Leto LXlV	Poštnin« plačana » gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 11. novembra 1936
Štev. 260 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno —^^^ ^_	ček. račun: Ljub«
za ^^^^^^^^	^^^^^^^^^	M ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Ijana it
■tTo — n©- mM w ^^m	JBct	^ m^B v	M MM ^^M ^ 10.349 za
izdaj* M- ^^^^^ š^M	OB	m ^^Mmm^	m ^HPH^ mBm
a^K ip>	JHV	Jr mM S	nBEBhJf ^HB	Zagreb
inozemstvo 120 Din ^ ■■ tj^M	MM	^^ M
Uredništvo je t ^^^ JBh^	^H^^ JELo—m^J	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi al. 6/111	w	jeva b. telefon 2999
Telefoni uredništva i dnevna sinih« 209« — nočna 2994. 2994 in 209«	■■	Uhaja nik dan zjutraj, rasen ponedeljka ia dneva po praznika
K poljskemu narodnemu prazniku
Na današnji dan, ko ves svet slavi praznik miru, ko eo prenehale leta 1918 sovražnosti velike svetovne vojne, slavi Poljska republika še posebej tudi dan svojega »vstajenja od mrtvih«, dan, v katerem se je razglasila širom sveta ustanovitev poljske samostojnosti ter je bil ustvarjen sen vsega stoletja in kronan uspeh vseh borcev od Košciuskega do zmagoslavnega Pilsudskega, ki je par dni nato prišel iz nemških zaporov in prevzel v roke vodstvo nove države. Poljska, ki je bila do tega dne samo pozorišče bojnih metežev, v katerih so se borile tuje sile za svoj dobiček, samo pogorišče, ki je gorelo za tuje koristi, je tega dne po zaslugi narodne vojske vstala kot iz pepela ter dvignila visoko svojega Belega Orla v znak, da po stodvajsetih letih suženjstva in največjega trpljenja, ki ga narod doživeti more, stopa v novo življenje. Dne 11. novembra 1918 pomeni v poljsiki zgodovini nov mejnik, dan zmage žrtev nad silo, dan obračuna s preteklostjo in novo povezanost s slavno tradicijo Kraljestva, od katere so jo ločili notranji razpori, tujci in krvava diplomacija.
Romanje poljskega naroda v dnevih brezupnega suženjstva, je bilo edinstveno v svetovni zgodovini. Domovina brez meja je postala res brez.mejna, razširila se je po vsem svetu in kjer koli se je pojavil Poljak-brezdomec, je v n jegovem srcu zaživela cela in nedeljiva domovina, Domovina-sfen. V velikih romarjih Mi-rkiewiczu. Slowackem in Krasiriskem je dobila Domovina oblike veličastno demonske sile, in ljubezen do nje vsečloveške odrešujoče poteze, poteze »mesijanstva«, nadčloveškega trpljenja za dobro vseh ljudi — čudovito poljski pojav patriotizma, ki izpričuje naravnost versko mističen, kozmičen odnost do zemlje, ki je bila svobodna samo v Sircu človekovem. Trume izgnancev, ki so bežale pred vislicami doma, so se množile vse stoletje ter šle križem sveta z idealom svoje slavne preteklosti, ko so gledali od Pia-stov preko prvih kraljev ter do slavne — pre-slavne dobe Jagiellonske, v kateri je bila Pol jska ena največjih sil v srednji Evropi. Izgnanec na Češkem. Ogrskem in celo na Hrvatskem je mislil v sebi z žalostjo, da so ti kraji tvorili nekoč za Vladislava eno državo s Poljsko, s to veliko Poljsko, ki je svoje luke imela na črnem morju in na Baltiku in se potegovala, da s svojimi kralji zavlada na švedskem in celo nad Rusijo! Velika je bila Poljska in močna in med slovanskimi državami najkulturnejša, ki je edina ustvarila slovansko renesančno književnost s Koclianowskim še prej kakor Dtibrov-čani, in doživela svojo »zlato dobo«« ko smo mi začeli komaj pisati prve stavke. In ta velika Poljska je razpadla sama v sebi, nič ji niso pomagali ognjeviti in v božjem gnevu govorjene pridige p. Skarge: okostenela ustava »li-berum veto«, razdor med vladajočo »šlahto«, napadi iz severa (Švedi)), vzhoda (Rusi in ukrajinski upori), z zahoda (Nemci) in juga (Turki) so drobili njene sile in črpali njeno moč, ter jo končno prvikrat delili. Še je zaplamtel zadnji žubelj rešitve iz sebe, načrt ustave 3. maja 1791 Barska konfederacija, toda usoda se je dopolnila: velesile so si razdelile leta 1795 Poljsko (Rusija, Nemčija, Avstrija) ter jo brisale z zemljevida.
