Sfev. 21. v Ljubljani, dne S. maja 1023. IEI. Leto. Proslava praasniica 0o-rnp te podatke podrobno zbrali bo naša stranka ukrenila potireibine korake v zaščito svobode vesti in prepričanja. V enem ali dveh slučajih je motila potek proslave tudi nestrpnost posameznih pripadnikov •drugih delavskih skupin, zlasti v Ljulbljani, ko jie neki mlad fant napadel n,a zborovanju na prav nekvalificiran način amistredamisko imternačijonailo. Ti posamezni ekisoe' si sicer ne izmanjlšmjejo veličine praznovanja, vendar ‘bomo poskrbeli ' v prihodnjič, da se tudi to ne •bo več zgodilo. O poteku p rosiki v e smo dobili do sedaj i;z iraznih klra-jev poročila, ki se glase: Ljubljana. Letošnja majniška proslava v Sloveniji se je vršila v znamenju stremljenja po zedinjeni ju vseh razredno izavednih delavcev. Zlasti majniška prireditev v glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani, naj hi pokazala v koliko jo duševno in faktično premagana kvarna idejna in organizacijska razstrojemost in razcepljenost zadnjih let. Delavske razredne strokovne organizacije v Ljubljani so isi izvolile skupni majniški odbor, ki je vodil vse priprave za majniško^ proslavo. To dejstvo, da se je majniška manifestacija vršila skupno, je dajalo majniškemu shodu v Ljubljani posebno, radostno in pomembno obiležje. Delavske mase so se gotovo brez razlike iskreno veselile toga pojava. Ta iskrenost in jasnost hotenja mora v enaki meri globoko prešiniti 'zlasti tiste, ki vodijo akcijo v smeri zopetnega zedinjenja — potem se bo našel iprole-tarijat kaj kmalu in kaj lahko v ona fronti. Shod iv Ljubljani bi bil lahko bolje obiskan, udeležba je pa bila se vedno mnogo večja, nego to pijejo nekateri listi. Zastopane so bile vse kategorije delavcev, zlasti številno je pa bila zastopana mladina, kar pomeni posebno za naše gibanje prav veliko. Častno so bile zastopane tudi žene. Shod je z lepimi besedami otvo-ril in mu predsedoval sodr. Makuc. Sodr. Štukelj je v daljšem govoru poročal o splošnem zunanjem in notranjem položaju in o razmerah v mednarodnem delavskem gibanju. Poudarjal je zlasti potrebo enotnih delavskih strokovnih organizacij ter protestiral proti reak-cijonarni strahovladi na Bolgarskem in v raznih drugih imperialističnih državah. Sodr. Golouh je poročal o mednarodnem političnem položaju. Iz-volitev Hindenburga je močno poostrila nasprotja med posameznimi evropskimi velesilami; mir je resno ogrožen. Vsled revanšne politiko Nemčije, ki se bo po Hiriden-burgovi .zmagi še bolj ojačila, se bo nadaljevala politika vedno večjega oboroževanja; nevarnost novo svetovne vojne ibo odslej še vse večja kot prej. Socialisti ponavljamo svoj davni klic: »Vojna vojni!«, zahtevamo mir, sporazum med narodi! Ker pa vemo, da temelji kapitalistična družba na nasilju, na surovem interesnem nasprotju, ki vodi neizbežno prej ali slej .do vojno, zato pravilno, da more biti dejanski nosito.lj miru edinole prole-t ari jat in da je le z zmago proletariata mogočo zasigurati svetu trajni normalni razvoj. Kakor se ne morejo kapitalistične državo politično urediti in konsolidirati, tako propadajo tudi gospodarsko. V šestem letu po vojni je evropsko gospodarstvo še vedno tako razruva-110, kakor ob prevratu; kriza sledi krizi, industrija peša, valutno stanje slabo in trajno negotovo. Odtod divje izkoriščanje delavskih mas, Ibrezposelnost, -ukinjenje socialno političnih pridobitev, podaljšanje delovnega časa, politična reakcija, preganjanje najboljših in najzvestejših delavskih 'borcev, katerih so ječe polno povsod in zlasti pri n a.s1. Zahtevamo ,da se rešpek-tirajo in izvajajo neokrnjeno vso socialno politične pridobitve delavstva in vse politične svoboščino! Da je Radič tako naglo in popolnoma kapituliral, nas ni presenetilo. Pokazalo so je še enkrat, da ni mogočo voditi politiko hlapcev in gospodarjev naenkrat in da more biti nositelj pravo socialne republike edinole delavstvo. Radičevo gibanje ni bilo načelno socialno gibanje; Radiču je šlo le za oblast v Hrvatski, kakor gre našim klerikalcem le za oblast v Sloveniji, Radič in klerikalci bi doma kraljevali tudi monarhistično, če «bi le mogli. Kapitulacija Radiča in klerikalcev bo razčistila položaj; padle so poslednjo iluzije; široko mase bodo spoznalo, da je njihovo mesto in njihova zmaga v vrstah razredno za v od,n ega d el a v s tva. Kapitalizem vodi svet v dekadenco in propast, na prolotardjatu je, da ga reši, da vstvari novo družabno organizacijo, novo kulturo, novo etiko. Delavstvo bo močno in zmagovito, če bo enotno. Ta enotnost pa mora ibiti zgrajena na duševni, taktični in načelni marksistični preporodi t vi in usmeritvi celokupnega delavstva. Tako vzgojeno delavstvo bo izvršilo hitro svoje popolno trajno zjedinjenje! V imenu delavskih žen jo govorila sodružica Rakovčeva, ki je v lopi obliki in prepričevalno dokazala, da so v prvi vrsti medsebojni napadi in n otira nje razprtije oslabele delavsko moč. Temu je pripisovati, da se more še delavski praznik vršiti v senci žandarmerije in policije. Poživljala je delavstvo, da .pozabi na to, kar je bilo ter da se pomlajeno in očiščeno, z vedro voljo vrne zopet na skupno delo za zmago pravice. V imenu telovadne enote je pozdravil navzoče sodr. Pastorek, bodreč mladino na pridno delo. Sodr. Makuc je s primernim nagovorom zaključil shod. Delavska godba iz Most je za-svirala pred otvoritvijo in po končanem shodu marseljezo. Pevski zbor je lepo zapel delavsko himno. Policija je že dovoljeni sprevod po mestu v zadnjem hipu prepovedala, češ, da so se ponoči lepili letaki hujskajoče vsebine. Tisti, ki so one letake lepili — mi jih nismo videli — niso gotovo napravili delavstvu usluge. Vendar se nam zdi, da to ne more biti še povod, da se sprevod prepove. Na ta način se nam lahko onemogoči vsako prireditev. Oe bo kdo kaj napisal ali rekel, ki ne bo komu všeč, pa se bo vse vprek prepovedalo — tudi to, kan je po zakonu dovoljeno. Proti taki čudni praksi odločno protestiramo. Ljubljansko delavstvo pa poziv-ljemo, da so resno in solidarno poprime dela za močne disciplinirano organizacije. Proslava 1. maja v Celju. Celjska. policijska oblalst je na podlagi nekega fermiana, Id ga jie dolila od vliišje oblasti prepovedala proslavo 1. .maj,a,, kako.ii si je celjsko 'delavstvo želelo in. kakor je biiila, dcfeied a j' ti ladlic i jo n elma na v akl a. Ceiljiski sodrugi so iimieli v prošnji h predvojnih čalsih, ko ije še, bilo slovensko ljudstvo pod tujim jarmom, vsako leto 'del strarnd momšikih celjskih mogotcev mnogo sitnosti, to je bilo še takrait., ko je /bila deželna vlada še v Giradcu. Sedaj ko smo se clsvoibodlili smo bili mnenja, da nam je za,siijalai večja svoboda, ker ne bomo imeli več opravka s tulje-rodicem, temveč našo oblasti so slovenske*, ikii nas .bodo razumele in ne bodo ,v.ee sitnarile. Tako bi se vsaj predstavljali, pridobitve, ki smo jo doscglli z osvoboditvijo slo-vemisikega naroidia. iZaičudlili ,sano se pa, ko smo zvedeli, da je bila proslava vsepovsod dovoljena, da so se vršili' neomejena pdbodii. Sicer s»i it,udi celjisiko delavstvo ni pustilo vzeitii svoije izvojeva.no pravice na ulici. Prepovedano nam jie bilo zMratii se v Gaberju pri »Jugosilo-v.a)nu« itn o)d tiam pohod v s Umij enih vrstah z goidlbo na Dcčkoiv trg in od tam .pohod dio »Zelenega travnika«. Zborovanje je bilo dovoljeno. Namen je bil doibro premišljen preprečiti začntan program, na,-praviltii med idleilavstvom zmedo, da boidio . potem lahko poročevalec »Slovenskega Naroda« poročal: manifestacije nid .fciillo, dodalo se pa je v vseh obratilh. Poročevalec, k.i je napisal poročilo že najbrže en dan ptejpnoji, po informaciji policaje, je nasedel im vsi celjiani danes vodo da »Slovenski Narod« laže. Manifestacija se je vizilic temu vršila. Pili »Zel ene m travniku« se je zbralo okoli 300 delavcev, kateri so korporativno ob ValO. uri prikorakali z živil jo prvi Maj! Dol z reakcijo! rnia Dečkov trg. Pred mestnim magistratom je manife-stante hotela policija raizgnati, kar se ji pa ni posrečilo. Vsi so se strnjeno držali rdečega prapora. Pred Nar. domom je govoril s. Koren o pomeniu 1. maja im o vsioh dellav-sk;ih ia:ktlualinih zahtevali. Energično je protestiral proti prepovedi potulličinih .manifestacij ter je (bal od množico mnogokrat p reki njen z protei.'lt!n)iimii klici; dol iz reakcijo! Mi si ne damo prepovedati naših majskih manifestaciji! Za. njim je govoril s. Bohm, kateri je žel .Veliko odobravanje. Vlslled Bohunoive-iga govora jo postal gospod svetnik dr. Senekovič nervozen. Koreni in Bohm ista .morala po z'bo|rovanjru na glavarstvo in se je napravil ž njiima dolg zapisnik. Pevski zlhor »Naprej«'je zapel »Naš 1. maj« in »hnafbri bojevniki«. Sedaj jie hotela priti tuldli policija na svoj račun. Delavstvo je z zaisltatvo hotelo čakati na sis. Korena An Bohrna, ki sta ibtila pozvana na glavarstvo. Ker je bilo čakanje delavstvu zatiran j. eno, so je podalo v smeri proti gosposki ulici, ker je bili a Prešernova ulliica, 'od policijskega kordona zaprta. Zaceli ise jie lov na posameznike, da no strnejo: islediitd. zastavi. Samo kakim 30 se je posrečilo prodreti v Gosposko milico, kateri. sO pred Koremfo.vim stanovanjem mani fes tiralii z Živijo 1. maj! Živijo Koren! Na. vogaliu Glavnega trga in Aleksandrove ceste isio se j.ini p uidi lužili še olstali demonstrantu, ki so potem korakali! pjroti kolodvoru doi »Zellonega travnika«. Po celem mestu in iv daljini okolici se jie pa razmeslhi vest, da sta sis. Ko.ren im Bohm aretirana,. Izlet v Štore popoldan je bil do vod jen. Pri J ugoslovamiu se je zbiralo ob 14. uri veliko ištevilO isodružic im sodimgov, kateri so ob '/215. m ni odkorakali proti Stolnimi. Štiorsko .delavstvo je iletošmjp leto padlo v nezajved-noslt. V tov.arni ise. je delalo. Temu jo čiislto gotovo kriva razcepljenost, ki povtaiočai, da postaja klerikalen element, močnejši. Namesto 1. maja, bodo praznovali Sv. Florjana in Baiibaro, zato zbirajo klerikalci po tovarni, pni.speviko za1 godbo, ako;rav;no je to ociafld-sti ahsoliultno ne rabimo posebnih telcsnlih stlraiž. Socialilsitičini .duli dela ■vskoga razaieda pa se tudd z 'bajoneti me da preprečiti1. Ptuj. Tako kakor vsako loto, jo tudi letošnji praznik Dola, 1. maj praznovalo ptujsko delavstvo. Obširna dvorana pri »Bolem križu« jo bila polna delavstva. Zborovanje je otvoril s. Šegula, predsednik kraj. pol. organizacije SSJ in podal besedo došitomu govorniku. Govornik je razložil in pojasnil pomen prvega maja in pa nalogo, ki čakajo še delavstvo, če si hoče svoj položaj zboljšati. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanju govornika im mu pritrjevali na resničnosti. Govornik jo h koncu pozval vso navzoči1, da pozive delo za socialistične organizacije in s tem povečajo vpliv delavstva na javno življenje. S. predsednik jo zaključil dobro uspelo zborovanje s pozivom, da so delavci strnejo v enotne vrste in na ta način zahtevajo svojih pravic. Popoldan ^0 jo vršila zabava, ki jo potekla prav lepo. Trbovlje. Za prvomajsko proslavo v Trbovljah so se zanimale vse stranke plrecej živahno. Posebno pažnjo sta pokazala »Slovenec« in »Jmtlro«, katera sita širila po svojih predalih vesti o prepovedi proslave'. Krono vsemu temu je dala. Naročnina: Za tuzemstvo 1 dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku. Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedei uredništva in uprava Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Socialistične Stranice Jugoslavije Poštnina pla&ana r gotovini. S* ........ Hhm lis Pia. pa poli. ohilast, ki je potom žandar-lmniije ipreipolvedlala vl-ako iizojbe-šatnjie rdečilh izalstav po .hišah. Edine dve izaistavi ©ta plapolali, ena 'na Ddavukem domu, druga pa na m-damkem domu, katere, je igilla varstvo do volili o na intervencijo majskega odlbora. Se oelo IbukovO izjedenje okrašeno iz malimi trdečimi zastavica-mi na oknih je oblast, prepovedala. Kako je to na delavstvo uplivalo, '.si 'lahko mislite. Začudili o je veliko mero 'zapostavljanja in Ignorance na ©voj največji praznik Prvi maj. Proslava prvega maja.se je Izvršila is kupno z bivšimi inezavismimi. Bealnotovci' iso ofdcijlelno sodtelova-n j,e'O-dpovedailii, ker ,sio zahtevali govornika tza isvojo skupino. Delavstvo je pa stalo na stališču enotne proslave in enega skupnega govornika. Ob 4. uri ‘zjutraj je delavska godba priredila po Trbovljah budnico. Ob 8. uri ise je pričelo ‘Zbirati delavstvo no dvoriSSa delavskega doma. ob poQ 9. uri pozldravi ©odlr. Klenovšek v imenu majskega odbora manifcistante nakar se je razvila sijajna povorka mož, žen in prole-itamške mladine z praporom m godbo na čelu ponosno iz gn jevom v srcu v kraj Trbovlje 11. in nazaj na dvorišče rudarskega' doma, kjer sc je vršil shod. Na ©Shodu je kot referent isodr. Pete ja,n podal jasno isli-ko politične rajzdrapanosti. Teme-Ijdit.o 0'bralzlOžil isoc. zakonodajo in pokazal prave vzroke, ki so dovedli delavstvo v ta položaj v katerem se dane« nahaja. Prav je povedal sodr. Pcitejan, ko jie rekel1: Do sedaj simo dajali n,a majskih istoodiih tu.dr porodila pridobitev v pretečenem _ letu, letos moramo pa žal poročati >o izgubah ižc pridobljenih pravic za delavstvo : kakor 8-uirni delavnik itd. Tako je feiodrugi! Vistvardli smo položaj, da dostikrat reakcija nastopa proti delavstvu 'v lastno škodo. Vse to bodi šola iza bodoče. Visa pretekloet nam bodi vedimo pred ,očimi, da isie več ne povrnemo v raz-meire, ki so povzročile vso razdrapan Ost med delavlstvom. Batno ižal, da je še vedno nekaj ljudi, ki še niso spoznali -svojega kvarnega delovanja in zmote, marveč si upajo po vda r j ati, da ©o zagovorniki delavstva, a pozabljajo, da ©o velika ovira koinuolidacijie delavskega pokurita. Shoda in sprevoda se je udeležilo okroglo 2000 ljudi. Upajmo, ■da bo srno treni) delo v bodočem ‘betu zbudilo še ostalo mrtvo delavstvo do njihove proletarske zavesti in da bo prihodnji prvi maj, še sijajne jša manifestacija. Zagorje. Letošnja proslava. 1. maja v Zagorju spada med eno onih redkih proletarskih proslav, katere vzvišen je je možno 'doseči le z resnično izidlraviim razredno-zavedlnim delavstvom. Zakaj kljub slabemu vremenu in deltnd prepovedi prvomajske proslave, je bilo na predve-čer v Zagorju kakor v mravljišču. Vse j‘e delalo in pripravljalo. Zjutraj dne 1. maja je iizgledaio .Zagorje, kakor en sam velik rdeč tabor. Ob 6. utri zjutraj je odkorakal ispre-vod, kateremu iso sie pridružili tudi narodni sodnici 'z godbo na čelu % spremstvu 4 rdečih zastav zagonskega delavstva v Kisovec, na Loke, iz Lok v Toplice, Zagorje in naizaj na, Toplice pred' rudniško restavracijo1, k j er se jie v ršil ob 10. ur i dopoldne javen ljudski shod na ka-•tercm iso poročali ste. J. Arh, 1 . So-ber in za narodlno socijalmo zvezo tov. Fakin iz Ljubljane. Ptnod im po isihodu so zapeli naši zagorski mladi pevci tako lepo, kot morejo to o oni, ki res proletarsko čutijo. Popoldne ob 3. uri se je vršila pa pno-sta zabava v Zadružnem domu na Lokah. Tako smo praznovali mi v Zagorju naš letošnji 1. maj. In marsikateremu ®lO'dr. je .zaigrala sollza v očelh, ko je videl korakati toliko, od teže vpogn jenih poistav, pa tako ponosno in zavedno mirno, kakor hi ta val množice bot ti reči: mi gremo naprej, naprej klljiub vsemu — do konične zmage pravice nad kri- Pro,slaiva 1. majg v črni. Proletariat Črne iti Mežice proslavlja 1. maj vedno skupno, eno beto pridejo Cin,jaht v Mežico, dingio loto pa Mežičani v Črno. Leitos je bila proslava v Cini, katero so poisetili tudi Mežičani. — Cela vrsta slavolokov in z zelenjem in rdečimi Iza-stavdciami1 okrašene hišice so na prvi pogllied kaizale, da je Pa Koroškem 1. maj praznik vsega, ljudstva., kajti vse ljiuidlstlvo se zaveda, da pniipada projle tarskemu razredu. Na' vse zglodaj 1. maja je bilk) v Črni vse na nogah. Možje, žeinc in oitroci v prazničnih oblekah iso ©e pu liprjav O j ali, da odkorakajo na-s-prot MežičaUioni do Žerjava, kjer se oba .sipirievoda združita in odkorakata ©kupno ma sdaivnoistni prosto r v Ciino. Na čelu sprevoda j.e korakala polnoštevilna, godba iz Mežice, talkioj za njo pa v s trn eni h vrstah telovadne enote iz Cin,e in Mežiicie. V dkiupnem sprevodu je korakalo p,nek,o 800 ljudi, katerim se je pa v Cini pridružilo še nekaj stotim, tako, da jie prisest voval o islav-noistnemu' ishoidlu preko t.iisoč ljudi. — 'Predsednik naše kiraljiejvne pol. organizaicije s. Filip , Mlinari je o tvoril s krepkim nagovorom -shod, ter podal tocisiedlo zastopniku SSJ s. F. Svetku iz Ljubljane. V duhovitem in srčnem govoru je opisal referent dosedanjo zgodovino protiav 1. maja in prešel na Parim e ne v naši državi. Zahv.iMl se je hrabrim Korošcem, da sc niso pustili zbegati od uiieščamiskega časopisja, ki je iše dlvta dni pred proslavo' pisarilo, da bo vlada. 