Sten. 254. o nabijam, o ponedeljek, dne 6. novembra 1905. Leto mm. Velja po pošti: za celo leto naprej K 261— ti pol leta „ „ 13--U četrt leta „ „ 650 lik en mesec „ n 2-20 V upravništvu: ti celo leto napre] K 20'— u pol leta „ „ 10"— m četrt leta „ „ 5'— n cn mesec „ n Za poSllj. na dom 20 IH na mesec. Posamezne štev. 10 h. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez ... - dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se ae vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo, (lrednllkcga telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■■ Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Iz sobotne debate. „Hujskanje duhovnov", „zloraba cerkve in vere" je fetiš, ki pred njim izvršuje narodno-napredna stranka svojo pobožnost. Dr. Krek. V sobote sme megli podati le površno slike zadnje seje kranjskega deželnega zbora, ki je sijajno pokazala popolno onemoglost veleposestva in slovenske liberalne stranke. Ta prizor! Vedno tihi in krotki baron Apfaltrern prične ob koncu kričati na ves glas in se jeziti, da se očita vele-posestvu, da ni z ljudstvom. Toliko so se torej že naučili demokraškega duha naši nemški baroni, da se jim zdi nevarno, če se slikajo kot ljudstvu nasprotni. Apfaltrern je s svojim spontannim krikom izražal vso bolest, ki jo čuti njegova stranka ob svoji politični smrti. Jokal je za svojim lastnim pogrebom. In dr. Šusteršičev medklic, ko je dr. Krek pohvalno omenjal očeta grofa Barbota: Barona Schweg 1 a stari oče je tudi mnogo dobrega storil! V tem finem, britko sarkastiškem dovtipu je izražen cel program. Grcfa Baibota oče in barona Schwegla stari oče v ti zvezi in v primeri z vlogo, ki jo igrata medsebojno in glede na javnost njuna potomca — kdor se tu iz srca ne zasmeje, ni zdrav. Potem pa Hribar in dr. Tavčar! Prvi v pozi velikega junaka, ki je vajen, da se mu vse uklanja, pogreva s čudovito potrpežljivostjo najabotnejše puhlice, s katerimi so se pred tridesetimi leti drugod liberalci modrili med seboj, pripoveduje o kaplanu, ki grozi volivcu s peklenskim ognjem, če ne voli dr. Šusteršiča, o drugem, ki žuga, da ne dene v sv. olje človeka, ki ima drugo politiško prepričanje kot on, ki samozavestno zakliče: Jaz nisem prijatelj duhovnov", in si pri tem misli, da v tem trenotju gleda Evropa nanj! Zraven pa dr. Tavčar, ki v odkriti, prostodušni besedi brez okraskov naslika položaj, kakršen je v resnici, in nasproti Hribarju zatrjuje, da se narodno napredna stranka javno dozdaj še ni proglasila za splošno in enako volivno pravico, in da je ta stvar zanjo, ki ima le v mestih svoje volivce nevarna, ker s tem izgubi svoje mandate Zanimivo je bilo, kako je tu vmes nastopal dr. Krek. Hribar je mislil, da izzove debato o klerikalizmu. Uračunal se je. Naj-ložje pojasnimo to, če podamo iz dr. Krekovega govora vodilne misli, ki je ž njimi zavračal napad na zlorabo cerkve in vere pri volitvah: Volitve morajo biti svobodne. Te je izraženo v zahtevi, da morajo biti tajne. Zato je popolnoma upravičeno in potrebno, da se v volivnem zakonu zajamči popolna tajnost. Kdor zahteva še kakih drugih določil, omejuje sam svobodo in je reakcionar. Proti zlorabi cerkve in vere se zahtevajo izjemni zakoni. Izjemni zakoni so kor relat privilegijem. Privilegiji na eni, izjemni zakoni na drugi strani! Kjer padejo privilegiji, tam ni mesta izjemnim zakonom Mi se jih ne bojimo, ker boj, ki nastane vsled njih, le pomnoži in okrepi naše vrste. Cerkev more delovati le z moralnimi sredstvi, fi-ziške sile nima. Rabo moralnih sredstev po izjemnih zakonih zavirati se pravi omejevati osebno svobodo. Kazenski zakon, ki velja za vse, sme biti v tem slučaju edina meja. Kdo pa govori o zlorabi vere in cerkve? Nasprotnik. Cerkev se pa pač ne bo učila, kako naj se brani, od svojih nasprotnikov. Dr. Krek je pri ti priliki citiral soc. demokraškega znanstvenika Bernsteina in dejal: Ne zahtevam od dp bi jkpfmovali cerkev kot največjo kulturrifr-sffo omikanega sveta, še manj da bi jo pripoznali kot tiste moč, ki je borni čolnič našega naroda otela valovom, pač pa bi želel, naj bi vsaj s toliko objektivnostjo sodili o cerkvi, kakor sedi o nji soc. demokrat. Žal, da niti te ni. Ali bi ne bilo smešno, ko bi cerkev take nasprotnike hodila izpraševat, kako naj se brani? S svojimi napadi dosežejo ravno nasprotno. Če napadalec ni zadovoljen z branivcem, je to dokaz, da se branilec prav brani. Besede hujskanja, zloraba imajo mnogo mistiške primesi. Nasprotniku je vse, kar dela protivnik, hujskanje. Turkom Mace-donci hujskajo, koroškim in štajerskim Nemcem Slovenci itd. »Hujskanje duhovnov", »zloraba cerkve in vere" je fetiš, ki pred njim izvršuje narodno-napredna stranka svojo pobožnost. Zahteva se izjemni zakon zoper zlorabo. Kdo naj ga pa izvršuje ? Uprava menda vsaj ne, ki je odvisna od dneynih politiških dogodkov. Torej sodišče. In tu bi maralo biti na vsak način mešano sodišče. V obrtnih sodiščih sede delavci in delodajavci, v trgovskih trg»vci, raznovrstna razsodišča so javno pravno priznana; torej bi dosledno moralo tudi sodišče, ki bi imelo v posamnem slučaju določevati, ali se je izvršil zločin zlorabe vere in cerkve, biti mešano. Vsaj kak profesor bogoslovja bi moral biti v njem. Cisto politiška vprašanja gotovo ne spadajo v cerkev. Vprašanje o volivni pravici, v razmerju Avstrije do Ogrske itd. se ne smejo obravnavati na leči. In če bi se, zasluži dotičnik kazen. Odločevati pa ima o tem edino tisti, ki izvršuje v škofiji zakonodajno in sodno oblast v cerkvenih zadevah, namreč škof. Cerkev ni imela nikoli in tudi danes nima politiške stranke. Svoje sveto zvarje je izvrševala v katakombah, in ob vsaki vladavni obliki: ob demokraciji, republikah in monarhijah. Konfesionalna imena nekaterih strank kale to resnico, a le na videz. Te stranke so politiške, ki imajo lahko različne politiške programe, ki pa zato, ker se cerkev in vera javno napada, sprejmejo tudi obrambo vere in cerkve v svoja načela. Bodi tu javno povedano: Mi nismo škofova stranka in ni res, da bi za to, kar delamo tukaj, bil odgovoren ljubljanski škof. Odkrito priznavam, da se je on ravno nasprotno že večkrat izražal, naj se vrši naš nastop dostojno in mirne. Mi smo politiška stranka, ki smo za svoje delovanje izključno sami odgovorni. Če vam nismo všeč, po nas, a pustite škofa, ki ni vsega tega nič kriv. Izjemni zakon bi dosegel ravno nasprotno, nego kar se namerava ž njim. Vzburil bi ljudstvo v njegovi vesti; in taki boji so nevarni. Klasiški dokaz za to nam je Bismarck. Pri nobeni stvari svojega velikega politiškega delovanja ni tako temeljito pogorel, kakor z izjemnimi zakoni proti cerkvi in proti socialistom. Ce se poizkusi s tem tudi pri nas, mi se ne bojimo. Boj za volivno pravico* Naša država se bliža s hitrimi koraki splošni in enaki volivni pravi c i. Na Kranjskem se zanjo borimo že dolgo vrsto let. Za nje se potegujejo dunajski krščanski socialci, na Štajerskem nemški konservativci in kršč. socialci/ Predlogi za splošno, enako in direktno volivno pravico so vloženi v štajerskem, zgornje-avstrijskem, tirolskem in drugih deželnih zborih. „Wiener Abendpost" priobčuje veleva-žen članek, ki je brez dvojbe izšel iz vla-dinih krogov. List naglaša, da se je pečal drž. zbor v zadnjem zasedanju večinoma z volivno izpremembo, za katere so razmere ugodne. — Vlada teh dejstev ni prezrla in se je morala pečati z vprašanjem, kako praktično vkljub težkočam izvršiti razmeram primerno volivno izpremembo. — Pri tem je morala vpoštevati razne želje tudi onih, k,i zahtevajo splošno in enako volivno pravico. Pred vsem je potreben mir v javnem življenju, ker v strastnem ljudskem gibanju ni mogoče izvrševati dela V članku se obsojajo demonstracije za volivno izpremembo in vlada izjavlja, da hoče vsako nasilnost zadušiti s silo. — Ljudstvo, ki hoče izpre-membe, naj pokaže s svojim nastopom, da je politično zrelo. Dr. Derschatta je izjavil na shodu v Geisdoifu, da se bo morala izpremeniti tudi gosposka zbornica, a k o s e z a državni zbor uvede splošna volivna pravica „Zeit" poroča iz Prage, da namerava predložiti vlada zbornici zakonski načrt n izpremembi volivnega reda po načelih splošne volivne pravice. Vlada namerava zagotoviti velepo-sestvu zastopništvo in trgovsko - obrtnim zbornicam. Češki innemški poslanci so baje že obveščeni o vladnih načrtih. Nesporazumljenja so le še glede razdelitve volivnih okrajev na Mo-ravskem. Socialna demokracija se še ni odločila glede splošne stavke. Gotovo je pa, d a s e prirede velike manifestacije za splošno in enako volivno pravico ob otvoritvi držav-nozborskega zasedanjh dne21. novembra Krvave demonstracije za splošno, enako, direktno in tajno volivno pravico v Pragi. V Pragi s ® bile v sobote velike demonstracije Po nekem shodu za splošno volivno pravico so se spopadli udeleženci s policijo. Na po liciste so metali kamne. Težko ranjen je bil nadkomisar F a h -aum in 3 2 policistov. Policija se je branila ssabljami. Policisti na konjih so pohodili več demonstrantov. Dva policista sta bila težko ranjena, lahko je bilo ranjenih več demo strantov. Končno so razkropili množico. Demonstracije so se vršile na Vladislavovi cesti in na Sv. Va-clava