NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 8 - LETO 52 - CEUE, 27.2. 1997 - CENA 280 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic     I
V soseščini icamnitega plazu
Nekaj ton težka skala v Zabukovici porušila drvarnico. Plaz ogroža hišo. Stran 25.
Pred pomladio je prišla Flora
Medtem ko se v naravi cvetje še sramežljivo skriva, seje v prostorih Celjskega sejma razcvetelo v
vsej lepoti in blesku. Sejem Flora 97 ponuja pašo za oči, še posebej zanimivo pa bo zadnji dan, v
nedeljo, ko bodo imeli svoj dan cvetličarji. Takrat si boste lahko ogledali, kako nastajajo cvetlični
aranžmaji v živo. Več o sejmu na strani 2.
Kdo je celjski rekorder
Svetniki sprašujejo, kdo med njimi prejema
92 tisoč tolarjev sejnin. Stran 3.
Pri stroških nekdo meži
"Včasih levica ne ve, kaj dela desnica," pravi
direktor Cinkarne Marjan Prelec v intervjuju
na strani 7.
Nfihova luč v temi
S slepimi in slabovidnimi iz celjskega
podjetja Svetloba. Stran 8.
Rojeni zmagovalec
Ekskluzivni intervju z Valerom Rivero,
trenerjem Barcelone. Stran 16.
Micka Kovačeva po
konjiško
Polovica lastnikov PTC ne plačuje čiščenja,
ogrevanja, elektrike... Upravljavec obupuje.
Stran 24.
Potrebujemo varuha
|Dtrok
Upoštevanje otrokovih pravic ni sovražna akcija, pravi
v intervjuju predsednica slovenskega odbora Unicef
Andreja Črnak Meglic. Stran 23.
Oprostite, vozim svoje I
sanje šM
Laščan Vili Ulaga je lani kot prvi Slovenec končal dolgo
pot od Portoroža do Baltika. Reportaža na strani 34.
V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti,^^B
avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. fl
2
DOGODKI
Paša za oči in dušo
Do nedelje v prostorih Celjskega sejmo no ogled vse za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinorstvo
z današnjim dnem je 2.
mednarodni specializirani
sejem za vrtnarstvo, cvetli-
čarstvo in krajinarstvo Flora
'97 v razstavnih prostorih
Celjskega sejma odprt za vse
obiskovalce. Prvi sejemski
dan, sreda, je bil namreč na-
menjen samo poslovnežem
in strokovnjakom. Floro '97
pa je slovesno odprl predsed-
nik Obrtne zbornice Sloveni-
je Miha Grah.
Na skupno 6 tisoč kvadrat-
nih metrih razstavišč v dvora-
nah D, C in Cl Celjskega sejma
se predstavlja preko 150 raz-
stavljavcev iz Slovenije, Nizo-
zemske, Nemčije, Avstrije, Ita-
lije, Indije, Hrvaške in Madžar-
ske. Po besedah Brede Obrez-
Preskar so organizatorji sejma,
mešano podjetje Cespo, še po-
sebej veseli skokovite rasti ozi-
roma razvoja sejma. Glede na
lani, ko so v Celju sejem Flora
pripravili prvič, je namreč se-
jem tako po svoji velikosti kot
številu razstavljavcev zrasel za
70 odstotkov. Še posebej se za
sejem zanimajo v Nemčiji, saj
je v Celje v organizaciji nemš-
kega zveznega ministrstva za
prehrano, kmetijstvo in goz-
darstvo prišlo 13 razstavljav-
cev, še 17 pa se jih predstavlja
samostojno.
Vse do nedelje se bodo v
okviru sejma vrstile številne
strokovne obsejemske priredi-
tve, za obiskovalce pa bo za-
gotovo najbolj zanimivo v ne-
deljo, ko imajo na sejmišču
svoj dan cvetličarji. Med 12. in
18. uro se bodo predstavili z
izdelovanjem cvetličnih
aranžmajev, ob domačih cvet-
ličarjih na čelu s Klavdijem
Jakončičem, zmagovalcem
lanskega ljubljanskega cvetlič-
nega festivala, pa bodo najno-
vejše trende iz sveta miniatur-
ne floristike prikazali strokov-
njaki iz Nizozemske in Italije.
Ob posvetu o poklicno-stro-
kovnem izobraževanju za po-
klica vrtnar in cvetličar z dne-
vom odprtih vrat Srednje šole
za vrtnarstvo in cvetličarstvo
iz Celja, ki je edina tovrstna
šola v državi, bo za obiskoval-
ce sejma še vrsta predstavitev
in povsem praktičnih preda-
vanj. Tako bodo na svoj račun
v petek in soboto prišli vrtič-
karji in ljubitelji rož. Strokov-
njaki vodilnih slovenskih vrt-
narskih podjetij bodo v petek
ob 11. uri govorili o ozelenje-
vanju površin, ob 12. uri o
trajnicah v vrtu in ob 17. uri o
vzgoji in pripravi trat, v soboto
pa bodo ob 15. uri predstavili
balkonske rastline za novo se-
zono, uro kasneje bo predava-
nje o oblikovanju vrtov, ob 17.
uri pa o vzgoji in oskrbi oken-
skih in balkonskih rastlin.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Še zadnji popravki in eden od razstavnih prostorov bo nared za kritične oči obiskovalcev.
Državljanska
nepokorščina]
Dolgotrajno razpravo o stanju in problematiki celjskegf
gospodarstva - Svetnikise zovzejiiajo za dolgoročno vjziig
Celjski svetniki so svoje
lansko delo zaključili z
obravnavo stanja in proble-
matike celjskega gospodars-
tva ter takrat sklenili, da je
potrebno pripraviti konkret-
ne sklepe, kako bi občina
lahko sodelovala oziroma
pomagala pri oživljanju gos-
podarstva. Minuli torek in
četrtek so razpravo nadalje-
vali, očitno pa bo zaskrblju-
joč gospodarski položaj še
večkrat tema pogovora v ob-
činskem svetu.
O predlaganih sklepih so na-
mreč svetniki zvečine sodili,
da so preohlapni in nedoreče-
ni, saj ne konkretizirajo niti
tega, kdo in v kolikšnem času
bi moral kaj storiti, da bi se
gospodarski voz premaknil
naprej. Tako so vse tiste skle-
pe, ki govorijo o ustanovitvi
sklada za odpiranje novih de-
lovnih mest, razpravi o prob-
lematiki in razvojnih predlo-
gih celjske trgovine, izgradnji
obrtno-podjetniških con, pri-
poročilu Banki Celje, da se
aktivneje vključi v sanacijo
domačih gospodarskih družk
določanju pogojev za stimuli
ranje novih naložb ter politi^
dodeljevanja zemljišč tujin
ponudnikom, preoblikovali i
izhodišča.
Sklenili pa so, da Mestn,
občina Celje poslej aktivno so
deluje v sanacijskih postopki!
v posameznih podjetjih, zlast
pa od Sklada za razvoj Repub
like Slovenije zahteva, da n;
sedanji lokaciji ohrani proi
zvodnjo emajlirane posode;
vsaj 230 delovnimi mesti te
hitrejše ukrepanje v sanacij
Zlatarne Celje.
Svetnik mag. Ivan Eržei
(LDS) se je v razpravi zavzel
da občina zahteva od razvoj
nega sklada - na katerega letiji
v Celju številne pritožbe - kon
kretno poročilo o tem, kaj j(
bilo doslej v Celju storjeno z;
sanacijo posameznih gospo
darskih bolnikov. V primeru
da se bo iz poročila resnične
razbralo, da je bilo delo sklad;
slabo, je predlagal poziv obča
nov k državljanski nepokorš
čini kot skrajnemu sredstvu
ki Celjanom še preostane.
mmmmmmm i. stamejCk
Zmanjšana izguba
v Celju presenečeni zaradi novih predpisov glede sestave zaključnega računa Ionskega
Wk proračuna
v oddelku za finance in
proračun Mestne občine Ce-
lje morajo te dni oddati za-
ključni račun lanskega pro-
računa, že minuli četrtek pa
so se z njim seznanili občin-
ski svetniki. V občini so v
zadnjem trenutku dobili
spremenjena navodila za
pripravo zaključnega raču-
na, novost pa je v tem, da
smejo vanj vnesti le vse pri-
hodke in odhodke, realizira-
ne do 31. decembra.
Načelnica oddelka Danica
Doberšek pravi, da jih je ta
predpis presenetil, saj je do-
slej veljalo, da se v zaključni
račun vnesejo vsi prihodki in
odhodki, vezani na letni pro-
račun. Finančni promet za
preteklo leto se je običajno
zaključeval v drugi polovici
januarja, lani denimo je bil
zadnji dan 23. januar. Tokrat-
ni zaključni račun proračuna
za leto 1996 pa bodo v Celju
(seveda pa tudi v vseh drugih
slovenskih občinah) morali
oddati brez podatkov o izpla-
čilu decembrskih plač ter vseh
tistih prihodkov in odhodkov,
ki so bili vezani na lanski pro-
račun, vendar obračunani v
januarju.
Podatki za Celje kažejo, da
so v občini poslovali uspešne-
je kot so načrtovali, saj je na
187 milijonov tolarjev načrto-
vana izguba padla na dejan-
skih 104 milijonov proračun-
skega primanjkljaja. V za-
ključnem računu smejo Celja-
ni, glede na promet do 31.
decembra, prikazati le 52 mili-
jonov tolarjev izgube. So pa
celjski svetniki podprh pred-
log oddelka za finance in pro-
račun, da se rezervni prora-
čunski sklad oblikuje na ravni
poldrugega odstotka celotnih
prihodkov, kar pomeni, da
ima Celje blizu 50 milijonov
tolarjev več za namensko reše-
vanje elementarja.
Celjski svetniki so minuli
četrtek tudi soglašali, da se
vsi proračunski porabniki do
sprejema letošnjega prora-
čuna začasno financirajo po
dvanajstinah glede na posa-
mezne lanske proračunske
postavke. S sprejemom letoš-
njega proračuna pa ne bodo
čakali na državo in njen pro-
račun, pač pa bodo občinsko
blagajno oblikovali na lan-
skih osnovah, povečanih za
dovoljeno rast.
Svetniško vprašanje, ali se
uspešnejše občinsko gospo-
darjenje odraža v splošnem
videzu mesta in urejenosti jav-
nih površin, je predsednik od-
bora za finance in premoženj-
ska vprašanja Bernard Krivec
zavrnil z utemeljitvijo, da je
komunalno gospodarstvo do-
bilo ves predviden proračun-
ski denar, svetniki pa so ga
upoštevali tudi pri rebalansu
proračuna. Ves dodeljen de-
nar pa so v komunalnem gos-
podarstvu tudi porabili.
mmttMmmmm i. stamejčič
Malo tukaj, malo tam
Občino Loško ima letos za obnovo lokalnih in krajevnih cest 28,5 milijona tolarjev
Takoj, ko bo to dopuščalo
vreme, bodo v občini Laško
pričeli s sanacijo najbolj kri-
tičnih odsekov na lokalnih
in krajevnih cestah. Komu-
nala Laško in odbor za ko-
munalno dejavnost sta to-
krat prvič tako zgodaj pri-
pravila program obnove, ki
naj bi se zaključila najka-
sneje do 30. junija.
Laščani so letos pohiteli za-
to, ker je večina denarja za
obnovo lokalnih in krajevnih
cest državnega, dobili pa so ga
za odpravo posledic lanskih
neurij. Država je določila, da
mora biti denar, gre za 20,5
milijona tolarjev, porabljen do
konca junija. Ker je občina v
svojem letošnjem proračunu
namenila za obnovo cest le 8
milijonov tolarjev, bo svoj de-
nar združila z državnim, saj
bo le tako lahko nekatere cest-
ne odseke obnovila bolj teme-
ljito.
Program obnove lokalnih
cest, ki ga je pripravila laška
komunala, sicer presega pred-
videna skupna sredstva, zato
bo občina pri oddaji del po
skušala cene znižati ali pa bo
zožila predvideni program. Za
sedaj je določeno, da bodo
letos obnovljeni najbolj kriti6
ni odseki na naslednjih lokal
nih cestah: Jagoče-Doblatina,
Laško-Šentrupert-Osredek,
Belovo-Brezno, Zagračnica-
Polana, Blatnik-Lokavec, Mala
Breza-Trobni dol-Mrzlo polje
Šmarjeta-Ogeče, Brstovnica-
Sv Miklavž, Udmat-Kuretna
Mrzlo polje-Polana, Marno-
Belovo-Sevce in Tevče-Vrh-
Mišji dol. Občina bo za obno-
vo vseh odsekov namenila šti-
ri milijone tolarjev, dobri štirjf
milijoni tolarjev državnega de-
narja pa bodo porabljeni
ceste Laško-Šentrupert-Osre-
dek, Mala Breza-Trobni dol
Mrzlo polje in Tevče-Vrh-Trob-
ni dol.
Enako vsoto kot za lokalni
ceste bodo v občini Laško le
tos porabili tudi za obnovo
krajevnih cest. Denar bo raz
deljen krajevnim skupnostin^
na podlagi veljavnega kljui!^
za delitev proračunskih sred-
stev. Največji delež bodo dobi
li v Jurkloštru, Laškem, Marija
Gradcu in v Rimskih Toplicah
Poleg občinskih sredstev b"
krajevnim skupnostim dode
Ijeno še nekaj več kot 16 mi'''
Jonov državnega denarja. V^^'
gram obnove krajevnih ces'
bo predvidoma pripravlje'^
najkasneje čez en mesec.
J. INTIHA''
T. SNOPIČ
DOGODKI
3
Kdo je celjski rekorder?
(eljski svetniki sprašujejo, kdo v njihovih vrstah prejema mesečno 92.000 tolarjev sejnin - Do uradnega odgovora
ne bo lahko priti, čeprav ga lahko poišče vsakdo!
ob pregledu vprašanj in pobud, ki so
Ijl, celjski svetniki naslovili na pristoj-
organe v prvi polovici svojega man-
jjta, je marsikomu padlo v oči vpraša-
nje, ali je resnična informacija, da nek-
ilo od svetnikov mesečno prejema za
jgjnine kar 92.000 tolarjev. Ker gre za
.foračunski denar, svetniki pa v Celju
jjtaviioma sestankujejo v dopoldan-
jljih urah, ko jim »teče« tudi njihov
Jfdni delovni čas, je radovednost, kdo
jfta rekorder, še toliko večja.
prvi je vprašanje o resničnosti infor-
macije že 26. oktobra leta 1995 sprožil
■ (vetnik Franc Petauer (ZLSD), v sekreta-
' jatu občinskega sveta pa njegovega
; ||)rašanja očitno niso znali nasloviti na
i pravi naslov. Načelnica oddelka za finan-
te in proračun Mestne občine Celje Da-
ijica Doberšek namreč na konkretna
, i^rašanja, zakaj svetniku niso odgovori-
■ i, pojasnjuje, da vprašanja v oddelek
nikoli niti dobili niso. In kako bo z
odgovorom zdaj, ko je svetniško vpraša-
nje minuli teden ponovil še Miro Ter-
bovc (SDS)?
Do odgovora, kdo je rekorder, načelo-
ma ni težko priti. Podatki o sejninah, do
katerih so svetniki upravičeni za zaseda-
nja občinskega sveta, za seje komisij in
odborov občinskega sveta ter za seje
upravnih odborov občinskih skladov, so
javni. Prav tako so dostopni tudi podatki
o tem, kdo je član katerega od delovnih
teles in kolikokrat mesečno se je kateri
od teh organov sestal. »Ostalo je prepro-
sto preračunavanje oziroma seštevanje -
vprašanje, ki se mi ob tem zastavlja pa je,
ali se podatek sploh sme javno objaviti,«
pravi Doberškova in se pri tem sklicuje
na tajnost podatkov ter zakon o varova-
nju osebnih podatkov.
Glede na to, da vprašanje zastavljajo
svetniki sami, pa je najbrž v Občinskem
svetu Mestne občine Celje v prihodnje še
pričakovati kakšno razpravo na to temo.
Svetniki ob določanju sejnin vselej opo-
zarjajo, da je njihovo delo odgovorno - ob
poznavanju vprašanj, s katerimi se uk-
varjajo, pa ni težko verjeti, da so posa-
mezne seje vse prej kot prijetno in lagod-
no delo.
Za svoje delo zato zahtevajo pošteno
plačilo - določitev zneskov, kolikšno naj
bo, pa je v njihovi pristojnosti. In ker gre
za proračunski denar, ki ga v občinsko
malho prispevajo davkoplačevalci, bi bi-
lo malce matematike kar dobrodošle. Če
je svetnik-rekorder že v letu 1995 (pred
lanskim poletnim povišanjem sejnin)
mesečno prejemal 92.000 tolarjev, bi bilo
morda v tem trenutku (pred sprejema-
njem letošnjega proračuna) bolj zanimi-
vo kot za njegovo ime, izvedeti, kolikšni
so povprečni mesečni stroški za delo
svetnikov. V celjskem občinskem svetu
namreč sedi 33 svetnikov, po teh podat-
kih pa je samo svetnik-rekorder leta 1995
spravil v žep približno milijon tolarjev.
,  I. STAMEJČIČ
O konkurenčni
sposobnosti
v Modri dvorani Celjske-
ga sejma bodo v sredo, 5.
marca, govorili o strategiji
povečevanja konkurenčne
sposobnosti slovenske in-
torije. Strokovni seminar
/n))iavlja podjetje Fit-Me-
h prijave pa sprejemajo
do ponedeljka, 3. marca.
Na seminarju, ki je name-
njen gospodarstvenikom,
tiodo skušali poiskati odgo
for na vprašanje, kako sta
slovenska vlada in domače
gospodarstvo pripravljena
na zahteve Evropske skup-
Dosti. Minister za gospodar-
ske dejavnosti Metod Dra-
gonja bo v luči aktualne
vladne gospodarske politike|
in načrtov za prihodnje uvo--
ioma osvetUl dokument
Strategija povečevanja kon-
l(urenčne sposobnosti slo-
venske industrije, ki ga pri-
pravlja skupina strokovnja-
W. Samo strategijo bo po-
drobneje predstavil dr. Vla-
iio Dimovski, ki vodi delov-
'"^0 skupino za pripravo do-
kumenta, dr. Bogdan Topič
Urada za standardizacijo
"1 meroslovje RS pa bo govo-
''1 o tehničnih predpisih,
Jlandardih in meroslovju,
•^^kršne zahtevajo v državah
Evropske skupnosti.
IS,
Prešernov ali Marijin trg?
Kakšnih pet let je, kar so v
Celju preimenovali večino
ulic in trgov v središču me-
sta. Decembra pa so v občin-
skem svetu prejeli kar dve
svetniški pobudi za preime-
novanje dela Prešernove uli-
ce.
Očitno se poskus, da bi hi-
šne številke nekdanjega Trga
V. kongresa (mimogrede, s
tem imenom resnično nihče
ni bil zadovoljen) rešili s preo-
številčenjem v podaljšek Pre-
šernove ulice, ni izkazal za
najbolj posrečenega. Tako je
svetnik Borut Alujevič v ime-
nu LDS decembra lani predla-
gal, naj bi območje nekdanje-
ga Trga V. kongresa oziroma
Prešernove ulice od slaščičar-
ne Zvezda do Trga Celjskih
knezov preimenovali v Prešer-
nov trg, dobrih štirinajst dni
kasneje pa se mu je s pobudo,
da bi to območje preimenovali
v Marijin trg, pridružil še svet-
nik Janez Lampret.
Predlagateljema sprememb,
ki se jima pridružuje še kar
nekaj Celjanov, ki se nikakor
ne morejo sprijazniti, da je to
območje, z vsemi trškimi zna-
čilnostmi, postalo ulica, je
odgovoril celjski župan Jože
Zimšek. V odgovoru pojas-
njuje, da je preimenovanje te-
ga območja načelno možno.
sodi pa v pristojnost Občin-
skega sveta Mestne občine Ce-
lje. V primeru, da bi v občin-
skem svetu to vprašanje
obravnavali, župan še predla-
ga, da se prouči, ali bi bilo
preimenovanje potrebno še za
kakšno drugo območje.
Župan Zimšek še dodaja, da
bi sprememba imena za del
Prešernove ulice, že druga po
petih letih, lahko povzročila te-
žave, zagotovo pa spet precejš-
nje stroške vsem ustanovam in
podjetjem, ki imajo sedež v
tem predelu. V svojem odgovo-
ru se zato zavzema, da bi pred-
lagatelji preimenovanja za
mnenje povprašali tudi njih.,
IS
Šentvidcani težko čakajo
v Šentvidu pri Grobelnem,
ob nevarni magistralni cesti,
si že dolgo želijo pločnik. Po
sporazumu med pristojnim
ministrstvom in domačo,
šmarsko občino, ga bodo za-
čeli graditi letos.
Gre za 1,4 kilometra pločni-
ka med avtobusnim postaja-
liščem in cestnim odcepom v
Završe. Ministrstvo za promet
in zveze bo zanj prispevalo
približno 40 milijonov tolarjev,
v Šmarju pa so prejšnji teden
sklenili, da bodo dodali 19 mi-
lijonov. Za konec bodo uredili
še javno razsvetljavo, vse sku-
paj pa želijo končati še letos.
V Šentvidu pri Grobelnem
pa imajo še veliko potrebo po
dograditvi šole, zato priprav-
ljajo idejne načrte. Tam želijo
urediti tri dodatne učilnice ter
večjo telovadnico. Letos bi
priskrbeli dokumentacijo ter
pridobili zemljišča, z gradnjo
pa bi začeli prihodnje leto.
Letošnja največja naložba v
šmarski občini je velika telovad-
nica pri matični šoli v Šmarju pri
Jelšah, ki so jo začeli graditi že
lani. Gre za približno 130 milijo-
nov vredno naložbo, med letoš-
njimi pridobitvami pa bo tudi
ureditev šmarske fizioterapije, v
vrednosti 20 milijonov tolarjev.
BRANE JERANKO
Novi upravni odbori treii skladov
Celjski svetniki so na zadnji seji raz-
'*^ili dosedanje člane upravnih odbo-
treh občinskih skladov in skladno
^'Obstoječo zakonodajo imenovali nove
JPravne odbore stanovanjskega skla-
Jj' sklada stavbnih zemljišč in sklada
p razvoj obrti in podjetništva občine
^a razrešitev članov starih upravnih
Izborov in imenovanje novih so se v
J^stni občini Celje odločili zaradi refor-
lokalne samouprave in zato, da bi
^stave uskladili z občinskim statutom,
na to, da še vedno niso razrešena
premoženjsko-delitvena razmerja med
novo nastalimi občinami, so v Celju v
upravna odbora stanovanjskega sklada in
sklada stavbnih zemljišč imenovah tudi
predstavnika občine Vojnik, v Štorah pa
so sklenili, da jih članstvo v odborih ne
zanima.
Upravni odbor Stanovanjskega sklada
občine Celje sestavljajo svetniki Franjo
Čevnik, Radovan Marvin in Miro Ter-
bovc, zunanji člani Darja Pavlina, Stane
Seničar, Vlado Šibila kot predstavnik na-
jemnikov, Jože Turnšek, Damjan Vrečko
in predstavnik vojniške občine Janez Ko-
rošec. V 11-članskem upravnem odboru
Sklada stavbnih zemljišč občine Celje so
svetniki Borut Alujevič, Željko Cigler,
Štefan Jug, Rudolf Kerš, Mirko Krajnc,
Janez Lampret, Emil Pepelnjak, Andrej
Pišek, Jože Smodila, Zvone Utroša in
predstavnica vojniške občine Andreja
Preložnik. Upravni odbor Sklada za raz-
voj obrti in podjetništva občine Celje pa
sestavljajo svetniki Jože Bučer, Majda
Slokan, Adam Kožuh, Marjan Krajnc,
Franc Petauer in zunanja člana Roman
Gracer in Darja Pavlina.
IS.
PO SVETU
Umrl je Deng
Xiaoping
v Pekingu je v 93. letu sta-
rosti za posledicami Parkin-
sonove bolezni in infekcije
pljuč umrl kitajski voditelj
Deng Xiaoping. V svetu so ga
poimenovali kar zadnji cesar
kitajske komunistične dina-
stije, znan pa je postal kot
začetnik gospodarskih re-
form, zaradi katerih je Kitaj-
ska postala azijska velesila.
Rodil se je v pokrajini Se-
čuan in je še mladoleten odšel
v Francijo, Po vrnitvi domov
se je včlanil v Komunistično
partijo. Leta 1954 je postal
generalni sekretar Centralne-
ga komiteja partije, konec 60.
let pa obtožen, da je stopil na
pot kapitaUzma in zato poslan
na prisilno delo. Po vrnitvi v
Peking leta 73 postane prvi
podpredsednik vlade in po-
veljnik vojske. Pet let kasneje
začne izvajati takrat drzne
gospodarske reforme. Vzpod-
budi privatno podjetništvo in
odpre borze, ki so jih komuni-
sti pred desetletji zaprli. Kme-
tu in malemu delavcu omogo-
či, da lahko obogati, ne da bi
bil zato politično preganjan.
Državo spreminja v instituci-
jo, katere edina vrednota po-
staneta zaslužek in denar. Le-
ta 79 odide na zgodovinsko
pot v ZDA in z velikun kavboj-
skim klobukom na rodeu v
Texasu preseneti celo svoje
gostitelje. Leta 89 vojski uka-
že nasilno zatreti študentski
upor na trgu Nebeškega miru
v Pekingu. Mnogi Kitajci, ki so
mu do takrat vdano verjeli, ga
preimenujejo v »mesarja s
Tiananmena«. Leto kasneje se
upokoji, vendar pa iz ozadja z
veliko močjo še vedno nadzo-
ruje oblast. V javnosti se na-
zadnje pokaže leta 94.
Dengovo življenje
Dengova gospodarska po-
litika ga je na Zahodu povz-
dignila v enega najbolj pri-
ljubljenih komunističnih
voditeljev.
Zaradi opustitve maoistične
ideologije in sovjetskega cen-
tralno-planskega gospodarstva
ter prehoda na tržno gospo-
darstvo, s katerim je državo
izvlekel iz revščine, ga je zna-
na ameriška revija Time dva-
krat razglasila za osebnost le-
ta. V tujini je postal znan tudi
po stavku, da ni važno, ali je
mačka črna ali bela, samo da
lovi miši. To se seveda navezu-
je na Dengovo ideologijo, ki je
najbolj skrbela njegove politič-
ne nasprotnike, ki so se ob
odprtju borz in pojavov tujih
vlaganj spraševali ali gre za
kapitalizem ali za socializem.
Podrobnosti njegovega zaseb-
nega življenja, ki so sicer bile
javnosti malo znane, dokazu-
jejo bolj kapitalistični način
življenja. Njegovi hobiji so bili
igranje bridža, pa obiskovanje
pekinške opere in spremljanje
nogometa. Kot je tudi poveda-
la njegova hči, je Deng obože-
val bele nogavice. Politik nizke
rasti, velik je bil komaj dober
meter in pol, je visoko starost
dočakal kljub temu, da je še
pred leti veliko kadil in tudi pil.
Poročen je bil kar trikrat - nje-
gova prva žena je umrla, druga
pa se je od njega ločila.
Kdo bo nasledil
Denga?
Ob Dengovi smrti se seve-
da zastavlja vprašanje, kdo
(in kako) ga bo nasledil.
Predsednik parlamenta Qiao
Shi je že zatrdil, da se bo
nadaljevala politika reform
in odpiranje Kitajske, ki jih
je začel veliki voditelj Deng.
Dengova smrt po 18 letih na
čelu politične elite je odprla
boj za prevlado, v katerem pa
je najverjetnejši zmagovalec
sedanji predsednik partije in
države Jiang Zeniin, ki si je
izkušnje nabiral predvsem
zadnjih sedem let. Analitiki
opozarjajo, da pri svojem vla-
danju ne bo smel pozabiti na
vojsko, najvplivnejšo silo v dr-
žavi, ki znova zahteva moder-
nizacijo s pomočjo trde roke in
pod zastavo nacionalizma. Tu
je še že prej omenjeni predsed-
nik parlamenta Qiao Shi, figu-
ra v senci, ki je nekoč vodil
kitajski varnostni aparat. Znan
kot človek, ki dnevno dela naj-
manj 10 ur. Pri delitvi oblasti
nikakor ne gre pozabiti na se-
danjega premiera Li Penga,
zaradi njegove vloge pri zadu-
šitvi nemirov leta 89 tudi ene-
ga najmanj popularnih kitaj-
skih voditeljev. Analitiki mu z
gotovostjo pripisujejo mesto v
ekipi, ki bo Kitajsko popeljala
v 21. stoletje. V njej pa bo tudi
Zhu Rongji, podpredsednik
vlade, zaradi zagovarjanja re-
form bolj znan kot kitajski
Gorbačov.
Beograd prevzela
opozicija
v Beogradu je po treh me-
secih demonstracij oblast
prevzela opozicijska zveza
Skupaj. V prvi opozicijski
mestni skupščini po drugi
svetovni vojni so za župana
že izvolili vodjo opozicijske
Demokratske stranke Zora-
na Dindiča.
Njegova prva naloga je bila
odstranitev zvezde (prepeljali
so jo v Muzej revolucije) s
stolpa mestne hiše. Kar tiče
prihodnjega političnega
udejstvovanja pa so članice
zveze Skupaj podpisale tri
sporazume. Ti predvidevajo
pripravo srbskih predsedniš-
kih in parlamentarnih volitev
in sodelovanje pri razdelitvi
položajev v mestih, ki so po
priznanju volilne zmage v ro-
kah opozicije. Stranke naj bi
se tudi sporazumele, da bo
kandidat za predsednika Srbi-
je Draškovič, za predsednika
republiške vlade Dindič, kan-
didatka za predsednico srb-
skega parlamenta pa naj bi
bila opozicijska Vesna Pešič.
Beograjski časnik Blic pa je te
dni objavil, da naj bi za pred-
sednika Srbije kandidiral tudi
milijonar Bogoljub Karič, last-
nik vedno bolj uspešne (in
bogate) družbe Bratje Karič.
Da bo za Miloševiča vnovična
izvolitev težka, pričajo tudi
zadnje izjave črnogorskega
premiera Dukanoviča, ki je
dejal, da je srbski vožd človek
zastarele politike in ni sposo-
ben strateško gledati na izzi-
ve, pred katerimi je država.
Dobro se znajde samo v kao-
su, ki ga povzroči sam.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
KOMENTIRAMO ^
Je delavec lahko
bolan?
Je, vendar bo zanj - če je
zaposlen v Celjskih mesninah
- najbolje, če se pozdravi med
dopustom!
Sklep kolegija družbe Celj-
skih mesnin, ki ga je podpisal
direktor Izidor Krivec, dr vet.
med., namreč povzema pro-
gram v smislu zmanjševanja
stroškov odsotnosti z dela za-
radi bolezni, v podjetju pa so
ga sprejeli v začetku letošnjega
februarja. Delavce, ki letos ne
bodo koristili bolniškega sta-
leža, bodo stimulirali z denar-
no nagrado v višni 30 tisoč (za
zaposlene v proizvodnji in
hladilnici) oziroma 20 tisoč
tolarjev (za delavce v malo-
prodaji in režiji). Delavci se
bodo lahko odločali, da za
krajše bolezenske odsotnosti z
dela izkoriščajo letni dopust
in tako ohranjajo pravico do
denarne nagrade ter bonitet,
ki jim jih podjetje ponuja med
letom. Te pa so - za zaposlene,
ki ne bodo koristili bolniškega
staleža - v možnostih cenejše-
ga nakupa mesa in mesnih
izdelkov. Zaposleni, ki se bo-
do odločili, da svojo morebit-
no bolezen vendarle odležijo v
bolniški postelji in so ta čas v
bolniškem staleža, pa bodo
pravico do cenejšega nakupa
izgubili za pol leta.
Presenetljivo je, da se nad
omejevanjem pravice do odsot-
nosti z dela zaradi bolezni ni
oglasil sindikat v podjetju, jav-
nost je za odločitev kolegija
izvedela iz časopisa Delavska
enotnost, ki je 13. februarja
objavil fotokopijo sklepa. Zara-
di sklepa so začudeni tudi v
celjskih območnih sindikatih
Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije, vendar pa vsebine
sklepa ne želijo komentirati,
vse dokler ga ne bo obravnava-
la pravna služba sindikata.
Pustimo ob strani slovensko
delovno-pravno zakonodajo in
dejstvo, da je trenutno zelo ne-
dorečena. Stimulacija, ki jo v
tem primeru ponujajo delav-
cem, da bi bili zaradi bolezni
manj odsotni z dela, je zagoto-
vo veliko manj vredna od nji-
hovega zdravja! Prizadevanja
podjetja, da bi zmanjšalo stroš-
ke, pa so sila kratkoročno na-
ravnana, saj se varčevanje na
račun delavčevega zdravja dol-
goročno ne more obrestovati.
In nenazadnje, pravico za
odsotnost z dela zaradi bolez-
ni so delavcem priznali že v
prejšnjem stoletju!
IVANA STAMEJČIČ
V Urša centru delajo
Poročali smo o stavki v podjetju Konfekcija Šmarje, v
petek pa so po približno treh tednih začeli delati v drugi
šmarski šivalnici, v podjetju Urša center.
Gre za 28 zaposlenih Urša centra, ki so v četrtek prejeli
novembrsko in decembrsko plačo ter še preostanek lanskega
regresa. Večina zaposlenih, pretežno žensk, dela v prozvod-
nji. Po zagotovilu lastnice in direktorice, samostojne podjetni-
ce Brede Drofenik, bodo prejeli januarsko plačo do konca
februarja.
Skupščina delničarjev Konfekcije Šmarje, ki jo vodi direktor
Vladimir Kolar, pa je prejšnji teden vložila zahtevek za
uvedbo stečajnega postopka v tem podjetju. V prihodnjih
dneh naj bi prišel stečajni upravitelj, delavke pa so trenutno
uradno še na dopustu. B.J.
HrvaŠki gospodarstveniki v Celju
Celjsko območno gospodarsko zbornico je v torek obiskala skupina hrvaških gospodars-
tvenikov, ki delufejo v okviru gospodarske zbornice Krapina.
Tokratni obisk hrvaških gostov je bil namenjen vzpostavitvi tesnejšega gospodarskega
sodelovanja med podjetniki s celjskega in krapinskega območja. Delegaciji pod vodstvom
predsednika upravnega odbora GZ Celje Franca Bana in predsednika krapinske zbornice Ivice'
Cerovečki sta med drugim podpisah dogovor o tesnejšem sodelovanju, srečanja pa se je udeležili
tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji dr. Ivica Maštruko. Foto: SHERPA ■
Preveč podvajanja
V Šmarju so se svetniki odločili proti podjetniškemu centru
šmarski svetniki so na
zadnji seji zavrnili osnutek
pogodbe o ustanovitvi in so-
financiranju Lokalnega pod-
jetniškega centra. Gre za za-
misel centra za območje pe-
tih novih občin na področju
šmarske upravne enote, s se-
dežem v Rogaški Slatini.
Podobno kot že v svetovem
gospodarskem odboru, so tu-
di na seji menili, da gre za
podvajanje dela podobnih ob-
stoječih ustanov (Sklada za
razvoj obrti in podjetništva ter
gospodarske in obrtne zbor-
nice), kritični pa so bih tudi
do predvidenega vložka šmar-
ske občine, ki znaša nad 23
odstotkov. Tako so vsi svetniki
glasovali proti ustanovitvi Lo-
kalnega podjetniškega centra
oziroma so se med glasova-
njem vzdržali.
Na seji je bilo sicer slišati
tudi, da ima obstoječi sklad
predvsem finančno funkcijo,
nov Lokalno podjetniški cen-
ter pa bi se posvetil podjetniš-
tvu v drugačni obliki. Njegov
sedež bi bil v Rogaški Slatini,
kjer je več kot 41 odstotkov
malega gospodarstva na ob-
močju upravne enote, za
Šmarje pa so predvideli izpo-
stavo centra. Občina Rogaška
Slatina bi zagotovila prostore
za center brezplačno.
V šmarskem občinskem
svetu pa so tokrat potrdili za-
ključni račun lanskega prora-
čuna, z več kot 515 milijoni
odhodkov in prihodkov. Prav
tako so se strinjali, da bo pet
novih občin iz šmarske uprav-
ne enote izdajalo skupno
uradno glasilo, ki bo priloga
Rogaških novic. Tam bodo ob-
javljena podrobna  besedila
odlokov, ki jih bodo objavljali
obenem v Uradnem listu.
Svetniki so potrdili tudi višino
cen koncesionarja, ki ima na
skrbi vsa pokopališča v šmar-
ski občini, opravlja pa tudi
pogrebne storitve. Pri tem bo,
na primer, letna najemnina za
kvadratni meter groba znaša-
la 480 tolarjev.
Med drugim so sklenili še,
da bo nove garderobe ter sani-
tarije na šmarskem športnem
igrišču upravljal domači No-
gometni klub.
BRANE JERANKO
Vec na obrobje
Zreški svetniki so na po-
nedeljkovi seji največ časa
namenili gospodarjenju z
občinskim proračunom.
Najprej so temeljito proučili
zaključni račun proračuna za
preteklo leto in ugotovili, da je
občinska uprava sredstva raz-
porejala v skladu s sklepi sve-
ta, zanimalo pa jih je, kako je
s porabo proračunskega de-
narja v krajevnih skupnostih
in kako visoki so drugi pri-
hodki krajevnih skupnosti.
Do ene naslednjih sej bodo v
občinski upravi zato pripravili
še prikaz gospodarjenja v kra-
jevnih skupnostih. Letošnji
proračun pa so svetniki obrav-
navali v prvem branju. Čeprav
so v zadnjih dveh mesecih
proračun usklajevali v vseh
odborih in komisijah sveta ter
s predsedniki krajevnih skup-
nosti, je bilo na osnutek še kar
nekaj pripomb.
Letos bodo Zrečani razpola-
gali s 335 milijoni tolarjev, 21
milijonov je namenjenih v
skupne investicije: telovadni-
co, gospodinjsko šolo, tržnico
in križišče Zreče, približno
petnajst milijonov pa za dru-
ge investicije v krajevnih
skupnostih. Svetniki so v raz-
pravi ocenili, da so v doseda-
njem mandatu veliko vlagaU v
center občine, zato bo potreb-
no pri pripravi proračuna za
prihodnje leto to spremeniti.
V nadaljevanju seje ^o svetni-
ki govorili še o pokopališki in
pogrebni dejavnosti v občini.
Že na eni minulih sej je največ
razprave spodbudilo določilo
o obveznem čuvanju umrlega
v mrliški veži.
Predvsem predstavniki po-
horskih krajevnih skupnosti
so imeli ob tem pomisleke, saj
povsod ustreznih mrliških
vež nimajo. V odlok, ki ureja
to področje, so zato Zrečani
zapisali, da se umrle pravilo-
ma čuva v mrliški veži, še
vedno pa bo mogoče tudi ču-
vanje umrlega na domu.
wmmmHmmmmmsmm a.n.
Fordove nagrade
Slovenija je med 27 država-
mi, kjer bodo letos izbirali
projekte za Nagrade Henryja
Forda za ohranitev evropske
naravne in kulturne dedišči-
ne, vrednost nagrad pa znaša
500 tisoč dolarjev. V Sloveniji
bodo projekte razvrstili v šti-
ri skupine.
Sodelujoči se bodo lahko
potegovali za nagrado v eni od
naslednjih skupin: naravno
okolje (ohranitev flore, favne
in njihovega okolja), kulturna
dediščina (ohranitev zgodo-
vinskih stavb, tradicije, obr-
ti), varstveni inženiring (pro-
jekti za zmanjševanje stopnje
porabe naravnih virov) in
mladinski projekti (varstveni
projekti, pri katerih so izvajal-
ci mlajši od 17 let).
Sodelujejo lahko posamez-
niki, naravovarstvene organi-
zacije in drugi, slovenski zma-
govalec pa bo prejel 10 tisoč
dolarjev in bo lahko tekmoval
za evropsko nagrado. Rok pri-
jave je 2. april, prijavnice pa
so na voljo pri Summit motors
Ljubljana, Leskoškova cesta 4
(g. Zlatko Horvat).
Predsednik nagrade je Wil-
liam Clay Ford ml., pravnuk
Henryja Forda , ustanovitelja
podjetja, žiriji pa bo predse-
doval nadvojvoda George
Habsburg. S tem projektom
želi Ford Motor Company
prispevati k ohranitvi evrop-
ske naravne in kulturne de-
diščine, saj »podpira vsako
pobudo za harmonično sožit-
je narave in industrije«.
SLOVENSKA KNJIGA
zaposli
OBMOČNEGA DIREKTORJA/ICO
za organizacijo in vodenje zastopniške mreže
za individualno prodajo slikanic In poučnih knjig
za otroke na celjskem območju in na območju Koroške.
Pogoji:
-aktivno znanje slovenskega jezika
-najmanj IV. stopnja izobrazbe
-izkušnje z zastopniškim delom
Kandidati/ke naj pošljejo pisne ponudbe do 7.3.1997, na naslov:
Slovenska knjiga PE Založništvo, Litijska 38,1000 Ljubljana.
Pomoč pri opuščanju in
odvajanju od kajenja.
Telefon:
090 5557,
vsak delavnik
od 14. do 17. ure.
PO DRŽA\^
Zaslišanja
UUBUANA, 25. febri^
ja - Pred parlamentarni«
delovnimi telesi se je do s|
de popoldan uspešno
slavilo šest od devetih M
strskih kandidatov, ki ji||
predlagala SLS. Že v petei
matični odbor podprl kan^
data za ministra za ekonoj
ske odnose in razvoj dr. Ml
jana Senjurja, v ponedel
pa so podporo dobili tudi'
1\irnšek, Ciril Smrkolj, "b
maž Marušič in Božo Gra
nauer. Odbor za notranjo j
litiko in pravosodje je v toj
z osmimi glasovi za in er|
proti podprl kandidati
Marjana Podobnika za |
nistra brez resorja, ki naj
mešča predsednika vlade«
koordinira državotvorna |
nistrstva. Odbor za notrai
poUtiko in pravosodje jei
glasovi za in 4 proti p()d
tudi kandidaturo Mirka Bi
dl|a (LDS) za notranjega i
nistra. Državni zbor bc|
predlogu nove vlade odlo
danes, v četrtek.
Štirinajst let
MARIBOR, 19. februai
(Dnevnik) - Veliki senat n
riborskega okrožnega sod
ča je izrekel Danijelu Jel
niku zaporno kazen 14 1
eno najvišjih v zadnjih (
setletjih pri nas. Jezernik
24. septembra lani nastž
ročno bombo na dvorišč
vrata hiše, v kateri stani
sodnik mariborskega o\^i
nega sodišča Konrad Rei
nik. Bomba je hudo pošl
dovala sodnikovo ženo. Se
nat je razsodil, da je Jea
nik kriv, ker je poskusil di
gemu vzeti življenje, pri ten
pa je dejanje storil iz brez(|
zirnega maščevanja.      i
Vec za IcampanI
LJUBUANA, 19. februaj
j a (Delo) - Poslanci državni
ga zbora so na svoji druj
seji zavrnili veto državneg
sveta na dopolnitev zakoi
o volilni kampanji, kar |
meni, da bodo stranke po^
smele za svoje kampanjel
mesto dosedanjih 30 poral
ti na enega volivca 60 tol
jev. Poslanci so na seji po«
dili 25 meddržavnih spoi
zumov in pogodb, potrd
izvolitev Janeza ČadežaJ
generalnega direktorja K|
Slovenija in izvolili 25 no|
sodnic in sodnikov.
Jelinčič zbira
podpise
UUBUANA, 19. februaf
ja (Delo) - Poslanec Zmaj
Jelinčič je pričel zbirati |
slanske podpise za razi
predhodnega zakonodajne
referenduma o vračaniu
dov Volivci naj bi se na i|
rendumu izrekli o tem.
ima sploh kdo lahko v 1^
več kot 200 hektarjev go/df
in ali naj državne gozde
zavarujemo kot narodne p«
ke. Zahteva, ki jo mora p''
preti najmanj 30 poslan«^
je nastala na podlagi prvot
zahteve mag. Janeza
ča iz Kočevja, ki je kol
januarja predlagal zbirki
podpisov, vendar je z refef
dumsko pobudo posto^
bistveno krajši.
1. SNOPIČ
DOGODKI
5
Usoda Zlatarne še negotova
Kakšna usoda čaka celjsko
zlatarno v tem trenutku še ni
^Pgoče napovedati, dejstvo
je, da se je položaj v zad-
jljgni mesecu, odkar je vods-
1^,0 z lastniki in delavci podjet-
ij sprejelo dogovor o nadalje-
Igoju sanacije, še poslabšal.
proizvodnja teče v močno
Pinejenem obsegu, tako da je
jl(oraj polovica delavcev na ča-
lijnju. Predsednik sindikata Fri-
lerik Kralj je povedal, da strp-
nost med zaposlenimi počasi
popušča in da se znova počutijo
izigrane. Od obljub in razgovo-
[ov, glede na to, da podjetje še
^no ni dobilo dogovorjenih
Ijlogramov zlata za nadaljnjo
proizvodnjo, se po Kraljevih be-
sedah ne da živeti.
Usoda celjske Zlatarne ostaja
negotova tudi po petkovi, zad-
nji seji začasnega nadzornega
sveta Zlatarne Celje na mini-
strstvu za gospodarske dejav-
nosti v Ljubljani, ki ni prinesla
bistveno novih odločitev. Po
besedah predsednice nadzor-
nega sveta Zlatarne Celje Bran-
ke Kostič, so razpravljali le o
realizaciji na prejšnji seji spre-
jetih sklepov. Tako naj bi da-
nes, v četrtek, v Celju z največ-
jo upnico Banko Celje podpisa-
li pogodbo o reprogramiranju
dolgov in dezinvestiranju ozi-
roma odprodaji Zlatarnine
stolpnice v Celju in Aurodenta
v Ljubljani. Glede obljubljenih
kilogramov zlata, ki jih Zlatar-
na še vedno ni dobila, pa je
Kostičeva dejala, da predstav-
niki kapitalskega in odškod-
ninskega sklada skupaj s Poob-
laščeno investicijsko družbo
Nika še vedno tehtajo ali bo
takšen njihov vložek v Zlatar-
no dejansko omogočil dogo-
vorjeno sanacijo. Sicer pa je
nadzorni svet razpravljal še o
velikem zanimanju strateških
partnerjev za dokapitalizacijo
Zlatarne.
Da bi dokapitalizacija podjet-
ja v višini dveh milijonov nemš-
kih mark v tem trenutku lahko
rešila celjsko Zlatarno je prepri-
čana tudi Kostičeva, zato bo,
nadzorni svet na jutrišnji skupš-
čini delničarjev predlagal spre-
jetje sklepa o dokapitalizaciji.
Kakorkoli že, delavci Zlatarne
Celje so se na torkovem skup-
nem sestanku vseh članov sin-
dikata Kovinske in elektro indu-
strije odločili, da zaenkrat ne
bodo stavkali, kar pa ne pome-
ni, da stavka ni mogoča. Po
besedah predsednika sindikata
Friderika Kralja so se za takšen
sklep odločili v prvi vrsti zaradi
obljube o današnjem izplačilu
preostale tretjine regresa za la-
ni, kar pa bi bilo po zagotovilih
uprave v primeru stavke vpraš-
ljivo. Še vedno pa ostaja odprto
vprašanje izplačila decembr-
skih plač, ki naj bi jih uprava
poskušala zagotoviti do jutri.
Člani sindikata SKEI so hkrati
sprejeli tudi sklep o tem, da
mora izvršni odbor sindikata
nenehno spremljati nastali po-
ložaj in sproti reagirati na odsto-
panja pri uresničevanju dogo-
vorjenih sklepov tudi s stavko,
ne glede na čas ali datum. Da-
nes pa naj bi Izvršni odbor sin-
dikata sprejel tudi alternativi o
nadaljnjih aktivnostih zaradi
nespoštovanja socialnega spo-
razuma. Po zagotovilih Kralja
bodo sklep o tem objavili v po-
nedeljek, saj je vse odvisno od
jutrišnje prve skupščine delni-
čarjev Zlatarne Celje. Kljub te-
mu sindikat močno dvomi, da
bo skupščina rešila socialni po-
ložaj delavcev, upa pa, da bo
pomenila pozitivni premik za
rešitev podjetja.
kpani v Nazarjah. Z leve velenjski Srečko Meh, šmarski Ivan Rakun, lučki Mirko Zamernik
in gornjegrajski Toni Rifelj. kot zadnji pa še Anton Venek, predstavnik občine Mozirje.
Župani o oblilcovanju regije
Po prvem delovnem sestanku županov občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline pred
mesecem dni v Šoštanju so se pretekli teden na podobnem posvetu sešli še v gradu Vrbovec v
Nazarjah.
Večletno sodelovanje med zgornjesavinjskim in šaleškim prostorom na gospodarskem, kultur-
nem in političnem področju naj bi v prihodnje preraslo v še bolj konkretne vsebine in obhke.
Občine bodo sodelovale na osnovi medsebojnih interesov in koristi, predvsem v kmetijstvu,
'urizmu in podjetništvu.
Dogovarjanje ljubenske županje z župani občin Luče, Gornji Grad, Nazarje, Mozirje, Šmartno
"bPaki, Šoštanj in Velenje je pomembno tudi zaradi členitve Slovenije na posamezna regionalna
ifdra. O tesnejšem sodelovanju so se že dogovorili gospodarstveniki, poskrbeli pa bodo tudi za
Okretno podjetniško in kulturno izmenjavo. JOŽE MIKLAVC
Izhod v sili
Občina Laško bo, kot kaže,
še nekaj let ena redkih v
Sloveniji, ki nima doma za
ostarele.
Sodeč po krajši razpravi, ki
jo je v ponedeljek na občin-
skega seji sveta vzpodbudil
svetnik iz vrst DeSUS Jure
Jan, odgovorni v občini sploh
še ne vedo, ali bo dom stal v
Rimskih Toplicah ali v Laš-
kem, morda pa tudi kje drug-
je, prav tako pa jim tudi še ni
jasno, kako bodo zagotovili
potrebna sredstva. Po neu-
radnih izjavah enega od ob-
činskih uslužbencev, občina
Laško ne bo imela doma za
ostarele še najmanj pet let.
Morda so prav zato letos pri-
čeli uvajati program oskrbe v
tuji družini. Gre za nov pro-
gram, tudi v slovenskem pro-
storu, ki ga občina izvaja sku-
paj s Centrom za socialno delo
in ki bi ga morda lahko pri-
merjali z rejništvom. Prav tako
kot pri rejništvu center na-
mreč tudi v tem primeru išče
družine, ki bi bile pripravljene
sprejeti v svoj dom tujo osebo
ter zanjo zagotavljati material-
no in zdravstveno oskrbo.
Družine seveda za svoje delo
in stroške dobijo nadomestilo.
Centru za socialno delo je do-
slej uspelo zagotoviti oskrbo
že za eno starejšo osebo, in
sicer pri družini Deželak v Po-
lani. JI
Za otrosice dodatice
v Centru za socialno delo Celje bodo v ponedeljek začeli
sprejemati vloge za nadaljnje prejemanje in novo uveljavitev
pravice do otroškega dodatka.
V Službi za družinske prejemke Centra za socialno delo Celje
zato obveščajo vse prejemnike otroških dodatkov in nove
vlagatelje, da bodo vloge sprejemali ves marec ob ponedeljkih,
torkih in četrtkih med 8. in 15. uro, ob sredah med 8. in IZ uro
ter ob petkih med 8. in 13. uro. Vloge je potrebno oddati na
obrazcu DZS 8,41, obrazci pa so naprodaj v vseh papirnicah in
knjigarnah. IS
Sejem Moda-fashion 97 zaprl vrata
Veliico razstavljavcev s Celjskega - Strokovni posveti obogatili sejem
v soboto so na Gospodar-
razstavišču v Ljubljani
^Prli sejem Moda-fashion
Na njem je bilo 189 raz-
Mjavcev iz 18 držav, dobro
^stopane pa so bile tudi to-
yne, podjetja in zasebniki
"^Celjskega
Iiuii letos je sejemsko st
^''no na Gospodarskem laz-
^'^višču začel sejem mode
"•^eiiovan Moda-fashion, ki
J bil že 44. po vrsti. Kot
''slej, je tudi ta imel pred-
.^^m promocijski značaj, bil
predvsem slovenski, če-
je na njem sodelovalo
70 tujih proizvajalcev,
.^•^ji del preko zastopnikov,
'ovenskih razstavljavcev je
"o 119, kar dobro pa je bila
^^^dstavljena tudi celjska re-
m. Predstavili so se Elkroj,
Club, Konfekcija Mont,
MIK, Polzela, Scala Zarja, TT
Prebold, Miroteks, Bella tra-
de, Dolejši-mo.dni gumbi in
Irena Čebular Ina.
Sejem je bil postavljen zelo
pregledno po vrsti konfekcije,
svoj prostor so imeli šole in
mladi, še neuveljavljeni mod-
ni kreatorji in modne revije.
Te so bile vse dni po dvakrat
na dan, na njih so se pred-
stavljali priznani domači in
tuji proizvajalci, ogled pa je
bil brezplačen, zato je priva-
bil še toliko več obiskovalcev.
Pripravili so tudi več okroglih
miz in strokovnih posveto-
vanj o oblačilni in usnjarsko
predelovalni industriji v luči
konkurenčne sposobnosti,
kako poslovati s tujino in so-
delovati z ekonomskimi pred-
stavniki v tujini, seznanih so
se z novimi predpisi o pore-
klu blaga itd.
«■■■■■■■■■1 T. TAVČAR
Takole domiselno je svoje izdelke predstavljala Polzela d. d., ki ima za svoj zaščitni znak
lastovko.
PO DRŽAVI
Ničvec
predsednik
UUBUANA. 20. februar-
ja (Večer) - Janez Kocjančič
ne bo več kandidiral za pred-
sednika združene liste. Stran-
ka bo o novem predsedniku
odločala na kongresu 15.
marca, kandidaturo pa so do-
slej prijavili Mateja Kožuh
Novak, Borut Pahor, Lev
Kreft in Rado Bohinc.
Brez Zagožna
UUBUANA, 24. februar-
ja (Delo) - Od devetnajstih
poslancev Slovenske ljudske
stranke je izjavo, da podpira-
jo stališče glavnega odbora
ob vstopu SLS v vlado in
uravnoteženo koalicijo z
LDS, podpisalo osemnajst
poslancev. Izjave ni podpisal
Franc Zlagožen, ki na voli-
tvah nove vlade naj ne bi
glasoval niti proti niti za. Če-
prav se Zagožen z vstopom v
vlado ne strinja, za zdaj ne
razmišlja o izstopu iz stranke.
Formalno ima nova koalicija
52 glasov, opozicija pa 38,
vendar je ob volitvah nove
vlade mogoče pričakovati tu-
di drugačna razmerja.
Nafta V zalivu
IZOLA, 23. februarja (De-
lo) - V izolski ladjedelnici se
je razlilo gorivo z ladje »Naj-
mat Jeddah«, ki pluje pod
zastavo Savdske Arabije.
Naftni madež je najprej pre-
kril povTšino 2000 kvadratnih
metrov v ladjedelnici, večji
madež pa plava v dve kilome-
tra dolgem in 500 metrov ši-
rokem pasu dobro miljo pred
izolsko obalo. Reševalci so se
takoj lotili dela in do popol-
danskih ur pobrali za nekaj
sodov z nafto prepojenega
absorbcijskega sredstva. Proti
kršiteljem bo najverjetneje
napisana prijava sodišču.
Januarska
inflacija
LJUBUANA, 23. februar-
ja (Večer) - Po podatkih dr-
žavnega statističnega urada
so na januarsko inflacijo, ki
znaša 1,1 odstotka, najbolj
vplivale cene kmetijskih iz-
delkov, ki so bile v povprečju
višje od decembrskih za 11,5
odstotka. Med industrijskimi
živilskimi izdelki se je januar-
ja najbolj podražilo predela-
no in konzervirano meso,
med neživilskimi izdelki pa
kurjava ter tekoča goriva in
maziva. Cene prometnih sto-
ritev so bile v povprečju višje
za 2,7 odstotka cene osebnih
storitev pa za 2,5 odstotka.
Skupna
odgovornost
UUBUANA, 24. februarja
(Delo) - Predsednik Milan
Kučan je ob obletnici Sloven-
ske škofovske konference
sprejel slovenske škofe, ki ji
vodil nadškof in slovenski me-
tropolit dr. Alojzij Šušter, na
pogovoru pa je sodeloval tudi
papeški nuncij dr. Edmund
Farhat. Sobesedniki so izme-
njali poglede na sedanje notra-
nje in zunanje razmere, govo-
rili pa so tudi o skupni odgo-
vornosti za priliodnost obstoja
in življenja Slovencev in slo-
venskega naroda.
6
GOSPODARSTVO
Kje bo pristalo
celjsko
gospodarstvo?
Razmere v gospodarstvu
celjske regije se še zaostruje-
jo. Na vedno slabši socialno-
ekonomski položaj zaposle-
nih so na četrtkovi novinar-
ski konferenci opozorili se-
kretarji območne organiza-
cije sindikatov Celje.
Poleg povečevanja izgub in
težav z likvidnostjo, zlasti v
tekstilni, kovinsko predeloval-
ni in lesarski industriji, se
problemi selijo tudi na po-
dročje trgovine. Na prehodu v
letošnje leto so bili po zadnjih
podatkih celjske območne or-
ganizacije sindikatov uvedeni
stečaji v Livarni vezir, Topru
Mode, Topru 2000, v stečaj-
nem postopku je Emo Energe-
tika, Žična ležaji in v prisilni
poravnavi Trgovsko podjetje
Teko Celje. Vedno daljši pa je
po besedah sekretarja Ladisla-
va Kaluže tudi spisek podjetij,
kjer imajo težave s tekočim
poslovanjem, med njimi v
obrtnem podjetju Ključavni-
čar, radeški Sopoti in Kori Ra-
deče, Kreatorju, Bohor Mesti-
nju, da nekdanje Emo posode
in Zlatarne Celje niti ne ome-
njamo. Če sanacije teh podjetij
ne bodo uspešne, se na ob-
močni organizaciji sindikatov
bojijo, da lahko celjsko ob-
močje v kratkem izgubi od dva
do štiri tisoč delovnih mest.
Prepočasno reševanje ob-
stoječih problemov in odloči-
tve za sanacijo ter pomanjka-
nje ustreznih vodstvenih ka-
drov, pa so po njihovem mne-
nju glavni vzroki za propada-
joče gospodarstvo na Celj-
skem. Poleg povečanja disci-
plinskih postopkov za delav-
ce, na sindikatu ugotavljajo,
da podjetja problem viška de-
lovnih sil razrešujejo z eno-
stranskimi dogovori in nepla-
čilom pripadajočih odpravnin.
Na sindikatu pa opozarjajo še
na dejstvo, da so stečaji včasih
za trenutno socialno varnost
delavcev edina, vendar kratko-
ročna rešitev. V reševanje vse
bolj bolnega gospodarstva pa
se bo morala v prihodnje bolj
resno vključiti tudi celjska ob-
čina. SM
Razvojni sklad v steklarni?
Staro posojilo bi spremenili v lastniški delež
v steklarni v Rogaški Slati-
ni, ki jo že dolgo mučijo teža-
ve velikega dolarskega izvoz-
nika, naj bi prišlo v kratkem
do pomembnih sprememb.
Kot se govon, so bo v podjet-
ju po vsej verjetnosti pojavil
Sklad za razvoj. Pri tem gre za
morebitno spremembo kapi-
talskega deleža v zvezi s štiri-
mi milijoni mark starega dr-
žavnega posojila (zdaj znaša,
skupaj z vsemi obrestmi, že
9,6 milijonov mark). Sicer pa
je med februarskim obiskom
steklarne o tem govoril že mi-
nister za gospodarske dejav-
nosti. Metod Dragonja, ki je
omenil možnost spremembe
državnega posojila v lastniški
delež.
V podjetju so trenutno večin-
ski lastniki zaposleni (z 59 od-
stotnim deležem), njihov delež
pa bi se v napovedanem prime-
ru seveda bistveno 2manjšal.
