Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tol. 33-48 -Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Marioni - Videm MATAJUR OLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped in abb. post. II gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo: polletna 700 lir-letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir Leto XV - N. 17 (310) Udine, 1. oktobra 1964 Izhaja vsakih 15 dni NAPROTI ADMINISTRATIVNIM VOLITVAM Volili bomo 22. novembra Vsak mora opraviti svojo dolžnost - V Furlanski Sloveniji, razen v Tavorjani, bodo povsod obnovili občinske svete - V Trbižu in Pontablju bodo prvikrat volili s proporcionalnim sistemom Povratek mnogih emigrantov iz Švice, Francije in Nemčije Zopet smo na pragu volitev. To pot gre za obnovo oočinskih in pokrajinskih administracij po vsej Italiji in torej tudi pri nas: vseh skupaj je 6800. Pri pnnodnjih volitvah bo volilo za obnovo občinskih in pokrajinskih u-prav okoli 38 milijonov volivcev. Volitve zadevajo prebivalstvo 7.476 občin, a obnovili bodo le 6.715 občinskih svetov; v ostalih občinah bodo volili samo za izvolitev pokrajinskih svetovalcev. Poleg 344 občin avtonomne dežele « Trentino Alto Adige » (Foadižje), kjer bodo volili 15. novembra za izvolitev novega deželnega sveta, je ž/y občin, kjer ne bodo volili. V Kirnu, Arezzu, Bariju, Cremoni, No-Van, Pisi, Kavenni m v Trstu bodo tona samo za izvolitev pokrajinskega sveta. V občinah, ki štejejo nad 5.000 prebivalcev, bodo prvikrat volili s proporcionalnim sistemom, medtem ko je on do sedaj ta v rabi v mestih z nad lo.uuu prebivalci. Na podlagi zakona, ki ga je parlament odooru 10. avgusta t9o4, bo trajanje mandata oocinskih in pokrajinskih svetovalcev podaljšan na Pet let. Zopet bomo torej vrgli glasovnico v Voinno skrinjico in tuoi tokrat bo moral biti vsan glas odločilen. Giaso-vaiec bo moral torej znati zorati. viada je po nekolikem obotavljanju m negotovosti skienna, da se bodo Vrsiie upravne vontve oo predvidenem Potenti mandata m ta no uoiociia datum Zi. novemora t.l. To bodo prve vsedržavne volitve po poiiticmli volitvah, ki so se vršile z8. aprila iyo3. Seveda so tudi te volitve zeio pričakovane, Ker bodo prav v času, ki ni nič kaj ugoden za vso italijansko ekonomijo. Poleg tega bodo nove volitve velikega pomena, ne samo za lokalno prebivalstvo, ampak tudi za naše emigrante, ki se bodo prav gotovo za to fpruiko vrnili na svoje domove, da «volijo take moze, ki bodo na vsak hacm poskrbeli, da se bodo s pomočjo lokalnih, pokrajinskin m deželnih ustanov ustvarili aoma takšni pogoji, jim ne bo treba več hoditi po trdi * via crucis » emigracije v inozemstvo. , Med občinami, ki najbolj p ričaku jejo volitve, je prav gotovo Rezija, ker 'majo ze dije casa pretek turnega komisarja. V Keziji so namreč, župan in vecina svetovalcev podali ostavke, ki s° jih povzročile predvsem težkoče bilančnega značaja m so zaradi tega 'menovan pretekiurnega komisarja. Veliko pričakovanje pa je tudi med Prebivalstvom tipanske občine, kjer so *uPan in ožji občinski odbor, čeprav s° že zdavnaj izgubili večino v občin-skern svetu, še vedno z vnemo na vestii na občinski stolček. Ze lansko )eto je občinski svet izglasoval županu m ožjemu občinskemu odboru nezaupnico in bi morali že takrat podati ^stavke; niso jih pa podali in so osta-še naprej na svojih mestih. Glede tipanskega občinskega odbora e more reči, da je deloval vseskozi i nejevoljo, skoraj, lahko bi rekli, z , rezbrižnostjo in z neko anarhijo, do atere je prišlo predvsem iz osebnih 4žlogov, razlogov, ki