m* 13. XII. 1934 Poštnina plačana v gotovini. Leto LXTI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno it> Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III VENEC Ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299» Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 203« Izhaja vsak dan ijntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku V senci Petra Velikega Najboljša opredelitev sovjetskega sistema je gotovo ta, da je na povelje z bičem in krvjo uresničena utopija. Po pravici je dejal Ljenin, da je prvi boljševik bil Peter Veliki. To je edini car, ki njegovega ogromnega spomenika rdeča revolucija v Petrogradu ni porušila. Še po dvestodevet letih je popolnoma ohranjeno truplo toga strašnega mogotca napravilo na sovjetsko komisijo, ki je lani odprla vse krste pokojnih vladarjev llusije, tak vtis, da ga niso oropali draguljev, kakor so ostale, ki so jih potem pometali vse skupaj v eno jamo, ampak so krsto zopet spoštljivo zaprli in pustili v grobnici, kjer bo truplo nedotaknjeno počivalo dalje. Te globoke simpatije proletarskih diktatorjev do Petra so popolnoma naravne in razumljive. Bil jc brezobziren diktator in je hotel svoje državljane »osrečiti« po sili tudi proti njihovi volji kakor oni. Čez noč je hotel iz-premen.it i ogromno državo iz patriarhalne fev-dok racije v naiprosvetlenejšo absolutistično birokracijo. Uvedel je najhujši centralizem in postavil policaja za vsakim uradnikom. Zasnoval je državni gospodarski načrt in vnaprej določil, koliko se ga bo moralo uresničiti vsako leto. Tudi vero in prepričanje vsakogar je hotel določati sam, postavil cerkev pod nadzorstvo državnega prokuratorja in policiji velel strogo paziti na to, kaj in kako vsak državljan misli. Čarobno sredstvo, s katerim je svoje ogromne načrte izvajal v življenju, so bili palica, izgon v Sibirijo in veišaln; v svrho izvedbe svojih zamAslov so se mu ljudje tako malo smilili, da je oib zgradbi Peterburga, postavljenega na zmrznjeno močvirje, pomrlo najinenj stotisoč iz vseh kotov Rusije nasilno skupaj zgoanih mužikov od naporov, mraza, bolezni in nezadostne hrane, zato da je dobila Rusija dostojno prestolico oib Baltiku. Popolnoma po istem sistemu delajo boljše-viški samozvanci. Kakor Peter s par polki in tajno policijo ter uradništvom strahujejo komisarji s pomočjo 2 milijonov članov komunistične stranke, ki uživajo vse mogoče predpra-vice ter se vsak dan' na karte do sitega naje jo, dočim večina kmetskega naroda strada, 170 milijonov ruskega prebivalstva. Njihovi načrti so enako kakor Petrovi po svojem celotnem zamislit blazni in neuresničljivi in bo od njih ostal le majhen del; Ljeninova Rusija bo kljub vsem obetom in naporom ter strašnim žrtvam vendarle zaostala za ostalim svetom kakor je Petrova. Kakor Peter se tudi rdeči komisarji url a ja jo utvari, da so že ali da vsaj v par desetletjih bodo do dna iz.premenili duševnost ruskega kmeta,' toda zdi se, da je njegov instinkt zasebne lasti in svobodne delavnosti kljub temu, da so mu jo kratili enkrat veleposestniška kasta, /xlaj pa državni kolektivi, ki ga neusmiljeno oropajo vsako leto večjega dela njegovega pridelka, tako neizkorenljivo; močan, da se bo komunistični birokratizem ob njem prav tako razbil, kakor so se Petrove za-]>adnc reforme. In kakor je ruski narod preklinjal Petra kot Antikrista, tako bo preklinjal tudi bolj še viške »krvosese«, kakor že danes, čc ga ne slišijo vohuni, imenuje svoje rdeče gospodarje. Res zelo slabe fundamente mora imeti sistem, ki mora še po šestnajstih letih svojega obstoja, ko ga že dolgo nihče več ne moti in ne ovira, ko je, kakor se je še nedavno ponašal, iizruval iz duše pohlevnega ruskega človeka vsako opozicijo, nazu.naj pa si pridobil simpatije in pomoč Francije in skoraj vse ostale evropske veletburžuazije, zopet streljati ljudi na tisoče, odpravljati v Sibirijo cele kolone izgnancev in zaplenjati njihovo premoženje, kolikor ga more sovjetski državljan sploh kaj imeti, še celo nedolžne sorodnike »razrednih sovražnikov proletarijata«, ki da so se naenkrat zopet pojavili oib umoru Stalinovega prijatelja Kirova, kaznujejo z izgonom v severno Azijo, česar, mimogrede povedano, carji niso nikoli storili! Sami sebe tolčejo po zobeh sovjetski listi, ko ob priliki tega atentata dvigajo toliko vpitje zairadi odkritja neke velike povsodi raiziširjene zarote proti sovjetskemu sistemu — kakor na primer piše »Pravda« od 3. t. m. — ker se vsakdo sprašuje, odkod neki taka zarota, ko pa Evropa Rusijo in njene diktatorje pusti popolnoma na miru, ko z njimi celo sklepa prijateljske pakte in ko evropske in ameriške velebanke oskrbujejo z velikimi krediti ter finansirajo krvoločni Stalinov režim? Torej v Rusiji sami, v naročju njenega delavskega in kmetskega proletarijata — Nikolajev, ki je Kirova ustrelil iin vsi, ki so po trditvi režima bili njegovi somišljeniki ter so jih postrelili aLi obsodili na ječo, mraz in glad, so bili uradniki sovjetskega proletarskega režima _ se je zarodilo nevarno gibanje, zaradi katerega je Stalin spustil zopet z verige najhujše demone sovjetskega strahovladja. Vse to po tolikih letih režimu, ki je že vsako eskimoško naselbino oskrbel z radijom, ki dan in noč oznanja blagodaiti komunizma. In Nikola jev sam je bil čisto pristen komunist od mladih nog, produkt nove marksistične vzgoje, cvet njenega breziboštva in razrecin op roletarske miselnosti brez vsake klice buržujske ali belogardi-stične kuge! Šc bolj značilne kakor krvave eksekucije nad neposrednimi somišljeniki Nikolajeva izsov-letske srednje in nižje birokracije, so procesi, i i so se zdaj začeli po vsej Rusija zoper razne .uradnike, ki so državni denar poneverjali, ve-rižili, z državnim žitom špekulirali in na drug način svoj lastni režim na debelo ogoljufali. V Harkovu je državna banka dajala milijonske kredite v špekulativne in goljufivne namene, v Kijevu so istotako v državni banki zasledili milijonske poneverbe, jKviiarejene knjige in špekulacije z lažiindustrijami, v Omsku so postavili pred sodišče celo vrsto funkcionarjev železnice, ki so omogočali verižniške transporte. Sploh ni ga večjega kraja, kjer ne bi zasedala izredna sodišča Gepu, ki imajo pripravljene rablje, ječo in izgon za ncibroj uradnikov sovjetskega birokratskega aparata. Vse kakor v bivših časih earizjna, in vendar je da- i1 Po razpravi o Posaarju in o naši pritožbi v Ženevi Stopa na dnevni red vprašanje francosko-italiianskega zbližanja in sodelovanja Francija bo ugodita skoraj vsem željam Italije po kolonijah v Afriki Pariz, 12. decembra. TG. Francosko-italijanska volja za dosego medsebojnega sporazuma je v Ženevi prestala najhujšo preizkušnjo. Niti najbolj optimistični diplomati niso pričakovali, da bodo pogajanja, ki jih je začel pokojni Barthou, prestala ta ognjei krst. Prerokovanja so se izkazala za netočna. V Ženevi je veš čas razprave o jugoslovanski pritožbi obstojalo najbolj iskreno sodelovanje francoske in italijanske delegacije, ki je naposled tudi s pomočjo Anglije doseglo uspeh, ki ga je Zveza narodov beležila s svojim sklepom, sprejetim v noči od ponedeljka na torek. Prazniki v Rimu Istočasno, ko sta Laval in baron Aloisi tako tesno sodelovala v Ženevi, se je odigrala v Rimu veličastna ceremonija francosko-italijanskega prijateljstva, ko je predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve v imenu francoske republike predal italijanski vladi veliko sobo slavnega francoskega pesnika Chateaubrianda, nekdanjega francoskega poslanika v Rimu in pesnika »večnega Rima«. Na koncu svojega govora, v katerem je poveličeval »prijateljstvo obeh latinskih sester«, je senator Berenger s povdarkom naznanil, da bo kmalu prišel v Rim tudi francoski zunanji minister Laval, da obišče italijansko vlado, Rim in ves italijanski narod kot odposlanec francoske republike. Po svečanostih je bil sprejet pri Mussoliniju, ki mu je še posebej povedal nekaj podrobnosti o obisku ministra Lavala. Tako prihaja po razburkanih dneh, ko je usoda Evrope visela na ureditvi posaarskega vprašanja in na pravični rešitvi jugoslovanske pritožbe, zopet v ospredje kot eden najpomembnejših problemov italijansko-francoski sporazum. Mnogokrat se je v teku zadnjih let že obravnavalo to vprašanje tako, da mora biti slehernemu znano, katere eo sporne točke med obema državama. Toda ob priliki, ko se italijanska in francoska vlada pripravljata, da s sporazumom končata svojo, včasih bolj tiho, drugič zopet bolj bučno borbo, in da ustvarita čisto novo politično podlago za reševanje drugih evropskih težav, bo vendar Ie dobro, ako sporna vprašanja še enkrat naštejemo. F ran rosik a revija »Affaires Entrangeresc jih je naštela, kakor je to storila tudi italijanska istoimena revija »Af fari Esteri«. Najpoglavitnejši točki na dnevnem redu fran-cosko-italijanskih pogajanj sta Tunizija in zahteve Italije po afriških kolonijah. m, • • • Tunizija Glede Tunizije je do 1. 1918.. ko jo je Francija odpovedala, veljala francosko-italijanska pogodba, sklenjena 1. 1899 V tej pogodbi je Italija priznala Franciji pravico do Tunizije, medtem ko se je Francija obvezala, da bo dala popolno enakopravnost Francozom, domačinom in Italijanom, ki v Tuniziji prebivajo. L. 1918. je Francija pri odpovedi imenovane pogodbe obljubila, da jo bo na vsake tri mesece obnavljala, kar je dozdaj tudi storila, toda to začasno stanje ne more trajati dalje in je treba vprašanje urediti na podlagi nove pogodbe. Italija to želi in bo njena želja tudi izpolnjena. Glede druge točke, italijanskih kolonij v Afriki, je treba povdariti, da temeljijo italijanske zahteve na gotovih pogodbah. Sem spadajo francosko-italijanske pogodbe iz 1. 1900. in 1902., v katerih la 1915., ki določa izrecno, da bo Italija, v primeru, da Francija in Anglija razširita 6voje afriške kolonije na škodo nemških kolonij, dobila nove kolonije. Toda vrhovni svet mirovne kan te renče je dodelil vse nemške kolonije v Afriki ali Franciji ali Angliji (izvzemši ozemlja Ruanda Urundi, ki ga je dobila Belgija). Italija je protestirala, a zopet zaman. Šele nekaj let pozneje je Anglija sama od sebe odstopila Italiji ozemlje Džube v Somaliji in je pritisnila tudi na egiptovsko in sudansko vlado, da je Italija dobila ozemlje okrog oaze Džarabub. Na Irancoski strani se ni zgodilo ničesar, čeravno je Francija sama v znani pogodbi Bonin-Pichon iz 1. 1919. Italiji prizinala pravico do kolonijalnih odškodnin na podlagi člena 13. londonskega pakta. To so glavne točke francosko-italijanskih pogajanj, ki potekajo ugodno, tako zatrjujejo v uradnih krogih. Seveda so se okrog njih nanizala sedaj še druga vprašanja političnega značaja in ki tičejo sodelovanja v raznih predelih Evrope, predvsem v Podonavju in na Balkanu. Ženeva je pokazala, da tudi tukaj razdalje niso več tako velike, kot 60 bile še pred enim letom. Kdaj pojde Laval v Rim Pariz, 12. dec. b. »Petit Journal«, pravi, da bodo ženevski sklepi močno pospešili pogajanja med Francijo in Italijo. Vendar potovanje Lavala v Rim še vedno ni doloo;no, in niso točna poročila o tem, da potuje Laval v Rim še pred koncem leta. Vse kaže, da pojde Laval v Rim šele, ko Italija sprejme neke pogoje. Semkaj spadajo zlasti politična pogajanja z Malo zvezo in z Balkansko zvezo. Afriške zadeve med Francijo in Italijo so malone urejfcne. Francija želi, da bi za svoje odstope na tem področju našla gotove protidajatve glede položaja na Balkanu. V nasprotnem primeru Laval ne bi dosegel cilja, ki bi si ga stavil s potovanjem v Rim. Po mnenju italijanskega delegata Aloisija Laval ne pojde v Rim pred posaarskim plebiscitom. T udi Beneš obišče Rim? Rim, 12. dec. b. Po neki vesti iz Ženeve fašistični listi ne izključujejo možnosti, da bo v najkrajšem času prišel v Rim češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Tih pred zaključitvijo . • • Pariz, 12. dec. c. Nocojšnji listi objavljajo z velikimi črkami izjavo predsednika senatnega odbora za zunanje zadeve, senatorja Ilen-ryja Berenger j a, ki se vrača iz Rima. Senator Berenger izjavlja, da je vzhičen nad svojim sprejemom v Rimu. Iz Rima se vrača s taiko dobrini vtisom in s tako veselimi vestmi, da je prepričan, da stojimo tik pred zaključitvijo obširne prijateljske pogodbe med Francijo in Italijo. Senator Berenger izjavlja, da so pogajanja zaključen« uspešno v vseh podrobnostih in da je sedaj samo dolžnost diplomacije, da iz tega ustvari formalne protokole, ki naj zaključijo staro dobo nesporazumov in otvorijo Srečno dobo trajnega prijateljstva mecl obema državama. Berenger izjavlja, da je bilo treba odpraviti vsa sporna vprašanja v Afriki in v Evropi. O vseh teh vprašanjih jc žc dosežen sporazum. Tako vidimo, da se ustvarja močan latinski blok, ki bo štel nad 80 milijonov ljudi in ki bo zvesto čuval kulturo Evrope, ki sloni na latinskih dedščinah. Latinski mir pomeni zmeraj mir v harmoniji. Zato je gotovo, da se ImkIo tudi ostala evropska vprašanja sedaj lažje reševala pod tem vidikom. Posebno politika v Podonavju mora odpreti pot tej harmoniji, ki jo zahteva socialna in gospodarska stiska vseh držav v Srednji Evropi. Če ne bi prišlo do sporazuma med Francijo in Italijo, bi mogli z gotovostjo računati, da bi kmalu prišlo v Evropi do katastrofe, ki bi obračunala 7. evropsko civilizacijo in kulturo za vse večne čase. Gospodarski položaj Ilatije: 550miljard dolgov Italijanski tisk napada izdajalstvo 15.000 malodušnežev, ki širijo zmedo in strah Rim, 12. dec. b. Znana angleška revija >The Economist« je v več člankih orisala gospodarsko in finančno stanje Italije in napovedala nevarnost, da se bo morala italijanska lira devalvirati, ker so se letos zlate rezerve Banca dTtalia znižale z nad 1 milijardo lir in ker znašajo danes notranja posojila že okoli 134 milijard lir (536 milijard Din). V zvezi s tem napada »Popolo d'ltalia« zelo ostro protifašiste in one fašistične elemente, ki dvomijo v uspeh fašistične politike. Pri plebiscitu, ki je bil v začetku letošnjega leta, se je pokazalo, da ima Italija 15.000 malodušnih izdajalcev. Če se vzame v obzir, da ima Italija 43 milijonov prebivalcev, potem to število nezadovoljnežev sploh nc se "je Francija Obvezala, da Francija svojega ob- p"Ma v poštev. List pa nadalje ugotavlja, da je nJja v Afriki ne bo razširjala mimo območja, ^arS ^^^LnA^ le prehodnega značaja, pripisati pa jo je zabitosti in idiotizmu malodušnežev, bolezen, ki p-a je po- določeneiga v trojnem sporazumu med Francijo, Anglijo in Italijo 1. 1899. V nasprotju s to obveznostjo pa je francoska vlada v svoji novi pogodbi 7. Anglijo. sklenjeni 1. 1919., razširila svoje območje in 1. i899. določeno črto zanesla daleč v Libijo. Italija je takrat protestirala, a zaman. To vprašanje bo treba sedaj urediti. Posledice londonskega pakta Poleg pogodb .1. 1900. in 1. 1902. pa je treba omeniti še člen 13. londonskega pakta od 25. apri- polnoma neozdravljiva. Italijanski izdajalci so šli, kakor tudi ta list, kot špekulanti na borze, kjer so raznašali alarmantne vesti o finančnem položaju Italije in o slabem stanju italijanske lire. Oni so širitelji vesti, da bo treba državnim nameščencem ponovno znižati plače in da se bodo zsižale v zvezi s tem tudi najemnine stanovanj in da se bo morala končno devalvirati lira. Vlada o vsem tem ničesar ne ve in se zaveda, da se plače uradnikom ne mo- Potrebna debata v poljskem parlamentu „Zakaj silimo v nemško zrelo" Porazen napad na nemško politiko zun. ministra Becka Varšava, 12. dec. b. V nadaljevanju proračunske razprave je opozicija zelo ostro napadla vlado zaradi njene čudne politike do Nemčije. Narodni poslanec Čapinski je povdaril, da zaradi prijateljske politike napram Nemčiji vlada v vsej državi veliko vznemirjenje in nerazpoloženje in ljudstvo je postalo nemirno. Nemčija se mrzlično obo-rožujc. Govornik vprašuje: Proti komu? Ali je poljska vlada zares tako kratkovidna, da misli, da se Nemci pripravljajo na vojno samo proti Franciji? Ali je man Nemcem potrebna tako ogromna net> ves uradniški kader Rusije izči.ščen »razrednih sovražnikov proletarijata« ter obstoja iz samih učencev nove šole, kar pa je starejših, so vsi taki, ki so bili v bojni fronti proti staremu režim,u in nosijo rdečo zvezdo za zasluge v boju zoper aristokracijo in buiržua/.ijo. Vidi se torej jasno, da jc miselnost ruskega človeka še vedno stara, kar se tiče gotovih moralnih pojmov, da torej komunistična šola svoje naloge nc izpolnjuje — zakaj, to je drugo vprašanje. Prvič: nobena vzgoja, ki sloui na armada samo za okupacijo Avstrije? Nasprotno, v Nemčiji se danes povsod zopet slišijo glasovi o »Drangu nach Osten«. Pa saj je to tudi priznal glavni zastopnik nemške imperialistične politike Alfred Rosenberg, ki je povdaril, da je treba okupirati Poljsko in Ukrajino in da jc treba potisniti z nemške meje nesposobne in nasilne vojake. Govornik je dejal, da zelo obžaluje, ko mora posebno povdariti, da poljski Sejem skozi dve leti ni imel prilike slišati zunanjega ministra Becka. Zakaj torej silimo naravnost v nemško žrelo?