Predsednik Svobodnega sindi-
kata v 1700-članskem kolekti-
vu, Albin Šrimf, ki je tudi član
nadzornega sveta, računa, da bi
lahko delež Sklada za razvoj
znašal kar od 35 do 39 odstot-
kov. Pri tem opozarja še na dejs-
tvo, da so se delavci zadnja leta
z nizkimi plačami, pod ravnijo
kolektivne pogodbe, precej od-
povedovali, pa tudi lanskega re-
gresa še niso dobili v celoti.
V sindikatu pogosto krivijo
za slab položaj Steklarne prav
državne institucije, zato se ču-
dijo, da bi zdaj postala večin-
ski lastnik država. V Rogaški
Slatini bi tako prišel do velike
besede Sklad za razvoj že v
drugem gigantu. V sindikatu
so zaskrbljeni, saj Sklad v*
zdravilišču ni uspešen.
Pri vsem skupaj bo gotovo
več znano po sestanku med
predstavniki uprave steklarne
in njenega nadzornega sveta
ter sklada, ki bo v tem tednu.
M»i BRANE JERANKO
Konfederacija novih sindikatov Neodvisnost, v katero je
včlanjenih 190 zaposlenih rogaških steklarjev je pripravlje-
na z novo upravo Steklarne Rogaška Slatina podpisati social-
ni mir za dobo šest mesecev. Tako je predsednik Sindikata
kovinarjev v konfederaciji Neodvisnost Bogomir Ličof pove-
dal po obisku v celjski regiji. S podpisom socialnega sporazu-
ma obeh sindikatov bi upravi steklarne pod vodstvom Davo-
rina Škrinjariča dali na voljo šest mesecev za nemoteno
izvajanje sprejetih sanacijskih ukrepov, s katerimi bodo, kot
je prepričana uprava, podjetje rešili pred finančnim zlomom
in ohranili večino od 1728 delovnih mest.
Zadnji korak
Jutri odločilna seja skupščine Term Laško in ZdravilišP
Laško
Terme Laško in Zdravilišče
Laško sta že sredi leta 1995
podpisala pogodbo o pripoji-
tvi, vendar nova delniška
družba še do danes ni regi-
strirana. Registrsko sodišče
namreč zahteva natančnejšo
opredelitev osnovnega kapi-
tala. Skupščina obeh družb
naj bi zato na jutrišnji seji
sprejela takšne spremembe
splošnih aktov, da bo zadoš-
čeno vsem formalno-prav-
nim zahtevam.
Če se želi nova delniška
družba, ki se bo imenovala
Zdravilišče Laško, medicina in
turizem, vpisati v sodni regi-
ster, mora najprej delnice
družbe Terme, ki so nominira-
ne v markah, preračunati v
tolarje, določiti osnovni kapi-
tal in delnice po pripojitvi
Term k zdravilišču ter rešiti
vprašanje delnic Term v lasti
zdravilišča. Uprava obeh
družb predlaga, da se skupna
vplačila osnovnega kapitala v
tolarjih razdelijo med delni-
čarje glede na razmerje vpla-
čanih delnic nominiranih v
markah, pri čemer naj bi del-
nice nominirali v tisoč tolar-
jih, ostanke pa namenili v re-
zerve. Pri določitvi osnovnega
kapitala družbe po pripojitvi
naj bi upoštevaU menjalno
razmerje ena proti ena, razli-
ke, ki bodo nastale glede na
dejansko menjalno razmerje,
določeno s cenitvijo, pa bodo
predstavljale obveznosti do
družbenikov Term in bodo iz-
plačane valorizirane s stopnjo
rasti drobnoprodajnih cen od
30. junija 1995 dalje. Vpraša-
nje delnic Term je zdraviUšče
že rešilo. Ponudbo za odpro-
dajo delnic je poslalo vsem
ustanoviteljem ter jih tudi pro-
dalo prvemu ponudniku, celj-
skemu Gradisu. Gre za delnice
v skupni višini 10 tisoč mark.
Po pripojitvi bo znašal os-
novni kapital obeh družb 495
milijonov tolarjev, pri čemer
znaša vložek družbe Terme 15
milijonov tolarjev. Največji
delničar nove delniške družbe
bo občina Laško, ki bo lastnik
97,67 odstotka celotnega kapi-
tala. Lastniki preostalega kapi-
tala bodo ustanovitelji oziro-
ma delničarji družbe Terme.
Tako bosta, na primer, Petrol
in novogoriški HIT imela v la-
sti po 0,6 odstotka kapitala,
Pivovarna Laško 0,2 odstotka,
Ingrad in SKB pa po 0,1 odstot-
ka.
O spremembah splošnih ak-
tov pred vpisom v sodni regi-
ster bo danes razpravljal tudi
svet Zdravilišča Laško, soglas-
je k spremembam pa je že v
ponedeljek dal tudi laški ob-
činski svet.
J. INTIHAR
Aparati vse bolj prijazni
z uspelo predstavitvijo na Domotechnici 97 je Gorenje dokazalo, da je in ostaja tudi za
naprej konkurent drugim evropskim in svetovnim proizvajalcem izdelkov bele tehnike.
Številne obiskovalce Gorenjevega razstavnega prostora na eni največjih tovrstnih sejemskih
manifestacij sta presenetila ureditev razstavnega prostora ter predstavljene novosti pralno
pomivalnega, hladilno zamrzovalnega in kuhalnega programa. V središču zanimanja so bile
novosti v Simple&Logical izvedbi, prav tako tudi nova linija Euro 97. »Predstavitev v Kolnu je
pokazala, da se Gorenju ni treba sramovati pred bogato konkurenco,« je po sejmu ocenil
predsednik poslovodnega odbora Gorenja Jože Stanič. ML.
Trend - navzdol
Piše: DARJA OROŽIM
Prejšnji ponedeljek je že
vse kazalo, da so se razmere
na trgu vrednostnih papirjev
umirile. Indeks delnic SBI je
zrasel kar za 7,1%, tudi pro-
meta je bilo na organizira-
nem trgu sorazmerno veliko.
Že v torek se je trend obrnil
navzdol.
Indeks SBI je vsak dan izgu-
bil nekaj odstotkov, hkrati pa
je upadel tudi promet z vred-
nostnimi papirji. SBI se je od
prejšnjega ponedeljka do tor-
ka zmanjšal za 6,8% oz. 100
točk. Najbolj prometne na or-
ganiziranem trgu so še vedno
delnice SKB banke, Leka, Lu-
ke Koper, Term Čatež, na OTC
trgu pa delnice Krke. V petek
so pričele v borzni kotaciji B
kotirati delnice Etola iz Celja.
Z delnicami je bilo sklenjenih
1669 lotov oz. 28,4 mio SIT.
Prometa s temi delnicami je
bilo razmeroma malo, v pone-
deljek je bilo sklenjenih samo
za milijon SIT, v torek pa 3,9
mio. To bi lahko pripisali sla-
bemu trgovanju na trgu.
Med večjimi družbami pri-
hajajo v petek na kotacijo B
delnice družbe Cetis d.d., Ce-
lje. Osnovni kapital podjetja je
razdeljen na 220.642 navad-
nih delnic na ime z nominalno
vrednostjo 12.000 SIT. Od tega
je bilo na dan sprejema vred-
nostnega papirja v borzno ko-
tacijo 29.896 navadnih delnic
z oznako B in 190.746 navad-
nih delnic z oznako G. Ob
izpolnitvi pogojev proste pre-
nosljivosti (13.2.1998) se bodo
delnice z oznako B pripojile v
borzno kotacijo sprejetim del-
nicam z oznako G. Oznaka
delnice na tečajnici je CETG.
V ponedeljek 24.2. so bile v
borzno kotacijo A (oznaka
KRBl) uvrščene obveznice
Krekove banke prve izdaje iz
Maribora. Obveznice so na
prinosnika. Obveznice s 7,5%
fiksno letno obrestno mero so
bile izdane v nematerializirani
obliki, v osrednji register KDD
so bile vknjižene 11. decem-
bra lani. Skupna nominalna
vrednost celotne izdaje obvez-
nic je 10 mio DEM. Dospelost
je 5 let od dneva izdaje. Obre-
sti se izplačujejo dvakrat na
leto, glavnina zapade skupaj z
zadnjim kuponom.
Če želite prodati delnice
podjetij iz javne prodaje (se-
rija G), se oglasite v CBH
d.o.o., Celje ali pri okencih
Banke Celje. Delnice podjetij
odkupujemo po dnevnih ce-
nah. Prav tako še vedno od-
kupujemo amortizacijske
načrte, ki jih je izdala Pošta
Celje, sedaj Telecom Sloveni-
je. Odkupovati smo začeli
delnice Cinkarne Celje in Pe-
trola iz javne prodaje (serija
G) po dnevnih cenah.
24.2. so bile iz borzne kota-
cije B v borzno kotacijo A pre-
nesene delnice družbe BTC in
sicer 311.503 navadnih delnic
z oznako B v skupni nominal-
ni vrednosti 2.492 mio SIT. V
borzno kotacijo A se že spreje-
tim navadnim delnicam z oz-
nako B pripoji še 289.230 na-
vadnih delnic z oznako A in C
družbe BTC v skupni nomi-
nalni vrednosti 2.314 mio SIT.
BAROMETEj
Kovinotehna v
Velenju
Jutri, v petek, bo celjsij
Kovinotehna odprla svoj
deveti prodajni center. So.
dobni prodajni prostori sov
spodnji etaži Nakupovalne,
ga centra Velenje. Kovino,
tehnin prodajni center bo.
do odprli jutri ob 11. uri.
odobreni
programi Agencij
Agencija za prestruktui
ranje in privatizacijo je
času od 1. januarja do
februarja odobrila druj
soglasje   tudi   nekateri
podjetjem s celjskega o
močja. Dobili so ga: Rese
na Šentjur, DKP Meja Šeri
jur, TIP Lipa Šentjur, gI
Na Na Celje, Merx Savii
Mozirje, GP Ojstrica Celj
Veterinarski center Cel
Savinjska veterinarska |
staja Žalec,  Veterinarsj
postaja Slovenske Konjice,
Veterinarstvo Šentjur, Vete-
rina Šoštanj ter Veterinar-
ska postaja Laško.
Gospodarstveniki
v BiH
Gospodarska zbornica
Slovenije in Območna zbor-
nica Celje organizirata
predstavitev slovenskega
gospodarstva na Sejmu
gospodarstva Herceg-Bo-
sna 97 od 2. do 5. aprila v
Neumu in Promo Tuzla od
22. do 26. aprila v Tuzli,
Cena najema razstavnega
prostora na ključ za sejem
Herceg-Bosna znaša 280
DEM/m^ slovenska zbor-
nica sofinancira 25 DEM/
m^ razstavnega prostora za
redne plačnike članskega
prispevka vsakemu raz-
stavljavcu neposredno po
končani prireditvi. Na sej-
mu Promo je cena najem-
nega razstavnega prostora
na ključ 270 DEM/m^ slo-
venska zbornica sofinanci-
ra 30 DEM/m^. Prijave za
sodelovanje na obeh sej-
mih zbirajo do jutri, 28. fe-
bruarja.
Merkur odprl
novo (ranšizno
prodajalno
Delniška družba Merkur
je pred dnevi v Bosni in
Hercegovini odprla novo
franšizno prodajalno. Le-to
so v celoti opremili sloven-
ski proizvajalci, franšizna
prodajalna pa je že druga
njihova tovrstna trgovina v
BiH. V franšizno mrežo
Merkurja je danes vključe-
nih 21 prodajaln, 18 v Slo-
veniji, 2 sta v BiH, v krat-
kem bodo odprli še eno
Hrvaškem.
i. SNOPIČ
INTERVJU
7
Pri strošicih neicdo meži
»Včasih levica ne ve, kaj dela desnica,« pravi direktor Cinkarne Marjan Prelec - Letos dokončna selitev na novo lokacijo
Čeprav gospodarski kazalci na Celjskem
^iso ravno spodbudni, obstojajo svetle izje-
me. Mednje sodi Cinkarna, po novem delniš-
l^a družba, ki proda na tuje 75 do 80 odstot-
l^ov svoje proizvodnje, z izvozom ustvari
letno 100 milijonov mark, produktivnost je
povečala kar za tretjino.
Da je Cinkarna kapitalsko zdravo podjetje,
Icaže podatek, da poslujejo s 50 odstotki lastne-
ga kapitala, preostalo polovico obratnih sred-
stev pokrivajo s krediti. Račune poravnavajo
skoraj do minute natančno. Cinkarno že skoraj
dvanajst let uspešno vodi generalni direktor
dipl.ing. Marjan Prelec, ki o letošnjih poslov-
nih načrtih pravi takole:
»Predvsem načrtujemo še nadaljnje izboljše-
vanje obstoječe proizvodnje, letos pa se name-
ravamo tudi dokončno preseliti s stare na novo
lokacijo. To zahteva gradnjo novega obrata
gradbenih mas in lepil, naložba bo vredna
približno 8 milijonov mark. Poleg tega bomo na
novo lokacijo seliU še preostanek metalurške
proizvodnje, kar pomeni dodatna 2 milijona
mark. Naložbe bomo financirah delno z lastni-
mi sredstvi, delno s krediti. Načrtujemo, da se
bomo na novo lokacijo preseli do konca leta.
Sicer pa smo že mnoge proizvodnje opustili ah
preselili. V bistvu gre za zaključek nekega
procesa.«
Kakšna bo usoda stare lokacije?
Staro lokacijo smo predali občini, ki bo ver-
jetno še nekaj časa oddajala uporabne prosto-
re, potem pa bodo ali morda že pripravljajo
urbanistični načrt za to področje. Del sedanje
lokacije bo verjetno sodil k centru mesta,
tobni del pa je primeren za mirno in čisto
odn. Mi nismo imeli namena, da bi to zemljiš-
& kupili oziroma lastninili, ker ga za naš
nadaljnji razvoj ne potrebujemo.
Katerim proizvodom boste v Cinkarni na-
menjali v prihodnje največ pozornosti?
Izhajamo iz tega, da so za nas vse obstoje-
če proizvodnje enako pomembne. Smo pa v
zadnjih letih kar nekaj nesmotrnih opustih.
Prenehali smo proizvajati cinkov oksid in
litopon, opustili smo keramiko in organska
barvila. S temi proizvodnjami za nas ni bilo
več prostora niti na področju bivše Jugoslavi-
je niti v Evropi. To, kar imamo danes v Celju
in Mozirju, je za nas trenutno zaokrožena
celota in v teh proizvodnjah bomo delali na
izboljšavah, modernizaciji in intenzifikaciji.
Po končani selitvi bomo nadaljevali z moder-
nizacijo proizvodnje titanovega dioksida in
verjetno bomo posodobili tudi valjamo cink-
titanove pločevine. Dobro bi bilo, da ta hiša
dobi moderno valjamo z nekoliko večjo
zmogljivostjo.
Razmišljate o uvajanju kakšne nove proi-
zvodnje?
Cinkarna že danes izvaža do 80 odstotkov
svoje proizvodnje, letno imamo za približno
100 milijonov mark izvoza, uvoz pa znaša 50
milijonov mark. Naši strokovnjaki ves čas dela-
jo na izpopolnjevanju tehnologije ter razvoju
izdelkov. Proizvajamo tisto, kar zahteva tržišče
in s tem, kar delamo, skušamo čim več iztržiti.
Izpiliti stvari, kot se temu reče, in delati s čim
nižjimi stroški. V preteklih dvanajstih letih smo
število zaposlenih zmanjšali za približno tisoč
in povečali produktivnost za tretjino, kar je za
bazično industrijo zelo veliko.
Tolar je precenjen
Kako kot direktor enega največjih izvoz-
nih podjetij v celjskem ter slovenskem pro-
storu komentirate položaj izvoznikov in te-
čaj tolarja?
Omenil sem že, koliko izvoza imamo in to
pretežno v zahodnoevropske države. Naši naj-
večji kupci so v Nemčiji, Italiji in Franciji, pa v
državah Bližnjega vzhoda in v ZDA. Eden
največjih problemov so stalno naraščajoči do-
mači stroški. Vzemimo kot primer cene ener-
gentov. Evropske cene, po katerih se tako rada
zgleduje Slovenija, so v primerjavi z ZDA višje
tudi do 60 odstotkov in zato evropska konku-
renčnost, kljub mnogo višji produktivnosti kot
je naša, stalno pada. Mi pa bi kar poviševah
cene, pa nič razmišljali o tem, kakšne so posle-
dice za industrijo. Če hočemo imeti tečaj,
kakršnega imamo, ne smemo spreminjati cen.
Mi pa dvigujemo plače in pokojnine. Mnogo
tujih kreditov se pretaplja v tolarje in to je še
dodaten pritisk na ponudbo deviz. Na stroškov-
nem področju pa nekdo meži in leva roka, torej
vlada, pa desna roka, to je Banka Slovenija,
nista usklajeni. S tem postavljata izvoznike
vsak dan v težji položaj.
V Cinkarni je danes 1446 zaposlenih, prib-
ližno 1000 delavcev je v zadnjih letih odšlo iz
podjetja, a kljub tako velikemu številu nihče
čez noč ni ostal na cesti. V tem času so
zaposlili približno 150 mladih strokovnjakov
in s tem za dvakrat, ponekod za trikrat
izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposle-
nih. Letos nameravajo število zaposlenih
zmanjšati še za približno 50, v glavnem z
upokojitvami.
Kakšen bi bil po vaši oceni realen tečaj
tolarja v tem trenutku in kaj za Cinkarno
pomeni zadnji velik skok dolarja ?
V trenutni situaciji je tolar po moje vsaj za 10
odstotkov precenjen. Dolar pa ni imel posebne-
ga vpliva prej, ko je padal, pa ga tudi zdaj, ko
narašča, nima. Iz ZDA približno za toliko, za
kolikor tja izvozimo, tudi uvozimo. Nekaj izva-
žamo še na druga dolarska tržišča, ampak
ponavadi imamo dolarsko devizno bilanco
izravnano.
Dobra podjetja so za tujce
vedno zanimiva
Kaj sicer kažejo izračuni za lansko poslov-
no leto?
Poslovanje je bilo lani zelo trdo, zaključili
smo ga s pozitivno ničlo. Od začetka lastninje-
nja pa do letos smo ustvarili približno 500
milijonov tolarjev dobička. Približno tretjino
tega denarja bomo razdelili med delničarje
oziroma za dividende, ostalo pa bomo nameni-
li povečanju obratnega kapitala.
Od konca lanskega leta je Cinkarna delniš-
ka družba, kakšna je lastninska struktura,
kdaj se bodo delničarji prvič sestali?
Ravno v teh dneh pričakujemo odločbo so-
dišča o tem, da je Cinkarna delniška družba.
Skupščina delničarjev bo predvidoma sredi
leta. Skladi imajo približno 50 odstotkov, druga
polovica pa pripada deloma bivšim lastnikom
zemljišč, dobrih 30 odstotkov članom kolekti-
va, ostalo pa upravičencem iz javne prodaje.
Kako kot izkušen gospodarstvenik komen-
tirate bojazen nekaterih Slovencev pred več-
jim številom manjših delničarjev in tujimi
prevzemi slovenskih podjetij?
Ko bo to mogoče, se bo z delnicami gotovo
marsikaj dogajalo. Zaenkrat država ni ukrenila
ničesar za zaščito najinteresantnejših delov
domače industrije. Lep primer je farmacija.
Tujce bodo dobre in močne firme vedno zani-
male, interes pa je lahko dvojen: lahko te nekdo
poceni kupi, da te izloči kot konkurenco na
tržišču aH pa boš moral poceni delati zanj. V
Cinkarni se ne bojimo pretirano, da bi nas
hoteli na veliko kupovati. V Sloveniji res nekaj
pomenimo, saj sodimo med prvih 15 izvoznih
firm, na svetovnem tržišču pa s 100 milijoni
mark res ne predstavljamo velesile.
Prihaja cas obračuna
Kako pa boste v prihodnje poskrbeli za
varovanje okolja? V preteklosti je bilo ravno
glede ekologije slišati mnogo očitkov na ra-
čun Cinkarne?
V varovanje okolja smo doslej vložili toliko,
da starih grehov pravzaprav ni več. Vedno pa je
treba sproti skrbeti, da se stvari ne poslabšajo.
Kakšne večje investicije v ekologijo niso več
potrebne. Eno stvar pa imamo pred seboj, to je
podaljšanje življenjske dobe proizvodnje tita-
novega dioksida z zmanjševanjem volumna
odloženega gipsa. Z ožemanjem gipsa bi lahko
prešli na suho odlaganje, ki je bolj racionalno,
poleg tega pa se s tem odpira še možnost
njegove koristne uporabe. O tem razmišljamo,
vendar smo trenutno še vedno v obdobju strikt-
nega varčevanja.
Celje se po nekaterih gospodarskih in so-
cialnih kazalcih vse bolj približuje Maribo-
ru. Vaš komentar?
Bom tako povedal: z osamosvojitvijo Sloveni-
je sovpada za Cinkarno izguba jugoslovanske-
ga in vzhodnonemškega tržišča - z enim od
tamkajšnjih koncernov smo imeli joint-venture
pogodbo. V letu dni smo s proizvodnje 30.000
ton titanovega dioksida padh na vsega 15.000
ton, potem smo se počasi dvignih na 22.000
ton, zdaj spet prihajamo proti 30.000 tonam.
Skoraj v celoti se je bilo treba preusmeriti na
Zahod. Konkretno je lani prodaja v Sloveniji in
državah bivše Jugoslavije predstavljala približ-
no 7 odstotkov.
Situacijo pa bi komentiral takole: resnici je
treba vedno gledati v oči in vleči najboljše
poteze. Kdor si je pred resnico zatiskal oči, je
moral na koncu dvigniti roke, ker mu je zmanj-
kalo časa za reševanje. Po podatkih v revijK
Manager je v tem trenutku 180 slovenskih
podjetij zreUh za stečaj. Ko bo lastninjenje
končano, bo shka jasna. Prihaja čas obračuna
in pokazalo se bo, kdo je živ in kdo je mrtev, pa
tudi, kdo je bil khnično mrtev že dalj časa.
IRENA BAŠA
Foto: GREGOR KATIC
Celjska Cinkarna je eno tistih slovenskih podje-
tij, kjer delavci vedno dobijo plačo točno ob
datumu ali še kakšen dan prej. Plače so 100-
odstotno skladjie s kolektivno pogodbo. Pov-
prečna plača v tem mesecu je znašala bruto 129
tisoč tolarjev oziroma neto 86 tisoč tolarjev.
Cinkarno že skoraj dvanajst let uspešno vodi
generalni direktor, dipl. ing. Marjan Prelec.
Konec radeške Sopote?
Podjetje nima denarja niti za nakup surovin - Delavci za en mesec na čakanje
Prejšnji teden je 134 delav-
cev radeške lesne industrije
Sopota dobilo sklepe o enome-
sečnem čakanju na delo. V
^em času naj bi iz ministrstva
^ gospodarske dejavnosti in
sklada za razvoj prispel odgo-
vor o nadaljnji usodi podjetja.
Težave radeške Sopote, zna-
predvsem po izdelovanju
otroških posteljic, niso od vče-
■■^j. Že lani je zaradi slabega
stanja podjetje zapustil dote-
^3nji direktor, letos pa je vse
skupaj šlo le še navzdol. De-
'^vci zadnja dva meseca niso
dobili plač, podjetje pa zaradi
Pomanjkanja denarja ni mo-
8lo kupiti niti surovin, da bi
[^polnilo že sklenjene pogod-
^^angleškim kupcem. Samo
lanska izguba znaša predvido-
ma okrog 100 milijonov tolar-
jev, celotni dolgovi pa menda
kar dvakrat presegajo sicerš-
njo vrednost podjetja. V celj-
skih sindikatih menijo, da bi
Sopoto lahko rešil le celovit
sanacijski program in posodo-
bitev proizvodnje, vendar
Banka Celje kot hipotekami
upnik pri sanaciji ni več pri-
pravljena sodelovati. Poleg te-
ga so upniki odpeljali iz pod-
jetja večino izdelkov in poliz-
delkov.
Vršilka dolžnosti direktorice
podje^ Irena Klembas in
predsednica delavskega sveta
Majda Simončič sta apel po-
slali tudi na občino Radeče ter
prosili župana in občinski svet
za pomoč pri preseganju sta-
nja. Tudi radeško občinsko
vodstvo se je strinjalo, da je
treba narediti sanacijski pro-
gram in ohraniti delovna me-
sta, vendar so bančniki pro-
gram zavrnili, enako pa so sto-
rili tudi z zahtevo za garancijo
■ za ponujeno delno predplači-
lo, ki ga za svoje naročilo po-
nuja angleški partner.
Delavci menijo, da gre v pri-
meru Sopote za programiran
stečaj in da se je vodstvo pod-
jetja prepozno odzvalo na vse
večje težave. Prejšnji teden so
na zboru delavcev izvolili
predsednico sindikata, vendar
o stečaju podjetja zaenkrat še
niso razpravljali. Raje bodo
počakali na mnenje ministrs-
tva za gospodarske dejavnosti,
ki naj bi ga dobili že v prihod-
njih dneh.
J.INTIHAR
8
REPORTAŽA
Njihova luc vtemi
S slepimi in slabovidnimi iz celjskega invalidskega podjetja Svetloba - Podjetje se je najbolj uveljavilo s svojo
fotokopirnico
Bernarda Kladnik je hodila
v 1. razred osnovne šole, ko je
začela izgubljati vid. Nobena
očala niso pomagala, zato je
morala že marca na dolgotraj-
no šolanje v Ljubljano. Pri Ru-
diju, njenem bratu, so opažih
hitro spremembo po konča-
nem L razredu osnovne šole.
Nihče v rodu ni imel težav z
vidom, starše je to seveda zelo
prizadelo.
Danes sta Bernarda in Rudi
Kladnik med štirimi slabovidni-
mi ali skoraj slepimi mladimi
delavci, ki so uspeli dobiti zapo-
slitev v celjskem invalidskem
podjetju Svetloba. To je v pod-
jetju z uspešno fotokopirnico,
ki ima med svojo dejavnostjo, v
manjšem obsegu, tudi ročno
masažo.
Bernarda Kladnik se je v os-
novni šoli, v ljubljanskem Zavo-
du za slepo in slabovidno mla-
dino, ob drugih običajnih pred-
metih naučila tudi Braillove pi-
save, branja in pisanja s prsti.
Potem je odšla v šolo v Škofjo
Loko, kjer se je v triletni šoli
izobrazila za telefonistko. Iz
dolgih let v Ljubljani in Škofji
Loki ima v najbolj neprijetnem
spominu dolgotrajno vsakote-
densko vožnjo domov. S približ-
no dvema odstotkoma vida, ki
ga ima, se je v tujih krajih nauči-
la živeti podobno kot njeni vrst-
niki. Doma, v Svetem Štefanu v
šmarski občini, so jo vedno tež-
ko pričakovali.
Po končanem izobraževanju
se je vrnila v Sveti Štefan, v
odročni kraj med Šmarjem, Zi-
biko in Slivniškim jezerom. Za
nekaj časa je dobila delo kot
telefonistka v šmarski občinski
stavbi, kamor je pešačila, si po-
magala z avtoštopom ali se vo-
zila preko Šentjurja. Nato je bila
pet mesecev doma, pred več kot
tremi leti pa je dobila stalno
zaposlitev v fotokopirnici celj-
ske Svetlobe. Triindvajsetletna
Bernarda živi s starši v Svetem
Štefanu, od koder se vozi na
delo v Celje. Avtobusne zveze
so slabe, pogosto prestopa v
Šentjurju ali v Gorici pri Slivni-
ci. Od postajališča do doma jo
čaka kilometer hoje oziroma le
nekaj metrov, odvisno od avto-
busne smeri. Doma imajo hri-
bovito kmetijo, z bratom po-
magata staršem pri nekaterih
kmečkih opravilih, tudi v hlevu.
Z očetovo invalidsko pokojnino
bi družina težko preživela.
V službo, v celjsko Svetlobo,
kjer delata v dveh izmenah, se
včasih vozita skupaj z bratom
Rudijem. Dvajsetletnega fanta
najbolj motijo dotrajani, neo-
grevani avtobusi, ki povezujejo
odročni Sv. Štefan s pomem-
bnejšimi središči, pa še ti so
poredki. Rudi Kladnik iz Sv. Šte-
fana je zaposlen v fotokopirnici
Svetlobe že več kot štiri leta. Po
tistem, ko so opazili, da izgublja
vid, je ostal kar v domači šoli, v
Sv. Štefanu. V šoli so se soočili s
težkim spoznanjem takoj, ko so
malčki prestopili prag 2. razreda.
Malemu Rudiju so priskrbeli uč-
benike s povečanimi črkami, ta-
ko je lahko nadaljeval šolanje še
v Gorici pri Slivnici. »Pomagali
so mi tudi sošolci in učitelji,« ni
pozabil povedati. Po končam os-
novni šoli in usposabljanju v
podjetju Svetloba je bil prvi red-
no zaposleni invalid. Približno
pol leta je delal sam, nato so
začeli prihajati še drugi...
Tudi Rudiju Kladniku je osta-
lo le dva odstotka vida, podob-
no kot sestri, s katero v fotoko-
pirnici kopirata, zlagata, vezeta,
spenjata... Doma, v prostem ča-
su, Bernarda rada plete, Rudi pa
se za konec tedna s prijatelji
odpravi v disko. »Danes sem se
s tem že navadil živeti,« je dejal,
ko sem mu omenil vid.
Telinilca napreduje,
financ pa ni dovolj
Invalidsko podjetje Svetloba,
nasproti celjskega Zdravstvene-
ga doma, so ustanovih leta
1992. V Medobčinski organiza-
ciji slepih in slabovidnih so si
tam zadali za cilj usposabljanje
in zaposlovanje ljudi z okvara-
mi vida. V njem so zdaj zaposle-
ni že štirje mladi invalidi, ki
imajo resne težave z vidom. V
fotokopirnici delajo Bernarda in
Rudi Kladnik iz Sv. Štefana, Ire-
na Jezernik iz okolice Šmartne-
ga v Rožni dolini ter Matej Gun-
zek iz okolice Vrha nad Laškim,
ki pa vidi nekoliko boljše. Vsi so
iz oddaljenih, odročnih krajev.
Ida Šarlah opravlja v Svetlobi
administrativno-tehnična dela
ter edina normalno vidi. Spomi-
nja se, kako so nekateri mladi
invalidi prišli v podjetje nebog-
ljeni, nevajeni stikov z ljudmi,
plašni. »Potem so postali odprti,
komunikativni ter samostojni.«
Navadili so se tudi prostora, za-
to lahko odhajajo po opravkih
na pošto, v trgovino, v Agencijo
za plačilni promet...
Včasih, ko je bilo manj neza-
poslenosti, so se številni slepi in
slabovidni zaposlovali v velikih
podjetjih kot telefonisti. V zad-
njih letih je vse manj možnosti
za zaposlovanje, še zlasti naj-
težjih invalidov, zato so si mora-
li pomagati sami. Tako je prišlo
v Celju do ustanovitve Svetlobe,
ki se je posvetila fotokopiranju
in ročni masaži, slednji v manj-
šem obsegu. S fotokopiranjem,
vezavo in razmnoževanjem
imajo v Svetlobi zdaj toliko de-
la, da lahko redno zaposlujejo
kar štiri mlade z okvaro vida.
Med temi so trije z več kot 95-
odstotno izgubo vida. Podobno
so si pomagali tudi slepi v No-
vem mestu, v invalidskem pod-
jetju Iris, kjer imajo kar nekaj
zaposlenih.
Direktor Svetlobe in podpred-
sednik Medobčinske organiza-
cije slepih in slabovidnih, mag.
Dolči Videnšek, opozarja na
vzpodbuden začetek podjetja,
na moralno vzpodbudo, svetlo-
bo v temi. Precejšnje težave so
imeli z nakupovanjem opreme,
kljub temu so vsako leto uspeli
zaposliti po enega slepega ali
slabovidnega. Pri dosedanjih
naložbah so imeli za Svetlobo
posluh zlasti v Občinah Celje in
Zreče, pa tudi v Podčetrtku,
Kozjem in drugod, največ pa so
seveda prejeli iz Zavoda za po-
kojninsko in invalidsko zavaro-
vanje. V invalidskem podjetju
sodelovanje s celjsko mestno
občino posebej cenijo, saj jim
od tam nudijo kar nekaj dela.
Tako pripravljajo invalidni de-
lavci Svetlobe pomembna gra-
diva za seje občinskega sveta,
veliko dela so imeli tudi v pred-
volilnem času. Videnšek je še
povedal, da si v Svetlobi trenut-
no želijo pridobiti dodatne pro-
store na kakšni podobno pro-
metni lokaciji, kjer potrebujejo
veliko fotokopiranja.
»Z razvojem tehnike se po-
javljajo velike potrebe po so-
dobnih delovnih napravah,
takšnih, ki omogočajo delav-
cem čim bolj samostojno
opravljanje dela.« Sodobna
tehnika omogoča, da je življe-
nje za slepe in slabovidne vse
manj težko, naprave, ki to
omogočajo, pa so seveda dra-
ge. Po zakonski plati je nekaj
možnosti tudi iz Zavoda za za-
poslovanje, ki lahko sofinanci-
ra zagotovitev delovnega me-
sta. Tako si v celjski Svetlobi
trenutno zelo želijo posebno
napravo za povečanje običaj-
nega tiska, ki jo Bernarda, Ru-
di, Irena in Matej nujno potre-
bujejo za samostojno branje ter
preverjanje zapisanega, skopi-
ranega. Gre za sistem Fidelity
P150 PCI, ki z računalniško
pomočjo tisk tohko poveča, da
ga lahko bere tudi človek z
minimalnim vidom. O novi pri-
dobitvi, vredni 1,5 milijona to-
larjev, so začeli razmišljati lani,
doslej pa še niso prejeli niti
tolarja (obljub pa kar nekaj).
Morda se bo kdo vprašal, če-
mu zaposlovati invalide ter vla-
gati sredstva v drage delovne
naprave. »Samostojno preživlja-
nje je za slehernega človeka
izraz njegove osebne potrditve,
zaupanja vase ter občutka pol-
ne vrednosti življenja. Človek,
ki spozna, da zaradi svoje inva-
lidnosti ne more preživljati sebe
in nato družine, ki si jo vsak želi
ustvariti, izgubi voljo v smisel
življenja,« opozarja mag. Vi-
denšek. »Počuti se podrejenega.
manjvrednega, odrinjenega
rob družbe. Tega pa v ria^j
družbi nihče ne želi, nihče
zagovarja.«
Najglobji kotiček
srca
Mag. Dolči Videnšek je mla.
dim dober, najboljši zgled. O5.
lepel je pri sedmih letih, pozne-
je je postal telefonist v Kovino,
tehni, ob delu je opravil gimna-
zijo, nato pravno fakulteto, po.
tem pa še magisterij iz pravnih
znanosti. Ustvaril si je družino,
postavil hišo, pri tem je precej
postoril tudi pri domači vodo-
vodni in električni napeljavi, de-
la na zemlji...
V podjetju Svetloba sem se
pogovarjal še z dvema mladima
invalidoma. Irena Jezernik, iz
Rup pri Šmartnem v Rožni doli-
ni, se je rodila z 98-odstotno
izgubo vida. Osnovno šolo je
obiskovala v Vojniku, za srednjo
šolo se ni odločila, pred dobrima
dvema letoma pa je dobila mož-
nost v celjski Svetlobi.
V Svetlobi so vsi vozači, 19-
letno dekle prihaja vsak delav-
nik iz Šmartnega v Rožni dolini,
do avtobusa pa hodi približno
pol ure. Doma živi s starši ter z
leto dni starejšo sestro Niko, na
kmetiji, kjer se starša preživljata
izključno od kmetijstva. Tudi
Irena jima pomaga po svojih
močeh, v prostem času pa se
rada igra s svojim psičkom, po-
sluša glasbo ter odide v disko.
Štirje mladi invalidi iz Svetlo-
be se od vrstnikov seveda ne
razlikujejo. Med njimi je Matej
Gunzek iz okolice Vrha nad
Laškim, iz Velikih Gorele. V
prostem času navdušeno
spremlja šport, predvsem smu-
čanje in celjski rokomet. Vča-
sih obišče s prijatelji tudi kak-
šno športno prireditev, sicer
pomaga na domači, hriboviti
kmetiji, kjer se starši preživlja-
jo le s kmetijstvom. Za razliko
od mladih invalidov iz Svetlobe
je Matej povsem prikrajšan za
vid le na eno oko, na drugo pa
slabo vidi. V Celju se je izobra-
zil za prodajalca, nekaj časa je
delal v trgovini na Vrhu, pri
vsem skupaj pa je spoznal, da
je zanj najugodnejša zaposlitev
v Svetlobi. Tukaj je zaposlen Že
blizu leto dni, rad dela z ljud-
mi, po delu pa se izobražuje za
ekonomsko-komercialneg^
tehnika.
Z mladimi invalidi iz Svetlo-
be sem se pogovarjal tudi o
njihovih življenjskih ciljih. ^
tem niso hoteli veliko govoriti'
takšne skrivnosti čuva človek
v najglobjem kotičku srca. ^
zaposlitvijo, ki jo imajo v teh
resnih časih, so takšnim ci-
ljem seveda veliko bližje. Tako
kot je že povedal njihov direk-
tor, slepi magister znanosti.-
iiiir,.Tfi nii..nn 11.BRANE JERANKO
Od slepega dečka do magistra pravnih znanosti. Invalidsko podjetje vodi mag. Dolči Viden-
šek, pri administrativnem delu pa mu pomaga videča Ida Šarlah.
Iz odročnih krajev. Matej Gunzek iz okolice Vrha nad Laškim ter Irena
Jezernik iz okolice Šmartnega v Rožni dolini.
Bernarda in Rudi Kladnik iz Sv. Štefana pri Šmarju. Sestra in brat sta
prikrajšana za vid od začetka osnovne šole.
Ljubezen je ena sama pesem
v celjskem podjetju Fit-media bodo 17. marca že drugič
zapored pripravili prireditev »Ljubezen je ena sama pesem«,
namenjeno dekletom in ženskam širšega celjskega območja.
Celoten izkupiček prireditve, ki bo v ponedeljek, 17. marca, ob
19. uri v Modri dvorani Celjskega sejma, bodo namenili za
ohranitev delovnih mest slepim in slabovidnim zaposlenim v
podjetju Svetloba. Vstopnice za prireditev so v predprodaji po
tisoč tolarjev v prostorih turistično-informacijske pisarne v
Muzeju novejše zgodovine Celje, v bistroju Rok na Bežigrajski
cesti ter v poslovalnici Kompasa na Glavnem trgu.
Na prireditvi »Ljubezen je ena sama pesem« bodo nastopili
igralci Milena Zupančič, Boris Cavazza, Ivo Ban, Milada Kalezič
in Janez Berinež, pevci Alfi Nipič, Vita Mavric in Miha Alujevič,
otroški zbor Pinocchio, plesna skupina Hariekin, Extra band
Glasbene šole Celje pod vodstvom Alberta Zaveršnika, pianistka
Simona Guzej in orkester malih violinistov Radovana Marvina.
I SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
9
Tri Toniicine želje
;^tonija Ograjenšek iz Bre-
pri Šmartnem v Rožni
^Ijni bo letošnjega maja do-
^l^ila   sedeminsedemdeset
Ko je pred petnajstimi leti
jido zbolela, si je po težki
pgraciji zaželela, da bi neke-
jdiie stala na vrhu Triglava.
veliki želji je potem dodala
J dve in vse tri so se ji uresni-
lle. Da volja do življenja pre-
jjguje tudi najtežje ovire, je
jlcazala sebi in vsem tistim,
jprehitro obupajo ter se pre-
jjo malodušju.
V več kot tristo let stari kmeč-
ihiši živi, pravem etnološkem
iseru: s slamnato streho,
gjhnimi okni, črno kuhinjo in
jhištvom, ki je služilo mno-
m prejšnjim generacijam,
jog liiše je trava, kjer se pase-
kokoši, vrtiček ter kmečki
ispodarski objekti, v katerih
isvinje, goveja živina in konji.
i njivskih površinah V okolici
Hste marsikaj za v kuhinjski
inec in živinsko hrano. Za vse
ipridno skrbi drobcena, a žila-
jženska, ki ji življenje ni pri-
fslo veliko dobrega.
I'bližnji vasi Rupa, kjer se je
ila na majhnem posestvu v
inižini s sedmimi otroki, je bila
m sama revščina, borba za
pieiivetje. Oče je bil bolan, mati
igffima in otroci so šli, drug za
mg/m od hiše, služit k pre-
rožnejšim kmetom. Tudi Toni-
Uo ji je bilo komaj osem let.
iaje za varuško otrok in deklo
j več gospodarjih, a se nad
mi ne more pritoževati. Res
morala garati od jutra do
a grdo z njo ni nihče rav-
i Nazadnje je prišla k dvema
»dvse dobrima človekoma, k
lartinu in Neži Jezernik, to je
iio na dan svetih treh kraljev v
1946. Ker Jezernjkova nista
imela otrok, sta Toniko vzela za
svojo, ko ji je bilo šestindvajset
let. Če ji je kdo kdaj rekel dekla,
sta bila gospodar in gospodari-
ca huda, zanju je bila enakovre-
den član družine. Ko sta Jezer-
nikova leta 1974 praznovala zla-
to poroko, jima je Tonika poklo-
nila prašiča. Dve leti zapored je
hodila na celjsko tržnico proda-
jat razne gozdne sadeže, da je
privarčevala za to darilo in ju v
svoji neizmerni hvaležnosti
presenetila. Čez štiri leta je »te-
ta« Neža umrla, leta 1983 še
»stric« Martin. Ostala je sama in
sama skrbela za posestvo in
živino. Tako je še danes, a ji
zdaj, ko so ji moči opešale, po-
maga bližnji sosed Ludvik Sto-
par, ki mu je predala posest v
gospodarjenje. Prav Ludvik je
bil tisti, ki ji je uresničil prvo in
največjo željo.
Ko je po operaciji ležala v
bolniški postelji na ljubljanski
kliniki, si je rekla: »Če se teh
zidov kdaj rešim, pa hočem še
kdaj priti na slovenski največji
hrib.« Za soseda Ludvika je ve-
dela, da je kot vnet planinec in
vodič spravil na Triglav že mar-
sikaterega Slovenca, pa mu je
nekega dne v letu 1990 rekla, da
je zdaj že čas, ko bi se lahko
pridružila eni od skupin, ki jo
bo popeljal na tega našega oča-
ka. Bil je tudi že čas, da uresniči
svojo zaobljubo. In je šla na
dolgo ter zahtevno pot. Vsa sku-
pina enajstih planincev jo je
spodbujala, se prilagajala nje-
nim močem in po dolgih urah je
napočil trenutek zmagoslavja
in sreče. Stala je pri Aljaževem
stolpu pri vrhu Triglava in zrla v
dolino ter bila ponosna nase, ko
je videla pod sabo pot, ki jo je
premagala. V spomin na Triglav
pa je na eno izmed sten v svoji
hiši obesila uokvirjeno listino,
»krstni list«, na katerem med
drugim piše, da je Antonija
Ograjenšek s tem vzponom po-
stala prava hribovka.
Po uspešnem vzponu na Tri-
glav je Tonika gojila še dve skriti
želji: rada bi obiskala triglavska
Sedmera jezera in rada bi bila
ena izmed stotih kmečkih
žensk, ki gredo vsako leto na
izlet na morje v organizaciji No-
vega tednika in Radia Celje. Ze-
lo si je želela vsaj enkrat v
življenju videti naše primorje in
vsaj pomočiti prst v slano vodo.
Tudi drugo željo ji je uresničil
sosed in gospodar Ludvik Sto-
par, to pa se je zgodilo že kar
naslednje leto po zmagi na Tri-
glavu in spet je uživala v lepo-
tah tega koščka naše domovine.
Minilo je samo leto dni, ko se ji
je uresničila še tretja želja. Pred
petimi leti je bila Tonika potnica
v naši stotniji in doživela spet
nešteto lepih trenutkov na vese-
li poti do morja in tamkajšnje
druženje z ostalimi potnicami
ter drugimi člani »posadke«. Na
tem izletu je bila ena izmed
najsrečnejših udeleženk, bila
pa je tudi svojevrstna rekorder-
ka: s svojimi štiriinštiridesetimi
kilogrami telesne teže je bila
najlažja potnica v stotniji.
Tri želje, vse tri uresničene.
Kaj zdaj? Seveda je tu želja -
stalnica, ki se ji pravi zdravje.
da bo lahko premagovala vsa-
kodnevne napore, ki jih zahteva
delo na kmetiji. Pa na romarske
poti jo tudi še vedno vleče. V
lepem spominu ima lansko pot
v Maribor, ko je lahko v živo
opazovala papeža Janeza Pavla.
Zdaj so na vrsti nove tri velike
želje, trije cilji. Tonika si bo že
znala izbrati prave, jim slediti in
jih spet postopoma uresničiti.
Volje do življenja ima dovolj.
^ MARJELA AGREŽ
mm: Foto: MIŠO
Antonija Ograjenšek-Tonika, pred svojo, spomeniško zaščite-
no, več kot tristo let staro hišico.
Prva želja je uresničena - Tonika na vrhu Triglava.
Koncert za lepši dan
^ruštvo akademske mladine Štajerske regije je minulo soboto v sodelovanju z ansamb-
Dominik iz Žalca pripravilo koncert narodnih in zabavnih pesmi v Domu upokojencev
'^Polzeli.
^Minen koncerta je bil, da v času, ko prihaja pomlad, razveselijo starejše občane, ki jesen
^)^ga življenja preživljajo v domu. Društvo se je tokrat prvič predstavilo javnosti in je s tem
..^^ertom začelo s svojim javnim delovanjem. Osnovna dejavnost društva je predvsem pomoč
, ^dim in sodelovanje v humanitarnih akcijah. O tem je v pozdravnem govoru pred koncertom
, 1'oril predsednik društva Rajko Vrečar, ki je stanovalcem doma zaželel prijetno počutje in se
^^3lil ansamblu Dominik za sodelovanje. T. TAVČAR
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Medved, baterije in še Icaj
Otroci iz vrtcev Mozirje in Rečica na zimovanju v Robanovem kotu
v prostorih turistične
kmetije Vršnik, bolj znani
pod domačim imenom Govc,
v Robanovem kotu, je prete-
kli teden odmeval smeh in
vrišč 29 otrok iz mozirskega
in rečičkega vrtca.
Vzgojiteljice Irena Jeraj, Sla-
vica Jakšič in Jožica Jeraj so
ponovno, letos že tretjič, odpe-
ljale malčke na zimovanje v Ro-
banov kot. »Kako je bilo lušt-
no,« je bil enoten komentar
otrok med 5. in 7. letom, ko so
se v petek odpravljali domov.
Svež zrak, smučanje, spoznava-
nje narave in dobra hrana, to se
je otrokom iz Mozirja in Rečice
najbolj vtisnilo v spomin.
Otroci so z zimovanjem pri-
čeli v ponedeljek, v petih dneh
pa so si ogledali predstavo Moj-
ca in Kaličopko, se sprehajali po
kotu in obiskali Robanove. En
večer so si privoščili tudi spre-
hod z baterijami in spoznavali
sence in strahove ter opazovali
luno in zvezde. Poskrbeli so
tudi za malce nenavaden stil
dričanja, na manjšo škodo zad-
njic in kombinezonov, obiskali
so Robanovega Franceljna in
zapeli ob citrah. Tudi disko v
pižamah je bil nepozaben.
V četrtek so otroci obiskali
Luče, kjer jim je lovec Knapič
podrobno razložil, kje in kako
je ustrelil medveda, dodal pa je
še mnogo zanimivih utrinkov iz
življenja živali, ki so našle me-
sto v razstavišču poleg medve-
da. Seveda so »zimovalci« obi-
skali tudi vrstnike v vrtcu Luče.
Še posebej zanimiv je bilo zve-
čer, ko so slavnostno izžrebali
štartne številke za petkovo tek-
movanje. V petek, zadnji dan
zimovanja, so otroci prvič po
petih dneh videli starše, ki so jih
prišli spodbujat na tekmovanje.
Glavna dejavnost zimovanja je
namreč smučanje, ki so ga
malčki, razdeljeni v tri skupine,
dodobra spoznali. Največ za-
slug za to ima Franci Podbrež-
nik. V »dobri skupini« je največ
znanja pokazal Žiga Mrevlje, v
sredn| Maja Brinjovc, v naj-
boljši skupini pa je zmagal Žiga
Veninšek. Otroci so prejeli me-
dalje, diplome in darila, Govče-
vi pa so prispevali okusne me-
denjake, na katerih je vsak
otrok našel svoje ime.
Ob vsem tem je otrokom osta-
lo še kar precej prostega časa, v
katerem so izdelovali različne
izdelke iz naravnega in odpad-
nega materiala ali pa so risali,
barvali in se igrali. Za lahko noč
je poskrbela tovarišica Irena s
pravljico, prav nihče pa ni niti
za trenutek pogrešal televizije.
Jutri bo zimovanje v Roba-
novem kotu zaključila druga
skupina otrok iz vrtca Nazar-
je. Zaradi velikega števila pri-
javljenih otrok so se letos od-
ločili za dve skupini, tokrat
preživlja zimske dni v Roba-
novem kotu 19 otrok, zanje pa
skrbita Vanja Hofbauer in Me-
lita Mikek.
»Čudovito je bilo,« zatrjujejo
vzgojiteljice, ki so še posebej
vesele, da ni nihče izmed otrok
zbolel ali se kako drugače poš-
kodoval. Tudi to so zatrdile, da
so otroci spali po cele noči in da
skoraj ni bilo sledu o dolgčasu.
Seveda je uspelo zimovanje ve-
lika spodbuda za vzgojiteljice,
ki so se na dneve v Robanovem
kotu začele pripravljati že pred
dvema mesecema in v izvedbo
vložile kar precej truda.
Otroke in tovarišice je ves
teden spremljalo sonce, le eno
noč je zapadlo toliko snega, da
so se otroci lahko spoprijeli s
»štamfanjem«. V petek si je
večina otrok že obljubila »na
svidenje« v Robanovem kotu
prihodnje leto, ko se bodo za-
gotovo ponovno udeležili zi-
movanja.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: VINKO JERAJ
Za konec še ena »gasilska«.
REČENO (ne)STORJEN(
Zbudi se
Lahko noč je rekla Mojca in
EME je bilo konec. Na videz
popolnoma zmeden stavek, se-
veda za tistega, ki ne ve, da
smo prejšnjo soboto znova izbi-
rah popevko, ki nas bo zastopa-
la na Eurosongu v Dublinn.
Prireditev sama po sebi, kot vse
dosedanje, ni vzbujala nikakr-
šne pozornosti. Po drugi strani
je tudi res, da je takšne priredi-
tve pač potrebno jemati takšne
kot so ter jih prepustiti v oceno
tistim, ki se jim to še ljubi. No,
kljub vsemu je tokrat vendarle
nekaj bilo malo drugače. Način
izbiranja zmagovalne pesmi
namreč. Na, pa smo ob to, kar
je bilo pri vsej stvari pravzaprav
najbolj zanimivo. Slovenija je
namreč ena prvih držav, ki se je
odločila, da so vrstni red pesmi
izbirah gledalci sami. Vpoštev
so prišli sicer le tisti, ki imajo
telefone, pa vendar Naj zmaga
večina. Ali pa morda, če smo
nekoliko zlobni - fun klubi. Če-
prav težko verjamem, da bi od
nastopajočih imela Tanja Ri-
bič, sicer bolj znana kot igral-
ka, najbolj močen klub pevskih
oboževalcev. Očitno je, da je
zmagala pesem, ki je bila veči-
ni glasovalcev v resnici najbolj
všeč. Če smo odkriti, moramo
priznati, da je bila pesem Zbu-
di se, v interpretaciji že omenje-
ne pevke (glasbo je napisal Sa-
ša Lošič, besedilo pa Zoran Pre-
din) res najbolj prijetna za uho
in za dušo. Na žalost moramo
priznati tudi to, da je bil način
interpretacije precej podoben
načinu podajanja zmogoi
prejšnjih dveh Eurosongou
kaj zato, pomembno je, da\
se znova nekoliko žabam
eni zaradi nerodnosti plese
na začetku prireditve, drug
radi oblek te ah one pop zm
ce, spet tretji zaradi kakšm
četniške napake, sicer kar
hovite napovedovalke A(
Mavec, četrti morda celo za
kakšne popevke. Pa pust
»Emico« pri miru in se za
tednov znova predajmo sanj
jenju o tem kako bi bilo, (e
naša pesem zmagala v Ev^
Jh pa tam vmes lahko še /tk
požvižgavamo »Zbudi se«, ji
to pa se lahko zbudimo o/jj
tudi rečemo lahko noč Pa
nekaj je, kar moramo vendi
priznati - kar nekaj zelo doh
filmov, pesmi ipd. so nam
sedaj že naredili Neslovei
Spomnimo se Malih oglasi
napisal jih je Neslovenec A
sander Marodič, pa filma \
sna in Ne čakaj na maj - režii
jih je prav tako Neslaven
František   Cap,   nenazadi,
Teater paradižnik prav takoa
la Neslovenec. Tudi »Zbudi i
je uglasbil Neslovenec. Mon
nam bo prav zato tokrat uspd
Nič hudega. Ni važno kdo I
naredi, pomembno je, kako.
kaj naredi. Znalo bi se sk
zgoditi, da to kakšnemu zol
temu Slovencu ne bi bilo pra
Za takšne je Tanja Ribič, i
srečo, pesem prepevala v si
venščini. To pa je tudi nek
kajne.  _________ZORAN P^
Urejeni delovni prostori
Varovanci Centra za varstvo in delo Golo-
vec so pred kratkim v Celju dobili v najem
nove prostore za svoje delavnice. V proizvod-
ni hali Elektrosignala na Lavi zdaj v koopera-
cijski proizvodnji dela dnevno do 60 varo-
vancev, delo pa opravljajo v dveh izmenah.
Po besedah direktorice centra Ane Junger je
najeta delavnica velika pridobitev za varovan-
ce, saj jih v domu na Golovcu ves čas pesti
prostorska stiska. Kljub novim delavniškim
prostorom, v katerih varovanci opravljajo pre-
prostejša ročna dela, zvečine sestavljanje in
pakiranje (na sliki), ter lesni delavnici na Os-
trožnem, pa šiviljska delavnica še vedno ostaja
na Golovcu. Prav dom na Golovcu je tudi
središče dogajanja za vse varovance, saj imajo
v njem organizirano prehrano tudi tisti varo-
vanci, ki sicer živijo v bivalni enoti na Hudinji.
Center za varstvo in delo Golovec ima svojo
organizacijsko enoto še v Žalcu, že poleti pa
bodo na Zgornji Hudinji v Celju za svoje varo-
vance odprli še eno bivalno enoto.
Ureditev novih delovnih prostorov je ugodno
ocenila tudi Bojana Cvahte, državna sekretar-
ka iz ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve, ki je pridobitev delavnice tudi sofinan-
ciralo. V centru, kjer so v začetku meseca
pripravili dan odprtih vrat in s svojo dejavnost-
jo seznanili širšo javnost, pa zelo dobro sodelu-
jejo tudi s svetom staršev ter z vsemi 17 občina-
mi celjskega območja, iz katerih prihajajo nji-
hovi varovanci. IS, Foto: SHERPA
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Zaposleni upokofenci
Občnega zbora Društva
upokojencev Karel Destov-
jik Kajuh Celje se je minuli
petek udeležilo nad 300
upokojencev, približno po-
lovica vseh članov. V veliki
dvorani Narodnega doma so
ocenili delo v preteklem letu
ter spregovorili o načrtih za
naprej.
Občnega zbora se je udeležil
tudi predsednik Zveze društev
upokojencev Slovenije Vinko
Gobec, ki je predsedniku druš-
tva Milanu Batističu in tajnici
Mariji Dojer izročil plaketi
ZDU Slovenije. Sicer pa sodi
Društvo   upokojencev   Karel
Destovnik Kajuh med najaktiv-
nejše v občini, z opravljenim
delom v preteklem letu pa so
zadovoljni tudi člani sami, saj
so v celoti izpolnili zastavljene
načrte. Veliko pozornosti v
društvu namenjajo humanitar-
ni dejavnosti, saj so samo lani
doma obiskali 96 bolnih, v bol-
nišnici pa 25 svojih članov. Na
klepet in skupno kosilo so po-
vabili 21 upokojencev, ki so
prekoračili 80 let, kar 133 čla-
nom pa so poslali tudi čestitke
ob okroglih življenjskih jubile-
jih. V društvu pa so se, s pisni-
mi sožalji in osmrtnicami, žal,
posloviU tudi od 7 članov.
V društvu odmerjajo veliko
pozornosti tudi družabnosti;
pripravili so 8 izletov in sre-
čanj, obiskali arboretum Volč-
ji potok, Pokljuko, bih na Do-
lenjskem in Kozjanskem, pri-
redili martinovanje, silvestro-
vanje, kostanjado in srečanje
ob dnevu žena. Že pred časom
so v društvu oblikovali tudi
svoj koledar športa in rekrea-
cije, tako da ob ponedeljkih
telovadijo v telovadnici 111. Os-
novne šole, torki so namenje-
ni pohodništvu, srede keglja-
nju, četrtki kopanju v Termah
Zreče, občasno pa se posvetijo
tudi balinanju. Kar precej čla-
nov pa z veseljem tudi zapoje,
mešani pevski zbor celjskih
upokojencev pa je v zadnjem
času po številu nastopov eden
najbolj aktivnih v Celju.
Kmalu spet Ko legenda oživi
Pred mesecem se je izte-
kel rok za zbiranje predlo-
gov in izdelkov za izvirni
spominek iz Žičke doline in
oicolice. Na razpis turistič-
nega društva Špitalič se je
odzvalo precej ustvarjalcev,
Iti so poslali več kot dvajset
osnutkov in predlogov ter
šestnajst izdelkov.
Kmalu bodo vse razstavili in
sicer na vsakoletni prireditvi
Ko legenda oživi, ki jo bodo v
Špitaliču priredili spomladi.
I^azpis za zbiranje teh izdel-
W so še podaljšali, saj je
tema obširna in bo zanimivih
smisli za spominke še do-
volj.
V začetku februarja so v
"ifuštvu uresničili še eno iz-
med načrtovanih nalog: ob
pomoči kmetijsko-svetovalne
službe so organizirali preda-
vanje o urejanju okolij hiš in
drugih poslopij na podeželju
ter o možnih dopolnilnih de-
javnostih na kmetiji. Kot je
povedal predsednik društva
Jože Zorko, pa je zanje zelo
pomembna zamisel, da prev-
zamejo v upravljanje spomin-
ski dom borcev Bračičeve bri-
gade ali tako imenovano Pu-
stovo hišo na Tolstem Vrhu.
Hiša v zadnjih letih ni bila
vzdrževana. Zaradi njene pri-
merne lege, pa tudi zaradi
možnosti, da v hiši uredijo
etnografski muzej, so v Špita-
liču dali pobudo, da jo prevza-
me v upravljanje njihovo
društvo. Menijo, da je za ko-
njiško občino, v kateri bi to bil
edini muzej, zamisel zanimi-
va. Vodstvo društva se je že
sešlo s predstavniki borčevske
organizacije in krajani iz ne-
posredne bližine objekta. Sku-
paj so imenovali odbor, ki bo
skrbel za izvajanje programa
»etnografski muzej«. V njem
so med drugim opredelili tudi
možnosti medsebojnega sode-
lovanja in zagotavljanje fi-
nančnih sredstev.
«■■■■■■■■■■■1   B. Z.
Pomoč iz Wevelinghof na
v prvi polovici februarja
^ v celjski Območni organi-
^ciji Rdečega križa prejeli
človekoljubno pomoč iz We-
^^•inghofna. Gre za pomoč
^ okraja Grevenbroich,. pri-
'^^eljskega mesta v Nemčiji.
