiti potrebno količino omenjenih krmil le v primeru, če se nabere za vagonsko pošiljko prednaročil na korenje, peso in kolerabo ter vsaj za pol vagona sena. Naročila sprejema društvo »Mali gospodar« — Gosposka ulica št. 4 — med uradnimi urami od 16. do 18. in Zeiezničarska splošna gospodarska zadruga, Bleiweiddajala v stisnjenih in povezanih balah od 30 do 50 kg težine. Rok za prednaročilo poteče 25. oktobra t. 1. Krmila se bodo oddajala px> stvarni ceni stroškov brez pribitka za zaslužek. —I i Zadušnica za nakomim s. Josipom Jagodiccm bo v župni cerkvi sv. Petra v petek ob 8. zjutraj in ne ob 7.. kakor je bilo pomotoma navedeno v zahvalni objavi žalujoče redbine. —lj S'a koncertu pianistu Karla Vldu^sa bomo slišali dela naslednjih skladateljev. V prvem delu Bacha v Lisztovi priredbi, dalje Schariattija in Beethovna. V drugem dolu pa Malipiera, Ferrarija, Casello, Chopina, Webra, Schuberta in Liszta. Karlo Vidusso bo kcncertiral v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 20. uri, v Veliki filharmoničnl dvorani. Na koncert odličnega pianista opozarjamo že danes. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 484-n t |Š I VAL NI STROJI IGN.VOK BUANATAVtARJ e va#M —lj Sladki Briški mu št posebnost, toči gostilna Lovšin. 485-n —lj Prevozi z ljubljanskimi reševaln mi avtomobili. Ljubljanska mestna reševalna postaja opozarja, da prevaža samo bolnike, drugih, torej tudi zdravnikov pa ne glede na čas zaradi pomanjkanja pogonskih sredstev in gum nikakor ne more prevažati. Samo v res nujnih primerih kličite mestni rešvalni avtomobil edino za prevoz bolnikov! DANES OB 19. (7.) NOV PROGRAM d T E V. 8 VESELI TEATER Začetek ob 19. (7.) — konec prod % 1. (9.) —lj Za mestne reveže je podaril lekarnar g. mr. Miiivoj Leustek z gospo soprogo 100 L. v počastitev spomina g. dr. Tavčarja, g. dr. Ernest Majer je pa nakazal 50 L. v počaščen je pok. ge. Ivanke Tomšičeve. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo dobrotnikom revežev tudi v imenu podpiranih. —lj Zamenjava šoferskih izkaznic. Opozarjamo vse šoferje, da se bo vršila te dni zamenjava šoferskih izkaznic. V ta namen se dobe vse potrebne tiskovine in navodila pri Pokrajinski delavski zvezi, sindikatu prometnih delavcev, skupini šoferjev Miklošičeva 22/1, levo. Uradne ure od 10. do 12, ure dop. —lj V počastitev spomina prof. dr. M. Dolenca ln doc. dr. Ivana Robida poklanja rodbina odvetnika dr. Josipa Tomšiča 100 lir Rdečemu križu. — Iskrena hvala 1 Gospodarska reorganizacija Srbije Kakor poročajo beograjski listi, si nemška uprava v Srbiji prizadeva, da bi Vsa prej nrvrmalizrraJa gospodarsko življenje dežele. Naloge so izredno velike m težavne, ker se ;e gospodarstvo v Srbiji v temeljih omajalo. Prebi vaUvu »ta groznla beda in lakota. Nemško vojaško poveljstvo je moralo izdati vrsto posebnih ukrepov, da se ie preprečila ta katastrofa. Nemške oblasti so pozvale srbske kmete, naj poakrbe za prehrano prebivalstva m »i ustvarijo rezerve življenjskih potrebščin, zlasti pa žita. Izdana so bila navodila o racio alnem obdelovanju zemlje, tako da bi se obdelovanje čim bolj intenzificiralo Objavljeni so bili ukreni, po katerih bo morala dežela sama skrbeti za svojo prehrano, poleg tega pa tudi še za izvoz, tako da bo mogoče " n;avo uvažati nenv&e industrijske produkte in izdelke. Srbija *e izgubila bogato ozemlje, ki ga je morala odstopiti zmagovalcem. Dcžerta