Niso pa je brisale iz src. Vstal je Kosciusko s svojimi krakovskimi kmeti, ki so s kosami na ramenih hoteli rešiti razpadajoče, pa so morali bežati v Ameriko, kjer so ustvarili novo svobodo. Vstala je zarja napoleonskega pohoda, ki mu je Mickievviez posvetil upanje svojega najlepšega epa »Gospoda Tadeja«, toda v ruski zimi je zmrznila tudi poljska svoboda. Upor leta 1830 je povečal število .vislic in nasilij. Traugutt leta 1863 je za nekaj dni sicer ustvaril samostojnost, pn jo je plačal s svojo glavo in glavami zadnjih upornikov, s katerimi je padla v »gozdne gomile« tudi poljska romantika. Iz teh gomil se je rodil trezni, z razmerami računajoč poljski kulturtli delavec, ki je začel z »delom v temeljih« in pripravljal gospodarsko kulturne pogoje za duhovno osamosvojitev. Toda s Pilsudskega generacijo, ki je dala v književnosti narodnega barda Žeromskega, je vstala nova nacionalna romantika, tokrat na temeljih socializma, ki je celo v tako izrazitem socialistu, kakor je bil pred tednom umrli Daszynski. do korenin narodna poljska. In treznemu navdušenju Pilsudskega. se je po ponesrečeni* vslaji leta 1905 posrečilo organizirati v inozemstvu poljske legije, ki so zmagoslavno povedle Poljsko v 11. november leta 1918, v svit nove svobode, v ostvarjenje velikega sna, v videnje največjih pesnikov izpred stoletja. — Tedaj je Poljska »vstala od mrtvih«, da ne bo izginila.
In danes predstavlja Poljska republika zopet velesilo in se po romantični dobi osvoboditve zopet izživlja v treznem delu za ohranitev svobode in meja ki ei jih je določila z orožjem in žrtvami. Zagvozdena mod Nemčijo in Rusijo čuva z diplomatskim mečem koridor do svojega »okna« v svet nu Baltik, na 70 km dolgo morsko obalo v neposredni bližini narodno socialističnega Gdanska. Prijateljstvo z Nemčijo, dediščina pokojnega maršala Pilsudskega, še ni dokaz njihovega germanofilstva, oz.iroma neslo-vanskosti, kakor se Poljakom po krivici očita. Toda nasilje pod carsko Rusijo jim je odprlo oči pred praznim panslavizmom, tem mamilom malih narodov, nikdar pa geslo velikih. Morda ni idealno rešen spor med Češkoslovaško tor razmerje do narodnih manjšin, toda znamenja kažejo, da politika Poljske ne hodi daleč od Male zveze, ki se ji včasih bolj približala, drugič pa zopet odmakne, kaikor pač. terjajo koristi »republike«. Vsekakor pa moramo beležiti velike prijateljske vezi, ki spajajo našo državo s Poljsko, saj smo imeli nrav letos čast sprejeti v svoji sredi predstavnika Republike Poljske, ministra Becka, dogodek, ki obeta lepšo bodočnost. In ko proslavljamo danes obenem s Po-ijaki z vsem srcem rlnn njihove samostojnosti, veliki in državni prn/nik. nn katerem bo novi vodja države generul Smygli-Rydz dobil mar-
Kaj vleče Poljsko k Angliji
Poljskega ministra Beclia izredno časte po Londonu
V London je prišel tudi knez - namestnik P avte