^1 mmm
Pomoč so namenili druži-
"^ni na področju celjske ob-
'^očne organizacije, pri kate-
živijo begunci iz Bosne in
[•ercegovine, pa tudi socialno
%im. družinam iz Celja, Štor
"^^ojnika, ki jih je vse več. V
[^•iskem Rdečem križu ugo-
^^Ijajo, da je človekoljubna
i^omoč iz Nemčije obogatila
5omne zaloge moke, olja,
'^ola in pralnega praška, od
tam pa so jim pripeljaU tudi tri
tone rabljenih oblačil.
Gre za pomoč v vrednosti 9
tisoč mark, ki je plod tesnega
sodelovanja med celjskim
Rdečim križem in mestom
Grevenbroich ter z Rdečim
križem iz Wevelinghofna. Po-
moč so pripeljali z dvema to-
vornjakoma s priklopnikoma,
prizadevni člani celjskega RK
pa so jo še isti dan uskladiščiU.
Gostje, ki so pripeljali člove-
koljubno pomoč, so bivali pri
družinah, Celjani pa so jim
predstavili kraje med Sloven-
skimi Konjicami, Vitanjem in
Novo Cerkvijo.
Doslej so iz okolice Greven-
broicha poslali pomoč že tri-
najstkrat. B.J.
Pozornost zaposlovanju
Na občnem zboru v hotelu
Celeia so se zbrali člani
Društva za pomoč prizade-
tim s cerebralno paralizo.
Društvo združuje osebe,
prizadete s cerebralno parali-
zo, njihove starše in strokov-
ne sodelavce, ki se ukvarjajo s
cerebralno paraUzo prizade-
tih oseb, zlasti otrok in mla-
dostnikov. Društvo deluje za
celotno območje celjske regi-
je, občnega zbora pa se je
udeležilo 150 članov društva.
Navzoče je pozdravila tudi
predsednica Zveze društev za
cerebralno paralizo Zora To-
mič, ki je članom čestitala za
uspešno delo in nanizala ne-
kaj perečih problemov v delo-
vanju slovenskih društev.
O delu v lanskem letu je
spregovoril dosedanji pred-
sednik društva Jože Povalej,
ki je povedal, da društvu pri-
manjkuje sredstev, čeprav jih
prispevajo posamezne občine
glede na število prizadetih
oseb v občini. Zaradi omeje-
nih prostorskih možnosti so
sprejeli na usposabljanje s pri-
lagojenim programom tri in-
validne osebe, upajo pa, da bo
letos število večje. Organizira-
li so terapevtsko kolonijo, ki
se je je udeležilo 28 otrok in
mladostnikov, skupaj s starši.
V koloniji so se'starši podrob-
neje seznanili z delom in živ-
ljenjem z invalidnim otro-
kom. Iz celjske regije se je
poletne obnovitvene rehabili-
tacije mladostnikov v Božičih
udeležilo 15 oseb, poleg tega
pa so v društvu izvajali prevo-
ze otrok in pripravili novolet-
no srečanje vseh članov v OŠ
Glazija.
Na zboru so za novega
predsednika društva izvolili
Zlatka Malešiča, ki bo naj-
več pozornosti namenil za-
poslovanju prizadetih čla-
nov, ki so končali posamez-
ne šolske programe. Poleg
tega bodo nadaljevali z uspo-
sabljanjem družin, ki imajo
s cerebralno paralizo priza-
deto osebo, organizirali og-
lede zavodov, ki so namenje-
ni vzgoji in varstvu prizade-
tih oseb, ter pomagah pri
nabavi terapevtskih pripo-
močkov.
Občni zbor Društva za po-
moč prizadetim s cerebralno
paralizo so popestriH člani vo-
kalne skupine Kompolčani,
folklorna skupina iz Šempetra
in Marija Frelih, ki je tudi
sama cerebralni paralitik.
MILAN GOMBAČ
Prebujeno turistično društvo
V Slovenskih Konjicah letos pripravljajo vrsto prireditev, med njimi že peto razstavo
društva in Jurjevo praznovanje
Konjiško turistično druš-
tvo je poleg številnih po-
nudb za izletniške obiske
domačega kraja in okolice
pripravilo tudi mnoga sreča-
nja in ekskurzije za svoje
člane, pripravlja pa tudi vr-
sto večjih prireditev.
Jutri, v petek, bo v konjiš-
kem hotelu Dravinja strokov-
no predavanje z naslovom Po-
men turizma v Kanadi. Poto-
vanje skozi severnoameriško
državo bosta predstavili štu-
dentki marketinga in turizma
EPF v Mariboru. Že 10. marca
bo strokovna ekskurzija v Ce-
lovec na Gastro 97. Skupaj z
RTV Maribor pripravlja TD
Konjice 14. marca še Javno
kmetijsko radijsko oddajo. Iz
Doma krajanov v Draži vasi jo
bosta neposredno prenašala
Radio Maribor in Štajerski val.
Sodelovali bodo kmetijski
strokovnjaki iz ministrstva,
slovenskih kmetijskih organi-
zacij in domačini. Teme bodo
vezane predvsem na Pohorje
in Dravinjsko dolino, ne bo pa
manjkalo tudi humorja, petja
in glasbe.
Redna letna konferenca
društva in obenem tudi praz-
novanje materinskega dne bo
25. marca. Na Jurjevo nedeljo
pa bodo skušali pripraviti
skupaj z domačim konjeniš-
kim klubom, folklorno skupi-
no, glasbeniki, pevci in drugi-
mi še Jurjevo praznovanje.
Konec junija nameravajo v po-
časfitev praznika državnosti
in občinskega praznika člani
konjiškega turističnega druš-
tva pripraviti že peto tradicio-
nalno turistično razstavo. Še
prej - v aprilu in maju - bodo
urejali cvetlična korita in gre-
dice. Pripravljajo pa še ek-
skurzijo na Madžarsko in
Poljsko.
Slovenske Konjice z okolico
želijo člani domačega turistič-
nega društva vključiti tudi v
mednarodno tekmovanje naj-
lepših turističnih mest in kra-
jev v Evropi. Tudi s tem je
precej organizacijskih in dru-
gih del. Uspeh pa lahko goto-
vo prinese le želja in trud vseh
krajanov za urejeno okolico.
■■■■■■toHMHHHH B. Z.
V Kajuhov
spomin
Danes, v četrtek, ob 11. uri
bo pred spomenikom pesni-
ka Karla Destovnika Kajuha
v Celju spominska slove-
snost. V programu bodo na-
stopili učenci 1. Gimnazije v
Celju, Mešani pevski zbor
Zveze društev upokojencev
Celje ter člani KUD Zarja Tr-
novlje.
IS
Maratonci V
Rim
Celjsko Društvo pohodni-
kov in maratoncev prireja
štiridnevni izlet v Rim, z
možnostjo udeležbe na Ro-
ma city marathonu.
Odmevna prireditev bo le-
tos v nedeljo, 16. marca (ob
9.30), iz Celja pa bo odhod 14.
marca. Izleta se lahko udeleži-
jo tudi vsi tisti, ki jih maraton
ne zanima ter dajejo prednost
organiziranemu ogledu zna-
menitosti večnega mesta. Ce-
na izleta je 253 mark tolarske
protivrednosti, pri tem je tre-
ba za dve hotelski nočitvi pla-
čati še 60 mark, maratonci pa
za startnino po 50 dolarjev.
Prijavite se lahko v ZŠAM ali
pri Rudiju Valenčaku (441-
132), ki vodi društveno tekaš-
ko sekcijo.
B.J.
Regrat že vabi
Ta čas regrata pravzaprav še ni prav veliko,
pa še tisti, kolikor ga je, je bolj starikav. Kljub
temu ga najbolj vneti ljubitelji že iščejo in
pobirajo, saj kar ne morejo dočakati, da bi še
malo zrasel. Med temi nestrpneži je tudi Jožica
s Polzele, ki ga bo pripravila kot »posladek«.
T. TAVČAR
Pomlad trka na vrata
čeprav je do začetka pomladi še debel me-
sec, jo je že čutiti pred vrati. Sadjarji in vino-
gradniki so prve lepe sončne dni, kakršni so
bili minuU konec tedna, izkoristiU za obrezova-
nje sadnega drevja in vinske trte. Na sliki:
Štefan Okorn s Polzele svojo brajdo obdeluje
skrbno in z ljubeznijo. T. TAVČAR
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Vec kot tisoč
prifav
v torek je bil zadnji dan za prijavo za sodelovanje v
žrebanju za 25. izlet 100 kmečkih žensk na morje. Letos
smo dobili 1267 prijav ali več kot 500 manj, kot lani.
Vzrok je tudi v tem, da so se števihie kmečke žene končno
le prepričale, da imamo spiske s prejšnjih izletov in da
izločamo vse, ki so z nami že bile. Kljub temu je odziv
izjemno dober, saj bi potrebovali kar 25 avtobusov, če bi
želeli na morje popeljati vse, ki so se prijavile. Žrebanje bo v
petek, 28. februarja na kmečkem turizmu Fatur v Slatini pri
Ponikvi. Pokrovitelj je župan občine Šentjur pri Celju Jurij
Malovrh. Žrebanje se bo začelo ob 18. uri, v programu pa
bosta sodelovala trio Pogladič in šaljivca Honza in Fonza.
Reportažo z žrebanja bomo objavili v Radiu Celje v petek ob
20,30 in v njej tudi imena vseh srečnih izžrebank. Imena
vseh potnic bodo objavljena tudi v prihodnji številki Novega
tednika.
Izlet bo 21. in 22. marca v Lucijo pri Portorožu, potnice pa
si bodo med drugim ogledale tudi Postojnsko jamo in Piran.
Posebej zanimiv pa bo večerni program s sodelovanjem
ansambla Igor in Zlati zvoki, okteta Studenček, tria Vikija
Ašiča in čarodeja Janija Jošovca z novim programom. Pol-
nočni koncert obljubljajo Primorski fantje. T.VRABL
Za lepše poročne obrede
V Celju bi mladoporočencem radi podarili spominske poročne kozarce
Celjski svetnik Janez Lam-
pret je sprožil pobudo, da bi
v mestu ob Savinji poskrbeli
za lepše poročne obrede,
mladoporočenci pa naj bi v
spomin na dogodek preje-
mali kozarca z vgraviranim
celjskim grbom.
V kabinetu župana Mestne
občine Celje svetnikovo pobu-
do pozdravljajo, vendar doda-
jajo, da so v občinski službi za
protokol o tem razmišljali že
leta 1994, ko je bilo sklepanje
zakonskih zvez še v občinski
pristojnosti. Takrat so celo na-
ročili oblikovanje poročnih
kozarcev, priznana oblikoval-
ka stekla mag. Janja Lap iz
Ljubljane pa je oblikovala uni-
katna kozarca s celjskim gr-
bom in napisom »Poročena v
Celju«, domiselno povezana s
pentljo, ki simbolizira zakon-
sko zvezo. Zamišljeno je bilo,
da bi mladoporočenca iz ko-
zarcev ob obredu srknila poži-
rek penečega vina, zatem pa
bi ju prejela v dar in spomin
na pomemben življenjski do-
godek.
Po mnenju oblikovalke je bi-
la Steklarna Rogaška edino
primerno podjetje, kjer bi lah-
ko izdelovali kozarce, slatin-
ski steklarji pa so tudi izdelali
vzorčno serijo. Kozarci so bili
javnosti predstavljeni v okviru
razstave »Celostna podoba
Mestne občine Celje« ob pred-
lanskem občinskem prazniku.
Vendar pa se je zataknilo pri
ceni, saj je par poročnih kozar-
cev že aprila 1995 stal le nekaj
manj kot 11 tisoč tolarjev, to
pa je približno desetkrat več
od zneska, ki ga Upravna eno-
ta Celje preko sponzorja zago-
tavlja za peneče vino kot dari-
lo mladoporočencem.
Projekt poročnih kozarcev
kot darila mladoporočencem
je tako v letu 1995 zastal, saj je
sklepanje zakonskih zvez po
reformi lokalne samouprave v
pristojnosti Upravne enote.
Vendar po besedah vodje ka-
bineta župana mag. Alekse
Gajšek-Krajnc v Mestni obči-
ni Celje glede na dejstvo, da se
mladoporočenci vendarle po-
ročajo v mestu, še vedno išče-
jo način, da bi jim ob poroč-
nem obredu podarili spomin-
ska poročna kozarca. Glede nj
podatek, da je bilo v celjslJ
poročni dvorani lani sklenje.
nih 122 zakonskih zvez, bizj
darila potrebovali približna
1,3 milijona tolarjev. V kabin?,
tu župana zato predlagajo, dj
se v občinskem proračunu po.
slej predvidi namenska po.
stavka za nakup daril, s Ste-
klarno Rogaška pa bodo obno.
vili pogajanja za serijsko izde-
lavo kozarcev. Ob tem bodo \
Celju v sodelovanju z Upravno
enoto iskali sponzorje za sofj.
nanciranje nakupa poročnih
kozarcev, zavzeli pa so se tudi
za izdelavo posebne verižice s
celjskim simbolom, ki bi jo
poslej nosili pooblaščenci za
sklepanje zakonskih zvez.
I. STAMEJČIČ
Vse, kar ste želeli vedeti o študiju
Za preživetje na fakulteti menda pomaga uživanje sadja, uporaba kondomov, obiski zabav
v študentskih naseljih, predvsem pa - nezamujanje rokov.
To je le delček koristnih nasvetov, ki so jih v ponedeljek dopoldne delili člani Kluba študentov
celjske regije dijakom celjskih srednjih šol. V Narodnem domu so namreč tako kot lani pripravili
informativni dan. Na njem so srednješolci iz prve roke izvedeli vse, kar so želeli vedeti o fakuheti,
ki so si jo izbrali, pa si profesorjev na informativnem dnevu v Ljubljani ali Mariboru tega niso
upali vprašati. Študentje so jih seznanili tudi, kako postati srečen najemnik sobe v študentskih
domovih in kako zaslužiti kakšen tolar prek študentskega servisa. Vrsta koristnih napotkov torej,
ki jih bodo, tako vsaj obljubljajo v klubu, delili tudi prihodnje leto. Foto: SHERPA
Na pogorišču nov dom
V začetku tega meseca je
na domu Petra Štabeja v Po-
lenah pri Slovenskih Konji-
cah zagorelo. Ognjeni zublji
so kljub hitremu ukrepanju
gasilcev tako zelo uničili sta-
novanjsko hišo, da bivanje v
njej ni bilo več mogoče.
Kdo ve koliko časa bi lastnik
potreboval, da si na pogorišču
vsaj za silo spet uredi prebiva-
lišče, če mu ne bi na pomoč
prihiteli številni sosedje. In ne
le sosedje, ljudje iz cele vasi in
krajevne skupnosti so sokraja-
nu složno pomagali.
Predsednik krajevne skup-
nosti Jožef Vipotnik je pove-
dal, da so že dan po požaru
krajani začeli s čiščenjem in
odstranjevanjem zoglenelih
ostankov. Teh je bilo kar pre-
cej. Zgorelo je vse, karjebilo v
stanovanju. Le kuhinja je osta-
la brez večjih poškodb, a je
bila zato povsem počrnjena od
saj. Požar je povzročila drob-
na iskra, ki je iz krušne peči
padla na sedežno garnituro.
Dolgo v večer je tlelo, ko pa se
je lastnik vrnil in nič hudega
sluteč odprl stanovanjska vra-
ta, ga je nenadoma močan pri-
tisk vrgel v stran. In je planilo!
A danes na stenah hiše in v
okolici skoraj ni več mogoče
opaziti sledov ognja. »Za to gre
zahvala številnim: konjiški ob-
čini in županu Janezu Jazbe-
cu, poveljniku Civilne zaščite
Ivanu Brglezu, Ivanu Furmanu
iz podjetja Kostroj Obdelava,
direktorju Uniorja v Zrečah in
Kongradu. Nekaj je za popravi-
lo namenila naša krajevna
skupnost (k sreči pri nas odva-
jamo samoprispevek in smo ta-
ko imeli nekaj denarja, da smo
lahko takoj pomagali), mno?,o
so prispevali z materialom, de-
narjem ali z delom številni kra-
jani. Skupaj smo hišo že toliko
popravili, da je v njej znova
mogoče živeti, saj smo jo pre-
krili, napeljali elektriko in ure-
dili sobo,« je še povedal Jožef
Vipotnik. '   B. Z,
Osebni
ginekolog
Zdravstveni dom Celje ob-
vešča žene, ki še nimajo iz-
branega osebnega ginekolo-
ga, da lahko vsako sredo in
četrtek med 13. in 14. uro
obiščejo ginekološko ambu-
lanto v ZD Celje, Gregoriči-
čeva 5, telefon 434-438.    .
JgljI^JNSKI KOTIČEK
Na Snežnik
Planinsko društvo Celje pripravlja v nedeljo, 9. marca,
pohod na 1796 m visoki Snežnik.
Posebni avtobus bo z Glazije odpeljal ob 6. uri in peljal do
Ilirske Bistrice, od koder se bodo podali v osrčje Snežniških
gozdov. Od planinskega doma na Sviščakih je do oskrbovanega
zavetišča na Velikem Snežniku za dobri dve uri vzpona, na
Sviščake pa se bodo vrnili preko Malega Snežnika.
Ker so vremenske razmere na Snežniku zelo nepredvidljive,
prosijo vse udeležence, da se odpravijo na pot zares dobro
pripravljeni, obuti, oblečeni in s potrebno opremo. Prijave
sprejemajo v društveni pisarni Planinskega društva Celje ali po
telefonu 483-352.
Izleta PD Zlatarne
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja v začetku
marca dva izleta.
Prvi bo to nedeljo, 2. marca, spominski pohod na Arihovo peč
v Avstriji. Odhod bo ob 6. uri s posebnim avtobusom s
parkirišča na Glaziji. Drugi izlet bo naslednji teden, v soboto, 8.
marca, ko se bodo odpravili na 23. zimski pohod na Snežnik.
Odhod bo ob 5. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na
Glaziji. Prijave sprejmajo po telefonu 452-927. M.M.
Laško išče dimnikarje
Občinski svet Laško je v po-
nedeljek po hitrem postopku
sprejel odlok, ki določa pogo-
je, pod katerimi bo občina po-
delila koncesijo za opravljanje
dimnikarske službe.
V občini Laško izvajata tre-
nutno dimnikarske storitve
dve podjetji - na območju kra-
jevne skupnosti Zidani Most
Dimnikarsko podjetje Radeče,
v ostalih krajih pa Dimnikar-
sko podjetje Celje. Čeprav bo
javni razpis za podelitev kon-
cesije objavljen šele v prihod-
nji dneh, je občina že prejela
eno vlogo, saj bi dimnikarske
službe rade čim prej uredile
svoj status. Odlok določa, da
lahko občina podeli koncesijo
za svoje celotno območje, mo-
goča pa bo tudi pridobitev
koncesije za območje posa-
mezne krajevne skupnosti.
Prednost pri izbiri bodo seveda
imela tista podjetja, ki bodo
zagotavljala izvajanje dimni-
karske službe na celotnem ob-
močju občine. Izbiro med pri-
javljenimi kandidati bo opravil
občinski svet, ki bo tudi dolo-
čal ceno dimnikarskih storitev,
koncesijska pogodba pa bo
sklenjena za deset let.        JI
Spomini na Frana Roša
Na osnovni šoli Frana Roša v Celju zbirajo spomine na
Frana Roša. Zato prosijo vse, ki so pisatelja poznali ali jih
nanj vežejo kakšni spomini, da pokličete na šolo po telefonu
38-728. Že vnaprej se za sodelovanje najlepše zahvaljujejo!
Sejanje korenja
Korenje sejejo kot vmesno kulturo med pšenico. Sedaj je pr^^
čas za to opravilo, ki pa je kar zahtevno, saj je seme težko posej^^'
ravno prav gosto, pri tem pa je treba paziti še na vreme, ki ne sm^
biti vetrovno, saj bi veter drobno in lahko seme raznesel vsep^''
vsod, samo v naprej pripravljene vrste ne. Jelenovi iz Orove vasij
ki so posejali precej veliko njivo, to dobro vedo.      T. TAVCA"^
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Konec fotokopiranja
Nova knjiga šentjurske avtorice o živinoreji
v tem mesecu je izšla i :. j,
učbenik o Splošni živino-
reji, ki jo je napisala mag.
pjevenka Zabavnik-Cmok iz
jentjurja. Gre za temeljito
obnovljeno in razširjeno de-
lo, ki je bilo nazadnje (tret-
jijS) ponatisnjeno leta 1981,
^ato dijaki še vedno uporab-
ljajo fotokopije zadnje izda-
le-     _______.....
Avtorica, zdaj upokojena
ravnateljica Srednje vrtnarske,
IdTietijske in gospodinjske šole
v Celju (ki vključuje tudi šent-
jursko kmetijsko šolo), ponati-
sa po 1. 1981 ni več dovolila,
^ova knjiga o Splošni živino-
reji (bioloških osnovah živino-
reje), ki jo je izdala Državna
založba Slovenije, je v celoti
prenovljena ter upošteva ve-
ljavni učni načrt kmetijskega
šolstva. Bogatijo jo tudi barv-
ne fotografije, kar po svoje
prispeva k boljšemu razume-
vanju snovi.
Mag. Nevenka Zabavnik-
Cmok piše v knjigi o nastanku
in razvoju domačih živali, nji-
hovem razmnoževanju, rasti
in razvoju, o dedovanju in va-
riabilnosti (prenašanju lastno-
sti na potomce), o pasmah (si-
stematiki razdeljevanja živa-
li), odbiri in selekciji domačih
živali (temeljna znanja in me-
rila za izbiranje boljših živali),
rejskih metodah (način parje-
nja in križanja), ukrepih za
pospeševanje živinoreje in po-
dobno. Znanje v novem učbe-
niku je dobro izhodišče za
specialno živinorejo, vedenje
o posameznih vrstah živali.
Avtorica je predavala živino-
rejo na kmetijski šoli kar 35
let, zato je pri pisanju lahko
uporabila tudi bogate izkušnje
pri pedagoškem delu. V začet-
ku, ko so imeU v Šentjurju
šolsko posestvo, je tam delala
tudi kot tehnologinja na po-
dročju živinoreje ter združe-
vala teorijo in prakso.
Pri vsem skupaj je seveda
mogoče pričakovati, da bodo
novo delo v šolah veliko upo-
rabljali. Namenjeno je kot uč-
benik za 4-letno izobraževa-
nje kmetijskega tehnika, napi-
sana pa je tako, da jo lahko
uporabijo tudi v ostalih pro-
gramih kmetij sko-gospodinj-
ske smeri. Tako za poklice
kmetovalca in kmetovalke-
gospodinje, kmetijskega de-
lavca, kmečke gospodinje, ve-
terinarskega tehnika in po-
dobno, koristi pa tudi vsem
tistim, ki želijo ponoviti v šoli
pridobljena znanja. To velja še
posebej za organizatorje in
proizvajalce v živinoreji, kori-
sti pa tudi kot osnova za pogo-
vore s kmetijskim svetoval-
cem.
Založba bo po vsej verjetno-
sti pripravila na našem ob-
močju več javnih predstavitev
knjižne novosti. Včeraj je bila
v Šentjurju.
i BRANE JERANKO
NA DANAŠNJI DAN
28. FEBRUAR
1533 - Rodil se je francoski
renesančni filozof Michel de
Montaigne, ki je v svojih Ese-
jih obdelal vsa glavna filozof-
ska vprašanja svojega časa
(umrl leta 1592).
1683 - Rodil se je francoski
(izik in naravoslovec Rene An-
toine Reaumur, ki je dal ime
eni od skal za merjenje tempe-
\\\ure - razdeljeni na 80 delov
med lediščem in vreliščem vo-
de (umrl leta 1757).
1792 - Rodil se je nemški
zoolog Kari Ernst Baer, uteme-
ljitelj sodobne embriologije in
odkritelj jajčeca sesalcev
(umrl leta 1876).
J^^RK
1796 - Rodil se je slovenski
skladatelj in organist Gregor
Rihar, ki je v slovensko cerkve-
no glasbo uvedel,večglasje in
napisal prve maše v sloven-
skem jeziku (umrl leta 1863).
1810 - Rodil se je poljski
skladatelj in pianist Frederic
Chopin, ki je postavil temelje
nacionalnim šolam v glasbeni
umetnosti in bil avtor mazurk,
Preludijev in polonez (umrl
leta 1849).
1886 - Rodil se je avstrijski
slikar in grafik Oskar Ko-
l^oschka, eden najuglednejših
•Mojstrov svojega časa, ki je
•nasprotoval nacizmu in se od-
povedoval honorarjem za s vo-
le delo (umrl leta 1980).
2. MAREC
1824 - Rodil se je češki skla-
<iatelj in dirigent Bedf ich Sme-
'^na, utemeljitelj sodobne češ-
'^e glasbene šole, od leta 1874
Popolnoma gluh (umrl leta
1884).
1890 - Rodil se je slovenski
Pesnik Jože Lovrenčič, eden
•Najizrazitejših predstavnikov
^četkov ekspresionizma na
slovenskem (umrl leta 1952).
1900 - Rodil se je nemški
^•^ladatelj Kurt Weill, ki je sku-
N z Bertohom Brechtom us-
'jaril socialno-kritično Ijud-
po opero (Beraška opera)
^^mrlleta 1950).
. 1875 - V Parizu je bila prva
'^^edba Bizetove opere Car-
men. Libreto je povzet po no-
veli Prosperja Merimeeja,
vendar očiščen in močno pre-
delan, da opera ne bi preveč
pretresla občutljivih gledal-
cev. Tudi Car men je iz nez-
natne tatice spremenjena v
očarljivo junakinjo. Opera je
dosegla s prvo uprizoritvijo
kar lep uspeh, dokončno pa
je osvojila poslušalstvo in
prišla v železni repetoar oper-
nih hiš šele po skladateljevi
smrti.
4. MAREC
1678 - Rodil se je italijanski
skladatelj in violinist Antonio
Vivaldi, z nekaterimi svojimi
deh (178 violinskih koncertov
- Letni časi) tudi predhodnik
klasike (umrl leta 1741).
1844 - Rodil se je slovenski
pisatelj Josip Jurčič, avtor pr-
vega slovenskega romana De-
seti brat (umrl leta 1881).
1879 - Rodil se je slovenski
pesnik Josip Murn Aleksan-
drov, ki velja za začetnika in
utemeljitelja vsega kasnejšega
razvoja slovenske moderne li-
rike (umrl leta 1901).
5. MAREC
1512 - Rodil se je flamski
kartograf Gerhard Kremer (la-
tinizirano Mercator), utemelji-
telj moderne znanstvene kar-
tografije, ki je dal osnovo za
izdajo prve zbirke zemljevi-
dov, imenovane atlas (umrl le-
ta 1594).
1696 - Rodil se je italijanski
slikar in grafik Giovanni Batti-
sta Tiepolo, zadnji veliki moj-
ster beneške umetnosti (umrl
leta 1770).
1825 - Rodil se je slovenski
jezikoslovec in narodopisec
Ivan Navratil, ki je leta 1848
začel izdajati prvi poučni in
leposlovni list za mladino Ve-
dež (umrl leta 1896).
1475 - Rodil se je italijanski
kipar, slikar, arhitekt in pesnik
Michelangelo Buonarotti, ge-
nij italijanske visoke renesan-
se (umrl leta 1564).
1836 - Rodil se je slovenski
pesnik in pisatelj Josip Stritar,
v svojem času vodilna oseb-
nost naše književnosti (umrl
leta 1923 v Rogaški Slatini).
Borci Dolgega
polja
V dvorani Krajevne skup-
nosti Dolgo polje pripravlja
krajevna borčevska organi-
zacija Franja Vrunčna da-
nes, v četrtek, ob 16. uri
redno letno konferenco.
Člani borčevske organiza-
cije bodo spregovorili o
opravljenem delu v prete-
klem letu, na letni konferenci
pa bo sodeloval tudi prim. dr.
Herbert Zaveršnik, ki bo
borcem spregovoril o bolez-
nih srca in ožilja. Učenci 1.
Osnovne šole Celje pripravlja-
jo za konferenco kratek kul-
turni program, po zaključku
pa bo tovariško srečanje. IS
Počitnice ob
računalnikih
Tudi letos so se otroci iz
Laškega v času počitnic lah-
ko naužili številnih radosti
ob računalnikih.
Med tistimi, ki so omogočili
tovrstno preživljanje počitnic,
je tudi podjetje Biro teal - raču-
nalniška trgovina iz Laškega,
ki je osnovni šoli Primoža Tru-
barja posodila računalnike,
povezane v mrežo, vključno z
Internetom. Otroci so se lahko
preizkušali v različnih igrah
vsak dan od 10. do 17. ure.
Mladinski kulturni center Laš-
ko MKUL pa je priredil 11.
medpočitniško tekmovanje v
računalniških igrah. Vodstvo
osnovne šole Primoža Trubar-
ja se zahvaljuje vsem, ki so
pomagali pripraviti delček po-
čitniškega utripa za otroke.
V. MAROT
Valčkov večer za rože
Turistično društvo Celje in Zdravniško društvo Celje pri-
pravljata prihodnjo soboto, 8. marca, ob 20.30 uri tradicio-
nalni 26. Valčkov večer v veliki dvorani Narodnega doma.
Za zabavo bosta skrbela ansambel Nočna izmena in Extra
band Glasbene šole Celje pod vodstvom Alberta Zaveršnika, v
programu pa bosta sodelovala tudi dramski igralec Borut Aluje-
vič in Mladinski godalni orkester Glasbene šole Celje pod
vodstvom Matjaža Breznika. Vstopnice za 26. Valčkov večer so
naprodaj v turistično-informacijski pisarni v prostorih Muzeja
novejše zgodovine Celje, izkupiček letošnjega Valčkovega veče-
ra pa bodo organizatorji, tako kot že leta doslej, namenili
ocvetličenju mesta Celja. IS
Kje bo stal
gasilski dom?
Na občnem zboru enega
najmočnejših gasilskih dru-
štev v Gasilski zvezi Celje,
PCD Vojnik, so med drugim
tudi opozorili na lokacijo za
nov gasilski dom.
Sedanji dom je na neustrez-
ni lokaciji sredi trga Vojnik,
kjer ni niti milimetra površine
za širitev. Tudi izvoz na glavno
cesto je neustrezen. Gasilci že
vrsto let opozarjajo na začetek
postopka za določitev lokaci-
je, ki bi jo namenili kasnejši
gradnji gasilskega doma.
Dolgoletni predsednik PGD
Vojnik Jurij Bojanovič: »Nova
občina Vojnik se bo širila in
vloga gasilskega društva bo
vedno večja. Svetniki se pogo-
varjajo o prostoru za bodočo
obrtno cono, vojašnico in dom
upokojencev, kar je seveda
prav, niti besede pa še niso
rekli o gasilskem domu, kar ni
prav. Pred letošnjim občnim
zborom smo prosili občino,
naj nam pisno odgovori, kako
daleč so s pripravami za pro-
stor, ki bi bil rezerviran za
kasnejšo gradnjo gasilskega
doma. Do občnega zbora ni-
smo dobili odgovora in tako so
naši gasilci in gostje tudi ostaU
brez pričakovanega pojasnila.
Leta 1954 je velika poplava
dobesedno odnesla gasilski
dom in takrat je bil prvič čas,
da bi določili lokacijo za nov
dom. Vse skupaj se je odmika-
lo in tako lokacije še danes ni.
Vedno težje je tudi z denarjem
za našo dejavnost, prispevki
občine in zveze pa so resnično
minimalni. Upam, da bodo ra-
zumeh naše želje in potrebe
ter da se bomo izognili najhuj-
šemu, ko bi sedanji gasilski
dom zaklenili in kJjuče dali
županu na mizo.«
Občni zbor vojniških gasil-
cev je znova potrdil, da bi tan-
ko piskali, če bi delali samo s
tistim, kar dobijo. Želijo več
razumevanja v konkretni po-
moči, ne samo v obljubah, kaj-
ti s temi se ne da gasiti niti
prevažati pitne vode.
TONE VRABL
Trak in
žebljiček
gaberskih
gasilcev
Prostovoljno gasilsko
društvo Celje-Gaberje le-
tos praznuje 85-letnico
društva, pod imenom Pro-
stovoljna požarna obram-
ba Celje je bilo ustanovlje-
no v marcu leta 1912.
Ob letošnjem jubileju bi
gasilci radi razvili nov druš-
tveni prapor, prostovoljne
prispevke zanj pa zbirajo
med občani. Prispevke za
»trak«, na katerem bo zapi-
sano ime darovalca, so
ovrednotili na 25 tisoč, za
»zlati žebljiček« pa na 5 ti-
soč tolarjev. V ta namen
imajo v društvu do 28. mar-
ca odprt žiro račun št.
50700-678-45239, sklicna
številka 1-97, praznovanja
ob jubileju pa bodo pripra-
vili poleti. IS
Izvirne jedi in
spominki
Občina Zreče bo v sodelo-
vanju z Unior Turizmom,
Kmetijsko svetovalno službo
in Območno obrtno zbornico
organizirala razstavo izvirnih
narodnih jedi in spominkov
zreškega Pohorja. Razstava
bo v dvorani hotela Dobrava v
Zrečah od 7. do 9. marca.
Razstavljavci bodo razdeljeni
v štiri kategorije, vsi intere-
senti pa se lahko prijavijo na
recepciji hotela Dobrava do 1.
marca. IB
Obnova in gradnja hmeljskih žičnic
v Savinjski dolini je okrog 1500 ha hmeljskih žičnic, ki jih je treba redno vzdrževati.
Najprimernejši čas za to je sedaj, zato s tem hitijo, je pa sedaj tudi čas za postavljanje novih. Za
novo žičnico hmelja z lesenimi drogovi so se odločili pri Četinovih v Spodnjih Grušovljah. Dela na
okrog hektar veliki žičnici so v soboto zaključili. T. TAVČAR
Mladi in
gibanje
Rdečega križa
v Domu kulture v Vitanju
je bil nedavno medobčinski
kviz na temo Mladi in giba-
nje Rdečega križa.. Sodelova-
li so učenci šestih in sedmih
razredov iz osnovnih šol Slo-
venske Konjice, Zreče, Loče
in Vitanje.
Gradivo, ki so ga imeli na
razpolago, je bilo zelo zahtev-
no, vendar so bile ekipe dobro
pripravljene in rezultati zelo
izenačeni. Šele z dodatnim
vprašanjem so dobili zmago-
valno ekipo in sicer je to ekipa
osnovne šole Vitanje, ki se bo
udeležila državnega kviza. Ta
bo v tednu Rdečega križa,
med 8. in 15. majem. Vsi sode-
lujoči so dobih praktične na-
grade, prav tako pa bodo osta-
le ekipe spremljale zmagoval-
no ekipo na državni kviz.
Učenci osnovne šole Vitanje
so kviz popestrili še s kultur-
nim programom. M. Š.
14
ŠPORT
Kandidati za
Bari
Nogometna reprezentanca
je potrdila nastop na sredo-
zemskih igrah v Bariju in
selektor Drago Kostanjšek je
že predstavil okvirni izbor
kandidatov.
Pravico nastopa imajo igral-
ci rojeni po l.juliju 1974, na
seznamu velenjskega strokov-
njaka pa so tudi Jovanovič,
Balagič, Mernik, Javornik, Pa-
vi ovič (vsi Rudar), Cugmas,
Mitič, Sivko (vsi Publikum)
ter Drobne iz Štor, ki igra za
Maribor.
Želijo bianco
izpisnice
Steklar je bil pred krat-
kim že pred razpustitvijo,
toda igralci so v pričako-
vanju jutrišnje skupčine
vseeno začeli s treningi za
nadaljevanje tretjeligaš-
kega prvenstva.
Nogometaši želijo pred-
vsem vedeti, ali bodo dobi-
li novo in sposobnejše
vodstvo, ki bo za začetek
moralo izpolniti nekaj nji-
hov zahtev. Poravnati bo
potrebno dolg iz jesenske
polsezone ter zagotoviti
sredstva za nemoten drugi
del prvenstva. V primeru,
da bodo dobili bianco izpi-
snice datirane na konec se-
zone, bodo spomladi igrali
brezplačno, za skupščino
pa sta predvideni tudi raz-
prava o odvzemu igrišča in
informacija o gradnji nove-
ga. J.T.
Primat na Štajersice
V soboto nadaljevanje nogometnega prvenstva - Publikum in Rudar spet kandidata za
Intertoto
Tradicionalni derbi Olim-
pija-Maribor bo v soboto od-
prl drugi del državnega pr-
venstva v nogometu.
Strokovnjaki napovedujejo
selitev naslova na Štajersko, v
seštevku pa nogometu tudi po
volilni skupščini NZS (pred-
sednik je ostal Rudi Zavrl) za-
radi finančne suše ne kaže
pretirano dobro.
Brazilske hvale
Celjani so se pred dnevi vr-
nili s turneje po Brazliji, kjer
so ob enem remiju (America
mladi 1:1) trikrat izgubih
(Cruzeiro 1:2, America 0:4,
Rio Branco 0:2) in dobili vabi-
lo za nastop na turnirju v
Belo Horizonteju januarja
1998.
Vrstni red po jesenskem
delu: Primorje 37, Maribor
S5, Gorica 27, Publikum,
Olimpija, Rudar 26, Mura 23,
Behinci 18, Korotan 17, Ko-
per 12.
»Ekipa je izjemno dobro
prenesla visoke temperature,
naporna potovanja, težke tre-
ninge in tekme s kakovostnimi
moštvi, ki smo jih odigrali na
ogromnih igriščih,« je ocenil
Tarbuk. Publikumov trener je
znan po trdem delu v priprav-
ljalnem obdobju in po napor-
nih pripravah meni, da so nje-
govi nogometaši dobro pri-
pravljeni.
»Morda celo bolje, kot pred
začetkom prvenstva,« pravi
Tarbuk in dodaja: »Če bi sodil
po tekmah v Braziliji, potem
lahko rečem, da smo med zi-
mo delali odlično. Vendar je
bil v Južni Ameriki prisoten
ogromen motiv, ki bo potre-
ben tudi za zmage v državnem
prvenstvu.« Celjani bodo pri
jesenskem prvaku Primorju
štartali brez kaznovanih Seš-
larja in Hajduroviča, vprašljiv
je nastop poškodovanega Blat-
nika.
»Vsekakor moramo zadržati
mesto, ki smo si ga priborih
jeseni. Morda se lahko povzp-
nemo še kakšno stopničko viš-
je,« je v napovedih previden
Tarbuk. Eden izmed višjih ci-
ljev je jasen: pokal Intertoto, v
katerega bi se v tem trenutku
Celjani že uvrstili.
Rudar zeleno-bel
Velenjčani so v zimskem
premoru še za 20 odstotkov
zmanjšali proračun, ostah
brez skoraj polovice moštva,
toda uprava z novimi dresi v
zeleno-beli kombinaciji vsee-
no upa na pokal Intertoto in v
prvenstvu celo na osvojitev
3.mesta.
»Kako?,« odgovarja trener
Borut Jarc. »Imam samo 16
igralcev, med njimi so štirje
tujci, že pred startom so nas
zredčili kartoni in skrbi me
predvsem obrambna vrsta.«
Sillo, Ratkovič, mladi Mernik
in Oblak, ki je bil že prost,
bodo zapirali dostope do vrat
in velenjski trener se je zaradi
korenitih sprememb odločil
za drugačno obliko igre.
»Glede na strukturo igralcev
zvezne vrste in napadalcev
bomo težili h kontinuiranim
napadom. Komar za razliko
od Ekmečiča lahko zadrži žo-
go v nogah in omogoči prilož-
nosti za strele z razdalje, s
čimer bi morali biti bolj nevar-
ni. Kombinacija obeh omenje-
nih napadalcev in v ozadju
Vidovič se je pokazala za po-
srečeno, toda v prijateljskih
tekmah smo za gol potrebovali
tudi po pet in več najbolj čistih
priložnostih,« pravi Jarc.
Za pokal Intertoto so se
prijavili Maribor, Publikum,
Rudar in Beltinci.
V pripravljalnem obdobju so
bili rezultati zelo skromni, toda
Jarc ima alibi za kritike. »Pred
vsako tekmo smo trenirali, tak-
šen je moj način dela in med
pripravami nikoli nisem imel
dobrih rezultatov. Na koncu se
seštevajo le prvenstvene točke,
naš cilj pa še naprej ostala sre-
dina lestvice. Intertoto mi nič
ne pomeni, termin je neustre-
zen in pomeni samo uničenje
naslednje sezone.«
^^amjmm TOMAŽ LUKAČ
■■■■   ŽEUKO ZULE
Jeseni je v prvoligaških mrežah končalo 242 žog. Koliko jih
bo spomaldi?
ŠPORTNIKA LETA
Zadnji krog
Tudi v prejšnjem tednu je v naše uredništvo prišlo največ
kuponov, na katerih ste glasovali za celjske rokometaše. Pri
športnikih sta izstopala Uroš Šerbec in Iztok Puc s po 13
glasovi, med športnicami jih je daleč največ dobila teniška
igralka Katarina Srebotnik in med ekipami celjski rokome-
taši.
Naši kandidati zadnjega tedna so velenjska kombinatorca
Rolando Kaligaro (udeleženec SP) in Peter Čeh (6. mesto na
tekmi alpskega pokala) ter judoist Mile Sadžak (zmagovalec
turnirja Baumgartnerjev pas). Med športnicam predlagamo
kegljavko Andrejo Razlag (zmagovalka kvalifikacij za MSP) in
med ekipami rokometaše Pivovarne Laško (že dobro leto
nepremagani v DP) in nogometaše Publikuma (odmevne igre
na brazilski turneji).
Kupone bomo zbirah vključno do ponedeljka in med udele-
ženci februarskega kroga izžrebali nagrajenca, ki bo prejel
trenirko.
Bodo tri ali štiri?
Sredi maja bo v slovaškem mestu Trebič mladinsko
svetovno prvenstvo v kegljanju, na katerem bo Miroteks
zastopan z najmanj tremi igralkami.
V seštevku osmih kvalifikacijskih tekem sta si po rezultatih
nastop zagotovili Andreja Razlag in Maja Ratajc, neposredno
Katja Ledinek, selektor Lado Gobec pa bo na ponedeljkovi seji
strokovnega sveta na podlagi ligaških rezukatov za uvrstitev v
reprezentanco predlagal še Polono Koštomaj. Zadnji kvalifika-
cijski nastop je bilo državno prvenstvo dvojic v Mariboru, kjer je
zmagala kombinacija Razlag-Koštomaj pred Ratajc-Podlesnik.
PANORAMA
ROKOMET
Liiga
Moški - 18. krog: R Laško-
Jadran 30:25 (15:13); Vugri-
nec, Puc 5, Jelčič, Cvijič 4,
Papež, Načinovič 3, Šafarič,
Pajovič, Tomšič 2; Gorenje-
Lisca 26:19 (15:6); Bedekovič
6, Plaskan, Tome 4, Krejan,
Semerdijev, Ilič 3, Štefanič 2,
Kimčenko 1; Delmar-Krško
17:14, Slovan-Akripol 20:17,
Dobova-Prevent 25:34, Rudar-
Prule 24:21. Vrstni red: R Laš-
ko (-) 34, Prevent (-) 26, Prule
(-) 20, Krško 19, Akripol 18,
Dobova, Gorenje (-) 17, Jadran
16, Delmar 14, Slovan 12, Ru-
dar 11, Lisca 8.
Ženske - IZkrog: Žalec-
Burja 21:13 (9:8); Zidar 6,
Kostjukova 4, Šimek, Kline,
Pahor 3, T. Randl 2; Velenje-
Polje 35:14 (17:6); Vujovič 9,
Rodič 7, Raukovič, Kralj 5,
Kranjc 3, Notersberg, Hudej,
Stevanovič 2; Izola-Olimpija
23:37, Mlinotest-Piran 24:16,
Branik-Krim 23:27, Kočevje
prosto 18.krog: Polje-Žalec
14:35 (6:21); Randl 10, V. Do-
lar 8, Zidar, Derčar, KUnc 4,
Korotneva, Kostjukova 2, T.
Dolar 1; Ohmpija-Velenje
40:22 (20:10); Hudej 8, Rauko-
vič 5, Stevanovič 4, Vujovič 3,
Madjarič, Rodič 1; Kočevje-
Krim 18:35, Branik-Mlinotest
17:28, Piran-Izola 22:21, Burja
prosta Vrstni red: Krim 31,
Žalec 28, Olimpija 27, Mlino-
test 24, Velenje 16, Piran 14,
Kočevje 11, Branik, Burja 10,
Izola 7, Polje 0.
KOŠARKA
Biiga
Za prvaka - 12.krog: Parklji-
Prebold 74:93 (36:46), Medvo-
de-Rogla Atras 81:89 (49:49),
Gorica-Radenska 85:96, Cerk-
nica-Maribor 67:88, Olimpija
ml.-Hrastnik 94:88. Vrstni red:
Olimpija ml. 19, Radenska 17,
Prebold, Hrastnik 16, Rogla
Atras 15, Maribor, Cerknica,
Parklji 14, Medvode 13, Gorica
12.
Za obstanek - 12.krog: Ce-
Ije-Portorož 95:73 (42:38),
Elektra-Postojna 62:63 (28:23),
Janče-Vrhnika 72:67, Kamnik-
Borovnica 118:70, Bistrica-
Snežnik 92.85. Vrstni red: Jan-
če 18, Kamnik, Bistrica, Porto-
rož 16, Snežnik, Vrhnika, Po-
stojna 15, Elektra, Celje 14, Bo-
rovnica 11.
lll.liga-vzliod
Moški - 14.krog: Miklavž-
Kovinotehna 2:6 (4873:4932),
Petrol Celje-Nafta 2:6
(4366:4534), SI. Gradec-MTT
2:6, Lokomotiva-Hrastnik 6:2,
Konstruktor II-Krilato kolo
6:2. Vrstni red: Konstruktor II
26, Nafta 23, MTT 15, SI. Gra-
dec, Miklavž, Hrastnik 15, Ko-
vinotehna, Lokomotiva 12, Pe-
trol Celje 4, Krilato kolo 2.
Območna liga
Skupina A - 13.krog: Šo-
štanj Il-Izletnik 5:3, Demit-R
Laško 5:3, Kvit-Avto Celje 2:6,
Kovinotehna II prosta; 14.krog:
Avto Celje-Demit 5:3, R Laško-
Šoštanj 11 7:1, Izletnik-Kovino-
tehna II 5:3, Kvit prost. Končni
vrstni red: Kovinotehna II 18,
RLaško, Avto Celje 14, Dem,
13, Šoštanj II, Kvit 10, Iz^
nik 5.
Skupina B - 13.krog: Stroj,
kovina-Zlatorog 5:3, Konji^j
ml-Ljubno 3:5, Komcel-Konjj,
ce II 3:5, Obrtnik-Rogaši^j
2:6; 14.krog: Zlatorog-Obri,
nik 3:5, Rogaška-Komcel Sij
Konjice II-Konjice ml. 7;j
Ljubno-Stroj kovina 2:{j
Končni vrstni red: Roga§l^j
26, Konjice II 22, Ljubno 17
Strojkovina 16, Komcel 14'
Konjice ml. 9, Obrtnik 8, Zla!
torog 4.
Območno prvenstvo
ženske: I.Košir (Mir) 795
2.Drev (Šoš) 795,3.Jurše 773^
4.Peperko 772, 5.Vengust
(vse Kom) 771, 6.Ratajc (Mir)
768, 7.Lesnik 764, S.Podbre?.
nik (obe Šoš) 757, 9.Staji{
(Mir) 754, lO.Premelč 753,
ll.Hojan (obe Šoš) 7s{
12.Gluvič (Mir) 750, UM
hajlev (Šoš) 742, 14.Jeranko
(Kom) 741, 15.S.Šmauc
(Dem) 736 itd. Najboljše tri
igralke so se uvrstile na dr-
žavno prvenstvo.
ODBOJKA
l.liga
Moški (A) - 13.krog: Topol-
šica-Olimpija 2:3 (-9, 8, -11,11,
-17), Maribor-Kamnik 3:1, Sa-
lonit-Pomurje 3:2, Fužinar-Kr-
ka 3:0. Vrstni red pred zad
njim krogom: Salonit, Mari-
bor 22, Olimpija, Fužinar 16,
Pomurje 14, Krka 8, Topolšia
4, Kamnik 0.
ženske (B) - 6. krog: Gori
ca-Zg. Savinjska 3:1, Ptuj-Pre-
valje 3:2, Kočevje-Tabor prelo-
ženo. Vrstni red: Ptuj 12, Zg,
Savinjska 8, Prevalje, Gorica,
Kočevje 4, Tabor 0.
Il.liga
Moški - 15.krog: Šempeter
Vuzenica 3:2 (-12, -10, 6, 9,
11), Brezovica-Hoče 3:1, Bled
II-Kovinar 0:3, Triglav-Prvači-
na 3:1, Salonit Il-Intes 0:3, Por-
torož prost. Vrstni red: Kovi-
nar 24, Šempeter 22, Brezovi-
ca 20, Hoče 18, Vuzenica 14,
Salonit II 12, Intes. Triglav 10,
Prvačina 8, Bled II, Portorož 6.
ženske - IS.krog: Šempe^
ter-Ruše 3:1 (-6, 8, 6, U).
Kamnik-Šoštanj 0:3 (-7, -6, ■
10), Bled Il-Šenčur 0:3, Šen-
tvid-Mežica 3:1, Piran-Solkan
1:3, Rogoza-Branik II 3:1
Vrstni red: Šoštanj, Šempeter
28, Branik II 24, Šentvid 22,
Ruše, Piran 16, Rogoza 14, Me-
žica 12, Šenčur 8, Kamnik,
Solkan 6, Bled 0.
Ill.liga-vzhod
Moški - IS.krog: Braslovče
Kurent 3:0 (9, 9, 5), Črna;
Mežica 0:3, Mishnja-Beltind
3:2, Lenart-Fužinar II prelože-
no, Savinja in Topolšica II pr"'
sta. Vrstni red: Fužinar II
Behinci 20, Mislinja, Braslov-j
če 18, Mežica 16, Lenart 1^
Savinja 6, Črna, Kurent 4, TO"
polšica II 2.
Ženske - IS.krog: VitanC
Step 3:0 (12, 11, 12), Črna'
Dobje 3:0 (3, 4, 5), Granitj
Puconci 3:0, Dravograd-Preva'
Ije II 3:1, Radenci-Benedik;
0:3, Boč-Branik III 0:3. Vrstn"
red: Branik III 26, Granit, Be-
nedikt 24, Dravograd 22, Črn^
20, Prevalje II, Vitanc 10, SteP'
Boč 10, Puconci 4, Radenci 2.,
Dobje 0.
1. SNOPIČ
ŠPORT
15
Maivni ali zavedeni?
logaška zaradi 17.000 mark dolga predčasno iz A-1 košarkarske lige? - Z Litostrojem
igrali in zaradi suspenza izgubili z 0:20
pejan Jevtovič je že pred
[fdni zapustil Rogaško Slati-
Kjer še vedno niso porav-
nali pogodbenih obveznosti
satexa. KZS je že 27. ja-
u^arja suspendirala Rogaš-
ki še vedno ni plačala
ijOOO mark odškodnine za
fgstop Jevtoviča, in je lah-
1-5 celo izključena iz A-1 li-
zadnjo tekmo 16.kroga z Li-
ijstrojem (77:107) so Slatin-
jjiii z odločitvijo KZS izgubili
■O;20 in ostali brez točke za
ipraz. Če do sobotnega gosto-
jnja Heliosa ne poravnajo
i^iškodnine (ali se s Satexom
pogodijo o odlogu plačila),
jodo še drugič izgubili z
sfadnim rezultatom, kar bi
pomenilo deložacijo v najniž-
jo, D ligo.
»Zadeva se je zapletla s tri-
lartitno pogodbo med Rogaš-
;o, Jevtovičem in Satexom, ki
1 bistvu sploh ni povezana z
izpisnico za omenjenega ko-
šarkarja. Po lanski sezoni je
tli prost in na pobudo Satexa
10 v pogodbo vnesU doda-
tek, da bomo vsak mesec od
plačil Jevtoviču v Maribor na-
kwaU določen znesek,« je
zaplet pojasnjeval Zlatko Hoh-
Bjec.
»Satex nas je izigral,« je od-
len član upravnega odbora
idinega prvoligaša iz Rogaške
:!atine. »Mariborčani so v po-
Jodbo vpisali, da je omenjena
iota del odškodnine za igral-
ca. Do decembra smo dogo-
rorjene obveznosti izpolnili
iinato s košarkarjem zaradi
^discipline v njegovo škodo
■ ekinili pogodbo. O vsem
obvestili KZS in Satex, ki
smo ga tudi obvestili, da ni-
smo več pripravljeni plačevati
mesečnih obrokov.«
V pogodbi je bilo tudi zapi-
sano, da se v primeru prekini-
tve pogodbe med Rogaško in
Jevtovičem (kar se je tudi zgo-
dilo) vsi stroški prenesejo na
naslednji igralčev klub. KZS je
zadnjeuvrščeno moštvo naše-
ga prvenstva zaradi pritožbe
Satexa suspendirala, v Rogaš-
ki Slatini pa 17.000 mark ne
želijo in niti ne morejo plača-
ti, zato je nadaljevanje sezone
pod velikim vprašajem.
»Bili smo naivni. Vsaj tisti,
ki so podpisali pogodbo. Po
drugi strani so nas po dogod-
kih iz konca minulega leta in
težavah z zagotavljanjem fi-
nančnih sredstev v boju za
obstanek očitno že odpisah.
KZS je tudi na našem primeru
potrdila mačehovski odnos do
klubov, o vsem pa se bomo do
tekme s Heliosom pogovorili
na seji uprave kluba,« pravi
Hohnjec.
Po njegovem mnenju Ro-
gaška do sobote ne bo plačala
zahtevanih IZ000 mark odš-
kodnine. Razlog je preprost: v
klubu nimajo toliko denarja.
Zadnji dogodki so samo vrh
ledene gore, ki že nekaj mese-
cev obkroža klub. Izpad v D
ligo bi pomenil konec članske
košarke v Rogaški Slatini, kjer
klub deluje že 37 let (v prvi
ligi natanko desetletje), po
drugi strani pa ostaja sporno
zakaj je KZS suspendiranemu
klubu dovolila tekmo z Lito-
strojem?
JANEZ TERBOVC
■Foto: GREGOR KATlČ
Dejan Jevtovič pod košem, žoga na obroču. Rogaška v
suspenzu.
KOŠARKA
O pokalu šele v sredo
V soboto bi morali izžrebati polfinalna para pokalnega
^movanja, vendar je KZS dejanje preložila na sredo zvečer.
. Na predlog Polzele in s pristankom vseh udeležencev final-
'"ura (Olimpija, Idrija, BWC) bodo para izžrebali med polčasom
"venstvene tekme Polzela-BWC. Finalni turnir bo šele konec
•prila.
Prihaja Olimpija
2a zadnji del sezone se je Polzela pripravljala v Pulju, kjer
^"«6 lažje poškodovali Zaletel, Stavrov in Rovšnik, prvoligaš
Laškega pa se je zaradi težav z vizami moral odpovedati
^"stovanju vTrstu.
, Laščani bodo v soboto zvečer gostili Olimpijo, ki se je v
'^'%ji zasedbi v Treh lilijah predstavila že teden dni pred
^^etkom prvenstva in v poslovilni tekmi Golca zmagala s
'^•^2. Zdaj v Laškem v pričakovanju rekordnega obiska obljub-
^^io močnejši odpor, za obiskovalce žrebanje vstopnic in med
*'^asoma show program dveh plesnih skupin.
Sodniška samovolja
^3tjaž Rihtaršič iz Slovenskih Konjic je pred kratkim
'^^tal koordinator KZS za žensko košarko, kot sodnik z A-2
pa si je med sobotno prijateljsko tekmo Comet-Satex
"J^olil mali škandal.
.^'Mariborčani so štiri sekunde pred koncem iz prostih metov
|,^^ltat izenačili na 85:85, domači pa zadnjega napada niso
čistili in ekipi bi morali igrati podaljšek. Drugačnega mne-
j|,^^ta bila sodnika Rihtaršič in Jernejšek, ki sta užaljena zaradi
.'Pomb iz obeh taborov enostavno odšla s parketa in poskrbela
'Nevsakdanji zaključek.
Izkoristiti priložnost
Comet in Kemoplast v boju za končnico za uvrstitev v A-1 ligo
Po že šesti prekinitvi pr-
venstva bo zadnji del košar-
karskega prvenstva v obeh A
ligah vendarle potekal nor-
malno. Boji za uvrstitev v
končnico bodo pridobili na
mikavnosti, kar še posebej
velja za neposredna tekmeca
za 4. mesto v A-2 ligi Comet
in Kemoplast.
Konjičani imajo pred zadnji-
mi šestimi krogi točko predno-
sti in težji razpored. Povrhu
morajo v predzadnjem krogu v
Šentjur, kjer doslej gostje še
niso zmagali. Na papirju je rah-
la prednost na strani novincev
v A-2 ligi, toda razlike so mini-
malne in v boju za napredova-
nje (dve mesti sta že oddani
Loki in Krki) med najboljše je
še pet moštev: Ilir-ija s 27 točka-
mi, Comet 26 ter Kemoplast,
Litija in Jezica s po 25. »Sami
odločamo o svoji usodi,« pravi
konjiški trener Vječeslav Tolj.
»V krogu smo boljši le od Litije,
proti Iliriji bomo lovili zaosta-
nek 18 točk, Kemoplast pa smo
dobili le za pet točk in v lokal-
nem derbiju bomo morali igra-
ti na zmago. Dumančič je osve-
žil igro v napadu, z njim brez
težav dosegamo več kot 90
točk in naša rezerva je obram-
ba. Prelahko dobimo koše, v
sezono smo štartali brez bazič-
nih priprav in v igri je preveč
nihanj,« je dodal Tolj, ki ni
prevelik optimist.
Šentjurčani so v prostih
dneh zdravili poškodbe (Ma-
džarac, Sušin, Zovko) in raču-
najo na vseh šest zmag. »Doma
ne bomo izgubili, v boju za
uvrstitev v končnico pa bo veli-
ko odvisno od tekme s Come-
tom,« ocenjuje trener Rudi Je-
rič. »V drugem delu sezone
igramo dosti boljše. Igra je
agresivnejša, obramba kvalitet-
nejša in uspehe bi morali nizati
tudi na gostovanjih. Naš cilj je
uvrstitev med četverico, kar je
za Šentjur več kot dovolj.«
Comet bo igral še z Jezico
(g), Ilirijo (d), Krko (g), Ra-
dovljico (d), Kemoplastom (g)
in Brežicami (d), Šentjučani
pa z Litijo (d), Brežicami (z).
Loko (d), Slivnico (g), Come-
tom (d) in Triglavom (g).
Oba trenerja sta si enotna, da
bo letos veliko lažje napredova-
ti, kot v naslednjih letih. Neka-
teri prvoligaši so na robu fi-
nančnega zloma, novi tekmo-
valni ustroj pa bo naravnan v
zaščito najboljših. Iz prve lige
bo v sezoni 1997/98 izpadla
samo zadnja ekipa (nadome-
stil jo bo prvak druge lige, v
kateri ne bo več tujcev), pred-
zadnja pa bo imela v kvalifika-
cijah z drugim drugoligašem
prednost domačega igrišča.
ŽEUKO ZULE
Kamere skrajšale skok
Rolando Kaligaro na svetovnem prvenstvu v nordijski kombinaciji na 52. mestu - V
skokih nekoliko pod pričakovanji
s ponesrečenim prvim sko-
kom (69,5 m) je Rolando Kali-
garo na svetovnem prvenstvu
v nordijskem smučanju z ne-
srečno številko 13 zapravil
priložnost, da bi bil po polovi-
ci tekme v nordijski kombina-
ciji zelo blizu najboljši desete-
rici. Skoke je končal na šele
45. mestu in po teku na 15 km
osvojil končno 52. mesto.
»Skakalnica je predobro pri-
pravljena. Takšnih ni veliko,« je
po prvem treningu ugotavljal
Velenjčan, ki je bil s 87 metrov
dolgima skokoma po daljavah
med najboljšo deseterico. Na
zadnjem treningu je veliko ni-
hal (72,5, 85 in 90,5 m), na
tekmi pa je pred več kot 30.000
gledalci podlegel tremi. Prvi
skok je bil ponesrečen, z dru-
gim (84,5 m) pa je vendarie tudi
v najmočnejši konkurenci na-
kazal svoje potenciale.