so bili vzrok, da j? nastale zmede pri poslovanju ob-mske uprave, kar je bilo seveda v eliko škodo vsemu prebivalstvu. Go-nvo se še vsi spominjajo, da navede-710 samo en primer, kako je podžu-ym ostro obtoževal župana, ki pripa-a isti stranki, da bi mu izpodnesel Ul, ''St;,. tem povojnem času je pri vsakih volitvah dobila vedno skoraj vse mandate v občinskem svetu koalicija skrajnih desničarskih demokristjanov, liberalcev, filofašistov in misinov. Pri zadnjih volitvah na primer je bil od 20 svetovalcev izvoljen en sam demokratični element. To iim je uspelo seveda zato, ker so volili z večinskim sistemom, sedaj pa, ko je stopil v veljavo novi zakon, da volijo tudi občine, ki štejejo več kot 5.000 prebivalcev, s proporcionalnim sistemom, se bo stvar gotovo obrnila. Iz rezultatov deželnih volitev, ki so se vršile letos aprila meseca, se da sklepati, da je koalicija demokristjanov, liberalcev in neofašistov izgubila večino. Pri prihodnjih upravnih volitvah bo igrala odločilno vlogo slovenska jezikovna skupnost, ki živi v trbižkem komunu. In mi želimo prebivalstvu Trbiža z vsem srcem ta izid tudi in predvsem zato, ker bo končno mogla tudi slovenska jezikovna skupnost v Kanalski dolini, kateri ni bila do danes priznana nobena pravica in ni bi vzet noben ukrep, da bi jo ščitil, zganiti in nekako prosto zadihati, kajti tukaj so Slovenci še bolj zapostavljeni kot v ostalih krajih videmske pokrajine. želimo, da bi se to zgodilo v korist napredka in za splošen dobrobit tudi v mnogih drugih občinah. iiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimii Glas dežele Furlanija - Julijska Benečija Tolažljive izjave predsednika deželnega odbora Berzantija glede problemov obmejnega področja, utrjevanja odnosov z Jugoslavijo in pomoči, ki jo mora dežela nuditi slovenski jezikovni skupnosti — Naše potrebe in administrativne volitve Jesto. Nekaj javnih del se je seveda ‘eeno napravilo v lipanskem komu-U'..a skoraj vse zasluge gredo po-|Tajinskim ustanovam in privatnikom, .so za ta dela posredovali. *se kaže, da se bo tudi v občini ^ednje v Nadiški dolini po volitvah Umikaj spremenilo. Govori se celo, U si. ljudje želijo imeti, ne vemo iz eri h razlogov, drugega župana. A občini Trbiž pa že sedaj predvidi?!0 izide s skoro gotovostjo. Upajo, k °°do izvoljeni v občini čisto drugi ^ Ù kot so danes, Sedanji občinski jJ^inist raciji načel juje desničarski kfan Lindaver, priseljeni trgovec z "Som v Spodnjem Trbižu. V vsem Zelo nas je razveselilo, ko smo zvecten o mterviju, ki ga je imel predsednik deželnega odbora Furianije-Ju-njsKe Benečije dr. Altredo Berzanti z urednikom radio-televizije Beograd. Predsednik je z ozirom na eko-nomsKi sektor brez dvoma priznal potrebo nujne programacije, za katero se ne bi smeio odlašati in da je vsa vprašanja, Ki zadevajo deželo m posebno oomejno področje (razširjenje maiega obmejnega prometa, turizem, trgovskin, kulturnih m aiugin izmenjav), treba rešiti v reciprocitet-nem vzdušju m ustvariti še bolj trdne ekonomske odnose in tesnejše vezi meh obema narodoma. Tudi glede problema slovenske jezikovne manjšine je bilo govora: tir. nerzanti je namreč krepko poudaril, Ua ima aezeia, m on zanjo, dolžnost spoštovati pravice jezikovnih manjšin, pravice, ki so ze potrjene v italijanski ustavi m v posebnem statutu dežele iunamja-J ulijska Benečija. Dr Berzanti je razen tega še zagotovil, da bo poupiral vse zahteve slovenske jezikovne manjšine, ki spadajo pod njegovo območje. Izjave predsednika deželnega odbora moremo seveda vzeti za resne ze