London, 10. nov. TG. Poljski zunanji minister Berk, ki je smatral svoj obisk v Londonu za tako važnega, da bo praznoval največji poljski narodni praznik izven svoje domovine, ima velik časopisni uspeh v Angliji. Listi mu posvečajo izredno toplo pozornost. Tudi vlada mu prireja slovesnosti, kot se Ie redko dogajajo pri uradnih obiskih inozemskih državnikov. Nemogoče se je znebiti vtisa, da gre za resen poskus od strani Poljske, da si pridobi angleško prijateljstvo in za resno voljo Anglije, du tej želji v polni meri ustreže. Pri tem jo treba priznati — in angleški kakor poljski tisk to na dolgo in široko povdarjata — da obstojajo med poljsko in angleško politiko v kolikor tiče Evrope, zelo sorodna stališča. Angleška politika je bila vedno lirez vsakih čustev, vedno realna, trenutnim potrebam odgovarjajoča in veduo usmerjena tako, da najbolj koristi imperiju. — Podobno se obnaša tudi Poljska, odkar njeno zunanjo politiko vodi Berk. Skrbno se izogiblje vsake čuvstvene politike, skrbno pazi. da so nikamor po nepotrebnem ne veže ampak, da služijo njena zunanjepolitična prijateljstva v prvi vrsti koristim poljske države. Poljska kakor Anglija sta najbolj odločno proti ustvarjanju kakšnih sovražnih blokov v Evropi, proti vsakim idejnim križarskim vojnam. Obe sta za najstrožje ravnovesje sil v Evropi in se bojita vsake nadvlade. Anglija, da more mirno tržiti po vesoljnem svetu, Poljska, da more vzdržati pritisk od leve in desne, ko sedi vložena med nasprotujočima si Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Brez dvoma jc šel Beck v London tudi po angleško priznanje, da je Poljska velesila, ker se more Poljska udeležiti pogajanj za kakoršenkoli zapad-
noevropski varnostni pakt le kot velesila. Zdi se, da bo Anglija iz realnopolitičnih ozirov, ker danes spričo zrahljauosti Francije na zapadu Anglija Poljsko potrebuje, napravila kompliment Varšavi in svojega tamošnjega poslanika povišala v veleposlanika. Tudi od Mussolinija proglašene »os Berlin—Rime ne ugaja niti angleški, niti varšavski vladi in je to zopet en povod več zato, da se Anglija veseli, da bo smela nekoliko računati na poljsko zaslombo pri odgovoru, ki ga bo treba prej ali slej dati novi tvorbi v Podouavju, ki le nekoliko preveč indira v angleške interese v Sredozemskem morju. Anglija namreč ni pozabila, da je bila letos spomladi podpisana letalska pogodba med Italijo in Nemčijo, ki dajo nemškim letalom obsežne pravice na italijanskem dotleka-neškem otočju. London smatra, da je osišče Rim— Berlin naperjeno tudi proti njemu in v tem razpoloženju se razume, zakaj je hil prirejen tako blesteč sprejem zunanjemu ministru Poljske, ki je bila povabljena, naj so osi Rim—Berlin pridruži, a je to iz realnopolitičnih razlogov odklonila. Poljska in Anglija si še nikoli nista bili tako blizu, kakor sedaj. Vsaj Anglija Poljakom ne.
Tudi Ciano povabljen
London, 10. novembra. AA. Današnja »Mor-ningpost« piše o razmerju med Veliko Britanijo in Italijo, in pravi med drugim, da se bliža čas, ko se bo moglo reči, da je led prebit. Doslej se niso vršili se nobeni neposredni diplomatski razgovori. Ustvarila se je šele primerna atmosfera, v kateri bo britanska in italijanska diplomacija
mogla uspešno delati. Dalje pravi člankar, da je mnogo pametnejše misliti na gentletnan-agree-inent kakor na britansko-italijanski sredozemski pakt.
0 isti stvari piše tudi >Daily MaiU, da se je izvedelo, da bo Mussolini to dni podal še konkretneje svoje misli o razčiščenju razmerja med Veliko Britanijo in Italijo. Listu se ne zdi izključeno, da bi italijanski zunanji minister groi Ciano dobil vabilo na obisk v Londonu.