Mladinski svetovni prvak v
kombinaciji Roman Perko je
zasedel odlično 5. mesto, ska-
kalna tekma pa se je za naše
(31. Peterka, 32. Meglic, 3Z
Žonta, 45. Radelj) nepričako-
vano končala brez finala.
»Bil sem zelo razočaran. Z
uvrstitvijo okrog 10. mesta sem
očitno hotel preveč in v svojem
prvem nastopu pred TV kamera-
mi pregorel v željah. V teku sem
bil soliden v ravnini, v klancu pa
so mi po preležani bolezni poha-
jale moči. Prvič sem na svetov-
nem prvenstvu, izkušnje so
ogromne in še vedno sem pre-
pričan, da lahko izpolnim olim-
pijsko normo,« je nastop ocenje-
val Rolando Kaligaro, ki bo da-
nes v Franciji štartal na tekmi
svetovnega pokala B.
Na uradnih treningih so nje-
govi skoki zaradi razlik v dresih
(v novih skačejo samo na tek-
mah) običajno krajši za pet me-
trov, rahlo napetost zaradi po-
membnosti tekmovanja pa je
opazil tudi njegov oče in hkrati
trener Darko. »Na štartni rampi
je bil zmeden. Ni vedel ali naj
gleda trenerja ali v televizijsko
kamero, med naletom je bil pre-
več v počepu in zaradi neugod-
nega vetra nad hrbtom 90-metr-
ske skakalnice bi skoraj padel
na glavo,« je prvi skok komenti-
ral starejši Kaligaro z opozori-
lom, da je Rolando prvi velenj-
ski udeleženec nordijskega SP.
■■■■■■■Mi ŽEUKO ZULE
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA, 1.3.
Keglianje
Celje: CP Celje-Proteus (15.
krog I. moške lige, 17); Miro-
teks-Proteus (15. krog I. žen-
ske lige, 14.30); Slovenske Ko-
njice: Konjice-Rudar II, Žalec:
Žalec-Korotan, Šoštanj: Šošta-
nj-Radenska (15. krog II. moš-
ke lige, vse 16); Šoštanj-Brest
(13), Prevalje: Korotan-Miro-
teks II (15. krog II. ženske lige,
14); Maribor: Krilato kolo-
Komcel (11. krog Ill.ženske li-
ge, 13).
Košarica
Laško: Pivovarna Laško-
Olimpija, Rogaška Slatina: Ro-
gaška-Helios (17. krog A.l
moške lige); Šentjur: Kemo-
plast-Litija (vse 19), Ljublja-
na: Ježica-Comet (17. krog A-2
moške lige, 20); Celje: Ingrad-
Odeja (19), Jesenice: Jeseni-
ce-Comet (8. krog končnice
ženske lige, 18); Polzela: Pre-
bold-Cerknica (18), Sloven-
ske Konjice: Rogla Atras-Gori-
ca (19), Kočevje: Snežnik-Ce-
Ije (17), Vrhnika: Vrhnika-
Elektra (3.krog končnice B li-
ge, 19.30); Črnomelj: Črno-
melj-Podčetrtek (3. krog konč-
nice C lige, 20).
Rolcomet
Ljubljana: Prule-Pivovarna
Laško (17), Trbovlje: Rudar-
Gorenje (19. krog I. moške li-
ge); Velenje: Velenje-Piran
(19.krog I. ženske lige, obe
191_
NEDEUA, 2,3.
Kegljaiiie
Celje: Kovinotehna-Petrol
(15. krog III.moške lige, 13);
Miroteks IIl-Trebnje (U. krog
III. ženske lige, 10).
Nogomet
Velenje: Rudar-Gorica, Aj-
dovščina: Primorje-Publikum
(19. krog I lige, obe 15).
SREDA, 5.3.
Košarka
Polzela: Polzela-BWC (17.
krog A-1 moške lige, 19.30).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Ru-
dar (18.30), Velenje: Gorenje-
Krško (20. krog I. moške lige,
19).
Sadžakima pas
Tekmovanje za Baumgartnerjev pas je pri nas med
najbolj cenjenimi in se je znova končalo z zmago borca
Iva Reye iz Celje. Mile Sadžak je uspehu v kategoriji do 86
kg dodal še zmago z iponom v absolutni kategoriji.
Ekipa drugega celjskega kluba Sankaku je nastopala na
pokalu Lendave in z ducatom posamičnih zmag v skupnem
seštevku osvojila daleč največ točk. Zmagali so med članica-
mi Nareks, Lotrič, Žolnir, Jerneje in Frece, st. mladinka
Žolnir, ml. mladinke Pere, Nareks, Svečak, med deklicami
Rehar in Gaberšek ter med dečki Olip.
16
ŠPORT
Rojeni zmagovalec
Ekskluzivni intervju z Valerom Rivero, trenerjem Barcelone - Z »azuigrano« osvojil že 37 velikih lovoriki
z velikimi klubi ni težav. »Kakšna je naša
reakcija na žreb polfinalnih parov pokala prva-
kov? Trener Rivera je v dvorani, toda ob dogovor-
jeni uri bo ob telefonu,« je prvi pogovor z
Barcelono začel direktor rokometne sekkcije
Joan Marin in za naslednjo številko obljubil še
intervju z igralci: »Seveda. Realizacija bo eno-
stavna, kar pokličite. Vedno ste dobrodošli.«
Valero Rivera je bil do minute natančen, čeprav
je z Barcelono osvojil že 37 velikih lovorik: 7
naslovov državnega prvaka, 6 pokalov, 8 lig
Catalana, 2 pokala Asobal, 2 naslova evropskega
prvaka, 5 pokalov pokalnih zmagovalcev, 6 su-
perpokalov Španije in kot zadnjega evropski
superpokal. Leta 1993 je reprezentanco vodil na
svetovnem prvenstvu (5. mesto), na Barcelonini
klopi je že od jeseni 1983 in je pogodbo predča-
sno podaljšal do leta 2001.
Gospod Rivera, imeli ste srečo pri žrebu,
kajti med vsemi polfinalisti ima Celje najmanj
evropskih uspehov?
Z novim sistemom tekmovanja v polfinalu ni
več slabih ekip. Celje je zelo dobro moštvo, ki je
imelo v lanski sezoni smolo z žrebom in že takrat
sem pričakoval njihov vzpon. Z novimi izkušnja-
mi so postali ekipa za velike rezultate, Peric,
Stefanovič, Puc in trener Zovko so njihovi največji
aduti, vendar so tudi drugi igralci reprezentanti
in polfinale bo zelo izenačen.
Osvojili ste že vse, reprezentanti imajo kolaj-
no z evropskega prvenstva in olimpijskih iger,
kaj je potem motiv Barcelone?
Biti najboljši. Želimo zmagati prav vsako tek-
mo in v zadnjih dveh sezonah nam načrt uspeva
skoraj stoodstotno. Lani smo izgubili štiri tekme.
letos samo dve in torej nikakor še nismo popolni.
Barcelona je velik klub, za mnoge največji na
svetu in zato je povsem logično, da vedno znova
želimo biti prvi.
V primerjavi z lanski sezono imate za odte-
nek slabšo ekipo. Bo zdržala do konca?
Zapustili so nas desni zunanji Olalla, levi zuna-
nji Papitu in krožni igralec Perez. Predvsem
slednjega nekoliko pogrešam in po Fernandezovi
težji poškodbi smo za vsak primer kupili romun-
skega reprezentanta Deduja. V pokalu prvakov
nima pravice nastopa, toda v zadnjih tekmah
domačega prvenstva bo zamenjal Šepkina, ki je
naš edini krožni igralec in zato se bomo izognili
tveganju.
Barcelona je v pokalu prvakov že igrala s
slovenskim klubom. V sezoni 1980/81...
Dobro se spomnim tekme z ekipo iz Ljubljane.
Ko sem bil star 13 let, sem začel igrati rokomet,
končal pri tridesetih in se s parketa preselil na
klop Barcelone. Bil sem srednji zunanji, takrat
smo imeli deset reprezentantov in izgubili obe
tekmi. Krivokapič, Mahne, Bojovič.. vidite, nisem
pozabil slovenske ekipe.
Nenavadno dolgo ste se obdržali na klopi
Barce. Kaj je razlog?
Villareal je trener Elgorriage že 22 sezon, toda
oba sva izjemi, kajti tudi v Španiji trenerji v enem
klubu le redko zadržijo več kot dve, tri sezone. Z
igralci sem zadovoljen, očitno je tudi uprava z
mano in zato sem ob koncu lanske sezone predča-
sno podaljšal pogodbo še za dve leti.
Celjani so bili zadnje dni na mini-pripravah.
Boste ubrali enako pot?
Ne, Barcelona se pripravlja za vsako naslednjo
tekmo. Šest krogov pred koncem španskega pr-
venstva imamo pet točk prednosti in bi se zavest-
no lahko odločili za priprave, toda naš proces dela
je drugačen. Posnetkov tekem Celja še nimamo,
do prve tekme je še dovolj časa in tudi na oglede
ne bom prišel, ker nas sredi marca čakata derbija
z Elgorriago in Cajo Cantabrio.
Golovec je podobno kot vaša Blaugrana trd-
njava in igralci trdijo, da jih v Celju nihče ne
more premagati.
V vsakem primeru bosta obe polfinalni tel;,
izenačeni. Možnosti za napredovanje so Sg.j
morda je na prvi pogled naša prednost povra,,
tekma v Barceloni, toda vselej odloča seštev,
obeh tekem. Doma smo nazadnje izgubili p,,
dvema letoma s Teko, ki nas je kot zadi,
premagala tudi v evropskih pokalih. Bilo je tQ
polfinalu pokala prvakov 1991 /92, bilance s klu
iz ostanka Evrope pa se ne morem spornnj
Verjetno nas v Blaugrani niso premagali že ce
desetletje, morda še več.
Caja Cantabria je decembra izgubila z 20:2
Bi bili v polfinalu štirje goli razlike velik mino
Kakor za koga. Vsakdo ima pravico načrtov,
in si želeti najboljše. Naš cilj je tretji nas|
evropskih prvakov in na poti do uspeha moran
premagati vsako ekipo. Včasih so tekme v l.i<o
lažje kot v polfinalu ali finalu, toda Celja nikald
ne podcenjujemo. Njihovi evropski rezultati,
vredni spoštovanja, oddali so le tri točke in j
učinku so takoj za nami.
ŽEUKO ZUl
FC BARCELONA
Ustanovljen: 29.novembra 1940. Predsed-
nik: Francesco Catot Permanyer. Direktor
Joan Marin Ripolles. Trener: Valero Rivera
Lopez (od 1983).Pomočnik: AntonioRubiella
Rebollo. Klubska barva: modro-rdeča. Dvora-
na: Palau Blaugrana (8000 gledalcev). Število
članov: 95.000 (celoten klub).
Največji uspehi: zmagovalec pokala prva
kov 1991 in 1996, zmagovalec pokala pokal
nih zmagovalcev 1984, 1985, 1986, 1994 ir
1995, zmagovalec evropskega superpokala
1996, prvak Španije 1943, 1945, 1946, 1949.
1951 (veliki rokomet), 1969,1973,1980, 1982,
1986, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992 in 1996,
zmagovalec pokala Španije 1969,1972,1973,
1983, 1984, 1985, 1988, 1990, 1993, 1994,
zmagovalec pokala Asobal 1995,1996, zrna
govalec superpokala Španije 1987, 1989,
1990,1991, 1992,1994, 1997.
Vratarja: David Baruffet (26, 197), Tomas
Svensson (27 let, 194 cm). Desna krila: David
Barbeito (19, 181), Fernando Barbeito [21.
177), Carios Ortega (25, 184). Srednja zuiva-
nja: Enric Masip (26,192), Xavier 0'Callaghan
(24, 186). Desna zunanja: Inaki Urdangarin
(29, 197), Mateo Garralda (27, 1%). Leva
zunanja: Jordi Fernandez (27, 184), Quinc
Soler (23, 198). Krožna igralca: Josep Espai
(20,183), Andrej Šepkin (31, 210).
Valero Rivera
Manfred Biillovv
Wilfried Liibker
Peter Brussel
Anton van Dongen
Nemca in Nizozemca
Prvo polfinalno tekmo (16. marca ob 18. uri v Celju) bosta sodila Biillovv in Liibker i
Nemčije, povratno (verjetno 22. marca) pa Brussel in van Dongel iz Nizozemske.
Nemca sta Celjanom letos že sodila v Santanderju (23:24), Nizozemca pa sta bila sprva predviden
za Golovec, a sta po odpovedi danske kombinacije Elbrond-Lovqvist dobila predelegacijo za Španija
Obe dvojici sta lani sodili na evropskem prvenstvu, Nizozemca tudi na olimpijskih igrah, tako Biillo^^
Liibker kot Brussel-van Dongen pa so že določeni za svetovno prvenstvo na Japonskem.
Barca je v zadnjih letih slavila nešteto naslovov.
Ekipa brez iimitov
FC Barcelona - rokometni velikan devetdesetih
V zadnjih sedmih letih pet
nastopov v finalih evropskih
pokalov, štiri zmage (pokal
prvakov 1991 in 1996, pokal
pokalnih zmagovalcev 1994
in 1995) in Barcelona je brez
dvoma prvi rokometni veli-
kan devetdesetih.
FC Barcelona je 29. novem-
bra 1899 ustanovil Hans
»Joan« Gimper iz Basla in no-
gometaši so sčasoma pod svo-
je okrilje vzeli še osem sekcij:
atletiko, baseball, hokej na tra-
vi, košarko, mali nogomet, od-
bojko, rokomet in rugby. Med
najbolj uspešnimi so prav ro-
kometaši, ki so bili dolgo v
senci sosedov iz Granollersa
in svoje zmagovito obdobje
začeli s selitvijo Valera Rivere
s parketa na klop.
Azulgrana (v katalonščini
modro-rdeči) so edina vrhun-
ska ekipa, ki igra obrambo 5-1-1
in je po vsesplošni oceni skriv-
nost Riverinih uspehov. 0'Cal-
laghan kot prvi igralec napade
prekinja že dvanajst metrov od
Svenssnovih vrat (Baruffet je
specialist za sedemmetrovke),
na črti pa običajno začenjajo z
leve proti desni Ortega, Garral-
da, Urdangarin, Soler in Guijo-
sa. V vlogi »Indijanca« je uspe-
šen tudi Masip, ob prehodih v
postavitev 6-0 pa je pomemben
člen ukrajinski velikan Šepkin.
Agresivna obramba in eden
najboljših vratarjev na svetu
Svensson omogočajo nasprot-
ne napade, proti postavljeni
obrambi pa je Barca nevarna z
vseh položajev. »Ekipa brez
Iimitov,« so ob koncu lanske
sezone zatrjevali španski no-
vinarji in naštevali: v zadnjih
treh letih so odšli vsi nosilci
igre, legendarni vratar Rico,
levi zunanji Vujovič, izraziti
strelec Wenta, krožni napada-
lec Maglajlija, odlični organi-
zator igre Pare...
»Zmagovalna mentaliteta,«
so v isti sapi ponujali odgovor
o formuli uspehov »Barceloni-
stov«, ki so pred štirimi leti
razmišljali o prihodu Iztoka
Puca. Rivera je rezerve našel
znotraj ekipe, 0'Callaghana je
iz levega zunanjega spremenil
v srednjega, Masip zdaj veči-
noma igra na levi strani in v
sredini Garralda, ki je bil v
sezoni 1993/94 član Teke, a
zaradi poškodbe ni igral na
nobeni tekmi s Celjem.
Slovan je v četrtfinalu po-
kala prvakov 1980/81 izločil
Barcelono z 21:20 in 31:18.
Na prvi tekmi v Barceloni je
Vlado Bojovič dosegel štiri
gole, Miha tri (za domače
Rivera 1), na povratni pa Vla-
do sedem in Miha enega.
V primeru vstopa Solerja se
Masip vrne na svoje standard-
no mesto srednjega zunanje-
ga, Garralda pa skupaj z Ur-
dangarinom okrepi konkuren-
co na desni strani. Za gol so
nevarni prav vsi igralci in do-
ma le redko zmagajo z manj
kot desetimi goli razlike. Nji-
hova igra ni več tako preprič-
ljiva kot lani, toda Barca je
vendarie - Barca. Za večino
prvi športni klub na svetu.
^ '^^^ ^,     ŽEUKO ZULE
li SNOPIČ
KULTURA
17
Nova razstava fotografij
jjjjjjjjj^^       Muzeju novejše zgodovine od 3. do 8. marca razstavljajo trije fotografi
'5inogi fotografi, ki obvladajo
jpkumentarno in pričevalno
jptografijo, veščine fotografske-
^niedija, pestujejo v sebi tiho
|jljo, da bi iz fotografije napra-
^li nekaj več, vgradili vanjo
jj,ji\adualno noto, skozi njo
j^vedali nekaj svojega, svoj
jjnos do okolice, do narave in
ph bitij. Velika vzornica na-
^va ponuja nešteto motivov, a
jjeti in zaustaviti jih je treba v
utnutku in luči, značilni za
usameznega avtorja.
pogled v naravo v različnih
Iftnih časih je še kako znači-
^iza fotografa Ivana Strmo-
leta, ki ima oko za okolje v
mnoštvu pojavnih oblik, ode-
tih v topel, prijazen jesenski
kolorit, za detajle, podrobno-
sti, igro barv in svetlobe, za
hladno zimsko pokrajino in
ponosne očake v njej.
Ob barvni fotografiji pa ga
zanima tudi klasičen fotograf-
ski medij, črno-bela fotografi-
ja, ki od fotografa zahteva še
precej več, predvsem prefi-
njen občutek za svetlobo in
njene snope, atmosfersko
gradnjo in občutljivo ravno-
vesje ujetega izreza.
Tudi za fotografa Janka Ca-
hona je značilno, da ga zani-
majo prvenstveno  krajinski
motivi, bodisi v kolorju bodisi
v klasični črno-beli fotografiji.
Njegov motivni spekter med
krajino in njenimi barvitimi
čudesi na eni ter zimsko spo-
kojnostjo na drugi strani je
zelo širok, mikajo ga drzne
barve jesenskega listja, zeleni
vegetativni prepleti, krajine,
odete v snežno odejo, pogledi
v nebo in odbleski sonca. Z
občutkom za kompozicijo, v
njej se je izkazal na fotografiji
opustele vinske trte, čaka na
posebne trenutke, da v objek-
tiv ujame zadnji sončni žarek
ali senco, ki se plazi nad gozd.
Že prvi pogled v fotografski
opus Hermana Čatra pove, da
gre za živahnega, inventivne-
ga fotografa s posebnim ob-
čutkom za kompozicijo. Pri-
vlačijo ga drzne barve in kon-
trasti, igrivost oblik in nena-
vadnih simbioz, strasti ljudi,
ki bi radi poleteli kot ptice.
Ne zanima ga ateljejska,
umetelna fotografija, odprta
narava je njegov fotografski
svet, ujeti hoče ritmiko, giba-
nje, nizanje, harmonijo in so-
sledja, svetlobo jutra in sence
večera. Premišljeno izbira po-
glede in izreze, v katerih je
kljub mirovanju čutiti nemir,
notranjo napetost v neneh-
nem spreminjanju.
MARLEN PREMŠAK
Klepet ob
osemnajstih
v petek, 28. februarja,
bo v Modrem salonu hote-
la Dravinja v Slovenskih
Konjicah spet prireditev
Klepet ob osemnajstih.
Predstavili bodo Metko
Obiul in Studio Ultrax, mgr.
Jasno Kozar-Hutheesing in
indijskega umetnika Janaka
Hutheesinga. Razstavo nje-
govih likovnih del bo postavil
Arpad Šalamon, organizator-
kpa je Heda Vidmar.    MP ;
Slana v
Laškem
Jutri popoldne bodo v raz-
Javišču Laški dvorec odprli
azstavo priznanega sloven-
skega akademskega slikarja
franceta Slane.
Slana s svojimi tradicional-
nimi, večnimi motivi, kot so
3iorje, cvetje, ženske in živali,
ie laški publiki predstavlja pr-
ič. V Laškem dvorcu bo me-
>fc dni razstavljenih njegovih
■J akvarelov in 7 oljnih slik.
otvoritvi, ki se bo pričela
*17. uri, bo tudi krajši umet-
■iški program. Nastopila bo-
■'3 pianist Benjamin Govže in
^fpranistka Anamarija Javor-
aik. JI
Srečko Rehar, Ivan Arzenšek, dr. Vekoslav Grmič, Drago Medved in Jože Lodrant.
Kriza katoliške cericve
Založba Znamenje iz Petrovč je pred kon-
cem leta poslala na slovenski trg knjigo, ki jo
je na Dunaju izdal leta 1904 v nemškem
jeziku, da bi zajel čim večji krog bralcev,
libeliški župnik Anton Vogrinec. Naslovil jo
je z latinskim naslovom Nostra maxima cul-
pa - naša velika krivda. Pogovor o knjigi so
pripravili v žalski občinski matični knjižni-
ci.
Z gosti, dr. Vekoslavom Grmičem, naslovnim
škofom, Jožetom Lodrantom, prevajalcem,
Srečkom Reharjem, urednikom revije Zname-
nje in Ivanom Arzenškom, direktorjem založbe
Znamenje, se je pogovarjal novinar Drago Med-
ved. Knjiga ima daljši podnaslov in sicer Kriza
katoliške cerkve, njeni vzroki in predlogi za
izboljšanje. Predgovor k prvi slovenski izdaji in
sploh prvi po tistem, ko je bila z dekretom
rimske kongregacije uvrščena na indeks prepo-
vedanih knjig, je napisal naslovni škof dr.
Vekoslav Grmič. V letu, ko je minilo 50 let od
avtorjeve smrti, smo dobili slovenski prevod.
Založba Znamenje iz Petrovč je tako dvema
kritičnima knjigama do današnje cerkve dodala
še tretjo, tokrat slovenskega avtorja.
T. TAVČAR
^ ZAPISOVANJA
K mm
Brez podnaslavljanja
Piše: TADEJ ČATER
Zares, prav neverjetno je, da
se v slovenskih filmih ne govo-
ri več slovensko. Pa vendar gre
še vedno za slovenski film. Kar
je nekoliko paradoksalno. Ali
pa tudi ne.
Ker, kdo pa pravi, da je ame-
riški film tisti, v katerem govo-
rijo angleščino z ameriškim
naglasom. Lepo vas prosim!
Ameriški film je tisti film, kije
bil posnet z ameriškim denar-
jem. Pa če v njem govorijo ki-
tajsko, nemško, francosko ali
pa morda celo slovensko. Ker
končno, mar v vietnamkah,
povsem ameriškem filmu, res
govorijo samo Američani? Ali
pa v eti-fi produkcijah, kjer s
svojim jezikom spregovorijo ce-
lo vesoljčki, bitja z drugega
planeta. Z Marsa, denimo.
Mar naj bo potem to marsovski
film?
Ne, ameriški film je tisti
film, ki je bil posnet z ameriš-
kim denarjem. Se pravi, da bi
potem naj bil tudi slovenski
film tisti film, ki je bil v večini
posnet s slovenskim denarjem.
Pa čeprav v njem govorijo ma-
džarsko, angleško, srbsko, hr-
vaško ali pa morda celo prek-
mursko. Ja, prekmursko. Pa
saj se vendar še spomnite fil-
ma Halgato. Ki ste ga bolj tež-
ko razumeli. In, čeprav ga ni-
ste popolnoma razumeli, mi-
slim predvsem jezikovno, ste
ga vseeno in kljub temu ali pa
prav zato vzeli za svojega. Ste
si ga prisvojili. In ga definirali
kot slovenskega. Ja, slovenski
film, pa čeprav v njem ne govo-
rijo slovensko. In Gipsy Eyes?
Hja, podobno. V njem govorijo
angleško. Pa vendar gre za slo-
venski film. Ker smo ga vsi
skupaj kot takšnega prepozna-
li. Ker je bil posnet večidel s
slovenskim denarjem. Pa Out-
sider? Seveda, brez vsakega
dvoma, čeprav v njem govorijo
srbsko, hrvaško, bošnjaško,
smo ga determinirali kot slo-
venskega. Kot slovenski film.
Ker v njem govorijo tudi slo-
vensko? Daleč od tega; ker je
bil v celoti posnet z domačim
denarjem.
In kaj zdaj? Hmm, hočem
povedati, da je med prvima
dvema,   med Halgatom  in
Gipsy Eyes na eni in Outsider-
jem na drugi strani, vendarle
neka razlika. Razlika v jeziku.
Oziroma v dojemanju in razu-
mevanju jezika. Če nam je
vsem kar nekako že vnaprej in
samo po sebi razumljivo, da je
treba angleščino, pa čeprav v
slovenskem filmu, podnaslav-
Ijati, potem nam je prav tako
že vnaprej in samo po sebi
razumljivo, da pa srbščine, hr
vaščine in bosanščine, ni tre-
ba. Prav. Toda zakaj potem
podrmslavljati prekmurščino.
Nam je morda hrvaščina bliž-
ja? Ali pa srbščina? Pa bosanš-
čina?
Ne, saj ne gre zato. Kleč je
drugje. Teme, ki jih filmi, pa
čeprav slovenski, obravnavajo
v nekoč enotni srbohrvaščini,
so nam bližje kot pa tiste, ki
prihajajo iz margine slovenske
marginalnosti: iz Prekmurja.
Iz ciganskih step. In tu je raz-
log podnaslavljanja oziroma
ne-podnaslavljanja.
In čeprav podnaslovljeni ozi-
roma ne-podnaslovljeni, so vsi
ti filmi slovenski. Pa naj se tisti
s filmskega sklada RS še tako
zelo trudijo, da bi filme, v
katerih ne govorijo slovensko,
proglasili za neslovenske. Ker,
hja, veste v čem je pa hec? Da
so bili ti filmi, kijih sam film-
ski sklad ne priznava za slo-
venske, posneti s slovenskim
denarjem. Še več, z denarjem,
ki ga je prispeval ravno taisti
Filmski sklad. Neverjetno! Si
lahko predstavljate, da bi bil s
slovenskirh denarjem posnet
film o vojni v Bosni in Hercego-
vini. Da bi ga financiral Film-
ski sklad. In ga potem definiral
kot slovenskega le v primeru,
če bi junaki v njem govorili in
preklinjali v slovenščini. Tristo
kosmatih, to pa res bolj težko.
Sešel v Mozirju
Od petka dalje se v Galeriji Mozirje s svojimi skulptura-
"^i predstavlja Bernard Sešel, ki se je začel s slikarstvom
''kvarjati v Društvu šaleških likovnikov, kasneje pa se je
posvetil kiparstvu.
O njegovem delu je spregovorila umetnostna kritičarka
*lilena Koren Božiček, ki je najprej predstavila pomen in
^^zvoj kiparske umetnosti. »Začetke Sešlevega kiparjenja
opremljamo od leta 1987. Simboličnih sedem let je kiparil v
§l'ni, prva razstava pa je bila v Velenju. Mnoge prijatelje in
Znance je presenetil z obsežnim opusom. Večina teh del je
0'pdila naturalističnemu modeliranju, za katerega si je zna-
'^i^ pridobil v kiparski šoli. Dovolj suvereno se je spoprijel
l^^^i z lastno koncepcijo oblikovanja. Izhajal je iz prastare
'ornie krogle, ki je sicer begala že mnoge kiparje pred njim in
°o gotovo služila za izhodišče še mnogim v bodočnosti,« je
"^^d drugim povedala Milena Koren Božiček, ki je Sešlov
"PiJs razdelila na štiri večje cikluse, ki se med seboj povezu-
'^jo tii prepletajo.
Ob odprtju razstave sta kulturni program pripravili flavtist-
ki^ '^iia Koren in pianistka Jelka Hrovat. Razstava Sešlevih
"kulptur bo v mozirski galeriji na ogled do 7. marca. Galerija
odprta vsak dan od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah
p od 9. do 12. ure. Ogled razstave je možen tudi izven tega
3sa, vendar po dogovoru s knjižnico Mozirje. US
Zavrženi Simboli rudarstva
Nekaj manj kot 21 let je minilo, kar je
velenjski rudnik ob Kidričevi cesti
zgradil dva velika samska domova in
objekt za družbeno prehrano.
V družbeni prehrani so dnevno nudili
približno 2 tisoč obrokov; za zajtrk je bilo
potrebno odšteti 6 din, za kosilo 18 in za
večerjo 14 din. Časi so se v teh letih kar
precej spremenili, s tem pa tudi namem-
bnost samskih domov. V njih so sedaj
družinska stanovanja, pisarniški prostori
in manjši lokah. Ukinili so družbeno pre-
hrano, na tem mestu pa je našlo prostor
trgovsko podjetje Era s trgovino Vis-a-vis.
Na Kidričevi cesti so posodobili cestišče
in pločnike.
Ob vseh teh spremembah pa malokdo
ve, zakaj so odstranili 13 metrov visoko
plastiko, delo akademskega kiparja Vasi-
lija Četkoviča iz Celja. Umetnik je v
spomenik vgradil več kot 30 tisoč kosov iz
dotrajanih jamskih transportnih verig,
plastiko pa je poimenoval Simboli rudars-
tva. Ta rudarski simbol že več kot tri
mesece leži zavržen ob cestni zelenici.
Dolgo časa ga je prekrival sneg, sedaj pa
je vsem na očeh. Verjetno bodo rešitev za
zavržene rudarske simbole morali poi-
skati v mestnem svetu, kjer se bodo mo-
rah odločiti za novo lokacijo, če sedanja     i
ne ustreza več.
LOJZE OJSTERŠEK
Četkovičeva plastika išče novo zavetišče.
KULTURA
Karikature
Mikija Musira
V celjski Osrednji knjiž-
nici so prejšnji četrtek od-
prli razstavo z naslovom
»Politična karikatura Mi-
kija Mustra«. Ob tej priliki
je Branko Goropevšek pri-
pravil tudi nadvse zanimiv
pogovor z avtorjem, ki se
ga je udeležilo številno po-
slušalstvo v Levstikovi sobi
knjižnice.
Miki Muster, znano ime
slovenskega stripa in karika-
ture, generacije se ga spomi-
njajo po njegovem Zvitorep-
cu, Trdonji in Lakotniku, nje-
gov je tudi TV zajček Cik-cak,
se je z risanjem pričel ukvar-
jati že v rani mladosti. Kasne-
je je to svojo sposobnost stro-
kovno nadgradil s študijem
kiparstva na Akademiji za li-
kovno umetnost v Ljubljani,
kar nekaj časa pa je deloval
tudi v tujini, v Nemčiji.
Na razstavi v celjski
Osrednji knjižnici razstavlja
politično karikaturo zadnjih
let, s katero se dotika aktual-
nih problemov naše družbe,
vezane na posamezno emi-
nentno osebnost. Seveda
vse razstavljene karikature,
poleg njene družbene ak-
tualnosti, odlikuje tudi viso-
ka umetniška vrednost, tako
da si je razstavo v drugem
nadstropju avle knjižnice na
Muzejskem trgu vsekakor
vredno ogledati.
Razstava bo na ogled do
21. marca.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Sveče za Paka film
Velenjski Kino-video klub
Paka film v teh dneh praznu-
je četrt stoletja obstoja. Začel
je kot Kino klub Gorenje, na-
to je prešel pod okrilje ZKO
in ZOTK; od leta 1976 pa de-
luje samostojno.
Klub je vključen v Foto-kino
zvezo Slovenije in je član Med-
narodne zveze filmskih in video
amaterjev. Člani so posneli že
več kot 300 dokumentarnih,
igranih, animiranih in žanrskih
filmov, potopisov in video del.
Sodelovali so na številnih festi-
valih doma in v tujini, bili več-
krat najboljši filmski klub v dr-
žavi, leta 1984 pa je klub prejel
Kajuhovo nagrado občine Vele-
nje. Pred tremi leti se je preime-
noval v Paka film, še vedno pa
ima svoje prostore v Domu kul-
ture Velenje, kjer se člani sreču-
jejo vsak četrtek zvečer.
Na proslavi ob petindvajseti
obletnici delovanja kluba so se
srečali dosedanji predsedniki
in najstarejši člani, med njimi
tudi pobudnik za ustanovitev
kino kluba Gorenje Mirko
Kermelj. »Takratni direktor
Gorenja Ivan Atelšek nam je
zagotovil sredstva, da smo lah-
ko kupili prvo filmsko kamero
in kinoprojektor. To je bilo v
začetku vse, kar smo imeh,
manjkalo pa seveda ni opti-
mizma in ljubezni do filma,«
se je Kermelj spomnil začet-
kov kluba. Delo kino kluba je
bilo od vsega začetka zasnova-
no zelo široko, od izobraževa-
nja v šolah, podjetjih in druš-
tvih do spoznavanja sedme
umetnosti nasploh. Vselej so
prihajali novi člani, porajale
so se nove ideje... Delček us-
tvarjenega so prikazali tudi ob
jubileju, ko so ponovno prika-
zali filme, kot so Kermeljev
Balkanski kros, Jerčičeva Iz-
poved, Hafnerjeva Katakomba
in nekatere izbrane filma Salo-
birja, Marica, Čomkaša in Mo-
či vnika. Vsi skupaj so pred
platnom upihnili 25 sveč na
torti v obliki filmskega koluta.
HINKO JERČIČ
V prijetnem okolju nove zasebne likovne galerije so se srečali lastnika, slikar Jože Tisnikar
in številni prijatelji.
Oulsider v ^^IN^Hh
V celjskem kinu Union bo nocoj ob 20. uri'preffleira
novega slovenskega filma Outsider, ki je na lanskem
festivalu v Portorožu publika ocenila kot najboljši film
leta.
Skupaj s filmom se bodo Celjanom predstavili še nekateri
od ustvarjalcev. Udeležbo na pogovoru v kinodvorani Union
so napovedali režiser Andrej Košak, producent Franci Slak in
glavni igralec Davor Janjič. Outsider je ljubezenska zgodba o
bosanskem Romeu in slovenski Juliji, ki se dogaja v času, ko
je »umiral tovariš Tito«. Film bo od 28. februarja naprej v
rednem programu kina Metropol. JI
Nova Koraka
Velenje se od preteklega tedna ponaša s prvo zasebno
slikarsko galerijo Karaka, ki je našla svoje mesto v prostorih
Krajevne skupnosti Šmartno pri Velenju.
Solastnika galerije sta Bogdan Dolenc in Iztok Valenčak, ki sta
se za uvod odločila za razstavo del Jožeta Tisnikarja iz Slovenj
Gradca. Ob odprtju zasebne slikarske galerije so pripravili krajši
glasbeni program, po nagovoru likovnega kritika Marka Košaka
pa so predali v uporabo prvo takšno prodajno razstavišče likov-
nih umetnin. Po besedah Bogdana Dolenca bodo v Karaki v
letošnjem letu pripravili vsaj pet razstav različnih avtorjev, Iztok
Valenčak pa je poudaril, da sta kraj in čas primerna za ponudbo te
.yrstekultureiiavisoki ram_ jožeMiOAVC
VI. letnik zbirke
Klasje
Založba DZS je pred krat-
kim predstavila šesti letnik
knjižne zbirke Klasje.
Zbirka vsebuje klasična dela
slovenske in svetovne književ-
nosti in je namenjena pred-
vsem učencem v višjih razre-
dih osnovne šole ter srednje-
šolcem. Vsako delo je poleg
osnovnega besedila dopolnje-
no tudi z biografijo avtorja ter
opisom širših kulturnih in
zgodovinskih okoliščin, v ka-
terih je bilo napisano, in nje-
govo analizo.
Drama Ivana Cankarja
(1876-1918) Hlapci predstav-
lja vrh njegove dramatike. V
njej predstavlja konflikte med
pripadniki različnih političnih
strank ter kritiko posamezni-
kov in skupin, katerim je hlap-
čevstvo običajna oblika vede-
nja.
Ruski pisatelj Fjodor Mihaj-
lovič Dostojevski (1821-1881)
sodi med najpomembnejše ro-
manopisce, roman Zločin in
kazen pa je eno njegovih ka-
rakterističnih del. S pretanje-
nim občutkom za posamezni-
ka in njegovo razmišljanje pri-
kazuje osrednjo figuro, sooče-
no z različnimi vprašanji in
dilemami.
Pripadnik francoskega rea-
lizma Gustave Flaubert (1821-
1880) je v svojem najbolj zna-
nem romanu Madame Bovary
opisal družbo podeželskega
malomeščanstva. Ob izidu so
temu delu očitali nemoral-
nost, sicer pa pisatelj gradi
zgodbo predvsem na natanč-
nem opisu dejstev.
V šestem letniku bo izšla še
Slovenska slovstvena folklo-
ra ter Strah in pogum Edvar-
da Kocbeka. Hkrati je predča-
sno izšla drara Hiša lutk
(Nora) norveškega dramatika
Henrika Ibsena (1826-1906) iz
naslednjega letnika, v kateri
obravnava položaj ženske in
njeno mesto v družini.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
mmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmrtt-mtmmmmmmmmm
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo danes
ob 17. uri uprizorili za Abonma
3. šolski in izven predstavo Tr-
nuljčica. Jutri ob 10. in 12. uri
bosta zaključeni predstavi Tr-
nuljčice, v soboto ob 20.30 za
Abonma 12 in izven ter v nede-
ljo ob 17. uri za Abonma 20 in
izven pa bodo na Odrupodo-
drom uprizorili Eksplozijo spo-
mina. V ponedeljek ob 19.30 za
Zavod za kulturo Žalec, torek
ob 16.30 za Abonma 1. Gimna-
zija 2 in ob 19.30 za izven ter v
sredo ob 11. uri za Abonma Sr.
frizerske, tekstilne in strojne
šole 1 pa bodo uprizorili Gospo
poslančevo.
V Domu kulture v Velenju
bodo danes ob 19.30 za rumeni
in jutri ob 19.30 za beli gleda-
liški abonma gostovali člani
SNG iz Maribora s predstavo
Pohujšanje v dolini Šentflor-
janski, v režiji Sama Strelca.
V Centru interesnth dejav-
nosti v Celju bodo nocoj ob
19. uri člani gledališke skupi-
ne Impromit Kulturno umet-
niškega društva Podn-art iz
Celja izvedli 1. reprizo gleda-
liškega recitala z naslovom Ki-
rurgija čustev.
V Celjskem donm v Celju
bo jutri ob 20. uri koncert
slovenskih plesov in pesmi
Celjske folklorne skupine ŽPD
Frane Prešern iz Celja, pod
vodstvom Mihe Gubenška.
V Razstavnem salonu v Ro-
gaški Slatini bo nocoj ob 20.
uri večer popularnih opernih
melodij v izvedbi sopranistke
Olge Gracelj, tenorista Marja-
na Trčka in pianista Andreja
Jarca.
V Atomskih toplicah v Pod-
četrtku bo jutri ob 20.15 kon-
cert Moškega pevskega zbora
iz Podčetrtka.
V Zadružnem domu na
Ljubečni bo jutri ob 18. uri
koncert orkestra Akord, pod
vodstvom Matjaža Breznika.
v Laškem dvorcu bodo ju-
tri ob 17. uri odprli razstavo
umetniških del akademskega
slikarja Franceta Slane. Odprt-
je bo popestril pianist Benja-
min Govže s sopranistko Ana-
marijo Javornik.
v salonu Ford in Lada pod-
jetja Avto Celje bodo danes
ob 15.30 odprU razstavo Nata-
lije Črnčec iz Maribora, ki se
bo predstavila s tremi ciklusi.
V kulturnem programu bodo
sodelovali Petra Marčič s pred-
stavitvijo dveh svojih pesmi in
Celjski oktet.
v Muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju bodo v ponedeljek
odprli novo razstavo Igra svet-
lobe, na kateri razstavljajo
Herman Čater, Ivan Strmole in
Janko Cahon.
v osrednji knjižnici Celje
je odprta razstava političnih
karikatur Mikija Mustra, ki je
v avli II. nadstropja na ogled
do 15. marca.
v galeriji Keleia je na ogled
razstava IX. celjskega medna-
rodnega slikarskega tedna.
v Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu razstavljajo Velj-
ko, Katarina in Urša Toman.
V knjižnici v Šentjurju,
stavlja Goce Kalajdžiski.
V Galeriji Velenje razstg
slike Žarko Vrezec.
V salonu pohištva Žane
lec so na ogled dela Božid
Ščurka.
V Srednji zdravstveni ^
Celju je do 5. marca na o|
razstava »Raziskovalna de
nost učencev Srednje zdp
tvene šole Celje«.
V avli hotela Dobrna so
ogled dela Lidije Trontelj
Ljubljane.
V Lapidariju PokrajinJ
ga muzeja Celje sta Pokr^
ski muzej Celje in Musei Ci\^
Udine, pripravila razstavo
nesančna keramika Vidma
je na ogled do konca marci
V Pokrajinskem muzeji
do 30. junija na ogled razs
Rifnik in njegovi zakladi.
V gostišču Firšt v Solčavi
Pokrajinski muzej priprai
razstavo Znamenj v zgori
Savinjski dolini, ki bo na ogli
do 1. junija.
V Hermanovem brlogu
Celju je na ogled razstava!
konjiček.
V športni dvorani OŠ Hr
ševec v Šentjurju bo jutri
17. uri prireditev z naslovij
Korajža velja.
V Kulturni dvorani na B
nikvi pri Grobelnem bo vj
boto ob 19. uri predstavili
KUD Trta iz Dolge Gore. N
stopiH bodo starejša in mlaj
folklorna skupina ter okteti
kvintet bratov Firer.
V dvorani Zdraviliškei
doma na Dobrni bo jutri j
20. uri nastop folklorne skuj
ne KUD Dobrna. 1
V Kulturnem centru Lai
bo jutri ob 18. uri morjeplo«
Vili Ulaga z diapozitivi pr(j
stavil svojo razburljivo potJ
Jadrana do Batika, ki ]o\
preplul sam na svoji jadrnic
V Domu kulture v Velen)
bo v soboto ob 19. uri šalesk
folklorna skupina Koleda o
svoji 25-letnici prikazala ši«
plesni in glasbeni prograj
pod naslovom Nocoj je enfaj
večer. Ponovitev jubilejnej
nastopa bo v nedeljo ob h
uri.
V Razstavnem salonu vR
gaški Slatini bo v ponedelj«
ob 20. uri večer folklore,
folklorno skupino Bohor i
Kozja.
Union od 27.2. do 4.3. obl
uri ameriški film Matilda,
18. in 20. uri risani film Sp;
Jam, 5.3. ob 16. uri amerii
film Matilda; Mali Union
27.2. do 5.3. ob 19.30 ameri
film Samotna zvezda; Me<
pol od 27.2. do 4.3. ob 16-
18.45 in 21. uri slovenski A
Outsider, 1.3. ob 23. uri
Outsider za ponočnjake, ^
ob 16.30 ameriški film Sp«
Jam in ob 18.45 ter 21-
slovenski film Outsider.
%. SNOPIČ
KULTURA
19
Žalcani v
Salzburgu
Xe dni se v Salzburgu
^gtijo kulturni večeri pod
jj^iipnim naslovom Sreča-
ijje s Slovenijo.
j^a njih se srečujejo Slo-
venci, združeni v Kulturnem
jl•^štvu Oton Zupančič, ki
skupaj s Salzburžani z bese-
do, glasbo in sliko podoživ-
]j3Jo domovino. Že leta s
jjinkajšnjimi Slovenci sode-
|yje občina Žalec, ki pomaga
pfi organizaciji proslave slo-
venskega kulturnega prazni-
l^a. Na njej je v soboto v
[labito polni dvorani zapel
\'lado Kreslin z Beltinžko
; jjando in navdušil vse. Salz-
f l,urško-slovenski     konzul
; gertl Emberger se je ob tej
nnk)žnosti prisrčno zahvalil
občini Žalec za dobro sode-
: lovanje, za vsakoletno pred-
stavitev slovenske kulture in
; prijateljstvo ter županu obči-
ne Žalec prof. Milanu Dobni-
: i\i podelil priznanje deželne
i dade........T. TAVČAR
Karaš v
premogovniku
v razstavišču velenjskega
premogovnika je do 21. mar-
ta na ogled razstava del
Francija Košca-Karasa, ki se
: je slovenski javnosti prvič
predstavil pred IZ leti.
' V tem času je slikar Karaš
■ ustvaril   ogromen   slikarski
opus, nastajali so posamezni
''■ i3D\ioženi cikli različnega te-
' mtskega izbora. Slikarja mi-
' \ajo živahne, močne in kon-
lastne barve, v tem času pa
mje nov cikel, v katerem
ipet prihaja na dan njegovo
animanje za figuraliko. Sli-
ar Karaš se je rodil v Šošta-
nju, v Ljubljani je dokončal
Jkademijo za likovno umet-
nost. Kasneje je bil več let
zaposlen kot likovni pedagog
f celjski pedagoški gimnaziji,
sedaj pa ustvarja kot samostoj-
ni likovni umetnik. US
Tu se je neicaj zgodilo
Razstava o znamenjih Zgornje Savinjske doline
Na poti v Logarsko dolino
si lahko v razstavišču Firšt v
Solčavi ogledate razstavo fo-
tografij iz fototeke Pokrajin-
skega muzeja v Celju o zna-
menjih v Zgornji Savinjski
dolini, ki jo je pripravil ku-
stos muzeja, etnolog Vlado
Šlibar. Na ogled je osem mo-
tivov znamenj, ki na svojs-
tven način pričajo o času in
prostoru.
Znamenja so tisti del naše
dediščine, ki zajema tako li-
kovno kot arhitekturno dejav-
nost. Postavljah so jih že v
srednjem veku, sprva kot ne-
kakšne opomnike, da se je na
tistem kraju, kjer stoji zname-
nje, zgodil kakšen zločin. Te-
danje pravo je namreč nalaga-
lo obsojencu, da je ob sicer
izrečeni kazni moral še na kra-
ju, kjer je koga ubil, postaviti
tudi znamenje. Pozneje so
znamenja spremenila svojo
funkcijo in so prevzela zaščit-
no vlogo pred hudimi bolezni-
mi ah pa turškim nasiljem.
Služila so tudi kot kažipoti na
križpotjih.
Poznamo jih več vrst in ob-
lik. Najstarejša so stebrna z
odprtim nastavkom na vrhu
aU v obUki tabernaklja, po-
stavljali so jih predvsem v 16.
in 17. stoletju. Naši kraji poz-
najo predvsem zidana zname-
nja, ki so kot hiške z nišami, v
njih pa so postavili svetniške
podobe. Iz takih znamenj, ker
so gradiU vse večje, so nastale
kapelice. Pri nas so znani tudi
Marijini stebri, v Celju stoji na
Glavnem trgu, pa tudi hišne
kapelice. Največ pa je razpel,
ki stoje v krajih, ob cesti in na
križpotju. Znamenja so različ-
nih velikosti, grajena iz različ-
nih materialov. Srečamo jih v
mestih, trgih in vaseh, na sa-
motnem polju ali gozdni poti.
Ponekod dajejo celotni pokra-
jini značilno podobo, recimo
na avstrijskem Koroškem ali
pa v Prekmurju.
Omenjena razstava Pokrajin-
skega muzeja prikazuje neka-
tera znamenja v Zgornji Savinj-
ski dolini. Tako spoznamo tisto
iz Lok pri Mozirju iz leta 1682,
pa pozidano in poslikano zna-
menje iz Robanovega kota iz
druge tretjine 19. stoletja, lese-
no kapelico iz Strmca pod Ra-
duho iz leta 1873, pa leseno
secesijsko znamenje v Grajski
vasi iz okoli leta 1905, zidano
kapelico v Radegundi, iz sredi-
ne 19. stoletja, pa poslikano
leseno znamenje v Teru iz tret-
je četrtine 19. stoletja in leseno
znamenje iz kraja Tirosek, ki
datira v drugo polovico 19. sto-
letja. Večina jih je torej iz 19.
stoletja, vsa pa so na svoj način
zgovorna. Pripovedujejo nam
stare zgodbe o nesrečah, vero-
vanjih, so pa tudi statusni sim-
boli premožnejših družin, ki so
jih dale postaviti.
Mtf>yri^.^^f:^3 DRAGO MEDVED
Veronika gosti Copatarico
v soboto, 1. marca, ob
10.30 uri bo v veliki dvorani
Celjskega doma prva pred-
stava iz niza otroških Veroni-
kinih matinej. Celjski otroci
s tem končno dobivajo pri-
ložnost, da se z lutkovnimi
in pravljičnimi junaki ter
različnimi umetnostnimi
zvrstmi srečujejo vsak te-
den, ne zgolj ob praznikih.
Veronikine matineje bodo v
veliki dvorani Celjskega doma
poslej vsako soboto ob 10.30
uri, organizatorja - podjetje
Fit-media in samostojni pod-
jetnik Jure Kravanja, ki v Celj-
skem domu skrbi za gostinsko
ponudbo - pa sta za prvo pred-
stavo izbrala igrico Muca Co-
patarica lutkovnega gledališča
Fru-Fru iz Ljubljane. Gostujo-
či lutkarji so najmlajšemu celj-
skemu občinstvu že dobro
znani, saj so v mestu ob Savi-
nji že večkrat uspešno nasto-
pili, nazadnje z Rdečo kapico
v okviru Knjižnega tedna v
Celju. Muce Copatarice zago-
tovo ni potrebno podrobneje
predstavljati, saj s svojo prisrč-
nostjo nasmeje tako otroke
kot odrasle gledalce. Sobotna
predstava bo splet žive igre,
ročnih lutk, v živo igrane glas-
be in pesmic.
Veronikine matineje so za-
snovane kot splet različnih
umetniških zvrsti in progra-
mov, otrokom pa bodo ponuja-
le srečanja z zanimivimi prav-
ljičnimi junaki, igro z lutkami,
spoznavanje različnih plesov,
smeh ob vragolijah klovnov in
podobno. Priložnost za nasto-
pe bodo dobile tudi kulturne
skupine s Celjskega, organiza-
torji pa upajo, da se bodo mati-
neje zasidrale med najmlajši-
mi. Vstopnice za sobotno Mu-
co Copatarico so naprodaj po
500 tolarjev, rezervirate pa jih
lahko v podjetju Fit-media.
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Čisto drugače
Piše: MARIJAN PUŠAVEC
Tomo Virk: UJETNIKI
BOLEČINE, Založba Mihe-
lač, Ljubljana 1995.
Še en zatežen, zamorjen
slovenski pisatelj, bi sodili po
naslovu, ki ga lahko razume-
mo kot pendant »ujetnikom
svobode«. Da je knjiga v resni-
ci čisto drugačna, bi vas mora-
lo prepričati moje branje Vir-
kovih esejev.
Argumenti:
Virk je hterarni teoretik, ki
napiše eseje, v katerih je litera-
tura le ena od odnosnic, ki
modernega človeka spravljajo
v stik s Skrivnostjo. Med filo-
zofijo in zgodovino izbere
poezijo, (zelo subjektivno)
Ima svojo pravo lego med svo-
jima učiteljema - Pirjevcem in
Kosom.
Če bi ga primerjali s kak-
šnim slovenskim esejistom,
potem Virkovi eseji nosijo v
sebi sled pirjevčevske globine
in kmeclovske širine.
Eseji so kratki in zgoščeni,
Virk se nikoli ne izgubi v last-
nem sirenskem glasu, nikoli
ne zaide v poetiziranje, kot
zna to včasih Debeljak, ali v
barok (Bogataj) ali prezgošče-
no odnosništvo (Zabel, Ju-
van). Kljub temu ni suhoparen
ali vzvišen nad snovjo ali bral-
cem.
Kratek izbor avtorjev, ki jih
vključuje: Dostojevski, Kierke-
gaard, Muschg, Strniša, Jan-
čar, Cervantes, Borghes,
Mann, Rožanc...
Njegov slog je jasen, nekako
klasičen, misel vedno zaokro-
žena.
Vsebina:
»Vse poti so večno stare, /
Vse gredo nasproti smrti.« (Ka-
jetan Kovic, Bela pravljica).
»Višja resničnost, o kateri
govorita tako umetnost kot re-
ligije, je (morda res) samo pri-
vid, sanje. Toda prav te sanje
nam pomagajo, da prenesemo
vse trpljenje in (to) nepre-
mostljivo razpoko sveta.«
Odkar je človek stopil zgo-
dovinski korak v zadnjem ti-
sočletju, da se skuša osvobo-
diti Boga in začeti trpeti svoj
nič s hrepenenjem (le-to naj bi
bilo Slovencem dobro znano),
ima velike težave sam s seboj.
Trpi. Po Virku je ta človeški
presežek povezan z religijo, ki
se umetnosti dotika prav v toč-
ki trpljenja. Brez njega ni mo-
goče zaznati globine spozna-
nja. Zanimivo pri tem je, da se
Virk dosti sklicuje na znans-
tvene odnosnice (s tem je bli-
zu parabolični Ihanovi poezi-
ji), zlasti ko govori o času,
spominu, prostoru. Sicer pa se
spoprijema z večnimi temami,
za katere se je zdelo, da so
generacijo 60-ih obšle: hrepe-
nenje, bolečina, tišina, spo-
min, čas, presežnost stvari in
življenja, in čisto modernimi
vprašanji o shizofreniji identi-
tete, paradoksu sreče, meji
med iluzijo in resničnostjo
(ob slednjem na fin način vpe-
lje svoje videnje nekaterih fil-
mov) ter nenazadnje o reli-
giozni razsežnosti alpinizma.
O slednjem Virkovem značil-
nem eseju zgovorno govorijo
naslovi poglavij: hrepenenje,
smrt, večnost, Gral. Priporo-
čam, čeprav ste morda orto
proti new ageu ali Bogu.
Otroška in mladinska
literatura
v zadnjem času je založba
Mladinska knjiga izdala več
novih knjig, ki so namenjene
odraščajočim.
Pod naslovom Bisernica so
zbrane kratke pripovedi za otro-
ke, ki so nastale pri nas med
letoma 1945 in 1995. Več deset
zgodb so napisali različni avtor-
ji: France Bevk, Leopold Suho-
dolčan, Tone Partljič, Franček
Rudolf in mnogi drugi.
Tudi Sončnica na rami je
sestavljena kot antologija, le
da gre za zbirko otroških pe-
smi, ki so nastale v času od
Frana Levstika do sodobnih
avtorjev, ilustracije pa je nare-
dila Kamila Volčanšek.
Najstniška ljubezen je
osrednja tema romana Moj
divji fant, katerega je napisal
Sam White, vendar kot se v
takšnih situacijah pogosto pri-
peti, tudi tokrat pride do ne-
predvidljivih zapletov.
Sokolov malteser je Ant-
hony Horovvitz napisal kot pra-
vo kriminalko. Trinajstletni
fant dobi v roke zavitek bonbo-
nov, ki jih želi dobiti nevarna
tolpa, ta pa se ne namerava
ustaviti pred nobenim zloči-
nom za dosego svojega cilja.
Med klasične domače mla-
dinske povesti sodi tudi Lepi
janičar, napisal pa jo je Rado
Murnik v začetku našega sto-
letja. Pripoveduje o mlademu
dekletu, katero Turki zame-
njajo za fanta, jo ugrabijo in ji
namenijo usodo janičarja.
Kot uvod v spoznavanje vr-
huncev svetovne dramatike
sta Charles in Mary Lamb na-
pisala Pripovedke iz Shakes-
peara. Iz njegovega obsežne-
ga opusa sta izbrala dvanajst
najbolj znanih dram, ki sta jih
priredila v kratke zgodbe.
Desa Muck je znana kot av-
torica knjig, ki imajo zabaven
in poučen značaj hkrati. Nje-
na zadnja Blazno resno zade-
ti je osredotočena na proble-
matiko uživanja mamil in veli-
ke težave, ki nastanejo pri
tem.
Izdali pa so tudi obsežen
jezikovni tečaj angleščine Say
It In English. Sestavljajo ga
učbeniki, video in avdio kase-
te, delovni zvezki ter vrsta
drugih pripomočkov, ki omo-
gočajo intenzivno in kvalitet-
no učenje tega najbolj razširje-
nega jezika.
BORIS GORUPIČ
20
PISMA BRALCEV
ODMEVI
BtiiiiiMMMMiimmMii^^ iimnimini
Vsemogočni
predsednilc
Cveto Ljubic je odličen stre-
lec, v klubu pa ga podpiramo
toliko, kot nam dopuščajo fi-
nančne in druge možnosti. Na
žalost je strelski šport na lestvi-
ci popularnosti bolj v ozadju,
tako da se posamezniki, ki do-
segajo odlične rezultate, po
srečanju z državno reprezen-
tanco srečajo tudi z nerešljivi-
mi problemi. To so predvsem
daljše odsotnosti od doma,
družine in iz službe, razen pot-
nih stroškov ni nobenih finanč-
nih stimulacij. Prepuščeni so
svojim odločitvam in pred-
vsem svoji zagnanosti do strel-
skega športa. Direktnega spon-
zorstva in posebnega zanima-
nja so deležni (ali pa ne) šele
takrat, ko dosežejo vrhunski
rezultat in status vrhunskega
športnika mednarodnega raz-
reda. Ljubic sam dobro ve, da
rezultati, doseženi na trenin-
gih in v ligah, ne štejejo. Ljubic
dosega v slovenskem prostoru
odlične rezukate, ki ga uvršča-
jo med najboljše slovenske tek-
movalce s pištolo. Na tekmova-
njih zunaj Slovenije še ni dose-
gel vidnega rezultata.
Norma, ki jo morajo izpolni-
ti slovenski strelci za nastop
na EP, je 574 krogov, kar je za
slovenske razmere lep dose-
žek, v mednarodnem merilu
pa ta rezultat ne pomeni veli-
ko. Slovenskim tekmovalcem
se za dosego norme ponuja
priložnost petkrat; dvakrat v
Sloveniji na mednarodnem
tekmovanju v Rušah in trikrat
na mednarodnem tekmovanju
v Munchnu. Ljubic je normo
po petih poskusih dosegel le
enkrat v Rušah in si s tem
priboril možnost nastopa za
državno reprezentanco na EP.
Strokovno tehnična komisija
pri Strelski zvezi Slovenije, ka-
tere član sem bil sam dolga
leta, prilagaja plan tekmovanj
v mednarodnem rangu tekmo-
valcem, ki so dosegli norme za
nastope na EP, tako da imajo
možnost preverjati formo.
Že prva Ljubičeva odpoved
takšnega kontrolnega tekmova-
nja, ki je bilo v Ljubljani in kjer
je Kranjc iz Olimpije postavil
nov državni rekord, je bila za-
me in za klub hladen tuš. Prišla
je druga odpoved za dvoboj re-
prezentanc Slovenije in Hrvaš-
ke v Bjelovaru. Ljubic bi bil
odstoten od doma največ 8 ur.
Odpovedal je tudi skupne pri-
prave reprezentance, po moji
kritiki pa še nastop na EP, kljub
temu, da je bil uradno uvrščen v
reprezentanco Slovenije.
Nastop v dresu državne re-
prezentance je velika čast in
dolžnost ter velika moralna ob-
veznost do domovine, krajanov
občine Slovenske Konjice, klub-
skih tovarišev in vseh sponzor-
jev, ki podpirajo strelski šport v
Konjicah. Opravičila so lahko
samo nerešljivi problemi doma
ali v službi ali bolezen. Sprene-
vedanje in iskanje razlogov v
dejstvih, ki nimajo nič opraviti z
odhodom na tako veliko tekmo-
vanje, kot je EP, so blago reče-
no, privlečeni za uho.
Ljubic si bo moral poiskati
razloge za nenastopanje v dr-
žavnem dresu izven strelske
družine in v svojem odnosu
do športa. Priporočil bi mu, da
čimprej začne s treningi, tako
kot je to počel doslej. Dobro bi
bilo, ko bi cenil delo svojih
klubskih tovarišev, ki je zelo
pomembno za njegov uspeh.
VLADIMIR KEBER,
Slovenske Konjice
Mor moramo
zamujali
Vlado Jošt nam je 22. no-
vembra lani poslal pismo, v
katerem nas je prosil, da ure-
dimo vozni red iz Slovenskih
Konjic tako, da bo avtobus pri-
peljal v Celje ob 5.40.