je zelo obubožala. Kljub temu pa al bo Ubito opomogla z o tajenjem svojega kmetijstva. Pa tudi na industrijskem področju so nemške oblasti poskrbele za radikalno reorganizacijo. Preprečile so, tla b; se v tovarnah ustavilo delo kn cia bi -*e brezposelnost rax«rila. Seveda se znaten dol sab-Sike industrije seda; orientira v smislu nemških potreb in predvsem potreb nemških vojnih sil. Prvi posjoj za gospoda rsko reorganizacijo Srbije ptfi ie preureditev njenega denarnega sistema. Nered, ki ga je povzročila vojna, je privoded do tega, da je v obtoku mnogo bankovcev, ki so bili ukradeni Narodni banki. Da bi se preprečila inflacija, je nemška uprava ustanovila nov emisijski zavod, ki je umaknil iz prometa ves panirnari denar in izdal nove bankovce in kovane nmvce. Velikega pomena je bila tudi uvedba kontrole nad cenami, ker je nomanikanje zelo podražilo zlasti nekatere vrste blaca. Športni pregled ^. IW«^MSMHHMBSaa Nedeljski nogomet v Nemčiji V prvenstvu Ostmarke je bila v tem terminu tekma med Vienno in Post SG odigrana že v soboto. Zmagala je Vienna 6:0. V nedeljo je Wacker premagal graškega Sturma 6:1 (4:1). Austria Wiener Sport-klub 3:2 (3:2), Rapid močno pomlajeno Admiro 4:0 (1:0). medtem ko sta se FC Wien in FAC ločila s 3:3 (1:1). V tabeli vodi še naprej Austria. V Mariboru je gostovalo moštvo graških železničarjev, ki so podlegli mariborskim 4:0 (2:1). Tekma je bila na zelo nizkem nivoju. V tekmovanju za okrožno spodnje-štajersko prvenstvo je Sportklub premagal v Gradcu mariborskega Rapida 3:1 (3:0) in TS Leibnitz v Leibnitzu Celjski športni klub 2:1 (1:0). Oba kluba iz Maribora in Celja sta padla na zadnji mesti v tabeli spodneštajerskega prvenstva. Danska : Švedska Z: 1 Po pomembni zmagi nad Nemci so Švedi preteklo nedeljo gostovali v mednarodni tekmi ,r Kopenhagenu proti domačinom. D.-Nnci so bili boljši in zmagali z 2:1 (0:0). Rekord, ki velja že 13 let Te dni je preteklo že 13 let, kar je finski svetovni rekorder Nurmi dosegel svoj največji uspeh, ko je izboljšal svetovni rekord v enournem teku. V mlnuhh letih je bilo že mnogo poskusov prekositi Nurmijev uspeh in izgleda, da bo preteklo še dokaj časa. preden se bo našel pravi mojster. Zanimivo je, kakšne uspehe so posamezni znani dolgoprogaši dosegli v tej težki disciplini. Najstarejši je uspeh Angleža Georga, ki je leta 1884. pretekel v eni uri 18.555 km. Dvejset let pozneje je Anglež Schrubb izbolšal na 18.741 km. Leta 1908. je poskusil feved Svanberg. toda dosegel je »samo« 18.272. Uspešnejši je bil 6 let pozneje Francoz Bouln, ki je v enournem teku dosegel 19.021 km in postavil znamko, ki ji je bil kasneje kos edinole še Nurmi. Istega leta se je poskusil tudi Finec Kolehmeinen, ostal pa je močno zadaj (18.548 km). Leta 1918. je Sved Backman pretekel 18518 kilometrov. Leta 1921. je njegov sorojak Mattson ostal na 18.137 km. Trije so se ga lotili leta 1928.: Finec Martellin, Nemec Husen in končno Nurmi, ki mu je uspelo izboljšati rekord na 19.210 km. Preteklo desetletje je bilo mnogo poskusov, velika večina pa je ostala celo pod 18.5 km. Najboljši so bili Argentinec Zabala (1. 1936. — 1S753 km), Madžar Csaplar (1. 1939. — 18.718 km) in Nemec Svring (1. 1937. — 18.651 km). Najboljši italijanski uspeh je dosegel Padovani, ki je letos preteked 18.204 km. N A L i OGLASI OGLJE specialno za generatorje dobite pri Kes-man, Rimska cesta 21. telefon 44-90. 