zaradi njegove osebnosti in njegove demokratičnosti; upati moramo samo, da se ne bi oddaljil od stališča ki ga je zavzel ob mterviju, katerega so citali in komentirali z velikim zadovoljstvom v Jugoslaviji in še prav posebno v sosedni Sloveniji. V zvezi s tem izrabljamo priliko, da osvežimo probleme, ki največ in najbolj od blizu zadevajo prebivalstvo Furlanske Slovenije in ono iz doline Kezije m Kanalske doline. Radi storimo to tudi zato, ker smo na pragu volitev za obnovo občinskih in pokrajinskih uprav. Slovensko govoreča skupnost videmske pokrajine potrebuje v prvi vrsti, da bi prišlo do tako pričakovane in tako potrebne ekonomske obnove in da se zaenkrat čimbolj izkoristijo možnosti, ki jih nudi vodovje Terske doline, doline Rezije in Kanalske doline. Te vode bi morale, če upoštevamo, da je bila električna energija nacionalizirana, prve predstavljati več kot obetajočo osnovo za gotov in hiter splošni ekonomski preporod, ker lahko s svojimi električnimi centralami pomagajo k razvoju industrije in bi se tako tudi odpravila e-migracija in revščina, ki spravlja ljudi v žalost in jih tudi ponižuje. Upoštevajoč, da moremo priti do kulturnega razvoja samo z resno in učinkovito ekonomsko obnovo, smatramo za potrebno, da naštejemo kaj bi se lahko pri nas moglo napraviti na industrijskem sektorju, in sicer: postavitev tovarne za obdelovanje le- sa v Sv. Lenartu; še eno tovarno v Nadiški dolini za predelavo sadja v marmelade in sokove; potrebno bi bilo tudi zgraditi velik hladilnik za Konzerviranje sadja. Industrializirali naj bi se tudi drugi kraji kot na primer dolina Rezije, Terska in Krnaht-ska dolina. Tudi kmetijstvo je na tleh in zato bi se moralo poskrbeti za razvoj tega, za pospešitev živinoreje s postavitvijo zadružnih hlevov, podobnih kot so v VTskorši v Krnahtski dolini in v Mersinu v Nadiški dolini in kooperativnih ustanov. Na turističnem področju bi bilo tudi treba marsikaj ukreniti: popraviti ceste in zgraditi več dobrih gostinskih obratov, za kar bi mogle prispevati tako občine kot dežela in država. Končno je treba poskrbeti za vse to, ki bi moglo koristiti naši zapuščeni jezikovni skupnosti in napraviti vse, da se ji pomaga v njeni borbi za ohranitev svojega jezikovnega, zgodovinskega in kulturnega patrimomja in za pridobitev — in bil bi že čas — boljših življenjskih pogojev. Cas bi bil tudi, da preneha neenakost postopanja napram slovenski jezikovni manjšini. Kot vemo, tisti del Slovencev, ki živi v tržaški pokrajini, uživa dober del pravic, ki jih določa londonski sporazum, in te pravice so široke, pa četudi se, na žalost, le delno izpolnjujejo. Slovenci v go-riški pokrajini uživajo le nekaj pravic, ki so zagotovljene v italijanski ustavi; slovenska jezikovna skupnost, ki živi v videmski pokrajini, pa ne uživa nobenih pravic ali ugodnosti in je še vedno podvržena — upamo, da bo predsednik deželnega odbora vse uredil, kot je obljubil — raznarodovanju ali asimilaciji, kot pravimo temu v današnjih časih, ki je nasproti vsakemu pojmu demokracije ter človeški in socialni enakosti. Upamo, da bo tako in da bodo dejstva potrdila naša predvidevanja in da bo končno ustreženo ljudem naših zapuščenih in pozabljenih dolin. EMIGRANTOM Poskrbite pravočasno za dovoljenje, s katerim boste lahko šli na volitve in poskrbite, da vam bo občina poslala volilno potrdilo. Na tretji strani so navodila in vzorec pisma, katerega lahko pošljete občini vašega stalnega bivališča, da vam bo izdala potrebne potrdilo. Okoli po naših vaseh Rezlja pri Učja bo priključena k občini