Dne 25. IL 1996 smo mu
odgovorili, da je prihod že ure-
jen na želeni čas in ga do 1. 9.
1997 ni možno spreminjati.
Zakaj tako, smo V. Joštu poja-
snili tudi po telefonu, ko smo
z njim govorili nekaj dni pred
njegovim pismom.
Vseeno pa moramo poveda-
ti, da avtobus pripelje vedno
nekaj minut predčasno v Ce-
lje, razen v tednu od 1. do 6.
decembra 1996, ko je zaradi
hudih snežnih razmer prihajal
točno ob 5.40 in le enkrat ob
5.41. Zveze v Celju so urejene
tako, da so povezave na vse
strani, res pa je, da je za pre-
'stopanje zelo malo časa.
Na drugo pismo v januarju
1997 s podobno vsebino ni-
smo odgovarjali, ker smo me-
nili, da je zadeva urejena. Voz-
ni redi se usklajujejo enkrat
letno, vendar postopek za us-
kladitev ni tako enostaven, kot
si predstavljamo. Zakonodaja
na tem področju pač ne dovo-
ljuje samovoljnega spreminja-
nja voznih redov.
Vlado Jošt, zadovoljni smo,
da ste naš potnik in želimo, da
to tudi ostanete, čeprav ste v
gnevu zapisali nekaj neresnič-
nega.
IVO DOLAR,
vodja prometne operative
Izletnik Celje
PREJELI
SMO
Tudi mi
čalcomo
odgovor
v NT št. 6 z dne 13.2.1997 je
novinarka Janja Intihar v vroči
temi pisala o problematiki iz
občine Laško z naslovom »Ob-
čina v oblakih, obrtniki v teža-
vah«. Že v naslednji, sedmi šte-
vilki NT, se je v pismih bralcev
takoj javil laški župan gospod
Peter Hrastelj in obrazložil
probleme. Gre pač za zadevo, s
katero občina in ostali »dobro
služijo«. Ker se na takšno poli-
tiko ne spoznamo dobro, o tem
ne bomo razpravljaU. Vemo le,
da če mačku stopiš na rep,
hitro zacvili.
Tudi o cesti Rifengozd-Pe-
čovnik se je v časopisu že veli-
ko pisalo, pa se nihče od vodil-
nih oziroma občinskih mož ni
zganil ali odgovoril, kaj šele, da
bi prišel pogledat, kakšna je
cesta. Verjetno zato, ker se jim
za takšno cesto smilijo avtomo-
bili. Tako torej občane spoštuje
občina. Ko po naših krajih na-
peljujejo plin in telefon, ve cela
država, kje smo. Ko pa prosimo
za ureditev teh borih petih kilo-
metrov zares nemogoče ceste,
je vse gluho. Pomagalo ni niti
javljanje po Radiu Celje ob za-
pori ceste lani jeseni. Vse je šlo
skozi eno uho notri, skozi dru-
go ven. Dolgo smo plačevali
samoprispevek za občino Laš-
ko, vendar naš kraj od tega
nima nič. Ves denar so vedno
porabili po drugih krajevnih
skupnostih in po »bazi«.
Še več bi lahko zapisali, pa
verjetno nima pomena. Toda,
draga gospoda, ne pozabite,
da so vas v Ljubljano pripeljali
tudi glasovi nas »oslov«, ki ži-
vimo ob meji dveh gospodov
poslancev. Če se v naših krajih
ne bo nič premaknilo, bomo
poklicali isto novinarko NT, pa
bo spet »vroča tema«. Morda
bo pa potem bolje. Vseeno lep
pozdrav in dobrodošli, če nas
boste morda le obiskah.
STANKO KRANJC,
Laško
Protestno
pismo
Ogorčeni smo nad tem, ka-
ko je TV Slovenija poročala o
zadnjem državnem prvenstvu
v smučarskih skokih v Planici.
Naš »Štajerc« Jure Jerman, ki
je bil do nedavnega slovenski
rekorder v skokih, je na držav-
nem prvenstvo osvojil 2. me-
sto. Na TV Slovenija so pred-
vajali posnetke skokov tekmo-
valcev, z izjemo drugouvršče-
nega Jermana.
Tudi v štajerskem delu Slo-
venije smo ljubitelji skakalne-
ga športa. Poleg Jermana smo
imeh tudi brata Debelaka in še
koga, ki so bili sposobni in so
dosegali odhčne rezultate.
Se torej tudi v športnem
uredništvu slovenske televizi-
je kroji poročanje, ki je pod
vplivom določenih krogov v
slovenskem smučarsko-ska-
kalnem športu, pri čemer ni
prostora za nekoga, ki ni z
Gorenjske? Zaradi vsega tega
ljubitelji skakalnega športa in
plačniki televizijske naročnine
odločno protestiramo.
115 podpisov
Pat pozicija
Slovenci smo majhen narod,
nihče nas ne ščiti, zato nam
tudi nihče ne sme očitati na-
cionalizma. Če se ne bomo
združili in postavili na noge,
bodo naši otroci samo še
hlapčki prišlekov. Povejmo
prišlekom jasno in glasno, da
kdor v demokratični Sloveniji
ne more živeti, se naj v zado-
voljstvo vseh Slovencev odseli
k svojemu večinskemu naro-
du. V Sloveniji so kraji, kjer se
nič več ne shši slovenske bese-
de; ulice, trgi in šole še vedno
nosijo imena nezaželenih
oseb iz preteklosti, spomeniki
diktatorjev še vedno strašijo,
po uradih še vedno visijo slike
Tita, mejni kamni imajo še
vedno napis SFRJ. Slovenci,
kdo vse to dovoljuje v svobod-
ni in suvereni Sloveniji?
Bivše strukture še kar na-
prej hlastajo po oblasti, raz-
prodajajo slovensko zemljo,
mi pa s tem zgubljamo sloven-
sko in ekonomsko samostoj-
nost. Razrašča se mladoletniš-
ka in ostala delikvenca, človek
sredi belega dne v centru
Ljubljane, Celja ali Maribora
ni več varen, varna ni proda-
jalka v trgovini ali uslužbenka
na pošti, varen nisi niti v sta-
novanju ali hiši... Slovenija ni
varna in pravna država, saj
postaja zatočišče vsemogočih
nepridipravov iz balkanskih in
eksotičnih dežel, meje so sla-
bo varovane, tihotapljenih
oseb pa vsak dan več.
Delo, vera in poštenje izgub-
ljajo tisočletno slovensko
vrednoto. To pohabljenje je
zapuščina pedesetletnega
enoumja in nadaljevanja seda-
njega vladajočega liberalizma,
ki se drži na oblasti s pomočjo
udbomafije, novopečenih slo-
venskih državljanov, italijan-
ske in madžarske manjšine,
prav pa pridejo tudi puckisti.
Slovenija se nahaja na razpot-
ju, Slovenci smo med seboj
drug do drugega že skoraj so-
vražni, užaloščeni, razočarani
in nezaupljivi, vse to so zapuš-
čine preteklosti in stanja seda-
njosti.
Volje za narodno spravo ni,
brez sprave pa ne more biti
medsebojnega sožitja. Najbolj
žalostno je, da je vsak prišlek
bolj cenjen in spoštovan kot
sin slovenske matere. Boleči-
na Slovenk in Slovencev je ne-
popisna, je pa ozdravljiva,
vendar ne z enoumno misel-
nostjo. Predsednik Milan Ku-
čan, za medsebojno spravo ste
kot oče naroda odgovorni Vi
osebno.
Dr. Janez Drnovšek je po-
stal mandatar s pomočjo Ku-
čana in Pucka, vse to pa ni
dovolj za uspešno vodenje
vlade, sprejemanje zakonov
in spremembe ustave. Slove-
nija se nahaja v pat poziciji, iz
katere realist ne vidi izhoda.
Ker imamo Slovenijo radi, se
združimo in recimo: dovolj
nam je vsega, ne dovoljuj^j
nobenega strankarskega
kupovanja poslancev in p^j
tične korupcije. Zahtevart,
nove in poštene volitve! Zi^.
di miru in gospodarsko-pgj
tičnega napredka ne sme bj
škoda nobenega denarj,
Zahtevamo narodno sprav,
ker tako razdvojeni in razbj
ne moremo in ne smemo ^
Ije živeti. Upokojenci in d,
SUS mirujmo, mladi zahtev,
jo delo, pravico, pravno dr^
vo, srečno in brezskrbno žj
Ijenje brez političnih zdral
Kdor zmaga na volitvah, te^
bomo morali Slovenci spo§ti
vati in podpreti; pa naj boi
iz levega, desnega ali sredii
skega bloka, saj smo ga večii
sko izvolili.
TONE FRANTAl
Ljubijo
Ob grobovih
žrtev
Ob 52. obletnici zločina s
se v Grabnu na Stranicah p
Frankolovem zbrali svojci ž
tev, drugi krajani in predstai
niki številnih sosednjih občii
Spominske svečanosti ob gn
bovih frankolovskih žrtev sej
udeležilo več kot 300 ljui
med njimi tudi delegacija gla\
nega odbora ZZB NOV S\m
nije s predsednikom Ivanoi
Dolničarjem in podpredsedii
kom Stanetom Romanom.
Po uvodnem nagovori
predsednika Območne skuf
nosti borcev in udeležence
NOB Slovenske Konjice Franj
Maroška in minuti molka s
predstavniki številnih oM
položili vence na obe grobM
Nato je navzoče nagovoril voj
niški župna Beno Podrgajs.k
je med drugim povedal, da p
ob tem strahotnem dogodki
zakrvavela vsa dežela.
V kuhurnem programu s(
nastopili Moški pevski zboi
Frankolovo pod vodstvom Ji
neza Karo in Štajerski rogisi
iz Nove cerkve pod vodstven
Franca Purgarja, učenci os
novnih šol Frankolovo in Stra
niče pa so recitirali pesmi. Ko
memoraciji je dal svojstvei
pečat tudi oddelek slovenski
vojske, ki se je bojno opravlja
razvrstil ob grobiščih.
Po komemoraciji so se neka
teri udeleženci srečali še vgc
stišču Frankolovo, kjer jimf
župan občine Zreče in posla
nec v državnem zboru Joži
Košir razložil, kaj so že pošto
rili, da bi postavili spominsk
objekt frankolovskim žrtvam
Tako je med drugim že obliko
vana projektna skupina, kij'
vodi Ivan Dolničar, in ki)'
pridobila dva idejna projekt^
Eden je projekt celjskega pf"
jektnega biroja List za opren"
in postavitev objekta, v kat«
rem bo muzejska zbirka, dr«
gi projekt, izdelal ga je Stud''
Paternoster iz Ljubljane, pa^
nanaša na opremo in postav*
tev muzejske zbirke. Po
idejah naj bi bila v sredi^^'
prostora jablana, okrog p3 ^
zuelni in zvočni zapis dogO"
kov.
Svojci so obljubili, da boj'
zbrali čimveč podatkov o ^
tvah: ime, priimek, pokl"j
zadnji naslov pred odhodon^
partizane, slike... Podatke''''
do zbirali v občini Zreče,
minski objekt pa naj bi odp
prihodnje leto. ^ .
FRANJO MAROŠt^
Vii4.
i SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
Delo prof.
Kuneja
celjskem mestnem poko-
]j§ču so k zadnjemu počitku
[oložili prof. Egona Kuneja,
Lnega pevovodjo iz Celja. V
jtevilni govorih je bila lepo
^fjsana vloga pokojnika pri
^j2voju zborovodstva in glas-
v mestu ob Savinji.
5l<oda bi zato bila, če bi šla v
jozabo redka lastnost in delo
Lojnega prof. Egona Kuneja
j,širšem območju. Pred dve-
i^a letoma je v Posavju, točne-
je v Boštanju in Sevnici, slavil
lo-letnico delovanja Oktet Bo-
jjjnjski fantje, ki se je kasneje
pteimenoval v Oktet Jurija
Dalmatina. Oktetu je bil po-
gojni prof. Kunej nepogrešljiv
jientor prvih 17 let. Redkok-
daj pride do takšnega sodelo-
0ja med akademskim glas-
[jenikom in preprostimi vaški-
mi fanti, primer pa dokazuje,
loliko se da s tem doseči.
Fantje so brez besed vzeli
jase znan Kunej ev strog način
lela. Drug za drugim so se pod-
iTgli osnovam solopetja, saj jih
je prof. Kunej poslal k svoji
nekdanji sodelavki na celjski
glasbeni šoli, prof. Justini Kova-
[ič, Prof. Kunej je postal bo-
štanjskim pevcem ne le zgleden
mentor, temveč tudi prijatelj. Ko
zaradi bolezni ni mogel k njim
na vaje, se je v živo pevsko sobo
spremenila kakšna zdraviliška
terana na Dobrni ali pa kar pri
njem doma. Kunejevi izbrani
prijatelji so postali tudi prijatelji
toštanjskih fantov, nekateri so
zanje  napisali  tudi  kakšno
Mho, na primer prof. Slavko
Jelčič. V kasnejših letih je
^lof. Kunej boštanjski osmerec
tzorno pripravil za snemanje
laset, oddaje na slovenskem ra-
iu, odmevne televizijske na-
stope ter prepevanje doma in v
lujini.
Boštanjski fantje imajo tudi
stečo, da je prof. Kunej k njim
pripeljal prizadevnega nego-
alca njegove tradicije, Celja-
na prof. Emila Lenarčiča, ki v
oktetu poje drugi bas. Fantje
priznavajo, da brez prispevka
prof. Egona Kuneja nikdar ne
lii postali to, kar so, zato se
Sloboko priklanjamo njegove-
liu spominu.
ALFRED ŽELEZNIK,
Boštanj
Nošenje krzna
- vprašanje
vesti
Zahvaljujem se Viku Lu-
skovcu, ki mu je uspelo pred
^iTiero zvabiti Polono Vetrih,
J je v TV Tedniku oboževala
yno. Da nosi na sebi žival-
co pokopaUšče, ni niti herojs-
'^■0 niti eleganca. Nič ji ne bi
^•^odoval ogled dokumentar-
cih filmov o farmah za krzno,
"^^čenje v teh kletkah in tr-
'"^^enje pred ubijanjem.
Je živali gojijo v mrežastih
^^tkah, na prostem na lede-
vetru, da od kletk visijo
^^ene sveče. Dno je mreža-
0. narejeno iz žice, kremplji
razmesarjeni. Od agresiv-
'l^^i in strahu se živali med
pogrizejo, nepretrgoma
.^§ajo sem ter tja in iščejo
•^'Od v svobodo, kajti kletka
ij 1-3 živali je velika le kva-
^^^ni meter. Sledi predsmrt-
1 'i^učenje: delavec z eno ro-
'^^rži klešče, ki živah stiska-
jo glavo, z drugo roko pa drži
rep; drugi delavec porine rek-
talno ali v gobček elektrodo
ter v žival spusti elektriko.
Bolna lisica npr. mora dobiti
najmanj štiri električne sunke,
da je mrtva, nato pa se še
dolgo kadi iz njenega telesa.
So pa še drugi načini muče-
nja živali: nastavljanje pasti in
zank v gozdovih, pa tudi na
strupene vabe so že naleteli. V
te naprave ujeta, še živa žival
trpi bolečine, strah in lakoto,
nakar si v najboljšem primeru
odgrizne tačko, da se reši. Moj
poudarek ni zgolj na smrti, ki
je v končni fazi rešiteljica živa-
li, gre za mučenje živali pred
smrtjo, dasiravno sem proti
enemu in drugemu. Ker so
delavci - morilci plačani po
učinku, vlečejo živalim kožo s
telesa kar z ročnim kompre-
sorjem, ne glede ali so živali še
mogoče žive.
Niti ne obsojam krznarjev,
čigar poklic tako ali tako izu-
mira. Ti so obrtniki kot je
frizer, šivilja ali čevljar. Obso-
jam potrošnika, ki še vedno
sega po krznu, ga nosi ali celo
obožuje, kot je javno sporoči-
la Polona Vedrih. Zebe jo, pa
krzna ne obrne na notranjo
stran - kako to? Vendar ga bo
nosila, pa čeprav se za en
plašč porabi 65 (ubije pa tudi
80) nercov, do 200 činčil (po-
bije do 250), 24 Usičk (pobije
30), do 400 veveric (pobije do
500), 15 divjih mačk, 8 tjul-
nov in še in še. Da krznar
izdela karakul perzianer
plašč, pretepejo najmanj 30
brejih samičk, da od bolečin
skotijo nezrele, vendar že
okožuhane zarodke, ki jih na-
to odrejo.
In nenazadnje krznarska in-
dustrija za obdelavo kož v krz-
no porabi vehke količine moč-
no strupenih kemikalij, kar
(dokazano!) povzroča nasta-
nek in razvoj rakastih celic;
hkrati je ena najnevarnejših
onesnaževalcev okolja
(smrad, odplake...).
V naprednih državah se vse
več žensk namesto za bio-krz-
no odloča za eko-krzno. Polo-
ni Vetrih bi priporočala ogled
modnih žurnalov in revij, v
katerih svetovno znane mane-
kenke sporočajo: »Ne nosite
krzna!« Temu se je prva od-
zvala Anglija, ki je do nedav-
nega imela preko 400 farm za
krzno, danes jih ima le še 25,
pa tudi tem že bije zadnja ura.
Tisto, kar je Polona Vetrih vi-
dela v tujini, so bili prav goto-
vo tako odlični ponaredki bio-
krzna, da jih niti sama ni mo-
gla razpoznati. Cene bio-krz-
nu so v razprodajah padle tudi
do polovice, kar pomeni, da si
ga lahko privošči že vsaka
pritlehna ženska.
LEA EVA MULLER,
Svetovalna direktorica v
svetovni zvezi za varstvo
živali
Proti
bogatenju
zavarovalnic
članice in člani Mladega fo-
ruma Združene liste ostro
nasprotujemo povišanju os-
novne zavarovalne premije za
mlade med 18. in 25. letom, ki
so ga predlagale slovenske za-
varovalnice. Slovenski zavaro-
valni biro in ga podpirajo mi-
nistrstvo za notranje zadeve.
Svet za varnost, preventivo in
vzgojo v cestnem prometu ter
ministrstvo za finance.
Gre za grobo poseganje v
mobilnost mladih, saj večina
mladih nima denarja, da bi se
vozila s svojimi avtomobili. Če
starši ne bodo dodatno zava-
rovali svojih avtomobilov, jih
verjetno ne bodo posojali svo-
jim otrokom, kar pa pomeni,
da bodo mladi vozili manj.
Dodaten problem pa predstav-
lja tudi dejstvo, da bodo delo-
dajalci raje zaposlovali osebe
izven rizične skupine.
Strinjamo se, da je stanje na
naših cestah katastrofalno in
da smo mladi zelo pogosti
povzročitelji in žrtve promet-
nih nesreč. Vendar pa smo tu-
di prepričani, da zvišanje za-
varovalne premije na račun
mladih ne prinaša večje var-
nosti na cestah.
Takšno ravnanje zavaroval-
nic je po našem mnenju pr-
venstveno namenjeno poveča-
nju njihovega dobička in ni
iskren izraz skrbi za večjo var-
nost v prometu. Predvsem bi
lahko z bolj razdelanim siste-
mom bonus-malus učinkovi-
teje uredili sistem zavarova-
nja, ne pa da se zatekajo k
diskriminaciji, ki jo podpira
celo ministrstvo za finance.
IVI ŽOLGAR,
predsednica MFZL
Priznanje
vojnega roka v
delovno dobo
že večkrat sem napisal po-
dobno pismo, vendar še naprej
upam, da bodo želje tisoče slo-
venskih mož, vojakov bivše
JLA in sedanje generacije voja-
kov SV, ushšane in da bo prišlo
do priznanja vojnega roka v
delovno dobo.
Na posamezne politične
stranke sem v predvolilnem ča-
su dajal pobudo, da to proble-
matiko uvrstijo v svoj program
in da ga v DZ pozneje ob izvoli-
tvi in konstituiranju DZ tudi
uresničijo.
Na celjskem območju se je
za ta predlog zavzemal edino
predstavnik ZLSD Jože Kragelj.
V glavnem pa sem dobil vtis,
da naši politiki in poslanci niso
kaj prida služili svoji domovini,
saj bi si ob poplavi raznih privi-
legijev »izborili« tudi ta pred-
log.
Za priznanje vojnega roka v
delovno dobo se zavzemam
zaradi tega, ker je vojni rok v
državah zahodne in severne
Evrope priznan v delovno do-
bo. Priključiti se želimo Evropi,
kjer nekatere države vojni rok
celo benificirajo, kjer nekatere
države razmišljajo o profesio-
nalni vojski. Pri nas smo tak-
šni, ki smo služili v bivši JLA in
izgubili po več dragocenih me-
secev, od katerih nimaš nič. So
tudi takšni sinovi, katerih star-
ši so takrat »nekaj pomenili«,
in so bili za služenje vojnega
roka neozdravljivo bolni ali pa
celo hudo pohabljeni. Hkrati
smo bili na nek način prisilno
mobilizirani in konec koncev
od JLA tudi napadeni. Globoko
sem prepričan, da mi več argu-
mentov ni potrebno navajati.
Seveda se popolnoma in do-
bro zavedam, da obstaja za-
konska možnost, da lahko čas
za služenje vojnega roka kupiš
in ti ga štejejo v delovno dobo,
toda ali je to normalno?
Ravno tako bo nujno potreb-
no razmisliti tudi o priznanju
delovne dobe za vajeniško dobo
in to pred časom, ko je stopil v
veljavo zakon o usmerjenem
izobraževanju, saj se dobro ve,
koliko so morali vajenci v tistem
obdobju delati in koliko so bili
ponižani. Verjetno ne bo dovolj
samo razmišljati, ampak čim-
prej ukrepati in nekaj narediti.
SREČKO KRIŽANEC,
Štore
ZAHVALEI
POHVALE"
Toplina in
razumevanje
Anonimni alkoholiki se zah-
valjujemo direktorici Doma
upokojencev Celje Marinki
Muck, ki nam je z veliko razu-
mevanja in odprtih rok poma-
gala pri organizaciji silvestro-
vanja AA v njeni ustanovi, kjer
tudi sicer gostuje ena naših
skupin na vsakotedenskih sre-
čanjih.
Iz njenih besed je bilo slišati
iskreno željo, da nam pomaga
na poti treznosti v okviru svojih
pristojnosti, in tudi optimizem,
da nam bo uspelo. Upamo, da
se bo Marinka Muck udeležila
tudi jubilejnega delovnega sre-
čanja, ko bomo v tem mesecu
obeležili 4-letno delo celjske
skupine anonimnih alkoholi-
kov v prijetnem okolju in prija-
teljskem vzdušju v ustanovi, ki
jo že leta uspešno vodi.
Zahvaljujemo se ji za vse
storjeno, besede zaupanja in
toplino, s katero je prežeto na-
še gostovanje v Domu upoko-
jencev Celje.
Anonimni alkoholiki
dšrtv partizan laško
sk zlatorog laško
RAZPIS TEKMOVANJA
»ZLATOROGOV POKAL
- SKI OPEN«
Kraj tekmovanja: RTC Rogla - proga Ostruščica III.
Datum tekmovanja: nedelja, 9.3.1997
Start: ob 9.30 uri
Disciplina: veleslalom
Oblika tekmovanja: -posamezno
-družinsko (oče, mati, otrok)
Kategorije:
1. mlajši dečki - deklice (1., 2., 3. razred OŠ)
2. dečki - deklice (4., 5., 6. razred OŠ)
3. starejši dečki - deklice (7., 8. razred)
4. mladinci-ke (letnik 1980 -1976)
5. člani-ce (letnik 1975 -1966)
6. starejši člani-ce (letnik 1965 -1956)
7. veterani-ke (letnik 1955 - 1950)
8. sivi panterji-ke (letnik 1947 in lepši)
Startnina: 1.000 SIT za posameznika,
1.200 SIT za družino
Startnine oproščeni: kategorija od 1. do 4. ter vsi člani
SK »Zlatorog«
Priznanja in pokali: prvaki kategorij prejmejo »Zlatorogov« po-
kal in medaljo, drugi in tretji pa medaljo. Najhitrejši tekmova-
lec-ka in najhitrejša družina prejmejo pokal.
Podelitev: ob 13. uri pred bifejem »MAŠIN ŽAGA«
Sprejem prijav:
do četrtka, 6.3.1997, do 12. ure, pri:
-OŠ Primož Trubar Laško (g. Pečnik in g. Gobec)
-pisne prijave ali po faxu; 731-795, g. Košar- Pivovarna Laško
-agencija Popotnik Celje (telefon: 484-110)
-Turist biro Lxiško (telefon: 731-304)
-Smučarska šola Rogla
Prijava vsebuje:
-ime in priimek tekmovalca
-letnica rojstva
-dokazilo o vplačani startnini
ŽR DŠRTV PARTIZAN U\ŠKO (za SK ZLATOROG LAŠKO)
50710-678-49009
Startna lista:
Žrebanje bo v četrtek, 6.3.1997, ob 18. uri, v prostorih Pivo-
varne Laško (sejna soba)
Splošna določila: Vsak udeleženec tekmuje na lastno odgo-
vornost.
ŽELIMO PRIJETNO TEKMOVANJE!
Organizator: Sm.klub ZLATOROG LAŠKO
PODJETJE ZA TRGOVINO
INŽENIRING IN POSREDOVANJE d.o.o.
Krekov trg 6, 3000 CELJE
Razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za odprodajo nepremičnine
1/ Predmet dražbe je proizvodna hala EUROAE,
ki je locirana v industrijski coni Gaberje na parc.št.
1542/4, 1543/1, 1545/6 in 1552/3, zemljiško-
knjižni vložek št. 1896, k.o. Spodnja Hudinja.
2/ Draži se proizvodnja hala EUROAE s pripadajočim
funkcionalnim zemljiščem. Izklicna cena je
864.000 DEM za celoto, plačljivo v SIT po sred-
njem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
2a/ Možen je tudi nakup objekta po delih, in sicer
naslednje enote:
I od osi A do B in od 1 do 6   m' 500 izkl.cena 160.000 DEM
II od osi B do C in od 1 do 6 500 izkl.cena 160.000 DEM
lil od osi C do D in od 1 do 6      500 izkl.cena 160.000 DEM
IV od osi D do E in od 1 do 7      600 izkl.cena 192.000 DEM
V od osi E do F in od 1 do 7      600 izkl.cena 192.000 DEM
plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije
na dan plačila.
Pri nakupu objekta po delih postanejo kupci posamez-
nih enot lastniki zunanjih površin v idealnem deležu.
Na dražbi ima prednost kupec, ki kupuje celoto.
3/ Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične
osebe, ki do začetka javne dražbe vplačajo varšči-
no v višini 10% od izklicne cene na ŽR prodajalca
št.: 50700-601-83193 pri Agenciji za plačilni
promet v Celju, z navedbo - plačilo varščine.
4/ Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti
originalno potrdilo o državljanstvu Republike
Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo.
5/ Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne
osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražitelja
in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima
podjetje sedež v Republiki Sloveniji.
6/ Najboljši ponudnik bo moral skleniti pogodbo o
nakupu objekta v 3. dneh po končani javni dražbi,
celotna kupnina pa mora biti plačana v 5. dneh po
sklenitvi pogodbe, sicer bo prodajalec vplačano
varščino zadržal.
7/. Najboljšemu ponudniku bomo varščino vračunali
v kupnino (v primeru izpolnitve točke 6 tega razpisa),
drugim dražiteljem pa vrnili najkasneje v 8. dneh po
končani javni dražbi, in to brez obrestovanja.
8/ Davek od prometa z nepremičninami, notarske
storitve, geodetske meritve in stroške, ki so vezani
na zemljiškoknjižna dejanja, nosi kupec.
9/ Nepremičnino prodajamo po načelu »videno - kup-
ljeno«, prodana pa bo kupcu, ki bo ponudil najvišjo
ceno. Vselitev je možna takoj po plačilu kupnine.
10/ Vsa pojasnila lahko pridobite na telefonski št. (063)
431-483, vsak delovni dan med 7. in 8. uro, kjer
se lahko dogovorite tudi za ogled nepremičnine.
11/ Javna dražba bo 14.3.1997 ob 13. uri v prostorih
družbe POSEST d.o.o., Krekov trg 6, Celje.
22
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
OD 27.2. DO 5.3. 1997^
Četrtek, 27.2.: 5.00 Z glasbo v j
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, j
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska, ;
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Tečaj- -i
niča, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči- ■
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega \
sporeda, 9.30 Gospodarski mo- ]
zaik, 10.00 Novice, 10.10 Viktor- j
ji, 12.00 BBC novice, 13.00 Po- j
ročila, 14.00 Pričetek popoldan- j
skega sporeda, 14.15 Jack pot, ■
15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski :
biser, 15.30 Dogodki in odmevi j
RaSlo, 16.15 Domače 4, 17.00 :
Kronika, 18.00 20 vročih, 20.00 j
Ročk blok ,21.00 Nokia, 22.00 !
Zaključek sporeda in priključi- j
tev RaSlo. |
Petek, 28.2.: 5.00 Z glasbo v '\
novo jutro, 5.30 Na današnji '\
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, i
6.15 Domača melodija tedna, \
6.20 Pregled dnevnega tiska, '
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju- ;
tranja kronika RaSlo, Z30 Tečaj- |
niča, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči- '
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes, ;
9.00 Pričetek dopoldanskega \
sporeda ,10.00 Novice, 12.00 ^
BBC novice, 13.00 Poročila, ]
13.15 S knjižnega trga, 14.00 '
Pričetek popoldanskega spore- :
da, 14.15 Jack pot, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Podalpski biser, '
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, i
17.00 Kronika, 20.30 Posnetek \
žrebanja za izlet 100 kmečkih :
žensk na morje, 21.00 DJ time, j
22.00 Zaključek programa in i
priključitev RaSlo. '
Sobota, 1.3.: 5.00 Z glasbo v \
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, \
6.15 Domača melodija tedna, j
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju- 3
tranja kronika RaSlo, 7.30 Tečaj- \
niča, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči- \
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes, ^
9.00 Pričetek dopoldanskega \
sporeda, 9.30 Filmski sprehodi, i
10.00 Novice, 12.00 BBC novi- \
ce, 13.00 Poročila, 13.15 Štu-]
dentski servis, 14.00 Pričetek '\
popoldanskega sporeda, 14.15 ^
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 j
Dogodki in odmevi RaSlo, 16.00 '
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- \
nika, 18.00 Športni večer na :
Radiu Celje, 22.00 Zaključek i
programa in priključitev RaSlo. ■
Nedelja, 2.3.: 5.00 Z glasbo v \
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.15 Domača melodija ted-:
na, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga ;
jutranja kronika RaSlo, 8.00 Po-'
ročila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.15 Luč sveti v temi,'
10.00 Novice, 12.00 BBC novi-1
ce, 12.30 Iz domačih logov -\
oddaja Jureta Krašovca, 13.00 ;
Čestitke in pozdravi, 20.00 SQ j
dance, 21.00 Pod domačo lipo, j
22.00 Zaključek programa in-
priključitev RaSlo. I
Ponedeljek, 3.3.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Na današ- ^
nji dan, 6.00 Poročilo OKC Ce-.
Ije, 6.15 Domača melodija ted-j
na, 6.20 Pregled dnevnega ti-'
ska, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga'
jutranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-'
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam da-;
nes, 9.00 Pričetek dopoldanske-]
ga sporeda, 9.30 Športno do-;
poldne, 10.00 Novice, 12.00^
BBC novice, 13.00 Poročila,!
13.15 Minute za zdravje, 14.00'
Pričetek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 18.00 Podalpski
pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in
valčkov, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Torek, 4.3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 10.00 Novice, 11.15
Center mejnih znanosti, 12.00
BBC novice, 13.00 Poročila,
13.15 Pokličite in vprašajte,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 18.15 Radi ste jih
poslušaU, 21.30 Iz glasbene
skrinje, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Sreda, 5.3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 10.00 Novice, 12.00
BBC novice, 13.00 Poročila,
13.15 Mah O, 14.00 Pričetek po-
poldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 16.15 Pop loto,
17.00 Kronika, 18.00 Full cool,
21.00 Glasbeni ex-press. 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
Radio Celje oddaja
od 5.00 do 22.00.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
14. 2.: Marjetka RIBIČ iz
Loč - dečka, Petra GRABNER
iz Celja - dečka, Sonja KUČE-
RA iz Nove Cerkve - deklico,
Darinka PRIVŠEK iz Žalca -
deklico, Marija GOLIČNIK iz
Mozirja - dečka. Marjetica MI-
LOJEVIČ iz Žalca - dekhco,
Mojca JURIŠIČ iz Celja - dečka
in Mojca ŠKORJANC iz Šent-
jurja - deklico;
15. 2.: Mojca MEDENJAK
iz Šempetra - deklico, Vanja
VRŠNIK UUBIČ iz Tabora -
deklico in Cvetka POZNIČ iz
Lesičnega - deklico;
16. 2.: Milena SLATINEK iz
Zreč - dečka. Dragica KLAD-
NIK iz Šentjurja - dečka, Darja
BUKOVŠEK iz Pregrade - deč-
ka, Andreja ŠPILER iz Sevnice
deklico in Alenka TURK iz
Žalca - deklico;
17. 2.: Petra MAUH iz Voj ni-
ka - deklico, Brigita KOŠTO-
MAJ iz Celja - deklico, Bernar-
da DETMAR z Ljubnega - deč-
ka, Darja HRVATIC iz Celja -
deklico in Urška FLAJS iz Žal-
ca - dečka;
18. 2.: Mateja KOVAČEC
GRAČNER z Griž - deklico,
Ivanka ŽIBRET iz Sevnice -
deklico in Darja SAMEC iz Pla-
nine - deklico;
19. 2.: Andreja HRIBERNIK
iz Celja - dečka, Melita KOVAČ
iz Šentjurja - dečka, Klavdija
GROBI N iz Lesičnega - deklico
in Milena JAZBEC iz Šentjurja
- deklico;
20. 2.: Tatjana GRUM iz
Celja - dečka, Mateja EBER-
HARD iz Šentjurja - deklico,
Vlasta LAJLAR iz Velenja - de-
klico, Mateja NAGLIC iz Laš-
kega - dečka, Marija KOŠAR iz
Sevnice - dečka, Erika JAZ-
BINŠEK iz Planine - deklico,
Zvonka KOROŠEC iz Šentjurja
- dečka, Mojca VODEB iz Celja
- deklico in Mojca HOMŠEK iz
Laškega - deklico.
POROKE
Celje
Poročila sta se Janko ŠORN
in Uršula ZAGORIČNIK oba iz
Celja.
Velenje
Poročili so se: Esudin HAN-
KIČ iz Velenja in Enesa BEČIČ
iz BiH, Ramiz SMAJLOVIČ iz
BiH in Sabina KADRIČ iz Vele-
nja ter Zvonimir KOZAN iz
Ljubljane in Sara PODGOR-
ŠEK iz Velenja.
Zlato poroko sta sklenila
Franc in Albina MIKLAVŽINA
s Topolšice.
Žalec
Poročila sta se Izidor CEST-
NIK iz Založ in Mihaela
STROPNIK s Polzele.
SMRTI
Celje
Umrli so: Frančišek KU-
MER, 59 let iz Celja, Pavla
ŽNIDAR, 77 let iz Galicije, Ma-
rija ZUPAN, 81 let iz Hrastja
pri Bistrici, Stanko MAROVT,
76 let iz Kasaz, Anton WEIS-
SEBNACH, 85 let iz Celja, Bo-
naventura KARČIČ, 72 let iz
Žalca, Vincenc BOHORČ, 73
let iz Celja, Stanislav KOŠAK,
60 let iz Šmarjete pri Celju,
Marija JAKOPINA, 39 let iz
Sedlarjevega, Anton LESKOV-
ŠEK, 59 let iz Voduc, Franc
DIVJAK, 45 let iz Brega pri
Polzeh, Stanislav STERMEC,
67 let iz Celja, Amalija KRA-
JNC, 82 let iz Celja, Marija
Ana ŠUSTER, 52 let iz Celja,
Ladislava TURK, 75 let iz Žal-
ca, Ljudmila HRIBERŠEK, 89
let iz Sp. Grušovelj, Franc HA-
RI, 71 let iz Celja, Ivan
FRIŠKOVEC, 53 let iz Črnove,
Karel FURMAN, 75 let iz Brega
pri Konjicah, Jožefa DROBNE,
87 let iz Celja, Egon KUNEJ,
85 let iz Celja, Boris KOS, 9 let
iz Studenc, Frančiška KAČUN,
86 let iz Turna, Frančiška
KRAJNC, 72 let iz Prebolda in
Janez PEČNIK, 82 let iz Žalca.
Šentjur
Umrli so: Rozalija MIHEL-
ČIČ, 73 let iz Goričice, Marija
MIHELČIČ, 90 let iz Goričice,
Anton HORVAT, 57 let iz
Krajnčice, Janez JAZBINŠEK,
88 let iz Presečnega in Marija
PRESNIK, 81 let iz Grušč.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Milan LONČA-
RIČ, 46 let iz Sv Florijana,
Terezija VOLOVŠEK, 90 let iz
Sv. Štefana, Frančišek ŽLEN-
DER, 76 let iz Olimja, Terezija
ZAGRAJŠEK, 100 let iz Lesič-
nega, Ana VEHOVAR, 96 let iz
Zagaja, Franc MOČNIK, 54 let
iz Dvora, Frančiška LORGER,
88 let iz Senovice in Rudolf
GROBELŠEK, 97 let iz Verač.
Velenje
Umrli so: Vjekoslav Hal
ŠAN, 61 let iz Rogatca, Aloj^
VENEK, 80 let iz Polzele, %^
VERK, 85 let iz Mozirja, Anu
nius HOCHRAUT, 80 let j
Šmartnega ob Dreti, Jožgi
PETRIČEVIČ, 59 let iz Celj
Roza MEŽNAR, 87 let iz \y
nja, Alojzija FLORJAN, 691,
iz Zg. Grušovelj, Marija KRj
JNC, 74 let iz Velikega Vrh
Jožefa MLINŠEK, 67 let \
Ljubljane, Osman DELAU(
77 let iz Bosanskega Noveg
JožefTOTER, 711et iz Podkri
ja pri Velenju, Frančiška L(
PENER, 85 let iz Velenja, Ar
gela DELEJA, 81 let iz Pusteg
polja, Oto KOSEC, 75 let j
Migojnic, Marija KODRUN,?
let iz Šoštanja, Zofija JANi
ŽIČ, 73 let iz Silove in Bred
KOROŠEC, 41 let iz Topolši^
Žalec
Umrli so: Stanislav JELEf^
69 let iz Tabora, Antonija GA(
NER, 70 let iz Latkove vas,
Roza PUSAR, 77 let iz Dobriš
vasi, Ana VONČINA ZADNi
KAR, 81 let iz Dobrteše vasi
Marija BRECELJ, 80 let iz Voj
nika, Veronika KORBER, 80 k
iz Letuša in Franc SLAKAN,6
let iz Dolenje vasi.
Vlasta Cah Žerovnik v pogovoru z Jožico Brodarič.
Radio Celje na Sejmu mode
Vlasta Cah Žerovnik že vrsto let pripravlja na valovih Radia
Celje zelo odmevne oddaje V modnem vrtincu. Letos pa smo jo
zaprosili, da bi nam pripravila javljanja iz Sejma mode.
Pristala je in izkazalo se je, da bo treba podobne oddaje še
ponoviti. Kup gostov je povabila pred radijski mikrofon, Bojan
Pišek, ki je skrbel za tonske zveze, pa je bil navdušen, saj so ga
obkrožala sama lepa dekleta. Najbolj mu je v spominu ostala
italijanska mišica, pa tudi Slovenka Alenka Vindiš mu je bila všeč.
IZBOR IZ SPOREDA J
Petek, 28. februarja, 20.30: Žrebanje
za izlet 100 kmečkih žensk na morje
Gre za tradicionalno akcijo Novega tednika in Radia Celje.
Letos bo izlet že petindvajsetič. Radio Celje bo pri javnem
žrebanju zraven, ob 20.30 pa bomo predvajali posnetek žreba-
nja, ki ga bo vodil Tone Vrabl.
Maja Šumej, Aleš Uranjek, Bojan Pišek, Stane Špegel in Mitja Tatarevič so bili udarna
radijska ekipa iz Barfly festa.
Barfly fest uspel - Radijski prenos ludi
Minuli teden je bila tehnična ekipa Radia Celje zaposlena v Barflyu.
Prenašali smo prireditev, na kateri so se v sredo predstavili manj znani bendi, v četrtek pa so
vžgali Velenjčani Funk you in za njimi še Kladivo, konj in voda.
Aleš Uranjek je pripravil Ročk blok kar iz Barflya in predstavil skupine Jazzo, Ta bolša moka,
Noxire, Urbank's, Stoj pa glej in Abadon. Po zaslugi tehnikov Mitje Tatareviča in Bojana Piska se
je zadeva tudi dobro slišala. Prenos četrtkovega dogajanja na Barfly festu pa je bil sploh zadetek v
polno. Čeprav sta Bojan in Mičo nekohko tarnala nad vlago v improviziranem studiu sta svoje
delo dobro opravila.
SNOPIČ
INTERVJU
23
Upoštevanje otrokovih
pravic ni sovražna alccija
Slovenija ne krsi Konvencije o otrokovih pravicah, varuh otrok pa je kljub temu vse bolj potreben, meni predsednica
Slovenskega odbora za Unicef
programi za zmanjševanje obolevnosti in \
j^rtnosti otrok, dvigovanje ravni osnovnega ;
Izobraževanja, enakopravno obravnavanje 1
ijgldic, nudenje najnujnejše pomoči v priza- j
ijetih krajih, v zadnjem času pa tudi nadzor j
pjd upoštevanjem konvencije o otrokovih ,
pravicah, so temeljne naloge UNICEF - orga- \
jizacije, ki je bila ustanovljena leta 1946 s \
ciljem pomagati otrokom, ki so trpeli za ]
posledicami 2. svetovne vojne.
K uresničevanju teh nalog je usmerjeno tudi -
delovanje Slovenskega odbora za Unicef, ki je .
til ustanovljen decembra 1993. Danes šteje ^
500 rednih članov, pohvaU pa se lahko s ,
Številnimi odmevnimi in uspelimi humanitar- i
jimi in izobraževalnimi akcijami in sprotnim i
opozarjanjem na težave, ki bi lahko tako ali j
drugače poslabšale položaj otrok. Ta funkcija >
jev skladu z nadziranjem konvencije o otro- i
l(Ovih pravicah v državah podpisnicah, v zvezi \
sžemer smo, pravi Andreja Črnak Meglic, ■
predsednica Slovenskega odbora za Unicef, :
Slovenci lahko zelo zadovoljni, saj se otrokom I
1'veliko razvitih državah godi
iosti slabše kot v Sloveniji.
»Vseeno pa gredo,« opozarja,
»trendi v naši državi v smer,
ki lahko za otroke kmalu po-
meni bistveno slabšo kako-
0t življenja.«
Kakšen je položaj otroka v
slovenski družini?
Slovenci imamo otroke radi
Btudi študije kažejo, da si
želimo več otrok, vendar os-
lajamo trezni in skušamo v
mejah možnosti otroku nudi-
li priložnost maksimalnega
razvoja. Družinske vezi v slo-
venski družini so zelo močne,
M ravno družinska solidar-
nost rešuje pri nas marsikate-
ra zadrego, v katero zahajajo
družine oziroma otroci v raz-
vitem svetu. Vprašanje brez-
poselnosti, na primer, se pri
^as rešuje v krogu družine.
Starši otrokom pomagajo v
pozna trideseta leta, saj meni-
lo, da je to smiselno in za
"troka najboljše. V drugih
evropskih državah ni tako.
•^akor koli sedaj pljuvamo po
preteklosti - v Sloveniji se je
čas sistematično razvijala
■'^rb za otroke, na tem po-
l^fočju se je ogromno naredi-
'°' Vendar pa je ob zadnjih
korakih, ki jih ubira država,
^sebolj vidno, da se možnosti
'^obraževanja slovenskih
°'rok manjšajo. Le zakaj bi
''5^0, kar je bilo dobro, morah
Poslabšati? Naložba v razvoj
°^roka je tudi naložba v raz-
družbe. Ne morem razu-
"^^ti. da to geslo, ki je tako
f°8osto na ustih naših politi-
kov, tako hitro zvodeni, ko
P'''demo do nekega konkret-
''^ga problema.
Kako pa za otroke skrbi
^žava oziroma kako je z
Poštevanjem konvencije o
"'^okovih pravicah?
j.j^ljub temu, da do sistema-
^'^'^ega kršenja na ravni drža-
ne prihaja in da glede na
ahteve konvencije dosegamo
^'ativno visoko raven, z od-
osom, ki ga naša država do
oblikuje v zadnjem ča-
su, nikakor ne bi smeli biti
zadovoljni. Težko je namreč
razumeti, da je država že v
času tranzicije - ko je poveče-
vala izdatke za pokojninsko
zavarovanje in zaposlovanje,
hkrati znižala prag revščine,
kar je v največji meri prizade-
lo ravno otroke. Do neke mere
so to pozneje popravili z uved-
bo razširjenega otroškega do-
datka, vendar to za najrevnej-
še otroke še vedno ne pomeni
nič.
Socialno varstvena politika
pa je stvar zase in prepričana
sem, da država na tem po-
dročju stori premalo za naj-
revnejše družine. Ravno zato
imajo nevladne organizacije
kot sta Karitas in Rdeči križ, v
Sloveniji vse več dela. Država
bi morala na tem področju
intervenirati, vsekakor pa se
zaveda, da gre za slabo stran,
saj ko na ta problem opozo-
ril, ponavadi reagirajo zelo
burno. Analize pa nesporno
dokazujejo, da so revnejše
družine sedaj še revnejše in
če to povežem z določenimi
sociološkimi dejstvi, ki pravi-
jo, da se takšne družine gib-
ljejo v krogu, ki jim ne more
nuditi ustrezne pomoči, lah-
ko trdimo, da država na tem
področju izvaja popolnoma
napačno pohtiko. Stanje pa se
slabša predvsem na področju
zdravja in šolstva, zato ves
čas zelo sistematično sprem-
ljamo položaj otrok na teh
področjih. Zbiramo konkret-
ne podatke; z rezuhati se
opredeljujemo proti raznim
političnim institucijam, ki vse
prevečkrat delujejo v škodo
naših otrok.
In kako se te odzivajo na
vaše aktivnosti in opozori-
la?
Všeč jim sicer ni, vendar nas
vsaj ne sprejemajo sovražno.
Podprli so nekatere naše -
predvsem izobraževalne - ak-
cije, pa tudi, ko smo ob raznih
napovedanih in včasih že tudi
delno uresničenih ukrepih dr-
žavo na škodo otrok zavzeli
ostro stahšče, so naše mnenje
sprejeh. Vseeno pa si želimo,
da bi lahko v prihodnosti delo-
vali predvsem v smeri tesnej-
šega sodelovanja in dialoga,
predvsem pa, da se nadzor
nad upoštevanjem otrokovih
pravic v državi ne bi obravna-
val kot nekakšna sovražna ak-
cija.
Pred časom ste predlagali
institucionalizacijo poseb-
nega varuha otrokovih pra-
vic v Sloveniji. Kako je Ivan
Bizjak sprejel ta predlog?
Dejal je, da tovrstnih težav
pri nas še ni tohko in da uspe-
vajo to področje zaenkrat še
obravnavati v okviru svojega
splošnega dela, kar me je pre-
senetilo. Vprašala sem ga, ka-
ko je mogoče, da Norveška,
znana po skrbi za otroke, tak-
šnega varuha ima in da je ves
čas polno zaposlen. Potem
smo se pogovarjali o tem, da
tisti, katerih pravice so krše-
ne, morda ne najdejo poti do
gospoda Bizjaka in se dogo-
vorih, da bomo, če se bodo
ljudje s težavami obrnili na
nas, probleme posredovah
njemu, on pa jih bo skušal
prioritetno rešiti, kar se je
zgodilo tudi v primeru mari-
borske družine, kjer je prišlo
do odvzema otrok. Vendar pri
Odboru še vedno odločno za-
stopamo stališče, da Slovenija
nujno potrebuje nekoga, ki
bo za otrokove pravice skrbel
na ravni države. In ne bomo
mogh več dolgo čakati ah se
izgovarjati; čas bo prinesel
nove težave in problemov
kmalu ne bomo mogli več
odrivati na stran.
Ostro ste se opredelili tudi
proti nekaterim spremem-
bam, ki jih predvideva pre-
nova osnovne šole.
To smo naredili ravno zato,
ker vidimo, da gre pri prenovi
bolj za interese posameznih
strok ali efekta učinkovitosti,
veliko manj pa pravega intere-
sa otrok. Zato smo se in še bolj
se bomo postavili na stran
otrok; februarja bomo pripra-
vili še eno okroglo mizo, na
kateri bomo zagovarjali naše
stahšče, da po končani osnov-
ni šoli ne potrebujemo prever-
janja znanja oziroma da je po-
trebno spremeniti zakon o OŠ,
da se ne strinjamo z načinom
oblikovanja kurikuluma V
zadnjih treh letih osnovne šo-
le. Povabili bomo strokovnja-
ke z različnih področij, da
nam bodo pomagali sestaviti
neke vrste alternativni pro-
gram temu, ki ga je sestavilo
ministrstvo. Skratka, načrto-
vane spremembe vse premalo
upoštevajo celosten razvoj
otroka.
Akcije
Glavni vir dohodkov
UNICEFA je prodaja raznih
izdelkov, pri čemer dosega-
mo Slovenci presenetljive re-
zultate; po prodaji Unicefo-
vih izdelkov dosega Sloveni-
ja drugo mesto v svetu.
Na to smo lahko zelo pono-
sni; pomeni pa predvsem, da
Slovenci tej organizaciji zau-
pajo in da čut za človečnost v
njih - kljub vse večji socialni
stiski, v kateri jih je vse več -
ni zamrl. Sicer pa smo bili
letos spet uspešni pri prodaji
novoletnih voščilnic - prodali
smo jih kar milijon devetsto-
deset, in tako še bolj utrdili
položaj Slovenije v svetu, saj
to pomeni, da po prodaji voš-
čilnic ostajamo na drugem
mestu.
Edina Unicefova prodajal-
na v Sloveniji pa je še vedno
v Celju.
Sodelovanje s Celjem se je
pričelo že s pomočjo prve - in
še vedno edine - Unicefove
trgovine v Celju, kjer sta svojo
pomoč zagotovila predvsem
celjski župan in vodja službe
za družbene dejavnosti. Uspe-
šno sodelujemo z nekaterimi
celjskimi podjetji, s slikarjem
Borijem Zupančičem, ki je po-
magal opremiti Unicefove
zvezke, na katerih je natisnje-
na Konvencija o otrokovih pra-
vicah in pa publikacijo o doje-
nju, ki smo jo izdah pred krat-
kim in jo pred rojstvom otroka
dobi vsaka mamica.
Delovanje Unicefa je v veli-
ki meri usmerjeno k izobra-
ževanju otrok; o tem govorijo
tudi akcije Izobraževanje za
razvoj. Kapljica vode, usta-
navljanje krožkov po šolah...
Trudimo se v šole in krožke
vnesti čim več izobraževalnih
vsebin, saj je pomembno, da
programe in vrednote jutriš-
njega dne, za katere se orga-
nizacija zavzema, otrokom
približamo na primeren na-
čin. Gre za vzpostavljanje
pravilnega odnosa do okolja,
vzgoje za strpnost in mir, de-
mokracijo, mirno reševanje
konfliktov, naš glavni cilj pa
je širiti delo s krožki po šolah
in ustanavljati regionalne od-
bore oziroma, da bi nam us-
pelo še več ljudi pridobiti za
konkretne akcije in za nove
ideje.
V kakšni meri vam delo-
vanje pod okriljem svetov-
ne organizacije pušča pro-
ste roke pri načrtovanju ak-
cij, ki jih pripravljate v od-
boru?
Delovanje nacionalnih od-
borov je omejeno s pravili or-
ganizacije Unicef predvsem
na področju razdeljevanja
sredstev, kar pomeni, da lahko
za pomoč otrokom podarjamo
le konkretne materiale in pri-
pomočke, ne pa denarja. Ta
omejitev, ki lahko včasih po-
meni veUko oviro, je v skladu s
pravili Unicefa in zagovarja
položaj organizacije, ki gradi
na svetovni solidarnosti ter
višji ravni zagovarjanja otro-
kovih pravic. Zagotavljanje
konkretnih obhk pomoči je
namreč naloga vladnih orga-
nizacij in pri Unicefu se neka-
ko bojijo, da bi se nacionalni
odbori preveč angažirali na
področjih, za katere je zadol-
žena država. Nevladne organi-
zacije so namreč lahko le do-
polnilo, ne morejo in ne smejo
pa biti nadomestilo države.
Država si ne more umiti rok in
reči: Hvala lepa, to bodo pa
namesto nas storile nevladne
organizacije. Pa tudi svetovni
trendi delovanja nevladnih
humanitarnih organizacij gre-
do v smeri sodelovanja z drža-
vo, ne pa njenega nadomešča-
nja.
NINA M. SEDLAR
24
VROČA TEMA
Micka Kovačeva
po konjiško
Polovica lastnikov PTC ne plačuje ogrevanja, čiščenja, elektrike - Upravljavec obupuje
Slovenske Konjice so bile lani razglašene za enega najlepših
turističnih krajev v Sloveniji, letos se želijo vključiti v medna-
rodno tekmovanje najlepših turističnih mest in krajev v
Evropi. Med objekte, s katerimi se kraj ponaša, sodi tudi PTC
na Starem trgu, v katerem je poleg številnih trgovinic in
drugih lokalov tudi Mestna galerija Riemer s svojo imenitno
zbirko umetniških del. Vse pa kaže, da objekt ne bo več dolgo
v ponos kraju, ampak lahko postane celo njegova - sramota.
Razlog za slabe obete z veli-
kimi stroški in z dobro mero
okusa preurejene stavbe je
prav banalen: polovica lastni-
kov ne plačuje stroškov za
vzdrževanje, upravljavec Teh-
nokon s Silvom Kolarjem na
čelu pa ima po številnih proš-
njah in pogovorih z neplačniki
že vsega vrh glave. Zaradi ne-
plačevanja čiščenja, elektrike,
vode, gretja in prispevkov za
zavarovanje objekta... Kako se
naj ob tem loti nujne sanacije
strehe ali ureditve ozadja ob-
jekta, ki s svojimi raztresenimi
odpadki zmoti še tako brez-
brižnega obiskovalce? »Vsi na-
črti, vse potrebe so obvisele v
zraku. Ne vem več, kaj naredi-
ti, da bi posamezniki poravnali
dolgove. Saj nisem peklar, da
bi po kolenih hodil in prosil, da
poravnajo ljudje svoje obvez-
nosti. Plačujejo vendar zase,
ne zame,« je ogorčen Kolar.
Dolžniki iz
navade?
Silvo Kolar je prevzel uprav-
ljanje PTC 1. novembra lani.
Obljube o dobrem sodelovanju
so po njegovem mnenju lastni-
ki prelomili. Po štirih mesecih
je vse bolj očitno, da del lastni-
kov umazane podrobnosti, kot
so računi, ne zanimajo, res pa
je, da imajo nekateri tudi teht-
ne razloge za neplačevanje.
V PTC je 25 lastnikov, večina
ima 3-4 odstotne deleže, izsto-
pa samo Občina Slovenske Ko-
njice, ki je lastnica 20 odstot-
kov objekta - mestne galerije,
ki jo je dala v najem podjetniku
Francu Riemerju, ta pa je v njej
ponudil javnosti na ogled del
svoje dragocene umetniške
zbirke. Občina ni podpisala po-
godbe s Tehnokonom, saj sicer
upravlja z občinskim premože-
njem podjetje Bis Trade, ki je
pred novembrom upravljalo
tudi z objektom PTC. Menda
so to opustili iz enakih razlo-
gov, kot sedaj mučijo Silva Ko-
larja - neplačevanja računov.
Pogodbe s sedanjim uprav-
ljavcem je podpisalo 69 odstot-
kov lastnikov, vendar tudi ti ne
poravnavajo obveznosti v celo-
ti. »Zavezali so se, da bodo po-
ravnavali stroške, a dogovora se
drži le polovica. Objekta ne
moremo več normalno vzdrže-
vati, saj se dolgovi iz meseca v
mesec kopičijo. 300 tisoč v treh
mesecih - tako ne moremo dela-
ti. Rad pa bi svoje delo opravljal
korektno, pošteno. Največjo
škodo imajo lastniki, vendar se
tega očitno ne zavedajo. Vem,
da tudi njim ni lahko, saj je
zaradi naraščajoče brezposel-
nosti kupna moč Konjičanov
vedno slabša in je marsikateri
lastnik lokala v PTC že obupal.
Z upravnim odborom PTC smo
skušali najti rešitev, oživiti PTC,
pritegniti vanj več ljudi. Raz-
mišljali smo o bančnem avto-
matu, javni telefonski govorilni-
ci in še o čem, a za vse to je
potrebno nekaj časa in seveda
denarja. Pri denarju pa se vse
neha. Zelo rad bi razrešil prob-
lem neprimernega odlagališča
odpadkov za PTC. Komunalno
podjetje je pripravljeno odvaža-
ti odpadke večkrat na teden ali
postaviti velik kontejner, a tudi
to bi morali plačati. Kako le, če
pa še najbolj osnovnih stroškov
ljudje ne plačujejo. Saj poskuša-
mo izterjati dolžne zneske: po-
govarjali smo se, poslali plačil-
ne opomine, a vseeno ni bilo
nič. Poskušali bomo po sodni
poti, kar pa tudi ni zastonj,«
razlaga Silvo Kolar.
Zaradi brezbrižnosti nekate-
rih so seveda najbolj prizadeti
tisti, ki svoje obveznosti nor-
malno poravnavajo. »Da ne bo-
do še bolj prizadeti, je prav, da
povem, kdo ne plačuje obvez-
nosti. To je predvsem občina
oziroma najemnik Franc Rie-
mer, Makovšek oziroma najem-
nik Janez Gorenjak, Franc
Druškovič oziroma najemnik
Teko Celje, podjetje Kamen iz
Celja, Andreja in Jure Zdovc ter
Angela Horvat in Dragan Jokič,
ki pa imata lokala zaprta. Če
upoštevate, da je povprečen
strošek najemnika (razen obči-
ne) približno 8 do 10 tisoč tolar-
jev na mesec, kratko malo ne
moreš verjeti, da tega ne zmore-
jo poravnati. Tudi prelaganja
odgovornosti z lastnika na na-
jemnika in spet nazaj imam že
vrh glave. Saj menda ne priča-
kujejo, da bom delal kar tako,
poravnaval obveznosti iz svoje-
ga žepa? Resno razmišljam o
odstopu,« dodaja upravljavec.
Občinski interes
PTC ni samo stvar lastnikov
in upravljavca, je nekaj več. »Ve-
lika škoda bi bila, če bi zaradi
niti ne velikih stroškov propa-
del tako dober projekt, kot je
Mestna galerija Riemer,« pravi
konjiški župan Janez Jazbec.
»Po še veljavni pogodbi bi sicer
moral poravnavati redne stroš-
ke najemnik, torej Riemer, ven-
dar sem že sprožil postopek za
spremembo pogodbe, tako da
bi stroške za vzdrževanje prev-
zela občina. Prepričan sem, da
bi ureditev tega problema obči-
ni samo koristila in zanjo ne bi
bilo škodljivo, če bi te obvezno-
sti prevzela s 1.1. 1997.«
Če bo dogovor uspel, če bo
torej Riemer poravnal obvezno-
sti za nazaj, občina pa sprotno
poravnavala letošnje obvezno-
sti, se bo morda voz, ki pelje vse
bolj navzdol, vsaj ustavil, če že
ne obrnil. Morda bo to uprav-
ljavcu dalo vsaj nekaj možnosti,
da opravlja svoje delo tako, kot
si sam predstavlja da ga je treba
in kot nenazadnje od njega last-
niki pričakujejo. Da bo PTC v
celoti spet zasijal v svoji lepoti.
Več obiskovalcev, zlasti pa kup-
cev, pa tudi popravljena streha
ali urejeno »smetišče« ne bo
pritegnilo. Ampak to je že dru-
ga zgodba.