1. maj prepovedala. Polziva! je vse navlzo-če k v it .rajnemu delu za postavitev enotnih delavskih organizacij in za združitev vseh proletarski h sil v obrambo proti' temni ,reakciji. — Po referatu ise je oglasil k ibelscdi še .s. Čebašek iz Mežice, ki jie v toplih besiedah poživljal navzoče na delo z,a, povizdiigo kulturnega napredka. — Po sholdlu se je .spremenila prireditev v pravi ljudski tabor. Med zvoikii godbe so nastopili hudi telovadci, ki so- pokazali, da tudi telovadne enote v Mežiški dol rini' lepo napredujejo. Litija. Proslava prvega maja v Litiji je bila lepa iin prisrčna Kakor drugje, ‘tako je tudi v Litiji deževno vrnemo marsikoga zadržalo doma; sicer pa je delo v tovarnah popolnoma počivalo. A navzlic neugodnemu 'vremenu Ise je vseeno zbralo lepo število isodrugov in iso-druižiic na, kolodvoru k jutranjemu vlaku, 'da pričakajo govornika iz Ljubljane. Na kolodvoru je marsikoga izneinadil strumni tamburaški zbor litijske »Svobode« is svojim' e kisa k tin i m s vi r ainij e m » M a rzeljeze «. Za pokritje stroškov so ‘skrbede tonhke ©odivutžioe, ki iso pridno prodajale adeče nagel jčke. Iz kolodvora'wo se visi iso dingi' in ,so,družice podali na itng pred prodajalno konzumnega društva z,a Slovenijo, v dvorano v isti hiši nahajajoče 'se gostilne. Spotoma do tja je tambu-ratški zhioir čvrsto Isviral koračnice. Prodno se je vršdil »shod je zadonela še enkirat »Marzicljeiza«. Nato je s. Tokan v petčetrt ure trajajočem govoru obrazložil pomen. iin manifestne! jiskii izinačaj prvega maja,. Lepemu številu zbranih sodirugov in isodružic iso bila izvajanja s. Toka-ua jako všeč, kat je ob koncu pokazalo živahno odobravanje. Popoldne iso sedrugi in Sodražice napravili ialet v litijsko okolico. Vse se je izvršilo brez vsakega incidenta, in je bil strah g. okrajtnega glavarja, ki je pni redit,eil jem označil kaj je in. kaj ni do voljeno, popolnoma, nepotreben. Prvi majnik. v Litiji je pokazal onio pravo, resno nazjranje na socializem, kakor je to pričakovati od delavstva, ki odklanja Vse eksperimente in zablode nezrelih avanturistov. Pokret liiitijiskega, de-lalvistva upravičujte najboljše nade. Kakor ©e čuljte, ise litijski isOidrulgi pečajo v. dejo ustanovitve pevskega zbora in, delavskega odra. Prav tako. In če bodo 'kufllturino delo združili z intcmzivniim nacbrazbenim delom, tedaj bodo ustvarili ono ozračje, ki j.e predpogoj, socializmu za uspešne njegove borbe. To ozračje ise imenuje — znanje — veda! Zabukovca. Praznovanje proletarskega praznika je pri nas zelo lepo uspelo. Na dopoldanskem (shodu jie sodr. Ton c iz Ljubljane številnim udeležunletm razil,agal reakcijo nacionalnih istiranik posameznih evropskih držav, osobito Jugoslavije. Navedel jie zato razloge, da iso isti iskati v delavstvu samem, kii se je dalo opehariti pri zadnjih iskup-einisk ih volitvah z bog' razcepi j,eno-isti, oid meščanskih 'strank za svoje državljanske pravice. Poživljajoč deflavskvo, da nikdar več ne nasede meščanskim o'Mjnbam, temveč da strne svoje sile v eno močno 'delavsko socialistično ©tanko. Z enakim ,poyivom so tudi nekateri tukajšnji starejši .soidrugi bodrili zbrane ma-nifesrtamte in opozorili, da širimo izobrazbo in dela viski tisk in brošure,, ker le v vedi jie moč. Popoldne smo imeli lepio domačo zabavo in s tem je minulo letošnje .praznovanje v nadi, da bo prihodnje leto še veličastne jlše. iSoldlrugii na delo, da popravimo to, kar smo letos še zamudili. Kamnik. Pri nas srno praznovali prvi majnik sicer v nekoliko .skromnejšem obsegu, kakor prejšnja leta, — vendar ob tako svečanem in prisrčnem razpoloženju, kakor do-sedaj-še nikoli. Dopoldansko manifestacij, sko zborovanje, ki se je vršilo v gostilni Amerika, je posetilo okrog 150 delavcev in delavk. Ob otvoritvi je zapel naš pevski zbor delavski pozdrav. Nato je ©pregovoril ,s. Uradnik iz Ljubljane o sedanjem položaju delavskega razreda in o pomenu prvega maja. Navzoči vladni zastopnik pa je od .svoje strani pripomogel, da smo tembolj občutili, kako postajajo prvi maji to, kar so bili od vsega početka: Protest proti krivicam, ki se gode delavcu kot človeku in državljanu. Zato 'še mu za njegovo preveliko gorečnost lepo zahvaljujemo. Po slavnostnem govoru je zapel pevski zbor delavsko himno in veličastno pesem Vzbujanje duhov, koje mogočni akordi ,so ostali najgloblje v naših dušah. Ko srno sledili z napeto pozornostjo mogočnim akordom: »Tihi mrak zemljo preproga«, smo obljubili, da morajo računati armade, ki ise bone za nove zarje, tudi na slehernega izmed nas. Obljubili cimo, da gremo s potrojeno silo na delo, da bodo prihodnja leta med nami tudi tisti so-dragi-trpinii, ki so letos omahnili •pned reakcijo in pritiskom in oskrunili z nepraznovanjem praznik Svobode. Popoldanske ure smo prebili pri prijateljski zabavi, koje središče so 'bili naši sodrugii pevci in godbeniki. Proslava 1. maja v Guštanju in Prevaljah. 'Guštainjski in prevaljski proletariat je, kakor vsako leto skupaj proslavil L maj. Ob 4. uri zjutraj je v Guštanju vzbudila godba, ki je delala po celem trgu budnico in naznanjala danitev delavskega praznika. Okoli ure zjutraj so se začeli zbirati člani, članice, naraščaj in šolska deca obojega spola del. tel. enote. Gosta megla nam je prerokovala lep pomladanski dan, kar je vzbujalo pri mladih in starih še posebno veselje, da nas ne bo motil dež. Ob 7. uri se je zbrala na sejmišču precejšnja množic.;: pbeli spolov (več žensk kot moških), ki je pričakovala referenta. DTK je napravila na cesti kordon, nji na čelu se je postavil ded. pevski zbor, ki je referenta pozdravil z znanim pevskim pozdravom, a enota z krepkim »Živel«. Govornik, sodr. Kopač je pozdravil navzoče, nakar se je začel Fprev-od, na čelu telovadci, premikati proti Prevaljam. Lahek korak nam je napravila kovinarska godba iz G n Stanja. Prišli .smo do Brančurnika, kjer ise j'e sprevod ustavil, da počaka sodr. iiz 'Prevalj, Letš in Holtneca. Ko so dospeli telovadci iz Leš, se je vršil telovadni nastop naraščaja, članic ,in članov. Posebno lepo so uspele vaje moške in ženske dece pod vodstvom ©s. Blatnika in Lec-hove. ,V splošnem moramo reči, da je bila to najlepša točka dnevnega Teda. Po telovadbi ©o se formirale zopet posamezne korporacije in množica, čez 600 glav toro ječa >se je začela pomikati proti Prevaljam ipred lepo okrašen »Zadružni dom, kjer ,se je vršil (manifestaciijski ishod, katerga je otvoril sodr. Juh ;iz G,listanja, pozdravil vse zastopane korporacije ter dal besedo ©o,dr. Borštnerju iz Guštanja, ki je govoril v imenu mladine. Nato je dobil besedo sodr. Kuhar iz Guštanja, ki je pozdravil manifestante v imenu grupe okrog Del. kmetskega lista. Kot glavni referent je nastopil sodr. Kopač iz