trgu. Včeraj dopoldne ob 10. uri so se začele zbirati na Vaclav-skem trgu v Pragi množice delavcev iz vseh krajev na Češkem. Delavci so imeli rdeče zastave ovite s črnino. Ko je z? gledala množica policiste, je začela nanje kričati: »Proč s kazaki!" Vrniti vam hočemo včerajšnji večer! Po posredovanju delavskega voditelja J o b a se je policija umaknila. O b 11. dopoldne se je začela pomikati 50.000 oseb bro- ječa množica, ki se je pa še pomnožila med izprevodem. Nosili so 10 rdečih zastav. Ped muzejem so nataknili na spomenik „Czechia" pirgij-sko kapo na glavo, v roko pa rdečo zastavo. Dijaki so demonstrirali proti profesorju Riegerju, ki je nastopil v deželni komisiji preti predlogu dr Baxa za splošno volivno pravico. Pred uredništvom 1 sta .Pravu L i d u" sta govorila urednik Nemec in dr. S e u -k u p. Nastopali so tudi dijaki in govornik narodnih socialistov. Ob 12. uri opoldne se je množica mirno razšla. Veliko udeležencev je šlo tudi „Na Pfikope", kjer so videli, da straži nemško kazino 40 policistov. Množica je začela metati opeko v k a-zinske šipe in na policiste. Policisti so takoj potegnili sablje in začeli mahati po množici. Baje so padli iz vrste demonstrantov trije streli na policiste, k i s o nato tudi streljali. Množica je bežala. Na tleh je pa ležalo več ranjenih demonstrantov in poli c i s t o v. Med begom je r Bergmannovi ulici udaril policist 17 let starega vajenca Poličarja poglavi, ki se j e takoj zgrudil in danes ponoči v bolnišnici umrl. Ranjenih je pa bilo tudi več policistov. Neko žensko so policisti na konjih pohodili. Policija trdi, da seje streljalo na policaje tudi z o k e n. V Nekazenskevi ulici so streljali demonstranti na policaje, a so nate hitro pobegnili. Tudi pred nemškim gledališčem so bili veliki izgredi. Na policiste so metali vrčke in začeli razdirati tlak. Mnogo policijskih konj seje zgrudilo, zadetih po vrčkih in kamni b. Vse šipe so razbili na gledališču, na poslopju dež. sodnije za civilne zadeve in na drugih poslopjih. Policija je oddala salvo, ranjen je bil neki 16Ietni mladenič. V Starem mestu so tudi razbili šipe pri nemških tvrdkah in hišah, kakor tudi na poslopju loterijskega ravnateljstva. Na konje policistov so metalirazstrelivnesnovi, d a s o s e k o n j i plašili. Ob pol eni popoldne je nastopilo vojaštvo, ki je zaprlo notranje mesto in razkropilo množico. P o mestu so jezdile dragenske patrulje. Ob dveh je bile mirno, vojaštvo je odšlo v vojašnice ob 4. popoldne — „Rešilna družba" je obvezala 15 težko ranjenih oseb in velika oseb, ki so bile lahko ranjene. V češkem gledališču so nehali popoldansko predstave „Evgen Onigin" zaradi nemirov predno se začeli igrati tretji akt. Praški policijski načelnik je izdal ukaz, ki opominja na mir in grozi s strogostjo, ako se ponove nemiri. Danes dopoldne smo dobili izPrage še hujša poročila: situacija se je včeraj proti večeru v Pragi še poslabšala in dobila popolnoma revolucionarni značaj. Na tisoče in tisoče oseb se je vračalo od slavnosti v spomin bitke na Beli Giri Ob notranjem mestu so stopili množici nasproti drago n c i. Množica je metala vsled tega na dragonce kamne in streljala nanje iz revolverjev. Dragonci so potegnili gole sablje in ranili številno oseb, a tudi med dragonci je mnogo ranjenih. Demonstrantje so se opetovano zbrali, naskočila jih je policija, ki se je pa le z udarci sabelj mogla izbiti in rešiti iz vedno bolj jo objemajoče množic. S e - 1 e koje došlo vojaštvo in je pričelo posredovati, se je možica bežeč umaknila. Na Karlovem trgu pa je množica zgradila barikade, katero so potem vojaki in policaji odnesli. Nekega 23 let starega mladeniča so našli na trotoirju umirajo- č e g a s preklano d r e p i n j o. Ob 8. uri zvečer je bilo notranje mesto popolnoma po vojaštvu zaprto. Pri tem je prišlo do novih spopadov množice z v o j a -štvomin policijo, na katero so ljudje zopet streljali. Tudi iz kavarne »Edison" se je na policijo metalo kamenje. Policija je vdrla v kavarno in mnogo oseb aretirala. Na trgu sv. Vaclava je bila v naglici napravljena ambulančna postaja. Položaj v predmestjih je bil še bolj kritičen. Velika množica je v Žičkovu pobila s kamni vsa okna na glavarstvu in davkariji in iztrgala železna omrežja. V S m i h o v u so pobita vsa okna politične oblasti. V Kraljevih Vinohradih je množica pobila okna na okrajnem glavarstvu, streljala in metala kamne na policaje. Tudi v drugih praških predkrajih so bile velike, krvave demonstracije. Zvečer je prišlo na pomoč praškemu vojaštvu vojaštvoiz Časlave. Podaniki Nemčije, ki so posestniki tovarn v Pragi, so prosili nemški konzulat za pomoč, ki se jim je tudi obljubila. Zvečer je došlo izvestje, da je bilo pri demonstracijah 47 oseb težko ranjenih, lahko ranjenih pa 500 oseb, 300 oseb je aretiranih. Nemško gledališče v Pragi je včeraj zvečer moralo prekiniti predstavo. Okolu polunoči so demonstracije v predmestjih še trajale. Množica je pobijala okna neljubih oseb s kamni. Po polnoči, na nekaterih točkah že ob 11, je vojaštvo odšlo v vojašnice, a je ostalo pripravljeno. Dodatno se nam je o praških demonstracijah dopoldne še sporočilo, da so demonstrante poškodovali tudi poslopje nemškega gimnazija v Kraljevih Vinohradih. Pri raznih aretirancih so na policiji našli dolga bodala, nože in revolverje. Ena težko ranjena oseba se bori s smrtjo. Izvoljena je delavska deputacija, ki se gre pritožit nad tem, da je policija in vojaštvo hotelo demonstracijo nasilno razbiti. Gradec — uelovec — Lvov — Trst — za splošno in enako volivno pravico. V Gradcu sta bila včeraj dva shoda za splošno volivno pravico. Po shodu so se zbrali udeleženci na Glavnem trgu, kjer so tudi zborovali in sklenili odposlati dva odposlanca na Dunaj k otvoritvi državnega zbora. Za splošno in enako volivno pravico so bili včeraj tudi slndi in demonstrativni izprehodi v Celovcu in Lvovu. V Trstu je bil v soboto zvečer demonstrativni izprehod za splošno in enako volivno pravico. Na čelu delavcev, ki jih je bilo približno 3000, so nosili rdeče zastave. Peli so delavske pesmi in klicali: »Proč z avstrijsko vlado! Proč z Gautschem! Živela splošna volivna pravica! Živela revolucija!" Na Piazza grande je govoril P i t t o n i, ki je izjavil, da bo sledila revoluciji v Rusiji p r e -kucija v Avstriji, ako se ne dovoli splošna volivna pravica. Demonstracija je trajala eno uro. V petek so priredili delavci v P a r -d u b i c a h na Češkem viharno demonstracijo za splošno volivno pravico. VMoravskem Schonbergu so bile v petek zvečer pred sejo občinskega sveta burne demonstracije za splošno in enako volivno pravico. Sejo so morali prekiniti. Po seji so bile poulične demonstracije. Včerajšnje demonstracije za splošno in enako volivno pravico na Dunaju. Na Dunaju se je zbralo včeraj dopoldne od 10. pol 11. ure osemdeset do sto tisoč delavcev na Ringu, da demonstrirajo za splošno in enako volivno pravico. Ustaviti so morali promet na ekktrični železnici. Policija je bila nastavljena v stranskih ulicah, le pred zbornico in pred dvornim gle 'ališčem so bili nastavljeni večji policijski oddelki. D e -lavci so razvili 50 rdečih zastav, ki jih policija ni zaplenila, kakor je delala prej.v Delavci so klicali: „Proč z Gautschem! Živela splošna volivna pravica! Živela revolucija! Proč s kazaki! Pročzzbor-nico priviligirancev! Proč s kurijsko sramoto! Peli so tudi delavske pesmi. Pred nekim vodnjakom so razobesili desko z napisom: Fej Gautsch! Kamnitim krotilcem konj pred zbornicosodali vroke rdeče zastave. Na drogovih pred zbornico, kjer so razobešene črno-rumene zastave ob zborovanju zbornice so razobesili rdeče zastave. Množica je kli- cala: Živela rdeča Avstrija. Pred zbornico se govorili poslanci Schuhmeier, S e i t z, dr. A d 1 e r in urednik T o m -schek. Zahtevali so, naj se takoj skliče državni zbor, kateremu naj Gautsch takoj predloži zakonski načrt o volivni izpremembi. Gsvorniki so izjavili, da bo delo na Dunaju počivalo, ko se snide državni zbor, da bodo ministri in drugi videli ljudstvo. Množica se je ob pol 12. uri začela mirno razhajati, le pred po slopjem policijskega ravnateljstva so žvižgali. Dvor je policija močno zastražila, a delavstvo ni poizkušalo vdreti v notranje prostore Hrvatje in Poljaki. V krakovskem »Slovanskem klubu" je poročal dr. Stefanski o sedanjem po litičnem položaju Hrvatov. Poročevalec se je pečal z reško resolucijo hrvaško - dalmatinskih poslancev, ki so se popolnoma postavili na stran ogrske koalicije proti Avstriji. Dr. Stefanski je jako dobro karakterizoval mažarske aspiracije, za katerimi tiči pangermanizem, ki previdno podminuje Avstrijo. Reška resolucija je rezultat konference s Košutom, ki je Hrvatom obljubil za slučaj zmage zedinjenje troedine kraljevine. Poljaki ne morejo nebrižno gledati niti mažarsko-nemških prizadevanj, niti omahljive politike Hrvatov. Zalo živahnega razgovora so se udeleževali prof. S o k o -1 o w s k i. dr. Beauprč, profesor Zdziechowski in dr. K o n e c z n y. Vsi govorniki so povdarjali, da je treba na Hrvate kolikor mogoče močno vplivati, da se ne bodo dali zapeljati po vabah Mažarov o katerih je jako dvomljivo, da bi držali besedo. Novo prusko nasilje na