Beck hvali Italijo
1/ondon, 10. nov. e. Poljski zunanji minister Beck je popoldne sprejel tuje časnikarje in podal posebno prijazno izjavo zastopniku agencije Štefani. Dopisnik se mu je zahvalil za to, da je imela Poljska v času sankcij napram Italiji izjemno dobrohotno stališče. Beck se mu je nasmehnil in mu rekel, da poljski narod nikdar ne bo pozabil besedi, ki mu jih je izrekel Mussolini, ko je sprejel poljske bojevnike. Poljski narod bo zmeraj ostal prijateljsko razpoložen napram veliki in moderni Italiji.
Knez-namestnik v Londonu
Belgrad, 10. novembra. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Otga sta s« odpeljala r London v gost« k vojvodi in vojvodinji Kentski.
Ciano - Schuschnigg - Kanya na Dunaju
Na obronkih konference...
Kaj sla Ciano in Hitler podpisala
Dunaj, 10. novembra 1936.
Danes se je pripeljala na Dunaj že velika truma madjarskih časnikarjev kot predstraža Kolo-mana de Danye, madjarskega zunanjega ministra, ki pride nocoj. Resno delo se bo začelo jutri, v sredo dopoldne. Čeravno so stiki z velikimi vodilnimi delegati konference skoraj onemogočeni in je državnike rimsko-berlinskega osišča mogoče videti le od daleč in naviš, je vendarle tudi razgovor s konferenčnim podosebjem, ki ga je sedaj v avstrijski prestolici okrog 150, zelo zanimiv in mnogokrat razgrinja zavese, za katerimi državniki kujejo usodo svojih lastnih držav in seveda tudi vsaj posredno usodo svojih sosed.
Tako je dane« iz avstrijskih krogov — prvega vira nihče več ne more navesti — razširila novica, da je italijanski zunanji minister prinesel s seboj točen prepis listin, ki so bile podpisane v Berch-tesgadenu, ko je bil grof Ciano pri Hitlerju. Pokazati jih hoče svojim kolegom rimskega bloka, toda pokazal jih je menda že prej nekomu drugemu in so tako prišli v javnost, četudi v pomanjkljivi obliki, Tako so baje v Berchtesgadenu podpisali celo vrsto listin, ki cai vse imajo veljavnost treh let in se tičejo naslednjih vprašanj; Zveza narodov, lo-karnska varnostna pogodba, oborožitev, Španija, Abesinija in Podonavje.
Berchtesgadenski protokoli
Glede prvih treh točk sta se Mussolini in Hitler itak že javno izrazila tako, da lahko rečemo, da je dokument v Berchtesgadenu zabeležil samo te izjave, ki predstavljajo skupno politiko obeh držav na imenovanih poljih. Glede Španije sta se obe vladi zedinili, da se bosta zavzeli za nedeljivost španske države in da torej ne bosta priznali nikake ločene sovjetske države, marveč bosta vse storili, da se vsak takšen poskus onemogoči ali zatre takoj v začetku. Glede A b e s i n i j e je itak že znano, da je Nemčija priznala italijansko zasedbo, toda Nemčija je dobila obširne možnosti za gospodarsko sodelovanje in je Italija s koncesijami v Abesiniji naravnost kupila in plačala nemške koncesije r Podonavju, predvsem pa v Avstriji. Glede P o d o -n a v j a sta se obe državi sporazumeli, da se bosta ogibali vsakih nesporazumov. Če bi pa spora nastali, bosta obe državi vse podvzeli, da se hitro odstranijo in poravnajo. Nemčija je poleg tega Italiji dala resen nasvet, naj se čim prej poravna z Jugoslavijo, ker nemška vlada nima interesa, da bi svoje odlične gospodarske odnošaie z Jugoslavijo obremenjevala s sodelovanjem z Italijo, dokler razmere med Italijo in Jugoslavijo niso čiste. Milanski govor Mussolinija je bil samo prvi odmev protokolov podpisanih v Rerchtesgadenn. Glede Češkoslovaške krožijo tukaj čudne vesti. Sprva so na Dunaju bili mnenja, da bo Češkoslovaška prva, s katero se bo Italija, odnosno države rimskega bloka, hotela na gospodarskem polju spo-
šalsko btilavo ter poslanstvo pokojnega Pilsudskega, moremo želeti veliki slovanski državi, da l)i jo vodil po potih, ki vodijo k največjemu razmahu vseh njenih sil, političnih in kulturnih. narodu poljskemu pa, da bi užival večno svobodo, ki jo je s takimi žrtvami dobojrval! /. živo vero himne, da Poljska »še ni izginila« in da tudi nikdar ne lx>!