« sistemu brezbožja, razrednega sovraštva in nasilnega utopi/m«, nc more roditi v resnici novih ljudi in nove morale, ki bi v resnici bila morala. Drugič: sovjetski sistem je tako blazen in nemogoč v svojih končnih ciljih, du jc čisto naravno, če ga funkcijonarji sami v praksi ublužujejo in ml)idejo z. goljufivimi metodami. To jc stara stvar in tudi pod carizmoin je bilo tako in je moralo tako biti. Torej v resnici: v senci Petru Velikega. Zato bo tudi konec enuik. rejo nič več znižati, zlasti z ozirom na to, ker so cene življenjskim potrebščinam v porastu. Dalje so se razširile v inozemstvu tudi vesti, da se bo plačeval davek na državne obveznice. Ta trditev ne more biti resnična, saj se državne obveznice vendar ne morejo taksirati, če so bile letos podvržene konverziji, po kateri je bila lastnikom teh državnih papirjev znižana renta za 30%. Hišni lastniki pa so tudi že morali letos v aprilu znižati od 15 na 12%. Končno potrjujejo neresničnost vesti, ki so se razširile v inozemstvu v zvezi s finančnim položajem v Italiji, tudi vladni ukrep.! glede omejitev in kontrole v deviznem prometu. Vlada grozi, da bo proti vsem razširjevalcem lažnjivih vesti in špekulantom v državi uvedla najstrožji kazenski postopek. Vsi oni pa, ki niso dostojni, da so člani fašistične stranke, bodo izključeni, da se stranka osvobodi nepotrebnega balasta. Sir John Simon ° najnevarnejšem sporu zadnjih let London, 12. dec. c. Angleški parlament je imel danes popoldne sejo, na kateri je zunanji minister siir John Simon dal tudi važno izjavo o zadnjem izrednem zasedanju Sveta Zveze narodov, ki je razpravljal o jugoslovanski pritožbi. Sir John Simon je odgovarjal voditelju opozicije, vodjii socialistov Lansburyju. Sir John Simon je izjavil, cla jo Anglija srečna, da jc Zvezi narodov uspelo rešiti najnevanejši spor zadnjih let. Izjavil je, da je vesel, da je bil predstavnik Anglije, lord Eden, tisti, ki jc največ pripomogel do tega, da je prišlo do sporazuma med obema sprtima strankama. Nazadnje je govoril še poslanec Lanshurv sam, ki je tudi izjavil, da je vesel, da je bila Anglija tista, ki je v tej debati največ pripomogla k temu, da je Zveza narodov lahko rešila svoj moralni in pravni ugled. Poraz Bolivije popoln Kuenos Aircs, 12. dec. b. Po vesteh s paragvajske meje so Paragvajci sedaj že nn področju Bolivije ter jiodijo pred seboj raz-pršeno bolivijske čete v notranjost države. Trenutno se vodijo ogorčene borbe za. neko bolivijsko trdnjavo. Ce ta trdnjava pade v roke Paragvajcem, bodo lahko jirodrli globoko v bolivijsko področje. Bolivijske četo se počasi umikajo, trdno sc držijo le pri obrambi trdnjave, kjer se vodijo ogorčene in zelo krvave borbe. Argentinska vlada jr poslala nn mejo precej novih čet, ker se boji, da so borba ne prenese n.i argentinsko ozemlje. Dunajska vremenska napoved: Oblačno in megleno, sicer šc milo vreme. Japonska odpovedala francoski SpOraZUnt Mogočen govor vojnega ministra Tokio, 12. ogajanjn in je zato najbolje, da sc t« pogajanja odlože na prihodnjo pomlad. Razumljivo je. da je ta vest iz Tokia zelo vznemirila ameriško javnost. Tik pred sejo kronskega sveta jc namreč mornariški minister izjavil, da ima danes Japonska 80.000 izšolanih mornarjev, dočim jih inin Amerika samo 90.000. Amerika ima sicer še veliko prednosti zaradi tehničnih prednosti svojega orožja, toda Japonska lahko -zaupa v to. da je kader japonskih mornarjev s častniki vred vsaj za 100% boljši od ameriškega. Tokio, 12. doc. b. Vojni minister je podal v pomorskem odboru daljši ekspozo o stanju v tem ministrstvu. Izjavil jc, da ima Japonska mnogo več izvežbanih pomorskih čast- nikov in mornarjev, kakor imi Združene države. Tehnična premoč Združenih držav je samo navidezna, če nima na razpolago dovolj častnikov in mornarjev. Takoj, ko Japonska odpove pomorski sporazum, bo imela pravico, du /.gradi nekaj tipov onih vojnih ladij, ki bodo najbolj ugajale, ue da bi mogla pri tem razpreinlti stare ladje, ki še vedno lahko zelo koristno služijo v primeru vojne. Glede otokov jc izjavil vojni minister, da jih jc dobila Japonska kot. vojni plen in da jih bo branila z vso silo. Nikdar nc ho dovolila, da bi se ti otoki komurkoli vrnili. Japonce prav nič ne briga ia ali oni mandat nad temi otoki, kajti Japonska ni več članica Zveze narodov in smatra pravno te otoke le kot vojni plen, ki se lahko odvzame samo z novo vojno. ■ Odmev v Londonu London, 12. dec. c. Z ozirom na popolno neuspešnost dela na pomorski konferenci v Londonu je danes ameriška delegacija sklenila, da prihodnji teden zapusti London. Iluzije III. cesarstva ska mnogo vec lzvezbainn pomorsKin čast- lina, aa pri noti nji letien zapusti i.ontion. Kaj počne Rusija v Zvezi narodov Oster protest „Mednarodne zveze proti III. intemacionali" nimfa. 12. dec. Predsednik »Mednarodne sle. Izvršni odbor komunistične internncioni Ženeva, 12. dec. Predsednik »Mednarodne zveze proti tretji intemacionali« g. Th. Aubert je poslal predsedniku in članom Sveta Zveze narodov pismo, v katerem protestira proti navzočnosti sovjetske Rusije v Zvezi narodov. Sovjetska Rusija ni izpolnila mednarodnih obvez, ki bi jih bila morala kot članica ženevske ustanove. Vsaka članica sc mora namreč obvezati, da bi zagotovila, »da bo vladala čast v mednarodnih odnosih.« Sovjetska vlada je v tesnih zvezah z izvršnim odborom komunistične internacionale. Sedež tega odbora je v državni palači v Moskvi. Vse njegove ukrepe pregleda sovjetska vlada. Zato je zanje tudi odgovorna. Tudi po vstopu sovjetske Rusije v Zvezo narodov še vedno vrši izvršni odbor komunistične internacionale revolucionarno akcijo v državah, ki so članice Zveze narodov. Sovjetska vlada za to dobro ve. Ta odbor je sodeloval z revolucionarji, ki so hoteli zrušiti špansko vlado. »L'In-temationale Communiste«, to je organ izvršnega odbora, je v svoji številki 20. oktobra 1934 sam priznal, da je pripravil špansko revolucijo »španski odsek Komiterne«, ki je podreejna Moskvi. Komunistično glasilo »L'Humanitč« v Parizu je oznanilo vsem komunistom, da je bila »socialistična republika delavcev, kmetov in vojakov, proglašena v Oviedu postavljena pod nadzorstvo španske komunistične stranke, ki odvisi od Moskve. Izvršni »dbor komunistične internacionale ne zanika svojega sodelovanja s španskimi uporniki. »Mednarodna korespondenca« je 20. oktobra 1934 pozvala socialistično delavsko internacionalc, delavce in delavke vseh držav, naj bodo solidarni »z delavsko zvezo, ki je v Španiji strnila komuniste in sociali- ste. Izvršni odbor komunistične internacionale je predlagal socialistični internacionali 'kupno akcijo I v podporo španskega proletarijata v boju zoper Lerrouxovo vlado. Ko je bil zadušen upor v Španiji, je pričela komunistična internacionala pripravljati nove krvave vstaje. CorTespondance Internationale« je 10. novembra pozvala delavce, naj j pridejo na pomoč španski revoluciji, naj pomagajo , rešiti španske komunistične delavce in pobijati fašizem v Španiji; tako bo napočil dan novih bojev na Španskem in v vsej Evropi. Izvršni odbor komunistične internacionale, ki ima sedež v Moskvi, je predlagal združitev socialistov in komunistov na Francoskem, da bi se ustvarila enotna fronta; ta naj zruši z nasiljem ustanove francoske republike. Ob obletnici boljševiške revolucije je izvršni odbor komunistične internacionale izdal v Moskvi proglas za delavce vseh držav, naj se združijo in zrušijo buržuazijo pod zastavo Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, pod zastavo komunistične internacionalc. Za vse te sklepe ve dobro sovjetska vlada. Ona jih je tudi odobrila, čeprav je med tem časom stopila v Zvezo narodov. Ti sklepi pomenijo vme-ševanje v notranje zadeve drugih držav, kršitev mednarodnega prava in kršitev pravil Zveze narodov. »Ako ne pokličete sovjetske vlade na odgovor pred svet ali skupščino Zveze narodov, se bomo mi po pravici vprašali, kako naj odloča Zveza o pritožbi kake države proti drugi, češ, da je trpela na svojem ozemlju z delovanjem revolucionarnih organizacij proti njej ali proti njenim državnikom.« Tako se zaključuje pismo. Nemški vojaški list biča hinavščino, ki jo vzgaja v Nemčiji narodni socializem Zuricb, 12. dec. b. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Berlina o razburjenju, ki ga je povzročila v javnem mnenju zaplemba revije »Mi vojni prostovoljci iz 1.1914-15«, ki spada med najbolj nacionalno zavedne liste in so jo brali najbolj zavedni vojaški krogi. Zakaj je bila zaplenjena. Ker je s preveliko odkritosrčnostjo in preveč golo robatostjo povedala, kaj je na sedanjem' narodno-socialističnem režimu v Nemčiji gnilega. Ker je bil list že dvakrat preje zaplenjen, je začelo zanimanje rasti tako hitro, da je število naročnikov preskočilo že 100.000. Glasilo vojnih dobrovoljcev se je v penečem slogu zneslo nad bizantinizmom na-rodnosocialističnega časopisja, kot ga vzgaja sedanji režim. List zahteva tako od časopisja kakor od nemških državljanov malo več državljanskega poguma. Ne gre in je sramotilno, če na neštetih zborovanjih, kamor režim nažene staro in mlado, vsi zobe stisnejo in potem roke dvignejo, kadarkoli se pojavijo uniformirani govorniki, ki mislijo, da so oni že država sama. Ne gre in sramotno je, če neprestano dvigamo kadilnico, kot da bi kadilnice najrajši obesili na ušesa nekaterih mož. Danes sploh ne moreš več odpreti nemškega časopisja, ne da bi takoj na prvi strani bral »kako so rjave množice stale strnjene kot v bron vlite, kako so prapori šumeli in kako so pesmi odmevale in navdušenja ni hotelo biti ne konca ne kraja«. Ni namreč mogoče, da bi ves narod trajno marširal v paradnem koraku pod poveljem: pozorl oči desnol« V Isti številki je objavil major Fortsch članek, v katerem razpravlja o napačno razumevanem vojaškem duhu, kot ga vzgajajo v narodnosociali-stični stranki, kjer se izčrpavajo v samih zunanjostih, oblekah, paradah, marših, ter postavljajo ek-serciranje kot najvišji zaželjeni cilj vse vzgoje. »Pravi vojak posluša s stisnjenim srcem« piše major Fortsch, »kako se v nevojaških krogih vedno bolj uveljavlja vojaško izrazoslovje za stvari, ki so tako silno daleč od prave vojske. V nemški vojski se trudimo, da bi vzgajali osebne vrline in dajemo vzgoji prednost pred dresuro. Zunanjosti kolikor mogoče odstranjujemo. Ali naj sedaj vse to, kar vojska skuša odpraviti, oživi naenkrat v življenju civilistov, ki vendar živijo svoje življenje in imajo svoj lasten jezik?« Zaplemba je edini odgovor, ki ga je dozdaj dobila ta revija na gornja vprašanja. Berlin, 12. dec. AA. DNB poroča, da je dosedanji glavni delovodja stanovske organizacije nemške industrije dr. Herle odstopil. ltcrlin, 12. dec. c. Spor v nemški protestantski cerkvi sc širi. Sedaj so deželne cerkve v Pfalzu, Waldecku in Scbleswig-HoI-steinu sklenile, da sc odcepijo od cerkve. Veličasten evharistični kongres v Melbourne v Avstraliji Melbourne, 12. dec. b. Včeraj je bila t Melbourne velika evharistična procesija, v kateri je ■•»delovalo 00.000 oseh. Hačuna se. da je bilo ▼ spalirju na ulicah nad 50(1.00(1 oseh, ko je šla procesija mimo. A' procesiji .jc bilo na desettisočo otrok v belili in modrih ohlekrah. 100 duhovnikov. fi(l škofov in nadškofov. Pa pešk i legat Irske, kardinal MacRorrv jc podelil blagoslov ogromni mno-»iei naroda, ki jc klečala na glavnem Iren Mel-hourneja. Po umoru Kirova Moskva, 12. dec. b. Pred vojaškim oddelkom rrhovnega sodišča v Moskvi se zagovarja 37 ukrajinskih belogardistov, ki so obtoženi, da so pri-oravljali atentate proti organom sovjetske oblasti. Moskva, 12. dec. b. Vojno sodišče v Minsko (Bela Rusija) je obsodilo snoči 9 oseb na smrt zaradi terorističnih dejanj proti sovjetskim funkcijonarjem. Obsodbo so bilo Javi izvršene. Doslej je bilo usmrčenib po umoru Kirova vsega 75 oneb. ★ Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin se ne uveljavi Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 20. novembra 1934, Službeni Hst z dne 28. novem hra 1Q34, št. 732/%, sc začasno nc uveljavi in ostane do nadnljncga v veljavi dosedanja naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 6. maja 1930. Služ-oeni list št. * Berlin. 12. dec. b. Avstrijski liegunci, ki so ne-ttaj mesecev bili v taborišču v Vara/dinu in so se pred 14 dnevi odpeljali s Suiaka v Nemčijo, so pri-tal: v Bremenu Od lani so jih porazdelili v Stuttgart, Hambirrtr in Berlin, kjer bodo prezimili. Kulturni boj v Mehiki 78 ameriških škofov protestira proti preganjanju katoličanov Washington. 12. dec. Mogočno je odjeknil klic 78 ameriških škofov, nadškofov in kardinalov proti preganjanju katoličanov v Mehiki. Ameriški cerkveni dostojanstveniki so se zbrali na katoliški univerzi in tu sestavili oklic o protikrščanskem ti-ranstvu v Mehiki. Škofje opozarjajo, da trpe preganjanja pripadniki vseh ver in pozivajo katoličane, naj molijo za konec verskega preganjanja v sosedni državi. Proglas poudarja, da nočejo škofje nikogar kriviti po nedolžnem. Obenem pa protestirajo proti nastopu nekaterih predstavnikov posameznih ameriških vlad, ki so izrazili svoje simpatije z« protiversko gonjo v Mehiki. To ravnanje ameriških oblastnikov je v nasprotju z ameriškimi političnimi vodili. Škofje nato naštevajo najhujše krivice, ki se godijo katoličanom v Mehiki. Število duhovnikov je omejeno, v drugih krajih zopet je dušno pastirslvo sploh prepovedano. Cerkveno premoženje je bilo zaplenjeno, zaplenjene so bile tudi vzgojne in dobrodelne ustanove kutoliških vzgojiteljev. Svobode združevanja ni več. Duhov-skega naraščaja ni več mogoče vzgojiti. Izgnani so bili mnogi škofje, duhovniki, redovniki in tudi katoliški razumniki. Proglas se zaključuje takole: Mi protestiramo z vsemi silami svojih src in duš proti temu protikrščanskemu paganstvu in še enkrat pozivamo vse vernike te dežele, naj molijo, da takšna vlada (kakor je v Mehiki) čimprej izgine. Verniki naj uporabljajo vse svoje sile ter naj z besedo in dejanjem javno ožigosajo to tiranslvo.« Schuschnigg v Pešli Budimpešta. 12. dec. Jutri se pripelje v Bu-din\|*što knncler Schuschnigg ua tridneven uraden obisk. Z njim bo avstrijski zunanji minister Bcrgev-WaklenegL'. Dr. Scliuschnige- bo imel pri tej priliki Sfovor v peštanskem radiu. Duhovniki, zdravniki in vzgojitelji protestirajo proti tej sramoti. Kakor bi to bil en sam krik proti propadanju moralnega okolja, v katerem se vzgaja mladina! Od severu do jugu, od vzhod« do zapada ne slišiš govoriti drugega kakor o polni jšanjui mladine. To je ista pesem kakor v bolijševiški Rusiji. Sinoči se je eden i/med mOjih tovarišev hotel prepričati o moralnem licu ulice v velemestu, v katerem srno nastanjeni. V času od K), lire do 1 po polnoči je pregledal sumljive ulice, kjer postajajo »dekleta«, in danes mi jo navdušeno pripovedoval, kakšna čistost je povsod. Po vsem tc.ni je predsednik lige za javno moralo imel prav, ko jo napisal, da so narodni socialisti v šestih mesccih v tem pogledu več napravili kakor cen trum v 10 letih! Na ulicah ni. več znanih deklet; to je znamenje, da med mladimi ni več povpraševanja |>o njih. Tako se hvalijo hitlerjevci. V resnici je to delo v veliki meri opravila druga nadloga: Med nemško m ki din o se je razpasla homoseksualnost. Zgled za to je prišel od .zgoraj navzdol. Mladina je prisiljena živeti po vojaško, v taboriščih, in tu ili več pod nadzorstvom družine in vere. Vzgajajo jo vzgojitelji S. A. Matere celo i/, družin nurodnili socialistov so mi pripovedovale, kako so sc tako vzorno vzgojeni mladeniči v taboriščih popolnoma pokvarili. V roke mi je prišla brošura generala Ludendorfa »Ven iz rjavega močvirja!«. ki jo izšla I. I<)3". Ludendorf obtožuje dn bo Nemčijo pogubil, kajti homoseksualnost bo oropala Nemčijo otrok. Edino še katoličani bodo v Nemčiji imeli otroke in tako bodo oni zavladali v državi. Protestanti e vedno bolj otresajo otrok. Kdor postane enkrat homoseksualec, je pokvarjen za vse življenje. Mladino smemo izročiti samo vzgojiteljem, ki so trdnega značaja. Toda jo jc izročil ljudem, kakor jc bil na primer Rohm, ki je v -"ojili pismih poveličeval to strašno nadlogo. ... je za vse to vedel, saj je Rohm še 28. julija 1931 pred sodiščem potrdil avten-;(*no-st teh pisem. Ludendorf pravi dalje, da ika vzgoja učinkuje na protestantsko prebi-• alstvo, kakor 30letna vojna. Saj je celo pri-:!o v navado, da imenujejo tretje cesarstvo »tretji spol«. V Monakovem pripovedujejo, da si 20 letni dijaki ne upajo v kavarno, ker dobro vodo, da jih bodo tam zvabljali. Todn tudi morala med dekleti ni mnogo lioljša. Celo po zidovih pi- Nemšha mladina v breznu nemorale šejo čudne formule, ki naj izražajo, da se ir. združitve hitlerjcvski,h deklet z S. A. poraja Hitlerjeva mladimi. V nekem mestu v Fore.nju jc nadzornik akademije obiskal šolo. Učiteljico jo vprašal, koliko dcklic je žc vpisanih v organizaciji tBiino-hvalil dekle in ostale grajal, češ, zakaj s«- ne vpišejo v narodno-sociailistično organizacijo. Pozneje mu je učiteljica povedala, da se dekleta po pravici boje nurodno-socialistične organizacije; saj je celo ta edina članica postala mati. V Kefeklu so zdravniki protestirali proti ponačnim vajam deklet in fantov; število bolnikov je namreč v bolnišnici zaradi teli vaj silno nurastlo. Neka gospa profesorica mi je pripovedovala o lom-le dogodku. Oče je vprašal hčerko, o čem so govorili na konferenci liarodno-socinlistične mladine. Dekle je odgovorilo, du je moralo priseči, da tie bo o tem govorilo. Oče ni hotel odnehati in je končno izvedel od dekleta, da so tam goyorili o veri čisto v duhu »nemških kristjanov«. Ko jc neki drugi oče. povabil svojega otroka, nuj gre v cerkev, mu je tu odgovoril: »Bog ni nič storil zn Nemčijo, Hitler jo jc rešili« V Kiilnn je Guulcitci«, lo je načelnik narodno-socialistič-iio stranke, g. Grobe zbral učence na javne,m trgu in jim dal tale nasvet: »Nc poslušajte duhovnikov, ki vam lažejo, poslušajte nas; edino mi govorimo resnico.« V vseh srednjih šolali, in tudi v osnovnih, jo razširjena Rosciiibcrgovu knjiga »Mit XX. stoletja«. Ne samo to, tudi razlagati morajo učitelji in -profesorji posamezne odstavke iz te knjige. Vsak mlad hitltorjevcc, vsaka mllada hitlerjevkn mora prebrati »Mehi Kampf« iu »Mit .»0. stoletja«. In ta vzgoja ni brez uspeha. Tako n. pr. piše Joacliim Benetke, ravnatelj tiskovnega urada organizacije >Die deutsche Studentenschaft«, da je ravnanje obeh cerkva, katoliško in protestantov* k o, ki kažeta popolno nerazumevanje za politične smotre narodnega socializma, v popolnem nasprotju s težnjami današnje nemške mladine, ki je našla popolno zadoščenje svojim verskim potrebam v narodno-Kociu.liističiiem svetovnem naziranju. Nič čudnega, du sc mladina v taboriščih za prostovoljno delo in domovih S. A. vedno bolj oddaljuje od Cerkve in od doina in da pričenja povsem zavračati krščanstvo. Knjiga -Mit 20. stoletja« najbolj ustreza težnjani "nemške mladine. Voditelji narodnega socializma -vsi odpadniki od krščanstva llosrenbergovo knjigo »Mit XX. stoletja« napadajo prav tako protestanti, kakor katoličani, ker pomeni pravi k vas p roti krščanskega gibanj v narodnem socializmu, ki je vendar pod-lagn režima. Nc verjamemo, da bi Hitler hotel uničiti v Nemčiji krščansko vero in katoliško cerkev. Njegova ost jc bila nuperjena predvsem proti »političnemu katolicizmu«, proti centru-miu. Toda Rosenberg, ki je odločen nasprotnik krščanstva in učenec »severnega Kristusa«, je uvedel drugo šolo, iz katere črpajo nauke iui-ter-hitksrji«, to jc nižji načelniki narodnega socialističnega gibanja, ki so po večini odpadniki od krščanstvu. Njegov namen je, da za-trejo olre vciri. Ni jim samo za to, da bi ju združili v eno. Ali je Rosenberg naklonjen gi- ' ban.ju »Deutsche Glauibensfocwogu-ng«, to je narodni veri, ki naj stopi na mesto katoliške in protestantske? Čeprav ni tega doslej potrdil, jc vendar zelo verjetno, da podpira to gibanje: v bistvu pa je on sam proti vsaki veri. »Vsak narodni socialist, ki nosi rjavo srajco, neha biti katoličan, protestant, Dcutschkir-c.her; on je samo član in borcc velikega nemškega naroda.