Poznanjskem. „Dziennik Poznanjski" poroča sledeče: Poznanjska vlada je poslala okrožnim šolskim nadzornikom sledeče odredbo : „Pri umeščanju prvih učiteljskih moči in šolskih voditeljev se ne sme več ozirati nikdo na učitelje poljskega poko-ljenja, pa tudi ne na tiste nemške katoliške učitelje, ki razumejo poljski". To bije v obraz vsakemu pedagoškemu načelu, toda pri Prusih smo vsega vajeni. Krunui nemiri na Ruskem. Iz Ruske prihajajo poročila o jako resnih nemirih proti judom. Na tisoče in tisoče judov je pobila razjarjena množica. Čudno! Ona množica, ki se je tako borila za ustavo, se je obrnila zdaj, ko je ustavo dobila, proti onim, ki so povzročili v Rusiji gibanje, ki je bilo popolnoma na las podobno revoluciji Poročila o preganjanju judov so grozna. Kako morajo odirati te pijavke mirno rusko prebivalstvo da jih zdaj tako preganja! Seveda judovsko časopisje očita zdaj ruskim oblastim, da so one povzročile sedanje proti-judovske izgrede. Pa to je težko resnično, ker je zdaj Witte malone diktator na Ruskem in ravno on je judovski prijatelj, česar ne zanikujejo pristna judovska glasila. Zakon o pomiloščenju. Carjev ukaz o pomiloščenju določa, da se izpremeni dosmrtna ječa v petnajstletno, petnajstletna ječa v sedemletno in pol in štiriletna ječa v prognanstvo. Odstop Trepova. Peterburški krogi sodijo, da odstopi v kratkem Trepov. Znamenje nove dobe je tudi odstop velikega kneza Aleksandra Mi-hajloviča kot načelnika trgovske mornarice. Veliki knez je carjev svak in je vedno zelo vplival na carja. Trde, da je največ on povzročil rusko-japonsko vojsko. Položaj v Peterburgu. Glavno mesto se je pomirilo. Že dne 3 t. m. so znižali število vojaških patrulj. Odstranjali so barikade, odprte so trgovine in tudi cestna železnica je že vozila. V soboto so bile razobešene zastave na čast carju. Delavci so prenehali stavkati toliko časa, dokler zopet ne izbruhne protivladna stavka. Ta čas pa hoče porabiti delavstvo, da izpopolni svojo organizacijo. Odprte so tudi lekarne. Poročila iz mest po deželi trde, da se je izboljšal položaj. V soboto so izšli časopisi z opombo, da so jih natisnili, ne da bi bili predloženi cenzuri. Listi hvalijo Witteja, a grajajo Trepova. Včeraj so nameravali pokopati dvoje žrtev zadnjih nemirov v Peterburgu Mestni zastop je izdal oklic, naj se pogrebci vzdrže vseh nemirov. Delavski voditelji so nato odpovedali za včeraj nameravane demonstracije v Peterburgu. Moskva. Po pogrebu dijaka Baumanna je napadlo dijake več tisoč privržencev takozvane „čme čete". Streljali so dolgo časa. Ubitih ! je bilo šest oseb, težko in lahko ranjenih pa 60 V soboto opoldne so ubili kazaki na moskovskem vseučilišču dva dijaka in jih več ranili. Oblasti se niso vtikale v nemire. Včeraj so bile zaprte vMos-kvi vse gostilne in kavarne. Zasledovanje judov v Kiše-nevu. O krvavi protijudovski gonji v Kiše-nevu poročajo, da se na vrhuncu judovski sovražniki, ki so zasedli tudi kolodvor. Večina judovskih hiš in trgovin je razrušenih. Mesto gori. Jude mečejo v ogenj. Vstaši so se polastili topov in vojaških pušk ter ob-streljavajo judovske hiše. Gubernatorja, oblasti in častnikov ni videti. Vsa Basara-bija se je uprla. Zahteve železničarjev dovoljene. Witte je naznanil v soboto stavkar-skemu izvrševalnemu odboru, da so dovoljene zahteve železničar-j e v. Nemiri na Finskem. Revalsko bojno brodovje je odplulo vHelsingfors. Po mestu je razdeljeno vojaštvo. V Vazi so se spopadlivsoboto vstaši s kazaki. Kazaki se namreč odstranili raz-obešeno finsko zastavo in jo nadomestili z rusko. Dve osebi sta bili ubiti, ranjenih je pa bilo jako veliko demonstrantov. V Hel-singforsu so za danes napovedani shodi finskih deželnih poslancev. Sirijo se vesti, da bodo ruski železničarji na progah proti Finski še stavkali, to pa za to, da preprečijo odpošiljanje ruskega vojaštva na Finsko. Potrjena ta vest še ni. Rusko-Poljsko. V soboto sta bili ranjeni v Varšavi le dve osebi. Učitelji so sklenili, da hočejo na mestnibv šolah poučevati v poljščini. Železničarji so imeli shod, na katerem se sklenili toliko časa stavkati, dokler ne izpolnijo vseh ljudskih zahtev. V Lodzu so izpustili iz zaporov 49 kaznjencev. Varšavski generalni gubernator je dobil ukaz, naj izpuste zaradi prestopkov zaprte katoliške duhovnike. Varšavski mest uradniki so sklenili uyesti poljščino za uradni jezik. Stavkajo uradniki glavnega zemstva v Varšavi. Za danes so napovedane velike demonstracije v Varšavi. Odesa. V Odesi je bila vržena v soboto bomba na brzojavni urad. Ubitih je bilo 12 telegrafistov in več težko ranjenih. Ljudstvo je nadaljevalo preganjanje judov. Oplenili so veliko judovskih trgovin. Požganih je bilo več tovarn. Bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci. Vojaštvo je zastražilo konzulate in hotele. V petek je bilo ustreljenih ob nemirih 17 mirnih meščanov. Posadko so pomnožili za tri bataljone. V predmestjih je bilo zažganih 30 večinoma judovskih hiš. V soboto ob 2 zjutraj je bil ustreljen z neke hiše štabni častnik. Vojaški poveljnik je zagrozil, da bo dal streljati iz strojnih pušk, ako ne prenehajo streljati iz oken na mirne ljudi. Ranjenih je bilo v petek več tisoč oseb. Nikolajev. V pstek je množica celi dan in tudi ponoči preganjala jude. Nekaj sto judovskih mož in žena je bežalo v sinagogo. Množica je obkolila sinagogo in pričela metati v nje bombe. V nekaj trenutkih je bila sinagoga v plamenu. One, ki se jim je posrečilo zapustiti sinagogo, je pobila razljučena množica. Policija in vojaštvo nista branila judov. Razrušili so vse judovske trgovine. Protijudovska vstaja je izbruhnila tako nenadoma, da ni pobegnilo niti 20 judov. Poročila iz raznih krajev. V Jaroslavu je bilo ubitih mnogo dijakov na liceju. VKursku je r a z -rušenasinagoga, v Minsku je bilo ubitih več sto oseb, v T v e r u so zažgali vstaši poslopje zemstev v gubernator-jevi navzočnosti. Protijudovski izgredi so bili tudi v Sevastopolu, Rostovu in Elizavetpolju. Južna Rusija. V B a t u m u se je vršil v petek krvav boj. Ubitih in ranjenih je bilo mnogo oseb. VSaratovu je zagrozil gubernator, da namerava vse nemire zadušiti s silo. Kljub temu so oplenili judovska stanovanja in prodajalne. Na vojake je bila vržena bomba. Vojaki so ustrelili, ranjenih je bilo več oseb. Kijev. .Lokalanzeiger" poroča, da se tudi v Kijev vrača mir. V petek so še preganjali jude, ker je bila razširjena govorica, da so oplenili vstaši neko cerkev in samostan v kijevski okolici Razburjenje se je poleglo, ko je naznanil gubernator, da to ni res. V Kijevu je bilo ubitih ob nemirih več sto oseb. Ljudstvo zasleduje jude in jih pretepava. Judj« se skrivajo pred zasledovalci. V Tomsku so pristaši samodržtva napadli shod preku-cijske stranke. Udeleženci so bežali v železniško poslopje. Pričeli so streljati. Ko so poizkušali zažgati poslopje, je posredovalo vojaštvo. Ranjenih je b lo mnogo oseb. Opu-stošeno je bilo tudi gledališče. Buljigin odstopil. Odstopil je minister za notranje stvari Buljigin. Ob BaltiSkem morju. Iz Libave poročajo, da so s silo zaprli vstaši v petek pristaniške urade. V Rigi se je vršil v petek shod, ki se ga je udeležilo 150.000 oseb. Na 34 odrih so nastopali govorniki v sedmih jezikih. Vojake so pozdravljali s klici »Živela armada". Afera Brce. Vedno lepše! Brce hoče biti šentpeter-ski župnik, in iz »Narodne tiskarne" ga najtopleje priporočajo. Po šentpeterski župniji se širi neki spis, za katerega nabirajo podpise. Takoj se vidi, da človek, ki ga je sestavil, ni pri zdravi pameti. Kje je iskati avtorstva temu žalostnemu oklicu na šentpeterske t irane, kaže odstavek, ki se pritožuje, da »škof preganja prave duhovne pastirje, ki res oznanjajo pravo Kristusovo vero, — celo z bajoneti". To je seveda prazna laž, in oni, ki si jo je izmislil, naj nikar ne misli, da bo s tem Šentpeterčane premotil. Potem se pa laže ta oklic, da je »večina šentpeterskih faranov" že izbrala svojega župnika Iateresantno! Večina faranov pa prav nič ne ve o nobenem takem posvetovanju, »Narodna tiskarna" pa ni v šentpeterski f iri. In sedaj sledi klasični odstavek, kakršnega more napisati samo človek, ki je zrel za norišnico. Glasi se: »Večina šentpeterskih taranov je na posvetovanju sklenila z vso odločnostjo zahtevati takega župnika, ki se ne vmešava v politične in posvetne boje, in tak bi bil edinole gospod župnik Anton Brce. Preča-stiti župnik Brce bi bil edini pravi naslednik rajnemu župniku Malenšku, edini ta bi mu bil enak, in uverjeni smo vsi, ako bi mogli danes vprašati rajnega gospoda župnika Malenška, kdo bi mu bil najboljši namestnik, gotovo bi dobili zlat odgovor: edino in samo le gosp. župnik Brce! In kateri šentpeterski faran ne bi verjel prečistitemu rajnemu gospoda župniku Malenšku? Vsi kot en mož! Zatorej bodi naš klic: vsi farani hočemo in zahtevamo samo in edino prečastitega gospoda Antona Brceta, on bodi naš župnik!" Ali ni to blazno ? Ubogi gospod Ma-lenšek je zdaj mrtev in ne more govoriti. A če bi o Brcetu mogel sedaj reči to, kakor je v življenju sodil o njegovem delovanju, se ne bi nihče več nanj skliceval. Čujemo, da se ientpeterčani smejejo takemu nerodnemu poizkusu ter so ogorčeni, da se nepoklicane osebe