1377 Makulatur tu proda uprava »Slovenskega Naroda«. Ljubljana, Puccinijeva al. 5 ODEJE od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana, Marijin trg 2,'H. 1668 MODROCE, otomane, kauče, fotele itd. vam napravim nove ali stare popravim najceneje, — po želji grem tudi na dom. — Tapetnik J. Hahjan, Igriška 10. 57 T POHIŠTVO Iz trdega lesa naprodaj. Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1712 V nekaj vrstah V soboto ln nedeljo bo zagrebški One djanski gostoval v Sofiji, kjer bo nastopil prvi dan proti reprezentanci Sofije, drugi dan pa proti moštvu enega boljših klubov. Sobotna tekma pomeni za Bolgare zadnjo pripravo na nogometno tekmo med Berlinom in Sofijo, ki bo prvega novembra v Sofiji. Mariborski kolesarski dirkači so v nedeljo startali na zaključni letošnji dirki. Na 40 km dolgi progi od Krčevine do St. Jurija Je zmagal Podmilščak 1:04:21. DrugI je bil MaŠera, tretji Rakef. Podmilščak 09 je sedaj preselil v Maribor ln vpisal ▼ Edehveiss. Z nedeljsko zmago nemških Igralk tenisa nad italijanskimi so v tekmovanju aa srednjeevropski pokal zmagale Nemko. Lanske zmagovalke so bile Madžarko. Iz Spodnje štajerske — Tudi konjsko meso samo na Oblasti na Spodnjem Štajerskem so odredile, da se bo dobivalo tudi v bodoče konjsko meso in izdelki iz njega samo na oo> rezke knjižic za navadno meso ali na posebne nakaznice. Konjskega mesa se bo pa dobivalo dvakrat več kakor navadnega. — Težka nesreča. Na mariborskem kolodvoru se je pripetila težka nesreča, 26-letni spremljevalec poštne ambulante Franc Friedaurer iz Maribora je hotel prekoračiti železniško progo med dvema blizu skupaj stoječima vagonoma. Nesrečno naključje je pa hotelo, da je lokomotiva prav v tistem trenutku potisnila en vagon naprej. Friedaurer je prišel med odbijače, ki so mu stisnili prsni koš, poleg tega je pa zadobil še druge tež.ie notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. Lepa pevka ima prav V Hevdnovih časih bi morala nekoč neka pevka ob svečani priliki zapeti Hevdno-Vo skladbo. Na skušnji se pevka in dirigent nista mogla sporazumeti glede tempa, v katerem naj bi pevka pela Končno sta se morala odločiti tako, da bi Heydn sam povedal kakšen bodi tempo. Dirigent se je namreč takoj obrnil nanj in sicer prej kakor pevka. Ali je pevka lepa, je vprašal Heydn? — Pa še kako, prava lepotica je. — No če je tako, ima pa pevka prav, je odločil Hevdn. CORA TORINO • 1835 AMARO CORA col a«lit oltimo o p« rili v* H telo • •JF CMC% d ig t sliv« t »odavicoi najbolji! aperitiv sam, brak »od«vica t salo učinkujoč za dobro prabavor SCIATICA — ISHIAS n Dottore DE FERRARI dara. informaiioni sulla cura del Dottore MUNARI DI TREVISO per Tir. tritismo e renznatismo ■ chi ne avesse interesse, ricereado dalle 9 alle 12 c dalle 13 alle 17 pretao 1'Hotel Uoioo t Lubiaat Dr. DE FERRARI bo d*, jil informacije o zdrav* ljenju artritisa in rebrna* n -ma po metodi dr. MU-STARI JA is TRSVISA ▼sem. ki k M to rani-msjo ter bo aprcjcfOfll od 9- do 1». in od 15. do 17. t Hotela U a i o a t Ljubljani dal 16 Ottobre 1941 XIX od 16. oktobra 1*41 dalja Umrl nam Je edinec JOŠKO KRAGELJ dijak 4. razreda gimnazije Pogreb nepozabnega sina bo v sredo, dne 22. oktobra ob 16. uri iz hifie žalosti na mokronosko pokopališče. Mokronog, dne 21. oktobra 1941. GLOBOKO ŽALUJOČI STARŠI IN OSTALO SORODSTVO Umrla nam je nafta ljubljena soproga, sestra in teta, gospa