« Po njegovem je treba vzeti krščanstvu vse kar loči, kakor mora biti narod samo eden, stranka samo ena. država samo ena, imiperir samo eden. 'Pod pozitivnim krščanstvom torej pojmujejo na rodni socialisti vero brez dogme. Oni so bili vzgojeni v protestantski miselnosti in ne gledajo Cerkve z rimskimi očmi, kot organizirano družbo z določeno hierarhijo, ampak Soimo kot zvezo duš, ki verujejo v Kristusa; zato proglašajo, da je krščanstvo neodvisno od vsake cerkve. V Koblenzu je bavarski prosvetni minister pred zborom 4000 katoliških učiteljev na.migaval na Tertuiljana rekoč: Krščanstvo jc obstojalo žc pred Kristusom. Že davno je neki cerkveni oče dejal: »Vsaka duša je po naravi krščanska«. Odtod do prepričanja, da je treba izključiti iz države vsako neodvisno cerkev i n vsako versko pojmovanje, tuje državi, to je stranki, jc samo cn korak. Nikak or se narodni socialisti ne oiboturljujo, dn ga store. \Vurtemil>erški namestnik, osebni odposlanec je pisal 30. januarja v listu s Ob e rseli wa!l )rs ch er An.zeigcr«: »Mi proglašamo pri polni zavesti popolno totalnost narodnega socializma. Svetovni nazor nc trpi nikakega kompromisa; svetovno naziranje ne more trpeti nikakega drugega poleg sebe. Ne samo, dn je ono lahko, ampak tudi mora biti nestrpno. Vem, dn skušnjo razpravljati o totalnosti narodnega socializma na tem ali drugem področju. Prav radi tega vam pre|>ovedu.jem, da bi sc dali zavleči v primerjanje ali v kompromis med dvcinn svetovnima nazoroma.« Vsak dan prinaša nove dokaze, tki je prej v teh proglasih podano bistvo narodnega socializma kakor v hitlerjevih pozivih k sodelovanju ua podlagi pozitivnega krščanstva. Vsi znaki zapadne krščanske kulture v nemškem narodu morajo izginiti: edino uporniški duhovi proti krščanskem« cesarstvu so »eclit denlseli«. Hitlerjeva propaganda sc trudi, da bi pri-I dobila zase ljudi vseh taborov. Iz Posaarja so Nemci Inliko prišli v Koblenz. dn so tam videli Hitlerja. Pol je stala samo kivkih 20 frankov. Tako so organizirali tudi potovanje iz Posaarja \ Oberammergau. Te katoličane sO nerodni socialisti sevala temeljilo obdelali. V Monakovem jc minister Dnuse.r poudarjal, kako je narodni socializmi ostal aa podlagi pozitivnega krščanstva. Pozval jihi je. naj glasujejo /a Nemčijo. Duhovnik \vusten, ki jo vodil'tri vlake katoliških romarjev, je takoj nasedel in dejal: V Nemčiji sein se prepričal, dn je vse to. kn,r govorijo v inozemstvu o položaju katoličanov v Nemčiji. Inž. Župnik je tedaj ihvzvoI svoje rojake, naj ostanejo zvesti Nemčiji. Tudi v Nemčiji se je mnogo katoličanov pridružilo narodnim socialistom. Mnogo jih je, ki gledajo n« (o vprašanje samo površno in mu ne gredo v globino. Odvisni so od tfsra, kar jim servir« narodni wt laliMičm ti«k. Io -ramoti vse prejšnje vladavine in njihove ustanove. Zato j c mnogo prebi valcev zaslepl jenih in ne vidijo, kam rrvi Nemčija. Mnogo je prepričanih, da je Hitler Nemčijo rešil komunizma, in sicre ol) 12. uri. Prepričani so tudi, da so državni ztl>or res zažgali komunisti. Ako komu ugovarjaš, da so tudi v S. A. komunisti, ti bo odgovoril, da jim je Hitler dal kruha in dn so se zato tudi v svoji notran josti obrnili k njemu. Gotovo je nniogo takih spreobrnjencev in pod njihovim vplivom so množice zmožne vsega. Tu nastaja vprašanje, katerega se hočem dotakniti samo površno. Kako naj si razlagamo to hipnotiziranje množic? V resnici je mnogo zmernih duhov tega mnenja. Že za veliko noč mi je neki znameniti bogoslovec dejal: »V dušnem stanju naše nesrečne dežele vidim več patološkega, kakor psihološkega. Neki slavni profesor nevrologi je sc jc izrazil nasproti supeori-orju nekega retla: Proučil sem telesne lastnosti, s pomočjo katerih „ . » tako učinkuje na množice. Opazoval sem ga petkrat zaporedoma prav iz bližine, ko jc nastopil pred množico. (»L,a Groix«.) G. Je vtič odklanja vsak sprejem na kolodvoru Pariz, 12. dec.. Obveščen, da mu v znak zahvale pripravljajo v Ljubljani svečan sprejem, se zunanji minister Bogoljub Jcv-tič toplo zahvaljuje za to pozornost in prosi, da sc radi žalosti, v kateri se nahaja ves narod, ta manifestacija sedaj ne prireja. Boji v Abesiniji Rim, 12. dec. c. Agencija Štefani sedaj objavlja uradne številke o italijanskih žrtvah pri zadnjem spopadu pri mestecu Wall-Wall. Po teh ugotovitvah imajo Italijani 110 mrtvih. Na bojišču so pa po bitki našli nad 105 pušk, 8000 patron, f.tfeeej municije in 175 šotorov. Agencija Štefani tudi objavlja, da so nato italijanska letala preletela vse bojišče in videla trupla abesinskih ranjencev, ki so v groznih mukah umirali. Po tej vesti so potemtakem morali Abesinci zapustiti silno mnogo ranjencev, ki jih niso mogli spraviti s seboj. Osebne vesti Belgrad, 12. dec. ni. Na predlog ministra vojske in mornarice so napredovali v čin brigadnega generala polkovniki: peh. polk. Todor D a m j a -novic, topn. polkovniki Jovan P a v 1 o v i č , Matija R a j n i č in Milutin S t e v a n o v i 5 ter in ženjerskii polkovnik Dragiša C e 1 o š e v i č. Belgrad. 12. dcc. m. Iz VII. v VI. skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Julija Cu-ček v Ljubljani, Cveta Raražio, učiteljica nn šoli za defektno deco v Mariboru, Antonija Druškovič, učitelj i ca na isti soli, Marija Ravbur v Stari vasi pri Brežicah, Ana Seme v Dol. Logatcu, Dragica Brglez v Cudranni, Ida Brakus v Suhorju, Alojzija Pulover v Begunjah pri Lescah, Josipina Leskovec v Stični. Kristina Cibič v Mariboru, Katica Urbane v Ljubljani in Marija Vudkovič v Krškem. Iz VIII. v VII. skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Bogdan Golmajer v Rušeči vasi pri Krškem, Gabrijela Strah v Mirni, Stani slav Svete na Golem, Marija Kovač v Tržišču, Kristina Kitih v Mariboru. Antonija Sancin v Artičah, Ljudmila Tovstovršnik v Sv. Miklavžu, Danilo Na-bergoj v Dravogradu, Draga Rajner v Rajlien-burgu. Marija Bergler. v Žicah. Klara Raloh v Hrastniku, Marjeta Cepič v Solčavi, Zora Rihter » Sirigovi in Zdenko Diilinar v Veliki Dolini. Težave naših sodnikov o™ 258. uradniškega zakona ter sodniki okrožnih sodišč in državni tožilci Dne 31. marca 1931 je stopil v veljavo novi zakon o državnih uradnikih, ki določa v čl. 258 med drugim, da morejo napredovati sodniki trgovskih, okrajnih, okrožnih in šeratskih sodišč ter državni tožilci in njihovi namestniki, dokler ne izide zakon, omenjen v čl, 46, v III. skupino 2, stopnje samo, če imajo poleg ostalih pogojev iz čl. 49, 30 let dejanske državne službe in 60 let starosti. Ker pa starešine okrajnih sodišč v tem členu niso izrecno imenovani, se je smatralo 2 leti pozneje, da to določilo zanje ne velja. Vsled tega je napredovalo od junija 1933 do danes mnogo predstojnikov najnižjih sodišč z 21 do 24 službenimi in s povprečno kvalifikacijo v čin apelacijskih svetnikov (III/2), med tem, ko so bili vsi sodniki okrožnih sodišč in državni tožilci (celo predstojniki uradov) IV/1 skupine z istimi in daljšimi službenimi leti in z vsaj enako kvalifikacijo izključeni od napredovanja. »Tolažba«, da morejo doseči svoj cilj, ko bodo imeli 30 let službe in ko bodo stari 60 let, je iluzorna, ker teh pogojev ne more nihče izpolniti. Sedanji sodniki okrožnih sodišč in državni tožilci IV/1 skupine so stopili namreč v službo s 23 do 25 leti, tako da morejo iti v pokoj s 35, službenimi leti, še preden dosežejo 60. leto starosti. Vrh tega jim pripadajo višji dohodki šele 13 mesecev po imenovanju, torej šele v 62, letu starosti. Starešine okrajnih sodišč so sodniki okrajnih sodišč Naziranje, da starešine okrajnih sodišč niso eodniki okrajnih sodišč, je nesmiselno in nasprotuje vsem obstoječim civilnim in kazenskim zakonom, zlasti pa čl. 4 ustave. Namen zakonodajalca je bil očividno izključiti začasno vse sodnike in tožilce razen sodnikov apelacijskih in kasacijskih sodišč oziroma višjih državnih tožilcev, generalnih prokuratorjev in njih namestnikov od napredovanja v III/2 in višje skupine. Tako so razumeli čl. 258 u. ž. tudi vsi starešine okrajnih sodišč, ki so bili seveda prijetno iznenadeni, ko so zvedeli, da spadajo med najvišje državne funkcionarje. Ua moramo razumeti pod izrazom »sodniki sreskih sodišč« tudi starešine, je povsem jasno; saj izvršujejo starešine sodne posle v kazenskih, civilnih, izvršilnih in nespornih zadevah, ki jih odkazujejo sreskim sodiščem. Če bi bili starešine kaj drugega, bi bila n. pr. sreska sodišča, kjer opravljajo vse sodniške posle samo starešine (ker ni drugih sodnikov), dejansko sodišča brez sodnikov. Poleg tega nadzorujejo starešine podrejeno osebje. Zato imajo prednost pred ostalimi sodniki sreskih sodišč, to je, da so prvi med enakimi. Gotovo pa jim ne pristoja prednost pred sodniki okrožnih sodišč in državnimi tožilci, zlasti če imajo ti enaka in celo daljša službena leta in enako ali celo boljšo kavalifikacijo ali kadar so državni tožilci šefi uradov, sodniki okrožnih sodišč pa referenti ali predsedniki senatov. Sodniki okrožnih sodišč so sodniki višje inštance in zato nadrejeni sodnikom sreskih sodišč, torej tudi starešinam. Saj imajo vendar pravico v slučaju prizivov in pritožb razveljaviti, spremeniti ali potrditi njihove sodbe in odločbe in jim dati obvezna navodila. Vrhu tega odločajo o najvažnejših civilnih in kazenskih zadevah brez vsake omejitve, med tem ko odkazujejo zakoni sodnikom sreskih sodišč (torej tudi starešinam) le manj važne in odgovorne posle. Sodnikom okrožnih sodišč pa so enaki državni tožilci, ker jim pristoja v vseh javnih kazenskih zadevah izključna pravica obtožbe, torej odločilna vloga. Če pa so sodniki okrožnih sodišč in državni tožilci napram starešinam najnižnih sodišč nadrejeni, morajo imeti najmanj enake pravice, torej tudi pravice vsaj do enakega, če ne do višjega napredovanja. To zahtevata zdrav razum in pravni čut in to določa tudi čl. 4 ustave, ki pravi, da so vsi državljani pred zakonom enaki, to je, da imajo pod enakimi pogoji enake dolžnosti in pravice. Kako pa naj ščitijo sodniki okrožnih sodišč in državni tožilci svojo službeno avtoriteto napram celokupnosti in napram njim podrejenim sreskim sodiščem, če ne uživajo niti pravic, ki jim jamči ustava vsakemu državljanu? Izključitev od napredovanja, je nadalje po splošnih nazorih kazen. Sodniki okrožnih sodišč in državni tožilci, ki so bili doslej zapostavljeni starešinam sreskih sodišč ali tovarišem, ii so pod enakimi pogoji napredovali v 111/2 skupino pred 31. marcem 1931, so torej kaznovani, ne da bi zakrivili sploh kaj kaznivega. Poleg občutne škode na ugledu in avtoriteti utrpe sodniki okrožnih sodišč in državni tožilci velike materijalne izgube Življenjske prilike v mestih, kjer so okrožna sodišča, so mnogo težje, kakor na sedežih sreskih sodišč, to je običajno na deželi. V mestih stane n. pr. stanovanje mesečno 800 do 1200 Din, med tem, ko imajo starešine na deželi pogosto skoro brezplačna uradna stanovanja. O kakih postranskih zaslužkih pa ni govora, ker je to zakonito prepovedano in ker so sodniki okrožnih sodišč in državni tožilci z uradnimi posli preobloženi. Vse te napake in krivice so postale očitne takoj, ko se je uveljavila v praksi zagrešena razlaga čl. 258 u. zk. izključno v prid sreskih starešin. Zato so predlagala predsedstva apelacijskih in drugih sodišč že začetkom leta 1933 večkrat, naj se čl. 258 vsaj v pogledu sodnikov okrožnih sodišč in državnih tožilcev ukine, da se omogoči tako vsem enakomerno napredovanje. Iste zahteve so ponovili večkrat pravniški kongresi in udruženje sodnikov. Dne 20. junija 1933 so stavili senator dr. M, Ploj in tov. v senatu isti zakonski predlog, ki ga je ves senat sprejel z odobravanjem in ga odstopil svojemu finančnemu odboru. Vršile so se tudi številne osebne intervencije. Slednjič so poročali o teh razmerah naši listi, kakor »Jutro« 21. junija 1933, št. 142, »Slovenec« 23. junija 1933, It. 165 i. dr., navajali drastične primere, kako •o bili sodniki okrožnih sodišč in drž. tožilci zapostavljeni mlajšim in slabše kvalificiranim starešinam in opozarjali merodajne kroge na resne nevarnosti, ki prete sodni upravi in s tem celokupnosti, če se razmere čimprej ne spremene. Žal, da so ostali vsi ti napori brezuspešni. Kakor smo zvedeli, vztrajajo merodajni krogi na stališču, da imajo starešine sreskih sodišč prednost pred svojimi tovariši na okrožnih sodiščih in državnih tožilstvih, češ da so to sodniki, predstojniki uradov in da izvršujejo poleg uradnih poslov še važne naloge za narodno in državno edin-stvo. Tudi bi zahtevali napredovanje v HI/2 sku- pino drugi državni uradniki, navedeni v čl. 258 | čilo čl. 258 u. z. ter dobili prednost pred svojimi ______r____:: ____1_!1U ----1,1 n.Xnlnil.! ilfl . fthrpičimi in naimani onnln tr va tif i rira n i 111 i Inva- n. pr, proiesorji srednjih šol, sreski načelniki itd., če bi se ugodilo željam sodnikov okrožnih sodišč in državnih tožilstev. To pa bi povzročilo državi prevelike izdatke. Toda vsi ti pomisleki so neutemeljeni. Res je, da zavzemajo sodniki in državni tožilci v vseh kulturnih državah izjemno stališče, ker so čuvarji in izvrševalci zakonov in ker jamčijo tako za javni red in mir. To pa velja za vse sodnike in tožilce, zlasti pa na sedežih zbornih sodišč, ker izvršujejo višje in odgovornejše naloge kakor sodniki sreskih sodišč. Predstojniki uradov so tudi državni tožilci, sreski načelniki, upravitelji šol itd., ki pa so kljub temu izključeni od napredovanja v III/2 skupino. Ščititi in pospeševati ideje narodnega in državnega edinstva pa je dolžnost vseh državljanov, zlasti pa državnih uradnikov in ne samo starešin sreskih sodišč. Tudi finančno vprašanje ne more igrati nobene vloge. Zahteve po napredovanju v III-2. skupino so se pojavUe pri profesorjih srednjih šol, sreskih načelnikih itd. že, ko so dosegli ta cilj starešine sreskih sodišč. Predvsem pa se je zgodila velika krivica sodnikom okrožnih sodišč in drž. tožilcem To krivico pa je treba popraviti na vsak način. Ker pa ni mogoče, da bi nazadovali starešine sreskih sodišč v IV-1. skupino, morejo napredovati v višjo skupino vsi prizadeti sodniki okrožnih sodišč in državni tožilci. To pa se lahko zgodi, ker je zvišan državni proračun za ministrstvo pravde za leto 1935-36 za več kot 6.8 milijonov dinarjev. Ta znesek se bo moral uporabiti seveda predvsem za ureditev sodišč v južni Srbiji. Gotovo pa lahko ostane toliko, da se omogoči napredovanje zapostavljenim sodnikom okrožnih sodišč in državnim tožilcem v višjo skupino, zlasti, ker so pri malem številu oškodovani potrebni neznatni zneski, ki zapadejo vrhu tega v plačilo šele 13. mesec po napredovanju. Med tem so se razmere še znatno poslabšale, ker so napredovali v 1II-2. skupino mnogi starešine sreskih sodišč, ki imajo 6 do 8 let manj službe kot njihovi zapostavljeni tovariši na sedežih okrožnih sodišč. Nekateri izmed njih so prišli tudi k okrožnim sodiščem, obšli tako dolo- starejšimi in najmanj enako kvalificiranimi tovariši. Slednjič so postali nekateri državni tožilci šefi uradov, ne da bi napredovali v III-2. skupino, dasi so po svojem delokrogu istovrstni s predstojniki okrožnih sodišč, dasi opravljajo izredno težke in odgovorne posle in dasi imajo mnogo več službenih let kot mnogi starešine na deželi v III-2. skupini. Zapostavljeni sodniki okrožnih sodišč in drž. tožilci bi mogli pri sedanjem položaju napredovati le, če bi se odpovedali svojim meslom in postali starešine na deželi. S tem pa bi dejansko nazadovali. Sicer pa je to tudi nemogoče, kar so vsa starešinska mesta, zlasti pa boljša, zasedena. Mogoča bi bila le še zamenjava. V tem slučaju pa bi lahko stavili starešine svoje pogoje, tako da bi bilo napredovanje sodnikov okrožnih sodišč in državnih tožilstev dejansko odvisno le od volje nižjih sodnikov. Vrhu tega bi bili kaznovani za svoje nazadovanje še s občutnimi globami, ker bi morali trpeti selitvene stroške. Upoštevati moramo tudi, da so take zamenjave često nemogoče iz službenih, rodbinskih, denarnih, zdravstvenih, kulturnih in drugih vzrokov, Z napredovanjem starešin sreskih sodišč v III-2. skupino je imela država občutne izdatke. Dobiček od tega pa so imeli le posamezniki, ne pa celokupnost. Delo starešin v uradu ali izven urada se s tem ni povečalo ali zboljšalo, pač pa sta omagala v znatni meri ambicija in veselje do dela vseh tistih sodnikov okrožnih sodišč in državnih tožilcev, ki se čutijo po pravici užaljene in zapostavljene. Zle posledice za celokupno prebivalstvo se kažejo že sedaj in bodo vedno večje, če se zadeva ne uredi v najkrajšem času. Edina začasna rešitev tega problema je, da sc ukine nemudoma vsaj v vpogledu sodnikov okrožnih sodišč in državnih tožilcev čl. 258 u. z., kakor se je to predlagalo že davno in večkrat. Končnoveljavno pa se bo moralo rešiti to vprašanje z novim zakonom o sodnikih in državnih tožilcih, ki je postal neobhodno potreben. O osnovnih načelih tega zakona bomo govoriil pozneje. Drugi dan kokainske razprave Ljubljana, 12. decembra. Današnja razprava, ki se je v glavnem osredotočila na zasliševanje mnogih prič, je potekla mirno in brez vsakih večjih napetosti. Polagoma se odgrinja zastor kulis, za katerimi so delovali razni brezvestni razpečevalci in kupci s prepovedanimi mamili. Niso trgovali samo s kokainom, marveč tudi z opijem in morfijem. Kam vodijo niti, bo pač dokazala druga preiskava, kajti ta kokainski proces je pokazal, s kakimi dobički operirajo razni nesramni trgovci, ki pošiljajo po poslih tudi razne brezposelne, po hitrem dobičku hrepeneče ljudi. Naval občinstva v dvorano je bil velik. Predsednik malega senata s. o. s. g. Fran Orožen je danes dopoldne uvedel dokazno postopanje ter najprej pričel z zasliševanjem glavnih, obremenilnih prič. Hodnik pred dvorano je živahen. Nad 25 prič čaka! Dva orožnika sta privedla v dvorano pričo Jakoba Kranjca, mizarskega mojstra iz Cerknice, ki je bil obsojen zaradi komunizma na daljšo robijo, iz kaznilnice v Sremski Mitrovici. Jakob Kranjc je v glavnem vzdrževal svoje izjave o policijskih nagradah, ki jih je obljuboval obtoženemu Torkarju. če ta izsledi tihotapce s kokainom, ter mu je v ta namen dal 25.000 Din. To ni bajka, je resnica! Priča je pristavil na vprašanje, kako je tihotapil, kratko: »Delal sem s fašisti ob meji.« Priznal je, da je bil večkrat v Postojni. Vodil je eksport športnih potrebščin brez dovoljenja oblasti, pa tudi eksport drugih stvari. Prav značilen pa je njegov pristanek: »Anton Kranjc mi je dejal: Nikoli ne delam! Dela oni, ki je bik!« Branilec dr. žužek: »čudno! Dali .ste 25.000 Din za izsleditev tihotapcev, sami ste tihotapili! Kaj je vaš poklic?