vmešavajo v njihove cerkvene zadeve. Kdor se hoče prepričati o miroljubnosti Brcetovi, naj piše v Boštanj, odkoder je moral Brce oditi, ker je bila vsa fara —- »liberalci" in .klerikalci" — proti njemu. Tudi iz Sore mora v jako žalostnih okoliščinah, ker je postal tam nemogoč — in Sentpeterčani naj bi se zanj navduševali? To je predebelo. Radovedni smo, koliko podpisov bodo vjeli za Brceta in kdo bo zanje agitiral. Glede šentpeterske župnije je pa stvar jasna. z,upnija mora biti kanonično razpisana, in izmed prosilcev mora škof izbrati po cerkvenem pravu najvrednejšega in najsposobnejšega. V »Narodni tiskarni" seveda imajo drugačne postave. Kaj neki poreko Sorci temu Bercetovemu proslavljanju ? Tako se vlečejo zanj, da bi ostal — on bi pa, kakor se kaže, rad prišel iz Sore — naprej. Glede sorske župnije je škof ravnal popolnoma pravilno, ko je odločil, da se mora namestiti tam župnik, kakor ga zahteva ustanovno pismo. Ustanovno pismo namreč izrečno pravi, da mora škof oddati župnijo Soro vedno ^meščanskemu sinu iz Ljubljane ali Kranja sub poena nullitatis actus" (Pr. Koblar: Zgodovina sorške in preške fare", str. 108 sl.) to se pravi, da je vsako vmeščanje neveljavno, ako se ne izvrši pod danim pogojem. In v tem slučaju je Brce, ki ni ne iz Kranja ne iz Ljubljane. Liberalna gonja v aferi Brce je torej od začetka do konca pogrešena in bo končala z veliko blamažo za dr. Tavčarja in druge poslance, ki so se vsedli na ta lim in interpelirali v sorski zadevi. Ne, Sentpeterčani so preveč pametni, da bi šli na tak lim Dnevne novice. Deželni zbor kranjski ima jutri dopoldne ob 10. uri sejo. Na dnevnem redu bo velevažno glasovanje o nujnosti p r e d 1 o g o v za splošno in enake volivno pravico. Za splošno in enako volivno pravico se sedaj izreka tudi »Učiteljski Tovariš". Kdo bi ne vriskal ? In kar je najbolj zanimivo : »Učiteljski Tovariš" priporoma splošno in enako volivno pravico tudi za Kranjsko. S tem je torej j tudi liberalno učiteljstvo zapustilo „Naro dovo" stališče. Prav tako ! Zdaj pa le de-sledno dalje — na delo ! Hribarjeve besede in dejanja. Hribar je rekel v svojem sobotnem deželnozborskem govoru, da je bila prva med Slovenci naKranjskem narodno napredna stranka za splošno ve-livno pravic«. Je že mogoče, da je ljubljanski župan celo svoje življenje v srcu pristaš splošne volivne pravice, a zanjo je pa nastopil javno šele 1. 1895., kakor je sam priznal. A da ne bo živel Hribar v domišljiji, &S, da je bil prvi zanjo on na Kranjskem, ga hočemo poučiti, da je »Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani« na svojem I. javnem društvenem shodu dne 23 septembra 1894., ki se ga je udeležilo 700 delavcev, soglasno sprejelo resolucijo za splošno enako direktno in tajno volivno pravico. No pa Ivan Hribar ni le deželni peslanec, on je tudi mestni župan ljubljanski. In na občinski svet ljubljanski je ravno „Slov. katoliško delavsko društvo" svoj čas naslovilo in vložilo resolucijo v tej zadevi. Veliki, prvi pristaš splošne volivne pravice med Slovenci na Kranjskem pa zastopu, ki mu je on župan, še do danes po preteku več let ni predložil prošnje, s pozabljivostjo se ne mora opravičiti, ker so ga opozarjali listi nato. Gospod župan vaša dejanja so često drugačna, kakor so sladke vaše besede! Dr. Tavčarjeve politične orgljice piskajo zdaj iz zadnje piščalke. V deželnem zboru je ves potrt, javnega ljudskega shoda med svojimi volivci po mestih se ne upa sklicati, zato se je pa zdaj zaletel v Soro. Včeraj je priredil v Starmanovi gostilni shod. Iz Medvod so se v petih kočijah peljali v Soro oznanjat „pravo Kristusovo vero". Predikanta sta bila dr. Tavčar in dr. Vodušek, ki je menda zaradi takega posla obrit. Brce, ki je suspendiran in včeraj ni maševal, je zmagoslavno hodil semtertje, po-slušavcev je bilo kakih 200, kajti agitirali so na vse kriplje. Na shodu so upili : ,Dr. Šusteršiča moramo obesiti! Škofa proč! Schwarza in Brajca stran !" Olajševalno je da so bili precej pijani. Dr. Tavčar je zagledal nekaj ženskih in jih je začel grozno hvaliti, da so tako udane svojemu izvrstnemu župniku in se tako potezajo zanj. Povzdigoval je „vrlega mladeniča", ki je prelil .svojo nedolžno kri" za prečastitega gospoda župnika. Potem je pa zabavljal seveda čez dr. Šusteršiča in čez katoliško-narodno stranko ter krvavo obsojal to hudodelsko obstrukcijo. Kaj bi on vse koristnega storil, če ne bi bilo obstrukcije itd. v tem tonu je šlo naprej. — Ali dr. Tavčar čuti, kako se smeši, ko hodi v Soro ? Težko, a gotovo je, da bo pri pravdah, ki zdaj nastanejo, precej zaslužil. Kak dobiček bodo imeli ubogi Sorci, se bo pa še videlo. Zdaj so ti zaslepljeni ljudje prepričani, da se jim ne more nič zgoditi, ker trdno verujejo, da liberalec ne more biti obsojen. Tako daleč je zmešano ljudem pravno čuvstvc. A tudi Sorci bodo izpregledali. Zasinilo je solnce svobode! Tako vzklika „Narod". Živio ! „Solnce svobode sije, narod je doživel dan vstajenja !" Slava! „Prsi se nam širijo radosti, sreča in zadovoljnost se nam je zopet vselila v srce, ponos navdaja našo dušo, da spe v slovan-stvu take gigantske sile, narod je razdrobil in premagal vse ovire, napočila je doba srečne bodočnosti, narod je rešen spon, ki so zavirale njegov razvoj in napredek ! Tako piše „Narod". Slava! „Izza gore je zasinilo žarko solnce !" „Živio !" A k j e ? V Rusiji! Tako pozdravlja „Narod" splošno volilno pravico — na Ruskem Na Kranjskem je pa pisal zoper njo in je še preti njej. Rusi so mu dovolj zreli za splošno in enako volilno pravico, a Slovenci so mu pa nezreli zanjo. Sram vas bodi! Vojaške vesti. Imenovan je c in kr. poroč. nam. pri 7. pešpolku gosp. R u -d o 1 f Z a r 1 i iz Tolmina, poročnikom. Osebne vesti. Razen profesorja Josipa Podgorška sta šla letos v pokoj Janko Komljanec, profesor na gimnaziji v Požegi po 35 letni službi in ravnatelj iste gimnazije, Anton Mazek, ki je služil ceiih 42 let. Za zasluge je bil odlikovan s Fran Josipovim redom in z zlato svetinjo za 40 letno službovanje. Oba naša rojaka ostaneta tudi v pokoju v Požegi v Slavoniji. Izprememba pri rudarskem ravnateljstvu v Idriji. Cesar je upokojil na lastno prošnjo načelnika idrijskega rudarskega ravnateljstva višjega rudarskega svetnika J ožefa Schmida in ga imenoval ob tej priliki za dvornega svetnika. — Zd načelnika idrijskega rudarskega ravnateljstva in višjega rudarskega svetnika v Idriji je imenovan dosedanji rudarski svetnik v Kitzbuchlu J o ž e f B i 11 e g. Zi načelnika rudarske uprave v Kitzbuchlu je imenovan višji rudarski oskrbnik v Idriji J o -žefTschemernigg. Belokranjska železnica. Posl. V. P f e i f e r in tovariši so v seji kranjskega dežel, zbora dne 4. novembra vlnžili nujni predlog: Djželnemu odboru se naroča, da glede podaljšanja Dolenjske železnice preko Belokrajine stopi v dogovor s c. kr. osrednjo vlado v ta namen, da se pripravijo potrebne tehnične in flnancielne podlage, ki omogočijo zgradbo Belokranjske železnice — Kdo bo Smičiklas.ov naslednik ? .Hrvatstvo" poroča: Ze pol leta je, o.ikar je šel v pokoj g Tadija Smi-č i k 1 a s , profesor hrvaške zgodovine na zagrebškem vseučilišču. Javili so se 4 kan-didatje: dr. Dane Gruber, dr. Rudolf Horvat, dr. Ferdo S i š i č in dr. M. Suflaj. — Vlada baje hoče sedaj preko mnenja profesorskega zbora predložiti vladarju za imenovanje dr. S i š i č a ali d r. S u f 1 a j a. Oba sta jako mlada gospoda in se vladi menda dozdevata primerna za profesorja hrvaške zgodovine, ker je dr. S i-š i c spravil v svet že znano neresnico, ki se je posebno laskala sedanjemu banu, da so P e j a č e v i c i nasledniki hrvaških kraljev, dr. S u f 1 a j je pa pisal po mažarskih časopisih, da Hrvaška nikdar ni bila samostojna država. — Umrla je v Lescah gdč. Marija Ž a r k , hčerka ondotnega župana, stara 27 let. — Nagloma umrla je v Novem mestu gospa M Kopač, soproga klobučarja in gostilničarja. — Demonstracija proti zagrebškemu županu. Iz Zagreba, dne 5. novembra. Včeraj v prvem mraku je prišlo iznenadoma do 200 delavcev in dijakov pred stan mestnega župana dr. Amruša, na Akademskem trgu ter mu razbili okna s krikom: „Abzug dr. Amruš!" Ker je Akademski trg izven središča mesta, ni bilo redarstva precej na mestu, pa so mogli demonstrantje še nekaj časa skoz bližnje ulice peti ter se potem raziti. Redarstv© je prišlo na lice mesta po dovršenem činu. In zakaj se je dogodila ta demonstracija? V Koprivnici bode dne 9. novembra dopolnilna volitev za hrvatski sabor. Ondi kandidira dr. Po-točnjak, ki je pri zadnji dopolnilni volitvi v Petrinji propadel proti mažaronskemu kandidatu. In kakor zdaj zatrjujejo, se je dal pri tej priložnosti nagovoriti mestni župan dr. M i 1 a n Amruš, da prime kandidaturo, katero mu je ponudilo do 30 volilcev iz tega okraja proti dr. Potočnjaku. Zato so nekateri priredili demonstracijo proti dr. Amružu — V konkurz je prišel trgovec g. R u d o 1 f Z o r e na S tvi pri Jesenicah. — Prvi slovenski sokolski koledar. „Sokolski koledar" za 1. 