Ljubljane. Sodr. Kopač nam je v lepih 'besedah ojrisal zgodovino 1. maja, pozival naj protestiramo ne samo 1. maja proti vojni, temveč vedno iin povsod. Želeli bi ga še večkrat videti v naših vrstah. Po shodu je zapel pevski zbor »Socialistično koračnico«. Nato smo se G.uštanjčani vrnili v ‘Guštanj, druga društva in organizacije pa vsak v svoj kraj. Popoldan je priredil dram. od-isek Svobode v Guštanju v 3. dej. »Vdova Roišldnka«, katera je tudi jako dobro usipela. Proslava je izpadla mirno ter. z nekako posebno slovesnostjo. ''Želeli bi, da bi nas drugo leto bilo še enkirat toliko. Proslava 1. maja v Libojah. V Libojah je letos delavstvo praznovalo svoj praznik samostojno in sicer tako, da. je delo počivalo v ■obeli tovarnah bivše tovarne 'Schiitz in Sannenberg sedaj Keramična industrija v Libojah. Proslava se je vršila skupno s tamoš-njo krajevno organizacijo SSJ in podružnico Splošne del. zveze Jugoslavije, v kateri so delavci po isvoj.i ogromni večini organizirani. 'Shod se je vršil v prostorih gostilne pri Skoberne v . Libojah. Predsedoval je shodu s. August Dosedla, kot govornik je pa dospel s. Leskošek 'iz Celja, kateri je orisal' pomen praznika Dela na 1. maja ter njega zgodovino. Orisal je velike zasluge tej: mednarodni ideji in njeni akciji ter pozival delavstvo, da širi organizacijsko propagando, ker se s tem najbolje manifestira proti vojni in proti kravicam. (Splošno odobravanje). K besedi se je oglasil s. Reberšak Franc, kateri je rekel, da je delavstvo v Libojah pred 25 timi leti obhajalo prvikrat svoj prvi maj, ter da si je tedaj ustanovilo organizacijo »Union« der Porzelam und Ton-arbeiter Oesterreichs, katera se je nahajala večkrat v hudih borbah is podjetnikom, vendar duh za organizacijo je ostal tako. da se danes lahko spominjamo, da obstoja, v Libojah naša organizacija, že 25 let. Na to je predlagal, da bi se priredila za podružnico v Libojah pro-islaiva 25 letnice obstoja organizacije. Ta predlog se je isoglaisno isprejiel. Odboru podružnice v Libojah in oblaistnemu tajništvu v Celju se naroča, da napravi predpripravi1 za' to proslavo. Na to je s. Dosedla zaključil lepo uspelo zborovanje. 'Po zborovanju se je vršila veselica istotam ob sodelovanju tambora-k ega zbora korani i fini h delavcev. Proslava 1. maja v Hrastniku. V Hrastniku je delavstvo praznovalo svoj praznik Dela skupno -s t a mošnji m,i steklarji, kemični delavci ’ii ob veliki udeležbi rudarjev. Razveseljivo je dejstvo, da se je tudi pri rudarjih začelo svitati. Poznavalci razmer so pripovedovali, da odkar j,e nastala komunistična furija v Sloveniji, še nikoli ni bilo toliko rudarjev v majskem sprevodu v Hrastniku, kakor na letošnji proslavi. Drugo razve,se-s el ji v o dejstvo j.e to, da so se ke-inlični delavci kompaktno udeležili proslave 1. maja, medtem ko so lansko leto na dan 1. maja delali. Nasprotno so kemični delavci letos napravili slavolok z napisom: »Živel 1. maj — Živel praznik Dela«. Na drugi strani pa z besedilom: Pozdravljeni hord za prostost, ena- Urnstniški pralni prašek zastopa dvoje načel: dobro in poceni. kost in svobodo. Slavoloki so bili okrašeni z rdečimi zastavicami. H rastniško delavstvo ima to ILepo navado, cla se zbira pri Delavskemu konzuinu, in sestavi sprevod, i/i a kar odkoraka kompaktno skoz ■celo dolino z godbo na čelu do kjo-Jodvora. Pri kolodvoru pred gostilni o Drnovšek se vrši na, to skupno zborovanje, nakar se Odkoraka zopet nazaj po dolini k Rudarskemu konzumu. Tako je tudi letos luči-tnilo seveda z razliko, da je. bil letos sprevod1 mnogo večji kakor druga leta; iaizen leta 1919. V sprevodu so se nahajali telovadci in telovadkiinje Del. društva »Svoboda« v Hrastniku (telovadbo gojijo prav pridno ss. steklarji) ter pevski zbor steklarjev odnosno ?> Svobode* in godba rudarjev v Hrastniku. Predsedstvo je vodil s. (Malovih, kot govornik je nastopil ih. Leskovšek iz Celja, kateri je govoril o pomenu proslave 1. maja v smislu navodil amsterdamske internacionale. Pevski zbor je zapel <1 v e lepi pesmi: »Vstanite bratje .urno smelo« ;i:n, Bratje vsd enaki smo«. Godba je dgratla Marzeljezo. .Za. .(Malo uniformo je preskrbela .politična oblast, ki je poslala ne-•broj orožnikov za 'ta dan v Hrastnik, ki so se skrivali po vseli kapi-•tali8tISnd.il pii-arnah v Hrastniku. J nei (lenta; ni bilo nobenega, razen enega medklica, ki je padel med shodom »Dol z vojno«! To je dejalo g. Jenku, snezkemu komisarju preglavice, ves, vznemirjen je .iskal »zločinca«, da bi ga pustili aretirati. Ker se mu to ni posrečilo, je hotel napraviti majski od-ibor odgovornega :za ta medklic. iSodrugi >o se pogovarjali med seboj in rekli, da jie takih, 'ki ne jnarajo več vojne .že 20 milijonov organiziranih v amsterdamski internacionali in nič ne pomaga gospodom okrog, »rezkega, poglavarstva., če s« jeze na medklic »Dol z vojmK, ker simo vsi socialisti na celem svetu o tem enod nesnega mnenja »I)ol z vojno«!!! 1. majska proslava v šoštanju. Že na predvečer se je pokazalo, da «e šoštanlj-ko dellavstvo pripravlja, da praznik Deda čim najslovesnej-še proslavi. Vsa okna delavskih stanovanj s,o bila razsvetljena,, tako, da je Šoštanj, že na; predvečer dobil prav praznično lice. Drugi dan zjutraj je bila ob 5. uri budnica, pri kateri je sodelovala kapela, sestojeca iz malih kmetov iz šošt anj.sk e okolice. Olb 9. uri dopoldan so se zbrali delavci, delavke, njih družine, telovadbi in telovadki nje ».Svobodi?