MILENA B. POKLIC
Bo PTC na Starem trgu Slovenskim Konjicam v ponos ali sramoto?
SLOVENSKA KNJIGA
zaposli
KOMERCIALNE ZASTOPNICE/Kf
za individualno prodajo slikanic in poučnih knjig
za otroke na celjskem območju in na območju Koroške.
Pogoji:
-aktivno znanje slovenskega jezika
-zaželena pedagoška smer izobrazbe
-poštenost, vestnost in urejenost
-možne vse vrste zaposlitve
Kandidatke/i naj pošljejo pisne ponudbe do 7.3.1997 na naslov:
Slovenska knjiga PE Založništvo, Litijska 38, 1000 Ljubljana.
1. Skladišče gradbenega materiala s skupno površino 1.280,75
pare. št. 896/20 (del) ter asfaltirano dvorišče s površino cca 1.000
pare. št. 896/2 (del) ter parc.št. 893/1 (del), vse zk.vl. 1829 k.o. Žalec.
2. Poslovno skladiščni kompleks v Moškanjcih pri Ruju parc.št. 276/3
stavbišče v izmeri 1.620    in dvorišče v izmeri 3.118    vi.št. 750 k.o.
Moškanjci ter parc.št. 274/3 dvorišče v izmeri 661 m^vl.št. 758 k.o.
Moškanjci.
3. Zahodno krilo poslovnega centra Mega v Novem Celju s skupno površino
477 (237 v pritličju in 240 v prvem nadstropju) parc.št. 733 (del)
vi.št. 270 k.o. Petrovče.
4. Zemljišče v sklopu skladiščnega kompleksa Novo Celje v izmeri cca 15.000 d.
V naravi je to zemljišče utrjeno dvorišče in je po veljavnem zazidalnem
načrtu predvideno za gradnjo petih skladiščnih hal v izmeri cca 1.800 rr?
za halo. Zemljišče je primemo predvsem za gradnjo za trg.
Izhodiščna cena nepremičnine pod točko 1 je po cenitvenem
poročilu zapriseženega sodnega cenilca 1,3 mio DEM, pod št. 2
250.000 DEM, pod točko 3 500.000 DEM, pod točko 4 pa 1,2
mio DEM.
Na razpisu lahko sodelujejo vse pravne in fizične^osebe, po-
nudbo je potrebno poslati v zaprti kuverti, z oznako »HMEZAD
AGRINA - PRODAJA NEPREMIČNIN«, na naslov: Hmezad Agn-
na d.d, Žalec, Celjska cesta 7. Ponudbi mora biti priloženo doka-
zilo o vplačani varščini v višini 8 mio SIT za nepremičnine pod
točko 1 in 4 ter 10% od vrednosti nepremičnin pod točko 2 in 3
na žiro račun: APP 50750-601-19618.
Možna je tudi sočasna prodaja posameznih nepremičnin dvema
kupcema z delitvijo površin na polovico ali po dogovoru kupcev.
V primeru, da je ponudnik fizična oseba, mora priložiti ponudbi
poleg dokazila o vplačani varščini še fotokopijo potrdila o držav-
ljanstvu.
Ponudbe je potrebno poslati do vključno 14.3.1997. Vse pO"
nudbe poslane po tem datumu, se štejejo kot prepozne.
Nepremičnine bodo kupljene po principu videno - kupljeno.
3-članska komisija Hmezad Agrina d.d. Žalec bo pregledala in
ocenila pisne ponudbe dne 17.3.1997, ob 10. uri, v sejni sobi na
sedežu družbe.
Ponudniki imajo pravico prisostvovati odpiranju kuvert. Obve-
stilo o izbranem ponudniku bo poslano vsem na dan izbire.
Izbranemu ponudniku se plačana varščina všteva v ceno, osta'
lim bo vrnjena v roku 3 dni po odpiranju ponudb na njihov žiro
račun v plačanem znesku, brez obresti.
Z izbranim ponudnikom bo sklenjena kupoprodajna pogodila ^
roku 8 dni po obvestilu o izbiri, rok za plačilo kupnine bo določen
s kupoprodajno pogodbo, vplačana varščina pa bo do plačila kup"
nine predstavljala aro, ki bo v primeru, da ponudnik - kupec ^
roku iz pogodbe, kupnine ne bi plačal, ostala prodajalcu.
Vse stroške v zvezi s prodajo nepremičnin, vključno s preme*'
nim davkom, bo nosil kupec.
Dodatne Informacije so možne po telefonu:
063/715-311 int.237 - Mirko Kovačič.
%. SNOPIČ
VROČA TEMA
25
V soseščini icamnitega plazu
Nekaj ton težka skala v Zabukovici porušila drvarnico - Kamniti plaz in drevje ogrožajo tudi stanovanjsko hišo
Mad vhodnimi vrati hiše ob
l^rižišču, kjer se cesta odcepi
„a libojsko smučišče, je hi-
jna številka Zabukovica 159.
V njej živi mlada družina in
naenkrat še bivša lastnica hi-
je. Pred tednom dni je s hri-
ba zgrmel skalnat plaz in
polomil lesen objekt. Stano-
valci se bojijo, da bo kame-
nje, zemlja in drevje zasulo
tudi stanovanjsko hišo.
Tanja in Miran Knafelc
imata pravzaprav neverjetno
smolo. S štirinajstmesečno
Lucijo sta se šele dobro vselila
v hišo, v njej do odhoda v dom
upokojencev živi tudi bivša
lastnica Ana Podpečan. Prejš-
nji ponedeljek, tri dni pred
nesrečo, sta Tanja in Miran
podpisala zadnje papirje in
končala skoraj pol leta trajajo-
če birokratske  formalnosti.
Povezane z nakupom hiše. Ta-
'^ja je absolventka na visoki
zdravstveni šoli, Miran je za-
poslen v Pivovarni Laško. Do-
M sta živela pri starših v
^^včah, kjer sta sicer želela
Sfaditi hišo, pa zaradi poplav
J3 tamkajšnjem območju ne
"i mogla dobiti papirjev.
*>Ko sva kupovala to hišo,
si ogledala tudi hrib, ob
•^^terem stoji, videti ni bilo nič
Posebnega in niti v sanjah nis-
['^ pričakovala, da se bo zgodi-
° kaj takega. Prejšnji četrtek,
po trinajsti uri, pa se je
^'^a močao, stresk.. Mislila
sem, da je padel sneg s strehe
oziroma s hriba,« je pripove-
dovala Tanja. Namesto snega
je ob hiši, kjer se je še malo
pred tem igrala Lucija, ležal
kamnit plaz, med drobnim ka-
menjem tudi velika skala in
drevo. Plaz je porušil drvarni-
co, kjer so hranili kurjavo, po-
rušen je del garaže, v kateri na
srečo takrat ni bilo avtomobi-
la.
Nevaren hrib in
smreke
Teden dni po nesreči velika
skala še vedno leži na poruše-
ni drvarnici. »Najprej smo se
obrnili na žalsko občino, žu-
pan je bil prejšnji teden na
dopustu, sta pa prišla dva
druga predstavnika, menda
sta bila z oddelka za elemen-
tarne nesreče. Zaenkrat sta
povedala samo to, da naj bi
danes prišel geolog in da bo
opravil potrebne analize, nam
pa svetovala, naj čim prej poiš-
čemo papirje in začnemo z
nadomestno gradnjo. Kako
naj začnemo graditi, če sva že
za nakup te hiše najela posoji-
lo,« se sprašuje Tanja.
Z razmerami sta seznanila
tudi krajevno skupnost Libo-
je. Tanja in Miran zdaj čakata
na prihod geologa, z ljudmi v
libojskem kamnolomu se bo-
sta poskušala dogovoriti, da bi
jima s stroji pomagali vsaj pri
razbijanju skale, saj je sama v
nobenern primeru ne bosta
mogla odstraniti. Prav tako
upata, da jima bodo v žalski
občini finančno pomagali pri
sanaciji plazu.
Vendar pa problem zagoto-
vo ni zgolj odstranjevanje po-
sledic sedanjega plazu, vpra-
šanje je, kaj se bo dogajalo v
prihodnje. Hiša je z zadnjo
steno skoraj naslonjena na str-
mo vzpenjajoč se skalnat hrib,
porasel z visokimi smrekami.
Ob ponovnih plazovih so po-
sledice lahko usodne.
Sanacija sicoraj
nemogoča
Kaj pa meni o kamnitem pla-
zu Sandi Semprimožnik,
predstavnik oddelka za okolje,
prostor in komunalne zadeve,
ki si je ogledal razmere v Zabu-
kovici? »Dokončne strokovne
ocene še ne morem povedati.
Plaz in razmere ob tej stano-
vanjski hiši si bo predvidoma
danes, v četrtek, ogledal geolog
in pripravil strokovno oceno.
Sodeč po tem, kar sem videl, pa
menim, da je sanacija skorajda
nemogoča. Delo s stroji okrog
hiše skoraj ni mogoče, saj bi
vsak poseg lahko povzročil do-
datne plazove. Problematično
je tudi drevje nad hišo, ki ob
premikih zemlje lahko pade na
objekt. Lastnik gozda je doma
na Vrhniki, po mojih informaci-
jah je bil že pred časom obveš-
čen, da mora drevje odstraniti.
vendar tega ni storil. Mi bomo
počakali na mnenje geologa,
potem pa bomo sprejeli nadalj-
nje odločitve,« je povedal Sem-
primožnik.
Pričakujemo, da občinski
možje mlade družine ne bodo
pustili na cedilu, da jim bodo
iz občinskega proračuna na-
menili kakšen tolar za sanacijo
hriba, predvsem pa, da bodo
ukrepali hitro in pravočasno.
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
kamniti plaz v Zabukovici je porušil leseno drvarnico, Tanja
'fi Miran Knafelc pa se bojita, da bo plaz začel ogrožati tudi
njuno komaj kupljeno stanovanjsko hišo.
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
%. SNOPIČ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
% SNOPIČ
INFORMACIJE - MALI OGUSI
29
30
INFORMACIJE
%. SNOPIČ

31
NOČNE CVETKE
J Ivanka H.S. je policistom
prijavila, da je pred leti neki
pžini posodila šparovček in
.3 zdaj želi nazaj. Ker dotična
Jružina tega noče storiti, je za
pomoč prosila može v mo-
drem.
I Dževad G. je v nedeljo
tako poplesaval po diskoteki
(^asablanca, da je pri tem izgu-
svoj potni list. Zadeva je
toliko bolj nerodna, ker gre za
Ijosanski pasoš, tako da Dže-
vad zdaj ne more domov, tudi
{e bi hotel.
I Josip G. je v torek zvečer
policistom pojasnil, da mu
[lOČni sen krati sosed, ki nika-
kor noče utišati svojih akustič-
nih naprav. Podobno so le ne-
kaj dni za tem povedali sosed-
je Ivana Z. v ulici Bratov Voš-
njakov, naslednji dan pa še
sosedje Marka P. iz Brodarje-
ve. O glasnosti bo presodil
sodnik za prekrške, ki bo troji-
ci morda svetoval tudi kakšno
honorarno zaposlitev v kate-
rem od nočnih klubov.
• Stanko R., Ivan P, Natali-
ja V. in Marija C. so se minuli
torek v gostišču Prekoršek v
Vojniku prav prijetno pogosti-
li, ob odhodu pa na račun
povsem pozabili. Možje posta-
ve so poskrbeli, da znani go-
stinec ne bo ostal brez zaslu-
ženih denarcev, svoj račun pa
bo izstavil še sodnik za prekrš-
ke.
I Istega dne je Janko Z. raz-
Ml, da ga je v gostišču Majol-
ka s sprejem pošprical nekdo,
ki ga le bežno pozna. Kljub
medlemu pogledu in spominu
ga je Janko le uspel toliko opi-
sati, da so špricarja kmalu naš-
li in prijavili.
• V ranih jutranjih urah so
v pekarni Ajda dobili nevsak-
danji obisk. V njihove prostore
je na splošno začudenje vsto-
pila tržna inšpektorica. In ker
to nikakor ni šlo v moko ene-
mu od pekov, ji je povedal
nekaj močno okvašenih ter
vse skupaj podkrepil še z izvir-
nim nasilniškim besednja-
kom. Inšpektorici ni preostalo
drugega, kot da se obrne po
pomoč k policistom, ki so raz-
jarjenega peka pomirili.
• V sredo si je Mirko V. za-
dal nalogo, da bo ta večer pre-
tepel nekaj duš. In ker je štiri
možakarje vendarle težko po-
ložiti naenkrat, je dva najprej
Prebutal v Glidebaru, drugi
P3r pa jih je fasal Na Zelenici.
tretji par Mirko ni hotel
počakati, kajti policijski dueti
slovijo po svoji nepremagljivo-
sti, zato jo je jadrno popihal
■Neznano kam, tako da ga še do
'ianes niso našli.
• Sosedski spori niso prijet-
na stvar, zlasti če se vlečejo
nekaj let. To je v sredo na
lastni koži občutil Janez L., ki
ga je v Bukovžlaku prav zaradi
tega mahnil Anton B.
• Konec tedna pa si je v
slovitem nočnem lokalu na
Dobrni dal duška Misel Č. Po-
zornost je zbujal z razgraja-
njem, tako da so ga morali
odpeljati. Vzrok njegovega po-
četja bi lahko bile tudi brhke
nočne plesalke, lahko pa tudi
ne. To bo zaupal ustreznim
organom.
• Peter Ž. in Aleš G. sta se
ga v stanovanju slednjega do-
dobra nalezla. Prvi je nato
ugotovil, da pogreša doku-
mente, denar in potrdilo voj-
niške bolnice o prištevnosti,
zato sumi, da mu je vse to
izmaknil pivski tovariš. Ko je z
alkoholnim zadahom to poja-
snil policistom, so mu svetova-
li, naj zaplet sama razčistita.
• V petek zvečer je Miran R.
s tepežem skušal dopovedati
svoji ženki, kdo ima prav. Da
se takšno početje ne spodobi,
mu bo skušal dopovedati sod-
nik za prekrške.
• Isti dan je po pripovedo-
vanju soseda svoje pretepaške
sposobnosti nad očetom izka-
zoval Vlado L. Oče bo v bolni-
šnici o svojem potomcu prav
gotovo temeljito razmislil, za-
radi prijave tretje osebe pa bo-
do policisti stvar še podrobne-
je preučih.
• Petek je bil očitno dan za
razgrete glave. Milan A. je ro-
bantil po stanovanju, povrhu
pa je svojo izvenzakonsko
družico še nekajkrat nič kaj
nežno porinil sem in tja. Tudi
za opozorila modrih uniform
se ni kaj dosti zmenil, čeprav
tokrat ni nikogar nikamor po-
rinil, vseeno pa so ga za vsak
slučaj pridržah.
• Še popoldne pa je na svoj
račun prišel tudi Musa D., ki je
v bistroju Eks v Celju nekaj-
krat eksal, nato pa obrcal
vhodna vrata ter iskal partner-
ja za merjenje moči. Z lepo
besedo mu je dežurna patrulja
razložila, da njegovo početje
ne služi za vzgled drugim.
• Stanko M. in Mitja Ž. sta v
sporu že nekaj časa, zato je
slednjemu v soboto tako zaku-
halo, da je lopnil nasprotno
stran in si za nagrado prislužil
prijavo.
• Na Gospodov dan zvečer
pa se je to pripetilo še Borisu
P, ki mu je roka poletela proti
bratu Branku. Nagrada je po-
vsem ista.
Na smučišču nismo sami
Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je
izdalo zloženko z naslovom »Na smučišču nismo sami«.
V njej opozarjajo smučarje na previdno smuko, obzirnost
smučiščih, pravila vedenja, poznavanje svojega znanja ter
preverjanje opreme. V zloženki so tudi opozorilni in obvestil-
"^i znaki, ki naj bi jih poznal vsak smučar.
Vsako sezono se na naših smučiščih poškoduje skoraj tisoč
^fnučarjev, nekaj celo smrtno. Še več je tistih, ki so na smuki
^oživeli kakšno drugo neljubo presenečenje, kot so vlomi v
avtomobile, kraja smučarske opreme in drugo. Zloženka
opisuje, kako se pravočasno zavarujemo pred neprijetnost-
'^i. če pa se nam že pripetijo, pa zloženka navaja, kaj si velja
spomniti in na kaj moramo biti pozorni, če želimo polici-
stom čim bolje pomagati pri odkrivanju storilcev.
Prijeti na meji
v torek, 18. februarja, so
policisti PP Šmarje pri Jel-
šah prijeli skupino 13 držav-
ljanov Romunije, ki so pred
tem ilegalno vstopili v našo
državo s hrvaške strani.
Ugotovili so, da jim je pri tem
pomagal neznan državljan
ZRJ, ki je za uslugo zahteval
1200 DEM, takoj po opravljeni
nalogi pa je pobegnil. »Vodnik«
jim je tudi povedal, da bodo v
Sloveniji vsi dobili zaposlitev.
Ker so Romuni k nam vstopili
ilegalno na tako imenovani ze-
leni meji in niso imeli urejenih
osebnih dokumentov, so jih
policisti vrnili na Hrvaško.
Že v četrtek, 20. februarja, pa
so na mejnem prehodu Obrež-
je policisti zavrnili poln avto-
bus državljanov Makedonije.
Ti niso izpolnjevali pogojev za
vstop v Republiko Slovenijo.
Dva izmed potnikov sta se ka-
sneje namenila prečkati mejo
ilegalno, vendar so ju isti dan
zvečer prijeli v Imenem. Pri-
vedli so ju k sodniku za prekrš-
ke, nato pa vrnili na Hrvaško.
Osumljen posilstva
V sredo, 19. februarja, so kriminalisti odvzeli prostost Igorju
R. (30) iz okolice Slovenskih Konjic. Sumijo ga, da je od
začetka decembra do dneva prijetja večkrat napadel R.K. (82)
ter jo z grožnjami prisilil k spolnim odnosom. Osumljenega so
s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku.
Delovna nezgoda
Pri žaganju lesa na začasnem skladišču blizu Loke pri Žusmu
se je v sredo, 19. februarja, težje poškodoval delavec GG Celje
Anton G. (46) iz Zgornjega Tinskega. Pri razrezu bukovega
debla, ki je bilo vpeto med hlode, se je le-to sprostilo in ga
močno udarilo v levo nogo. Odpeljali so ga v ZD Šentjur, od tam
pa v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobil hujše
telesne poškodbe.
Napadel policista
v nedeljo, 23. februarja, je Ivan S. (23) iz Male Pristave z
večjim ključem udaril brata Borisa, nato pa napadel še
policista, ki sta se hotela z njim pogovoriti.
Ivan S. je imel v rokah vile, ki jih je vrgel proti policistoma,
nato pa pobegnil. Policista sta ga dohitela in s strokovnim
prijemom tudi obvladala. Vendar je Ivan enega izmed njiju s
komolcem udaril v predel prsi, oba pa večkrat brcnil. Na pomoč
jima je priskočil še tretji policist, tako da so Ivana le vklenili v
lisice. Med prerivanjem je vklenjeni še enkrat brcnil policista in
ga tudi ugriznil v prst. Ko pa so ga spravili v intervencijsko
vozilo, je poškodoval še notranjost. Zoper njega bodo napisali
kazensko ovadbo.
MINI KRIMIČI
Nima elektrilce
v ponedeljek, 17. februarja,
je okoli 20. ure neznanec iz
parkiranega tovornega vozila
na Kolodvorski ulici v Šentjur-
ju ukradel dva akumulatorja,
nameščena na podvozju pod
kesonom. Lastnik Anton C. iz
Litije je z dejanjem prikrajšan
za okoli 60 tisoč tolarjev.
Elektricar
v ponedeljek, 17. februarja,
je neznanec iz odprtega skla-
dišča v Opekarniški ulici v Ce-
lju ukradel preko 300 metrov
električnega kabla ter tako
podjetje Ingrad Celje oškodo-
val za 280 tisoč tolarjev.
Telefoniral bo
v torek, 18. februarja, so
ugotovili, da je nekdo z zidu
gasilskega doma v Vrhu nad
Laškim snel telefonsko govo-
rilnico in jo tudi odnesel. Z
dejanjem je podjetje Telekom
Slovenija oškodovano za 350
tisoč tolarjev
Ljubiteli ženske
garderobe...
v noči na torek, 18. februar-
ja, je neznanec iz izložbe buti-
ka Štefani v Savinovi ulici Ce-
lju ukradel 4 ženske puloverje
ter žensko obleko. Lastnico
butika Majdo J. je oškodoval
za 28 tisoč tolarjev.
...in umetnin
v isti noči pa je prav tako
neznanec obiskal izložbo
butika Papillon na Gosposki
v Celju. Konfekcije se ni do-
taknil, izginila pa je kitajska
vaza v vrednosti 40 tisoč to-
larjev.
Isginil les
V sredo, 19. februarja, so
zaposleni v podjetju Intex v
Slovenskih Konjicah ugotovili,
da jim je nekdo z dvorišča
odpeljal 18 večjih lesenih stra-
nic, namenjenih za zabojnike,
ki služijo za prevoz strojev.
Podjetje, ki ima svoje prostore
v sklopu tovarniškega kom-
pleksa Konus, je oškodovano
za 150 tisoč tolarjev.
Izprainjen kiosk
v noči na četrtek, 20. fe-
bruarja, je neznanec vlomil v
kiosk prodajalne pri bolnišnici
na Kersnikovi ulici v Celju. Po
temeljitem pregledu notranjo-
sti se je odločil s seboj odnesti
večjo količino tobačnih izdel-
kov, kave, čokolade, več parov
sobnih copat ter moških in
ženskih nogavic. Lastnik kio-
ska Ladislav Č. iz Zagrada je
oškodovan za okoli 120 tisoč
tolarjev.
Motil ga je avto
v četrtek, 20. februarja, se je
neznanec znesel nad osebnim
avtomobilom Renault 19, par-
kiranim na Goriški cesti v Ve-
lenju. Z ostrim predmetom je
vozilo močno porisal, popravi-
lo pa bo lastnico Darjo K. stalo
okoli 160 tisoč tolarjev.
Ostali le ročaji
v petek, 21. februarja, je Ro-
žo v. iz Celja v Jurčičevi ulici
dohitel neznanec ter ji iz rok
strgal torbico. To je naredil
tako silovito, da so Rozi v ro-
kah ostali le ročaji. Neznanec
je nato pobegnil v smeri Upo-
kojenskega doma. Občanka je
oškodovana za okoli 15 tisoč
tolarjev, za predrznim ropar-
jem še poizvedujejo.
Vlom v kino
v petek, 21. februarja, je
neznanec vlomil v prostore Ki-
na Velenje na Koroški cesti v
Velenju. Odnesel je več origi-
nalnih videokaset, videorekor-
der, večjo vsoto denarja ter še
nekaj drugih predmetov, pod-
jetje je tako oškodoval za 850
tisoč tolarjev.
Odnesel kovček
Nezanec je v petek, 21. fe-
bruarja, v hotelu Dravinja v
Slovenskih Konjicah izkoristil
nepazljivost Branka J. iz Bre-
žic in mu izmaknil poslovni
kovček, ki ga je lastnik skupaj
z ostalo osebno prtljago prine-
sel iz avtomobila. V kovčku
naj bi bilo poleg osebnih in
poslovnih dokumentov tudi
več devizne gotovine, tako da
naj bi bil Branko J. oškodovan
za več kot 2 milijona tolarjev.
Vlomilec športnik
v noči na nedeljo, 23. fe-
bruarja, je neznanec vlomil v
trgovino Tomi Šport na Šlan-
drovem trgu v Žalcu. Lastnica
trgovine Jožica N. pogreša PC
računalnik, večjo količino
športnih copat, trenirk, teniš-
kih loparjev, ročnih ur in dru-
ge opreme, tako da je oškodo-
vana za okoli milijon 700 tisoč
tolarjev.
Poškodoval
avtomobil
Neznanec je v nedeljo, 23.
februarja, popoldan na avto-
busni postaji v Mozirju poško-
doval osebni avto Fiat punto.
Razbil je žaromete in zadnje
luči ter vetrobransko steklo.
Lastnik vozila, podjetje Fit iz
Velenja, je oškodovano za 180
tisoč tolarjev.
PROMETNE NEZGODE
V kovinsko ograjo
v nedeljo, 23. februarja, se
je na magistralni cesti v
Škofji vasi pripetila promet-
na nezgoda, v kateri se je
težje poškodoval Edi J. (22)
iz Velenja.
Z osebnim avtomobilom je
peljal v smeri Celja, pri mostu
čez reko Hudinjo pa je zapeljal
na nasprotni vozni pas, kjer je
trčil v kovinsko ograjo. Njego-
va sopotnika Damjan M. (25)
in Boštjan J. (23), oba iz Vele-
nja, sta bila lažje poškodova-
na. Gmotna škoda znaša okoh
pol milijona tolarjev.
Trčil v motorista
v torek, 25. februarja, je
prišlo do prometne nezgode,
v kateri se je huje poškodo-
val voznik motornega kolesa
Anton O. (41) iz Olešč.
Voznik osebnega avtomobi-
la Milan L. (18) iz Globokega
je vozil IZ smeri Rimskih To-
plic proti Celju. V Laškem je
pri odcepu za železniško po-
stajo s prednjim delom vozila
trčil v motorista, ki je padel po
vozišču in se huje poškodoval.
Poškodbe in škoda
v nedeljo, 23. februarja, se
je na magistralni cesti v Veli-
ki Pirešici pripetila promet-
na nezgoda, v kateri se je
težje poškodoval Andrej O.
(22) iz Lipja.
Z osebni avtomobilom je pe-
ljal iz smeri Male Pirešice proti
Črnovi. Ob prehitevanju vozi-
la pred seboj mu je z osebnim
avtomobilom nasproti pripe-
ljal Marko R. (38) iz Celja.
Med vozili je prišlo do trčenja,
v katerem se je voznik Andrej
težje telesno poškodoval, nje-
gova sopotnika Matjaž K. (22)
iz Bevčin Rajka R. (29) iz
Celja pa lažje. Gmotna škoda
znaša okoli 700 tisoč tolarjev.

KRONIKA
Dosežke bo težko ponoviti
Tako so povedali na novi-
narski konferenci UNZ Celje,
kjer so predstavili podrobnej-
še rezultate dela v minulem
letu. S statističnimi podatki
so javnost seznanili med zad-
njimi, saj so hoteli, da bi ti
bili kar najbolj popolni.
Cilji so bili lani preseženi,
kot osnova pa so služili rezulta-
ti iz leta poprej, ko so policisti
že ugotavljali napredek pri svo-
jem delu, zlasti pa se je takrat
močno povečala raziskanost
posameznih kaznivih dejanj.
Splošna ugotovitev bi lahko bi-
la, da število prekrškov narašča
(največ jih je bilo v letu 1993),
veča pa se tudi njihova intenzi-
viteta - storilci postajajo vse
nasilnejši in okrutnejši. Izpo-
stavimo lahko, da je policistom
lani uspelo raziskati vse umore
in posilstva ter poskuse storitve
le-teh.
Prekrški
Skupno so lani zabeležili
4399 kršitev zoper javni red in
mir. Največ se jih je nanašalo
na prepiranje in vpitje (1689),
nekaj manj na motenje nočne-
ga miru (1390), zmanjšalo seje
število pretepov, v porastu pa
so prekrški, ki jih smatramo
kot nedostojno vedenje do
uradne osebe (lani 389, letos
462). V tej kategoriji so še ved-
no močno prisotni problemi v
zvezi s točenjem alkoholnih pi-
jač mladoletnim osebam in ne-
primerno zavarovanje nevar-
nih živali. Največ kršitev so
zaznali v novembru in oktobru
(582 in 549), le malenkostno
manj pa v poletnih mesecih. Za
primerjavo so policisti navedh,
kako izgleda povprečen krši-
telj. Star je med 24 in 34 let, je
Slovenec, zaposlen, prekršek
pa je povzročil s prepirom ali
vpitjem. Med tovrstnimi pre-
krškarji je zelo malo mladolet-
nikov (nekaj nad 8%)
Orožje in strelivo
Največkrat so policisti zase-
gli razne naboje (3356 kosov)
in dele orožja (54). Zaseženih
je bilo tudi 51 bomb in granat,
36 pištol in revolverjev, 31 ko-
sov malokaliberskega orožje,
26 plinskih pištol, 21 vojaških
pušk in 20 kosov hladnega
orožja. Poleg tega so našli tudi
preko 500 kosov različnega
orožja in streliva, za katerega
ni znan lastnik.
Varnost v cestnem
prometu
število prometnih nezgod se
je lani zaustavilo pri 10.383
primerih. Število je višje od
lanskega, zato pa je bilo na
cestah manj mrtvih (letos 54,
lani 3 več), najmanj po letu
1970. V 45 prometnih nezgo-
dah s smrtnim izidom je bilo
na žalost tudi 7 otrok. Težje
poškodovanih je bilo 344 ude-
ležencev (18% manj, kot lani),
trikrat več pa lažje. Med temi je
363 mladoletnikov.
Največ nezgod se je pripetilo
na območju Upravne enote Ce-
lje (1791 oziroma +13% glede
na lani), najmanj pa na območ-
ju UE Mozirje (-4%).
Najpogostejši vzrok promet-
nih nezgod je še vedno nepri-
merna in neprilagojena hitrost,
izsiljevanje prednosti, nepra-
vilna stran ali smer vožnje,
neustrezna varnostna razdalja
in nepravilno prehitevanje. Od
6570 povzročiteljev tovrstnih
nezgod jih je bilo 944 pod vpli-
vom alkohola, povprečna kon-
centracija alkohola v organiz-
mu pa znaša 1,54 promile. Šte-
vilo vinjenih povzročiteljev
nezgod se je lani zmanjšalo za
2 odstotka. Policisti so lani
opravili dobro tretjino več alko-
testov.
Največ nezgod je bilo v str-
njenih naseljih ter na magi-
stralnih in regionalnih cestah.
Glede na dolžino odseka je naj-
višji krvni davek zahtevala av-
tocesta Arja Vas-Hoče na odse-
ku med Slovenskimi Konjicami
in Arjo vasjo.
Lani je v policijskih eviden-
cah ostalo zapisanih še 473
nezgod, ki sodijo v kategorijo
nezgod s pobegom. Teh je bilo
petino več, kot leto poprej, kar
vsekakor priča o kuUuri našega
voznika. 94 odstotkov teh nez-
god je raziskanih.
Zoper povzročitelje so podali
6108 kazenskih ovadb oziroma
predlogov sodniku za prekrš-
ke, 4230 primerov se je konča-
lo z uradnimi zaznamki.
Kriminaliteta
število kaznivih dejanj se je
lani zmanjšalo (upada že zad-
njih 5 let), povišal pa se je
odstotek raziskanosti le-teh
(preko 70). Splošna kriminah-
teta je v upadu, narašča pa
gospodarski kriminal (lani so
na našem območju ovadili 55
direktorjev, manj je tudi zavržb
s strani sodišč). Najpogostejši
prestopki s tega področja so
ponarejanje vrednostnih papir-
jev ter poslovnih listin, izdaja
nekritih čekov, zloraba položa-
ja, utaje davkov in poneverbe.
Po splošnih ugotovitvah so v
porastu nasilna kazniva deja-
nja (umori, poskusi umorov,
ropi, telesne poškodbe idr.).
Storilci za dosego svojih ciljev
ne izbirajo sredstev in nači-
nov, so vse agresivnejši in vse
bolje organizirani. Lani so
zaznali porast umorov in po-
skusov umora zaradi premo-
ženjske koristi in izreden po-
rast števila ropov. Umori so
raziskani 100-odstotno, ropi
pa okoli 50.
Mamila počasi že postajajo
način življenja Slovencev, po-
sebno pa skrbi podatek, da jih
uporablja vse več mladoletni-
kov (tudi v osnovnih šolah).
Število prekrškov v zvezi z ma-
mili se je v primerjav z letom
prej kar potrojilo, vpletenih je
vse več oseb, ki so vse bolj
specializirane. Na prvem me-
stu so kazniva dejanja neupra-
vičene proizvodnje in prometa
z mamili, sledi pa omogočanje
uživanja mamil (samo uživa-
nje zakonsko ni prepovedano).
Lani so tako policisti zasegli
naslednje vrste mamil: heroin
(25g), marihuana (okoli 20g),
extasy tablete (413 kosov), sa-
dike konoplje (317 kosov) idr.
Na območju UNZ Celje je zara-
di uživanja mamil lani umrla
ena oseba.
Mladoletniška
kriminaliteta
Lani je navzkriž z zakonom
prišel vsak sedmi mladoletnik
(število v zadnjih 5 letih upa-
da). 685 mladoletnikov je pov-
zročilo 472 kaznivih dejanj, od
tega največ velikih in vlomnih
tatvin, zelo »priljubljeni« pre-
krški med mladimi pa so poš-
kodovanje tuje stvari, odvzem
motornega vozila in ropi.
Samomori in
pogrešane osebe
Tudi število samomorov je
vsako leto večje, čeprav naraš-
ča le malenkostno. Lani si je
tako življenje vzelo 94 oseb,
pred petimi leti pa 72. Več je
tudi tistih, ki to poskusijo stori-
ti, pa jim ne uspe, aU pa jim to
preprečijo. Teh je bilo lani 38,
število pa se v zadnjih letih
vseskozi giblje med 30 in 40.
Lani je sumljive in nenadne
smrti umrlo 99 oseb. Lani so
svojci in znanci pogrešili tudi
13 oseb, pred tremi leti pa kar
trikrat več.
Prisilna sredstva
Lani so pohcisti v 188 tisoč
primerih ukrepali represivno
(izrečene mandatne denarne
kazni, odrejeni preizkusi z al-
kotestom, odvzeta vozniška
dovoljenja, ukrepi zoper kršite-
lje javnega reda in miru idr.).
Od tega je bilo v 221 primerih
potrebno uporabiti prisilna
sredstva (27 več, kot leta 1995).
Običajno se uporablja najmilej-
ša oblika prisile, torej fizična
sila (169 primerov), sredstva za
vklepanje - lisice (183), gumi-
jevka (2), plinska sredstva (5),
službeni pes (1). Prisilna
sredstva so pohcisti največkrat
uporabili zoper kršitelje javne-
ga reda in miru ter pri nadzoru
cestnega prometa.
Pri uporabi prisile je bilo 5
občanov (tudi 2 policista) lažje
poškodovanih, 20 jih je dobilo
sled poškodbe (6 policistov).
S stopnjo demokratizacije
družbe se viša tudi število pri-
tožb na delo policistov. Lani so
tako obravnavali 143 pritožb
(leta 1992 le 51), 28 med njimi
je bilo to utemeljeno. 20 pohci-
stov se je zato znašlo v disci-
plinskem postopku, 14 jih je
prejelo sklep o pogojnem pre-
nehanju delovnega razmerja,
dvema pa je to razmerje prene-
halo.
Delo policije in
povezava z
javnostjo
Temu elementu pripisujejo
izreden pomen, saj se zaveda-
jo potrebe po sodelovanju, ta-
ko operativnem, kot preven-
tivnem. UNZ Celje, ki služi kot
vzorčen primer sodelovanja
pohcije in medijev, bo tudi v
prihodnjih letih posvetila kar
največ pozornosti obveščanju
javnosti preko medijev. Poleg
tega bodo imeh občani tudi v
naslednjih letih možnost ne-
posredno spraševati po tako
imenovanem odprtem telefo-
nu, dosedanji odziv pa že oce-
njujejo kot zelo ugoden, kar
potrjuje pravilno odločitev po
uvedbi tovrstnega komunici-
ranja z občani. V desetih me-
secih so lani zabeležili skupno
150 klicev na odprti telefon.
Največ občanov je zastavljalo
razna vprašanja (skoraj tretji-
na vseh), petina je policiste
obveščala v zvezi z raznimi
dogodki, vsak sedmi je pohva-
lil delo policije, približno toh-
ko pa jih je prosilo za posredo-
vanje.
Policisti želijo skrajšati tudi
intervencijski čas (od prejetja
obvestila do posredovanja). Ta
znaša sedaj v povprečju med 5
in 18 minut.
PRIMOŽ ŠKERL
="oto: JOŽE MIKLAVC
Vodstvo UNZ Celje je na novinarski konferenci javnost seznanilo z delom v lanskem letu.
Odkrili vlomilce
Policisti so prijeli Štorovčana E.P. (20) ter Celjana o.D,
(18) in G.S. (18), ki so osumljeni, da so vlomili v najmanj
10 avtomobilov na širšem območju Celja.
Po večini so dejanja izvršili tako, da so razbili stekla in §
ključem nasilno odprli vrata vozila. Osumljeni so odtujevali
avtoradije, zvočnike in podobno ter jih prodajali stalnim
odjemalcem, ki so jih policisti že odkrili in pri njih našli tudi
večino ukradenih predmetov. Slednji bodo odgovarjali zaradi
prikrivanja kaznivega dejanja, vlomilce pa čaka kazenska
ovadba.
Letos so policisti PP Celje opravili že 29 ogledov vlomov v
osebna vozila, v vseh primerih pa so oškodovanci ostali brez
avtoradijev.
Napadel in oropal žensko
v ponedeljek, 24. februarja, je maskirani neznanec v
Črnem vrhu v domači hiši napadel Dragico D. (51), jo
pretepel in nato zvezal.
Storilec naj bi bil visok med 175 in 180 cm, v času dejanja je bil
oblečen v modro delovno jakno, umazane rjave hlače in v
delovne čevlje. Ropar je iz hiše odnesel za okoli 200 tisoj
tolarjev denarja in nakita. Dragici pa so nudili zdravniško
pomoč v celjski bolnišnici.
Pogin rib zaradi neprevidnosti
v soboto, 22. februarja, je prišlo do onesnaženja poto-
kov Globoček in Toplica v Velenju, kar je povzročilo
pogin rib.
Peter T. iz Skornega je po travnati površini, ki jo ima v
najemu, polival gnojevko iz cisterne, ki se je nato pomešala s
potokoma. Ribiška družina Šoštanj, ki v navedenih potokih
goji ribe, je oškodovana za okoli 800 tisoč tolarjev.
Nezgoda z jeklenko
v soboto, 22. februarja, je v stanovanjski hiši v Straški
Gorci blizu Šentjurja prišlo do eksplozije plina in poža-
ra.
Justina K. (62) je na phnskem štedilniku menjavala jeklenko,
ko pa je odvila matico na polni jeklenki, je plin začel uhajati.
Zaman je skušala matico priviti nazaj, v tistem trenutku pa je v
kuhinjo vstopila njena vnukinja Petra (13). Zaradi prevelike
koncentracije pHna je prišlo do eksplozije in požara. Obe sta
dobili opekline po telesu in so ju odpeljah v celjsko bolnišnico,
ogenj pa se je razširil na celotno hišo razen kleti, tako da znaša
gmotna škoda okoh 10 milijonov tolarjev.
GORELO JE
v petek, 21. februarja, je
prišlo do požara v gozdu, last
Leopolda D. v Kačjem dolu.
Požar je zajel okoli 600 kva-
dratnih metrov površine, ven-
dar je k sreči zagorelo le suho
listje in podrast. Ugotovili so,
da je požar povzročil 5 letni
otrok, ki se je igral z vžigalni-
kom, pri tem pa se je vnela
suha trava. Ogenj so pravoča-
sno pogasili gasilci Poklicne
gasilske brigade Steklarne Ro-
gaška Slatina, gmotne škode
pa ni bilo.
V petek, 22. februarja je
prišlo do požara v Belem. Tam
je Franjo K. iz Žibernika kuril
koruznico na robu njive, last
Terezije T. Veter je razpihal
ogenj ob njivi, preden pa se je
razširil do gozda, ga je obča-
nom uspelo pogasiti. Ogenj je
tako zajel le 350 kvadratnih
metrov površine in ni povzro-
čil gmotne škode.
V petek, 22. februarja po-
poldne je prišlo do požara v
Lesičnem, kjer je Anton K. iz
Senovega kuril suho listje. Pri
tem je veter ogenj razširil na
bližnjo manjšo uto, ki je v
celoti zgorela. Požar so omejili
gasilci iz Lesičnega in domači-
ni, gmotne škode pa je le zi
okoli 10 tisoč tolarjev.
KONZORCIJ UPNIKOV LIK CELJE
Mariborska 116, Celje
objavlja
javno dražbo nepremičnin
- poslovni objekt pare. št. 1447/54 v izmeri 426
pripadajoče funkcionalno zemljišče pare. št. 1447/64
v izmeri 96 m^
- poslovni objekt, pare. štev. 1447/69 v izmeri 320 m^
Izklicna cena je 19,909.757,00 SIT
Javna dražba bo v petek, 14. marca ob 12. uri v LI Savinja.
Mariborska 116, Celje. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in
fizične osebe, ki plačajo varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene na
žiro račun prodajalca 50700-601-13609. Pooblaščenci morajo pred-
ložiti pooblastilo. Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogod-
bo v 8. dneh po dražbi. Varščino bomo kupcu vračunali v kupnino,
neuspelemu ponudniku pa vrnili v 5. dneh po končani dražbi.
Rok plačila je 8 dni po sklenitvi pogodbe. Če do podpisa pogodbe ne
bo prišlo, bo varščino obdržal prodajalec.
Davek na promet nepremičnin in vse druge dajatve in stroške,
povezane s to prodajo in prenosom nepremičnine na kupca z
zemljiškoknjižnimi vpisi, piača kupec.
Divja lepotica
Krete
predšolski otrok
In knjiga
Test: Honda
prelude kupe
Vzorci v
stanovanju
Sejem Moda -
Fashion
Peščena obala Ria de Janeira.
Najlepše mesto na svetu
Rio de Janeiro - peščene plaže in žeparji
če bi bila v Riu sama, bi me po Ricardovih besedah
popolnoma okradli. Eno je, če se s čevlji v roki, denarnico
za pasom in fotoaparatom sprehajaš po plaži Barra de
Tijuca, drugo je, če greš takšen po Copacabani! Ker mi je
zagrozil, da bom morala tako oborožena sama na potepa-
nje, sem navsezadnje le spravila denar v nogavico, fotoapa-
rat pa skrila pod pulover. Temu je sledila še lekcija, da se
moram obnašati manj turistično. Na takšne lopovi baje kar
prežijo!
In res me razvpita Copaca-
bana ni posebno navdušila.
Dolga, peščena plaža je uma-
zana, tik ob njej se bohotijo
Ogromne stolpnice. Kar je
dobrega, je pogled na Slad-
korni hlebec... Copacabana
že davno ni dom najbogatej-
ših. Ti so se preselili v hiše
ob Barri de Tijuci, kjer so ob
dvanajst kilometrski obali
prepovedali gradnjo stolp-
nic.
Peščene plaže Ria de Janeira
se vrstijo ena za drugo. Razen
Copacabane so čiste. Tridese-
tim metrom mivke sledijo ste-
za za pešce, kolesarska steza,
dva pasova ceste za v eno
smer, nekaj metrov široka ze-
lenica z drevoredom palm in
dva pasova za avtomobile v
drugo smer. Na plaži so mreže
za odbojko na mivki, vsake
toliko metrov lesene hišice s
hladnimi pijačami. Avtomobili
so običajno brez streh. Lase ti
mrši topel veter, iz radia valuje
samba. Ob obali se lahko voziš
kilometre in kilometre. Mimo
hitijo zalivi z ogromnimi valo-
vi Atlantika, na katerih tekmu-
jejo surfarji. Ne naveličaš se,
razen, ko si žejen. V leseni
bajtici ob obali si privoščiš ze-
len kokos. Izbereš si ga sam,
natakar pa ti ga pred očmi s
sekiro tako usposobi, da je v
orehu velika luknja. Zraven
dobiš dve slamici. Ko izpiješ
tekočino, ga vrneš natakarju.
Razbije ga na manjše koščke,
da lahko poješ še belo meso,
če oreh še ni premlad. V vsaki
kočici imajo televizijo, narav-
nano na nogometno tekmo.
Ljudje se zbirajo na ulici, sku-
paj vpijejo in navijajo za svoje.
Najpopularnejši šport v me-
stu je surfanje. Zaradi tega pu-
bertetniki celo zapuščajo šolo,
saj je nekaterim edino po-
membno zmagovati na tekmo-
vanjih, ostalo pa tako plačuje-
jo bogati očetje...
Prvi dan sva morali v blok k
prijatelju skozi zadnji vhod,
ker se vratarici zaradi velikih
nahrbtnikov nisva zdeli pri-
merni za tako elitno zgradbo,
vso v steklu. 18. nadstropje, z
balkona pogled na dvesto me-
trov oddaljeni Atlantski ocean,
velika dnevna soba, nekaj sob
in kopalnic. Pod blokom je
bazen in odbojkarsko igrišče,
med blokom in obalo ozka,
slana reka, verjetno morski ro-
kav. Oblečem se za na plažo,
vratarica mi z gumbom odpre
glavna vrata. Ko pridem do
reke, počakam na splav. Kaj
vse je treba narediti za varnost
v deželi, kjer je peščica zelo
bogatih, 80 odstotkov pa nepi-
smenih...
Splavar me zastonj pripelje
na drugi breg. Stroški so vra-
čunani v najemnino stano-
vanj. Hodim po dolgi plaži,
mivka se mi ugreza pod noga-
mi, noge mi zalivajo valovi.
Zvečer je, kljub zimi, še vedno
29 stopinj. Zaradi ogromnih
valov je nemogoče plavati, za-
to se zaganjamo v valove, ki
nas mečejo nazaj na mivko. -
Poldragi kamni na
tržnici
Na tržnici je poleg vsega
mogočega največ poldragih
kamnov po zelo nizkih cenah.
Sploh se ni treba čuditi, če te
prodajalec pokliče k sebi, ti
pove, kaj so tvoje največje te-
žave (ki to v resnici so) in ti
dovoli zastonj izbrati kamen v
škatlici. Poldrage kamne pro-
dajajo tudi v dvonadstropni
trgovini! Veleblagovnice so
ogromne, botanični vrt lepo
urejen, s hribov nad stolpnica-
mi skačejo zmajarji. Prav zani-
mivo se je po tlakovani cesti
med bananovci vzpenjati na
vrh ene od vzpetin in gledati
pogumne Brazilce, ki jadrajo
nad stolpnicami in pristanejo
na peščeni obali.
Z avtom vsi kaskadersko dr-
vijo na Corcovado, kjer stoji
25-metrski kip Kristusa. Pod
nami šestnajst milijonsko me-
sto, imenovano Januarska re-
ka, bledi v zatonu sonca. Ce-
ste nakazujejo nepretrgane vr-
vice premikajočih luči. Kjer ni
več vrvic, je morje.
■Hi ,     ......... BARBARA ČEH
34
REPORTAŽA
Oprostite, vozim
svoje sanje
Laščan Vili Ulaga je lani kot prvi Slovenec končal dolgo pot od Portoroža do Baltika
Bilo je 27. septembra 1995 zvečer. Pred belgijskim prista-
niščem Niewpoort je divjalo neurje. Veter se je z močjo
devetih boforov zaletaval v jadrnico Slavico in jo kot igračko
metal po razburkanem morju. V trupu je bilo vode že čez
kolena, Vili Ulaga, čeprav do konca obupan, je še vedno po
radiu klical pomoč. Zaman. Iz črne teme se ni zasvetila
nobena luč, slišati ni bilo nobenega glasu. Ob devetih je bilo
vsega konec. Jadrnica se je zaletela v obalo.
Čez dobro uro so se iz teme
zaslišali klici in obalo so obsija-
le luči. Bili so reševalci. Vili se
jim sprva sploh ni hotel odzva-
ti, užaljen, ker mu niso poma-
gali, ko je bil še na m.orju. Ko pa
je pomislil, da bi ga lahko imeli
za norega in bi ga na silo odvle-
kli, barko pa pustili na obrežju,
se jim je oglasil. Odpeljali so ga
na radarsko postajo, ga nahra-
nili in mu dali suha oblačila. Ko
si je nekoliko opomogel, je z
reševalci obnovil dogodke zad-
njih ur, v katerih je prebil še eno
težko bitko z morjem.
Tistega jutra je skupaj z ne-
kim Nemcem, ki ga je srečal v
angleškem pristanišču Dover,
in ki je prav tako kot Vili jadral
z barko od obale do obale,
odplul proti Belgiji. Vremen-
ske napovedi so bile ugodne,
moč vetra naj bi bila največ
pet boforov. Ker je imel šibkej-
šo jadrnico, si je vzel nekaj
prednosti, saj je bil prepričan,
da ga bo Nemec kmalu ujel.
Vendar nemške jadrnice tudi
po nekaj urah vožnje ni bilo
na spregled. Nenadoma je
ugotovil, da je na poti, ki je
sploh ni poznal, popolnoma
sam. Pa to niti ni bilo najhuje.
Veter je bil iz minute v minuto
močnejši, valovi vse višji. Šele
pozno popoldne mu je uspelo
vzpostaviti radijsko zvezo z
Nemcem. Prosil ga je, naj po-
kliče reševalce in nadaljeval
bitko z morjem, ki ga je kmalu
prekrila noč. Ni vedel, kje je,
bil je kot slep, vendar je kljub
temu vozil naprej. Reševalci
so mu kasneje povedali, da so
klic res sprejeli in mu tudi
hoteli priti na pomoč, vendar
na radarju niso mogli odkriti
jadrnice. Vili se je namreč po
temi boril z morjem tik pod
radarsko zgradbo. Nekdo od
reševalcev je slučajno pogle-
dal skozi okno in ga opazil.
Vili Ulaga je takoj pričel po-
pravljati močno poškodovano
jadrnico. Že čez nekaj ur mu je
priskočil na pomoč neki starejši
Belgijec, prišel je tudi predsed-
nik jadralnega kluba, pa neki
kapitan dolge plovbe... Nasled-
njega dne je lokalni časopis pi-
sal, kako klub pomaga ponesre-
čenemu Slovencu. Popravilo je
trajalo osemnajst dni, nato pa
je odpeljal barko na Nizozem-
sko in jo privezal v majhnem
pristanišču blizu Amsterdama.
Treba je bilo še veliko narediti
in ko je iz kobilice izkopal 1300
kilogramov svinca, se je vpra-
šal, zakaj vse to počenja. »Nena-
doma se mi je zazdelo, da sploh
nisem normalen in da bi bilo
bolje vse skupaj pustiti,« se spo-
minja danes Vili. »Vendar sem
vedel, da brez morja ne bi mo-
gel živeti. Vedel sem, da ni člo-
veka niti sile, ki bi me lahko
odvrnila od mojih sanj: preja-
drati pot od Jadrana do Baltika.
To je bila moja >gora< in bil sem
tik pod vrhom. Zato moram
naprej, sem si rekel takrat, saj
pri svojih šestdesetih letih res
ne morem več izbirati novih
vrhov.«
Novembra je, samo zača-
sno, odpotoval domov, jadrni-
co pa pustil na Nizozemskem.
Najprej sta bila
Savinja in coln
Viliju Ulagi so vile sojenice
gotovo že ob rojstvu položile v
zibelko, da bo nekoč plul po
morjih. Kako si drugače razla-
gati mnoge dogodke, ki so ga
kot nekakšne nevidne niti vle-
kle k temu cilju. Kar težko je
verjeti, da je bilo vse skupaj res
samo niz naključij. Zahvaljujoč
staršem se je z morjem srečal
že v prvih letih svojega življe-
nja. »Ko sem zagledal vso tisto
neskončno vodo, se je v meni
nekaj zganilo in čeprav sem bil
samo otrok, sem vedel, da se je
med mano in morjem v enem
samem pogledu spletla tako
trdna vez, da je prav nič na
svetu ne bo moglo pretrgati,«
pravi Vili. Bilo mu je usojeno,
ali pa je bilo le naključje, da sta
ob koncu štiridesetih let delala
v okviru Ljudske tehnike v Laš-
kem Fric Kopač in Janko
Rems, ki sta otročaje, zaljub-
ljene v čolnarjenje po Savinji in
izdelovanje čolnov, navduševa-
la s svojimi, za tiste čase zares
revolucionarnimi zamislimi. O
katamaranu in o hovercraftu.
Je bila usoda ali le naključje,
ko je leta 1957 na kolesarjenju
po Jugoslaviji srečal v Bosni
Rudigerja Nehberga, ki velja
danes za največjega živečega
pustolovca med Nemci? Bežno
srečanje je preraslo v prijateljs-
tvo, ki kljub temu, da se potem
dolga leta nista več videla, ni
obledelo.
V začetku sedemdesetih let
sta se v Hamburgu zopet sre-
čala. »Riidiger me je takrat
vprašal, kakšne cilje sem si
zastavil v življenju, pa sem
izstrelil kot iz topa, da bi si rad
sam naredil jadrnico, vendar
ne vem, kje bi se tega lahko
naučil,« se spominja Vili. Že
naslednje leto ga je gospod
Nehberg povabil v Nemčijo in
mu preko oglasa našel delo v
podjetju Lehmann&Jacob, ki
je po naročilu izdelovalo plo-
vila. V dveh poletjih se Vili ni
le naučil izdelovanja jadrnic,
ampak je ob koncu dopusta
leta 1975 odpeljal v Laško tudi
svojo lupino. »Gotovo me je
bilo prav smešno videti na ce-
stah od Nemčije do Slovenije,«
pravi. »Majhna katra je vlekla
na prikolici dobrih osem me-
trov dolg trup jadrnice, na ka-
teri je bil nalepljen velik list z
napisom: Oprostite, peljem
svoje velike sanje, žal imam
majhen avto.«
V naslednjih petih letih je
Vili Ulaga vse proste ure preži-
vel na dvorišču svoje hiše in
delal, delal, delal. Jadrnica je
dobivala končno podobo. Leta
1977 je odšel za dva tedna celo
na Nizozemsko in se v nekem
podjetju učil izdelovanja jam-
borjev. S svojo skromnostjo in
velikim zanesenjaštvom, saj je
bil za lastno jadrnico priprav-
ljen žrtvovati prav vse, je tako
navdušil direktorja podjetja,
da mu je jambor, vreden v
tistih časih preko 4 tisoč mark,
kar podaril. »Ne vem, s čim
sem si zaslužil srečo, da mi je
življenje prekrižalo toliko ču-
dovitih ljudi,« se še dandanes
sprašuje Vili Ulaga. »Morda
bom nekoč o teh doživetjih
napisal knjigo, v kateri bo za-
gotovo posebno mesto dobil
gospod Jacob, ki mi je svoje
neizmerno zaupanje in veliko-
dušnost znova dokazal leta
1979, ko sem v njegovem pod-
jetju naredil še pokrov jadrni-
ce.«
Leta 1980 je bila jadrnica
gotova. Ime je dobila po gospe
Ulaga, Slavlci. »Le malo žena
bi žrtvovalo toliko za sanje svo-
jega moža,« trdi Vili. Nato so se
pričele prve pomorske izkuš-
nje. Vili si jih je nabiral z jadra-
njem po Jadranu, barka pa je
svojo veliko preizkušnjo doži-
vela v koprskem pristanišču,
ko jo je močno neurje tako
poškodovalo, da jo je bilo treba
potem kar lep čas popravljati.
Sava namesto
Savinje
Še kot otrok je Vili vedno
sanjal, da bo nekega dne z bar-
ko plul po Savinji. Leta 1986 se
je odločil, da bo sanje uresničil.
Po Savinji sicer ni mogel, je pa
zato svoje prvo veliko potovanje
pričel na Savi, v Sisku. Skupaj s
sinom Alešem in njegovim pri-
jateljem Zoranom Ratajem je
po Savi in Donavi prijadral do
Djerdapa in naprej do Črnega
morja. Od Konstance jih je pot
vodila v Varno, bolgarski Bur-
ges, nato do Istanbula in potem
preko Egejskega morja do Aten
in domov. Potovanje, na kate-
rem seveda ni šlo brez težav, je
trajalo pet tednov.
Čez dve leti se je Vili zopet
odpravil na pettedensko križar-
jenje, tokrat do Tunisa. Družbo
so mu delali štirje Ljubljančani,
vendar sta dva že v Bariju obu-
pala in zapustila barko, preosta-
la dva pa sta vzdržala večji del
poti, vendar ne čisto do konca.
Tudi v naslednjih letih je Vili
Ulaga izrabil prav vsako prilož-
nost za križarjenje, vendar si
zaradi obveznosti do službe
svojega velikega sanjskega po-
tovanja še ni mogel privoščiti.
Potem pa je leta 1994 končno
napočil njegov čas. Ob podpori
Pivovarne Laško, Gorenja, laš-
kega zdravilišča, portoroškega
Casina, zavarovalniške družbe
Adriatic ter številnih drugih
pokroviteljev se je pričel pri-
pravljati na dolgo pot do Balti-
ka. 13. junija 1995 je jadrnica
Slavica odplula iz Portoroža.
»Čakal sem, da
poci«
Običajno si jadralci za svoj
največji podvig izberejo pot
okoli sveta ali vsaj čez Atlan-
tik. Zakaj ravno Baltik? »Zato,
ker sem za pot okoli sveta že
prestar in zato, ker pred mano
še nihče od Slovencev ni odja-
dral do Baltiškega morja,« od-
govarja Vili Ulaga. »Poleg tega
sem se hotel pomeriti s sever-
nim Atlantikom in Bahikom,
ki sodita med najbolj neprijaz-
na morja, pot do njiju pa med
najbolj zahtevne.« Da ne bo
lahko, se je ViU prepričal že v
Jadranskem morju.
Že do Korčule, do koder ga je
spremljala žena, ga je doletelo
toliko težav, da bi marsikdo
gotovo že zdavnaj obrnil barko
in se vrnil domov. V kabino je
pritekla voda, razlila se je naf-
ta, nagajala so sprednja jadra,
na Dugem otoku je odpovedal
radar. Pa težav še zdaleč ni bilo
konec. Do Gibraltarja mu je
odpovedal še pilot, nagajal mu
je tudi motor. Kljub vsemu je
nekako prišel do Lizbone, ki,,
je en teden popravljal barko
Pot je nadaljeval z veliko tesno!
bo v srcu. Ne le zaradi morij, i^j
jih ni poznal in ki zahtevajo
povsem drugačen režim ploy,
be, ampak tudi zaradi strahu
kaj vse se mu bo še pripetilo'
Prispel je v severno Španijo
ko je plul mimo La Finistere
mu je nenadoma ročka od kr-
mila ostala v roki. »Nikoli ne
bom pozabil tistih dveh otoč-
kov,« se v smehu spominja Vili
»Kot zakleto, me je nova nesre-
ča doletela prav na kraju, ki se
imenuje Konec zemlje«. V La
Coruni je kupil novega pilota
in nadaljeval pot proti Brestu
in naprej.
Bilo je konec avgusta in proti
Angliji je brez postanka vozil
že sedem noči in šest dni. Ne-
nadoma ga je ujelo močno
neurje in takrat je spoznal, da
sta na morju bolj kot strah
nevarna utrujenost in apatič-
nost. Zapri se je v barko. Zadre-
mal je in čakal, kdaj bo počilo.
Takrat bo vsega konec in bilo
mu je vseeno. »Nenadoma me
je iz dremeža prebudil pok,« se
spominja Vili. »Vedel sem, da
je bilo krmilo, saj poznam vsak
zvok na barki. Šel sem ven in
ugotovil, da je odletel pilot,
Privezal sem krmilo z vrvjo in
se vrnil v kabino. Oblekel sem
si rešilni jopič in nanj začel
pisati podatke o poti, svoje ime
in priimek, letnico rojstva. Če
me bo hudič vzel, sem si mislil
naj vsaj vedo, kje in kako se je
zgodilo. Ko bi na listek moral
narediti še križ in datum moje
ga konca, sem se stresel. Moj
bog, kaj počenjam! Na pot sem
šel zato, da se bom bori/ z
morjem, zdaj pa se poslavljam
od samega sebe! Ubogal sem
notranji glas, se oblekel in šel
ven. Prijel sem za krmilo in
začel voziti.«
Vili Ulaga bo svoja doživet
ja na poti od Jadrana do Balti
ka predstavil jutri, v petek,
28. februarja, v Kulturnem
centru Laško. Predavanje, ki
ga bo popestril še z diapoziti
vi, se bo pričelo ob 18. uri.