1906. založi »Gorenjski Sokol" v Kranju. — Vsesokolski zlet v Zagrebu leta 1906. Češko sokolstvo poleti kakor k lanskemu zletu v Ljubljani, tudi k zletu v Zagrebu leta 1906. v impo-zantnem številu. Po zletu namerava češka sokolska zveza prirediti daljši izlet v Dalmacijo in v Crncgoro, kjer bi se eventualno priredila javna in tekmovalna telovadba. — Nesreča v Toplicah. Na vernih duš dan se je utopila pet let stara deklica Slavka Zupane. Padla je z lesenega mostu v naraslo Sušico Deroči tok jo je nesel sredi potoka daleč naprej. Ko so jo potegnili iz vode so vse poizkušali, da bi jo oživili, toda brez uspeha, življenje je zbežalo. — Sneg je podrl šupo gospe Milic v Toplicah. Spodaj stoječi vozovi so močno poškodovani. — Znižanje delavnega časa pri državnih železnicah. Želez niško ministrstvo je določilo, da se v vseh delavnicah državnih železnic od 1. januarja 1906 zniža delavna doba od deset ur na devet in pol ure in se delo začne ob 7. uri zjutraj. Odmor opoldne znaša eno uro in pol. — ,sokol* v Domžalah. Pravila za sokolsko društvo v Domžalah so predložena vladi. — Dobava napovedbenih obrazcev za osebno dohodnino in rentnino. Tobačnim trafikantom v Ljubljani jc dovoljeno, napovedbene obrazce za osebno dohodnino in dohodarino (rent- nino) kakor sedaj tudi za prihodnje prired-bene dobe v zalogi imeti in za ceno 4 vinarjev komad prodajati, na kar se tobačni trafikanti in davkoplačevalci s tem opozarjaj«. — Gospodarsko predavanje. Včeraj, v nedeljo dne 5. t. m. dopoldne je g. mlekarski nadzornik J. Legvart predaval pogorelcem v Ratečah o pravilni stavbi hlevov, o pomanjkanju krmeinkako setedajkrmi. — Popoldne ob 3 uri pa je predaval Podkorenom pri Kranjski gori o umni živinoreji in mlekarstvu. — Sedem tisoč delavcev brez dela je v Trstu. Pri železniških delih so nastavljeni skoro izključno le Lahi iz kraljestva. Domačini stradajo, tujci se pa z avstrijskim denarjem mastijo in po Trstu uprizarjajo ponečne izgrede. — Vlomili so v Gorici v banko Jona v ulici Rastello neznani tatovi in odnesli 250 K. Pač mal denar za toliki trud. — Stavka delavcev pri uravnavi peke Raše v Istri je ponehala. Delavci bodo dobivali po 2 50 do 4 krone na dan. — Dopolnilna volitev v hrvaški sabor. Iz Perušica poročajo z dne 4. t. m.: Vladinovec Marjanovič dobil 31 glasov; opozicijonalec, kandidat stranke prava, opat C a n j u g a 23 glasov. V vu-kovarskem izboru kandidira združena opozicija dr. Palečeka. — Za Strossmayerjev spomenik so doslej Hrvatje nabrali 25 560 kron 92 v. — Mleko se je podražilo v Zagrebu od 20 vinarjev liter na 24 vinarjev liter. — Nove orgije v Gorjah. Tvrka »Brata Zupan" v Kamni gorici je izdelala nove pnevmatične orgle za Gorje nad Bledom. Na željo veleč. g. svčtnika in župnika J. Ažmana je g. pref. in stolni kapelnik Anton F o r s t e r napisal o novih or-glah sledečo kritiko : Vsaki cerkvi bi čestital k takim solidnim orglam, kakor jih je dobila lepa cerkev v Gorjah. To novo, 99. delo Zupanovo prikazuje poleg zadosti znanih vrlin zopet nekaj novega, saj umetnost o^glarska vedno napreduje. Posebna nova naprava je vpeljana pri „relais", kateri precizno oddajajo sapo dobro šivanim membranam. Tudi registri imajo nekaj novega. Z najmanjšim dotikom prsta se odpirajo in zapirajo. Vseh piščal v orglah je 792, manuala imata 54, pedal 27 tipek. In-tsnacija je precizna, čista, značaj registrov prav zadet, posebno nežni so .Eolina", „Gamba", „Delce" in »Flavte". Principala obeh manualov se ugodno razlikujeta, polne orgle se glase mogočno, a prijetno. Vešč organist more narediti raznovrstne kombinacije z zbiralniki. Orgle so izvrstne, kakor one v Poljanah. Cena 5000 kron. Domača tvrdka »Brata Zupan" smelo tekmuje s tujimi tvrdkami. — Shod ss. Cordis Jesu v Komendi za kamniško dekanijo bo dne 8. nov. eb 10. uri. — Uporaba vodnih močij ob novi železnici. Industrijski svet heče, da se čim prej začne z deli za uporabo vodnih močij v bližini nove železnice, katere se bodo rabile v industrijske in kmetijske svrhe. Notranje ministrstvo je poslalo dva uradnika v Švico proučit tam obstoječe take naprave. — Iz Senožeč se nam poreča z dne 2. novembra: Marijo Sušo iz Dolenje vasi, katere so pogrešali 8 dni so dobili včeraj v snegu, noge je imela ovite z zimsko ruto in ravnotako si je ovila glavo, v rokah je še držala kruh in nekaj pijače; najbrže se je hotela malo okrepčati od hude poti in tako zaspala za vselej. N. v m. p.! — Danes je bila tukaj toča z hudim nalivomi gromelo in treskalo je, čudno vreme. Debeli sneg je večinoma skopnel. — Kamnosek Vinko Camer-nik v Celju je, kakor poročajo nemški listi, prišel v Konkurz. Žalostno, da se zadnji čas konkurzi med slovenskimi obrtniki tako množe. Pričakujemo odkritega pojasnila. Štajerske nouice. š Poizkušen samoumor. V Celju se je vrgel iz drugega nadstropja domobranske vojašnice na dvorišče domobranec Rihard Hren. š V konkurz je prišel trgovec Fr. S c h a I k v Sevnici. LlublftmsRe nouice. lj Osmina za f vlč. g. župnika Martina Malenška bo v sredo, 8. t. m. v župni cerkvi sv. Petra. — Velike bilje se začno ob 7. uri, velika sveta maša zadušnica pa ob pol 8 lj Pogreb župnika Malenška in pretilno pismo ljubljanskemu škofu. Ob pagrebu župnika Malenška se je splošno opazilo, da ni blagoslovil trupla prevzv. g. knezoškof. Dasi je bil obljubil. da pride, je kratko pred pogrebom odpovedal. „Slov. Narod" seveda Škota na- pada zaradi tega in mu podtika sovraštvo do rajnega in druge nelepe stvari. Mi smo poizvedeli resnico. Škof je dobil grdo pretilno pismo, v katerem mu nekdo „v svojem in v imenu več Šentpeterčanov" grozi: , A k o prideš, se bo Tvoja mitra po blatu valjala, žup-nikove smrti si Ti v prvi vrsti vzrok" Ta infamna grožnja, združena z obrekovanjem, je škofa seveda morala globoko užaliti. Sicer je naše mnenje, da bi bil prevzv. g. knezoškof vkljub tej grožnji lahko brez skrbi šel k pogrebu. Mi poznamo Sentpeterčane in vemo, da bi bili oni odločno preprečili sami vsak poizkus, motiti pogreb svojega župnika. Naj bi bil le kdo poizkusil položiti roko na škofa, pa bi bil videl da bi bilo ljudstvo hitro napravilo mir. Ce bi vprašali vse šenpeterske farane, pa dvomimo, da bi našli med njimi katerega, ki bi soglašal s to infamno grožnjo. Naša dolžnost je, da branimo čast vrlih šentpeterskih faranov proti takemu podivjanemu podtikanju. Spominjamo se, kako je „Narod" nekoč objavil nesramno notico proti pokojnemu župniku Malenšku, kjer mu je podtikal najostudnejšo nemoralnest. Sklicujoč se na neko histerične žensko so g. Malenška tožili, in so ga hoteli uničiti. A ta poizkus se je ponesrečil. Ljubljanski škof je preiskaval stvar pe svoji vesti, in g. Malenšku se ni moglo nič slabega dokazati. A tudi pred posvetno sodišče so ga vlekli, in župan Hribar mu je dal nravno izpričevalo, ki se glasi precej dvomljivo. Ce jo užaljenost zaradi takega ravnanja bila kriva srčne bolezni gospoda Malenška in je pospešila njegovo smrt, vendar ni kriv ljubljanski škof, ampak drugi ljudje, ki so ga tožili in obrekovali. Čudno se glasi, če zdaj „Narod", ki je sam blatil g. Malenška, drugim kaj očita. Veseli nas le to, da se je ob smrti gosp. Malenška pokazalo, da ljudstvo temu obrekovanju nikdar ni verjelo, in splošna žalost za njim nam je poroštvo, da so grdi naklepi proti njegovi časti ostali brezuspešni. Ravno tako pa lahko tudi v imenu vseh poštenih Šentpeterčanov zagotovimo prevzv. gospodu knezoškofu, da je vsebina grozilnega pisma neosnovana in da jo vse ljudstvo obsoja. Odločno protestiramo proti temu, da bi neki ljudje v imenu Šentpeterčanov pisali teka pisma! lj Pretilno pismo ljubljanskemu škofu je na ogled v našem upravništvu Presv. gosp. knezeškof je pismo strgal in vrgel proč. Na prošnjo smo kosce dobili iz škofiie. Zlepljene kose in pisavo si zdaj lahko Sempeterčani egledajo. lj Izpred okrajnega sodišča. Pokvarjena j e d i l a r e s t a v ra t er j a K o 1 e n c a. V soboto, dne 4 t. mes., se je vršila kazenska razprava proti restavraterju v Goričanih, g. Kolencu, in njegovi soprogi zaradi prodaje pokvarjenih jedil. Razprava je bila zanimiva. Kolenčev zastopnik je bil g. dr. Konrad Vodušek. Stvar je ta-le: Dne 2. nov. t. 1. dobil je Jos. Gostinčar v zavitku papirja kešček sira in košček salame, oziroma stisnjene klobase, katero blago je kupil neki delavec v kantini g. Kolenca na Goričanih v soboto dne 30. sept. Oboje je bilo popolnoma pokvarjeno in črvivo, toraj nevžitno in zdravju zelo škodljivo. Gostinčar je vložil ovadbo proti Kolencu in priložil tudi smrdljivo blago. Na podlagi te ovadbe je žandarmerija preiskovala zadevo in našla, da ni bilo v tej liberalni gostilni oziroma kantini prodano le isto pokvarjeno blago, marveč, da se je prodajalo tako blago več delavcem, ki so bili povabljeni k razpravi in potrdili, da so dobili v tej kantini pokvarjena jedila, in da so bili posamezni, ki so se pritoževali, še celo surovo zmerjani. Po zaslišanih pričah, ki so same kupile po kvarjena jedila in neovrgljivo pod prisego dokazale, da je g. Kolenc oziroma njegovo osobje v njegovi kantini prodajala pokvarjena in zdravju nevarna jedila, je predlagal zastopnika gosp. Kolenca, da se zaslišijo še druge priče, ki naj spričajo, da je Kolenčeva gostilna dobra. Sodišče je temu predlogu ugodilo in prestavilo razpravo na drugi čas. Nihče ne more ugovarjati, da se je razprava preložila v svrho zaslišanja novih prič A da bi mogla kaka priča