Brdo v Terski dolini — Težave v šoli zaradi neznanja italijanskega jezika — Ljudje izgubili vero vase — Obstojajo pogoji za gospodarski dvig: električna energija in delavna sila na licu mesta Pod imenom Rezija ni mišljena ena vas, ampak vsa dolina, ki poteka od vznožja zapadnega pobočja Kanina pa tja do Rezjute v dolini Bele (Fella). Pod njeno okrilje spada 8 vasi: Ravenca, Sv. Jurij, Liščeca, Osojani, Njiva, Stolbica, Korita in Učja. Ta zadnja pa ne leži v dolini Rezije, ampak v dolini Belega potoka tik ob italijansko-jugoslovanski meji na cesti, ki vodi v Žago in Zgornje Posočje. Prebivalci Učje izvirajo iz O-sojan in so se semkaj priselili pred kakimi 150 leti, ker so imeli tu svoje pašnike in gozdove. Sedaj ta vas ne bo več spadala pod občino Rezija, ker je v teku prošnja, da bi se priključila k občini Brdo v Terski dolini, kjer je njeno najbližje naravno gospodarsko in geografsko izhodišče, saj je oddaljena od Brda le 15 km, medtem ko bi morali ljudje napraviti več kot 60 km, da bi prišli po cesti do R'vence v Reziji, kjer je sedež občine. V poletnem času se poslužujejo gorskih steza preko prelaza Krnice in porabijo za to najmanj 5 ur hoda, v zimskem času pa je ta pot neprehodna ali pa nevarna in že se je pripetilo, da je kdo izgubil žvljenje na tej poti, ko je hotel priti v zimskem času do občine, kjer so zdravnik, babica itd. Vprašanje odcepitve Učje bi bilo lahko že rešeno, a je zaka- snelo najprvo zaradi razdelitve gozdne občinske posesti, potem pa so pokrajinska uprava in notranje ministrstvo zopet zadevo preložili na poznejši čas, češ da bo to kompetenca novoustanovljene dežele Furlani j a-Julijska Benečija. Upa se torej, da bo stvar rešena tekom tega leta, saj je bila vsa dokumentacija že predana kompetentnim regionalnim organom. (Nadaljevanje na 2. strani) V TEJ ŠTEVILKI: ir Najnujnejša dela v komunu Tipana - Predlog odbora za obnovo ir Folklorna skupina « Tone Čufar » iz Jesenic v Čedadu ir Smrtna nesreča v emigraciji ir Skupno prizadevanje za razvoj turizma na tromeji •k Slavnostno odkritje spomenika padlim borcem za svobodo na Livku ir Novice za emigrante ir Odkritje znamenitih fresk v cerkvici sv. Antona v Gorenji Mjersi ir Rezija pričakuje izdatno pomoč IN QUESTO NUMERO: ir A Taipana i Consiglieri democratici illustrano i problemi da risolvere ir Verso le elezioni amministrative , ir Molto da fare e da rifare nella Valle di San Leonardo Prosnid v Zgornji Nadiški dolini je še vedno ena najbolj zapuščenih vasi. Dve tretjini nenega prebivalstva živi v emigraciji, doma pa njihove hiše propadajo. Evo, kako, izgleda vaška ulica IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHNII NADALJEVANJE IZ PRVE STRANI KULTURNE RAZMERE Tudi Rezija, kot druge vasi, kjer govore slovenski, ima zelo velike težave kar se tiče šolske izobrazbe. Tudi tukaj se namreč vrši pouk izključno v italijan'^ skem jeziku, katerega domače prebivalstvo slabo razume in govori, kaj šele mali otroci, ko prestopijo prvikrat šolski prag. Ti zadnji se nekoliko nauče v otroških vrtcih, kjer obstojajo, a vseeno imajo učitelji z njimi velike težave, ker se je sila težko priučiti tujemu jeziku, ki ga do-" ma redko kdaj slišijo. Poleg tega so učitelji vsi tujci, razen enega, in tako, tudi če bi hoteli, ne morejo izboljšati situacije, ker ne poznajo ne slovenščine, še manj pa rezijansko narečje. zaupljivi. To nam kažejo tudi pogoste občinske upravne krize, ko nihče noče prevzeti odgovornosti. Ne verjamejo več nikomur in tu- 2*0 sv V POREČU (PARENZO) je bila plenarna seja izvršnega