« ter »Udarniki« pred hotelom »Jugoslavijo'« in skupno odkorakali na ti',g, koder se je vršil .slhod. Shod je •otvoril predsednik krajevne organizacije SSJ s. Rožič, pevski izbor je zapel delavski pozdrav, nakar je s. Golana j er iz Ljubljane govoril o pomenu 1. majske proslave ini v kratkih obrisih orisal politični položaj. Po shodu se je razvila, povorka, ki je krenila .zopet pred hotel »Jugoslavija«, koder se je vršila veselica. Omeniti je potrebno, da so na veselici požrtvovalno sodelovali, že om eri j ena kapela iz šoštanjske oko-litce in tamburaškli zbor »Svobode« pod vodstvom s.. Korodeja.. Velenje. Prvi malj, smo proslavil^ tudi delavci in rudarji rz Velenja an okolice. Zbrali srno se na premogovniku in ob i/210. uri od,koT rakali z rudarsko godbo na čelu v .Velenje. Pred. pričetkom .zborovanja je zaigrala še enkrat godba, na kar je otvoril s. Valenčak prvo-maljslko zborovanje. Po izrečenih, pozdravih je dobil besedo govornik s. Bajt. Govornik je v zelo lepih lin prepričevalnih besedah razložil pomen proslave 1. maja in pa, naloge piioletarijata. Omenil je, zgodovino 1. maja, kako so ©e zbrali, pred 3G leti ,delavski zastopniki in, sklenili, da se praznuje 1. maj ivot praznik Dela, kjer naj delavstvo zahteva svojih praviic. Tudi letos naj delavstvo pokaže, da brez njega vise stoji, da se hoče (boriti proti novim 'vojnam. .Naš sklep mora biti, |da se bomo borili v strnjenih vrstah p,roti vsem krivica,ni .in zahtevali da se izivr-ŠujejO socialno-politični zakoni. Niavtzoči so vzeli izvajanja govornika z velikim aplavzom na znanlie. Posebno ženske so bile z govorom O protivojni propagandi zadovoljne, ker jim je tudi njim vojna prinesla neizmernih bridkosti, .ki jih občutijo še danes. Po govoru je omenil še s. Va-leručak, da je nujna, in. prva naloga združitev strokovnih organizacij in da drugo leto obhajamo 1. maj vsi trpini skupaj. Zaključni igovor‘je imel nato s» Bajt, ki je piafe'vet'1 precej1 pozornosti ženskemu vprašanju in ponovno apeliral na navzoče, da stalno .delujejo, da se delavstvo združi in solidarno bojuje ramo ob rami iza svoje pravice. Po končanem govora je predsednik 'zaključil dobro uspelto 'zbo- rovanje, na Kar je zaigrala godba še par komadov. Senovo pri Rajhenburgu. Vzide vsemu terorju od strani 'vladajočega razreda ismio Ise tudi pri nas pričeli gibati in praznovali delavski praznik 1. maj. Shod, ki se je vrlšil na stavbilšču delavskega dolina, je bil še za naše razmere dokaj dobro obiskan. S. JKrušič iz Tifoo-velj nam je v enJourneim govoru orisal zgodavi.no o boju delavskega razreda za ta maš praznik, , kakor tudi pomen sti likovne, politične in gospodarske organi zaidi'j e za delavstvo. V niaidaljnem svojem govoru se je dotaknil tudi naše socialine zakonodaje in omenil metode, katere se poslužuje vladajoči .razred nap ram dela viškemu razredu. Omeniti moramo tiudi, da smo na, predvečer 1. maja postavili na staivbišču d el at viškega, doma majsko drevo im sla.voilok, ralz Katerega so vihrale rdeče zastave. Kavno tako smo razobesili zastavo v koloniji. .To je pa tako 'zabodlo naše oijuna-še, da, 'to se kar penili od jeze. Kar naenkrat nas pride obiskat orožniški stražmoIjMer, ter j|e zahteval, da. moramo rudeče zastave odstraniti, ako jih ne, bodemo Vsi areti-ralni in vrženi v zapore. Zavedajoč se, da vlada !v naši državi teror in nezakonitost, smo se udali oboroženi sili, posekali 'slavolok in majsko drevo teir sneli zastave. S tern pa še ni rečeno, da na.ni je vladajoči razred' vzel tudi socialistično idejo, katera ise je s tem činom v naših srcih še bolj ukoreninila. Vladajoči mogotci so na prav jasen način pokazali, da se boje rudeče zastave zaradi tega, ker je pri nas ta ,simbol bratstva, svobode in •enakosti. Op. ur. 0 tem, če ?me orožniški straižmojster zahtevati iz mlaja odstranitev rldečlih zastavic, bomo ■pai Me govorili na pristojnih mestih. Radi bi vedeli, po katerem cakoniu je nlapravil to cdredlbo? 21A7CJR0S MARIBO« Qse 1* i H tel :xmaamum torog" m lom! Zmaga levičarjev na Francoskem. FnancOski narod je pokazal 'še enkrat, da je politično modrejši od nemškega. Vzlic Hindenlburgovi izvolitvi v Nemčiji, vztraja pri svoji politiki .demokracije in sporazuma. Nedeljske občinske volitve v t Vawci ji so še enkrat (zgovorno pokazale, cla hočejo Francovi do kraja s politiko levičarskega kartela. Levičar,sike stranke so debile večdln'0 iskoro v vteeh francoskih občinah. Poinkarejeva desnica je močno naizadovaiia. Razveseljivi :izidi tčli volitev jie mo,ono okrepil položaj sedanje rvlaide. Te volitve morajo navdajati z iskreno radostjo vse prijatelje miru. Po Macdonalldovem padcu je bila edino firamcoistka , vlada,, ki se je krčevito upirala, roalkcijonar-nterniu valu. Vsled monarhistične zmage v Nemčiji; je bilo optravičetna bojazen, da ise bo tudi ta vlada zrušila in da pride do veljave zopet Poinkare. Iv sreči je politična uvidevnost francOsifeega maroda, to nakano prekrižala. Računati je, da ise bo sedaj francoska vlada se dolg- Iržlaila. Taktika naših fran-cosikiui šodnuigov se je dolsleji .sijajno obneisla. ;N jibovega ulspeha se isfkreno Veselimo. Te valitve bodo ilmejle tuidi za Nemčijo ugoden upliiv,. Gotovo je, da bodo pozicija demokratičnih strank, ki imajo'v nemškem parlamentu še vedno večino, pneceji ojačale, zlasti ipa, da ne bo mogla nemška reakcija prehudo izzivati, Iker je bila s temi volitvami volja iza sporazum v Franciji ponovno dofkazaina. Te volitve iso tudi uprav francoska lekcija Angliji, ki v zadnjem času v Slvojem slepem sovraštvu proti Rusiji preoeilttao koketira .celo z mioiniaiilhiilsitično Nemčijo. 