ovreči, da zaslišanih 6 ali 7 prič niso dobili pokvarjenih jedil v tej kantin', je nemogeče. Ako bi sodišče prašalo navzoče priče, če so kedaj dobile tudi dobre jedi, bi bile morale pritrditi. Tako pride lahko na tisoče prič, ki bi po resnici pričale, da se dobile dobra jedila, vendar pa ne ovržejo dejstva, da so se prodajala delavcem v tovarni tudi pokvarjena jedila. . lj Javno predavanje. Jutri točno ob pol 8. uri zvečer predava v „Slov. kršč. soc. zvezi" č. g. d r. J e r š e. lj Vjel se je. Danes ponoči je prišel v neko tukajšnje prenočišče hlapec Fr. Mramor iz Dobregapolja in se vtihotapil v sobo, kjer sta spala mož in njegova žena. Mramor je zgrabil ženo za vrat, nakar je pričela ta upiti, da se je prebudil mož. Vpitje je slišal tudi gospodar, ki je Mra-merja prijel in ga izročil policiji. Ko so ga preiskali, so našii pri njem uro verižico, katero je bil že prej ukradel tujcu izpod zglavja. Mramorja so izročili sodišču. lj Poročena sta bila danes v stolnici g. O r o s 1 a v Bric, pekovski mojster iz Litije z gospdč. M i c i G i m p 1. — Iskrene č stitame! lj Hrvaški pevci v Ljubljani. V sobote, dne 11. t. m. z b r z o -vlakom ob pol 6. uri zvečer pri dej o Hrv a t j e izZagreba v Ljubljano ! Slavno hrvaško pevsko društvo „K o 1 o" pribiti s 5 0—60 najod-ličnejšimi in izvrstno izvežbanimi pevci v Ljubljano, da priredi isti večer ob 8. uri v„Narodnem domu" velik koncert. S pevci dojdejo v Ljubljano tudi operni pevec Cammarotta ter dva dirigenta g. N i k o 1 a Faller in skladatelj g. Vilko Novak. Vse veselo pričakuje dohoda bratov Hrvatot! lj Tržni organi so v soboto kon-fiscirali do 30 litrov mleka, ki ni imelo zadostne maščobe. Dobili so tudi nekaj bia-njevk pri prekupovanju. Na trg je bilo pripeljanega 150 voz zelja, ki se je prodajalo po 2 K 40 h. Mestna občina je prodala v petek in soboto 1500 litrov mleka. lj Vajenec se je zadušil. Okoli 9. ure zvečer dne 2. t. m. je šel kleparski vajenec Janeza Dodiča, Peter Koča v Vodmatu T svojo sobo spat. Brez vednosti svojega mojstra vzel je v spalnico ročno kleparsko peč, v kateri je z ogljem zakuril. Drugo jutro so ga našli v postelji zadušenega. lj liepo&tena služkinja. Povodom Prešernove slavnosti je, prišla trgovčeva soproga Rozalija Šircelj iz Mokronoga v Ljubljano, ter se nastanila pri davčn ga nadzornika vdovi Leopoldini Kalan. Pri tej je služila Jožefa Žabkar. To je posebno v oči bodel zlati prstan z dragocenimi kamni, ki ga je tuja gospa nosila na prstu. Ko je šla spat v svojo sobo, položila je prstan k zglavju in trdno zaspala. Drugo jutro je pogrešila prstan. Ko je obdolženka izstopila iz službe, jo je gospodinja zaradi prstana trdo prijela ; obdolženka je prebledela in rekla, da bo prstan nazaj prinesla, česar pa ni storila, kajti pri aretiranju ga je še imela na reki. Jožefa Žabkar je bila obsojena na 4 tedne ječe. lj Ljubljansko barje je pod vodo. lj Gostilničarji in kavarnarji. Ker na dne 24. oktobra t 1. sklicani izvan-redni občni zbor ni bil sklepčen, vrši se nov občni zbor dne 7. novembra 1.1. ob treh po poldne v veliki dvorani »Mestnega dema" s že za zadnji občni zbor določenim dnevnim redom. Ta zbor sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. lj Ruski kružok. Prvi tečaj se začne v četrtek 9. t. m. Kdor misli vstopiti je povabljen javiti se ob pol osmih zvečer v mali dvorani »Mestnega doma" s prvim zvezkom Volpera. lj Pokopali so gdč. A d e 1 f i n e Palme, hčerko privatnega uradnika, staro 18 let lj V deželni bolnišnici je umrl Janez Krakar iz Srednje vasi pri Kočevju. Mož se je ustrelil po nesreči s puško v prsi. — Umrl je tudi štiriletni posestnikov sin Janez Vrhovnik iz Podsmreke pri Dobrovi, ki se je ob-žgal 1. t. m. lj Slike starih mojstrov. Re-stavrator in konservator starih slik, gospod Rudolf Moretti z Dunaja, biva že ne kaj dni v Ljubitani. Prišel je za kratek čas sem, da nabere podatkov za svoje delo (Slike starih mojstrov v zasebni posesti). Gospod Moretti prosi vse ene, ki so v posesti starih oljnatih slik, da puste svoj naslov v hotelu »pri Slonu", da se petem slike egledajo in popišejo. Seveda se vrši zadnje brezplačno. lj Na starost postala nepoštena. Bivša kuharica Marija Levčeva, rojena leta 1840. v Ustju pri Litiji, je veljala pri svojih soprijateljicah za silno pošteno žensko, vsled česar je imela pri njih tako zaupanje, da so ji dajale denar, katerega je nosila v hranilnico, in tudi hranil-nične knjižice je imela v varstvu. Levčeva pa je povračala te zaupanje z veliko ne-hvaležnostjo. Marija Trohova. delavka v tobačni tovarni, ji je izročila 240 K, katere je vložila v hranilnico, a jih zopet dvignila in denar zapravila. Proti Trohovi se izgovarja, da je denar posodila neki prijateljici, ki se je odpeljala v Ameriko, in da ji bode peslala deoar kmalu nazaj; če ga že ta ne bode poslala, bode pa škodo povrnila iz lastnega premoženja, ker ima 2000 K dote. Kuharica Marija Kirinova je pa imela pri Levčevi spravljen kovč g, v katerem je imela hranilnično knjižice z vlogo 210 K. Tudi to je starka izvohala ter po nekem postreščku dvignila ves denar in ga zapravila. Za ta denar se Levčeva izgovarja, da si ga je samo „izposodila" in ga dala neki ženski, ki je odpotovala v Amerike, in da ga bode debila nazaj z »doppelt" obrestmi. Stare prefrigevko so izročili c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. lj IMeteorologični mesečni pregled. Minoli mesec vinotok je bil nenavadno hladen in zelo moker. Opazovanja na toplomeru dado pevprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 2 8 stopinj, ob dveh popoldne 8 0 stopinj, ob devetih zvečer 4 7 stopinj, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 5 2 stopinj, za 5 2 stopinj pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 734 5 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1 5 mm pod normalom. — Mokrih dni bilo je 18, med temi štiri snežni; padavina znaša vsega skupaj 209 6 mm. — Med vetrovi sta pihala naj-češče severovzhodni in jugovzhodni; megla je stala zjutraj ob desetih dnevih. — Tekočega meseca listopada stoji luna v obližji zemlje 1. in takisto 28. Razne stvari. Najnovejše. Velika demonstracija za splošno in enako volivno pravico je bila v Brnu 31. m. m. Umor v Varšavi. V Varšavi so ustrelili blagajnika tovarne „ Vulkan" in mu vzeli 15 000 rubljev. Spominjajte se »Družfte su. Cirila ln Meta dal* Telefonska m brzojavna porotna. Dunaj , 6. novembra. Državni zborbosklican n a d a n 2 8. t. m. Gautsch bo v prvi seji državnega zbora pojasnil stališče vlade napram volivni reformi. Dunajj 6. nov. Vseučiliški senat je sklenil, da radi dijaških pretepov začasno zapre vseučilišče in sistira predavanja. Izdal je oklic, v katerem pravi, da je ed pomir-jenja odvisno, da ne bedo sistirana predavanja za celi tekoči semester. — Zastopniki nenemških dijakov se sklenili, da pojdejo danes nenemški dijaki k univerzi in da nastopijo proti Nemcem, ako jim stopijo Nemci nasproti. Ob 8. uri zjutraj se je zbralo veliko števile Cehov, Jugoslovanov in Lahov. Vrata vseučilišča se bila zaprta, na glavnih vratih je bila rektorjeva objava. Govornik nenemškega dijaštva je izjavil, da današnja demenstracija ni naperjena ne proti Nemcem, ne proti nemškemu značaju univerze, pač pa proti terorizmu nemškega dijaštva. — Ob 10. uri dopoldne je prišle nemško dijaštvo, a ker je izvedelo, da je v manjšini, je pred rampo hodilo semtertja in pelo nemške pesmi. Ko je pozneje število nemških dijakov narastlo, so napadli slovanske di jake, a cdtisnila jih je policija, ki je preprečila tudi vsak drug resnejši pretep. Pri tem se je podrla balustrada na rampi ter je ranila več dijakov in policistov. Nato so slovanski dijaki odkorakali ter demonstrirali pred državnim zborom in pred tehniko. Praga, 6. nov. Neko žensko so pri demonstraciji konji podrli in pohodili. Vsled tega je razkačena mežica napadla policijo s palicami in kamni. Več redarskih konj, zadetih od velicih kamnov, je padlo. Razkačena množica je kričč letala po ulicah in pobijala okna. Praga, 6. novembra. Češki dijaki so poslali notranjemu ministru pismo, v katerem se pritožujejo, da so policisti in vojaki napadli mirne demonstrante, ter groze, če se kaj takega še ponovi, z bojkotom univerze. Praga, 4. nov. V hotelu »Central", iz katerega so včeraj streljali na policijo, je policija izvršila 11 aretacij. V nekem predkraju je bilo čuti celo noč streljanje, a to so bile skoro gotovo le eksplozije, ker ni nihče ranjen. Aretirane esebe so izročene sodišču radi javnega nasilstva. Praga, 6. novembra. Govori se, d a bo proglašeno obsedno stanje, če se nadaljujejo nemiri. Socialisti pa greze, da b«do brez usmiljenja pomorili policiste, ki jih dobe v roke. Praga, 6. nov. Danes dopoludne je bil mir. Ob 11 uri so se zopet pričeli zbirati ljudje na Vaclavskem trgu. Takoj so prišli tja orožniki in policaji. Budimpešta, 6. novembra. Kri-stoffy je izjavil, da predloži vlada dne 19. decembra ogrski zbornici zakonski načrt o splošni in tajnivolivnipravi c i. Praga, 6. novembra. K 1 o f a č je pisal dr. H e r o 1 d u in zahteval, n a j s e takoj skliče češki narodni svet, da se organizira ves češki narod za splošno in enako volivno pravico. Dunaj, 6. novembra. Tudi v S o 1-nogradu, Brnu in Inomostu so bile demonstracije za splošno in enako volivno pravico- Budimpešta, 6 novembra. 