Frančiška Kralj, roj. Ljubic soproga ključavničarskega mojstra Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 23. t. m. ob % 4. url popoldne z žal — kapele sv. Frančiška, — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. oktobra 1941. Globoko žalujoči: IVAN, soprog <— LUDVIK in SLAVI, vnuku ter ostalo sorodstvo Stnm 1 »SLOVENSKI NAROD«, Na sodniji je dokaj živahno 1*41- 244 Obisk v razpravnih dvoranah — Milijonski promet skem trgu v prvih treh tednih tekočega meseca Ljubljana, 22. oktobra. Na sodniji je v dopoldanskih urah se dokaj živahno in skozi glavni vhod se razhajajo številne stranke po pisarnah vseh oddelkov. Vsem se mudi, tn zdi se, kakor da bi bilo to v zvezi z neprijetno hladnostjo, ki se je potuhnila ob prvih mrzlih dneh za te masivne zidove pa je sedaj nit: toplejše južne sape ne morejo pregnati. Tat vina paradižnikov je sprožila V veži pred razpravno Jvorano stoj. mnogo ljudi in čaka. da jih odločni gias sluge pozove pred sodnika, bod.si kot. tožitelje, tožence aL pr:če. V mak sobic:, ki jo ž-majhno število ljudi naglo napjln.. rešuje okrajni sodnik preprosio ža.it\eno tožbo dveh sosedov, ki sta se bog v~ kdaj že zamrzila m jima je končno od neK; nedokazano čigavi tatvini parad.žn kov zavrela kr:t da sla se spopaula v ostrem bes^nem dvoboju, u.ug za ..rugega tra.ta. da s^a bila žaljena, toda priče izpove jo v prileg le enega in tako mora drugi nos. ti posledce 10 dnevnega zapora in manjše denarne kazm, ki mu je bila odložena za dobo treh let. »Pazite se, če v ti eh letih ponovno zagrešite kazn vo dejanje in boste obsojeni, boste morali poleg nove kazni prestati tudi to.« Opomin sodmka, ki popolnoma zaleže in se obsojenec pod njegovim vtisom celo odpove pr.zivu. Poravnava v korist Rdečega križa Nov predmet. Kaj in kako ni č sto jasno, kajti sodnik poskuša s pomočjo obeh branilcev se pred otvoritvijo razprave doseči poravnavo med nekim hišam gospo iarjem in njegovo stranko. >V današnjih resnih časih je najbolje, da pristanete na poravnavo in pozabite na vse, kar je bilo med vami. Proti temu bi ne bilo ugovora, ko ne bi bilo posredi še vprašanje, kdo bo nosi sodne stroške. Na polovico ? To se ne zdi čisto sprejemljivo in vname se živahna debata, kjt-r sla najemnica in njen sn popusti jivejša. že je izgledalo, da se bo morala razprava ven i ji le izvest-, ko sne zagovorniku srečna misel, da naj ena izmed Strank poleg svojega deleža na stroških prispeva luu lir za Rdeči križ. Ne, temu ni bilo mogoče ugovarjati, toda nekaj nnj da tu i i drug-a. Odločila je sodnikova beseda, da se stroški dele na vse stranke v enakem znesku, ena pa še doplača za Rdeči križ 50 lir. Sprejeto. »Toda, gospod sodnik, povejte mu, da želim samo to, da je v hiši mir) Konec. Klanjam se! in srečno je s spretnim posredovanjem rešena zadeva, ki je kazala po temperamentnosti ene izmed prizadetih strank, da bi mogla biti zelo živahna. V prvem nastropju zase!a senat trojice. Poslušalcev ni. v veliki dvorani je neprijetno hladno. Več ljudi je zbranih na hodniku, kjer čakajo na svojo dolžnost. Izredno živahno je v zemljiški knjigi. Vse mize so zasedene. V debele knjige zemlje-knjižnega urada strnujo vsakovrstni gospodje pa tudi gospodične si izpisujejo podatke, brskajo po debelih snopičih desetletja starih spisov, med živahen pogovor pa se meša tu li mehka in živahna beseda italijanskega oficirja Za 1.7 milijona poravnanih in 