odbora italijanske zveze za Istro in Reko. Udeležili so se je predstavniki vseh italijanskih kulturnih krožkov. Zasedanj e je bilo pomembno zaradi vrste vprašanj, ki so jih obravnavali. Predvsem so sprejeli načrt dela za sezono 1964-65. Posebno pozornost so posvetili mreži italijanskih šol, strokovnemu izpopolnjevanju učiteljstva italijanske narodnosti, izdaji učbenikov ter razširitvi dejavnosti italijanskih kulturnih krožkov. V BENETKAH SO NAGRADILI na mednarodnem natečaju za ureditev zahodnega dela Benetk z denarno nagrado v znesku 2 milijona 800M0 lir ljubljanske arhitekte Vido Ravnikar, Majdo Pregar in Vido Ravnikar mlajšo. Natečaj je razpisala beneška občina za ureditev otoka « Tronchetto ». GRŠKI ZUNANJI MINISTER Kostopulos je bil prejšnji teden na uradnem obisku v Sofiji. To je prvi obisk po zaanji vojni grškega zunanjega ministra v Bolgarijo. Za NOVEGA PREDSEDNIKA ministrskega svetu Nemške demokratične republike je bil v četrtek izvoljen Willi Stopt, ki je prišel na ta položaj namesto preminulega Otta Grotewohla. V TURČIJI so uradno ustanovili novo stranko, ki se imenuje socialno demokratska stranka. PREDSTAVNIKI 57 AFRIŠKIH in azijskih držav so poslali generalnemu sekretarju OZN U Tantu spomenico, v kat er ga o-pozarjajo na ravnanje newyor-ških rasistov s člani misij teh držav. Če bodo ti d plomati še naprej izpostavljeni rasističnim izpadom, potem bodo sprožili to vprašanje na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. V DUESSELDORFU se bo začela 12. oktobra obravnava proti zločincem, k so zagrešili množična hudodelstva med vojno v taborišču Treblinka. V taborišču Treblinka, ki so ga postavili leta 1942, so v pol.irugem letu pomorili okoli 700.000 ljudi. PAPEŽ PAVEL VI. je poslal katoliški škofiji Banja Luke, ki jo upravlja škof monsignor Pihler, dva milijona dinarjev za kritje stroškov za obnovo pravoslavne cerkve, ki so jo v tem mestu med drugo svetovno vojno porušili fašisti Anteja Paveliča, ki so ubili tudi ondotnega škofa pravoslavne cerkve Plato- na. 1 Posledica tega je seveda ta, da imajo Rezijani, ko odrastejo, zelo skromno šolsko izobrazbo, premajhno za njih, ki se morajo boriti po svetu za svoj življenjski obstoj. Čeravno so po naravi zelo brihtni, ne dosežejo v emigraciji tistega kar bi lahko dosegli, če bi imeli dobre šole, take šole kot jih imajo drugje po svetu. Rezijane tepe zato dvojna šiba: gospodarsko pasivno stanje in slabo kulturno znanje. Ne smemo se torej čuditi, da so ti ljudje postali zaprti sami vase in ne- di ne pričakujejo ničesar od nikogar. Mladina komaj čaka, da doraste in odide iz Rezije na delo v svet. Stari ljudje, z bogatimi izkušnjami, ki so si jih nabrali v dolgem življenju po svetu, ko so hodili s trebuhom za kruhom, pa so prišli do ugotovitve, da se je vse premalo napravilo za Rezijo in zato so se udali v svojo usodo in tudi ne pričakujejo ničesar več. In vendar bi se v Reziji dalo še kaj popraviti. Rezijani so dobri delavci, saj se izkažejo po svetu vedno med prvimi. Zakaj naj jim ne bi ustvarili doma takih pogojev, da bi delali na domačih tleh? V dolini Rezije ne manjka delavne sile, mladina ima zadnje čase tudi možnost, da pride do poklica, saj je v Ravenci že nekaj let sem strokovna šola. Tudi električna energija je na licu mesta (velika električna hi-drocentrala v dolini, ki je sedaj last državnega podjetja ENEL) in bi se tako mogli postaviti in dustrijski obrati, ki bi lahko za- CESTA REZJUTA-RAVENCA ASFALTIRANA poslili vso domačo delavno silo. nečija. ............................. Pismo