Po nekakšnem čudežu je
nato prispel v Plymouth, obja-
dral angleško obalo in pristal
v Dovru. Že čez nekaj dni je
doživel spet novo kalvarijo,
tisto pred belgijsko obalo.
Maja naslednjega leta se je
Vili Ulaga vrnil na Nizozem-
sko. Dober mesec je še po-
pravljal jadrnico in jo nato
junija končno spet porinil v
morje. Za nekaj dni se je usta-
vil v Hamburgu, kjer se jf
srečal z vsemi, ki so mu v
sedemdesetih letih pomagal'
graditi barko, nato pa odplu'
proti severu. Najprej po kana-
lih do Kiela, nato po morju do
Poljske, ob obalah Litve, L^'
tvije in Estonije do Finske. Od
tu je v rekordnih sedmih urah
priplul do Stockholma, od tam
pa zopet po kanalih do Gote-
borga. Septembra, po šest ti-
soč morskih miljah prevožen^
poti, je priplul do svojega ci-
lja. Do Osla na Norveškem.
Vilijeva jadrnica je od lai'
skega septembra zasidrana ^
majhnem norveškem prista-
nišču Holmestrand. Maja se b''
vrnil ponjo. Ob vprašanju, ^l'
bo barko končno pripeljal do-
mov, se skrivnostno nasmih^'
»Morda. Slišal sem, da je morj^
okoli Islandije zelo privlačno*
^ . . JANJA INTIHA"^
Vili Ulaga: »Preden sem šel na pot, sem si mislil - premagal
bom morje. Zdaj vem, da lahko v borbi z morjem le enkrat ali
večkrat zmagaš. Premagati ga ne moreš nikoli.«
Jadrnica Slavica v švedskem pristanišču Goteborg.
PETICA
DEDIŠČINA - HUMOR
35
SLOVENSKECERKVE
slovenske Konjice
se je konec prvega ti-
g^letja, torej pred kakšnimi
'jgpisto ali devetsto leti, za-
jgla cerkvena organizacija
„fi nas dokončno utrjevati,
jo bila njena osnovna opo-
0a najstarejše župnije, tu-
prafare imenovane. Eno
takih prafarnih središč je bi-
lu v današnjih Slovenskih
Ijpnjicah pri cerkvi sv. Juri-
|j kjer je župnija šele leta
1146 prvič omenjena, v neki
0i listini iz leta 1173 pa
mdi tamkajšnji župnik Sige-
hardL_
l^lllilillllllllilliililllllillllillllllllllllliiil
Kasneje so se Konjice razvi-
jale v pomembno cerkveno
središče na Štajerskem in so
postale celo sedež savinjske
athidiakonije. Zato še danda-
nes pravijo ljudje konjiškemu
župniku »gospod arhi«, kar je
ostalo iz preteklosti.
Konjiška fara je posvečena
sv, Juriju, kar že samo po sebi
kaže na njeno starost, saj velja
la svetnik ne le za zmagovalca
tistega grdega zmaja, ki je v
svoji nenasitnosti hotel po-
jirustati celo kraljevo hčer
Marjetico, temveč v prenese-
nem pomenu tudi za zmago-
valca nad zmajem poganstva.
Zato so njemu in še nekaterim
drugim svetnikom na čast
posvečali naše najstarejše
cerkve, ki so kot zidane stavbe
I Ms\a)ak zlasti v 11. in 12.
sto/etju, nekatere pa celo prej.
Zaradi zgodnjih zgodovin-
sldh omemb in patrocinija bi
tudi pri naši cerkvi upravičeno
pričakovali prav staro stavbno
zasnovo. Glavni ladji povsem
podrejeno severno stransko
ladjo konjiške cerkve ljudje si-
cer označujejo za staro cerkev,
vendar so raziskave pokazale,
lia so le okvirne stene glavne
ladje njen najstarejši del.
Naj bo dovolj zgodovinske-
ga uvoda, mimo katerega se-
veda nisem mogel, saj žehm
predvsem opozoriti na spome-
niške vrednote sedanje konjiš-
ke cerkve, kakor se nam danes
kažejo ob njenem obisku. Cer-
kev stoji nekoliko umaknjeno
od samega trga, ki je s starimi
hišami in z odprtim potočkom
sredi ceste, ki ga ob urejanju
na srečo niso pokrili, še dobro
ohranilsvojo staro, iz srednje-
ga veka podedovano podobo.
Baročno znamenje sv. Flor-
jana je slikovito postavljeno
prav nad tem potočkom, da
ima svetnik vodo za gašenje
požarov kar pri roki. Cerkve-
na notranjščina je ena tistih,
ki se ji pozna dolga stavbna
rast skozi stoletja. Cerkvi so v
14. stoletju prizidali tudi ka-
pelo. V zreli gotski dobi so
zamenjali tudi prezbiterij, saj
je bil prejšnji premajhen. Zna-
čilni so zlasti notranji oporni-
ki ob stenah, ki zmanjšujejo
razpetino oboka in so predrti
s prehodi. Posebno zanimivo
so speljane stopnice na kor, ki
so nameščene v nekakšnem
ohišju. Rebra, ki se mrežasto
razpredajo po oboku, so že
povsem izgubila nosilno vlogo
in so še prijetna dekoracija.
Obok res rebra kaže. Poleg
gotskega obdobja je tudi ba-
rok zapustil vidne sledove. V
ornamentiranih okvirih, ki po-
snemajo štukaturo, so štirje
prizori iz Marijinega življenja.
Zvezo med njimi pojasnjujejo
nemški in latinski napisi, ki se
stekajo v ugotovitev, da je
kljub različnim letnim časom
vse leto pomlad, saj je vedno
veselje za Marijine otroke, da
mater častijo in so poplačani.
Tako je pojasnjena vsebina
teh fresk, ki jih je dala leta
1748 takrat freskantu Lenc-
hingerju naslikati bratovščina
rožnega venca. V kapeli sem
opazoval tudi na levi strani
vzidan kamnit nagrobnik do-
brloveškega prosta in konjiš-
kega župnika Valentina Fabri-
ja, ki bi se po slovensko lahko
pisal za Kovača in ima v svo-
jem grobu nakovalo in kladi-
vo. Bil je tisti, ki je dal konjiš-
ko cerkev v ladji poznogotsko
obokati, kakor sem omenil.
Na tem nagrobniku pa vidim,
kako leži mrtev v slovesni ob-
leki s proštovo kapo na glavi
in s krivo palico v levici. Levo
zgoraj je grb njegove proštije,
desno grb oglejskega patriar-
ha, kamor je takrat spadal.
Svetost tega moža, ki že 466
let počiva pod tlakom konjiške
cerkve, še ni minila, slava tudi
ne. Njegovo delo je ostalo in
še danes živi ter priča. Prav z
njim se konjiška cerkev uvršča
med pomembne spomenike
pozne srednjeveške arhitektu-
re.
SLAVKO OZVATIČ
STRANKA ŠAUIVCEV
Povsod imamo dopisnike. Z Dunaja se več-
krat oglasi Mira, naše gore list, ki komaj čaka,
da pride v svoj rojstni kraj. Na pustno soboto je
spet bila v Celju, družbo pa sta ji delala Slave
in Korl. Na dan odhoda na Dunaj sta »mladeni-
ča« spremljala našo šaljivko na železniško
postajo in ker je imel vlak zamudo, so skupaj
skočili na kavo.
Na kavi
»Odkrito ti povem Mira - Gorenjcev ne morem
videti,« reče Slave.
»Zakaj ne?«
»Zato, ker so vmes preveliki hribi.«
»Slave, šaljivec stari, gledam fotografije z
zadnjega izleta, pa te ni nikjer videti?«
»Slavca, misliš, da Edo slika pod mizo?« se
oglasi Karli.
»Fantje, mislim, da bo čas, da gremo. Vsake-
mu enega >lupčka<.«
»Mira, žvečilni sem ti ukradel iz ust...« reče
Slave.
»Eh, nisi, to je od prehlada... Fantje, vlak...«
In fantje so tekli, Mira malo manj. Fantje so
vlak dobili, Mira ne. Razočarano jo je pred
postajo ogovoril mlad gospodič.
Pred postalo
»Kaj pa je v tej lepi zgradbi, gospa?«
»Kaj, norišnica za Savinjčane.«
»No. sem si kar mislil, da je za Celjane
prelepa in premajhna...«
Razvesehla pa se je Mira, ko je na postaji
ugledala Janeza
Ženo išče
»Madonca, Janez, kako dobro izgledaš. Go-
tovo si še sam?«
»Ja, veš, pa iščem ženo. V Novi tednik sem
dal oglas, pa se je javilo 32 moških. Vsi so
ponujali svojo.«
Tuji jeziki
Mimo sta pricapljala dva cucka, vsak iz svoje
strani. Prvi reče »hov hov«, drugi pa »kikiriki«.
»Janez, kaj pa zdaj to pomeni?«
»Mira, veš, eden se uči tujih jezikov.«
Kdaj spet skupaj
»Dobro - kdaj se spet srečava?«
»Menije vseeno.«
»In kje?«
»Menije vseeno.«
»Kdaj?«
»Menije vseeno.«
»Prima, ampak prosim bodi točna.«
Na vlaku
Mira je bila končno na vlaku, kjer si je
privoščila kavo. »Kelner« ji jo je zaračunal kar
14 mark, čeravno je bil račun 13.
»Kako zdaj to?« se huduje potnica.
»Oprostite, gospa - sem mislil, da ste vraže-
verni.«
Družbo ji je delal zgovoren možakar
»Gospa lepa. Na Dunaju imam lepo stanova-
nje. Vas smem povabiti k sebi na kozarček
vina?«
»Ne, hvala. Poznam to. Začne se z vinom,
konča pa čez 9 mesecev z mlekom. Veste, kaj je
to perpetum mobile?«
»Mislim, daje... seveda, to je stvar, ki nikoli
ne stoji.«
»Dobro. Imenujmo to - potenca.«
»Gospa lepa, dajte mi svojo telefonsko...«
»Piše v imeniku...«
»Potem mi povejte svoje ime!«
»Piše v imeniku.«
»No gospa, kaj lahko storim za vas. Na
Dunaju me čaka avto...«
»Se peljete potem mogoče v smeri vzhoda?«
»Seveda!«
»No prima, potem pozdravite Kitajce v mo-
jem imenu.«
»Kitajce?«
»Ja - naš predsednik Hinko mi je dal oni dan
izredno domiseln kitajski nasvet.«
»Kakšen?«
»Ce je komu zelo dolg čas. naj ga prereže na
pol in bo imel dva kratka časa.«
ŠAU TEDNA
Danes so v igri za šalo tedna: Mira Mileč z
Dunaja, Jože Jurkovšek iz Štor, Hinko Breč-
ko in Marjanca Potočnik iz Celja.
Enodnevni izlet ostaja in je v pripravi za
nagrajence. Dvodnevnega pa so nam ukinih.
Za šalo tedna se bo z nami veselil Alojz
Oblak iz Šentjurja ter nagrajenka med ku-
poni Ana Simončič iz Doberteše vasi 105.
V zaporu
Lojza so zaprli. Se mi je kar zdelo, saj vedno
izziva. Zadnjič, ko so pri sosedu klali, seje drl
na ves glas »ubij prasico, ubij prasico«, pa je
točno vedel, da koljejo prasca.
No, saj ni bilo dolgo, vendar ga je žena v
zaporu vseeno obiskala in ga takoj vprašala,
kako se počuti.
»Kako? Tako kot doma. Hrana je slaba, iti
pa tudi nikamor ne smem.«
ZANIMIVOSTI
Razjezil je
Portugalce
Ameriški pisec uspešnic in
filmski režiser Michael
Crichton, njegova je na pri-
mer uspešnica Jurski park in
pri nas priljubljena Urgenca
(ER), je močno razjezil Por-
tugalce, še zlasti njihovo le-
talsko družbo TAP. V svoji
najnovejši uspešnici Airfra-
me obdeluje skrivnostno ne-
srečo potniškega letala, ki je
strmoglavilo z višine kak-
šnih 10.000 metrov. Nesreča
naj bi se zgodila zato, ker so
pri prevozniku Air Portugal
slabo skrbeli za letalo. Vods-
tvo portugalskega letalskega
prevoznika TAP ima to za
hud napad na svoje ime, saj
je pravzaprav uradni naslov
družbe Tap Air Portugal. Pi-
satelja nameravajo tožiti.
Sinatri najvišje
odlikovanje
Američani bodo 81-letnega
pevca Franka Sinatro odliko-
vali s svojim najvišjim prizna-
njem - kongresno medaljo.
Predstavniška zbornica ame-
riškega kongresa in senat bo-
sta morala za to sprejeti pose-
ben zakon, kajti kongresno
medaljo podeljujejo z zako-
nom. Sinatro je zanjo predla-
gal newyorški senator Alp-
honse d'Amato, njegov za-
konski predlog pa je takoj
podprlo 48 senatorjev, tako
da ga bo kongres zagotovo
sprejel. Senator je s svojim
predlogom seznanil Sinatro-
vo hčer Tino, ta pa je pozneje
povedala, da so pevca oblile
solze, ko je slišal, kakšno
priznanje se mu obeta.
Neenak poročni
par
župan mesta Blankenber-
ge v Belgiji je pred kratkim
poročil nenavaden par: že-
nin je imel 92 let, njegova
nevesta pa jih je dopolnila
šele 22. Zanj je bil to tretji
zakon, zanjo prvi. Mlada ne-
vesta je izjavila: »O naju go-
vorijo sicer marsikaj, toda
jaz ga iskreno ljubim.« Mla-
doporočenca sta posnetke s
svoje poroke prodala neki te-
levizijski družbi, z izkupič-
kom pa si bosta privoščila
poročno potovanje v španski
Benidorm.
Klepetulja ugnala
gangsterja
Ko je Karen Pederson, 52,
v kalifornijskem mestu San
Diegu na bencinski črpalki
spet sedla v svoj avto, je nez-
nanec za njenim hrbtom za-
sikal: »Ne obračaj se, pelji!«
Ženska je dodala plin in spe-
ljala, vmes pa govorila kot
dež.
»Spraševala sem ga vse
mogoče, na primer, ali nima
družine, zakaj to počne, kak-
šna hrana je v zaporih,« je
potem pripovedovala Karen.
Gangster je postajal vedno
bolj živčen, voznici je več-
krat ukazal, naj umolkne.
Toda Karen je iz strahu še
kar naprej klepetala. Končno
je bilo gangsterju dovolj,
zavpil je: »Ustavi!« ter skočil
iz avtomobila.
3^
GLASBA
GLASBENI EX-PRESS
Iz dobro obveščenih virov,
ki so bhzu založbi BMG, je
pricurljala vest, da naj bi fantov-
sko skupino BOVZONE kmalu
zapustil pevec Ronan Kea-
ting (na sliki), ki namerava
glasbeno kariero nadaljevati
kot solo artist. Njegov odhod
bi najbrž pomenil tudi zače-
tek konca tega trenutno naj-
popularnejšega irskega pev-
skega kvinteta, ki je, po us-
pešnem prvencu »Said And
Done« (1995), lani z LP-ja »A
Different Beat« nanizal še
dve veliki uspešnici; prired-
bo »Words« in pa naslovno
temo.
Videospot za prvi single »Ali
1 Want« z najnovejšega LP-ja
»lxnay On The Hombre« ame-
riških neo-punkerjev OFF-
SPRING je režiral David Yow,
pevec znane ameriške alter
ročk zasedbe The Jusus Li-
zard.
Po nadvse uspešnem debu-
tu, ki ga je DONNA LEVVIS
konec lanskega leta obeležila s
skladbo »I Love You Always
Forever«, se ta vvaleška pop
princeska vrača na lestvice s
spevno folk-rock melodijo
»Without Love«.
Navkljub vse pogostejšim
govoricam brazilska metal za-
sedba SEPULTURA po odho-
du pevca Maxa Cavalere ne
bo razpadla. Sepultura zaen-
krat deluje kot trio, po bese-
dah Igorja Cavalere pa bodo
njegovega brata Maxa z vese-
ljem vzeli nazaj v bend, ko bo
prebolel dejstvo, da njegova
žena ni bila sposobna voditi
poslov skupine, zaradi česar
so jo preostah trije člani od-
pustili. Sepultura torej ostaja
na glasbeni sceni, ljubitelje
metalurške godbe pa bo raz-
veselila tudi vest o ponovnem
zagonu med metalci zelo ce-
njene zasedbe OBITUARV.
Slednja se bo v prihodnjem
mesecu po več kot treh letih
molka spet vrnila na sceno z
albumom »Back From Dead«,
marca pa se bo na trgovinskih
pohcah znašel tudi novi LP
»The More Things Change...«
še bolj znanih MACHINE
HEAD.
Pred nedavnim je izšla peta
edicija zdaj že kar legendar-
nih kompilacij Trans Europe
Express, na njo pa se je uvrsti-
la tudi skladba ljubljanskega
tria RANDOM LOGIC. Da se
slovenska progresivna tehno
produkcija počasi, a vztrajno
integrira v evropsko, je doka-
zal tudi naš najbolj znani DJ
Umek, ki je pod imenom Tho-
rax prispeval eno izmed
skladb za najnovejšo zbirko
»Mayday«, CLOX pa so se ko-
nec prejšnjega leta uvrstili na
prvo mesto lestvice britanj
ga DJ magazina. ^
Ljubljanska založba dJ
je v začetku tega leta obj^
kompilacij sko l^ornpaW
ploščo »Hits Of 1996« na«
no po vzoru bolj znanih ^^
ženih zbirk aktualnih hj^
Bravo Hits, Maxi Dance $•
sation, Just The Best...l
licenčni partner znanih]
ložb EMl, Virgin, Mute
Beggars Banquet si je Dal
za ta projekt zagotovil izdj
teljske in distribucijske prj
ce za ozemlje Slovenije in
vaške, na CD pa uvrstil
velikih uspešnic pretekli
leta: »Heaven For Everyoi^
Queen, »Wannabe« - S{
Girls, »Fastlove« - Ge^
Michael, »Firestarter« - tj
Prodigy, »Spaceman« - Bab
Ion Zoo.... Omenjeno zbirl
uspešnic lahko naročite tu
na naslov: NT&RC, Prešern
va 19, Celje.
Danes bo v celjskem ročk k)
bu BarFly nastopil glasbenik
poet LONSOME BOB TIU
Omenjeni je v svoji dvajsetlei
glasbeni karieri potoval in nasi
pal pa skoraj celem svetu, nn
drugimi pa je igral in prepo
tudi v družbi mojstrov kot:
John Mayall, Dave Kelly, Ali
Ginsberg...     STANE ŠPEGl
Založba Jive je na trg lansirala že peti single z debitantskega
albuma ameriške fantovske pop atrakcije BACKSTREET BOYS.
Po singlih »Get Down«, »ITI Never Break Vour Heart«, »Quit
Playing Games« in »We've Got It Goin' On« se bo na lestvicah
tokrat preizkusila še balada »Anywhere For You«. Ljubitelji
tovrstnih solzavih napevov boste lahko omenjeno pesem v živo
premierno slišali 7. marca v bavarski prestolnici Miinchen,
kamor vas bo na ogled njihovega koncerta popeljala agencija
Dober dan.
Novi single »Don't Speak« ameriškega kvarteta NO DOUBT
(na sliki) je že sedmi single zapovrstjo, ki se je zavihtel
naravnost na najvišjo stopničko britanske lestvice. Pred tem je
to uspelo še Ircem lE s kreacijo »Discoteque«, ameriškemu
rapperju LL COOL J-u s priredbo »Ain't Nobody«, one-man
bendu VVHITE TOWN z zanimivo »Your Woman«, brit-popov-
cem BLUR in njihovi »Beetlebum«, Američanki TORI AMOS z
remixom njene sicer dolgočasne stvaritve »Professional Widow«
in pa poskočnim SPICE GIRLS s predbožično »2 Become 1«.
Založba Dreamvvorks bo prihodnji mesec objavila nov album
ameriškega pevca, pesnika, pisatelja, »glasnogovornika« in
igralca HENRVA ROLLINSA (na sliki Rollins Band). Za razliko
od prejšnjih Rollinsovih glasbenih projektov - zadnji je bil zelo
odmevni LP »Weight« (1994) - bo njegov najnovejši izdelek bolj
melodičen, zato pa nič manj angažiran.
20 VROČIH RC
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
GLASBA JE ŽIVLJENJE
Glasbeni slovarček
Glede na to, da se v naši
oddaji vrtimo izključno okrog
glasbene tematike, morda ne
bi škodilo, če bi razkrili nekaj
glasbenih pojmov.
Vem, da večini poslušalcev
glasbeni izrazi ne delajo težav,
morda pa boste pri naših
obrazložitvah odkrili tudi kaj
novega.
Glasba
Predvsem v pomladan-
skem času, ko se vsevprek
zaljubljamo, je primerna na-
slednja definicija: glasba je
čudež, ob nesrečni ljubezni
nas tolaži.
Tango
Dva obraza in dva para nog,
ki se zabavajo.
Valček I
Čudovit izum, da lahko ml
ki prime žensko, se stisne k nji
pri tem pa se oba smehljata
nihče jima ne more nič očitati
Šlager
Besedilo, ki ga je potrebi
zapeti, kajti tako je neumn
da se ga ne da povedati.
Šanson \
Blazen poizkus, da bi st
razumel glasbo v eni sami ni
nuti. i
Oddaja Glasba je življe4
Oddaja, v kateri bomo ina
ca začeli z veliko pesniški
ljubezensko akcijo, ko bom
iskali najlepši slovenski ljui>
ženski verz. Pesniki in iskal
verzov, na plan! Več v oddaji
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagand
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
pfTICA
GUSBA
37
Na Irsko gre Tanja Ribič
Izbor slovenske pesmi za letošnji Eurosong
[v soboto smo dobili slo-
lyensko melodijo za pesem
j.yrovizije. 3. maja nas bo v
p^blinu na Irskem predstav-
ljala Tanja Ribič s skladbo
j^budi se. Skladatelj in aran-
0 skladbe je Saša Lošič,
l^sedilo je napisal Zoran
predin, spremljevalni vokal
pj je pela Mateja Starič.
Gledalci neposrednega pre-
nosa prireditve EMA '97 so
jnieli po izvajanju zadnje pe-
010 minut časa, da so izbra-
li svojega najljubšega izvajal-
ca. Sicer pa je Mito Trefalt o
tem dejal: »Predvsem me vese-
li, da je tako brezhibno pote-
kalo glasovanje po telefonu.
Jo je letošnja sprememba, ki
smo jo v strokovnem odboru
Evrovizije predlagali s stra-
hom, ker nismo bili prepriča-
ni, da so v vseh evropskih
državah tehnično tako oprem-
ljeni, da bi lahko to izpeljah.
Nekatere države, kot npr.
Švedska, so že v naprej pove-
dale, da tega ne bodo naredile,
ker se ne čutijo sposobne. Za-
to sem s strahom opazoval
poizkus TV Slovenija in ob
uspehu, brezhibnem glasova-
nju, sem zelo zadovoljen.«
Predstavnica za finalno tek-
movanje Eurosong '97 bo torej
Tanja Ribič. Takoj po festivalu
je izjavila: »Vtisi so prijetni.
Rahlo sem presenečena, ne
zganjam kakšne posebne ev-
forije, je pa lepo. Ničesar ni-
sem pričakovala, težko bi re-
kla pred tem, kdo bo zmagal.
Kakšnih posebnih priprav za
Dublin - razen živcev - mislim,
da ne bo potrebnih. Z Regino
sva se sicer pogovarjali, ven-
dar mi ni dala nobenega nas-
veta, samo povedala mi je, da
ima njen sinko že prvi zobek,
moja Zalika pa še ne, čeprav
sta skoraj enako težka.«
Bi morebiti zmagovalka mi-
nulega izbora naredila druga-
čen izbor? Za koga je Regina
držala pesti?
»Sveže presenečenje so mi
bili fantje G.R.O.M. (skladba
Le en poljub), moram pa pove-
dati, da mi je bila zelo všeč v
izvedbi in tudi po zvoku Tin-
kara Kovač (skladba Veter z
juga). Zmagovalna skladba pa
ima primes etna, ki se več ali
manj že leta in leta pojavlja na
evrovizijskih popevkah. Ne
vem. Občutek imam, da smo
se mogoče malo prepozno
spomnili, da je to že mimo.
Drugače pa, če je ljudem všeč,
se mi zdi, da je to pravi izbor.
Upam pa, da ne bodo imeh
toliko težav, kot sem jih jaz
nosila od doma v Oslo na Nor-
veško.«
Velenjčanka Natalija Ver-
boten se je na EMI predstavila
s skladbo Nekdo. Skladatelj je
bil Matjaž Vlašič, besedilo je
napisala Urša Vlašič, aranžma
pa je delo Matjaža Vlašiča in
Boštjana Grabnarja. Tiste dni
se jo je očitno držala smola,
saj si je pred tem doma zlomi-
la gleženj. Enaka zasedba kot
pri Nataliji se je trudila tudi s
skladbo Kadar boš ob njej zas-
pal, ki jo je zapela Irena Vrč-
kovnik. Je bila Irena ponovno
razočarana?
»Ne, sploh ne. Vsako leto
nastopam s prepričanjem, da
ne grem za vsako ceno na
zmago. Tudi letos sem šla za-
to, da sem zraven, da se ima-
mo lepo. Mishm, da bom priš-
la še drugo leto, pa tretje, četr-
to, pa peto in tako naprej. En-
krat do mojega 50. leta pa mi
mora uspeti!«
Na Eurovision Brodcasting
Union so za letošnje leto z
novim sistemom določili drža-
ve, ki se bodo udeležile final-
nega tekmovanja v Dublinu na
Irskem. Udeleženke so zbrali
z izračunom povprečja sode-
lujočih držav v zadnjih štirih
letih. Na Evrosongu '97 bodo
sodelovale: Avstrija, Bosna in
Hercegovina, Hrvaška, Ciper,
Danska, Estonija, Francija,
Nemčija, Grčija, Madžarska,
Islandija, Italija, Malta, Nizo-
zemska, Norveška, Poljska,
Portugalska, Rusija, Španija,
Švedska, Švica, Turčija, Velika
Britanija, Irska in seveda Slo-
venija.
SIMONA BRGLEZ
Pobesneli labodi v teatru
Koncert legendarnega alter bendo The Swans v Ljubljani
Po finančnem in pa tudi siceršnjem
fijasku, ki ga je doživel ŠKUC ROPOT v
začetku tega meseca z organizacijo
koncerta dolgočasnih ameriških staro-
rockerjev Black Crowes (le 2000 obi-
skovalcev v veliki dvorani hale Tivoli),
jelgor Vidmar, šef omenjene promoter-
ske združbe, v Ljubljano tokrat spet
povabil legendarno alter ročk zasedbo
The Swans. Michael Gira in Jarobe bo-
sta ob spremljavi izkušene ekipe glas-
benikov iz ameriškega podzemlja to-
krat ropotala v nedeljo, 2. marca, v
dvorani Slovenskega mladinskega gle-
dališča.
The Svvans prihajajo iz New Yorka, na
sceni pa so že vse od prve polovice
osemdesetih. Svoj prvi album »Cop« so
posneli leta 1983 za založbo Some Bizza-
re.kije založila še nekaj njihovih nasled-
njih projektov. Z drugim LP-jem »Filth«
so se »Labodi« prebili v prvo ligo ameriš-
l^ih alter ročk bendov in s skrajno brez-
'^ompromisno glasbo odločilno soobliko-
vali vsebino drugačne ročk godbe. Ta je
'''la v sredini osemdesetih tako popular-
''3, da so njihovi malo mehkejši udi kma-
zapadli v main-stream produkcijo. S
^^ansi se seveda to ni zgodilo; jedro
"^nda, pevec, skladatelj, producent in
l^kstopisec Michael Giro in klasično izo-
bražena klaviaturistka ter pevkajarobe.
sta se spretno izogibala pastem diskograf-
skih velikanov in najbrž prav zaradi tega
do danes obdržala večino svojih starih
fanov, tem pa se iz leta v leto pridružujejo
novi ljubitelji ostrega in inovativnega roč-
ka.
The Svvans k nam ne prihajajo kot
»stari odfukani prdci«. S svojim predlan-
skim albumom »The Great Anihilator« in
najnovejšim dvojnim kompilacijskim LP-
jem »Soundtracks For The Blind«, ki naj
bi bil po nekaterih informacijah tudi nji-
hov zadnji studijski izdelek, Svvans vedno
znova dokazujejo, da v rocku še vedno
obstaja manevrski prostor za tiste avtorje,
ki ročk glasbe ne jemljejo le kot poceni
zabavo.
The Svvans so v naši podalpski dežehci
koncertirali že dvakrat - prvič v začetku
devetdesetih, drugič pa septembra '95.
Takrat so skupaj z gosti Cornershop na-
polnili ljubljanske Križanke in poskrbeli
za imeniten ročk žur, njihov tokratni
nastop pa bo dober uvod v bolj main-
streamovski ročk spektakel, ki ga bodo v
sredo, 12. marca, v Hali Tivoli uprizorih
teksaški zvezdniki ZZ TOR
lllilMIMIIliiill^^      STANE ŠPEGEL:
Vurberk ponovno vabi
Najmlajši slovenski festival domače
zabavne glasbe, Vurberk 97, bo letos 21.
junija na grajskem dvorišču v Vurber-
ku.
Turistično društvo Vurberk je že objavi-
lo natečaj za vse, ki bi želeli sodelovati na
festivalu vokalno-instrumentalnih sku-
pin z diatonično harmoniko ter dvo in
večglasnim petjem. Na festivalu lahko
sodelujejo ansambli iz Slovenije in za-
mejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst in
imajo sestav, kot je navedeno v naslovu
razpisa. Vsak ansambel sodeluje v razpi-
su z dvema skladbama, ki ju je treba
poslati na naslov Turistično društvo Vur-
berk, 2241 Spodnji Duplek, Vurberk 85, s
pripisom »Za festival«, najkasneje do 15.
marca.
Skladbe je treba poslati na kaseti kot
demo posnetek ali pa tudi kot note v treh
izvodih, z označeno harmonijo, tempom
in predpisanim besedilom. To mora biti
posebej napisano v treh izvodih. An-
sambli s sprejetimi skladbami ne morejo
več odpovedati sodelovanja. Za najboljše
je pripravljenih kar devet nagrad. Šest jih
bo podelila strokovna komisija za izved-
bo, najboljše besedilo in najboljšo sklad-
bo, tri pa občinstvo, zlatega, srebrnega in
bronastega zmaja.
|FULL COOL DEMOTOP
je čas, tako za glasovanje na naši lestvici FuU CoU
^iiotop, kot tudi za prijave za sodelovanje v tej rubriki. Pišite
na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000
^elje.
® petra žafran - ko se dete rodi
®   tamara hartman - lepe besede
Viktorji '96
Še nekaj časa imate, da glasujete za naj osebnosti minulega leta
na področju televizijskega, radijskega in glasbenega ustvarjanja.
Datum zaključne prireditve podelitve Viktorjev je znan in sicer
bo to sobota, 29. marca. Največja slovenska medijska prireditev
bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani in jo bodo
gledalci Pop TV lahko spremljali v neposrednem prenosu.
Glasovnice lahko tudi tokrat pošljete na Novi tednik, Prešer-
nova 19, Celje, do 5. marca.
KAJ
DELAJO?
Ansambel Klaužar je v
petnajstih letih posnel
osem kaset, zadnjo z naslo-
vom Pred mojo kajžo. Vod-
ja Brane Klaužar pa ne po-
čiva, saj ga že 5. aprila čaka
nastop na 3. festivalu slo-
venske polke in valčka v
Vinski Gori (organizator
RTV Slovenija). Pripravlja
tudi skladbe za deveto ka-
seto. »Če zastaneš je lahko
nevarno,« je komentiral
stalno delo Klaužar.
Dela tudi Lojze Slak:
»Kmalu se bomo odpravih
posnet nove melodije. Za
eno je tekst napisal Tone
Pavček. Sicer pa pripravlja-
mo novo prireditev Kaj dela
Dolenc?, ki bo 19. aprila,
moto pa bo lovstvo in lov-
ske dogodivščine.« Sicer pa
Lojze Slak ob skrbi za nove
viže rad skoči tudi v vino-
grad, kjer je že obrezal ne-
kaj vrst...
Odlična tekstopiska in
pevka Vera Soline se je ne-
pričakovano znašla v no-
vem okolju, kajti postala je
članica ansambla Gašperji!
»Navdušena sem! To so
imenitni, preprosti fantje,
ki obvladajo posel. Res sem
srečna, da bom lahko dela-
la z njimi,« je povedala Ve-
ra, ki si je vedno želela peti
v res dobrem ansamblu.
Vera s tem postaja tudi pra-
va profesionalka, saj je do-
sedanjo službo pustila.
Srečno!
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
[ STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV ^
Predšolski
otrok in knjiga
v naši kulturi imajo pisa-
ne in izgovorjene besede ve-
liko moč, zato potrebujejo že
predšolski otroci vzgojo za
lepe besede in dobro komu-
nikacijo. Poleg tega so bese-
de posredovalke določene
kulture, otrok se z njihovo
pomočjo vanjo vživlja in
vzgaja.
Otroku do dveh let ponudi-
mo kartonsko zloženko, ki je
hkrati slikanica in igrača.
Otrok na njej prepoznava
predmete in osebe iz vsakod-
nevnega življenja, po potrebi
pa naredi iz nje hišo za svoje-
ga medvedka ali garažo za av-
tomobilček. Ponudimo zlo-
ženko, ki ima čiste in prepro-
ste like, lepe barve in čim
manj podrobnosti. Malček
ima namreč še težave z zazna-
vanjem, zato natrpane strani
zanj niso primerne.
V tretjem letu mu ponudimo
slikanico s trdimi listi, pravilo-
ma z malo ali nič besedila.
Rajši mu s svojimi besedami
opišimo ilustrirane podobe in
pustimo, da nas vmes prekinja
z vzkliki, komentarji, vpraša-
nji. Po tretjem letu ponudimo
otroku pravo slikanico.
Ni vseeno, kaj izberemo.
Med ponujenimi slikanicami
je namreč mnogo kiča, ki lah-
ko otroka (in odraslega) zado-
volji le krajši čas, dolgoročno
pa povzroča škodo. Kako lah-
ko prepoznamo kvalitetno sli-
kanico?
V otroški literaturi veljajo
enake zakonitosti kakor v tisti,
ki je namenjena odraslim. Naj-
pomembnejše je torej, kako je
neka vsebina podana. Ilustra-
cija je v slikanici enako po-
membna kot besedilo, zato
mora zadostiti estetskim meri-
lom.
Oboje, tekst in ilustracija,
predstavlja celoto, ki jo otrok
doživlja kot likovno-besedni
užitek in tudi po dolgem času
ne izgubi svoje privlačnosti
zanj. Slovenci smo lahko po-
nosni na svoje besedne in li-
kovne umetnike, saj naša sli-
kanica sega v sam vrh kvalitet-
ne evropske literature za otro-
ke. Imena kot so Ela Peroci,
Kajetan Kovic, Svetlana Maka-
rovič, Niko Grafenauer, Tone
Pavček, Branka Jurca in Leo-
pold Suhodolčan so imena, ki
sodijo v klasiko slovenske
proze in poezije za otroke - in
ne samo zanje. Zadnja leta so
se pojavile nove založbe, ki
zalagajo slovenski trg s kvali-
tetnimi prevodi. Med njimi iz-
stopata predvsem EPTA in
KRES, ki ponujata res dobre
slikanice.
Predšolski otrok še ni bra-
lec, zato mu je nujno potrebna
pomoč odraslega. V toplem
naročju staršev, starih staršev
ali vzgojiteljev v vrtcu, se bo
lahko brez zadržkov vživljal v
pravljični svet junakov in nji-
hovih dogodivščin. Bogastvo
glasov, novih besed in pove-
zav med njimi, nova spozna-
nja in globoka čustva bodo
puščala v otrokovi duši neiz-
brisne sledi.
Dober vrtec ima knjižni ko-
tiček v vsakem oddelku, v
njem pa vedno dovolj umet-
niško dovršenih slikanic, do
katerih ima otrok prost do-
stop. Vzgojitelji se namreč do-
bro zavedamo, kakšna spod-
buda za ustvarjanje je dožive-
ta pravljica ali poezija, starši
pa se lahko o tem prepričajo
ob otrokovih risbah, slikah,
izdelkih, predvsem pa v pogo-
voru in ob igri z otrokom.
BETKA VRBOVŠEK
Foto: NADA MLINAREVIČ
Vrtec Hudinja-
VVZ Tončke Čečeve
Lakko tudi sovražim?
Ti kar daj, saj jaz tudi, samo ne povem koga.
Res se mi je že pripetilo, da sem koga zaso-
vražila. To so bile moje prijateljice in prijatelji.
Potem sem sklenila, da če bo še prišlo do spora,
se sploh ne bom odzvala. Če imaš veliko
sovražnikov, te nihče ne mara. Tako vsaj jaz
mislim.
Včasih me kar zagrabi, da sovražim cel svet.
Po navadi ne traja preveč dolgo. Takrat se
zaprem v svojo sobo in razmišljam o tem.
Skoraj vedno ugotovim, da sem za to kriva
sama.
Sovražim prijatelje, če me izločijo iz družbe,
kadar se prehitro namulim. Rečem si, da se
nikoli več v življenju ne bom pogovarjala z
njimi. Po navadi je to v šoli. Konča se s treskom
vrat, doma pa se razjočem. To traja en dan, ker
dlje ne zdržim.
Sovražim nepotrebne pridige, ker se mi zdijo
brezvezne. Obnašam se muhasto in nočem
govoriti.
Sovražim učiteljico, ki mi ne da pravične
ocene, ob priložnosti bi se ji maščevala, celo
ubila bi jo lahko. Ne maram, da me kdo
zafrkava, se norčuje iz mene, me zanemarja.
Večno ne morem sovražiti, ker sem predobra.
Meni se zdi, da velikokrat koga sovražim,
čeprav to ni prav. Sovražim tiste, ki se hvalijo,
prilizujejo; velikokrat pa tudi sebe.
Najbolj sovražim zobozdravnika, ker mi z
vso silo vrta po zobeh. Ko rečem au, še bolj
vrta. Takrat bi ga najraje ugriznil za prst.
Tudi jaz včasih koga sovražim, vendar kmalu
to mnenje spremenim. Jezna sem na tiste, ki se
nekuhurno obnašajo.
Sovražim, da me prijatelji izločijo iz družbe.
Počutim se manjvredno - sem žalostna.
UČENCI 7. a in c, OŠ Prebold
Pomlad
Prišla bo pomlad,
prebudila bo zemljo
in v cvetje se odela bo.
Sonce bo prišlo
in nas ogrelo bo,
da vsem nam bo lepo.
Odšla se bom igrat
in rožice nabrat.
Lepo nam je,
saj pomlad prebuja se.
KATJA TOMAN, 3.b,
OŠ Bratov Juhart Šempeter
NAREDIMO SI IGRAČO
Iz kartona izrežemo grad, lahko takšen, kot je na risbi ali po lastni želji.
Lahko ga prelepimo z barvnim papirjem ali pa narišemo nanj s flumastri.
Izrežemo okna, vrata, dodamo barvne zastavice in ga postavimo tako, da
dobi okroglo obliko. Na eni strani izrežemo zatiče, na drugi pa naredimo
zareze, v katere zatiče zataknemo. Da bo grad imel tudi svoje prebivalce, iz
tršega kartona izrežemo princa, princesko in konja.
Da pa ne bosta imela princ in princesa le enega oblačila, jima iz barvnega papirja lahko
izrežemo dodatno oblačilo.
Ko izrežemo oblačila, ne
smemo pozabiti na zatiče.
Nazadnje pa izrežemo še konjička in
ga postavimo pred grad.
Veliko zabave pri delu in igri.
MILENKA JURAK - METKA MANFREDA
PETICA
POTOPIS
39
Divja lepotica
Kreta in njena soteska Samaria
Turizem na Kreti narašča iz
jeta v leto. Podnebje je ugod-
no, plaže na njenem severu
go že prenapolnjene. Veliko
je še neodkritih kotičkov. Pr-
vi dan so me znanci peljali na
2ahodno obalo v kraj Vai, na
plažo, obdano z dateljnovimi
palmami, kjer se nahaja edi-
ni naravni nasad v Evropi.
Med potjo smo si kupili do-
niače banane, ki so okusne,
čeprav so zelo majhne. Drugi
izlet je bil obisk planote Lasit-
hi (800 m). Nekoč je tu veter
poganjal sedem tisoč mlinov,
njihova platna so pobelila vso
pokrajino. Danes jih le še ne-
kaj črpa vodo za namakanje.
Po uri hoje se na vrhu Karfija
odpre čudovit pogled na obalo
Kretskega morja in mesta Her-
sonisosa v daljavi. Brez ogleda
jame Dikeon Antron, ta je po
mitologiji Zevsovo rojstno me-
sto, izlet ne bi bil popoln. V
taverni v Mohosu, ambient me
je spominjal na Grožnjan v Is-
tri, smo pili vino retsina, ki
prija k jedem, pripravljenim z
olivnim oljem. Stari Grki so bili
prepričani, da se bo vino v
amforah, zapečatenih z borovo
smolo, ohranilo dlje časa. Pivci
so7zljubili to mešanico smole
m vina. Danes dodajajo smolo
že v času fermentacije. Kombi-
nacija vina iz grozdja sorte sa-
vatiano in borove smole vrste
aleppo daje vrhunsko retsino.
(Mimogrede, Kompas Holi-
days v prospektu o Kreti nava-
ja, da je retsina vino iz rozin.
Po Collinsu »raisin« pomeni ro-
zino, vendar »resin« pomeni
smolo.)
Malo zgodovine
Kreta je največji grški otok.
Otok Gavdos, ki leži petdeset
kilometrov od kretske obale,
je najjužnejša točka Evrope.
Arheološka izkopavanja v me-
stih Knossos, Festos, Malia so
potrdila domnevo, da je Mi-
nojska kultura izpred štiri ti-
soč let zibelka prve evropske
civilizacije. Znani so njeni miti
kot so: kralj Minos, Minota-
vrus v labirintu, Ariadna, Te-
zej, Dedal, Ikar in drugi. Teda-
t^ja družba, plemenita in miro-
ljubna, je bila napredna v vseh
pogledih - še posebej v umet-
nosti. Nakit in okrasje, izdela-
li iz srebra in zlata, so raznoli-
ki in silno lepi.
In kdo vse so bili gospodarji
^3 otoku po padcu zlate dobe
^inojcev? Najprej Grki, nato
P^ so se zvrstili: Rimljani, Bi-
^^ntinci,.Arabci, zopet Bizan-
jirici, Benečani in končno Tur-
ki- Od leta 1913 je Kreta se-
stavni del Grčije. Med drugo
svetovno vojno so jo zasedli
•^ernci. Vsak od zavojevalcev
)^ dal otoku svojevrsten pečat.
^ v nenehnih bojih za svobo-
do je narod vse do današnjih
^■li dokazoval, da sta njegova
"■^st in ponos nezlomljiva. Si-
l^ova Krete sta med drugimi
.j^di veliki slikar Domenikos
heotokopoulos, imenovan El
^■"eco in pisatelj Nikos Ka-
zantzakis. Med številnimi deli
slednjega omenimo Grka Zor-
bo in Poslednjo skušnjavo, ki
sta bili posneti tudi na film-
skem platnu.
v Motale
Prevozi z rednimi avtobusi
so na Kreti dobro organizirani.
Odpeljala sem se iz glavnega
mesta Herakliona v Matalo. V
avtobusu je nad šoferjevo gla-
vo bingljal prepariran netopir.
Na Kreti je kraški svet, poln
votlin in jam. Zanimivost Ma-
tale je apnenčasta skala, v ka-
tero so izklesane večje in
manjše votline. V šestdesetih
letih so v njih bivali otroci
cvetja. Danes so nenaseljene
in na ogled izletnikom.
Na Kreti je veliko rož. Te
krasijo hiše, vrtove in parke.
Vrstijo se vrtnice, hibiscusi,
bugenvileje in mnoge druge.
Bohoti se celo cvetoča jacaran-
da, ki sem jo prvič videla v
Taxcu, v Mehiki. Barva njenih
cvetov je podobna sivkinim,
katere širna polja so v Franciji.
Vse dokler nisem videla kret-
skih pelargonij, ki so en sam
cvetoč grm, sadijo jih v grede,
sem mislila, da so najlepše
tiste, ki jih je imela teta Lojzka
pred svojo hišo v Zastranju
(Šmarje pri Jelšah). Vedno je
govorila, kako k njihovi lepoti
pripomoreta čist zrak in gno-
jenje iz poparjenih kurjekov.
Ogled soteske Samari^ je
možen od 6. do 16. ure in sicer
v času od 1. maja do 15. okto-
bra, za obdobje od 10. do 30.
aprila in od 16. do 31. oktobra
da soglasje za obisk uprava
parka. V primeru slabega vre-
mena je park iz varnostnih
razlogov zaprt. V njem je pre-
povedano kampiranje, preno-
čevanje, kurjenje, plavanje,
prosto odmetavanje smeti, ka-
jenje, petje in razgrajanje.
Osebje parka je pooblaščeno,
da po zakonu strogo kaznuje
vsakega kršilca. Čuvaji ves čas
nadzorujejo park. V vasi Sa-
mari^ sta v stalni pripravlje-
nosti dve muli za prenos poš-
kodovanih. Tudi helikopter je
na razpolago. Hoja je dovolje-
na le po markirani poti med
Xyloskalom in Aghio Roumeli
in obratno.
Kljub vetru je bilo v Matali
zelo vroče, dajala nas je velika
žeja. Pred vsako trgovino so
bile hladilne omare polne pi-
jač, vode iz vodovodne cevi pa
niso priporočali. Pije se le us-
tekleničena, ki nosi oznako
Zaros. Ker sem po naravi zelo
radovedna, sem si zaželela vi-
deti tudi vas z istim imenom,
znano po izvirih pitne vode in
umetnem jezeru, imenova-
nem Votomos.
Planota Omalos
V Zarosu se nahaja polnilni-
ca pitne vode, katero razvažajo
povsod po otoku, tudi na pla-
noto Omalos, ki je bila moj
naslednji cilj. Planota leži na
zahodnem delu Krete, obdaja-
jo pa jo vrhovi Belih gora. Pozi-
mi jo prekrije sneg, poleti pa
zaživi. Na rodovitni zemlji pri-
delajo krompir in zelenjavo,
zelo razvito je čebelarstvo, iz
doline priženejo na pašo drob-
nico. Po planoti je raztresenih
več naselij. V vasi Omalos je
nekaj hotelov za tiste redke
obiskovalce, katerim je to izho-
diščna točka za gorske ture z
izkušenim gorskim vodičem in
brezhibno planinsko opremo.
Večina izletnikov je name-
njena v Xyloskalo (Lesene
stopnice), izhodišče za sotesko
Samariž-. Lefka Ori (Bele gore)
so dobile ime že v davnih časih
po nenavadni beUni, ki jo odse-
vajo goli vrhovi. Njihov nasta-
nek je povezan s premikanjem
tektonskih plošč. Proces še
vedno traja, zato vsakih tisoč
let zrasejo za okoli dva metra.
Prepredajo jih globeU, ki so
nastale kot posledica delovanja
hudournikov. Med belimi gora-
mi se skriva lepotica Samaria,
to je soteska, ki je razdvojila
gorski masiv v smeri sever-jug.
Soteska je dolga 18 kilometrov,
široka od treh do štirideset me-
trov. Kar 16 kilometrov vse dol-
žine soteske sodi k narodnemu
parku.
Grška vlada je leta 1962 pro-
glasila sotesko Samario in njeno
širše območje (4850 ha) za na-
rodni park z namenom, da zaš-
čiti naravno in kulturno dediš-
čino tega območja, predvsem
živali in rastline, med njimi tudi
endemične. Unesco je vključil
Samario v svoj program Človek
in biosfera. Danes določenih
vrst tako favne kot flore v osta-
lih delih otoka ne najdemo več.
Ponos Samaricev, kakor tudi
vse Krete, je legendarni agrimi-
kri-kri (capra aegagrus cretica)
ali po naše kozorog. Nekoč so
jih na veliko lovili, plen je po-
menil pomembno trofejo. Leta
1930 so lov na kozoroge opusti-
li, danes je ta z zakonom prepo-
vedan.
Dobro čuvana
trdnjava
Soteska Samaria, ki je del
pokrajine Sfakia, je dobro ču-
vana trdnjava. V številnih bo-
jih je odigrala pomembno
obrambno vlogo. Glede na
svojo lego, z izhodom na mor-
je, ki je omogočil dovoz hrane
in orožja, je bila dobro kritje
borcem in pribežališče mno-
gim, predvsem ženam in otro-
kom. Od vseh pokrajin na Kre-
ti je prav Sfakia tista, ki se
nahaja bogu za hrbtom, je na-
mreč gorata, težko dostopna,
pusta, s surovo klimo. Kljub
vsemu je bila vedno veliko
opevana. Sfakijci, ki jih je kru-
ta narava naredila klene, so
znani kot hrabri bojevniki,
vedno so bili v prvih vrstah v
boju za domovino, svobodo in
čast. Zelo so ponosni na svojo
zgodovino, legende in skrbno
čuvajo svojo tradicijo. S srcem
so privrženi soteski, zanje je
bila, je in bo ostala simbol
boja za svobodo.
Najbolje je prenočiti v Lod-
gu, na^d samim vhodom v sote-
sko. Možnosti pa je malo, saj
imajo na razpolago le sedem
ležišč. Tisti, ki radi uživajo v
samoti, se podajo na pot že ob
šesti uri zjutraj, torej še pre-
den se nagnetejo organizirane
skupine izletnikov. Večina
med njimi se odloči za 18 kilo-
metrov dolgo pot od Xyloskala
do Aghie RoumeH na obali Li-
bijskega morja.
Vstopnico je treba obvezno
pokazati tudi pri izhodu, kjer
odtrgajo njen drugi del, tretje-
ga pa obiskovalec lahko obdr-
ži za spomin. S tako kontrolo
je izključena možnost, da bi
kdo od izletnikov ostal v par-
ku neopazen. Pot po lesenih
stopnicah z višine 1235 me-
trov pelje v začetku strmo
navzdol. Razgled je lep, čutiti
je vonj borov, veliko je cipres.
Zdelo se mi je, da bi lahko
hodila večno in pri tem opazo-
vala obrise vrhov, prepadne
stene, nenavadne oblike skal
in ogromna melišča. Table z
oznakami so pogoste, na njih
je navedena tudi razdalja do
urejenih počivališč: tu je izvir
vode, sanitarije, le-tu je dovo-
ljeno tudi kaditi...
Na delu poti, kjer ni bilo
žive duše, sem občutila nez-
nan strah, kot da shšim, kako
mi visoke stene in vse okoli
njih govori: »Ne zaustavljaj se
predolgo, pojdi naprej, že to,
da hodiš tod mimo, nas moti!«
Pri izvirih sem se napila hlad-
ne vode. Posebno v drugem
delu poti je bila neznosna vro-
čina. Polivala sem se z vodo,
kar z gojzericami na nogah
sem se hladila v potoku. Po
štirih urah hoje sem prišla do
Železnih vrat (Sideroportes),
ki sem jih poznala že z raz-
glednic. Pred mano se je odpi-
ral najožji del soteske, širok le
tri metre, na levi in desni stra-
ni pa šeststometrski navpični
steni. Ob pogledu na to stvari-
tev narave človek kar onemi...
Za ogled Železnih vrat bi se
lahko odločila tudi po lažji
poti in sicer tako, da bi se z
ladjo pripeljala do Aghie Rou-
meH in se nato napotila na dve
uri dolgo pešpot. A s tako
zlahka doseženim ciljem bi iz-
gubila mnogo in ne bi dožive-
la Samarie, kot sem jo sicer - v
vsej njeni veličini in lepoti.
MARIJA BOGETIČ
Najožji del soteske Samaria - Železna vrata.
Peščena plaža v kraju Vai, obdana z dateljnovimi palmami.
Planota Lasithi z mlini na veter.
40
ZAAVTOMOBILISTE
Opel je obnovil campa
Nemški Opel je lani sku-
paj z britanskim Vauxhal-
lom na evropskih trgih zao-
stal za nemškim Volksvvag-
nom, vendar to še ne pome-
ni, da njegova ponudba ni
pestra. Ob vsem drugem po-
nujajo tudi nekaj dostavnih
vozil, kamor spada tudi
campo.
Pred nedavnim pa je tovar-
na vozilo obnovila, kar pome-
ni, da je zunanja podoba ne-
koliko spremenjena, poveča-
no je notranje udobje, boljša
je ergonomija voznikovega
prostora, drugačna je arma-
turna plošča. Avtomobil je na
voljo v treh izvedenkah: kot
varianta z dvema sedežema
in s pogonom na zadnji kole-
sni par in kot avto s podaljša-
no kabino za potnike, poleg
tega pa je naprodaj še izve-
denka s štirimi vrati, pri če-
mer si je mogoče omisliti še
štirikolesni pogon. Motorja
sta za sedaj dva. Prvi je 2,5-
litrski turbodizel z močjo 76
KM, drugi pa 3,1-litrski turbo-
dizelski agregat, ki ponuja
največ 109 KM. Omeniti je
treba, da ima novi campo po-
večano nosilnost, poleg tega
pa zmore prepeljati od 905 do
1120 kilogramov tovora.
Novi enoprostorskii
avtomobili
Južnokorejski Hyundai je
lani z izvozom več kot mili-
jon vozil uresničil enega svo-
jih načrtov, hkrati pa si pri-
zadeva postati sestavni del
tiste avtomobilske družine
tovarn, ki jih štejejo med naj-
večje na svetu. Prav zaradi
tega se ambiciozno pojavlja
v skoraj vseh avtomobilskih
razredih. Tako iz tovarne pri-
hajajo vesti o preskušanju
prvega enoprostorskega av-
tomobila, torej vozila, ki ga
tovarna doslej še ni imela v
svojem programu.
Tovarniška oznaka je Al,
ponujal pa naj bi prostor kar
osmim ljudem. Serijsko naj bi
bil ta avtomobil zelo dobro
opremljen (dve zračni var-
nostni blazini, zavorni sistem
ABS ipd.), za začetek pa naj bi
ga poganjal dizelski motor z
močjo 85 KM, kasneje pa naj
bi prišli na vrsto tudi drugi
bencinski motorji, medtem,
ko naj bi prvikrat zapeljal na
ceste konec letošnjega leta.
Po drugi strani pa je megane
scenic, prvi enoprostorski av-
tomobil v nižjem srednjem raz-
redu, sprožil verižno reakcijo.
Tako je že znano, da bo nemški
Opel konec leta 1998 na trg
pripeljal takšno vozilo, nareje-
no na osnovi nove astre. To bo
nekako 420 centimetrov dolg
avtomobil s prostorom za se-
dem ljudf (medosna razdalja
2700 milimetrov) in domnevno
500 litrskim prtljažnim prosto-
rom. Razumljivo je, da bo mo-
torna ponudba zelo pestra.
vsekakor pa je pričakovano, če
bodo začeh z 1,6-litrskim eco-
tec motorjem z močjo 100 KM.
O ceni tega Oplovega avtomo-
bila je še prezgodaj ugibati, če
pa bi že, potem je jasno, da
izvedenka z 1,6-litrskim motor-
jem pri nas ne bi smela stati
več kot 30 tisoč mark.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na procjg,
600 avtomobilov. Prodanih je bilo 12 vozil. Organizatorji so izda
60 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev na sejmu io
bilo 1800. /
pETiCA
ZAAVTOMOBILISTE
Dobra kombinacija
Japonska Honda od leta 1982 izdeluje kupe prelude, od lani je na voljo nova, že četrta generacija
pvom se zdi utemeljen: ma-
^ dobro? Pa malo več in
malenkost slabše? Pri Hondi,
jponski avtomobilski tovarni
iglednega imena, se verjetno
jržijo prvega. Po količini iz-
jelanih avtomobilov bi jih še v
jvTOpi šteli med manjše avto-
mobilske hiše. Toda po kako-
^sti in ugledu njihovih izdel-
kov bi bili povsem pri vrhu.
forej: honda prelude, od lani
j3 novo narejeni kupe sicer
iveljavljenega imena, se že
01 po slovenskih cestah. In
[i veliko pretiravanja v misli,
Ja avto ponuja več kot se zdi
^ prvi pogled. Zelo dobra
liombinacija.
TEST
Prelude je kupe, ki ga pri tej
aviomobilski tovarni iz dežele
vzhajajočega sonca poznajo in
prodajajo že dolgo, pravzaprav
)dleta 1982. Od lani oziroma
od lanskega pariškega avtomo-
bilskega salona, ko je bil pre-
novljeni avto prvič na ogled
evropskim avtomobilskim
tm, je prelude znova nov. In
leba je priznati - drugačen.
}rugačen zaradi zunanje karo-
5erijske oblike, ki se spogleduje
s pi»ftklostjo. Retro oblikova-
nje, pravijo tudi temu. Novi ali
obnovljeni prelude je tako stvar
okusa in presoje: na prvi pogled
se zdi daleč od modernih in
očem vajenih kupejev, kasneje
sevse skupaj izkaže za posreče-
no oblikovalsko stvaritev. Pa
vendar je ta kupe res stvar oku-
sa: verjamem, da jih bo nekaj,
l(iiim bo všeč na prvi pogled, a
se bolj verjamem, da se utegne
prava ljubezen vneti kasneje,
po nekaj sto kilometrih.
Toda na prelude je treba gle-
(iati tudi drugače, z nekaj več
posluha za podrobnosti, z ne-
^j več spoštovanja do tehnič-
nih podrobnosti. Če so prednji
hrometi nekoliko nenavadne
*like, je tudi res, da je njihova
'Vetilnost v primeru, ko gre za
^atke luči, povečana kar za 60
odstotkov. Pri dolgih lučeh je ta
%edek v primerjavi s prejš-
njim preludom 10-odstoten.
^mpak b tem seveda ne moreš
'["■^gledati tipičnih, torej kupe-
^^skih značilnosti. Sedi se na-
'^''eč nizko, celo zelo nizko, kar
pomeni, da je vstajanje s sede-
■^^ lahko manjši ali večji prob-
Medosne razdalje je ob
4545 milimetrih skupne dolži-
ne res za 2550 milimetrov, a je
sedenje na zadnji sedežni klopi
za odrasle tako rekoč križanje. S
prtljažnikom se ne kaže hvaliti,
kajti vanj gre 285 litrov prtljage,
kar je seveda toliko kot v kak-
šnem avtomobilu nižjega ali
najnižjega razreda. S sedenjem
na prvih sedežih bodo izkušnje
znova različne, kajti višji in vi-
soki utegnejo z glavo tolči v
nizko postavljen strop, nižji ali
majhni pa bodo občutno na
boljšem. Vendar je treba te za-
drege sprejeti, kajti kdor si je
kupil kupeja za to, da se bo
dokazoval z notranjo prostor-
nostjo, pa z volumnom prtljaž-
nika in če s čim, ta je denar
porabil zelo slabo, pravzaprav
narobe. Kupe je pač kupe, avto
za dva -i- dva, pri čemer morata
imeti zadnja dva na zalogi veli-
ko potrpežljivosti.
Za honde je vse doslej velja-
lo, da ponujajo nekaj več, da se
skušajo dokazati s skoraj
športnimi zmogljivostmi svo-
jih pogonskih agregatov in zato
z odličnimi voznimi lastnost-
mi. Prelude je tipičen primerek
te šablone. Zakaj? Najprej zara-
di motorja. Če piše na zadku
2,2 VTi VTEC, bi se moralo
vedeti. To je namreč oznaka za
štirivaljni bencinski agregat z
gibno prostornino 2157 kubič-
nih centimetrov, pa z močjo
136 kW/185 KM pri, pazite,
7000 vrtljajih v minuti. Motor
je seveda sodoben: dve odmič-
ni gredi v glavi, po štirje ventili
nad vsakim valjem, ki jih, ko
gre za sistem VTEC, prevzet iz
formule 1, krmili elektronika
in sproti prilagaja različnim
obremenitvam motorja. V
praksi to tudi pomeni, da je
agregat skoraj do 5000 vrtlja-
jev, torej do številke, kjer se pri
drugih motorjih že skoraj zač-
ne rdeče polje, običajen, ne
bom rekel lenoben. Pravo vese-
lje se začenja pri skoraj 8000
vrtljajih (malo pred to oznako
na merilniku vrtljajev elektro-
nika prekine vbrizg goriva v
motor), ki pa jih je pametno
ustrezno krotiti, kajti 228 km/
h, kolikor največ zmore prelu-
de, je spoštovanja vrednih in
7,5 sekunde do 100 kilometrov
tudi ni nekaj, kar bi ostalo pri
konkurenci neopazno. Ni dvo-
ma: motor je narejen v pravi
Hondini maniri in prelude v tej
varianti je avto za tiste, ki se res
radi, predvsem pa zmorejo pe-
ljati hitro ali hitreje.