1.3 najetih posojil V tekočem mesecu je zimljiška knjiga rešila v svojem delokrogu že številne vloge. Zanimivi so podatki o izbrisih zastavnih pravic v prvih dvajsetih dneh oktobra, V tem času je b.lo izbiisaniii na posamez- j nih vložkih že 66 dolgov in med njimi mnogo takih, ki izvirajo še iz časov pred j prejšnjo svetovno vojno. Skupno je bilo J dovoljenih izbrisov za vsoto 1.698.882.6S lir. Največji poravnani in izbrisani dolg je dosegel spoštljivo višino 1.385.161.67 lir in je z njo dolžnik likvidiral visoke terjatve še v kronski veljavi pa milijonske v dinarski. Dva izbrisana dolgova sta presegla 100.000 lir, med njimi je bil eden sklenjen mel zasebniki, 16 izbrisanih dolgov pa je presegalo 10.000 lir; najnižji izbris je bil v kronski veljavi v današnji vrednosti 47.50 lir. Na drugi strani pa je veliko zammanje za posojila. Naši denarni zavodi so za preš-nje podprte z zadostnimi varščinami še dokaj dostopni in je bilo v tem času vpisanih 40 hipotek za posojila v skupnem znesku 1.349.244.79 Lir. Najvšje dovoljeno posojilo se je glasilo na 460.000 lir. Najel ga je Penzijski fond odvetniške in notarske komore v Ljubljani pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine. Razen omejenega je bilo sklenjeno samo še eno posojilo višje od 100.000 Ur. 19 jih je bilo višjih o i 10.000 lir, najmanjše pa je znašalo 1900 lir. 41 kupoprodajnih pogodb za ceno 1.7 milijona Tudi kupčije z nepremičninami so bile dokaj živahne. V prvih 20 dneh je bilo vpisanih 41 kupoprodajnih pogodb in je znašala vrednost vseh s temi pogodbami prodanih nepremičnin 1.699.974.80 lir. Najvišjo ceno je dosegla h-ša v Gregorčičevi ulici, najnižja plačana cena pa je bila 352.64 lire. Med sklenjenimi in ta čas v zemlj škl knj:gi vp.sanimi kupčijami bi bilo omen.ti: Smrtnik Anton, posestnik na Dobrovi je prodal šolski obe".ni na Dobrovi pri Ljubljani njivsko parcelo na Dobrovi v izmeri 645 kv. m. za 8578 lir. Janez DoHnar, posestnik iz Razora, je prodal abs. pravniku .Milanu PavlovčJču na Brezovici travn ško parcelo istotam. Parcela meri 1010 kv. m. in je kupec plačal zanjo 3800 lir. Josip Vrhove, posestnik na Poljanski ce-sti. j< ptn_.ai Ts--st-nikovi ženi v Daljni vas: ter njenemu možu Francu, posestniku istotam, parcelo v kat. obč. štepanji vase. Parcela meri 1463 kv. m. in je kupec plačal zanje 14.360 lir. Posestn ki iz H.astja Anica Povšetova, .Matija Ježek, Cecilija Janeševa m Valentin Peterca so prodali .Mariji Kumšetovi, ženi posestnika v Sneberj:fi. travniško parcelo v kat. obč. šmartnu ob Savi za 1S24 L. Anica Povše pa je sama proiala Jožetu Primcu, posestniku v Sneberjih, in njegovi ženi Ceciliji travniško parcelo v kat. ob. Smartnu ob Savi za 352.64 lir. Fani Gjura, posestnica iz Albanske ulice in n.;eni nedoletni otroci Janko, Jože in .Marjeta G jura so prodali Angeli Jam-nikovi, posestnici Pod Rožnikom nepremičnino in na njej stoječo stanovanjsko vilo v kat. ob. Kapucinskem predmestju za 169.100 lir. Ana Vodnik, stanujoča v Zvezni ukci, je prodala trgovskemu sotrudniku Cirilu Er-beznika, slanujočemu v Skofji ulici, nepremičnine v kat. ob. Kašelj sestoječe se iz stavbne parcele in hiše št. 87, dvorišča v izmeri 230 kv. m. in vrta v velikosti 137 kv. m. za 6S50 lir. Alojzij Virant, posestnik v Kladah pri Igu, je prodal trgovcu in posestniku Jakobu Mavcu iz Zgornjega Gola pri Igu travniško parcelo. Parcela meri 5359 kv. m. in je