konumskemu odbora v Tipani ZA IZVEDBO NAJNUJNEJŠIH DEL Občina Tipana je brez dvoma ena tistih občin Furlanske Slovenije, kjer se je najmanj skrbelo za izvedbo javnih del in za splošno izboljšanje življenjskih pogojev. Šele letos so asfaltirali cesto, ki vodi po Krnahtski dolini v Tipano, ostale ceste so pa tudi v obupnem stanju. Pa ne samo ceste, še dosti drugih reči bi bilo treba urediti. Zato so nekateri občinski svetovalci predložili županu vlogo o najnujnejših delih ki bi jih bilo potrebno takoj izvesti. Tu spodaj prinašamo v celoti vlogo, ki je bila odposlana dne 20. septembra. lepšal in postal bolj pristopen in bi deloma mogel, v predvidevanju turističnega razvoja, odlično služiti tudi za parkiranje motornih vozil; Podpisani občinski svetovalci si vljudno dovoljujejo predložiti temu občinskemu odboru naslednje probleme, ki naj jih ta prouči, v kolikor so brez drugega javne koristi in kot taki potrebni nagle rešitve: 1. Razširitev avtobusne službe (proga Platišče - Videm) v obeh smereh na kraj Brezje (Montemaggiore) in ga tako iztrgati iz njegove osamljenosti, ki mu povzroča znatno gospodarsko škodo; 2. Razširitev avtobusne službe (proga Viskorša - Videm) v o-beh smereh na kraj Krnahta (Cornappo), ki je prav tako izoliran. 3. Ustanovitev poštnega urada v krajih Viskorša (Monteaperta) in Prosnid (Prossenicco), zakar so že bili storjeni ustrezni koraki, a je zadeva zatem iz neznanih razlogov zastala; 4. Izgraditev brvi čez hudournik Krnahto v kraju Debeleži (Debellis), s čimer naj bi se poljedelcem omogočilo, da bi za dosego svojih polj in pašnikov na nasprotnem bregu hudournika ne bili več primorani opravljati tako dolge poti; 8. Obnovitev starega « Mostu čez Nadižo » (Ponte sul Natiso-ne) med Platiščem in Breginjom da bi se čez obmejni blok, ki se nahaja na mostu samem, v obeh smereh omogočil prehod tudi motornim vozilom; obnovitev mostu bo v dobršni meri tudi v prid turističnega razvoja in trgovinske izmenjave, posebno če bo poskrbljeno za ustanovitev avtobusne proge med kobariškim okolišem in tipansko občino, ki je predvsem potrebna, da se razvije tako v turističnem kot trgovinskem pogledu, če hoče odpraviti svoje težke gospodarske pogoje; 9. Izgraditev kakih dveh kilometrov dolge ceste na odseku Most na Nadiži-Prosnid, kar je bolj kot kdajkoli nujno in potrebno; to bo nedvomno tudi prispevalo k vzpostavitvi tiste doslej neobstoječe povezave med Prosnidom, ki je najbolj pozabljen in spričo tega tudi najbolj reven kraj, in Platiščem po eni, kot tudi med obema omenjenima krajema ter kobariškim okolišem, in še posebno med kraji Breginj, Logje, Sedlo, Stanovi-šče, Borjana, Potoki, Kreda in Robič, ki gravitirajo proti isti dolini, po drugi strani; 10. Storiti potrebne korake, da se vtipanski občini ustanovi srednja šola in tako omogoči kar najbolj cenen pouk ter odpravi nujnost obiskovanja oddaljenih šol; 11. Ustanovitev strokovne šole, da se mladini omogoči pridobitev ustrezne poklicne kvalifikacije. Tipana, 20 septembra 1964. 5. Izgraditev greznične napeljave v kraju Platišče (Plati-schis); 6. Ureditev in istočasno razširitev ceste Tipana (središče) — Pozore (Borgo di Sopra) — Par Križu (križišče pokrajinske ceste proti Platišču), tako da bi ta postala uporabna za redni avtobusni promet tudi v tej smeri; 7. Izgladitev in asfaltiranje trga pred župno cerkvijo v Tipani, tako da bi se trg sam po- DEVET MILIJONOV ZA VISKORŠKO CESTO Na svojem zadnjem zasedanju je komunski svet sklenil, da bo dal v apalt sistemacijo in asfaltiranje cesto, ki vodi skozi vas, potom