« Predsednik: »Začasno je zaposlen v Mitrovici!« Dr. žužek: »Povejte, kaj je bil vaš poklic?« Priča Kranjc se je izmikal, nato priznal, da je tihotapil. Dr. žužek: »Glavni njegov poklic je bilo tihotapstvo. Z obmejnim prometom se je pečal!« Druga priča Kovač je kratko očrtal, kako ga je Torkar s tovariši ociganil zaradi kokaina za 23.000 Din. Obtoženi Zamida mu je naposled priznal, da je vse sama goljufija. Priča je vzorec kokaina pokazal mag. pharm. g. Bahovcu, ki je dejal, da je treba stvar prijaviti. Tri druge priče so izpovedale nekatere postranske okolnosti. Ena priča je pripomnil, da je prevzel od Malija in naprej izročil neki paket. Od okrajnega glavarstva je bil zato kaznovan z 3.200 dinarji globe, dobil pa je 400 Din nagrade. Jurak Franjo, ki je prišel v stike s Torkar-jem, je pravil, kako so pregledali zavitek kokaina na Rakeku. Komisija je ugotovila, da ni pravi. Torkarju je dejal: »To je sleparska roba!« Torkar nato: »Sem pa sam ogoljufan!« In potem je bilo vse končano... Povedali so priči: »Sitar izdeluje tako robo!« (Namreč pok. Sitar.) nem zaslišanju priče je predsednik vprašal: »Kje ste dobili denar za kupčije, saj ste skromen čevljar?« Priča tiho: »Od sestre z Amerike!« Predsednik: »Slabo sle upravljali!« »Slabo!« Predsednik ironično: »Ali ste izgubo na drug način notri prinesli?« Molk... Na dopoldanski razpravi so bile zaslišane še druge priče, nakar je bila razprava ob 14 prekinjena. Senzacija na popoldanski razpravi Danes dopoldne in popoldne je bilo zaslišanih 25 prič osebno o raznih družinskih in drugih razmerah obtožencev ter drugih okolnosti. Prečitane so bile tudi razne listine in izvedenška mnenja strokovnjakov o ponarejenem kokainu. Strokovnjaki so povdarjali, da se pravi kokain prodaja na debelo po 25.000 Din kg, v lekarnah pa po 70.000 Din kg. Novokokain po 6.800 na debelo, na drobno 18.000. Zaplenjeni »kokain« je vreden k večjemu 15 Din kg. Ko je bilo prečitano orožniško poročilo o obtožencu Janezu iz Planine, je predsednik pripomnil: »Obtoženi Janez! Orožniki tako poročajo!« Janez iz Planine, ki ga je Torkar osleparil za Din 12.500, je vstal in slovesno dejal: »Priznam. Vse bom povedal.« In na dolgo je opisal, kako je prišel v stike s Torkarjem, ki se mu je najprej predstavil za »Slavka Berceta«. Omenil je, da ga je k tihotapstvu s kokainom nagovarjal neki italijanski šofer. V preiskavi je vse zamolčal. Zato je sedaj obtožen zaradi krive prisege. In kako je bil zvit ta Torkar. Torkar je vznemirjen začel ugovarjati, pa mu je Janez zabrusil v obraz: »Če ne bi bil pred preiskovalnim sodnikom molčal, ne bi danes tu sedel s teboj!« Obtoženi Janez je trdovratno tudi doslej zatrjeval: »Ne poznam niti Torkarja, niti Dežmana, niti Kokalja. »Šele sedaj se je odločil, da je priznal. Razprava se je zato zelo zavlekla in se bo prihodnje dni končala. Občinska seja v Kamniku Kamnik, 12. decembra. Slavnost na Dolih pri Litiji Pretekli ponedeljek smo imeli lepo slovesnost. Hiteli smo stari in mladi, gospodarji in matere, vsi presunjeni s čutom hvaležnosti kot ob nedeljah v božji hram. Hvala Bogu — še se najde hvaležnost na svetu. Med sveto mašo našega duhovnega očeta Venceslava Filleija se je kar nagnetla cela množica krog obhajilne mize. Sami domači fa-rani smo želeli sprejeti Stvarnika nebes in zemlje, iz rok onega, ki že 35 let dela in trpi med svojimi ovčicami. Njemu v zahvalo so bila darovana vsa obhajila. Da — bil je tih in lep praznik za nas. Brez vsake zunanje slovesnosti smo se na lihem zbrali. Gotovo bi nam v svoji skromnosti zameril naš gospod, če bi mu priredili zunanji šum. A neprisiljene hvaležnosti svojih ovčic je lahko vesel. Saj jih je večinoma sam krstil, še več jih je poučeval od prvega križa v šoli preko premnogih govorov ob nedeljah in ob praznikih. Štiri in dvajset let je stal kot vojak v najhujšem boju brez duhovnega pomočnika sam, neomajen v gorski fari, katere dolžino le s težavo prehodiš v štirih urah, širina je sicer manjša, a razdalja do vlaka je povsod nad tri ure. Pred 35 leti je vsadil v našo faro cvetko fantovske in dekliške kongregacije ter roženvenske bratovščine s procesijo ob prvih nedeljah v mesecu. Sam še vedno skrbno obdelava njivo Gospodovo v Tretjem redu poleg obilnega drugega dela. Zato ni čudno, da je tudi na zunaj našlo neko zadoščenje; saj je bilo obilo tiho in duhovno delo. Naš prevzvišeni gospod škof ga je imenoval namreč za duhovnega svčtnika. Vsi farani se veselimo, da imamo na Dolih prvič v zgodovini tudi duhovnega svetnika. Iz srca Vam želimo, gospod svetnik, Bog Vas ohrani še mnogo let tako zdrave in vedre. Proslava Meškove 60 letnice v Ljutomeru Ljutomer, 11. decembra. Ljutomer je na prav dostojen način proslavil 60 letni življenjski jubilej slovenskega pisatelja Ksaverja Meška, bližnjega ljutomerskega rojaka. Proslava se je vršila v petek zvečer, 7. in v soboto popoldne, 8. decembra, v Katoliškem domu v Ljutomeru. Proslavo je pripravila agilna »Ljudska čitalnica«, kateri predseduje Meškov rojak in daljni sorodnik g. kaplan Munda. Pri obeh proslavah jc govoril slavnostni govor o Meškovem pisateljskem delu g. profesor dr. Ivan Dornik iz Maribora. V lepi govorniški obliki in tako občuteno nam je orisal Meškovo domoljubno dušo, da je kakor na dlani zrastla pred nami. lz srca smo mu hvaležni. Igralska družina »Ljudske čitalnice« pa je obakrat uprizorila Meškov najnovejši božični misterij »Henrik, gobavi vitez«. Predstava je bila oderski tako na višku, da marsikdo tega ni pričakoval. Pri večerni predstavi je bilo opaziti malo nervoznosti, druga popoldanska predstava je bila pa podana z vso sigurnostjo, brez vidne napake. Lahko rečemo: vsi, »glavni« in »manjši« so ugajali in svoje vloge rešili zelo dobro. Zato nobenega ne imensjem. Vsa čast ljutomerskim igralcem Katoliškega doma. Taka predstava stane truda in tudi denarja. Saj so bili vsi ženski kostumi popolnoma novo izdelani za lastno garderobo. Zaslužili so cvetje, ki jim ga je občinstvo metalo na oder po drugi predstavi. Slovesnost je povzdignil orkester Glasbenega društva, ki je zaigral nekaj krasnih komadov. Občinstvu, ki je prenapolnilo dvorano, je igra tako ugajala, da jo »Ljudska čitalnica« za božič lahko mirno še enkrat uprizori. Ponesrečena reklama g, Kalodjere Pod gornjim naslovom objavlja zagrebška »Hrvatska Straža« dolgo poročilo o »atentatu«, ki je bil pred 12 dnevi poskusen na starokatoliškega škofa Kalodžero v Starih Jankovcih pri Vinkovcili. Listi so tedaj poročali, da sta dva »fanatika«, eden z nožem, drugi z revolverjem navalila na škofa, ko je odhajal iz cerkve. Drugi, da je celo oddal več strelov nanj. K temu so listi objavili še izjavo škofovega provikarja Madjara Cserczeka: »Prepričan sem, da je bil ta napad na starešino naše cerkve organiziran iz verskega fanatizma«. G. Cser-czek je dal belgrajski »Štanipi« daljšo izjavo, kjer govori o sistematično pripravljenem atentatu. Belgrajska politika pa je deset dni zatem prinesla iz Vinkovcev naslednjo vest: Danes je okrajno načelstvo v Vukovarju zaključilo preiskavo in zasliševanje prič. Nemili dogodek se je, kakor znano, odigral 26. novembra t. 1. Prišlo je do pretepa med kmeti katoliki in starokatoliki, toda ugotovljeno je, da ta pretep ni bil načrtno pripravljen, še nianj pa naperjen proti osebi škofa g. Kaluažere. Ves dogodek je potekal takole: Zjutraj ob 8 je škof prišel v Stare Jankovce, kjer je odslužil svečano liturgijo in imel tudi primeren govor. Po li- Dramatično zaslišanje priče žigona Med splošno pozornostjo je v dvorano stopil France Zigon, čevljarski mojster v Rožni dolini. Žigon je v podrobnostih pripovedoval, kako ga je II. skupina opeharila za kokain. Najprej je plačal za dobavo 14.000 Din. Ima od tega še 6.600 Din škode, drugo je dobil povrnjeno. Drugič je bil dobil 2 steklenici, plačal je 6.800 Din. Tu je bila sklenjena z obtoženci poravnava in je Kotar podpisal menico. Bili so med njegovim zasliševanjem prav dramatični in napeti trenotki. Branilec Sitarjev dr. Pegan: »Ali ste prej imeli opravka s kokainom?« »Ne! Zakaj bi ga rabil?« »Povejte, ali je to bilo prvič?« »Prvič!« »Kako ste spoznali kokain?« »Toliko sem slišal, kako kokain deluje.« »Kako?« »Na jeziku. Otrpne!« »Ali se niste profesionalno bavili s tihotapstvom kokaina?« »Ne V petek smo imeli po dolgem zopet občinsko sejo, kateri je prisostvoval tudi okr. načelnik g. Voušek. Župan g. Kratnar je poročal o ogledu prostorov za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim Kamničanom in za vzidavo spominske plošče na rojstni hiši generala Maistra. V komisijo je občina pozabila povabiti marsikakega domačina, ki bi bil poklican, da pove svoje pomisleke in svoje mnenje, pozabila pa je tudi povprašati, kaj pravijo meščani. V teku seje je bil stavljen in sprejet predlog, da bi blagopokojnemu vladarju postavili v kamniškem okraju najlepši spomenik z zgraditvijo velike javne ubožnice za ves kamniški okraj, v kateri bi bili preskrbljeni stari siromaki iz vseh občin. Sicer v sedanji dobi tako delo ni lahko izvršljivo, vendar pa bo potreba najti primeren izhod, s katerim bi se na najprimernejši način uredilo to vprašanje. Izvoljen je bil štiričlanski odbor, ki bo proučil to vprašanje in sklical sestanek zastopnikov vseh občin. Radovedni smo, kako se bodo pomenili o tej zadevi. V okrajni odbor za javna dela je bil poleg notarja g. Zevnika imenovan še g. Rebernik kot namestnik. Na prošnjo neveljske občine, ki nima nobene direktne zveze s Palovičami in bi zato rada i dobila od kamniške občine. Tolsto goro, občina ni mogla dati pozitivnega odgovora zaradi tehničnih težkoč, ki nastanejo pri prepisu. Zanimiva debata o žagi in elektriki zasluži, da ji posvetimo v krat- odgovarjam na to vprašanje!« »Verjamem!« Dr. ! keni večjo pozornost in pojasnimo marsikaj, če- Pegan nato: »Iz Rovt ste doma?« »Ne!« -Oprostite! Da ste iz Rovt doma, ste navedli v kupni pogodbi, ko ste kupili hišo v Rožni dolini!' Tam sem stanoval.« >Ali poznate Rupreta Ivana?« »Kaj ga ne bi poznal!« »Ste imeli kake posle ž njim?« »Nikdar!« »Zakaj ste letos dali hišo prepisati na ženo?« »Zakaj? To bo sodnija pojasnilu!« V nadalj- sar seveda ne bi mogli zvedeti na občinski seji. Nn Malem gradu bomo zopet postavili drog za zastavo, po cesti od >Ete do znamenja pri Dor-nik.it pa se ne bomo smeli več voziti s kolesi, ker je občinski odbor zavzel strogo stališče, da bo treba vsakega neubogljivega kolesarja eksenipla-rično kaznovati. turgiji bi moral škof Jankovce zapustiti. Starokatoliki so se zbrali v velikem številu na ulicah, da spremijo škofa. Na trgu pred cerkvijo je bilo zbranih precej ljudi na konjih in okrog 20 voz, tako da ni bilo mogoče iti mimo. Tedaj sta notela posestnika Andrija Guraševič in Andrija Jankič s svojim vozom v Slakovce. Morala pa sta čez trg, kjer so bili zbrani ljudje. Ker sta imela pri sebi precej denarja, jc imel Jankič s seboj revolver. Ko je Guraševič videl množico pred seboj, je stopil s svojega dvorišča naprej in opozoril ljudi, naj se umaknejo, da bo mogel z vozom mimo. Nihče se ni hotel umakniti, nasprotno, na Guraševiča so začele leteti grde psovke. Madjar Pišta Nemet je zabrusil Guraševiču grdo psovko v obraz, nakar je Guraševič stopil k njemu, mu iztrgal iz rok bič ter udaril po konjih. Tedaj so starokatoliki navalili na Guraševiča, ga podrli na tla ter pričeli mlatiti po njem. Ko je Jankič pogledal za Guraševičeni, je tudi on dobil udarec po glavi, nakar je navalilo nanj več konjenikov in Toma Štrayar. Jankič je v obrambi potegnil iz žepa revolver ter parkrat v silobranu ustrelil proti Štra-yarju. Ravno v tem trenutku p se je pojavil na pragu cerkve Kalodžera. Tedaj jc priletel z dvorišča 17 letni Gtirašičev mlajši brat in videč svojega brala pod nogami množice, jc planil z žepnim nožem v gomilo in skušal rešiti brata. Pri tem je nekega starokatolika zabodel z nožem. V tem pa so žc stopili v akcijo orožniki in preprečili nadaljne krvoprelitje Skof Kalodžera se je nato mirno odpeljal. V pretepu je bil hujše ranjen Toma Srayar, Ki so ga prepeljali v bolnišnico. Dva starokatolika pa sla lažje ranjena. — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Ljubljanske vesti: Za pomoč brezposelnim Ljubljana, 12. decembra. Spričo obupno velikega števila brezposelnih, ki sedaj trpe bedo v našem mestu, se je mestni •socialni odbor (odsek občinskega svet«) odločil, du poskusi letošnjo zimo z enakimi merami, kakor so se mu ■/. lepim uspehom posrečile pozimi 1932. Tedaj je namreč vsak delodajalec plačal v mestni fond za brezposelne po 4 Din za vsakega zaposlenega delaven, vsak delavec pn 2 Din nu leden. — Snoči ob (i je bila v mestni dvorani anketa, ki so se je udeležili, tako zastopniki delodajalcev in delavcev ter člani socialnega odbora. Zborovanje je vodil načelnik socialnega odbora g. Kosem, Delavsko zbornico je zastopal g. Uratnik, zastopane pa so bile ludi vse delavske strokovne organizacije ter Zveza grafičnih delavcev. Združenje trgovcev sta zastopala predsednik g. Soss in podpredsednik g. Smer kol j, Zvezo industrijcev pa dr. ti o I i a. Glavni poročevalec, mestni socialni uradnik •luvan je obširno poročni o položaju, ki nastaja z vedno bolj laslročim številom brezposelnih ter apeliral tako na delodajalce kakor nu delavce, naj po svojih močeh pod pro ali zaposle brezposelne v Ljubljani. V Ljubjani se ne sme zgoditi, dn bi kdo umrl od lakote, česar do sedaj v našem mestu ni bilo. — Skrbeli moramo prevsetn za prehrano bednih. Predlagal je enako akcijo, kakor je bilit f 1. 1932. Zastopniki delodajalcev so opozarjali, da je danes položaj mnogo težji kakor I. 1932, da imamo Zunanji minister g. Bogoljub Jevtič bo iki povrutku i/. Ženeve \ Bcigrud prispel danes dopoldne ob ts.47 v Ljubljano. Razume se, da \ suk /uveden Ljubi jaiičuii odi tej priliki želi izkazati čast in pri/nanje ministru, ki je zastopal našo državo ob priliki zgodovinske debate v Ženevi, ter se 11111 zahvaliti zu zasluge, ki si jili je ob tej priliki pridobil zu Jugoslavijo. Torej na svidenje na kolodvoru! © Bolgarski koncert v Ljubljani. \ nedeljo, dne 10. t. in. imamo v Ljubljani ljube in drage gos t e i/, bratske Bolgarske. Prvič poseli našo kraje odlično pevsko društvo Gusla« iz •Sofije. (iiislus so moški zbor, ki šteje "0 izrodil« svežih, mladih, izvrstno šolan i h pevcev, ki nam bodo izvajali izključilo lo dolu svoje glasbeno lito rut ure: Zastopani bodo najmočnejši in nujpriljubljonojši liolgurski skladatelji in sicer Dobri II listov, Potko Stujuov, llrisio Ma-nolov, Nikolaj Beliterov. Rile. Benedikt Bobre v ski in (.eorgij Spasov. Dirigent zboru jo: \soii Dimiitrov. Zbor ima v svoji sredi tudi dva Noli>tu iu sicer Tudoru Mazova (tenor) in Geor-gija Uafujlova (bariton). Opozarjamo, da jo io edini koncert sofijskega narodnega zboru dušic« v Ljubljani iu sicer v nedeljo, dne 16. t. m. točno ob JO v veliki dvorani l nioiia. Sede/i •hI 10—40 Din .so \ predproduji v knjigarni Glasbene Matice. 0 Seja Krščanske šole za stolno župnijo jutri, v petek zvečer ob navadni uri. 0 Pogreb blagopokojnega gostilničarja g. Ši-meta Stožiča se vrši danes ob 16 izpred mrtvašnice, Stara )>ot 2 in ue izpred mrtvašnice splošne bolnišnice, kakor jc bilo včeraj pomoloma javljeno v osmrtnici. 0 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svojo članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba nenadoma umrlega gostilničarju in našega člana g. Stošiča Si-meta, ki bo v četrtek, dne 13. decembra ob 16 izpred mrtvašnice Stara pot 2 k Sv. Križu. Uprava Združenju. © Zastopnike ljubljanskih pevskih zborov vljudno vabimo, da so udeleže danes zvečer ob ts v Glasbeni Matici razgovora glede sprejemu bratskih bolgarskih pevcev i/, Sofije v nedeljo dopoldne na glavnem kolodvoru. 0 General A. Denikin v Ljubljani. Društvo ruskih oficirjev v Ljubljani vabi vse rusko organizacije in cenjeno goste Slovence nu Gospodinjam za Božič! Esence za rum in likerje (32 vrst) Punč in grog izvleček Jelenova sol Soda bikarbona Pepelika Pecilni praški Vinska kislina Vinski kamen Vanilin sladkor Kadilo Drogerija G r e g o r i č dr. 7. o. z. Ljubljana — Prešernova ulica 5 tudi že banovinski bednostni fond in nameravan je tudi 1% delavski doprinos, dq so davki danes višji, dohodki mnogo manjši, zlasti pa so poudarjali. da morajo darovalci plačevali eno tretjino davka tudi od prostovoljnih durov, čeprav bi morali biti darovi v dobrodelne namene pri vpošte-vanju bilance od davčne oblasti odbiti. Delodajalci v načelu niso proti socialni akciji, so pa za prostovoljen način pobiranja ter so podali več tehničnih nasvetov, kako naj bi se to izvršilo. Zastopniki delavcev so poudarjali popolno izčrpanost delavstva, da bi zmoglo še nadalje socialne dajulve. Zastopnik grafičnega delavstva je posebej še poudarjal, da zaposleno tiskarsko delavstvo dostojno podpira veliko število svojih brezposelnih tovarišev iu da plačuje obenem ludi v bednostni fond. Delavski in delodajalski zastopniki pa so bili soglasni v zahtevi, da bi moralo preiti nadzorstvo nad bednostniin fondom v roke tistih, ki zanj prispevajo ter bi moralo vsaj 66% v Ljubljani nabranih prispevkov ostali v našem mestu. Poteui 110 bi> liilo treba še kakšnih posebnih socialnih akcij s strani mestne občine. Ko je voditelj sestanka g. Kosem dul še neka pojasnila in uaglasil najvažnejše točke, ki so jih posamezni govorniki izncsli, je izjavil, du bo socialni odbor zaprosil mestno občino za obnovitev podobne socialne akcije, kakor je bilu pred dvema letoma, čeprav bi bili morda prispevki posameznih delodajalcev in delavcev tudi nekoliko nižji. V najem oddam krasno urejeno, 20 let obstoječo ZOBNO PRAKSO po pok. Paulu Vrankarju, drž. dipl. dent., v Tavčarjevi ulici 2/1, Ljubljana. Eventuelne ponudbe na: Marijo vdovo Vrankar istotam. iiitcresuiitno predavanje generala A. I. Deni-kina o tetni: Sedanji mednarodni položaj in Rusija . ki bo dno 14. decembra ob I9.i0 v veliki dvorani hotelu Tivoli«. Vstop prost. 