kupec štel zanjo 570 lir. Antonija Komotar, posestnica v otepanji vasi. je prodala poštnemu slugi Janezu Zaviršku iz Rudnika parcelo v kat. ob. Stepanji vasi v izmeri 599 kv. m. za 79S0 L. Frančiška Perko, posestnica z Jernejove ceste, je proiala posestnici Greti Kocbekovi iz Komenskega ulice zemljišče v davčni občini Spodnji Šiški za 8000 lir. Angela Moharjeva, posestnica v Mali Račni. je prodala Alojziju Novljami, posestniku istotam tretjinski delež na svoji stavbni parceli, hiši št. 88, gospodarskem poslopju in dvorišču v kat. ob. Račni za 5890 lir. Karel Hiacflkv, posestnik v Devinski ulici je prodal inž. Alfri fon^ki družbi ELAR. delniški družbi s sedežem v Runu. ki jo je zastopal generalni ravnatelj Državni svetnik Raul Chiodelli parcele v kat. ob. Tomiselju s hišo št. 36 v Brestu in sro-gospoda.rskim poslopiem v površini 0.1792 ha gozdom v površini 0.6790 ha. pašnikom v površini 0.9060 ha in travnikom v površini 0.5573 ha za skupno ceno 92.500 lir. Cecilija Novak, posestnica in po^oštrikova žena iz Stožic je prodala Ivanki Biz- na posojilnem in MfwHaJ»> janovL zasebnici stanujoči na Cesti M. oktobra nepremičnine v davčni občini Jezici. Nepremičnino sestavljajo hiša, dvorišče in vrt, kar vse je bilo prodano za 52 200 Ur. Opeka, družba z o. z. v Ljubljani In Združene opekarne d. d. ▼ Ljubljani so sklenile menjalno pogodbo, po kateri odstopa prva drugi v kat. ob. Vič dve njivi v velikosti 5231 kv. m. in gozd v kat, ob. šujica. druga pa prvi trt njrve na Viču, vpisane v kat. ob. Zg. Šiška v izmeri 10 939 kv. m. Vrednost zamenjanih nepremičnin jo enaka in je bila ocenjena na 41.568 lir. Mirko Mrzel, posestnik ta župan na Igu je prodal opekamarju v Dragi Ivanu Co-minu v kat. ob. Dobrovca travniško parcelo za 4560 lir. Lampič Jože, posestnik v Tiakah je prodal posestniku in gostilničarju Francu Zaviri* ku iz Šmarja Sap več parcel (travnik, senožet. in dva jarka1 v kat. ob. Lanižče v skupni izmeri 11.641 kv. m. za 10.500 lir. Marija Bmnčičeva — posestnica Na Gmajni v štepanji vasi ie prodala inž. nrb. Milki Bahovčevi z Gallussovega nabrežja ideelni delež pettnpetdeset stotink svojega zemliišča v kat. ob. št. Petrskem predmestju. Zemljišče se sestoji v celoti iz vrtne parcele, stavbiščne parcele in na n;ej grajene pa še ne dograjene hiše v Ilirski ulici. Za kupljeni delež je plačala Babovčeva 167.200 lir. Mira Medvedova, por. Orel, s Ceste na Rožnik in in*,. Dušan Medved, posestnik v Zilski ulici, sta prodala Antoniji Sa-darjevi iz Pokopališke ulice parcelo v kat. ob. Zgornja Šiška v izmeri 612 kv. m. za 23.560 lir. Stanislav Vrhove, posestnik iz Vrhovcev je prodni Francu Bučarju, ključavničarju v Mali čolnarski, pašniški parceli v davčni občini šujici. Parceli merita 1996 kv. m. in je kupec položil kupnino 9.504.18 lir. Istemu je z drugo kupoprodajno pogodbo prodal še njivsko parcelo v davč. ob. Zg. Šiški za 3.800 lir ter zemljiško parcelo v kat. ob. Šujici v izmeri 1060 kv. m. za 3824 lir. Stanislav Vrho^ c, posestnik iz Vrhovcev je prodal Ivanu Omejcu železničarske-mu uslužbencu iz Brda. del gozdne parcele na šujici. Parcela meri 655 kv. m. in je bila prodana za ceno 4.357.08 lir. Leopold Likar, posestnik v Prijateljevi i:!tci. Je prodal Antoniji Saclarjevi, iz Pokopališke ulice parcelo na Brinju v izmeri 678 kv. m. za 29.100 lir. Prometna banka d. d. v Ljubljani je prodala parceli v Spodnji Šiški, ki skupno merita 481 kv. m. Kvadratni meter je bil cenjen na 125 10 Ure in sta kupca inž. Franjo in Allvna Sti^lic, nadirpravitelj in njegova žena iz Kočevja, plačala v celoti CO 317.40 lir. Franc žitnik ml., posestnik v Lanišču. je prodal TVTaMji Gojaku. posestniku v Du.