Od prej omenjenih tehničnih
poslastic je treba omeniti pred-
vsem 4WS. To je štirikolesni
volan, ki seveda ni nekaj izjem-
no novega, vendar ga je treba
toplo priporočiti. Ne le, da olaj-
ša parkiranje in manevriranje
(zadnji kolesi se obračata v
nasprotni smeri kot prvi), do-
volj občutne ali vsaj zaznavne
so prednosti tudi pri nekaj hi-
trejši vožnji po ovinkasti cesti.
Je pa menda jasno: 4WS pome-
ni več pogonskih delov, kar
povečuje možnost morebitnih
okvar, nekoliko poveča težo av-
tomobila, pozna pa tudi dolo-
čene zahteve pri menjavi gum.
In da je avto zaradi tega nekaj
dražji, je menda razumljivo sa-
mo po sebi.
Honda prelude 2,2 VTi
VTEC seveda ni kupe, ki bo
stal za vsakim drugim sloven-
skim vogalom. Končno je nje-
gova maloprodajna cena dovolj
visoka (58.500 mark), končno
je njegova retro oblika takšna,
da zahteva nekaj privajanja in
nenazadnje je to avto, ki tudi ni
za prav vsake roke in noge. Pri
Hondi še vedno velja - nekaj
manj, pa zelo dobro.
Zunanja oblika je vsekakor stvar okusa, a se zdi, da je to avto, kije še najbolj všeč rafinira-
nemu avtomobilskemu okusu.
Notranjost: običajna, vsekakor pa manj razburljiva kot
zunanjost.
^otor je tako rekoč biser in dokaz, kaj in koliko zmore
Honda na tem področju.
Dobro delo Revoza
Novomeški Revoz, sestavni
del francoskega Renaulta, je
lani dosegel nekaj ugodnih
rekordov.
V novomeški tovarni so tako
izdelali 89.229 avtomobilov in
s tem presegli rekord iz leta
1995, ko je tam nastalo 87513
avtomobilov. Na tuje so proda-
li, torej izvozili 80.565 vozil in
s tem znova presegli predlan-
ski rekord, ko so tujcem pro-
dali 76.613 avtomobilov. V Re-
vozu so lani naredili 72.507
chov in 16.722 renaultov 5, kar
pomeni, da je letna zmoglji-
vost tovarne ob dvoizmen-
skem delu približno sto tisoč
avtomobilov. Revoz je bil zad-
nja tovarna znotraj Renaulta,
ki je do sredine lanskega leta
izdelovala R 5. Največ, in to
kar 84 odstotkov renaultov 5
iz novomeške tovarne, so pro-
dali na francoskem trgu, nekaj
R 5 pa so izvozili celo v Veliko
Britanijo. Sedaj je v programu
novomeške tovarne samo clio.
Približno 31 odstotkov lani iz-
delanih cliov so prodali v
Nemčiji in Italiji, 27 odstotkov
v Franciji in tri odstotke v Av-
striji.
Sicer pa izdelava avtomobi-
lov v Revozu raste od leta
1993, ko so izdelali 58 tisoč
avtomobilov, predlani pa 87
tisoč. V Sloveniji je Revoz lani
prodal 15.652 renaultov in si
zagotovil 26,03-odstotni tržni
delež, najbolje prodajana av-
tomobila pa sta bila renault
megane in clio. Na sliki: re-
nauh clio.
Japonci kupujejo avtomobile
Japonska je v avtomobilskem svetu povsem v ospredju,
zato je vsekakor pomembno, kaj se dogaja na njihovem
trgu. Letošnje leto se je za prodajo avtomobilov na Japon-
skem začelo zelo dobro.
Skupaj so Japonci v prvem letošnjem mesecu kupili 336
tisoč vozil ah za 14,9 odstotka več kot januarja lani. Od tega je
bilo 234 tisoč osebnih avtomobilov oziroma za 20 odstotkov
več kot v enakem predlanskem mesecu, prodaja tovornjakov
se je povečala za 4,6 odstotka, avtobusov pa za 1,7 odstotka.
Po sedanjih podatkih je bilo zadnje tako veliko povečanje
marca pred sedmimi leti, na Japonskem pa menijo, da so tako
dobri rezultati predvsem posledica predstavitve nekaterih
novih avtomobilov, poleg tega pa so kupci pohiteli zaradi
napovedi uvedbe novega davka na potrošnjo, ki naj bi začel
veljati aprila.
42

KULTURA BIVANJA
Vzorci, teicsture
in razporeditev
Piše: DARJA HUGHES,
dipl. designer
Zgodovina nas uči, da je
vzorec eden izmed tistih ele-
mentov, ki je nujno potreben
za človekovo zdravo počutje,
bodisi v uporabi oblačila,
predmeta ali obdelavi okolja,
v katerem živimo.
Odkar pomnimo, so ljudje v
vzorcih posnemali žuželke,
kače, metulje, rože in druge
simbole. Pomanjkanje vzorca
v tekstilnih aplikacijah in de-
korativnih dodatkih je v zgo-
dovini mogoče interpretirati
kot tradicionalno žalovanje,
depresijo ah recesijo. Vzorec v
ljudskem sporočilu prinaša
sporočilo izvora, statusa, na-
cionalno pripadnost. Nekateri
so tradicionalno namenjeni
ljudskim ritualom - plasti bele
čipke izražajo čistost, skrom-
nost, poroke.
Modni trendi in preporod v
uporabi vzorčnih aplikacij,
narodnih motivov, šablonira-
nje, marbliranje, poslikava-
nje, nam dajejo veliko možno-
sti za potešitev potrebe po
uporabi vzorca talnih, sten-
skih okenskih in dekorativnih
aplikacijah. Kljub precejšnji
izbiri je danes naša kreativ-
nost v glavnem omejena na
trenutno tržno ponudbo,
modni trend in prodajalčevo
spretnost... Ponavadi so »in«
vzorci, ki ponazarjajo bogas-
tvo, ritem, red, umirjenost -
prisiljene naravne podobe,
kjer ni metuljev, martinčkov,
kač in žuželk.  Oblikovalci
modnih trendov tako domne-
vajo, da ne želimo metuljev in
rož na naši posteljnini, vendar
pa nam »dovolijo« nenaravne
replike na naših zavesah.
Prvotni cvetlični in živalski
vzorci so bili mnogo bolj is-
kreni in realistični v svojem
izgledu in namenu. Koordina-
cija barvnih elementov in
vzorcev v prostoru je danes
preveč poenostavljena, kajti
tržne strategije nam zapove-
dujejo, da se morajo točno
ujemati brisače in posteljnina
in tapete in zavese, okvirji na
slikah, krožniki, posodice za
milo in celo toaletni papir.
Takšna miselnost sicer pona-
zarja človekovo potrebo po
uporabi vzorca, vendar daje
napačno sporočilo o nujnosti
ponavljanja istega vzorca na
večih površinah, in celo o tem,
da je koordinacija nujno po-
trebna. Takšni učinki so lahko
dokaj brezdušni in nekarak-
terni, rezultat pa ne preveč
dobro počutje.
Strokovnjakinja za notra-
njo opremo doma bo z vese-
ljem svetovala tudi vam, če
imate težave pri urejanju va-
šega stanovanja.
Nikar ne podcenjujte moči
vzorca in dekoracije. Vzorci,
ki ponazarjajo harmonijo in
toplino, bodo to tudi izražah,
prostor pa bo s tem dobil ri-
tem, dramo, vitalnost, udobje,
vedrino in smisel življenja.
Vzorec, narisan grobo in brez
občutka, pa je lahko prav tako
poguben za ustvarjanje am-
bienta kot uporaba nepravilne
barve.
Uporaba vzorca
Danes imajo vzorčne aplika-
cije tudi drug namen, saj so
manj občutljive na umazanijo
in prekrijejo nekatere napake.
Vzorec uporabljamo različno,
glede na različne stile prosto-
rov. V jedilnem kotu, na pri-
mer, bo kos intenzivno pisa-
nega dekorativnega blaga na-
stopil kot edina fokusna točka
v prostoru. V prostoru z dra-
matičnimi vzorci bi isti kos
blaga predstavljal del dekora-
tivnega ritma. V prostoru
medlih in umirjenih dekora-
tivnih elementov bo to pome-
nilo dodatek drugačne tekstu-
re, zanimivost. Učinek vzorca
v prostoru ni odvisen od vzor-
ca samega, temveč od spaja-
nja barv z drugimi predmeti
in teksturami, tipa in količine.
Harmonijo v prostoru bomo
dosegli s skladnostjo in ravno-
težjem med barvami in posa-
meznimi vzorci.
Materiali in
teicsture
Materiali imajo svoje barve,
oblike, dimenzije, stopnjo
trdnosti in teksturo. Trdnosti
ni mogoče spreminjati, med-
tem ko do neke stopnje lahko
priredimo barvo, obliko in di-
menzijo materiala. Tekstura
je najvažnejši faktor v izbiri
materiala za notranji prostor.
Ta pojem opiše površinske
karakteristike materiala; nje-
govo gladkost ali hrapavost,
mehkost ali trdnost, sijaj ali
medlost. Nekateri materiali
dajejo občutke domačnosti in
topline, drugi spet formalno-
sti in togosti. Ko ustvarjamo
prostor, moramo torej preuči-
ti in upoštevati lastnosti in
učinke posameznih tekstur,
saj lahko sicer pride med ka-
rakternih nesoglasij med ma-
teriali. Da bi dosegli čimbolj
usklajeno in uravnoteženo
okolje, se posebej pri oprem-
ljanju majhnih prostorov
omejimo na uporabo čim
manj različnih tekstur in ma-
terialov.
ZLATA RIBICA
Progasti nitkar
Progasti nitkar (Colisa fas-
ciata) je predstavnik rib iz
družine labirintovcev (Ana-
bantidae). Izvirajo iz Azije
(Indija, Bengalija, Burma).
Za te ribje vrste je značilen
izrazit spolni dimorfizem.
Medtem ko je samica dokaj
neuglednih barv, prevladuje
sivo rjava barva telesa s tem-
nimi prečnimi programi, pa je
samec izredno pisan. Telo ima
rjavo rdeče barve s prečnimi
kovinsko modrimi črtami.
Trebušna plavut je prav tako
kovinsko modre barve z rdečo
obrobo. Tako kot pri mnogih
vrstah nitkarjev najdemo tudi
pri progastem umetno vzreje-
ne barvne različice. V naravi
zrastejo v dolžino do 10 cm, v
ujetništvu ostanejo navadno
nekoliko manjši.
Progasti nitkar je zelo plašna
riba. Naseljujemo ga v parih v
gosto zaraščene akvarije z niz-
kim vodostajem. Ne sme
manjkati tudi plavajoče rastli-
nje. Voda mora biti mehka do
srednje trda z rahlo kislo pH
vrednostjo in temperaturo 26
stopinj Celzija. Ker so ribe mi-
roljubne narave, jih lahko na-
seljujemo skupaj z mnogimi
vrstami rib podobnih navad in
zahtev. Glede prehranjevanja
niso posebno izbirčne in jim
lahko ponudimo vse vrste
hran za akvarijske ribe.
Parček progastih nitkarjev se
pogosto zdrsti kar v skupin-
skem akvariju. Ker podmladek
zaradi prisotnosti drugih prebi-
valcev akvarija nima velikih
možnosti za preživetje, je naj-
bolje, da parček prenesemo v
manjši, za drst pripravljen ak-
varij. Voda v njem mora biti
mehka, kisle pH vrednosti in
temperature 28 stopinj Celzija.
Na dno pritrdimo par grmičkov
vodnega rastlinja, vodno gladi-
no pa prekrijemo s plavajočim
rastlinjem. Samec začne na po-
vršini med rastlinjem graditi
penasto gnezdo, v katerega
spretno vgrajuje delčke rastlin.
Ko je gnezdo pripravljeno, pod
njega zvabi samico. V več zapo-
rednih drstnih objemih samica
izpusti od 500 do 600 iker.
Samico po drsti odstranimo.
skrb za ikre pa prepustimo sam-
cu. Iz njih se po preteku 24 ur
izležejo ličinke, ki prosto spla-
vajo po 3 do 4 dneh. Takrat
odstranimo tudi samca. Ker so
mladice izredno male, jim pr-
vih 14 dni za hrano ponudimo
infuzorije, kasneje pa že ličinke
solinskega raka. Mladice raste-
jo izredno počasi in popolno
obliko in barvitost staršev pri-
dobijo šele v starosti šestih do
osmih mesecev.
BRANKO KOLAR
LEPOTA IN ZDRAVJE
Otrok in samostojnost
če želite svojega malčka
vzgojiti v samozavestno in
samostojno osebnost, mu
dajte dovolj svobode in pri-
ložnosti ter mu omogočite,
da razvije svoje sposobnosti
do največje možne mere. V
pomoč vam ponujamo tri
zlate nasvete:
1) Malčku dovolite, da stva-
ri, ki jih obvlada sam, tudi
sam opravi. Ne pospravljajte
za njim in ne urejajte stvari, ki
jih lahko uredi sam, ne glede
na to, da bi vi sami hitreje,
bolje in lažje opravili potreb-
no delo.
2) Za vsak uspešen korak na
poti k samostojnosti otroka
pohvalite in ga spodbujajte k
nadaljnjim dosežkom, obe-
nem pa mu v primeru težav
priskočite na pomoč, tako da
bo vedel, da se na vas lahko
vedno zanese.
3) Ne skušajte mu vzbuditi
vtisa idealnosti, marveč odkri-
to priznajte in pokažite svoje
morebitne slabosti in ponia
kljivosti (brez posebnega p
tiravanja, kot del vaše osebi
sti). Če bi začel verjeti, da
kot starši vse najbolje zn;
obvladate, poznate in zmc
te, bi ga to oviralo na poti
samostojnosti. Dajte .mal(
priložnost, da razvije svoje
lente in se z njimi tudi izka
In ne pozabite: vaja delan,
stra. ^
ZDRAVA PREHRANA
Caji in cajniki
Čaj se je pojavil že pred
našim štetjem. Legenda o na-
stanku čaja pripoveduje, ka-
ko so po naključju začeli piti
ta čudežni napitek.
Shenung-Shih, kitajski ce-
sar 2700 let pred Kristusom, je
na svojih potovanjih zaradi hi-
giene pil predvsem prekuha-
no vodo. Nekega dne pa je v
njegovo posodo s prekuhano
vodo padlo nekaj hstov čajne
trave. Popil je ta napitek. Na-
ključni napitek mu je godil in
ga navdušil. S tem je bil rojen
čaj.
Veliko kasneje, to je v 17.
stoletju, so čaj prenesU tudi v
Evropo. Čaj je v Evropi najprej
osvojil Irsko in Anglijo. Danes
pa je na svetu že okoli 2,5
milijarde pivcev čaja.
Najpomembnejše vrste čaja
uspevajo v Indiji, Sri Lanki in
Keniji. Za dober okus čaja je
pomembna lega, kjer uspeva
čaj. Prav tako je zelo pomem-
bna pravilna pridelava čaja.
Za pripravo čaja pa je zelo
pomembna tudi voda, ki vpli-
va na okus čaja. Mehka voda
je zelo primerna za kuhanje
čaja, trda voda ni najboljša.
Večkrat pa na kvaliteto pri-
pravljenega čaja vplivajo raz-
lične mešanice, s katerimi do-
sežemo aromatičnost čajev.
Čaji poživljajo človeško telo.
Ti vroči napitki tudi različno
učinkujejo. Če pustimo čaj
stati krajši čas, deluje stimula-
tivno na centralni živčni si-
stem, če pa ga pustimo stati
dalj časa, pomirja želodec in
črevesje.
Čaji prav tako nimajo kalorij
in so zato lahko idealni sprem-
ljevalci vseh diet. Zato se nad
pitjem čajev navdušuje vedno
več ljudi. Kdor hoče več od
pitja čaja, uporablja dobre in
kvalitetne čajnike. To so na-
menske posode za pripravo in
serviranje čajev.
Pri uporabi čajnikov z
priporočajo:
- čajnik najprej umijem
vročo vodo. Na ta način
nekoliko ogrejemo.
- v čajnik damo toliko čaj
žličk čaja, kolikor skodelic
ja pripravljamo (za 6 škodi
čaja damo v čajnik 6 čaji
žličk čaja!)
- v posebni posodi zavrei
vodo in z njo prelijemo ča
čajniku. Čaj pustimo stati 3
5 minut.
- čaj nato premešamo in
ga lahko nalijemo v skodeli
K pripravi čaja sodijo
sladkor, sladkor v kock.
včasih tudi mleko ali smetai
Popijte s svojimi prijali
skodelico čaja in razumeli 1
ste kitajski pregovor: »Kdor
je čaj, pozabi na trušč sveti
BOJAN SEŠ
ALI
VESTE?
Sol in voda
Nekatere mlade ter nei
kušene gospodinje ne vedi
da sol preprečuje, da bi vi
da čimprej zavrela. ObH'
šajte se energetsko varčf
ter prijazno do okolja, soli
vodo šele potem, ko je ^
zavrela.
Čiščenje biserov
če vaše biserne ogrl';
zadnje praznike niste nosii
se bo to morda zgodilo^
naslednje praznovanj'
Morda je, ker je ne nosi''
porumenela? Očistite jo
ko, da jo za dve ali tri sek^"'
de potopite v mlačni vin^'
kis. Potem jo potopite
mlačno čisto vodo ter pu^'
te, da se posuši na brisalci'
PETICA

43
NEDEUSKO KOSILO
Telečja pašteta,
piščančje-zelenjavna solata
Omletni zvitki v mesni juhi
pečen domači zajec, zabeljen riž.
korenček z grahom,
solata
Makove rezine
Piše: sestra VENDELINA
Telečja pašteta
potrebujemo: 40 dag ne-
[nastnega svinjskega mesa, 20
(jag sveže slanine, sol, poper.
3 stroke strtega česna, ingver,
muškatov orešček, timijan,
^ajaron, 15 dag na majhne
l(Ocke narezanega prekajene-
ga in kuhanega jezika, 2 dl
aspika ali močne goveje juhe,
1 jajce, 3 dag pistacij.
Krhko testo: 30 dag moke, 15
dag masla, sol, 1 jajce, 2 žhci
vode.
Priprava: meso narežemo na
tanke rezine, prav tako slanino,
in jih položimo na večji krož-
nik, potresemo s soljo, česnom,
ostalimi dišavami, pokrijemo s
folijo in damo čez noč v hladil-
nik. Naslednji dan meso dva-
jcrat zmeljemo skozi male luk-
njice, slanino samo enkrat.
Oboje damo v skledo, dodamo
jajce, aspik in mešamo tohko
fasa, da dobimo gladko maso.
Zamešamo še razpolovljene pi-
stacij e in jezik, nato damo še za
eno uro v hladilnik.
Moko za krhko testo damo v
skledo, dodamo sol in maslo,
napravimo kašico, dodamo
jajce in vodo in zgnetemo te-
slo. Počiva naj pol ure. S te-
s\om obložimo model srnine-
ga Mta ali kako drugo obliko.
Pri zvaljanemu testu najprej
odrežemo pokrov, nato oblo-
žimo namazan model, iz os-
tankov testa pa oblikujemo
okraske.
Testo v modelu napikamo
po dnu in stenah, napolnimo s
pripravljenim nadevom, po-
krijemo s testom, ki smo ga
najprej odrezali. Namažemo z
jajcem, na sredini pokrova na-
pravimo luknjico, da bo uhaja-
la para, jo okrasimo. Ostale
okraske porazdelimo na po-
Wu in jih namažemo z jaj-
cem. Pečemo pri 180 stopinjah
50 do 60 minut. Ohlajeno pa-
šteto zvrnemo na krožnik, jo
namažemo z aspikom in oblo-
žimo s piščančjo-zelenjavno
solato.
Pišcancje-
^elenjavna solata
Potrebujemo: 2 piščančja
zrezka težka 20 dag, maščoba
^3 pečenje, sol, 40 dag cveta-
1 stebeljce pora, gomolj
zelene, 1 korenček, 1 rdečo in
' Zeleno papriko.
^olatna marinada: 1 lonček
•^isle smetane, 1 lonček jogur-
limonin sok, sol, poper,
P^teršilj, krebulca, narezan
•Irobnjak."
Priprava: piščančja zrezka
Potolčemo, osolimo, v vročem
^^j^ rumeno opečemo na
°°eh straneh. Ohlajena nare-
^^^0 na tanke rezine.
Zeleno olupimo, operemo, v
^'^nem kropu kuhamo 30 mi-
in ohlajeno narežemo na
drobne rezine.
, Cvetačo razdelimo na cvet-
in jih kuhamo 12 minut,
JJ^esemo na cedilo in ohladi-
Očiščen por kuhamo 5 mi-
nut, ohlajenega na tanko nare-
žemo. Surov korenček na
drobno naribamo. Papriko
prerežemo, odstranimo seme
in vse, kar je mehkega in nare-
žemo na rezance. Meso in vso
zelenjavo damo v skledo, pre-
lijemo z marinado, ki smo jo
zmešali in po okusu dodali
limonin sok. Solata naj bo vsaj
pol ure v hladilniku, da se
prepoji z marinado.
Omletni zvitki
Potrebujemo: 6 tankih om-
let.
Nadev: 2 žlici maščobe, 2
žlici sesekljane čebule, 2 stro-
ka strtega česna, 30 dag zmle-
tih mesnih ostankov, kuhanih
ali pečenih, 2 žhci drobtin iz
sveže naribanega kruha, 1 jaj-
ce, sol, poper, majaron, timi-
jan, peteršilj, 2 žlici juhe ali
kisle smetane.
Preliv: 1 jajce, 3 žlice mleka.
Priprava: na maščobi spra-
žimo čebulo, dodamo česen,
meso, sol in pražimo, da se
meso ogreje in zadiši. Odstavi-
mo. Zamešamo drobtine, diša-
ve, juho ali smetano. Nadev
porazdelimo po omletah, na-
mažemo in tesno zvijemo. Po-
ložimo jih na namazan pekač
tako, da je zadnji konec omle-
te na dnu. Namažemo jih s
stepenim jajcem, pomešanim
z mlekom. Pečemo pri 200
stopinjah 20 minut. Ohlajene
omlete narežemo na 1/2 cm
debele rezine in v juho jih
damo tik preden postrežemo.
Pečen domači
zajec
Potrebujemo: zajca težkega
2 kg.
Marinada: sok pol hmone, 2
žhci olja, 4 stroke strtega česna,
sol, poper, narezan lovorov list,
narezan rožmarin, timijan,
muškatov orešek, ingver, limo-
nina lupinica.
Priprava: Zajca splaknemo
pod tekočo vodo, ga zbrišemo,
narežemo na porcije. Pri hrbt-
nih kosih flam spnemo z zobo-
trebci. Kose mesa osolimo, na-
drgnemo z marinado in jih te-
sno položuno v skledo, pokrije-
mo jo s foUjo in damo čez noč v
hladilnik. Pred uporabo damo
meso na cedilo, osušene kose
rumeno opečemo okrog in
okrog v vročem olju in opečene
zlagamo na pekač. Prilijemo sok
od pečenja in ostanke marinade.
Meso dušimo v na 200 stopinj
Celzija ogreti pečici ali pokritega
na štedilniku do mehkega, odvi-
sno od starosti zajca.
Zabeljen riž
Potrebujemo: 35 dag riža,
sol, 6 dag masla, peteršilj, na-
riban sir.
Priprava: prebran in zbri-
san riž kuhamo v slanem kro-
pu 20 minut, stresemo ga na
cedilo, splaknjenega z mrzlo
vodo. Odcejen riž stresemo na
vroče maslo, mešamo le toli-
ko, da se segreje, potresemo
ga s peteršiljem in postrežemo
s sirom.
Korenček z
grahom
Potrebujemo: 1/2 1 graha,
1/2 kg korenja, sol, 6 dag ma-
sla, peteršilj.
Priprava: korenje olupimo,
operemo. narežemo na kocke
ah rezance in ga kuhamo v
vreli slani vodi z grahom vred
30 minut. Odcedimo in strese-
mo na vroče maslo. Dušimo še
10 minut, preden postrežemo,
potresemo s peteršiljem.
Makove rezine
PotreiJujemo: 15 dag mar-
garine, 10 dag medu, 6 jajc.
vanilijev sladkor, sok in lupi-
na pol limone, 1/2 pecilnega
praška, 15 dag zmletega ma-
ka, 8 dag zmletih lešnikov, 4
dag moke.
Obliv: 15 dag sladkorja v
prahu, sok pol limone in nekaj
žlic vrele vode.
Priprava: penasto vmešamo
margarino z medom, posa-
mezno dodajamo rumenjake.
Ko zmes dobro naraste, zame-
šamo vaniljev sladkor, limoni-
no lupinico in sok, dodamo
trd sneg beljakov in moko po-
mešano s pecilnim praškom,
makom ter lešniki. Testo da-
mo v namazan in z moko po-
tresen model in pečemo pri
180 stopinjah 40 minut.
Ohlajene rezine po želji po-
tresemo s sladkorjem ali jih
oblijemo z limoninim oblivom.
Limonin obliv: med prese-
jan sladkor pomešamo limo-
nin sok in prilijemo toliko vre-
le vode, da dobimo gostotekoč
obliv.
ZDRAVILNE RASTLINE
Lucnik
Lučnik (Verbascum thap-
siforme Schrad) spada v dru-
žino črnobinovk, ki obsega
več kot 200 rodov s 3000 vr-
stami. V veliki večini so to
enoletne, dvoletne rastline,
nekatere pa so lesnate rastli-
ne in ovijalke.
Tudi rod lučnikov je razšir-
jen v Evropi in Aziji ter Afriki
in šteje 250 vrst. Pri nas raste
13 vrst lučnika, vendar sta
najbolj značilna drobnocvet-
ni in velecvetni lučnik. Obe
rastlini sta dvoletnici. V pr-
vem letu zraste iz vretenaste
korenine rozeta velikih, pec-
Ijatih, narobe jajčastih in si-
vozelenih listov in šele v dru-
gem letu zraste dva in celo tri
metre visoko sivozeleno vol-
neno dlakavo steblo. To nosi
sedeče, narobe jajčaste hste,
ki so proti vrhu vedno manj-
ši. Gost puh, ki porašča liste,
dobro ščiti rastlino pred
močno sončno pripeko in
prehudim izhlapevanjem vo-
de. Lepi rumeni, po medu
dišeči cvetovi rastejo vrh
stebla v pazdušnih šopih in
ustvarjajo dolg, stožkast
grozd. Iz njih se razvije dvo-
predelasta glavica s številni-
mi semeni. Lučnik cveti od
junija do septembra.
Raste po prisojnih peščenih
gričih, po rečnih naplavinah,
ob poteh, po vrtovih in suhih
krajih.
Cvetove nabiramo samo ob
lepem suhem vremenu ter na-
brano posušimo v senci na
prepihu ah v sušilniku. Spravi-
mo jih v dobro zaprtih kozar-
cih, ker se na zraku navlažijo,
zgubijo svojo lepo rumeno
barvo in se pokvarijo. Ko nabi-
ramo cvetove, moramo paziti,
da zraven ne natrgamo ko-
smatih listov, ker dlačice dra-
žijo dihala.
Lučnik vsebuje veliko sluzi,
iridoide, saponine, flavonoi-
de, rastlinske hormone, malo
eteričnega olja itd. Vse te sno-
vi delujejo kompleksno in luč-
nikove cvetove uporabljamo
za pripravo čajev, ki olajšajo
izkašljevanje ter spodbujajo
naš imuni sistem. Za čaj vza-
memo eno zvrhano žlico po-
sušenih cvetov in jih prelijemo
s pol litra vrele vode, pokrije-
mo in pustimo, da se čaj neko-
liko ohladi. Pomaga pri raznih
prehladih in katarjih dihal, pri
hripavosti, vnetju žrela, nadu-
hi in tudi pri želodčnem in
črevesnem katarju in kot sede-
ča kopel pri hemeroidih.
Ljudsko zdravilstvo pa pri-
poroča čaj iz lučnikovih cve-
tov pri živčnosti, razbijanju sr-
ca, neenakomernem srčnem
utripu in nevralgijah. Čaj rah-
lo žene na vodo in spodbuja
potenje. Ponekod si pripravlja-
jo sirup iz svežih lučnikovih
cvetov tako, da dajo v kozarec
s širokim grlom plast cvetov,
ki jih prekrijejo s plastjo slad-
korja, sledi plast cvetov itd.
Zadnja plast je sladkor. Dobro
zaprt kozarec postavijo za tri
tedne na sonce. Nastali sirup
pretočijo in spravijo v temne
steklenice.
Pripravimo si lahko tudi
tinkturo in sicer vzamemo dva
dela svežih lučnikovih cvetov
in jih prelijemo z osmimi deli
alkohola. Pustimo namakati
14 dni, nato precedimo in tink-
turo uporabljamo za masažo
pri revmatizmu in oteklih
sklepih ter pri putiki.
Piše: BORIS JAGODIC
RIBOLOV
Kdaj se hrani sulec?
Spomnim se svojega prve-
ga srečanja s tem kraljem vo-
da. Bilo je v začetku moje
muharske kariere. Po dveh
deževnih dneh, ko sem ko-
maj čakal, da bi lahko zavih-
tel svojo »gajžlarico« in pričel
izbirčnicam ponujati umetne
»stvore«, ni in ni prenehalo
pršiti. Malce nejevoljen sem
se ustavil na mostu pri Pod-
vinskem jezu ter opazoval vo-
do. Naenkrat sem v daljavi ob
večji potopljeni skali opazil
čudno dogajanje. Velika črna
senca se je podila po vodi in
preganjala ribe prav do plitvi-
ne, se vrnila v globino, nakar
je še dvakrat ponovila svoj
plenilski ritual. Ni bilo dvo-
ma. To je bil metrski sulec,
sen mnogih ribičev, ki si je
ravno tisti dan privoščil obed.
Kasneje sem nekajkrat poiz-
kusil srečo v lovu na to pleme-
nito ribo. Lov v Savi, Krki in
Kolpi je ostal s trpkimi spomi-
ni na prezeblost, s čudovitimi
občutki nad zimsko lepoto teh
voda in s prazno ribiško mal-
ho. Le kdaj se hrani ta požre-
šnež, sem se potem večkrat
spraševal?
Če želimo uloviti sulca, po-
tem moramo najprej vedeti^
kje se zadržuje. Glede na nje-
govo velikost, moč in okret-
nost ga zato ne bomo iskali v
plitkejših rečnih predelih in v
predelih s hitrimi vodami.
Globeh pod jezovi, globoke
vodne zajede, globlji prostori
ob večjih skalah ali potoplje-
nih drevesih so možna sulčeva
domovanja. Najbolj zanesljiv
podatek pa je lahko informaci-
ja ribiča domačina, ki je pred
tem v določenem predelu sul-
ca že opazil. Vendar ima tudi
ta napotek ponavadi veliko na-
pako. Malo je takšnih ribičev,
ki bi nam iskreno »izdali« sul-
čeva domovališča. Je pač tako,
da smo ribiči ponavadi bolj
»osamljeni strelci«.
Višja in motna voda
Iz svojega domovanja se
odrasel sulec odpravlja na lov
praviloma zjutraj in zvečer. Za
ribiča to pomeni, da mora
vstati dovolj zgodaj in ne pre-
nehati z lovom pred mrakom,
če želi premamiti sulca. Iz
svojega skrivališča, se sulec
odpravi na lov v predele hitre-
je tekoče vode - v brzice in
sicer praviloma zjutraj v pre-
dele, kjer se brzice izlijejo v
mirnejše vode, zvečer pa v
mirnejše vodne predele pred
brzicami.
Žal se sulec ne hrani vsak
dan, temveč po svojih plenil-
skih potrebah. Po nekaterih
zapisih v ribiški literaturi se
hrani le nekaj ur na teden. Ker
pa ribič ne more vnaprej vede-
ti, kdaj bo sulec lačen in kdaj
ne, mu je edini kažipot, kdaj
naj krene v lov nanj, stanje
vode in vreme.
Mladi sulčki se hranijo s
talnimi nevretenčarji in zaro-
dom drugih rib, odrasli sulci
pa so ribojedi. Zanimivo je, da
je bila včasih naj privlačnejši
sulčji plen podust in tam, kjer
je bilo dovolj podusti, je bilo
tudi veliko sulcev. Danes je
žal zaradi številnih negativ-
nih vplivov in onesnaževalcev
voda to stanje porušeno, sulec
pa se je preselil višje, v prede-
le vodotokov, kjer postrvji pas
prehaja v lipanskega.
Najidealnejši vodostaj za
lov sulca naj bi bil, ko je nivo
vode malo višji od običajnega,
vendar ne pretirano, in ko bar-
va vode ni kristalno čista, tem-
več nekoliko motna. Sulec na-
mreč zelo dobro vidi in delna
motnost vode je lahko ribiču v
pomoč, da ga sulec ne opazi.
Pri določanju idealnega vre-
mena za lov sulca pa si ribiški
praktiki in teoretiki niso enot-
ni. Nekateri prisegajo, da so
tisti »ta pravi« dnevi za naj-
boljši ulov, ko sneg škripa pod
nogami in ko se temperatura
zraka in vode spustita globoko
pod ničlo. Spet drugi pa trdijo,
da je boljši čas tisti, ko mraz
malo popusti in ko se že najav-
Ijajo toplejši časi.
MIROSLAV ŽABERL
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Posebna dejavnost Študij-
ske knjižnice je bila tudi do-
moznanstvo. Že med obema
vojnama je Vera Levstik s po-
močjo Bogomila Gerlanca in
ostalih tedanjih kuUurnih de-
lavcev zbirala celjske tiske,
vendar zamisli o oblikovanju
posebne zbirke celejenzij v
okviru takratne Javne mestne
knjižnice ni bilo mogoče iz-
peljati. Po vojni se je tega
posla z veliko volje in uspeha
lotil upravnik Študijske knjiž-
nice prof. Vlado Novak. Že 1.
1950 je v »Prešernovem ted-
nu« javnosti obširno predsta-
vil bogastvo domoznanskih
gradiv, ki jih je hranila Študij-
ska knjižnica.
Čitalnica je bila
hkrati soba za
katalogiziranje
Prva leta je Študijska knjiž-
nica poslovala še v omeje-
nem obsegu. Zaradi slabih
prostorskih razmer in veliko
dela pri oblikovanju nove
knjižnice sta bila dva zapo-
slena lahko na razpolago
uporabnikom le trikrat te-
densko, in sicer vsak pone-
deljek in petek popoldne (od
13. do 17. ure) ter sredo do-
poldne (od 8. do 12. ure).
Izven navedenih ur je bila
knjižnica za javnost zaprta.
Ker si je knjižnica šele mora-
la ustvariti tradicijo, je bil
obisk v prvih letih razmero-
ma majhen in je naraščal
precej počasneje kot v Mest-
ni ljudski knjižnici. In to
kljub temu, da sta bila upora-
ba knjižnice in izposoja knjig
brezplačna.
Ob peti obletnici Študijske
knjižnice je njen upravnik že
lahko poročal, da ima knjižni-
ca nekaj nad 44.000 knjig in
da se »razvija v precej bogato
zakladnico za znanstvene ra-
ziskovalce in za strokovnjake,
ki žele svoje delo stalno opira-
ti na izsledke domače in tuje
znanosti.« Vendar pa ti »knjiž-
nični zakladi« še zdaleč niso
mogli služiti svojemu name-
nu, saj so biU prostori v Stari
grofiji za kakršno koli knjižni-
čarsko delo povsem neprimer-
ni. Zato si je vodstvo knjižnice
prizadevalo, da s preureditvijo
pritličja grofije pridobi vsaj
novo čitalnico, da bi lahko jav-
no delo knjižnice potekalo
vzporedno z internim delom.
»Slej ko prej pa bo treba misliti
tudi na uresničenje celotnega
načrta in urediti obe poslopji
grofije za muzej in knjižnico,«
je razmišljanje zaključil prof.
Novak.
Študijska knjižnica
pred arbitražnim
sodiščem
Prostorska stiska pa ni bila
edini zlodej, ki je mučil Študij-
sko knjižnico. Da bi bila mera
težav polna, je poskrbela Dr-
žavna založba Slovenije, ki je
kot edina pristojna in pooblaš-
čena s strani oblastnih orga-
nov slovenske knjižnice oskr-
bovala s tujejezično periodiko
in literaturo. Celjsko Študijsko
knjižnico je zaradi neplačanih
računov postavila »pred arbi-
tražno sodišče«. Zapletlo se je
zaradi izjemne podražitve
uvoženih tiskov, ki jih je mora-
la DZS plačevati »s prostimi
devizami«, te pa so bile štiri -
do šestkrat dražje, kot so blH
uradni tečaji Narodne banke.
Težavo so kasneje rešili z
izredno podporo celjske obči-
ne, vendar je moral pred tem
prof. Novak mestni ljudski od-
bor prepričevati o strokovni
upravičenosti nakupa. Neka-
teri odborniki so namreč dvo-
mili, »če le-te drage revije res
služijo občeljudskemu intere-
su.« Njegov odgovor je bil ja-
sen: »Inozemske revije so stro-
go znanstvenega in strokovne-
ga značaja, zaradi česar bi
knjižnica brez njih izgubila na
pomenu.«
Nova čitalnica
samo začasna
rešitev
že po 1. 1952 so v Stari grofi-
ji ponovno pričeli izvajati de-
la, s katerimi bi izboljšali delo
v knjižnici in tudi v muzeju.
Utrditev nosilnosti stropov j,
ureditev nekaterih prepotreij
nih prostorov je bila zaupaj
predvojnemu magistratnenu
tehniku Hugu Hyklu. V trei
letih je preuredil prostore hi\
šib zaporov in jetniške dela\
niče v uporabne knjižničn
prostore. Tako se je z letoij
1955 za Študijsko knjižnio
pričelo drugo obdobje, saj s,
v dneh, ko je bila tudi oblas
bolj pozorna do kuUure, od
prli novo čitalnico za uporab
nike. To je »neprecenljiv kul
turni dogodek«. V študijsk
knjižnici se bo življenje ii
delo s čitalnico šele začelo
čeprav je vsa leta po ustanovi
tvi nudila vse, kar je mogla
In še brezplačna je,« so pisal
časopisi ob njeni otvoritvi. Cj
talnica je uporabnikom ponu
jala osemnajst sedežev z mo
demo opremo, tako da je bil'
njej študij kar prijeten. Knjiž
niča se je v tem času tu(j
kadrovsko okrepila. Pole
treh bibliotekarjev je zaposlc
vala še knjižničarja, manipu
lanta, administrativno tajni
co, računovodkinjo ter snažil
ko. Da bi ustregh željam upe
rabnikov, so podaljšali pc
slovni čas knjižnice. Od apri
la 1955 je bila knjižnica z
uporabnike odprta vsak dt
lavnik od 8. do 13. ure, o
ponedeljkih, sredah in petki
pa tudi popoldne od 13. d
18. ure.
Delovni detalj iz Stare Grofije pred L 1967; prof. Novak in prof. Baumanova v pogumnem
spopadu s prostorsko stisko.
Prvi je Pepi Kink pretrgal tišino: »Smešno, če pomislim, da
sem prišel zaradi nje. Lepa dobrodošlica, zares!«
Da se je zgodilo nekaj, kar se je vrinilo med Ito in njim, je
doumel, da bo pa priča tej igri, na kaj takega le ni bil
pripravljen. Sedaj mu je bilo vse jasno. Z nervozno kretnjo je
prijel cigaretno dozo in si prižgal cigareto. Spretno je iz dima
oblikoval kolobarčke. Mislil je na večere na fronti, ko je v
kolobarčkih vedno videl obrazek Ite.
Sedaj pa balkon ni bil več zanimiv, par je odšel v sobo.
Prijatelja sta se spogledala ter segla po^ kitari in mandolini. S
sarkastičnim smehljajem sta igrala: »Ženska le vara nas.«
Pepi Kink se ni dolgo mudil pri prijatelju; nameravani obisk
pri Rakovih je opustil Najraje bi se bil takoj odpeljal v Abacijo
in bi tam čakal na poročilo iz Bologne, kjer se je vpisal na
univerzo. Ladja pa je odplula šele čez dva dni.
Ko je vladni svetnik zapustil Rakovo stanovanje, se je Ita
odpravila na drugi obisk. Čutila je potrebo razgovoriti se s
starim prijateljem. Priložnost je bila prav ugodna. Botra gospe
Rakove je prišla z možem. Taki obiski so navadno zelo dolgo
trajali in Raje bila tu odveč.
Zatopljena v svoje misli je šla po stopnicah navzdol, rado-
vedna, kakšen svet ji bo prijatelj danes dal Pri vhodu
nasprotne hiše je skoraj zadela v postavno osebo, ki je pravkar
hotela zapustiti hišo.
»Oprostite!« je slišala njej predobro znani glas. »Je tu moja
sreča, ki mi je padla v roke?« je hotel Pepi dopolniti, ko je
spoznal Ito, v katero seje skoraj zadel Zadnji stavek pa mu je
obtičal v grlu, ko je zaslišal prestrašeno deklico:
»Gospod Kink, vi -je to mogoče?«
Silovito jo je prijel za roko, da je vztrepetala. »Ni samo
mogoče, pač pa res!«
Je bila to ona Ita, ki jo je gledal v dimnih kolobarčkih? Ne.
videl je drugo, ki ga je nagovorila z »gospodom Kinkom«.
Sprva je sploh pozabil, kaj je malo prej videl Sedaj pa se je
hotel porazgovoritt Hotel je zvedeti resnico. Sedaj jo je držal
za roko, morala je govoriti Njegov nemirni pogled je izdajal
njegovo razburjeno notranjost.
»Ita, kaj se je zgodilo?« Krepko jo je prijel za roko in jo je
vprašal »Ita?«
Slab in hiter stisk roke je bil njen odgovor; toda njen pogled
je bil obrnjen proč. V njegovih očeh je trepetal ogenj. Boječe je
stala pred njim in njen pogled je počival na lepi moški postavi,
od katere se je tako naglo odvrnila. JUdi v njej se je godila
čudna sprememba. Je bila to prispodoba njene prve ljubezni,
ki jo je izbrala za naslednika svojih sanj? Naj se zaduše sanje,
še predno so vzklile? Ne, to je bil le dijak, ki jo je prisrčno
ljubil kateremu pa je bila le igrača, ki jo je z upa polnimi
iluzijami zapustil, da bi se je več ne spominjal kije bil kriv.
daje izgubila njegovega brata Vinka, dolgoletnega, zvestega,
pošteno mislečega prijatelja. Stresla seje in mu hotela iztrgati
roko. Ni seji posrečilo, on je bil močnejši
»Ne, ne tako, Ita. Mislim, da sva dolžna se pogovoriti« Tem
besedam je sledila tišina.
Ita je pridobila čas, da je premagala zadrego. Kaj se je
zgodilo v njem, ni mogla razbrati v njej pa sta se bojevala
ponos in zadrega. Kot strela so švigale misli v njeni glavi sem
in tja. Nazadnje je v nji zmagal ponos, ki je ukazal, naj se
dijak opraviči naj ve, zakaj jo je brez velikega truda smel
pritisniti na srce.
Ne da bi čakal na odgovor, jo je potegnil po stopnicah
navzgor, medtem ko je rekel »Greva k teti!« Nemo je sledila
njegovi volji
Z dvomljivim vedenjem je sprejela gospa Vidak lepi par, kije
tako nenadoma obstal pred njenimi vrati Ne da bi hotela
vedeti kaj se godi ju je pustila sama.
Čudno tesnobno je bilo vzdušje. Kaj se je pač godilo v mislih
in srcu obeh mladih?
So slike njunega zadnjega sestanka na tem mestu postale
živi duhovi? Kako je takrat obema gorelo srce, polno navduše-
nja, kako sta oba z odprtimi očmi sanjala prekrasen sen.
On v zbujeni ljubezni ona v nadaljevanju svojega ideala.
Notranje ganjenje se je sedaj lahko razbralo iz njenih oči.
zdelo se je. da sta bila oba tako prevzeta, da sploh nista
mislila na razgovor, in da so bili v tem trenutku zbrisani vsi
dvomi ki so nastali med njima.
Ita se je prva obrnila od njega in s povešenim pogledom
sedla na stol ter se naslonila na naslonjalo. Z zaprtimi očmi je
v njegovi neposredni bližini hotela še enkrat uživati ča
preden bo vsega konec.
Ali je Pepi čutil kaj seje v njej godilo, ali so ga vabila rdet
usteca? Nenadoma je stal pred deklico, jo nežno prijel z obemi
rokama ter jo poljubil
Ni se branila. »Sanjaj sen do konca,« je reklo njem
izmučeno srce. Končno je dvignila oči ter se srečala z njegovin
vprašujočim pogledom. Hipoma se je zavedla, da sta tuzarai
razgovora. Zaman je iskala besede. Njene oči so gorek
sramovala seje, ker je čutila, da naklonjenost, ki jo je hoteli
premagati le ni ugasnila. Hotela je biti močna. Moral f
zvedeti kako je prišel do dijaškega igračkanja.
»Midva sva si hotela nekaj povedati porazgovoriti sva 5i
hotela,« je pričela s tihim, trepetajočim glasom.
»Kaj je treba besede?« je vprašal začuden. Ali ni bil pravkd
zmagovalec? Nenadoma je imel pred očmi balkon z vsem, ka
se je tam zgodilo. Jo je morda res mati prisilila, daje sprejeli
snubitev neljubljenega moža? Je bil to morda vzrok, da ni
svoja pisma ni dobil odgovora? Vprašanje je sledilo vprašanji
s tako naglico, da jim skoraj ni mogel slediti Vsa notranjost
mu je zrcalila v očeh.
Ita ga ni pogledala, vendar je s sklonjeno glavo odlotn
rekla: »Če je potrebno govoriti? Pa še kako. To sem va^
dolžna, da vam ho moje vedenje razumljivo.« S silo so i\
trgale besede iz dekličinih ust. ko mu je priznala vse o svoj
prvi ljubezni Kot bi bila rešena neke more. se je zravnala.
»Vaša podobnost s pokojnim meje dovedla do iluzije, ki sl^
jo morda vi drugače razumeli Imeli ste z mano lahko igro
imejte, prosim tudi razumevanje!«
Ves osupel je poslušal Pepi vsako besedo iz njenih u5'
Njegovo čelo se je stemnilo.
Komu so veljale sedaj njegove tja v en dan izrečene besede
»Sreča je plavajoča krogla. Idealni nameni o Ijubezens^
sreči so milni mehurčki ki jih vihar razblini Sanjarstvi
skoraj vedno sledi polom.«
Sledila je tišina.
Raje povesila glavo ter premišljevala njegove besede. Nep^
mično je zrla na pisan vzorec preproge pod nogami in ^
vedela, da je on storil isto. Kaj se je zgodilo v njego^
notranjosti ni mogel nihče vedeti toda on se je spomnil ^'
sliko, ko mu je Ita odprla vrata, takrat - ko je po dolgolet^'
odsotnosti tako nenadoma in nepričakovano stal pred njo.
Zato torej njena velika zadrega! In on - norec -je mislil d(i)\
božanska iskra naklonjenosti ne samo v njegovem, mar^
tudi v njenem srcu vžgala ljubezen. Resnično je bil le vitez, ^'
gaje v njem videla. Vse, kar je sledilo, je veljalo »onemu.«
pETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Sejem Moda-Fashion 97
^(jniocijskih sejmov v Ljub-
J^„i, letos je nosil zapored-
r številko štiriinštirideset,
f pO štirih dneh v soboto
^pri svoja vrata. Žal za celo
pto, saj po izjavah projekt-
nega vodje ljubljanskega
jj^ia Tonija Laznika ta hip
ffil pogojev niti interesa
jjistilcev, da bi sejem orga-
ij^irali dvakrat letno,
poniladi in jeseni, kot je to
ibičaj v večjih modnih cen-
jihpo svetu.
. 1
Kljub temu pa je bilo nekaj
)\TOpskega modnega duha na
irireditvi vendarle čutiti, po-
ebej prvi dan, ki je bil tokrat
,fvič namenjen le novinar-
em, uglednim gostom in po-
jovnim partnerjem.
Sejem je 18. februarja s poz-
dravnim govorom odprl pred-
sednik države Milan Kučan,
ki je med drugim dejal: »Kar
pa se moje garderobe tiče, že
leta se oblačim v blagovno
znamko, ki je bila nekaj let na
sejmu odsotna, letos pa se je
znova vrnila...«
Vrnitev slovenskega tekstil-
nega giganta na ljubljanski se-
jem je Mura obeležila s samo-
stojno modno revijo s kolekci-
jo jesen-zima 97/98.
Prihodnji modni sezoni je
bila namenjena tudi popol-
danska modna revija za po-
vabljence, ki ji jo je ogledal
tudi predsednik Kučan s so-
progo Štefko. Na njej so slo-
venska podjetja predstavila
kolekcije, kot je v tem času
pač navada na modnih sejmih
v svetu. In res ji ni bilo kaj
očitati - ravno prav dolgo ozi-
roma kratko prireditev je stu-
dio Društvo modnih delavcev
Slovenije s pričeskami in ma-
ke-upom manekenk ter ob
spremljajoči glasbeni podlagi
domiselno postavil v čas, ko je
živela Evita Peron. Stil Evite
Peron z dolgimi, spetimi la-
smi in oprijetimi kostimčki se
torej napoveduje kot velika
modna uspešnica.
In kaj bi lahko med videnim
na modnih revijah s prikazom
kolekcij za letošnjo pomlad in
poletje izpostavili kot prihaja-
joče trende?
Oprijete kroje hlač, spušče-
ne na boke, mini, maxi ah
oboje hkrati (zlasti pri spom-
ladanskih pleteninah), roman-
tični cvetlični motivi, nekaj črt
in op.art efektov, poleg črno-
behh pa dominirajo kisle ru-
meno-zelene in sladko oranž-
ne barvne nianse.
Seveda Slovenci ne bi bili »za-
vedni« Slovenci brez kritičnih
pripomb. Včasih ima človek ob-
čutek, da sploh ni pomembno,
če so kritike umestne ali ne,
strokovno utemeljene ali ne -
glavno je, da se na ves glas
modruje in nerga... Vendar, če
potegnemo realno črto pod le-
tošnjo prireditvijo Moda-Fas-
hion, lahko rečemo - mnogo
bolj pregledno, domiselno in
zabavno kot prejšnja leta.
Več je bilo obsejemskih do-
gajanj, okroglih miz in - več
zanimivih obrazov na samih
razstavnih prostorih. Poleg
bivše miss Slovenije Janje Zu-
pan, ki je predstavljala torbice
blagovne znamke Pigal, miss
1996 Alenke Vindiš, ki je bila
prva dva dni na sejmu obleče-
na v kreacije Barbare Plaveč,
je največ pozornosti vzbujala
simpatična gostja iz Italije. La-
ni se je veliko govorilo in pisa-
lo o temnopolti lepotici, urad-
no proglašeni za najlepšo Ita-
lijanko. Gospodična Denny
Mendez je v Ljubljani propa-
girala italijansko blagovno
znamko spodnjega perila Co-
tonella in obiskovalci so se
lahko prepričali, da je miss
Italije tudi »v živo« osupljivo
lepa. Zato tistih, ki so želeli
njen avtogram ali se z njo foto-
grafirati za spomin, kar ni ho-
telo zmanjkati...
Seveda tudi modnih in manj
modnih tem o tej največji tek-
stilni prireditvi pri nas še zlepa
ne bo zmanjkalo. V eni izmed
prihodnjih številk si boste lah-
ko prebrali nekaj ekskluzivnih
in najbolj zanimivih izjav zna-
nih slovenskih osebnosti o sej-
mu Moda-Fashion 97
■■■■i Foto: STANE JERKO
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Pletenine za naslednjo hladno sezono.
MIK Prebold za jesen - zimo 97/98.
tema kolekcija Barbare Plaveč, predstavljena na modni
reviji za novinarje in povabljene goste.
H   Februarske nagrajenke:
1- Darilni bon podjetja Papillon iz Celja: BARBARA
^ORENŠEK, Nad streliščem 1, 3220 Štore.
Parfum Trussardi Donna podjetja Weitnauer iz Ljubljane:
^'lva KOŠIR, Lipovec 6, Škofja vas.
3. Ročno poslikan svilen šal: BRANKA KRAGOLNIK iz
■^"^skih Toplic (natančen naslov naj sporoči v uredništvo).
Anketno nagradno vprašanje marca:
^^ATERI IZMED NAJNOVEJŠIH TRENDOV ZA LETOŠNJO
^^lAD IN POLETJE VAM JE NAJBOU VŠEČ?
^ ffiinimalistični, oprijeti kroji;
°' »cvetlična« romantika in prosojni materiali;
drzni, geometrijski vzorci v močnih barvah.
Najboljše modne skice z nate-
čaja mladih kreatorskih ta-
lentov: Darja Črešnar, 17 let,
dijakinja Srednje tekstilne
šole v Mariboru, doma iz
Šmartnega na Pohorju.
MODA V LASEH
Oblikovanje las
Frizerji - stilisti vemo, da
pri vsakdanjem delu upo-
rabljamo širok spekter zna-
nja, torej frizerstva (hair-
dressing), medtem ko je
hairstyling ali oblikovanje
las primerno za razne mod-
ne revije, snemanja itd.
Pri takšnih ustvarjanjih je
pomembno, da smo čim hi-
trejši in seveda zelo natančni.
Idej nikoli ne sme primanjko-
vati, spekter stiliranja mora
biti čim širši.
Seveda gre v določenih tre-
nutkih tudi za improvizacijo, to-
rej za pričesko, Id mora zdržati
samo za izhod pri modni reviji
oz. za snemanje ali podobno.
S hairstylingom se moramo
približati modelu oziroma sti-
lu manekenke. Neštetokrat je
potrebno v pičlih 10 minutah
pričesko iz npr. športnega sti-
la prečesati v poročno sveča-
no pričesko, kar diktirajo šte-
vilni stilno različni izhodi ma-
nekenke na modni reviji. Po-
dobno je seveda na raznih fo-
to-sessionih.
Na modnih revijah in foto-
sessionih las nikoli ne striže-
mo oz. tehnično obdelamo
(barvanje, onduliranje). Vse
to vedno opravijo prej v salon-
skem ustvarjanju.
KRISTIJAN PETEK
Pou;er Dancers; pričeske: Kristijan Styling, make up: Ksenija Pehlič. foto: Vito Tofaj.
48
RUMENA STRAN
TRAČ-nice
Na otvoritvi
Celjski župan Jože Zimšek je na otvoritvi velenjskega Spara verjetno - na osnovi celjskih izkušenj
- razlagal, da je lahko novi prodajni center le blagoslov za mesto in da so vsaka drugačna
razmišljanja krivoverska. Šentjurski župan Jurij Malovrh je ob tem zastrigel z ušesi, Muharem
Bolič, direktor velenjskega Vegrada, ki je zgradil oba objekta, pa se že veselo smeji...
Tema ni lirup!
številne pritožbe Celjanov,
da so vse vpadnice v mesto
ob Savinji zavite v trdo te-
mo, se bodo te dni začasno
umirile. Dnevi se namreč,
glede na koledar, daljšajo,
kar pomeni, da se bomo v
mesto poslej v jutranjih in
večernih urah kakšnega pol
leta vozili vsaj v mraku in ne
povsem v temi.
Podobne obravnave kot
zgornje pritožbe, ki jih ni
nihče upošteval, pa so delež-
ni tudi stanovalci ob magi-
strali vzhod-zahod, ki jih
moti hrup. Čeprav so na nuj-
nost protihrupne ograje opo-
zarjali vse odkar je magi-
stralka zgrajena, se doslej ni
v njihov prid še nič premak-
nilo. Žal, njihovih težav pri-
hajajoča pomlad ne bo reši-
la!
ZANIMIVOSTI
Stalagmiti v Potočici zijalici
Potočka zijalka si vsako leto nadene videz
čisto prave kraške jame. Že res, da so stalag-
miti narejeni iz ledu, vseeno pa so silno
zanimivi in vredni ogleda.
Tako zatrjujejo planinci iz Planinskega druš-
tva Solčava, ki se vsako leto odpravijo pogledat,
kaj neki je letos »zraslo« v Potočki zijalki.
Planinci in tudi drugi obiskovalci lahko zijalko
obiščejo kadarkoli, dostop pa je možen po peš
poti s Podolševe oziroma od cerkve pri sv.
Duhu. Pot po izredno sončnem pobočju traja
nekaj več kot uro. Sicer si je ostanke iz zijalke
možno ogledati v gostišču Firšt malce pred
Logarsko dolino, kjer so postavili muzej lede-
nodobnega človeka, za popotnico proti Potočki
zijalki pa poskrbijo tudi v nekdanji karavli pri
cerkvi sv. Duha.
Foto: ANTON CIGALA
Solčavska planinca pred vhodom v jamo, ki jo krasijo ledeni stalagniti.
VITEZI BELEGA MESTA
Čalcalnice za
določen cas
Celje dobiva te dni lepe, čisto
nove, steklene avtobusne ča-
kalnice na postajah mestnega
prometa. Občani že stavijo, ali
bodo vsaj mesec dni preživele
vandalske napade ali pa bodo
dobile običajno razbito podobo
že dosti prej...
Telekomunikacijska
znanost
Morda bi v Telekomu Slove-
nije, ob kopici novosti, ki jih
zadnji čas ponujajo svojim
uporabnikom, razmislili tudi
o nekaterih čisto enostavnih, a
za vsaj nekatere uporabnike
menda zelo nujnih rečeh.
Začetek tedna je namreč us-
lužbencem službe za stike z
javnostmi Gorenja Velenje mi-
nil v velikem stresu. Kar nekaj
ur so nam namreč skušali po-
slati fax sporočilo kar na tele-
fonsko številko, pa jim, glej ga
zlomka, nikakor ni uspelo. V
uredništvu zlobno ugibamo,
da je to morda povezano z
zamenjavo šefa službe, v vsa-
kem primeru pa bi kakšen
strokovni (v navednicah) se-
minar kar prav prišel.
AMADEUS POROČA
Stranke svatbo so imele
Končno sta
stranki, ki sta
volivcem v od-
stotkih najbolj
pri srcu, dahnili
svoj usodni da.
Ohcet je bila
bučna, ljubezen
strastna kot se
pač za mlado-
poročence spo-
dobi. Nekateri
svatje kot SKD,
Združena lista
in SDS ter seve-
da preklicani
Poloncaji so oh-
cet bojkotirali.
Ljubosumnost je
bila pač preveli-
ka, še bolj pa so
bili prizadeti
zaradi nevesti-
ne bale (beri
stolčkov). Na sli-
ki vidimo prepe-
vajočega udele-
ženca, ovekove-
čenega v tisti
usodni noči.
Brez afer ne gre...
Ker sta se LDS in SLS že dolgo na skrivaj shajali in mi
osvajali, je prišlo do dokajšnjih zapletov. Mislim, da pesni
našega poročevalca brez kakršnega koli komentarja doi
zgovorno ponazarja nastalo situacijo.
AFORIZMI
• Gospodje poslanci, rešujte gospodarstvo, ne
sebe!
• Nikoli ne recite brezposelnim in lačnim, '
lovijo ribe - z dinamitom.
• Toliko imamo vročih vprašanj, da nam splo^^
treba kuriti.
• To, da tavamo v temi, ni posledica pomanjk(^^
elektrike.
• Človek je kot alarm, ko ga stisne siromašt^
zavpije.
• Prišla je zima. Koliko jo bomo obdavčili?
ZORAN Mli^^