'Morda bo prvi vidni usipeh teh volitev, da se bo omajala angleška vlada, odnosno, dta; pade njen ‘zunanji miniister [Chamberlain, med tem ko to sedanja francoislka vlada še dolgo vladala. Takio je prav. Francoske Votlitive nam pničajo, da monemio vzlic vsemiu z zaupanjem zreti v bodočnost. Evropska reakcija je dobila, nepričakovano prav krepko, slkoiz-inskolz zasluženo zauištniieoi. Politične vesti. Hindenburg in antanta«. Grom in treak. Izvolitev Hi.n-denbuiiiga je preplašila vso kurjo zallego pio antantnih uin drugih zunanje političnih kabinetih. Izjiav, •uradnih iln' poluradnih, noče biti ne 'konca ne kraja. Zlasti veliko bunžuateno časopiisijte, , tisltlo, ki' vse ve, je pollno visokih modrovanji o tem nepiiičakovnem izidu nemških volitev. Situaciijiai da se je poostrila, mdr da jie 'v nevarnosti. To sicer. stotji. Že v zadnji številki smo povedali, da znači izvioliltev korak v nacionalistično revainžno politiko, v oboroževanje, v 'vojno. Ne-va|r|niost je tu. Toda, kako pomagati? Ali sitem, da.se na vise strani znova obrožujemio, da piripravlja-mo novo vojno Jok! ,S tem, da povemo nemškemu narodu, 'da ■ Se mora koimčno sam otnesti pikel-havbe in piimlsijainlstva,, da mora z ognjenim (bičem pregnati ,iz .svoje domovine vse oboževalce monarhije, militarizma in vojne ter delati res za mir, za republiko — za socializem. Toda io ne morejo povedati ‘kapitalistične vlade Nemčiji one, tki vidijo 'da je Viljem na prestolu Lin novo vajino, kakor pa res demokratično, socialistično Nemčijo. To moremo povedati le mi, sociailliati din želeiti, 'da nemški narod i!zvi|"li' končno svojo- diottž-r.i.lt, ker je sicer isvetovinli min in napredek rels v veliki nevarnosti. Še niso siti krvi. Na Bolgarskem namreč .aretacije in pobijanja »m matese« v ka-tongaih in po ulliicah nesrečne Bolgariji' se še v edino nadaljujejo. Strahovlada noče popustiti. ;0am-kov hoče menda zasloveitii kot sodoben Kaligula. Naj miu tokine! Kultu-rni svet, clasti delavstvo, si bo 'tiudi fo zia.^omnliio in se maščevalo. 'Tiudi Bolgnrjjla; se bo redila svojih krvi: željnih pijavk. Angleška dletastv| > Bolgarijo. Po velfilsu majniški maniifcuta-cdlji v Lolndonu. se je zgladi la. pri bolgarskem poisianilštvu deputacija angleškilh dtiiavcev, ki je oidlolčno protestiralo proti vladnemu, terorju dn pobijanju v Bolgariji. Za-ihiteiva.lo jie, da .se is ttm neha ter na|zniani'lisa, da pošlje v Bolgarijo pOsebno parlamientarno .depiutaciijo, ki bo ugotovila na licu mesta,, koliko ljudi je režim v Bolgariji poslal v zadnjem čal-iu na drugi, svet ■in koliko jih je še po ječah, kii čakajo n.ii, enako rešitev. Poslanik se je izgovarjali, da jie 'teror že po-jenljiaL Pclslanikoim vobče ne verjamemo,, bollga,iS:k'm pa še po-"tibno ne! * Noiv/s gospcdasrsika jvdiiika Ruflije? Francoski listi pišeijo', da ;na-meinava sovjetska Riu i;'ja ■ c.ip.i eme-niiti nekatera ustavna ddliolSila, da bo potem lažje privatnikom in tujim državljanom ter tujim drtui-bam ustanavljati v Rusiji gospodarska podjetja v tem oziru, da se bodo priznale znatne olajšave in garancije. Rutijfa računa, da feie bo s tem produkcijska sposobnost Ruisije močno dvignila. Dohodnino so znižali. Ne pri nas — da se razumemo' — marveč v Ameriki. Tam imajo denarja., izlatia, isrelbra in drugih pritiklin zadosti, zato so sklenili, da znižajta dolhiodninsko mero. Da, bogata je Amerika! Izmozgala je Evropo za, časa vojne; naše zlato je nomallo tja za njeno žito. No ,— in sedaj ona ima izdata preveč, ,mi pa (oremallo. Ona znižuje dohodninsko mero, pri' nais se jo pa zvišuje. Kakor) videti — jie vse v redu. Amerika ima denarja preveč, Evropa pa premalo', zato .smo pa toliko bolj bogati na davkih. Mii’ 'Se ni kalil? Čudno je, da meščansko časopisje ni še popolnoma .spravilo s sveta proslavo 1. maja. Vsako leto, ko prinaša poročilo o obisku majskih shodov, se glasi poročilo: »shod je bil mnogo slabše obiskan kot lansko leto«. Če bi bilo to res, kar pišejo že toliko let, potem bi se majska proslava že davno ne vršila več, ker bi ne bilo obiskovalcev. K tej vsakoletni konstataciji, sta ipa letos pristavila »Jutro« in »Slov. Narod« še: »mir se ni kalil«, tako da je vsaka notica o 1. maju izvenela: »mir se rt kalil!« — ZaLibog, da je »Jutrov« in »Narodov« mir vseeno skaljen. Skalil ga je tisti hudobni Radič, ki bi tudi rad sedel v vladi, a noče poleg 'samostojnih demokratov. Izpred sodišča. Majniška številka »'Napreja« objavlja — seveda od i3odi:Šlča prisiljena — razsodbo okiožnega sodišča v Novem mestu, s katero je bil njegov 'odgovorni urednik Zvonimir Bernot zopet obsojen, ker je žalil na časti s. dr. Koruna. »Naprej« je namreč koncern J. 1923. p rim sel nek članek, v katerem se jie nahajal tudi sledeči odstavek: »Še bolj, klerikalna pa je druga strani te Korunove izjave, da namreč, on sam res veruje, da ib o z bi a ten jem* omajal v ljudeh vero. In ker to veruje tiudi pridno izvaja, pa ne blatenje, kr -Itd bilo podobno preštevanju iziob, ampak tisto blatenje, ki je zmožno poštenemu človeku vzeti ime piri vseh, ki .ne poznajo položaja. Sam tele sicer kot prebrisan advokat skriva za bi bet plačanega reveža Goflmajer-:'i,a. ampak, mi in s-ocialiistična javnost. ve, da iste vi, g. dr. Korun ve 1-ja tisfb zcdinjevalcoV, ki 'pišejo- in iz.daj.ajio »Socialista« in vn -delamo odgovornega za to politi.'no lopovstvo prve vrste. Oe vas m. sirarni, .upamo, da 'bo isram advokatsko Zbornico! Ccilo med Iroparji in tatovi ved j a zaihrbtnio ma/padanje za nečastno.« — Božji mlini meljejo počasi in tako je iziamogell ®. Koran šele po poldrugem 'letni naj.ti zadb-MČcmje za napade v »N upre ju«. Bernot je imeli priliko pred sodiščem doprinesti dokaze za vse Ko-Irunove »'lumparije«, ki mu jilh jie »Naprej« očital, piosclmo še za zakonito tatvino Ljlud.ske 'tiskarne. In res je Beirnot poskušal dokazati ikako nekOrebttnost is. Koruna v tej in v drugih stvareh, 'toda Bernotu iso se t.i dokazi femeiljlito ponesire-čili. Pripomnimo še, da je majvigje ■sodišče Bernotu kazen z,visado, keir jie bilo mnenja, da ne more najti v Bernotovih napadih »posebmega idealizma«. T,udi md 'tega »posebnega lidieaJizima« pri Bernotu ne najdemo! DOPISI. Studenci pri Mariboru. Dne 24. aprila iso ameli tukajšnji jdemo-'kirati v goistiTni Trofenik isvoj se-•stiaiiek, na katerem .se je po poročilu »Tabora« ustanovila nova kraje vina orgatnizaci‘j!a. 