0 Odhod drž. nogometne reprezentance. Žo od nedeljo dulje sc mudi v Ljubljani državna nogometna reprczcntuuca, ki jc v nedeljo (»digrulu tekmo /. ljubljansko reprezentanco, ob delavnikih pu več treningov in kondicijskih tekem. Moštvo je stanovalo v hotelu štrukelj ter se jo prav dobro počutilo. Snoči ob 8.43 jc moštvo odpotovalo iz Ljubljane z brzovlakom rez Monakovo v Pariz, kjer nastopi v tekmi s francosko reprezentanco. Na kolodvoru se jc zbralo mnogo ljubljanskega sportue-sa občinstva, mod tem tudi zastopstvo ljubljanske nogometne podzveze. Naše občinstvo jc državnemu moštvu želelo vso srečo na vročili pariških tleli, du dostojno /zastopa naše državne barve. Tel 31-62 KINO KO DELJ EVO Tel. 31-62 Drevi in jutri ob 8 dvojni spored: Dvorec na jugu (Liana Haid, Viktor de Kowa) in Križarka Emden 0 Rezervni častniki, ki žive v Ljubljani in še niso prisegli Nj. Vel. kralju Petru H., se pozivajo, da se najkasneje do 14. dec. zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1, soba 1. Zaprisega bo v nedeljo, 16. t. m. ob 0 na letnem te-lovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Vhod ob poslopju bivšega kina Tivoli. 0 Pozor vojaški obvezniki! Zaprisega Nj. \ ol. kralju Petru II. ne bo v v ojašnici vojvode Mi.šiča, toni več nu letnem telovadiščn Ljub-ljunskegu Sokola v Tivoliju. Vsi v Ljubljani bivajoči vojaški obvezniki naj pridejo v nedeljo. dne 16. decembra t. I. točno ob 9 k zaprisegi. Dohod nu telovudišče jo tik poslopju ob železniški progi. Pri vhodu mora vsakdo oddati svojo priglasnko, ki jo je dobil ob zglasitvi v Mestnem domu. lire/, priglasnicc vstop na tclo-vadišče ne bo dovoljen. Kdor neopravičeno iz-ostune. bo zasledovan in kaznovan po obstoječih zakonskih predpisih. 0 Kino Kodeljevo predvaja drevi ob 8 dva izvrstna filma: Dvorec na jugu in Križarko Emden. 0 V letečem restorantu iz Zemuna v Nemčijo in nazaj je naslov zanimivemu skioptičnemu predavanju, ki ga bo imel drevi ob 8 na prosvetnem večeru Salezijauskcga mladinskega doma naš urednik g. dr. Lojze Kuhar. Vstop prost. © Razstava jaslic v Jakopičevem paviljonu. Poskrbljeno jo dnevno zn posebno božično razpoloženje. Danes, v četrtek ob pol 3 orgelski koncert, Ivi gu izvaja g. švara, ob 3 pu petje božičnih postni I. dekliške meščanske šole. © Združenje trgovcev v Ljubljani, sekcija trgovcev s špecerijskim in kolou. blagom, obvešča članstvo, da velja glede nove naredbe o odpiranju in zapiranju za trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom ter trgovine z delikatesarni iu ostale trgovine z živili določilo čl. 2 te naredile, ki določa, da smejo bili tc obratovalnice odprte poleti iti pozimi od 7 do 12.30 ter od 14 do 19.30 zvečer, izvzemši o poletnem času, ko se morajo odpirati ob 15 popoldne. Odbor Sekcije prosi in apelira na članstvo, da odpira svoje obratovalnice kakor do sedaj ob K'8 zjutraj in zapira ob 7 zvečer. — Odbor sekcije. Ljubljana - Blatna vas V Ljubljani imamo sedaj deževno vreme. Dež !>a kua to lastnost, da spreminja cestni prah in vse, kar so po njem živalskega valja, v umazano blato. To jo povsod tako, torej tudi v Ljubljani. Na cestno bluto ipa se ljudje nikjer tako ne liudujejo kakor v Ljubljani. Pritožba sledi pritožbi in vse kriči na magistrat: Odpravite ali vsaj pospravite blato, da ne utonemo v njem! Naš modri magistrat pa se za vse to vpitje in kričanje ne zmeni, ker se zaveda ogromne važnosti □ Katoliška akcija v Mariboru. V torek zvečer se je vršil letni sestanek škofijskega sveta Katoliške akcije za Lavantinsko škofijo. Sestanek je bil izredno dobro obiskan, udeležilo se ga je okrog 50 zastopnikov raznih katoliških mariborskih organizacij. Sestanek je otvoril predsednik Jerebic, ki je pozdravil vse navzoče in prečital pozdravno pismo prevzvišenega škofa dr. Tomažiča, ki je bil nujno zadržan in se ni mogel udeležiti sestanka. Izčrpno poročilo je podal tajnik KA Kolenc. Pogled na delo v preteklem letu je podal škofijski vodja KA stolni dekan dr. Cukala. Poleg teh so bili navzoči vsi člani škofijskega odbora in sveta, med njimi stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek, za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda kanonik dr. Mirt, za Akademsko starešinstvo dr. Le-skovar. □ Osemdesetletnico svojega življenja jc slavil pretekle dni v Hočah pri Mariboru gospod Jože Pfedfer. Jubilant je dobro znan po vsem Spodnjem Štajerskem kot eden prvih iz-dolovateljev mlatilnih in poljedelskih strojev, s katerimi jc mnogo koristil našemu kmetu. Vedno jo stal trdno v vrstah Slovencev, tudi takrat, ko jo bilo to velika žrtev, in nikoli ni omahoval v svojem zavednem kutoliškcm prepričanju. V Hočah ju celi okolici ga cenijo kot vzor moža-poštenjaka in delavnega, skrbnega gospodarja. K pomenljivemu jubileju mu iskreno čestitamo s srčno željo, da bi obhajal čil in zdrav še mnogo takih pomembnih obletnic. O Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo zvečer ob 7 v dvorani Zadružne gospodarske banke božičnico. Na sporedu so deklamacije, slavnostni govor prof. P. Živortnika, petje, igra »Skrivnostna sveta noč«, razdelitev božičnih daril, licitacija božičnega drevesa. Vstopnice po Din 10, 5 in 2 se dobijo pri vseh odbornicah in 1 uro pred prireditvijo pri blagajni. □ Božič pred durmi. Na včerajšnji trjs so kmetje žc pripeljali prva božična drevesca. Prodajali so jih po 20—40 Din komad. cestnega blata in mokrote za gospodarski dobrobit velikega dok ljubljanskega prebivalstva. Znano je, da tvorijo v Ljubljani velik del prebivalstva čevljarji. Čevljarje pa žo tvrdka Bata neusmiljeno pritiska — vsaj čevljarji pravijo tako, in če ti tako pravijo, bo že res tivkol Ali naj jih eedaj še magistrat zatira? Če jc namreč v Ljubljani dež, ki dela blato, dobo čevljarji precej dela. Koliko pa je Ljubljančanov, ki nosijo še cele čevlje, zlasti podplate? Iu ravno skozi strgane podplate prihaja nadležna voda iz blata najlažje dii občutljivih ljubljanskih ,no;j; in čevljarji imajo svoj siguren zaslužek. Ali ni to boljše, da zaslužijo, kakor da bi vedno pritiskali kljuke na magistratu? In koliko je še drugih lakih stvari! Blatna cesta je polzka, ljudje padajo, čistilci oblek pa zaslužijo. Služkinje lahko zjutraj nekoliko poleže, ker pridejo čevlji in hlače itak zopet v blato iu jih ni treba čistiti itd. Vsi narodno-gospodarski in socialno-politični momenti govore torej za to, da ima naš slavni magistrat prav, če pušča blato na ulicah. Ali naj ga vozijo na magistrat? Ljubljansko blato na*j torej živi še mnogo leti □ Dvanajstine. Novi občinski zakon je prinesel tudi izpremembo proračunskega leta. Namesto od 1. januarja do 31. decembra, traja novo proračunsko leto od t. aprila do 31. marca. Ker se letošnj eproručunsko leto konča /, 31. decembrom, novo pa začne šele s 1. aprilom, si bo morala občina v svojem gospodarstvu pomagati s takozvaniimi dvanajstinami. Občinski svet bo za vsak mesec posebej dovolil na. podlagi starega proračunu potrebne izdatke, doklej ne stopi v veljavo nov proračun. Q Avtobusi na Tezno. Mestna podjetja, avtobusni promet, sporočajo, da bodo vozili v nedeljo 16. t. m. radi prisege vojaških obveznikov na Tezno avtobusi vsakih 5 minut. Cena za tja in nazaj Din 4, Predprodaja voznih listkov na Glavnem trgu. D Glavna vodovodna cev počila. V torek zvečer se je nekaj nenavadnega dogodilo na Glavnem trgu pred Veliko kavarno. Iz tal je naenkrat začela pronicati voda, hip nato se je dvignil tlak in iz zemlje je bruhal silen vodni curek. Počila je glavna vodovodna cev. Nezgodo je povzročilo vse-danje tal, ki so jih pri gradnji dravskega mostu visoko nasuli. Zemlja pa se še sedaj ni umirila in se seseda. Poškodbo na cevi so naglo popravili, da je vodovod zjutraj zopet nemoteno obratoval, □ Božič siromakov. Silen naval revežev se je pričel pred božičnimi prazniki na mestni socijalnopolitični urad. Ljudje prosijo obleke, kurjave, pred vsem pa hrane. Sredstva, ki so jih letos določili za božične podbore revežem, ne bodo zadostovala. □ Poročili so se v Mariboru: Dr. Milavec Vladimir, zdravnik iz Ljubljane, in Čebular Danila, učiteljica. — Hafner Rafael, elektromonter, in Cvetko Genovefa. — Roškar Franc, tapetnik drž, žel. del., in Schreiner Antonija. — Clioc Ivan, tkalski mojster, in Roškar Matilda. — Pukl Ivan, stru-gar, in Čulig Julijana. — Bradač Alfred, tkalski mojster, in Jarc Alojzija. — Robaš Franc, kurjač drž. žel., in Šabatkova Anastazija. — Muljavec Ivan delavec, in Pregelj Marija. — Logar Martin, tkalec, in Ambrož Katarina. — Bilo srečno! Mariborske vesti: Spomeniško vprašanje v Mariboru Mariborska javnost se živo zanima zu rešitev spomeniškega vprašanja tembolj, kor so sc zadnje čase širile o spomeniški akciji v Mariboru in Ljubljani razne nasprotujoče si vesti. Informirali smo se. o študiju spomeniške akcije v Mariboru tor doznaili: Akcija za oba spomenika v Ljubljani in Mariboru se vodi povsem enotno. Oba odbora sta v stalnem kontaktu ter sc vsa važnejša vprašanja rešujejo sporazumno. Pač pa sc vodita nabiralni akciji za oba spomenika ločeno. Za mariborski spomenik se nabira po bivši mariborski oblasti, ljubljanski spomenik pa na področju bivše ljubljanske oblasti. Odbor, ki votli spomeniško akcijo v Mariboru,- je doslej že izvršil vse predpriprave. Tako so končani koncepti vseli dopisov, zbrani so vsi naslovi ler že doloma tudi napisani. Naročene so tiskovino, vložene urud.no vloge, otvoril se je poštno-čokovni račun. Da so že sume predpriprave zahtevale ogromnega dela, je razvidno iz testi, ker pride v poštev nad 10.000 naslovov, nn katero sc bodo poslali pozivi. 5000 naslovov jc že spisonili. Poleg toga jo šc posebna akcija v toku pri onih, zu katere se anrntru kot narodna dolžnost, da prispevajo za spomenik w/ie. vsote. Zamišljena pu jo tudi splošna nabiralna akcija, ki nuj bi zajela najširše ljudske plasti. Vsi bi prispevali po dinarju ter bi se tudi tako zbrala velika vsota. Mod uradništvom jc nabi- ralna akcija že v teku in lepo napreduje. Uradniki dajejo v sorazmerju s svojimi plačami od 10 do 100 Din. Odbor pričakuje, da bo zbral okoli 800.000 Din prispevkov. Ni pa še doslej rešeno vprašanje obliko spomenika. Kakor »1110 doznuli, sta med člani odbora dve principiiclni mnenji. Del odbornikov zagovarja, nuj bi se spomenik postavil na Trgu svobode. Vipoštev bi prišel tu figuralen spomenik, pri katerem bi sc moralo pustiti pač umetniku povsem prosto roko, da ga ustvari po svoji zamisli, večina članov odbora zagovarja. naj bi so iz sedanje Piramide ustvaril narodni spomenik osvobojenju. Bil bi to naraven spomenik, s katerim bi mariborska krajina dobila povsem nov pokrajinski lik, ki ga doslej ni imela. V pokrajini sami nni l>i so izrazil oni prelom dveh dob, ki nai bi ga mariborski spomenik osvobojenju in združenja predstavljal. Maribor sam bi s tem vclilco pridobil. mestni park bi imol novo zaledje, ker bi se Piramida vključila v njegovo območje. Vrli naj bi krasil ogromen, 40—50 111 visok granitni obelisk, daleč viden iz najširše okolice. Na ta način bi prišel tudi denar, ki bi irn 1 indstvo žrtvovalo za spomenik, v domače delovne roke ter bi imela akcija veleva žen socialen značaj. Šc vedno prevladuje splošno mnenje, da bi bil najlepši spomenik kaka javna institucija. Kulturni obzornik Parmova proslava v mariborskem gledališču Na bo/.iejii dun bo preteklo IO loi, odkar je umrl v .Mariboru ZAi.skižiii slovenski skladatelj Viktor Parma. Mariborsko glediiliščc jo \ dostojen spomin desetletnico njegovo smrti uprizorilo njegovo prvo oporo lirli. grof celjski«. ki je prav pred 40 loti zagleda la beli dan. Izbral si jo domačo snov Teharskih ple.mieev« (Kuntkovo besedilo) in gu glasbeno obdelal / v somi svojimi značilnimi lastnostmi. Priznati moramo, odiiiji Jerj jo dala g. Zejoniic-Kovičevu prepričevalno postavo, njenemu 1 /.voivkoniii. le|Mt barvnueniii altu snlo / užit koni sledili. Romar oz. glasnik grofa celjskega ' v osebi g. P. Kovioii so ni vzdržal 1111 isti vi- 1 Sini. Naj bi dol petju muiij putctičnonti in več ! naravnega značaju. Zbor je bil ubran, le v pr- j vem dejanju odločno prešibek, t.iko du jo ko- j maj segei preko odra. Tudi orkester i>i sc irii i moral bolj prilagoditi i>ctju: čestokrut je preglasu! glasove nu odru. Naštudiruu jc bil dobro. V režiji smo čutili spretno roko g. VI. Skrbniška, ki jo znal uspešno izrabiti primerna dramatična in tehnična sredstva zu čim popolnejšo, resničnosti čim bližjo igro. Bb. „Domen" na odru Magdalenske hongregacije v Mariboru Marljiva igralska družina Magdalencev si je izbrala za otvoritveno predstavo svoje letošnje sezone Jurčič-Česnikovega >Domna«. Uprizorili so ga v nedeljo na odru Zadružne gospodarske banke v Paliernikovi režiji. Po začetku sodeč bodo Mag-dalenci tudi v letošnji sezoni sledili preizkušenim tradicijam ter tako izpolnjevali vrzel po dobrem ljudskem odru, ki bi se brez njihove iniciativnosti v Mariboru občutno poznala. — LIprizoritev sama ie bila v splošnem dobra. Vsi sodelujoči so se potrudili po svojih najboljših močeh, da bi podali delo v zaokroženi celoti. V prvi vrsti je zasluga režiserja, da je uprizoritev dihala precej domačnosti. V kolikor sc mu to 111 povsem posrečilo, ni njegova krivda. Taki ljudski komadi bolehajo pač vedno na istih hibah, ki se jim niti poklicni odri ne morejo izogibati. — V Domnu« je najbolj ugaja! Urh Zaplatnik, ki je bil v igri in maski izvrsten, prepričujoč. Domen (Medvedič) se ni mogel otresti teatralikc in patosa. Sovo jc igral Jovo nekoliko prepovršno. Meta, Domnova mati (Filip-čičeva) ni bita nič kaj prepričevalna, premalo doživetja je bilo v njej. Zelo je ugajala Anka (La-dtova), ki jc nov obraz na odru, pa kaže mnogo talenta. Tudi Jurcc (Vostncr) jc bil dober, le še nesiguren. Nastopili so še Eichmeister kot Anže, Mirčič kot Kerševan, Juh kot Spilkin Jože, Bober (župani, Vesel, Ernst Ž., Dragan, Pahernik kot kmetje, Kurt in Veronik kot biriča, Stepišnik kot France. Ugajala je nova scenerija, ki je Paherni-kovo delo ler >e bila na tem odru že hudo po- trebna, Pri občinstvu so dosegli Magdalenci z »Domnom« lep uspeh ter so imeli do zadnjega kotička napolnjeno dvorano. J. Andrejke mladostni spomini (1S50—1878.) Uredil in izdal dr. R. Andrcjka. Ljubljana 1934. Med starejšimi knjigami Mohorjeve družbe jo naše ljudstvo ljubilo in zelo rudo prebiralo Andrej kove »Slovenske fante v Bosni in Hercegovini«. Njih avtor, Jernej Andrcjka, je bil izrazita osebnost naše polpretekle dobe in njegovo poznanje razuier našega javnega in zasebnega življenja je šlo v takšne podrobnosti, kakor so je mogel z njimi malokdo naših starejših mož ponašati. Dr, Rudolf Andrcjka je iz papirjev, ki so ostali po smrti njegovega očeta Jerneju in ki so liusliili v glavnem v 1. 1925. iji 1926., izbral liste zapiske, ki utegnejo kot memoarno gradivo zanimati širšo javnost ter jih najprej obe-lodunil v »Domoljubu« (I. I9>2—1933) pod naslovom Jerneju Andrcjkc Mladostni spomini«, /daj pa jih jc izdal v lični knjižici. S to knjižico sc je naša maloštevilna 1110-inourtiu književnost obogatila; bogve h. kutc-rili razlogov so zanemarjali to panogo naši predniki, saj >o spomini raizboritili ljudi, /lusti ako skušajo poleg neizogibnega utemeljevanju 111 ruzlugunju lastnih dejani prikazati dobo iti okolico t čini pravičnejši luči, zmeraj dragoceno gradivo zn zgodovinarje. O spominih Jerneja Andrcjkc, ki žal obsegajo saino mladostno dobo. moremo trditi, du vsebujejo mnogo »spomina vrednega« in jili zuto / vesoljem pozdravljamo, knjižica obsegu polog izdajateljevega uvoda sledeča poglavja: Moji predniki — Otroška leta — Lota ljudsko šole — V ljubljanski gimnaziji — Kako soju posilil vojak — Kadet v Trstu. Slovenska pasijonska igra v tisku. Še pred božičem ali vsaj do novega leta izide v založbi Jugoslovanske knjigarne novo delo gledališkega igravca in avtorja neštetokrat v ljubljanskem in v drugih gledališčih uprizorjene pasijonske igre »I. N. R. I.«, Edvarda Gregor n a. Naslov njegovi novi igri je »V času o b i s k a n j a«. Pisatelj je ustvaril nešablonsko, jezikovno in odrsko izredno posrečeno, miselno in čuvstveno globoko zajeto delo, ki ne bo le z odrskega stališča — tu bo namreč zamašilo občutno vrzel v naši odrski književnosti in nudilo neštetim diletanlskim odrom lep in pristno naš »pasijon« — marveč tudi kot čtivo za razmišljanje o skrivnostih in lepotah naše vere kar dobrodošlo. Opozarjamo že danes na to pomembno delo, ki bo tudi po opremi dostojno svoje vsebine. Mentor, št. 4. — Zopet opozarjamo našo javnost na »Mentorja«, Edini list za našo srednješolsko mladino, spretno urejen in r velikim požrtvovanjem ustrezajoč potrebam, zasluži pozornost nc-le našega dijaštva, kateremu je v prvi vrsti namenjen, marveč vis a koga ljubitelju dorušoujoee mladino. S.članki, kakršen jo n. pr. Priru Ediln Jeklene ptice« nas seznanja / velikimi pridobitvami in drznimi načrti sodobno tehnike. — Prepotrobna beseda o nolra-i njih bojih doraščujočogu človeka jo zajeta v sijajnem dolu dr. Tnhameru Totlia »Čista mladost«, ki se v tem letniku Mentorja« nadaljuje. Tudi nadaljevanje Janko Mlakarjeve drama tske -Povesli o izgubljeni Marti« bo našlo mnogo hvaležnih čilatoljev. Pisani drobiž, pes-I niški |>oekusi našo mladine, črtice, ocenc novih knjig ju drugo vzpodbudno gradivo, ki gu prinaša. kakor vselej tudi Iu številka Mentorja« j IK>leg mnogih lepili podob, dviga vrednost li-I sta iu edmo od sebe zbuja zanima njo. Sistematično pobijanje jetihe Pomanjkanje zadostne sistematične borijo proti širjenju jetike ter nedostatek potrebnega skrbstvenega in oskrbovalnega aparata za to borbo otežkujooe uspešno zatiranje bolezni jetike, ki ugrožava zdravstveno stanje našega naroda. ' Na pobudo raznih kongresov, socialnih in zdravstvenih ustanov je minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Prane Novak, osnoval v svojem ministrstvu samostojen odsek za pobijanje tuberkuloze z izrecno nalogo: organizirati, osredotočiti sistematično borbo ter zbrati vse sile našega naroda proti tej ljudski bolezni. Z ravnokar objavljeno uredbo v Službenih noviriah, st. 275, od 28. novembra t. L, se točno opredeljuje delokrog te nove ustanove. Po načrtu se ima dalje po potrebi osnovati pri banskih upravah posebni referenti za tuberkulozo. Celokupen zdravniški aparat, državni in upravni zdravniki imajo stopiti na čelo borbe proti tuberkulozi. Ministrstvo socialne politike m narodnega zdravja se je obrnilo tudi na druga ministrstvo, da pozovejo podrejeno osebje m ustanove k čim intenzivnejšemu sodelovanju. Samo ob sebi je umevno, da bo tudi Cerkev nudila svojo pomoč G. finančni minister ie dovolil, da se v preti log proračuna ministrstva socialne po- litike in narodnega zdravja za 1935-36 vnese vsota 500.000 za organizacijo in pripravljalna dela za pobijanje tuberkuloze. Pozvane so tudi vse banske uprave, da v namen za po-bijunje tuberkuloze vnesejo v svoje proračune primerne vsote, ki se bodo po razpisu ministrstva socialne politike in narodnega zdravja rabile v prvi vrsti za zdravljenj« tuberkuloznih v zdraviliščih in ostalih zdravstvenih ustanovah, za osnovanje posebnih oddelkov za tuberkulozne bolnike pri javnih bolnišnicah, za ustanavljanje protituberku-loznih dispanzerjev, ki morajo tvoriti središče celokupne borbe proli tuberkulozi. Higijenski zavodi, ki so dosedaj vodili borbo proti tuberkulozi, so v nrvi vrsti poklicani za sodelovanje v navedenem pravcu, tako da se bo borba vodila sistematično in osredotočen«. Svojo pomoč pa mora nuditi ludi vse občinstvo. Na čelo odseka za pobijanje tuberkuloze je g. minister socialne politike in narodnega zdravja postavil strokovnjaka docenta tira. Ivana Motka, ki je poslovanje že prevzel. Na podlagi izkustev tuberkuloza ni samo zdravniški problem, marveč tudi važen socialni problem. Zato je potrebna tudi zveza s socialnimi ustanovami za skupno borb« proti narodnemu zlu — jetiki. Vlažno • hladno, ______ . «e, Hoffnung und Liebe. Knjiga o bistvu kršč. pobožnosti. 