Niecli žyje!
razumeti za tesnejše sodelovanje. Zdi se pa, tako tukaj pravijo, da je v Berchtesgadenu ta misel bila zavržena in sicer na pritisk Nemčije in je tudi Mussolinijeva opomba glede madjarskega revizio-nizma ob priliki njegovega govora v Milanu imela vprvi vrsti namen, da »izključitev« Češkoslovaške od rimsko-berlinskega osišča slovesno povdari. Zdi se, da bo pri tem vsaj za nekaj mesecev tudi ostalo. Smešne nakane, če pomislimo na nerazdružljivost Male zveze.
Madjarski načrti
M a d j a r s k t kolegi, ki prav za prav najbolj zanimajo, pa niso bogve kako optimistični glede uspehov dunajske konference v pogledu vzpostavitve resnega sodelovanja z državami Male zveze. Madjari pravijo, da zato šc pogoji niso znani. Pogoji? Saj jih vsi poznamo. Pač pa se vesele, da bodo mogli navezati stike z Nemčijo, če bo Italija skušala uresničiti vsaj neko sodelovanje z Malo zvezo, odnosno z nekaterimi državami Male zveze in vplivati tudi na Avstrijo, da stori isto. bo Ma-djarska to priložnost porabila za to, da si bo ustvarila bolj tesno sodelovanje z Nemčijo. Madjari so nadalje prepričani, da bo nevarnost komunizma njim tudi dobro služila pri dokazovanju potrebe, da se Madjarska svobodno oboroži. Obe, Italija in Nemčija, ki sta v Berchtesgadenu sklenili križarsko vojno proti boljševizmu, bosta s tega staličča z vso močio podpirali po oborožitvi Madjarske, in bo ta zahteva na konferenci dobila svoj odmev tudi ▼ uradnem poročilu.
Zanimal sem se tudi za Habsburžane, o katerih so zadnje dni posebno francoski listi, med njimi tudi uradna Havas, prinesli razburljiva poročila. Toda naletel sem na gluha ušesa in na stisnjene ustnice. Nič drugega ne povedo na Dunaju, kakor to, da je habsburško vprašanje notranja zadeva Avstrije, a da za sedaj ni aktuelno. Tudi to naziranje bo nepremostljiva ovira za sodelovanje v Podonavju. Morda zaradi tega te ovire ne bodo nalašč vlačili na dan.	Ing. Sch.
Dunaj že ob 2 bombi Nemčija odklanja:
1.	obnovo Habsburžanov
2.	razpravljanje o revizionizmu
Dunaj, 10. novembra, c. Na predvečer konference držav rimskega protokola, ki se začne jutri z uradnimi sestanki, izgleda po poročilu tujih časnikarjev položaj nekako takole:
Prvič je izključeno, da bi bilo na Dunaju sklenjeno kaj senzacionalnega, kakor je to napovedal Mussolini. Baje |e že nocoj, ko je prišel Kanya na Dunaj, začelo pokati med rimskimi zavezniki. Tem razpokam se jc danes pridružila še nemška vlada, ki je v avstrijskem zunanjem ministrstvu dala vedeti, da bi jt bilo zelo neljubo, če bi se na Dnnafa zgodilo res kaj senzacionalnega. Med prijatelji in zavezniki so senzacije izključene in tako bo dunajska konferenca morala ostati v zelo ozkem okviru.