'Stuidemdški sodirugi isnuo primorani izjaviti k navedenemu demo-kiratskemiu isestanku taidi naše unnie-•ntje. Ria v no tisti večer se je vršila uiavatnnedna iseja občinskega odbora, katterega član je tudi tukajšnji učitelj g. Alt, 'ki jie oljenem tudi pirodteednik finalnčnega odseka v občimlskem s‘vetu. Ker se seja ni mogla točno ob oavedend uri otVoriti, ibilo je naiia-reč aa sklepčnost premalo odhorni-kolv navzočih, se je g. Alt oprostil z izgovoiiom, da. ima neko dirugo zello vajžnto Isejo, in jie odišel. Kakor je pa iz Tatarovega poročila razvidno, je g. Alt predsedoval zgoraj imenovanemu!, političnemu sestanku demokratske istranke pri Ttnoffeniku. Jasen dokaz ie torej, da g. učitelj Alt, kot. občinski odbornik, polaga več važtnoistd politična,m sestankom, kakor pa občinski seji, kar smatramo mi za zanemarjanje njegovih 'dolžnosti. Pripciminiti še motaamo, da je bilo pri dotičnd občiniski seji na dnielvnem redu odobren je letnega računa., občinske in ubožne blagajne, tomej za goispada Alta., kot pnedsedlnika finančnega • odlselka, gotovo zelo važna seja. Na ta demokratski siestainiek Iste je tudi potrudili gospod' dr. Piivko. Kaj je on vse govoril, nam ni znano, ker se jie 'Vise vršilo strogo tajno in pri zastraženih vratih. Samo toliko nam je znano, da je udrihal tudi po Isocdjalistih, ki so na Studencih demokratom trn v peti. M d socialisti smo lahko ponosni, da se raznovrstni Visoiki gospodje toliko zanimajo za močno .socialistično trdnjavo Stuldienci. Ali' zagotavljamo jim, da jo ne Ibodo premagali, če jo še talko pridno bom-barddrajo. Opazili smo na tem sestanku tudii tukajšnjega .nadučitelja Hrena, ki je 'še nedavno trdil, da se v politiko ne meša, ali prihod dr. Pivka je ‘tudi njega ‘zibudil iz pofld-tičnega spanja. Že črez par dni potem isrno dobili z/opet visok obisk g. inženerja, komunističnega voldlitellja Ciustin-čiča iz Ljubljane. Kakor smo zvedeli, je nameraval prirediti tukaj v Stiuldlencih nekakšno predavanje o elektriki. Ce je on v tem ozd m tetrokolvnijak, nam ni znano,, gotovo pa je, da je hotel to priliko izrabiti in delati propagando za komunistično stranko. Imel pa je vsetskoz smolo, prvič je imel vlak, is katerim se je vozil, vstled strojnega defekta veldko zamude, drugič iso to predavanje po-setili samo trije poslušalci. Torej jo bil ives njegov trud zastonj. Sporočamo pa golspoicllu Gustiin-čdčju, da njegova predavanja ‘zaenkrat nie rabimo, če pa bon n o rabilLi, bomo že sami poskrbeli za p otrel » nega s trok o vrtalka. Svetujemo ^pa nadalje vsiem našim nasprotnikom, da opustijo raznovrstne olbiiskle političnega znača ja in Ida piulstiijo rnils isocialdste na miiru,, ker se čutimo sami dioivolj močpi 'tuldi izvrševali. Guštanj. Kakor je razvidno se bo vilšil Občni »bor kraj. onganiiza-cije SSJ v nedeljo 17. maja oh 9. uri (lop. Sedaj je dolžlnoist vseh članov, da se othčnega dbora udelleže, ker jim bo dana možnost, da isd izvolijo nov odbor attii pa tudi samo predsednika. Kakor Ise sliši sc g. Heinrich Škof zelo jezi, ker smo kar javno povedali, da ga 'bomo izključili iz organizacije, ker je kandidiral na nemški kapitalistični listi. 0. Škof se je pač pritoževal, da is tem ni organizaciji nič škodoval in pa socialistični ideji. Da bo g. Škofu jasno mu povemo, da se glasi čl. 7. strankinega st atola: »Noben član, Socia- listične stranke ne sme biti član kake druge istranke, niti jo me sime podpirati.« Škof je podpiral nemško stranko is 'tem, da je kandidiral proti našii socialistični. Vam g. Škof svetujemo nehajte z agitacijo pnoti naši (stranki, drugače Ise 'bomo pogovorili drugič kaj drugega. Poltlružniioa »Svobode« v Litiji bo razvila v nedeljo, dne 10. maja t. 1. svoj prapor. Spored: 1. Sprejem gostov na kolodvoru ob pol 9. ulri dopoldne piri vlakih, kd prihajajo iz LjiuMjane iin iz Mariboua. 2. Pohod na veselični prostor. 3. Razvitje prapora. 4. 0,bhod po Litiji. 5. Kosilo. 6. (Ul) 3. utri popoldne pričetek velike vrtne vicistelice lik ob Savi. Vstopnina Din 7 za osebo. — K v,lira priljulbljina .železničarska godba iz Zidanega mosta. — Vse razn dlno zavedno d',elavi3tvQ vabi k mriogobrojmi udeležbi. — Odbor. Podružnica »Sldobode« šiška sklicuje svoj redni letini olbčini zbor petek 8. maja v Zadružnem domu, ob 8. utri zvečer. Člane ise vaibi, da se sigurno uldlelleže. Predsednik. Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa kavni nadomestek, temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV EN RILO s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo. Proizvajajo: Henrik Francka Sinovi Zagreb. • Zahtevajte povsod vedno samo * »» Kora sveče „Zorart pralni prašek „Zora" nočne lučice. ;; Dobi se v vseh konsumnih prodajalnah. '■■■■■■•■■•»■■■•••■■■■••■■■■•■■■■•■■■■I1. ooooooooooooooooo N. VlELHUBER V MDRiBDRU agentura za žita in motio Tehtan ta Hrzaj, nasl.: Vielhabep, Maribor. cn o V- e Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina Maribor, Aleksandrova cesta .itev. 48 3 vo —t o C/3 ALOJZ PUOMEISTER krojač Celje, Dečkov trg 4. Izdeluje vse v krojaško stroko spadajoče obleke po meri in najnovejšem hroju. V zalogi je vedno izvrstno inozemsko blago po zmernih cenah. Zaloga izgot vvljenih oblek lastnega izdelka. Postrežba točna. Cene nizke. Priporočamo vrlo dobro lilSl Vinotoč jTiHERSHfl HLET" Maribor, Kopališka ulica 17 (v kleti Narodnega doma) Jabolčnik liter od 3 50 Din naprej, vino liter od 9-50 Din naprej. * Zastopnik „Narodne mlinske in gospo-darstvene industrije,, d. d. Zagreb in Bega-mlina v Velikem Bečkereku se priporoča za nabavo vsakovrstne moke, žita in testenin. Zastopnik pr?8 MIie t ornice olja d. d. v j—iiiiiwfwaeww>i- »MB Prvorazredni moderni pisalni stroj ST0EWER Vrhunec fine meVanike, z večletnim jamstvom dobite samo pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgcva ul. 6/1. V zalogi barvni trakovi, Indigo- karbon in povoščeni papir, hektografični in kopirni zvitki, olje za stroje i. t. d. Dospel Je zopet pravi Holandski kakao! V Vašem inierrttu je, da uživate le ppvopsten kikso; tedaj zahtevajte povaod pravi ^ holandski kakao mamke Ul %/ M »M