202 strani, nevez. Din 64. — \Vill-rarn: Festansprachen bci kirchliehen und welt-lichen Anliissen. 274 strani, kart. Din 68. — Wohrmoller: Mannhaftes Christentum. Za razmišljajoče može in žene. 320 strani, vezano Din 100. I — Božični kramarski in živinski sejem v Brežicah bo 19. decembra in ne zadnjo soboto pred božičem, kakor je pomotoma navedeno v pratiki. 'KUPUJ \ i" \r' " A l A Koledar Četrtek, I "i. decembra: Lucija, devica imi-čenica; Otilija, devica. Prvi krajec oib 11.52. Hcreofael napoveduje mrzel veter. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla ga. Jožefa O r c h e k , soproga znanega mizarskega mojstra g. Alojzija Orehka. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiral: niče sv. Jožefa, Vidovdanska cesta. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem iskreno sožalje! Ostale vesli Brc/, stroškov lahko napravite veliko rah — Popust švicarskih prevoznih podjetij za zimsko sezono 1934-1935. Švicarska prevozna podjetja nudijo potnikom iz inozemstva, ki se zadržujejo v Švici najmanj 7 dni, v času od 15. de- | cembra 1934 do 15. aprila 1935, 30—45 odstotkov popusta na voznih cenah. Vozne karte po znižani ceni se dobijo pri vseh potniških uradih društva -Putnik-- in »Wagons Lits«. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 12. t. m. je objavljena' •Naredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov«, dalje. »Naredba o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščite«, »Naredba o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez,« »Naredba o zmanjšanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij« an »Naredba o tečajih za strokovno izobraževanje obči n sik i h uslužbencev«*. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadili kapi zasigura »Franz .Tosefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Celje ■ -©• Spomladansko cvetje pozimi. Včeraj so nam prinesli v podružnico cel šopek pomladanskega cvetja, ki je zraslo sedaj v pozni jeseni na Anekem vrhu, V šopku se nahajajo cvetovi jagod, jablane, hruške in trobentice. ■©■ Svečana zaprisega vojaških obveznikov, roj. v letih 1885. do 1914. V nedeljo, dne 16. decembra, ee bo vršila svečana zaprisega vseh vojaških obveznikov rojenih v letih 1885. do 1014. Te prisege sc morajo udeležiti vsi, ki so odslužili svoj kadrovski rok, t. j. vsi rezervni podoficirji, kaplari, rc- Izjava, Na razno interpelacije glede organizacije tekme i reprezentanco JNZ-e dne 9. t. m. na Stadionu, izjavlja odbor SK Ilirije, da je vodila vso blagajniško in rediteljsko službo sama LNPod-z vez a in da SK Ilirija ni bila pritegnjena v nobenem pogledu k sodelovanju. — Odbor SK Ilirije. Službene objave odbora GZSP Nadaljevanje Vsi člani GZSP so pozivajo, da zaradi kratkega ene n prijavijo svoje tekmovalce za podzvozno prvenstvo nu predpisanih prijavnicah, iu sicer najkasneje do due 8. januarja 1935 na naslov: Jožo Clnkovic, Jesenice. Klubi se ponovno pozivajo, do nemudoma dostavijo podzvezi sezname njihovih verificiranih tekniovaleov. Glasom sklepa STO—GZSP se obveščajo vsi ("lani GZSP o reorganizaciji prvenstvenega tekmovanja GZSP, in sicer sc deli tekmovanje v dva dola, tekmuje se v skupini seniorjev in juniorjev (letos samo seniorji). Tekmo valeč-zmago valeč v posamezni skupini prejme naslov .prvak GZSP v teku za leto 10=14 '35= itd. Vsak klub PH jo dolžan, da su udeleži tekmovanja v vseli panogah. Ocenjevanje se vrši po posebnem pravilniku, in sicer tako, da dobi zmagovalec 100 odstotkov, pri tem odgovarjajočo toike za oceno kluba pa pride v poštev le oni rezultat, ki jo za 50 odstotkov slabši, vsi drugi Saši se ne štejejo za placement kluba Prvak GZSP more poslati lo oni kiub, ki je dosegel največje šovllo točk izmed vseli sotokmujočlh. Ocena posameznega kluba pn so dobi tako, dn se seštejejo vse točke, ki jih je dosegel klnb v teku, skokih, slalomu in smuku (prihodnjo leto pa se bodo prištele še ločko jnniorjov). Pud veza liu bo poleg tega vodila še tablice desetih najboljših v kombinaciji (ter v skokih) in le naJbo11šili v alpski kombinaciji (v slalomu, smuku). Na ta način bo GZSP dana možnost ugotovitve napredka tako posameznika kakor tudi vseh klubov. Tekmovanje po novem načinu bo prekašalo vso prišlo prireditve, tako v številu tekmovalcev, kakor v finančnem in moralnem pogledu. Na ta način bo dana tudi možnost vsem klulioin. ki so sedaj, prisiljeni ali neprisiljeni, bili le unsivni gledalci, da z dejanji dokažejo resnično vrednost njihovega dc'u. Redna seja širše uprave GZSP bo v nedeljo, 10. decembra ob 14 v hotelu Paar na Jesenicah, kjer se bo razpravljalo o novem načinu tekmovanja, zaradi tega se pozivajo vsi odborniki, da se seje sigurno ln točno udeleže. Seja ožje uprave bo v petek, 14. decembru ob 20 v restavraciji g- Legata na Snvi, katere se morajo udeležiti: nir. ph. Jože Zabkar, Sega Dorin, Zgaga Frane. Brum Viktor, Kosmač Franc. Dobovišck Ciril. Smolej Janko in Frellh Matevž. Dopis SK Jezersko se odstopi v nada'jrio rešitev JZSZ. -— Slednjič se pozivajo ponovno vwi klubi, da nemudoma noravnaio vse obveznosti napram nodzvezi iri s tem pripomorejo nodzvezi do rednega poslovanja. — SK Lesce se naproša, da na.ikasneie 1. januarja 1935 dostavi podzvezi Iraso proge za podzvezno prireditev. Jože Činkovdc, s. r., tajnik I. Smučarski tečaj SPD pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru za začetnike in manj izvežbane smučarje se bo vršil od -5. decembru t. 1. do vključno 1. Januarja 1935. Pokrajinska lega le planinske postojanke, s krasnimi minskimi vežbališči v okolici Sv. Janeza, je glavno izhodišče mnogih smučarskih izietov v Bohinjske planine in Triglavsko pogorje. Divni pogledi ua zasnežene vrhove s tujiLnstve-nim jezerom ob vznožju, privabijo vsako leto več ljubiteljev naših gora. Sv. Janez ne pozna pozimi dolgočasja ter bo vsak posetnik našel dovolj družbe smučarjev. Zraven Sv. Janezu je dobro vzdržano drsališče. Za visokogorske ture so vodno na razpolago gorska vodniki Za smučarski te^a.i stane prijuvnina, vsa prehrana iu prenočišče v toplo zakurjenih sobah za ves čas lo 500 Din. Sicer pa stane sedaj in pozimii sploh oskrba v Sv. Janezu in Zlatorogu od 55—05 Din. Te"aj vodi smuški učitelj JZSZ g. Kvcder Janez. Pni 'ave sprejema in informacije daje pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, palača Viktorija, vliod iz pasaže, tel. št. 2903. Občni zbor SPD v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne Iti. decembra t. 1. ob 9 dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani, z običajnim dnevnim redom. Predavanje Zdravstveiio-vzgo.inega odseka LNP Danes ob 20 se vrši v dvorani Okrožnega uradu na Miklošičevi cesti zdravuiško-sportno predavanje O SRCU. Predava mestni zdravnik g. dr. Ahčin s pomočjo skioptičnili slik. Za njim bo tolmačil nogometna pravila zvezni sodnik g. Pfundner. Z ozirom na koristnost hi važnost tega predavanja pričakujemo od aktivnih športnikov vseh panog polnoštcviliio udeležbo. Vabljeno tudi ostalo občinstvo. Vstop prost. SluSbeno i~ LNP. Danes se vrši predavanje Zdravstveno-vzgojnega odseku v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Opozarjajo se vsi klubi LNP v Ljubljani, da strogo obvezno pošljejo na to koristno in poučno predavanje najmanj 0 aktivnih članov. Pričetek tožilo ob 20. DRAMA — Začetek ob 20 Četrtek, 13. decembra: Waterloo. Red 11. Petek, 11. decembra: Zaprto. OPERA — Začetek ob 20 Četrtek, 13. decembra: Uuffmannove pripouudke. lted Četrtek. . , Petek, 14. decembra ob 15: ffovaničlna. Dijaška prod-stava po znižanih cenah od 15 Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 13. decembra ob 30: Konflikt. Rod C. Znižane ceno. Petek, 14. decembra: Zaprto. Sobota, 1.1. decembra ob JO: Žalujoči ostali. Keil A. Nedelja, Hi. decembra ob 20: Carjevič. Kod D. JSazznanila Mahi iana 1 Karitativna zveza v Ljubljani sklicuje v smislu društvenih pravil iu sklepu zveziucga načelstvo redi i« občni zbor. ki Iki danes ob 15 v KarituMvn.i pisarni (MnrijauiS e, Poljanska cesta 28). Na tu občni zbor sc vabijo vsi člani Kuritutivne zveze. 1 Drčo i ub M 1» na IV. prosvetnem večeru v h;i lezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem predaval g. urednik dr. Ijojzo Kuhar o poletu jugoslovanskih časnikarjev z avijonom iGeneralfcldmarseliall von /ti" dcnburgi i? 'Aemuna i» Nemčijo in nazaj. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevalo številne skioptične slike. — Vstop prost. 1 Klavirski trio, ki ga sestavljajo gg. Knrlo Ln-pel, llogo Leskovic in Marjan Lipovšek, nuni bo zn igral na komornem večeru v petek, 14. decembra poleg Cajkovskcgn iu llavela tudi trio od Turinc. Turina je Spanec in poleg de Falle najizrazitejši zastopnik mlado španske glasbe. V njegovih kompozicijah prevladuje značaj Španske narodne glasbe, toplo južnjaško n astro-Jenjc. Ritmično je zelo inlerosanteu, njegova dela so polna lepih liričnih doniislckov. Opozarjamo na koncert mladih umetnikov v petek ob 20 v Filharmoniji. Se deži so po 15, 12 in 10 Din, stojišča po j Din. Predpro-daja v knjigarni Glasbene Matice. i Slovensko zdravniško društvo r Ljubljani bo imelo v petek. 14. decembra ob 18 znanstveni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni. Predava priniurij g. dr. I. Oholeva iz Brežic o problemih raku v zadnjem desetletju. Vabljeni vsi gg. zdravniki. 1 JASO. Opozarjamo tovariše, ki se nameravajo udeležili natečaja za izdelavo društvenega znaka, da oddajo osnutke vratarju univerze najkasneje do 15. decembra. Informacije ua društveni deski nu univerzi. Ponovno o|K>zarjamo vse tovariSe nn smučarsko gimnastiko, ki je vsak ponedeljek in četrlek ob 20. Izrabite priliko! 1 Kemični seminar priredi v soboto, 15. decembra v okrilju Prirodosloviiega društva v Ljubljani predavanje. Govoril lxi predsednik društvu g. oni v. prof dr. M. Samec o temi: 1'zroki razlik m<'d posameznimi rasi Unskimi škrob i. G. predavatelj, ki uživa na tem polju svetovni sloves, ho govoril o najnovejših izsledkih v raziskovanju škroba. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva, kakor tudi vsi, ki sc zanimajo. Predavanje Ivi v predavalnici mineraloškega instituta (univerza). Pričetek ob 18, 1 Stanovanjskim najemnikom v Ljubljani! Slano, vanjskim najemnikom se vročujo le dni v prašni ne pole zaradi statistike stanovanj in najemnin, ki sc plačujejo v Ljubljani. Statistika jo neobhodno potrebna Najemniki se naprošajo, da v lastnem interesu točno izpolnijo to vprnšnlne pole ter jih podpisane nemudoma vrnejo na ua drugi strani označeni naslov. 1 Kino Kodeljevo predvaja drevi in julri ob 30 dvojni spored: »Dvorec na jugu« (Liana Ilatd, Viktor de Kova) in »Iirižarkn Emden«. 1 Nočno službo imata lekarni: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba (rg 1, in nir. Ramor, Miklošičeva cesta 30. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI Dunejj predava boli. nniv. prof. g. dr. Bolim: Ka.r-teli in t r usti, nadaljevanje in zaključek. Začetek točno. , , , ,---„ , i i j „„s:i, „«..,, i sm roK, i. 1. »bi rezervni iiououcu, i. haiiiuii, rt- dobro delo, ce malo. pogledate po vasb omaiah in dijaki, nadalje tudi nesprejcti ofi- in ko ib za igračami, ki so sc jih vas otroci /i armade b^ez ozira na starost, naveličali in so vam prav za prav samo v na- poto. Pri nas v gluhoneniuiei pa imamo kopico otrok, ki jim v teh dolgih zimskih večerih nimamo kaj dati v roke, pa bi jim vaše darilo napravilo neizmerno veselje. Pomislite, da je tem siromafikotn igrača še posebno i.n skoro edino razvedrilo, ker jim je zaprto kraljestvo pravljic in pesmi. V spoznanju, da je Vaši srečni deci vse to na stežaj odprto, boste gotovo brez oklevanja žrtvovali ta mali trud. Ako sauni ne utegnete priti v zavod, sporočite svoj naslov Podpornemu društvu za gluhonemo mladino, Ljubljana, gluhonemnicn. — lz Rogaške Slatine nam poročajo, da jc to naše znano zdravilišče odprlo tudi poznni. Številni bolniki na želodcu, jetrah in žolčnih kamnih kakor tudi odmora potrebni bodo z veseljem pozdravili to vest, saj je zimska narava v Rogaški Slatini prekrasna Cene so globoko znižane in gostje uživajo vso udobnost in komfort, ker je hotel »Ljubljanski dom« opremljen s tekočo gorko in hladno vodo ter s centralno kuijavo. Svetujemo, da si že sedaj naročite sobo za praznike. Za informacije je ravnateljstvo zdravilišča vedno rade volje na razpolago. ^Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josei« vode. _ — Jugoslovunskn knjigarno, r. z. z o. /.. v Ljubljani, priporoča sledeče knjige: Bierbaum: Kur/, und fasslich. Pridige za vse nedelje v letu. '66 str., kart. Din 56. — Duusend: Die Ad-vents- und Wcinuehtszeit, 112 str., nevez. Din 56. — Gniedch: Seelenbrot. Pridige, nagovori in ireduvnujn. 212 strani, kart. Din 88. — Greeve: .v ur z und gut. Petminutne pridige. 116 strani, nevez. Din 36. — Lunge: Im Reich der Gnade. 176 strani, vez. Din 76. — Loehr: Jnhr des Hcrrn. Skrivnosti Jezusu Kristusa. 292 strani, kari. Din 98. — Nivardus: Glauhensfrende. Pridige. 150 strani, nevez. Din 36. — Rieger: Rei-tende Kanton. Pridu:« za netlelie. 235 strani, ne- eirji Zbirališče je ob 8 zjutraj pred glavnimi vrati ©van-geljske ccrkvc. Popravi! V torkovem poročilu o slovesni zaprisegi rezervnih in upokojenili oficirjev se je vrinila mala napaka. Pravilno mora stati, da je končno imel lep patriotični nagovor na zbrane rezervne oficirje komandant celjskega vojnega okrožja g. polkovnik GavariLovič (ne Golubovič), 0 Kmetijska podružnica v Celju naznanja, naj si kmetovalci radi razširjenja štajerske kokoši nabavijo v čim večjem številu valilna jajca. Naročila sprejema za Celje in okolico tajnik Kmetijske družbe g. Gaberšek v občinskem uradu na Bregu dn 1. januarja. Ptui t' Oddaja vojno-komorskih listov. Zaradi naloga vojaške oblasti se morajo do konca tega leta pobrati od lastnikov živine, vozov in dvokoles vsi vojno-koniorski odnosno potvrdni listi. V smislu tega naloga naroča mestno poglavarstvo, da vsi lastniki živino, vozov in dvokoles, ki so bila pregledana od vojaške komisije v letu 1933, in ki imajo vojno-komorske. odnosno potvrdne liste, iste gotovo prinesejo do 25. t. m. k mestnemu poglavarstvu. Poroke. V proštijski cerkvi sta sc poročila Ferdinand Fras, posojilniški uradnik, iti Marija Pohl, šivilja, obadva iz Ptuja. — V cerkvi sv. Petra in Pavla pa so se poročili sledeči pari: Bogomil Ferk, mehanik iz Rasoznice, in Ge.rn Zorko, pos. hči iz Kicarja; Alojz Lačen, kovač drž. železnice iz llagoznice, iu Marjeta Hentuik, j»os. hči iiz Podvincev; Anton Horvat, pos. sin ii Mestnega vrhu, in Cccilija Čedni k, pos. i r. Ragoznice; Simon Skn-zu, pos. v Krče-vini. in Katica Vrečar, pos. hči iz iCrčevine pri Ptuju. Novoporočencem obilo sreče! Izstop i/, katoliške cerkve. Iz katoliške cerkve je i/stopila Ililda Blanke roj. Pentoker, žena knjigotržca na Slovenskem trgu v Ptuju. Zaprisega vojnih obveznikov. Zaprisego morajo položiti dne 16. t. m. vsi oni obvezniki, ki še niso starejši od 55 let. V postov pride se letnik 1880 in ne 1878. kakor jo bilo »omotoma obiuvljcuo. Akademski sporlui ldub. Člani danes ob 7 gim-nast-ično vajo v Akademskem domu. Pridite vsi in 1 točno! Danes odborovu seja ob 8. Japonci hranijo moči sa olimpijski: igre. Japonski smučarji so že preteklo zimo dosogli prav lepe rezultate v smučarstvu in so so nameravali tudi letošnjo ; JAmo udeležiti raznih tekmovanj v Evropi. Sedaj so pa \ kar naenkrat sklenili, da letos svojih smučarjev sploh i ne pošljejo v Evropo, temveč jih bodo temeljito pripravili m zimsko olimpijado v Garmisch-Partenkir-clienu. Nasprotno pu pojdejo Finci na letošnja nemška prvenstva, katerih so udeležijo tudi Norvežani, Fran c07,i in Avstrijci. Močna norveška ekspedicija pride leta 1030. v Garmisch-Partenkirchen. Norvežani so sklenili, da pošljejo 106 tekmovalcev v Garmisch-Partenkirchen in Berlin. Za nimske igre so jih nominirali 30 in lo 20 smučarjev in 10 drsalcev. Ostali se udeleže letnih iger in j sicer v boksu, rolcoborbi, kolesarstvu, sabljanju, nogo-I motu, lahki atletiki, jahanju, vesljanju. plavanju, telovadbi in jadranju. Norvežani računajo, du Jih bosta stali obe ekspcdiciji 40.000 do 50.00(1 norveških kron. Z a letošnje FIS-ine tekme.. ki se vršijo sredi februarja prihodnjega leta v Visokih Tatrah, so se doslej prijavili Poljaki, Francozi in Finci. Poljaki pripeljejo s seboj 20 mož močno ekipo, dočim se Francozi in Finci šo niso izjavili o Stoviln svojih udeležencev. Angleški in finski lahkoatletl pojdejo v Avstralijo. Znana finska allota Perilsalo (skok v višino) ter Sippala (metalec kopja) in neknj prvovrstnih angleških atletov odide to dni v Avstralijo, kjer proslave stoletnico države, da sodelujejo na velikih modtiorodnih prireditvah. Domov grede se, bodo ustavili Sc na Novi Zelandiji. Maribor m Tretji zgodovinski večer se bo vršil drevi ob 20 v čitalnici Studijske knjižnice. Dnevni red: Po-dravjo v novejši zgodovinski in narodopisni literaturi. Vsi člani ZMD vljudno vabljeni. m Spominska stavnosl kol. poklonitev spominu blagopokojnega vladarja Aleksandra J. in novemu kralju Petru II., ki so vrši v uedeljo popoldne v dvorani Uniona ob 15 v prid revnim učencem, bo imela na sporedu razen pevskih zborov in deklamacij tudi izvirne simbolične nastope, prizore, alegorične slike, nastopijo pa tudi priljubljeni mali harmonikarji. m Ljudska univerza zaključuje v petek, 14. decembra, prireditve v letošnjem letu. Predaval Imi dr Kurt Wegener, brat slavnega raziskovalca Grenlandije, ki se je tragično ponesrečil na svoji zadnji eks pediciji. Predava! bo o bodočnosti letalstva. Predpro daja vstopnic pri Brišnikovi in II(Sferju. Radio Javna sodna dražba v konkurzu sJugnšpnrk, Ljubljana, Miklošičeva 34, se nadaljuje dne 13. dec. 1934 in naslednje dni. Dne 13. t. m. se