25.000 delavcev je praznovalo zmage ruskega ljudstva. Po shodu demonstrante razpršila po licija. Videm ob Savi, 6. novembra-Zborovanje je bilo tako b urno, da se dnevni spored ni mogel izvršiti. Pri volitvi novega odbora za politično društvo „Sava" so si hoteli Brežičani osvojiti društvo, nazadnje je po blizu dve urni debati prišlo do kompromisa. Nato je govoril dr. Korošec e političnem položaju. Kmetje so pazno poslušali, učitelj Zupan je z nekaterimi liberalci in Stajercijanci neprestano metil s plitvimi mejklici Med govorom je prišlo vsled tega do burnih prizorov. Naslednji govorniki niso hoteli nastopiti zaradi netaktnega in pristranskega postopanja predsednika Levaka. Shod se je prekinil med silnim vriščem. Cetinje, 6. nov. Črnogorski knez je izdal oklic za prosto volitev poslancev. Nlarsilja, 6 nov. Admiral Nebo-g a t o v z ruskimi častniki je došel sem. Odda se dobro vpeljana trgovina mlinskih izdelkov v Ljubljani 22si 3-1 na živahnem prostoru. — Kje pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. Učenca ki ima veselje do trgovine išče večja trgovina na Dolenjskem. Ponudbe pod „št. 100" na upravništvo „Slovenca". 2279 5-1 Staroznana, dobro idoča, tik kolodvora stoječa »gostilna na pošti" se odda 1. januarja 1906 v najem ali na račun. Natančni pogoji se izvejo pri lastniku Viktorju pl. Wurzbachu v Gradcu pri Litiji. 2278 3-1 M I o d 2277 3-1 _ trgovski pomočnik z dobrimi izpričevali želi takoj vstopiti v službo, najrajši kje na deželi. Naslov pove upravništvo .Slovenca". Lepo stanovanje 3 sobe, prlfikline m uporaba vrfa se odda za november ali za pozneje. Kuhnova cesta št. 23. 2240 3-2 Popolnoma dobro ohranjen fiitrirni aparat s e proda po ugodni ceni. — Naslov pove 2273 upravništvo. 6-1 Oroslav tfric M^ici J^ric rojena G / 772 fi S l 2282 —poročena. Litija. Toplice. Ljubljana, dne 6. novembra 1905. Zahvala. Podpisana izrekata iskreno zahvalo za vse dokaze sočutja in prisrčne ljubezni ob smrti in pogrebu prerano umrlega veleč, gospoda župnika Martina Malenška vsem prijateljem in znancem za veličastno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku. Zahvaljujeva še posebe preč. g. dekana J. Sušnika za vodstvo pogreba; druge stolne kanonike ter vso duhovščino ljubljansko in z dežele; g. dr. V. Levičnika, predsednika c. kr. dež. sodišča; g. mestnega župana Iv. Hribarja ; gg. deželne poslance ; c. kr. vojno poveljništvo za vojaško godbo in gg. c. kr. častnike za spremstvo; vse zastopnike raznih uradov, korporacij in društev; vse darovatelje krasnih vencev; pevsko društvo »Ljubljana" za pretresljivi žalostinki; slednjič vse druge spremljevavce zlasti šentpeterske župljane ter vse, ki so nama izrazili sočutje in sožalje ob tako bridki izgubi. Pri sv. Petru, dne 6. novembra 1905. 2283 Frančišek Pavlič, Frančišek Zorko kaplana. ;tiod poštnih uradnikov. Ljubljanska pedružnica »Društva poštnih uradnikov n a D u n a j u" sklicala je za včeraj popoldne v salon hotela „11 i r i j a" shod, ki je bil kaj dobro »biskan. Udeležili so se shoda tukajšnji člani uradniki in tudi nekaj uradnic, zatem nekaj uradnikov eraričnih pošt z dežele, zastopniki filijalk podružnice, in sicer gg.: upravitelj K a r i s (za t>t. Peter), ofic. S c h i f f r e r (za Tržič) i. dr., dalje nekaj zastopnikov drž. uradništva fin. rač. stroke in slednjič izmed povabljenih državnih poslancev g. notar Ivan Plantan. Shod je otvoril predsednik tukajšnje podružnice. _ oficijal Maier, ki je pozdravil navzoče člane, zastopnike uradov ter poročevalce tukajšnjih dnevnikov. V svojem nagovoru je med drugim dejal: Cenjeni kolegi! Važen dan je prišel zopet za nas. Zopet se nam je oglasiti za zboljšanje našega stanja. Dnevni red današnjega shoda obsega tri kardinalne točke naših zahtev in gospodje poročevalci nam bodo natančnejše obrazložili njih jedro. Predno pa preidemo k tem točkam, dovolite. da se spomnim tukaj pred vsem prvega zaščitnika drž. uradništva: Njega Veličanstva našega presvetlega cesarja, kateremu kličem: Bog ga živi 1 — (Navzoči se stojč odzovejo temu klicu.) — Zatem nadaljuje govornik: Težaven je p6sel naše službe; malo kdo ga pozna, še manj jih je, ki bi ga znali ceniti! Noč in dan je vprežen ta uradnik v službo, ki je vedno težavnejša, mučna tako v fizičnem kot duševnem oziru. Ali ta uradnik jo vestno upravlja in žrtvuje se zanjo, čeravno se za njegovo gmotno stanje nihče ne pobrine, če se sam ne gane' ... Ali uradnik more le tedaj vestno službo opravljati, če je tudi primerno plačan' Če se mora pa — zlasti kot nižji uradnik, boriti s skrbjo za vsakdanje življenje, pa mora postati slab uradnik, vsled muk, ki mu jih seka delo in skrb za življenje, osobito v mestu 1 — Na to pre bere pozdrav glavnega društva dunajskega, na kar dd besedo poročevalcu gosp ofic. Sirniku o »Skrajšanju sluz bene dobe na 35 let". Obširnemu poročilu povzamemo, da je vlada že opetovano bila prisiljena baviti se s to zadevo, da pa so zdaj bile le prazne obljube, kar je odgovorila. In te vladne izjave so v enem oziru zelo zanimive! Tako je 1 1904. odgovoril trgovinski miaister na neko interpelacijo, da zadeva o znižanju „še ni zrela* za rešitev in Kategorije uradnikov „ne službene dObe za posamezne ----D , eodna". Cez leto dni nettako, pa je zastopnikom drž. uradnikov finančni minister eb-lmbil da se bo ta zadeva takoj zakonitim potom rešila, kakor hitro se bo uračunala aktivitetna doklada v pokojnino. Ah — ostalo je samo pri besedah. Vlada naj bi ze enkrat storila kaj v zboljšanje stanja nižjih uradnikov, ki stradajo, in v zboljšanje službenih razmer sploh. Društvo pa vseeno pozdravlja z zadoščenjem namen vlade, skrajšati službeno dobo. Ce dejalnostne doklade všteje k pokojnini, bomo radi prispevali, če tudi težko, tiste vsote. - Nato prebere govornik sledečo resolucijo .Današnji shod poštnih pro metnihuradnikov pozdtavlja z zadoščenjem namen vis. vlade, da hoče pri prvi priliki zakonitim potom uveljaviti d5-letno službeno dobo za vse državne uslužbence in pozivlje vodstvo društva poštnih uradnikov, da stori potrebne korake, da se bode tudi materijelni položaj ter njih službene razmere primerno zboljšale, da pride potem večina poštnih prometnih ^ uradnikov po 351etnem službovanju do uživanja pokojnine." . Resolucija je bila enoglasno sprejeta, ^ Nato je poročal o drugi točki: .Službena pragmatika" g. efic. H o 1 d (nemški). Ta točka zahteva jasno kvalifikacijo, nedeljski počitek, pravico do dopusta ter vpeljavo modernega disciplinarnega postopanja proti uradništvu, Do vsega tega mora enkrat priti, ce neče država, da se ji bo v obraz lahko vrglo da so glede teh točk pri nas naravnost — turške razmere, slasti pravi mon-strum je dosedanja disciplinarna praksa (!), da se proti drž. uradniku izrekajo sodbe v njegovi — nenavzočnosti ! D& naj se pošt. uradnikom nedeljski počitek, potrebni od-dihljej vsako leto, t. j. dopust, ter službena pragmatika. t , Tozadevna resolucija se glasi: „ Postavna ureditev pravic in dolžnosti se z hteva od avstr. državnih uradnikov že leta in leta, ker so prepričani, da se le s trdno omejitvijo njih službenih razmer odpravi nejasnost in dvomljivost. Zlasti želi pa avstr. poštno uradništvo izdaje službene pragma-tike, ker zahtevajo to njih vedno menjajoče se materijelne in službene razmere. Ono tuJi pričakuje, da bo glede tsga prašanja nastopalo vse državno uradništvo solidarno in stavlja na „osredno zvezo držav, uradniških društev" prošnjo, to aktuvalno in za vse dr žavne uradnike važno zahtevo po upeljavi služb, pragmatike sprejeti kot glavno točko programa v svojem organizatoričnem delovanju in delati na to, da se pri event. ofic. započetnem delu izposluje tudi sodelovanje drž. uradništva — Tudi ta resolucija je bila enoglasno sprejeta. Kot tretji poročevalec je nastopil gosp. oficijal T o m a ž i n o točki: „ S e d a n j e stanje poštnih prometnih uradnikov v Avstriji vsled slabih razmer pri avanzira-nju". Ta točka ilustruje res čedne razmere glede avancement« teh uradnikov v Avstriji. Tu se pusti, kakor beremo v tiska-nih„referatih glavnega društva dunajskega", — čakati s tistimi beraškimi adjuti uboge praktikante s 500 gld. — po 5, 6 ah pa še več let na mesto asistenta, asistente pa 8 do 10 let na kako oficijalsko mesto, i. t. d. i. t. d. In to uradnike, ki so, kakor rečeno, vsak dan »z eno nogo v grobu, z drugo v — blaznici ah pa „kriminalu"! — Pa — stopimo k resoluciji. Ta se glasi: Že leta in leta stremi avstrijske poštno uradništvo po dostojni plači, ki je primerna njihovemu delu, odgovornosti, strokovnim izkušnjam in gospod, razvoju. Mesto pa na kako zboljšanje, kazati zamore le na sistematično poslabšanje, ki ni v nobenem soglasju z raznimi obljubami in izvedenimi reformami. Kaj še, glede stanja praktikantov, ki so ozira najbolj vredni, se je stvar še poslabšala. Z ozirom na te žalostne okolnosti poživlja današnji shod vodstvo društva na Dunaju: Isto naj vloži takoj peticijo na vlado, da izvede ureditev avanziranja, • da bodo 1. pošt. prakti-kanti čez 2 leti prišli v XI činovni razred, uradniki 11. čin. razreda čez 6 let v 10, oni X, čez 7 let v IX , oni IX. čez osem let v VIII; 2. da vloži peticijo na državni zbor, da isti de zdaj zanemarjenemu poštnemu uradništvu pripomore v kratkem do boljših napredovanj pri avancementu." — Sprejeta je bila tudi ta resolucija enoglasno. Nato je govoril državni poslanec Ivan Plantan. Predsednik g M a i e r se je na to zahvalil zborovalcem, poročevalcem listov, ter omenil, da ga je g. župan Hribar pooblastil, pozdraviti vse zborovalce v njegovem imenu. Na to je zaključil shod Književnost m umetnost. * Nove skladbe. Izšle so zo^.et tri skladbe marljivega gospoda F r. K i -m o v c a , katere se dobivajo pri g. skla datelju v Gradu (p. Bled) in v .Katoliški bukvami". 