privatne licitacije. Na dražbo so povabili več gradbenih podjetij iz pokrajine. Stroški za ta dela bodo znašali približno 9 milijonov lir. Svet je še sklenil, da bodo dali urediti tudi šolo v Brezjah. Rezija pričakuje izdatno pomoč Prejšnji teden so končali z asfaltiranjem 9 km dolge ceste, ki vodi iz Rezjute po dolini Rezije do Ravence. Z delom so pričeli že lansko pomlad, a je šlo počasi naprej zaradi plazov, ki se prav nad to cesto radi trgajo. Delo, ki ga je dala napraviti pokrajina, je izvedlo gradbeno podjetje Barbetti iz Vidma in je stalo okoli 100 milijonov lir. Sedaj bodo ob cesti namestili še železne ograje. V kratkem bodo dokončali z asfaltiranjem tudi drugih občinskih cest, med temi cesta Most Rob čez Rezijo-Stolbica ter cesta v Osojane in Sv. Jurij. Dobre ceste bodo seveda pripomogle, da se bo še bolj utrdil turizem, ki je že tako na precej visoki stopnji. V dolino Rezije zahajajo predvsem turisti iz Vidma in Trsta, saj je Rezija tem mestom najbližja turistična točka dežele Furlanija-Julijska Be- Njiva v dolini Rezije, v ozadju se vidi Muško pogorje, ki loči Rezijansko in Tersko dolino. Ta prijazna vasica je posebno privlačna za turiste TAVORJANA SNIDIMI NESREČA V EHIIGRACIJI Pretekli teden je prišlo na komun sporočilo iz Pariza, da se je tam smrtno ponesrečil pri delu 34 letni Tarcisio Sabbadini. Ta žalostna novica je zelo pretresla vso okolico, posebno pa one, katerih svojci si morajo iskati kruh po svetu. Pa še ena druga huda nesreča se je pripetila v Preštintu. Po nesreči je nek fant hudo obstrelil s pištolo 16 letnega Appia Be-nattija. Hudo ranjenega so prepeljali v čedadsko bolnico. V starosti 90 let je umrl tudi Domenico Secchiutti. Rajnki je bil zelo poznan po vsej okolici, ker se je dosti let udejstvoval v javnem življenju. Bil je občinski svetovalec, prefekturm komisar, spravni sodnik in član raznih občinskih komisij. Bil je tudi naj-starejsi preživeli borec iz Adue. zaanjemu počitku ga je spremila velika množica ljuai, med njimi tudi oblasti iz Tavorjane ui cedada s sen. Pelizzom na čelu. CESTA TAVORJANA KANALUT Ministrstvo za javna dela je dodelilo tavorjansKemu komunu 4 milijone lir za asfaltiranje ceste, ki vodi iz Tavorjane v gorsko vas Kanalut. Z deli bodo pričeli v kratkem. GORJANI ODBOR ZA OBNOVO CERKVICE NA KVARNAMU ustanovili so poseben odbor, v katerem so tudi nekateri možje iz našega komuna, ki bo imel nalogo, ua zbere potrebna sredstva za oDnovo ceravice na Kvarna-mu (1372 m), ki je bila močno poškodovana od neurja in je v nevarnosti, da se podre. Pred-seuniK: tega odbora je prof. don r rancesco Placereani. FOJDA NOV PRAPOR OBČINE Prejšnji teden je dobila naša občina nov prapor, ker so starega prav pred dvajsetimi leti uničili nacuasisti, ko so zažgali vas. Novi prapor je dvobarven: rumen m svetlomoder, na sredi pa nosi ščit, na katerem je uvezen lev z dvignjenimi šapami, s katerimi drzi valovito kačo, okoli pa so lipove in oljčne vejice. Točne pouatke, kakšen je bil stari prapor, so dobili na herald-skem inštitutu v Genovi. ČEDAD FOLKLORNA SKUPINA « TONE ČUFAR» IZ JESENIC V ČEDADU Preteklo nedeljo je obiskala Čedad in nastopila v občinskem gledališču A. Ristori znana fol-idorna skupina « Tone Čufar » iz Jesenic. Dvorana je bila polna ijudi, saj so čedadčani in ljudje Nadiške doline, katerih je bilo tudi precej, zelo navezani na slovensko glasbo in plese. Udeležba pa bi bila še večja, a so se prav ta dan in ob isti uri vršile proslave v spomin 20 letnice požiga sosednih vasi Fojde, Ahtna in Nem in se tako ljudje niso mogli od-svati dvem prireditvam hkrati. Plesalci, kakor tudi pevci, so že- li mnogo aplavzov in vsem je o-stala želja, da bi še kdaj slišali v Čedadu veselo slovensko pesem. NENADNA SMRT Vse je globoko prizadela vest, da je nenadoma umrl 72 letni Angel Trinko iz čampeja. Mož se j3 peljal s kolesom po cesti iz To-jana proti domu in tam mu je prišlo nenadoma slabo. Ko se je ustavil, je padel na tla in umrl. Ljudje so kmalu zagledali kolo in začeli iskati nesrečnega moža, ki je ležal negiben v jarku. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je umrl zaradi srčnega infarkta. Rajnki je bil po vsej okolici poznan kot delaven in pošten mož. Dosti let je delal tudi kot rudar v belgijskih rudnikih. SV. LENART ZNAMENITE FRESKE V CERKVI SV. ANTONA V GOR. MJERSI Ob priliki, ko so prenavljali v Gorenji Mjersi nostranjost cerkvice sv. Antona, so odkrili zelo siare tresite, ki imajo veliko u-metniško vrednost. Ko so drgnili omet, so zagledali tri freske, ki preusiavijajo svetniKe m nosijo spouaj letnice 1493, 1511 in lbD ter podpise dveh slikarjev v latinščini. Cerkvica, ki je iz XIV-stoletja, stoji na griču med Gorenjo Mjerso in Osnjem. IIIIIIIM11 lil mn m mulim n mn n iimiiiiiiiiiiiim umilili1 Dežela potrebuje denarja Iša zadnjem zasedanju deželne skupščine je prcusedniK di. ae Kinaldim iž" renei predstumku republike Amonij11 Segmju voščila, ua bi popolnoma ozili*" vil, Komun.sticn.ni svc.ovan.em pa ponovno lzreKel sožalje gieue smrti vod-" ieija n.r-1 raimira rog.iatt.ja. isato se je senator i-oiiegrim pridruži voščilom za ozdravile v predsednika re-puoiiKe in poeasiu spom.n logliatt-J* .ei- onsai njegovo z.vljenje m dcio. Njegovim beseuain se je naio pr.druzil pred-sedim; odbora dr. Berzanu, konumorU' cijo pa je ratUjucil di. de Kinaldini. -situila je izjava preusedn.ka nerzaU' lija, ki je najprej pojasn.1 zakaj ni oi' bor priprav.1 proračuna za razdobje maj - ai. december lat>4. To se je zgodilo, ker m odbor, svoji volji navkljub v tehnicno-jundičnih pogojib, ki bi m11 omogočile uresničiti svojo namero. 'H pr.pravo proračuna je prvi pogoj dol* enev uatuma začetka l.nancncga del* vanja. ud tega datuma dalje bi mori»1 naKazati v prid dežele dohodke, ki j111 uoioca člen -19 statuta. Določitev tet* datuma 111 določitev prvega tinančneg1 razdobja dežele, določitev načina, po lerem bo država nakazoval- dei svoj1*1 dohodkov deželi ter določ.tev brein*11' ki jih bo morala nositi dežela: vse mora b.ti predmet norm o uresničeni" statuta. Dokler ne bodo izdane te nornk ne more dezela pripraviti proračuna. nistrski uradi celo vztrajajo na tezi * katero pa se deželni odbor ne strini*" da se mora prvo finančno razdobje *.l( zeie začeti šele s 1. januarjem 19b5. bi 10 načelo obveljalo, bi imelo to re»* P1 n; eh le N u< Pl hi 1 d; upravne in finančne posledice. /.ato se deželna uprava trudi, da f, država sprejela načelo, da se začne naučilo razdobje od dneva ustanov.K deželnih organov in od tega dneva n*®i, tudi država nakazati deželi del don»*, kov, ki ji pntičejo. Predsednik deželL, ga odbora je dodal, da je zakladno K, n.strslvo anticipiralo 100 milijonov L v dveh obrokih po 50 m lijonov lir,' ,t jih je po tržaški finančni intcndanci piačalo predsedniku deželnega odbor* Kot vidimo, dežela ne more še .be- vati kot bi morala, in da bi izšla i*^, ga transitornega položaja je potreb j, ua vlada čmipreje izda norme o ure* -, čenju finančnih določb statuta. Vso var proučuje paritetna kom sija .n »e y se pričakuje, da bodo izdali ustrezni^ konski odlok, tako da bo lahko d°.j