bodo zlasti prodajali radio-aparati in radio potrebščino, športne potrebščine: šotori, kajak ter fotografski aparati in fotografsko jxi-trebščine. Naslednje dni se bodo zopet prodajali gramofoni; gramofonske plošče in gramofonski doli j drugi prvorazredni igralci kot n. pr. S > ko Vok ter gramofonsko potrebščine . Longer. Zmagovalcu je obljubil g. C. Vidmar od | založbe Urnm za nagrado Crocejevo Zgodovino 1 v XIX. stoletja. Programi Radio Lfublianat Četrtek, 13. dcccmbra: 12.15 Operetne pesmi na ploščah 12.50 Poročila 13 00 Narodno-obrambni dan 13.1C Cas, plošče 18 00 Iz raznih dežel (ploščo) 18 20 Smuška ura LZSP 18.50 Srbohrvaške narodne na ploščah 19.00 Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel) 19.30 Nacionalna ura: Karadjordje zavzame Belgrad leta 1Sih; (nniv. prof. dr. Stanuje Stanojcvič. prenos iz Belgrada) 20 00 Prenos iz Belgrada 22.00 Jedilni list, program za petek, čas, poročila 22.15 Radijski orkester. Drugi programi t ČETRTEK, 13. decembra. Belgrad: 30.00 Plošče 30.30 Godba kraljeve garde 22.30 Ploš.o — Zagreb: 20.00 Belgrad — Dunaj: 19.10 Otroški zbor 19.55 Operni ansambli 21.50 Radijski orkester in vojaška godba 23 50 Jaz/. — Budimpešta: 17.30 Harfa 18.00 Salonska glasba 20 00 Igra 22.50 Ciganska glusba — Milan-Trst: 17.10 Lahka glasba 20 45 Prenos opere — Rim-Bari: 17.00 Komorna glasba 20.45 Simfonični koncert — Praga: 17.55 Klavirska glasba 19.45 Moški »bor 20.30 Igra Kolonija Kutej-sik 22.15 Plesna glasim — Bratislava: 19.35 Prenos opere — Varšava: 20 00 Lahka glasba in petje 21.1» Orkestralni in klarinctni koncert 21.45 Evropski koncert iz Pariza — Berlin: 19 00 Godba ua pihnla 20.10 Pester plesni večer — Kiininsbcrg: 19.00 Plesna glasba 20 10 Oporni orkester -- Itamburg: 19.00 050 letnica Ftensburgn 20.111 Plesni večer — i'ratislavn: 20.10 Vesel večer — Lipsko: 19.3(1 Simfonični koncert 20.10 Igra Pravica proti pravici! — Kolu: 20 15 Koncert Haydnovih del 20.15 Opereta •Glasba in ljubezen« — Frank/url: 18.45 Politični kabaret 20.30 Radijski orkester — Stuftflart: 19.00 llerlin 20 30 Ilerlin — \tonakovo: 19 00 Narodna glasba JO 10 Komična fantastična onera »Vesele žene wlnd»onske<, Ni-eolni — Curih: 20.30 Radijski orkester — Strassbnrg: 19.30 Obisk v kalijevem rudniku 21.30 Radijski orkester. Sah Brzoturnir l»SK-a. V torek zvečer se je vršil brzoturnir zn jirvenstvo v decembru, katerega se je topot udeležilo le 10 igralcev. Prvenstvo je dosegel Šo-rli s 7 in pol tooko, drugi je bil Preinfolk H in pol, in tretji Kranjc 0. Slabše so so plasirali in Usoda dobrosrčnega tihotapca Kralj tihotapcevhi je 20 let vodil za nos nemške mejaše Med 25.000 gobavci Zračna pošta med Anglijo in Avstralijo Kakor poroča korespondenca Fidea, je na vsem svetu 25.000 gobavcev v oskrbi katoliških misijonarjev. 12.774 gobavcev so katoliški misijonarji nastanili v 107 zavetiščih za gobavce, medtem ko za drugo polovico teh nesrečnikov skrbijo kar posamezne misijonske postaje. Ta posebna zavetišča za gobavce so takole razdeljena: v Afriki jih je 59, v Indiji, na Ceylonu in v Birni jih je 13, v Zadnji Indiji 11, na Kitajskem 7, na Japonskem 2, v I-lolandski Indiji 2, v Oceaniji 9, v Ameriki 4. Največ gobavcev jo iz Afrike, namreč 5858 (ta številka velja le za tiste, ki so nastanjeni v misijonskih zavetiščih). V Indiji jih jc 2230, v Indokini 2226, v Oceaniji 1057, na Kitajskem 980, v Ameriki 331, na Japonskem 176 in v Holanski Indiji 106. Za misijonarje je bilo vedno veliko odlikovanje, če so smeli streči gobavcem. To na-ziranje velja danes še mnogo bolj kakor kdaj prej. Vendar deluje med gobavci doslej le kakih 1000 duhovnikov, bratov in sestra. Da jih ni več, čeprav se za to službo vsi zelo potegujejo, je vzrok ta, ker ni sredstev. V misijonskem življenju je skrb za gobavce stvar,, ki jo je treba mimogrede opravljati. Zato morejo misijonski škofje le majhen del svojih že itak skromnih sredstev dajati v ta namen. Ugotoviti je treba, da vlada podpira gobavsko zavetišče v Ma-lokaji, kjer je deloval apostol gobavcev p. Damjan in tam 1. 1889 umrl, in kjer je za njim za gobavce dal svoje življenje brat Dutton 1. 1931. Sploh bi večja zavetišča v Indiji, Afriki in Oceaniji no mogla shajati brez večjih podpor od strani vlad. Drugače pa je z zelo važnim zavetiščem za gobavce v Soklungu na južnem Kitajskem, v katerem je 800 gobavcev in katero je brez dvoma največji katoliški zavod te vrste. Ustanovil ga je 1. 1907 p. Cornardy, poznejši sotrudnik p. Damijana. Tudi temu zavodu daje kitajska vlada vsako leto nekaj podpore. Toda pri slabih financah kitajske države si kitajska vlada vsako leto prizadeva, da bi podporo čimbolj zmanjšala, ne pa zvišala. Zato morajo katoliški duhovniki tc gobavske naselbine za oskrbo svojih bolnikov vsako leto sami zbrati 7000 zlatih dolarjev. V teh razmerah ni pričakovati, da bi se to zavetišče moglo povečati, ker je z ozirom na potrebo nujna zadeva. Zato je potrebno, da se katoliški svet posebej zavzame za gobavce. Ponekod so že začeli zbirati nalašč v ta namen. Malo je bilo apostolov med gobavci, ki bi bili dosegli sloves p. Damjana. Nekaterim pa je Cerkev že prisodila svetost njihovega življenja. Tako na primer redemptori-stu p. Dondersu, ki je 1. 1889 umrl v holand-ski Gvajani, ko je vse svoje življenje posvetil gobavcem. Po pravici imenujemo malo četo redovnikov, ki delujejo med gobavci »najvišji izbor in cvet dejanske krščanske ljubezni«. Letalo in letalec na strehi zgorela Pred kratkim obširno popisani tekmovalni polet iz Anglije v Avstralijo, ki se .ie končal v manj ko 3 dneh, že ima svoje posledice. Angleži so že organizirali postno zračno zvezo z Avstralijo. To bo najdaljša zračna pot, ki bo trajala za enkrat se 12 dni paradi varnosti popotnikov in pošiljk se namreč Angleži ne bodo držah rekordov. Med poletom bodo popotniki lahko včasih tudi izstopili in tu in tam tudi prenočevali. Zato bo potovanje trajalo 12 dni. Na sliki vidimo slovesnost, ko so v Londonu odpirali novo progo. Na odru govori angleški zrakoplovni minister lord Londonderry. Za njim vidimo letalo, ki je takoj po govoru odletelo v Avstralijo. Na belgijskem letališču v Ypernu se je belgijsko vojaško letalo pri pristajanju zadelo ob streho hangarja, tam obstalo in začelo takoj goreti. letalo je popolnoma zgorelo. Skozi poškodovano streho je goreči bencin kapljal v hangar in v njem zazgal tri letala ki so bila notri spravljena. Tudi ta tri letala so zgorela. Letalcevo truplo so potegnili iz razvalin vse sežgano. Dva obdarovanca z Nobelovo nagrado Mirovno Nobelovo nagrado za 1. 1934 je dobil predsednik ženevske razorožitvene konference Artur Henderson. Podplati iz svile -cestni tlak iz volne Na Japonskem izdelujejo silno mnogo svile. Svile je na Japonskem toliko, da je ne morejo več prodati. Zato so se japonski strokovnjaki začeli pečati z mislijo, kako bi svilo koristno mogli porabiti v kake druge namene. Sedaj so iznašli, da bi se iz svile lahko delali trpežni podplati za čevlje. Dognali so, da so svileni podplati na tlakovanih cestah prav dobri in trpežni. To velja pa le, če so zatrjevanja prizadetih krogov resnična, V Avstraliji pa imajo druge težave. Avstralija je dežela, kjer izdelujejo svetovno znano in najboljšo volno. Toda tudi za volno so sedaj prišli slabi časi. Zaradi splošne gospodarske stiske po vsem svetu, zaloge avstralske volne zaostajajo v skladiščih, ki so polna že do streh. Bistroumni Avstralci so iznašli, da bi bila volna, pomešana s peskom, dobro sredstvo za tlakovanje cesta. Ce se bo to obneslo, bomo morda ceste kmalu tlakovali z volno, mesto da bi jih tlakovali z asfaltom. Avstralskim poskusom sc je pridružila tudi Nova Zelandija. Sedaj že tudi na Angleškem poskušajo, kako bi odpadke od volne porabili za tlakovanje cesta. V mestu Lancashire na primer so že tlakovali nekaj cest z volno — seveda samo za poskušnjo. Ti poskusi dokazujejo, da živimo res v čudnih časih. Ni še dolgo tega, ko smo poročali, da so na Bavarskem ob češko-bavarski meji prijeli nekega tihotapca, kateri je utihotapljal iz Češkega na Bavarsko ogrske konje. Ker se mož ni hotel udati, dokazov proti njemu pa niso imeli, so mu dali v ječo izdajalca, kateri je bil nekoč sam tihotapec. Temu izdajalcu pa je neprevidni mož razložil vso svojo organizacijo. Tako so oblasti kmalu imele v rokah vse člane tihotapske družbe, razen enega, ki se je ponosno imenoval »kralj tihotapcev«. Pri razpravi je državni pravdnik opozarjal, da tihotapstvo čeških in posebno ogrskih konj iz Češkega na Bavarsko silno škoduje slovečemu konjskemu sejmu v Strau-bingu. Ljudje, ki se nikdar niso pečali s konjerejo, so kar pod roko prodajali najlepše konje za nizko ceno, medtem ko domači konjerejci na sejmih niso mogli doseči nobene cene za svojo doma vzgojeno žival. Obmejni finančni stražniki in orožni-štvo je sicer zasedlo vse znane dohode, a brez uspeha. Češko-bavarska meja je tako porasla z gostim gozdom in tako gorata, da je res nemogoče spoznati vse prehode čez mejo. Te poznajo samo domačini, ki so pa držali s tihotapci. Predrzni tihotapci — tako je pripovedoval državni pravdnik — so v temnih nočeh in ob meglenih dneh vodili čez mejo cele črede najlepših ogrskih konj, katerim so po indijanskem vzorcu kopita ovili s cunjami, gobce pa povezali, da niso mogli rezgetati. Češkoslovaški prekupci so na Ogrskem pokupili vse polno konj po nizki ceni ter jih nato iztihotapljali na Bavarsko ter pri tem dosegli 500—1000 odst. dobička. Sedaj je ta tihotapska družba stala pred sodiščem in bila obsojena, vsa razen enega. Ta edini se je dolgo časa izmikal rokam finančnih organov. »Kralj tihotapcev« iz Fi-steraua je bil mlad močan kmečki fant, ki pa 1. 1914 ni hotel ua vojsko, ampak je pobegnil ter se skril v nepristopne gozdove ob češki meji. Kmalu je zbral okrog sebe celo četo tovarišev ter je 20 let vodil na čelu tihotapcev vojsko proti oboroženi sili nemških finančnih organov. Tihotapil je čez mejo vse, kar je bavarskemu obmejnemu prebivalstvu bilo potrebno: tobak, sladkor, tuje valute, govedo in konje. Bil je tako zvit in predrzen, da mu finančni organi nikdar niso mogli priti do živega. Pač pa je bil silno vesel, kadar je mogel svoje preganjalce na kak način pošteno potegniti. Tako jim je nekoč »sporočil«, da bodo tihotapci tega in tega večera po tej in tej poti peljali čez mejo celo čredo govedi. Mejaši so bili brž na nogah in so zasedli vse kraje in dohode okrog označene steze. Končno se jim je posrečilo, da so na tisti stezi res zajoli suho bušo. To je bilo vse. V istem času pa je »kralj tihotapcev« na drugi strani prepeljal čez mejo celo čredo goveje živine. Jeza mejašev je bila torej razumljiva. Da je drzni tihotapec mogel 20 let vleči za nos nemške oblasti, je bilo vzrok to, da mu je bilo prebivalstvo na obeh straneh meje silno naklonjeni. Ljudje so ga zaradi njegove dobrosrčnosti naravnost oboževali. S svojim tihotapstvom je mož delal velike dobičke, katere pa je bogato delil z vsemi, ki so bili pomoči potrebni. Dobro je vedel za vsakega revnega starčka, za vsakega siromašnega otroka in ubogo vdovo in vsakemu izmed teh je vedno pomagal, kadarkoli je bila sila velika. Podpiral je s svojim denarjem cele družine revnih ljudi. Za svojo rojstno vas Fisterau je storil več dobrega, kakor pa vse uradništvo okrajnega glavarstva. Neki njegov prijatelj v Rohrenbachu je prišel v velike denarne zadrege, vsled česar so mu hoteli drugi dan zarubiti vso živino. Revež je bil ves nesrečen. Tisto noč pred rubežnijo pa je stopil v njegovo hišo »kralj tihotapcev« iz Fisteraua, mu plačal vso živino ter jo še isto noč odgnal čez mejo. Biriči drugi dan niso imeli kaj rubiti. Letošnjo pomlad pa ga je zadela usoda. Meglenega jutra je na smučeh drvel z gore v dolino, ko se je pred njim nenadoma pokazala močna obmejna patrulja. Naglo je zaokrenil pred patruljo vstran, zaklical šc nekaj besedi v slovo in že skoraj izginil v megli. V zadnjem hipu je počil strel, ki ga je zadel v srce. Mrtvo truplo jc na smučeh zgrmelo v dolino. Japonska špionaža na Angleškem V zadnjem času je londonska policija natančno preiskala vse hotele in stanovanja, v katerih so nastanjeni Japonci. Takoj se je raznesla novica, da gre za špijonažo, ki je v zvcizi z bližnjimi zračnimi vojaškimi vajami, kombiniranimi z vajami mornarice. Baje gre tudi za utrdbe v Singaporeu. V ladjedelnici Woolwicli je bil aretiran neki višji uradnik v trenutku, ko je hotel ukrasti važen načrt. Nobelovo nagrado je za 1. 1934 prejel angleški publicist Norman Angeli. čestitke. Ko je pevka končala peti. so obkolili poslušalci njo in njenega deda ter obema navdušeno čestitali. >Znkaj pa tudi dedu':'« — »Ker je gluh.« Dragocena želva Kakor znano, v Indiji in na Kitajskem vozijo male enosedežne kočije namesto konj kuliji. To so najrevnejši ljudje pod božjim 6olncem. Sedaj poročajo o takem kuliju, da je iz vode potegnil ogromno premoženje. To premoženje pa ima obliko orjaške želve, katera je vkljub svoji stoletni izkušenosti zašla v kulijevo mrežo. Kuli je želvo ujel v reki Vangpu. Želva je znamenita zaradi tega, ker so na njenem oklepu našli zapisane kitajske črke in besede, katere pripovedujejo, da je želvo ujel in jo potem zopet spustil v vodo kitajski svečenik Pang pod vlado dinastije Mingov. Želva je potemtakem stara najmanj 350 let, če ne vračunamo let, kolikor je bila stara takrat, ko so jo pred 350 leti spustili v vodo. Kuli je sedaj v strašni zadregi. Od vseh strani mu ponujajo za to redko in dragoceno žival velike denarje, ki so za siromašnega kulija nepopisno bogastvo. Toda ubogi kuli se ne more odločiti, da bi se ločil od želve, ker je za Kitajca želva znamenje dolgega življenja ter jo Kitajci ne-I kako po božje časte. Zato misli kuli, da bi razžalil I dobre duhove, ko bi se iznebil te čudovite živali. Slika s IH) vodu ji na Angleškem. Železu iški most pri Extoru je v nevarnosti. Slovensko gospodarstvo v 1,1934 |ICSZS3I Predsedstveno poročilo TOI o položaju - Proračun za 1935 , Ljubljana, 12. dec. Danes se jc pod predsedstvom s. Ivana Jolačina vršila druga plenarna seja Zbornice za TOI, ki je obravnavala aktuelna vprašanja nažega gosf>odarstva in orisala težavno stanje številnih gospodarskih panog. Seji je prisostvoval zastopnik banske uprave g. dr. Borštner. V nvodu k svojemu poročilu se je gosp. predsednik a daljšim nagovorom spomnil smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Poudarjal je globoko žalost vsega naroda nad smrtjo kralja, ki je prišla baš ob času njegovih največjih naporov za utrditev miru na Balkanrt in v Evropi. Obširno je omenjal zanimanje blagopokojnega kralja za vsa gospodarska vprašanja. Ko je zakli-cal obenem s svetniki »Slava kralju Aleksandru L«, je sledil enominutni molk, s katerim so gg. svetniki počastili spomin kralja. Nato je sporočil sklep predsedstva, da naj Kbornica osnuje Muzej kralja Aleksandra Zedinitelja in naj v ta namen zbornica odredi iz svojih sredstev znesek 250.000 Din. Obenem pa je predlagala osnutek »Podpornega fonda kralja Aleksandra 1. Zedinite-ijn«, ia katerega naj bi sc vsako leto izplačalo onemoglim in osiromašenim pripadnikom naših stanov 25.000 Din podpor. Obenem naj zbornica odobri tudi pravilnika za obe ustanovi. Plenum je vse to soglasno sprejel in je bila poslana udanostna brzojavka kralju Petru II. ter pozdravni brzojav trgovinskemu ministru. Predsedstvena naznanila Nato jo g. Jelačin sporočil, da je banska uprava odobrila proračun za 1934, nadalje računski zaključek za 1933, nadalje je trgovinsko ministrstvo odobrilo izpremembo zborničnih pravil glede povišanja števila članov gostinskega odseka od 8 na 10, tudi je ministrstvo odobrilo pravilnik za zbornično razsodišče. Nadalje se jc konstituirala uprava zborničnega pokojninskega sklada ter je bila imovina pokojninskega sklada izločena iz zbornične imovine. Zbornica jc tudi predložila načrt volilnega reda ministrstvu. Banska uprava je zbornici odobrila osnovanje abiturientskega tečaja, organizacijski statut za ta tečaj in učni, disciplinarni ter izpitni red. Ahiturientski tečaj upravlja 3 članski odbor. Zbornica je tudi imenovala prisedniko za obrtno in obrtnoprizivno sodišče. V daljšem govoru sc je končno spomnil umrlega zb. svetnika gostilničarja sr. Frana Kavčiču, katerega je slavil kot zaslužnega delavca v gospodarskih organizacijah. Naš gospodarski položaj Iz poročila g. Jelačin a posnemamo te-le odstavke: Težko je danes v razrvanih razmerah podati popolno sliko gospodarskega razvoja. Posebno težko je stališče zbornic, ker sc opozorilom in ugovorom zbornic ne poklanja pravočasno potrebna pozornost in pride mnogokrat do ukrepov, ki povzročajo slabe posledice, in šele te posledice pripravijo nekatere do tega, da revidirajo svoje stališče. Obsežno je krčenje gospodarskega poslovanja, kar so najbolj vidi iz dejstva, da je bilo v Sloveniji v zadnjih dveh letih 5246 odjav trgovskih tvrdk in 6600 odjav obrtniških podjetij, toda te visoke številke ne pomenijo razbremenitve za ostale obrate, temveč pomenijo poslabšanje. Množe se vrste ljudi, ki brez oblastne prijavo izvršujejo trgovino in obrt. V dravski banovini je že okrog 10.000 oseb, ki izvršujejo obrtniška dela, ne da bi zadostile predpisom obrtnega zakona. Najtežje pa nastaja šele tedaj, ko se vsa teža davkov zvrača na šc preostale obrate. Trgovini škodujejo zadruge, pa tudi prodajalne industrijskih podjetij. S posebno skrbjo nas navdaja položaj našega gozdarstva, lesne trgovine in obrti. Kdor gleda številke izvoza v Italijo, bi mislil, da je položaj dober, toda. pri tein ne upošteva, da je izvoz absolutno nerentabilen. Donos gozdnih posesti je danes obremenjen z najrazličnejšimi davki in dajatvami s 30% do 100%. Vprašanje italijanskih uvoznih carin igra pri nas veliko vlogo. Saj gre 60% vsega našega izvoza v Italijo. Zelja interesentov jc, da pride čimprej do sporazuma z Italijo, ki bi omogočal vsaj delno izboljšanje cen blaga. Slovenijo interesira tudi ureditev lesnega izvoza v Španijo, kjer so se pa pogajanja zavlekla. Zaščita kmeta Po prvi anketi Kmetijske družbe je bilo ceniti kmečke dolgove v naši banovini na ca. 1 milijardo Din. Temu nasproti je stalo 134.000 kmetskih vlagateljev s 730 milijoni vlog. Po drugi statistiki (denarnih zavodov) so znašali kmečki dolgovi samo pri denarnih zavodih 983 milijonov Din. Po uradni anketi Priv. agrarne banke pa so kmečki dolgovi znašali sredi 1. 