-lah v občini šmarju-Sap njivsko parcelo V LaniSču v velikosti 23 arov in 5 kv. m. za 1.520 lir. Ivan friška, posa^nik v Metelkovi ulici je predal Ivani in inž. Živku šumerju v Grobarjev! ulici parcelo v št. Petrskem Italijanski mehanizirani oddelki prodirajo po pontonskem mostu čer neko reko predmestju ob šmartlnskl cesti v izmeri 4266 kv. m. za 76.000 lir. Anton Dečman, posestnik in tovarnar na Ambroževem trgu je prodal Hermanu in Karlu Pećnlku, trgovcema na Sv. Petra cesti dve parceli v kat. ob. Poljansko predmestje v izmeri 850 kv. m. obenem z gospodarsko zgradbo obsegajočo klet, hlev, skladišče in razne gospodarske shrambe za 150.000 lir. Debevc Frančiška, posestnica, dr. Jakob Debevc, zdravnik, Nada Debevc, profesorica in dr. Kozina Debevc so prodali posestnici Ojdi žitkovi iz Pleteršnikove ulice njivsko parcelo na Viču v izmeri 622 kv. m. za 18.600 lir. Isti so prodah Karlu Kolbeznu iz Črnomlja parcelo na Viču v izmeri 492 kv. m. za lir 14.760. Končno so prodali še Martinu Babniku, posestniku v Tomačevem, parcelo na Viču v izmeri 748 kv. m. za 22.700 lir. Marija dr. Hammerschmidtova. soproga zdravnika v Gregorčičevi ulici, je prodala zasebnici Milki Kovačevi s Starega trga pri Rakeku, nepremičnino v kat. ob. Gradiško predmestje. Na parceli stoji hiša št. 17 v Gregorčičevi ulici ter dvorišče. Cena 410.000 Ur. France žitnik ml., posestnik v Lanišču je prodal Fani Galetovi, ženi kolarskega mojstra iz škofeljce, parcelo šotarijo v kat. ob. Rudniku v izmeri 15S4 kv. m. za 1140 lir. in Mariji Lohkarjevi. ženi delavca na Škofljici, parcelo šotarijo v Lanišču v izmeri 1021 kv. m. za 760 lir. Marija Vidmar, užitkarica na Plešivici, je prodala Valentinu Vidmarju, posestniku istotam, njivsko in travniško parcelo v izmeri 5352 kv. m. za 3040 lir. Stanislav Vrhove, posestnik iz Vrhovcev, je prodal Fani Oblakovi, soprogi telefonskega tehnika na Viču, del travniške parcele na šujici. Parcela meri 666 kv. m. in je bila prodana za 2660 lir. V] mi človek m laže Na operacijski mizi ljudje najraje govore o ljubezenskih zadevah Kdor govori pod narkozo, ne laže. To je bilo zdravniški vedi že davno znano, ker so neštete preizkušnje pokazale, da je resnično vse. kar pove človek v narkozi. Toda zdravniki so dolini molčati o vsem. kar slišijo iz ust svojih bolnikov na operacijski mizi med operacijo. Človek v narkozi seveda ne ve, kaj govori, kakor tudi ne ve speči, kaj pove v sanjan. Če bi smeli zdravniki pripovedovati naprej, kar slišijo med operacijami iz ust operirancev, bi lahko spravili mno^e v hudo zadrego, morda pa tudi pod ključ. Pač je pa zdravnikom dovoljeno povedati nekaj splošnega o tem, kar govore ljudje v narkozi. V neki bolnici so skozi več let kirurgi proučevali, kaj govore bolniki in ugotovili, da človek na operacijski mizi v narkozi najraje govori o ljubezni. Narkoza tre,ja samo nekaj minut in v tem kratkem času človek seveda ne pove mnogo. Pogosto govori moški med operacijo o ženski, ki je v njo zaljubljen in nasprotno. žrazlfč.ne>-še pogodbe, naredbe, sodne razsodbe, darilne listine, kraljevske ukaze in danuge adete Tu so tu-bok pogled v politično zg