1. Tantum ergo za mešan zbor in orgle, posvečen g. A. Foersterju. Ta veličastna skladba, v kateri sta „Tantumergo' Frančišku Avscu, župniku pri St. Jurju pod Kumom, p. Radeče, kamor naj se pošiljajo rokopisi, upravništvo pa v »Zvezni tiskarni" v C e 1 j u. Tja naj se pošiljajo reklamacije in nova naročila. Kdor pa ima še poštno položnico, naj jo odpošlje kakor je tiskana. Ker mora po postavi izdajatelj in odgovorni urednik tam stanovati, kjer list izhaja, je to sprejel gosp. Anton Čeme. Cerkveni letopis. Kardinal Alfonz Capecelatro slavi te dni triindvajsetletnico, odkar je bil posvečen za škofa. Kardinal Capeselatro je knjižničar rimske cerkve, član komisije za zgodovinske študije in po vsej Italiji znan po svojih biografijah: Življenje sv. Katarine Sijenske, sv. Filipa Nerija, Newmana in po delih: Zmote Renanove in Katoliški krščanski ni>uk. Capecelatro je bil rojen 1. 1824. v Marsilji. in „Genitori" v lepi zvezi zložena vsak zase, je ponatis iz „Cerkv. Glasbenika". Duhovito sestavljena skladba je posebno pripravna za blagoslov po rimskem obredu.— Na drugi strani v 11. taktu spremljevanja naj namesto cele note „fis" stoji „g"; na tretji strani v 2. taktu naj poje tenor „a" namesto „g"; na isti strani v 4 taktu drugega zistema spremljevanja naj se v basu „c" popravi v „h"; na zadnji strani v petem taktu naj poje bas „d" namesto „e Cena skladbi: 30 h, pet iztisov 1 K. 2. L. Belarja »Slovenska maša ", prirejena za tri ženske glasove. Silno praktično delo, katero bo posebno dobro došlo Marijinim družbam. Bodi ta me-lodijozna maša kar najtopleje priporočena! Cena: 60 h, štiri izvodi 2 K. 3. Venček narodnih pesmi Gospod Kimovec je tu v sicer priprosti, li-tografovani izdaji prav izborno priredil kitico priljubljenih narodnih pesmic v prvi vrsti za triglasni ženski zbor; za moški zbor bi bilo bolje intonirati za cel ton višje. Ker je skladba le triglasna in ker prvi glas ne gre višje, kot do „f", tretji pa ne nižje, kot do „g", bo skladba pač vsakemu ženskemu zboru pristopna. — Na prvi strani naj se v 4. zistemu odstrani znamenje za ponavljanje; na drugi strani v 2. taktu predzadnje vrste naj se postavi v basu pred ,as" oddelatelj. — Cena venčku: 40 h, deset izvodov 3 K. — Tudi ta skladba bo zlasti Marijinim družbam vrlo dobro došla. Cisti dobiček vseh treh skladb je na menjen za nove orgle v blejski cerkvi. Fr. F-č. * Piščalka, štev. 4. prinaša sledečo vsebino: F. S. Finžgarjevo pismo. Anton Orel: Alkoholizem in socijalno vprašanje. Nemški škofje proti alkoholu. A.: Alkohol in dolgost življenja. Alkoholno vprašanje na učiteljskih konferencah. Za alkohol. Dr. Po-pert: Kaj moramo v kratkem času doseči. Mrtvaška knjiga. Koliko se sme piti. Samoumor in alkohol. Znanstveni teč ji za proučevanje alkoholizma. Alkohol in otroci. Časopis Olga Kobilanjska: Zemlja, povest iz maloruščme. Na platnicah: Kako je nastala ruska država. — Ker je g. Leopold L e-n a r d odšel na Dunaj, da dovrši svoje študije, je oddal ta čas uredništvo g. Zahvala. Ob bolezni in smrti našega ljubljenega, v nadebudni mladosti pre-rano umrlega sina, gospoda 2276 Franc Cebašeka dijaka VI. gimn. razreda v Kranju prejela sva toliko izrazov sočutja in sožalja, da nama ni mogoče vsakemu posebej izreči zahvale. Zahvaljujeva se tem potom najiskreneje: gospodinji g. Mariji Vovnik in gg. Mariji, Antoniji in Jožefi Puher za požrtvovalno postrežbo in tolažbo za časa bolezni. Katehetu g. dr. Debevcu za tolažilo. Gg. ravnatelju in profesorjem za sočutje ob bolezni. Slavn. profesorskemu kolegiju za spremstvo pri prevozu skozi Kranj. Gg. profesorjem dr. Jos. Debevcu, Ant. Peterlinu in Antonu Zupanu za udeležbo pri pogrebu. Gg. sošolcem in gimnazijcem za darovane krasne vence in ganljive nagrobnice. Fantom iz Vokla za krasni venec. G. dekanu Koblarju, farni duhovščini, sorodnikom in sosedom za udeležbo pri pogrebu. Povrni Bog stotero vsem, ki so nam v dneh največje žalosti na katerikoli način lajšali in blažili neizprosno gorje. Franc in Marija ČebašeK. V o k 1 o pri Kranju, 31. okt. 1905. = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! £ 500 komadov < 2255 3-3 gld. 1*95. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. | NB. Za neugajajoče se vrne denar. Izvoz sij i v. Za 3 krone pošljem 5 kg. najfinejših bosanskih suhih sljiv (češpelj). Pri naročbi 100 kg. zaračunam /75 22, 80/85 20, 85/100 1 8, 110/i20 16 gld. Lequar (Pekinci) v sodih a 15 gld. Išče se zastopnikov. 2224 io-3 Lj. Vukovic, Brod n./S. Službo išče mladenič, 21 let star, ki je dovršil trgovsko šolo. - Ponudbe pod šifro „korešpondent" 2270 na upravništvo »Slovenca". 3—2 \Gomko vinarsko društvo : (registr. zadruga z omejenim jamstvom) v Gorici ima v svojih zalogah in prodaja * pristna in naravna vina iz Brd, z Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce pošlje na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. ; • Sedež društva: Gorica, ulica Barzellini 2019 7 štev. 22. -esr Zahvala. Plakajočim ob mrtvaškem odru in odprti gomili preblagega očeta, gospoda deželnega poslanca Primoža Pakiža prihiteli so od vseh strani njega prijatelji in znanci, izrazit nam svoje globoko so--žalje nad nenadno smrtjo preblagega pokojnika, in izkazati mu zadnjo čast. Za vse te dokaze iskrene ljubezni in odkntegaJprijateljstva, katero e vzival raniki v celi deželi, bodi na tem mestu izrečena naša najpnsrčnejsa zahvala. Zahvaljujemo se gosp. deželnemu predsedniku Teodorju Schwarzu za sozalno brzojavko, gospodom: deželnemu glavarju pl. Detelu, drž. poslancu Povsetu, drz. poslancu dr. Šusteršiču, dež. poslancu Franc Arkotu in vsem drugim za ganjiva pisma, gosp. drž. poslancu dr. Žitniku za njegov pretresljivi, nagrobni govor, slamdeze -nemu odboru, katoliško-narodnim, in narodno-naprednim poslancem, občinam /gom]i Mozelj, Sodražica in vasi Zamostec, ter vsem cenjenim rodbinam za prekiasne VenCe'Hvala veleča,stili duhovščini za mnogobrojno azistenco, hvala 80spodu okraj-nemu glavarju dr. Gstettenhofer-ju, gosp drž. in dez. poslancem P^fer-ju, K,osak u, akliču, gosp. dež. svetniku Zamidi, gosp. dež. sodn. svetniku V.sn.karju hva a .aznnn zastopnikom uradov, občin in društev, hvala vsem cenjenim gospem in gospodom, ki ste spremili ranjkega k zadnjemu počitku ! Hvala vrlim gasilcem sodraškim za prelepo spremstvo, častno stražo in vencc hvala pevskemu društvu „Glas" za venec inJužne žalostmke. Hvala gosp dr. Schiffrerju in dr. Robidi za njiju požrtvovalni trud, ter gospodu ho t c H rjiT Arkotu, pod čegar streho je ranjki zatisnil trudne oči za njegovo potrpljenje ^n pomoč ob sr^tm^un.^^ ^ roino udeležbo pri pogreb.. po- sebno pa vasi Zamostecu, ki je noč in dan čula ob mrliškem odru svojega ljubega soseda^ Antonu Lavrenčiču za spretno prireditev pogreba in vsem neimenovanem, ki so po svojem pripomtgli, da se je pogreb ranjkega .zvrsil tako dostojno in veličastno. Plačaj Bog I Zamostec, dnč 2. novembra 1905. Sin Karol za žalujoče ostale. Vsojam si slavnemu p. n. občinstvu ulju dno naznaniti, da prodajam v svoji novo urejeni trgovini vsakovrstno špecerijsko blago, kakor: fine ogrs. salami, ruski čaj, konjak, rum, slivovec, tropi-novec, brinjevec v zaprtih steklenicah. Sir, slanino, vsakovrstne steklenice, krožnike, svetilke, ogledala za neveste, steklo za okna. Izvršujem steklo v okvire. Zagotavljam cene nizke in točno postrežbo. Sprejmem tudi krepkega učenca. Ivana Čolnar trgovina z mešanim blagom v Kranju. ®ooo< o Ernest Hammerschmidta nasledniki o Hodile, Uutscher & K= 2269 3-2 ******** Stanovanji v I. nadstr., eno s 5, drugo s 4 sobami, obedve s kopalnico in elektr. razsvetljavo ter vsemi pritiklinami se oddasta s 1. februarjem 1906 2274 na Resljevi cesti 7. 4-2 Odda se 2163 6—5 s 1. novembrom lokal za pisarno ali prodajalno v Sodnij-skih ul. 4, za 1. febr. velik lokal za prodajalne ali pisarne istotam, in konečno v Kolodvorskih ul. 32 za 1. februar stanovanje s 5 sobami. Več pove kamnosek Al. Vodnik. Zims 2176 (3) klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopce, hlače, doko-lenke, rokavice, gamaše, različne grelce, tirolske dežne plašče, čevlje, dežnike itd. priznano samo trpežno blago se najceneje kupuje v Prvi modni trgovini za gospode Engelhert SkuseK Ljubljana, Pred škofijo 19. trgovina železnin In Kovin 1980C 34-34 Ljubljana Valvasorjev tri 6. Prešernove ulite 50. Velika zaloga blazinic in denarnic ter vseh v želez-ninsKo stroko spadaločih predmetov. Cene nizke! -s* I Grnnd hotel 1Plzrasl10 ll0MK0',!l10 8 i „obioii" I ...... h , I