1932 1185 milijonov Din. Ti dolgovi so se razdelili na 61.490 dolžnikov, kar pomeni, da jc število zadolžencev znašalo 31.1% kmečkih gospodarstev. Naš kmet ni rabil Drž. hipotekarne banke, niti Privi: legi rane agrarne banke, marveč smo tvorili zaokroženo gospodarsko enoto, ki je svoje lastne zmagovala z najširšim in najpopularnejšim organiziranim varčevanjem. Navidezno visoka številka zadolžitve Dravske banovine ni nič drugega, kot izraz razvitega kreditnega gospodarstva. V zvezi s tem je * vprašanje našega denarstva zato vprašanje psihološkega razpoloženja in čutenja širokih mas, ki ne smejo nikdar doživeti razočaranj, da so pogodbe in obveznosti samo fik-oijo in da sc danes lahko človek poljubno zadolžuje, «aj bo konec koncev itak prišlo do intervencije države. Pri reševanju vprašanja kmečkih dolgov ho treba v veliki meri upoštevati, da se je zelo mnogo kmetov zadolžilo za golo prehrano, kakor tudi zn potrebe rodbine in bi bilo treba to vprašanje obravnavati drugače kot ostale kmečke dolgove. Z ozirom na termin 13. novembra, ko je trebu plačati 6% obresti, je dobra tretjina kmečkih dolžnikov točno plačala zapadlo obresti, vendar je delež ouili, ki niso plačali, zelo znaten. Le manjši del kmetov dejansko ni mogel zadostiti svojim obveznostim. Minimalne mezde Isto delo, za katerega se zahteva ista kvalifikacija in napor, je v raznih delih naše države različno plačano in še celo v naši banovini sami imamo v eni in isti industrijski skupini razlike, ki znašajo 100% j,ia tudi 200%. Tako stališče jc trajno nevzdrzno, ker vpliva na produkcijske stroške. Po ugotovitvah osrednje Insiiekcije dola znašajo stroški za prehrano delavstva v naši banovini 23% do 100% več, kakor v drugih banovinah. Zato zbornica smatra, da bi se to vprašanje najboljše uredilo s kolektivnimi pogodbami, ki naj bi, ako jih sklene večje število podjetij, veljale obvezno za celo stroko. Načrti glede izvedbe zavarovanja za starost in onemoglost, k'i so prišli doslej v javnost, so dokaj nezreli in ne morojo tvoriti podlage za razpravo. Vprašanje je, če je sploh za to primerna konjunktura, kajti izvedba bi pomenila najmanj 110 milijonov Din novih socialnih bremen. Centralizacija pokojninskega zavarovanja nasprotuje vedno naglašenemii stališču gospodarskih krogov in bi pomenila nov odtok našega denarja iz našega gospodarskega območja, ki jo že itak dovolj izgubilo z odtokom pupilar-nega, denarja. V naši zunanji trgovini čujemo, da se namerava sedaj uvesti nov režim napram onim državam, « katerimi imamo izredno pasivne bilance. V industrijskem poslovanju so nastopile ; težkoče, ker jc bila odklonjena izdaja dovoljenj za kakšnih 10 novih podjetij, od katerih je bila večina že instalirana in so mnoga celo že obratovala. Na vsak način je potreb; no, da se že obstoječim podjetjem omogoči nadaljnjo obratovanje. Davčna vprašanja Davčna reforma je dala zborničnemu uradu veliko posla, ker so bili na eni strani nejasni davkoplačevalcem mnogi predpisi, na drugi strani pa so izvršilni organi tolmačili mnoge odredbe po svoje, posebno glede računske takse in davčnega m i nima za pridobnino. Zbornične akcije se nanašajo na vprašanje praktične izvedbe pobiranja računske takse, da ne bi motila trgovskega poslovanja in da. se ne bi zahtevala prejem-na potrdila pri dostavi blaga. Številne akcije so obravnavale vprašanja, ki so se pojavila pri praktični izvedbi predpisov o določitvi minimalne pridobnino ild. Ocena pri-dobnine po novih predpisih se je letos izredno zavlekla iu so začeli davčni odbori poslovati šele novembra. O rezultatih intervencij pri davčnih upravah, finančnem rav-nateljstvu. pri odposlanstvu finančnega ministrstva je dejal, da so ponekod davčni odbori skuša'li prilagoditi ocenc dejanskemu prometu, toda za večino je po mestih davek povečan. Gostinski obrati Konec leta 1933 je bilo na zborničnem področju 6020 gostinskih obratov. Konec septembra 1934 pa 6028. Podrobni pregled nam kaže, da so nazadovali redni gostinski obrati, na drugi strani pa narašča število malih obratov, to je buffetov, vinskih kleti, krčem in ljudskih kuhinj. Poleg tega je opažati, da prehajajo fiostje iz hotelov, restavracij in gostiln v ljudske kuhinje. Gostinska podjetja zahtevajo, da oblasti gledajo na to, da menze služijo svojim članom, za katero so ustanovljene, in da ne poslujejo kot gostilniška podjetja samo s privilegijem, da plačujejo neprimerno manjše ali pa so sploh oproščene taks in dajatev. Nadalje zahtevajo, da se naše upravne oblasti ravnajo po vzoru prakse držav z razvitim tujskim prometom, kjer se celo leto v večjih mestih sploh ni izdalo nobeno dovoljenje za gostinske obrate, ne glede na Avstrijo, ki je vpeljala celo obrtno zaporo. V dravski banovini pride sedaj že na manj ko 200 prebivalcev po en gostinski obrat. Če odštejemo polovico, ki odpade na venske, in še eno tretjino na nedorastle, vidimo, da .ie število obratov prekomerno. V primeri z letom 1912 so gostinski obrati narastli ponekod za 174%. za kar ni mogoče navesti stvarnih gospodarskih razlogov. Obrtne zadeve Število najvažnejših rokodelskih obrtov je znašalo konec 1. 1934 (v oklepajih podatki za 1. 1923): čevljarji 3310 (3300), mlinarji 254S (2422), šivilje 1993 (1238), mizarji 1819 (1603), krojači 1773 (1710), kovači 1528 (1376). mesarji 966 (802), peki 617 (307), kolarji 610 (620), sedlarji 350 (332), ključavničarji 306 (276), tesarji 232 (270), zidarji 246 (230). kleparji 234 (178), sodarji 209 (233), usnjarji 132 (149), mehaniki 120 (46). Število obrtnih vajencev je padlo od 8800 v 1. 1933 na 7000 v 1. 1934. Od tega ie obiskovalo obrtno-nadaljevalne šole 4923, lani 3640, brez pouka pa je ostalo 2077 (3148). Od 168 obrtniških združenj je poslalo podatke o številu pomočnikov 129 združenj s 15.231 člani, pri katerih je bilo prijavljenih 8364 pomočnikov. Če se v tem sorazmcr.ni upoštevajo še neprijavljeni pomočniki, bi n.iihovo cclotno število znašalo nekaj nad 9000. Revizija zborničnih taks Z ozirom na nalog trgovinskega ministrstva je zbornica sklenila po poročilu tajnika g. Žagarja, da revidira tarifo o zborničnih taksah, ki je bila sprejeta na plenarni seji 28. decembra lani. Vse obrtniške taks«' se znižajo za eno tretjino. Nadalje se zniža taksa, za preselitev obrata na eno polovico. Spremene sc tak«e za carinske olajšave in usodnosti po praktičnih opažanjih zbornice. Takse za trgovske in industrijske obrate ostanejo nespremenjene. Proračun za 1935 Na predlog zborničnega predsednika je plenum sog'asno sprejel zbornični proračun za leto 1933. Proračun znaša v potrebščini 3.013.238 Din (zn 1934 2.994.041 Din) ler s kritjem 3,076.1100 D i n (1934 3.156.000 Din). Da se doseže proračunjeno kritje, bo znašala doklada na pridobnino ter davek družb, ki so obvezane inviio polagati račune, 8%, dočim Za Božič se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroko itd. — pri tvrdki Stanku Florjančič, železni na, Resljeva cesta št. 3 (vhod skozi dvorišče). V račun so vzamejo tudi hranilne knjižice Kmetske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani. Trgovci znalen popust. — Ne zamudite ugodne prilike 1 Prima zimska jabolka sortirana, od 2.50 Din dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi, Novi trtf 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2105 ali 3755. (1) Izposojamo Plošče . . A 2 Din Gramofone <10 Din ,Elehtroton' Ljubljana TnvCaneva ullrn 5 Lepe jaselce kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, hlevčke itd. - razprodaja najceneje: Sv. Petra cesta št. 17, Ljubljana. (1) Telefon 309« PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogainlk Bohoričeva ulica Sj. 5. Zdravnik-lekarnar svetuje pri bolezni želodca, čreves, jeter, ledvic, žolča, hemeroidov, skleroze - mesto falzificiranih inozemskih grenčic naravno, ceneno, domačo Jordan grenčico. Prijetna za piti. Daljša uporaba neškodljiva. Dieta odveč. velika izbira pri Šoper, Maribor, Glavni trg 9 Ponravila. barvanje solidno in po ceni! KRZNO Razna perutnina jaica, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v fi-lijalni trgovini Kmetijske družbe, Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 3755. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Zajame, sveža jajca zaboj 720 komadov 430 Din — razpošilja franko vsaka železniška postaia G. Drechsler, Tuzla. (1) »Singer« šivalni stroj nerabljen — prodam za 780 Din. Čaužek, Sevnica. (1) CENENA BOŽIČNA PRODAM Kvalitetno blago, (oda (asu prtmerno ceneno! Din 29*- vol. 20-25 Topli čeveljčki iz finega, rdečega meltona, podplat iz klnbnievine i., usnja. Veličina 26—30 samo Din 34 — Din 35 Ženske copate, lepi desini; Nnlfi-nejša i/del. va Din 48— in 65'— Za moške copate iste cene. Tudi visoke z zapono. Din 155# Rjavi tel. boks z okrasom. Isti v najboljši izdelavi s kombinacijo tjulenjevega usnja od Din 175 — dalje. Din 148* Črni chevr. z okrasnim luknjenjem Isli iz laka in anlilop-usnja aH iz rjavega chevr. z rjavim usnjem ali z rjavim antilop-usnjem od Din 175 — dalje. . Din 145'. Zelo elegantni čevlji iz antilnp-usnja s pentljo. Isti v najboljši izdejavi Din i95 — Din 110, Snežni čevlji iz gumija z volneno podlogo. Isti z zip-zapii ačem črni ali rjnvi, od Din 1?5"— dalje Velika izbira najmodernejših oblik. Liubliana, Tyrševa cesta la „Petovia" Maribor, Gosposka ulica 17 Celje, Aleksandrova cesta 1 je znašala doslej 10%. Tudi doklade na 50% minimalnega davka po drugem odstavku čl. 86 zakona o neposrednih davkih se zniža od 10% na 8%. Zbornično predsedstvo pa se P9-oblašča, da predpiše podjetjem, katerim je davek odmerjen po drugem odstavku čl. 86, v slučaju potrebe dopolnilno doklado. Za car. unijo z Bolgarijo Prvi samostojni predlog je podal predsednik g. Jelačin. Z ozirom na novo trgovinsko pogodbo z Bolgarijo in z ozirom na splošno težnjo za zbližanje obeh držav naj zbornica predloži ministru trgovine in industrije pismeno predstavko, naj kr. vlada čimprej pristopi k pripravam za skorajšnja jiogajanja in carinske unije med Jugoslavijo in Bolgarijo. Predlog je bil sprejet z največjim odobravanjem. Sanacija denarstva Z ozirom na sedanji položaj regulativnih hranilnic je predlagal g. Šenčur, da se zbornica za-| vzame za lo, da prevzame Državna hipotekama banka od regulativnih hranilnic vsa komtinalnn in javna posojila. Hranilnicam naj se omogoči nadaljnje sprejemanje in upravljanje zapuščinskega in pupilarnega denarja, zakar je potrebno spremeniti nekatere člene zakona o Drž. hip. banki ter § 100 zakona o nesodneni postopku. Nadalje naj sc uredi vprašanje likvidacije avstroogrskih predvojnih državnih rent, katerih imajo naši zavodi za 80.8 milj. kron. V petnajstih letih, odkar se kuponi ne izplačujejo, so slovensko hranilnice prikrajšane zu nad 52 milj. kron. Oživi naj se kupon-sku služba za avlonomna posojila bivšo vojvodine Kranjske, bosansko-hercegovska deželna posojila ter bosansko hercegovska deželna železniška posojila. Likvidirajo naj se naložbe pri Poštni hranilnici na Dunaju, ki znašajo ca. 30 milj. kron. Du-najskn poštna hranilnica je naši poštni hranilnici že izročila okrog 10 milj. Din vrednot, dn bi se terjatve naših državljanov izplačale, vendar se izplačilo še ni izvršilo. Pospešeno nnj se rešijo prošnje hranilnic za zaščito in predloži naj se načrt zakona o samoupravnih hranilnicah. Z ozirom 1111 velike socialne, kulturne in humanitarne naloge regulativnih hranilnic je mobilizacija njih vlog nujno potrebna. Borze/ Dne 12. decembra 1034. Denar V zasebnem kliringu jc oslal na ljubljanski bor zi avstrijski šiling iieizpremenjen ter je notiral 8.10 do 8.20, dočim je na zagrebški borzi popustil na 8.06 do 8.16. V Belgradu jc notiral S.09 do 8.19. Grški boni v Zagrebu 29.02 do 29.72, v Belgradu 29.15 do 29.85. Angleški funt je na zagrebški borzi popustil na 228.20 do 229.80, na belgrajski pa na 227.53 do 229.13. Španska pezela v Zagrebu 5.70 blago. Budimpešta v Belgradu 8.80 blagro. Ljubljana. Amsterdam 2314.85—2326.21. Berlin 1372.91—1383.71. Bruselj 799.13 -803.07, Curih 1108.35—1113.85, London 169.03—170.63, Newyorl< 3395.78—3424.04, Pariz 225.68—226.80, Praga 142.95 —143.81, Trst 291.79—294.19. Curih. Pariz 20.6625. London 15.29, Newyor! .308.875, Bruselj 72.15, Milan 26.35, Madrid 42.175, Amsterdam 208.825, Berlin 123.95, Dunaj 73.3 (57.2), Slockholm 78.80, Oslo 76.80, Kopcnhageti 68.25, Praga 12.905, Varšava 58 15, Atene 2.92, Carigrad i 2.49, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.765. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes čvrsta in so tečaji deloma celo narasli. Le vojna škoda je tondirala slabše. Promet ni bil znaten ter je bilo na zagrebški borzi zaključenih samo 400 komadov vojne škode. Nadalje je bilo zaključenih 40 delili« Priv. agr. banke in 250 delnic osj. sladkor. to\ arnc. Ljubljana. 7% inv. pos! 69 - 70.50, agrarji 40 41.50. vojna škoda 336—338, begi. obv. 54.50 den.. 8% Bler. pos. 64-65, 7% Bler. pos. 54.50 55.25. 7% pos. DHB 64-67. Zagreb. Drž. papirji: T/c invest. pos. 6(i den., agrarji 40 den., vojna škoda 316-338. 12. 336 338 (337, 338), 6% begi. obv. 54.50 den., 8% Bler. pus 63—65, T/o Bler. pos. 54.50 - 55.25. 7% pos. 1)1 lil 64 —68. — Delnice: Narodna banka 5000 b!.. Priv agr. banka 220 222 (220), Osj. sladk. tov. |(l<> 121 (120), Osj. livarna 80—150, Impex 50 den . I rbo veljska 101-108. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 70- 71 agrarji 41—41.50 (41.50), vojna škoda 337 337.5C (337), 12. 337 337.50, 6% Ikl-1. obvez. 56.50 57 (56.75), 1% Bler. pos 54.50 55.50, 7"„ pos DHB 65.50 bi. — Delnice: Narodna banka 4«50 bi.. Priv agr. banka 224—227; MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din t'—; tem tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Diu 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročilu — Pri oglasib roklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert, (h) II Kupimo Krožno nihalno žago dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zaga« št. 13963. Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenab ČERNE, luvelir. Liubliana Wolfova ulica št. 3. Za razmnoževanje kupimo rabljen, dobro ohranjen stroj »Senzator«. Ponudbe na »Čehostaklo« B. Lisek — Komenskega št. 20. (k) II Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje takoj oddam solidni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14042. (č) IŠČEJO: Parterno skladišče svetlo in suho, 80—100 m2, na prometnem kraju, tudi dvoriščno, se išče za takoj ali 1. februar. Po možnosti s priključenimi pisarniškimi prostori z eno ali dvema sobama. -»Ukod«, d. d., Ljubljana, Tyrševa ul. 31. Telefon št. 32-49. (m) ODDAJO: Mesnico s klavnico brez konkurence oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14021. (n) Pouk I Dnevni m večerni hroini teCal za damskn in moMost<>pati enako. ! Imeli so samo prednost kratkega prebitka, in ako niso hoteli še lega izgubiti, so morali napeti brezobzirno vse sile. Po vsem videzu je vozač ravnal po premišljenem načrtu, ki ga je nemara že v podobnih primerih na obnovi svojega — tem posebnim potrebami prilagodenega — poznanja okolice preizkusil. Avto ■c je bližal zdaj Smolenskemu boulevurdu, prav flotovo 7, namenom, da se tam na velikem, 7/laj v »g spremenjenem prostoru, v gosti množici skrije ■nslodovavcem. Odkar je bila Rusija primorana spet v širokih mejah dovoliti svobodno trgovino, trguje vsakdo očitno, kar je bilo vse dotlej le skrivaj mogoče. Ako že ne trguje obrtoma, pa vsaj zdaj pa zdaj, da proda kot edini ostanek iz boljših časov kak drag spomin, ki ga je bil do poslednjega obupnega trenotka hranil. Prodati mora, da reši sebe in svoje smrti od lakote, ki so ji kljub temu zapisani, ko bo použit poslednji košček kruha, ki si ga nabavijo z izkupičkom. Tu na Smolenskeni trgu ee zbira vse. Vse, kar ima še zamenjati kako poslednjo dragocenost za par komadov drobiža po deset, petnajst, dvajset in petdeset kopejk, ali pa za nekaj borih srebrnih rubljev. Toda tudi drugi, poklicni trgovci, ki prodajajo vse, od starih zravnanih žebljev in ponošenih oblek, ki so jih kje iztržili kcct cunje po teži, pa vse do diamantov in drugih dragocenih okraskov. Trg je zmeraj prenatr.pan s čudno razcapano, prizadevno množico. Azija in Evropa, orijent in London, svila in ceneno platno se tu stekajo v ogromen starinarski trg, v pravcato orgijo umazanije, cap im neblngih vonjav. Ob [Hitih, ki vnašajo vsaj nekaj reda v to zmedo, stojijo drug zraven drugega oni, ki imajo en sam komad naprodaj, moški in ženske, z resnimi, čedno umitimi obrazi, in ponujajo mimoidočim kako vazo ali 6rebrno posodo, tanek porcelan ali uro. Ure in ure čakajo na kupca, noo kateri bi dospel do sibirskega ekspresa, verujte, ne bom prav nič izbirčen glede sredstev. To je zdaj moja edina skrb. Zame je ena sama nevarnost, lo je, da zamudim vlak, zakaj naslednji odide šele v ponedeljek, in takšne zamude časa napram svoji.ma tekmecema bi skoraj gotovo ne mogel nadomestiti.« ' »Prav, torej pojdite 7. menoj!« je odločno dejala deklica. »Vi ste me rešili jetništva, kar je v mojem primeru isto kakor smrti, in s tem ste preprečili tudi odkritje naše organizacije. Torej vam je dol*žna hvaležnost. Ali mi hočete zastaviti vašo častno besedo, da ne boste nikdar nikoli izdali, kar boste zdaj videli? Seveda vas smem le toliko uvesti v naše skrivnosti, kolikor je potrebno za pomoč, ki jo potrebujete.« »Obljubljam vaim.« »Prav. — Za nekaj časa se bom morala ločiti od vas in znabiti, da vas kdo sreča. V tem primeru mu recite moje ime: Aleksandra. To zadostuje. Tu se poznamo vsi le po naših krstnih imenih in le malo nas je, ki pozaiamo tudi rodbinska imena drugih.« S temi besedami je odšla proti ozadju nenavadno globoko zidane in zelo 6tare hiše, katera ji je bila po vsem videzu zelo dobro znana. Tam je odprla vrata, ki eo vodila v klet, in je prosila Gordona, naj prižge svojo žepno svetilko. Ko sta dospela do konca stopnišča, je b'-"z obotavljanja stopila po dolgem hodniku, ki /e bil tako nizek, da se je moral Gordon držati sključeno. Na koncu hodnika je spet odprla vrata, od katerih so peljale druge stopnice v Se globlje kletne 1 prostore. Le-ti so po vsej priliki obstajali iz enepa samega dolgega hodnika, čigar konec je moral biti še daleč od svetlobnega območja Gordoinove žepne svetilke. Hodila sta po tem hodniku tako dolgo, da se je Gordonu zdelo, ko da nima ne konca ne kraja. Naposled se je hodnik le razširil v večji okrogel prostor, do katerega je vodilo precejšnje število stopnic, ker je hodnik, po katerem sla bila prišla, končal eamo dva ali tri metre od ©tropa. Stene obok« so bile v trojnem redu opremljene z dolgimi, vodoravnimi pomoli, kateri so jasno pričali, da je služil prostor nekdaj — ali pa, da služi še zdaj — za katakombe.