Nobena tajnost pa ni, da je ta senzacija bila zamišliena predvsem v okviru habsburškega vprašanja, ki je posebno pri srcu kanclerju Schn-schniggu. Italija je to siališče kanclerja močno pod-
prla, toda računala je pri tem samo na odpor držav Male zveze. Temu odporu pa se je sedaj najprej pridružila Nemčija. Dopoldne je zunanje ministrstvo obiskal zastopnik nemške vlade in izjavil, da Nemčija nikakor ne bi mogla prenesti kakšnega gotovega dejstva z mislijo vzpostavitve monarhije v Avstriji. Ko je Nemčija napravila ta korak, pa se je pridružil tej zahtevi Še madjarski regent Horthy, ki je tudi sporočil, da sedaj nikakor ne bi bilo mogoče govoriti o restavraciji Habsbnr-žanov. Horthy je to svoje pojasnilo poslal v zelo odločni obliki. Tako je morala najbrž splavati po vodi prva senzacija, ki bi jo želela italijanska javnost.
Druga senzacija bi bila močna podpora m a ■« djarskemu revizionizmu, ki ga je v svojem milanskem govoru omenjal v znani obliki tudi Mussolini. Italija bi torej Madjarsko podpirala v njenih revizionističnih težnjah. Toda tudi to zadevo je N e m č i f a močno zavrla. Današnja nemška demarša se je nanašala tudi na madjarski revizioni-zem, ker Nemčija ne bi mogla dopustiti, da se Madjarska razširi v srednji Evropi. Edino kar bi naj ostalo od madj. revizionizma, bi bila ponovna oborožitev Madjarske in od te strani bo najbrž sklenjenega nekaj senzacionalnega.
Na gospodarskem polju obstojajo načrti za sodelovanje med državami Podonavja. Avstrija in Italija bi želeli v tem oziru zelo mnogo doprinesti. Avstrija hoče sodelovanje rimskega protokola s celo Malo zvezo. Italija pa si želi to sodelovanje posebno z Jugoslavijo in Češkoslovaško. Madjarska vlada pa je tudi v to vprašanje prinesla svoje stare okorele nazore. Kanya bo baje jutri izjavil v imenu svoje vlade, d Madjarska ne more pristati na idejo zbližanja z ostalimi podonavskimi državami, dokler ne bo ugodeno pravičnim zahtevam Madjarske, ki je bila na mirovnih konferencah tako hudo prizadeta. Torej namesto korak naprej, korak za dve desetletji nazaj, kar pa je v bistvu proti vsema tistemu dinamizmu, ki je potreben nacionalističnemu imperializmu, kot ga sedat razumevata in propagirata Nemčija in Italija, ki hočeta rešiti na svoj način vso srednjo in vso Evropo. V srednji Evropi pa smo na dunajski konferenci še zelo daleč od vsega tega.
Invalidi in gasilci
pri dr. Korošcu
Belgrad, 10. nov. m. Minister za notranje zadeve dr. Korošec je nocoj sprejel v svojem kabinetu deputacijo Združenja vojnih invalidov s predsednikom osrednjega odbora Božidarjem Nedičem in Mačkom Štefanom, delegatom iz Ljubljane na čelu. Zastopniki vojnih invalidov so ob tej priliki gospoda ministra opozorili na potrebo ustanovitve enotne Zveze bojevnikov kraljevino Jugoslavije, ter so ga istočasno prosili za naklonjenost, da bi o priliki sprejetja novega invalidskega zakona, ki ga je že iz svoje iniciative napovedala kraljevska vlada, ker hoče popraviti invalidom vse krivice, ki jih jim je dosedanji zakon prizadejal, upošteval njihove želje. Dr. Korošec jim je obljubil vso svojo pomoč.
Belgrad, 10. nov. m. Dr. Korošec je sprejel v svojem kobinetu starešinstvo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, ki ga tvorijo starešina dr. Dušan Kastel iz Belgrada, prvi podstarešina Stanko ..agar iz Križevcev, drugi podstarešina Franc Snoj iz Gornje Radgone. Starešinstvo je sprejel tudi resorni minister Kogič, minister brez portfo-Ija dr. Krek in belgrajski župan Ilič.
Znrjrebška vremensko napoved: Spremenljivo, toplo.
Dunajska vremenska napoved: pretežno oblačno, ponekod dež, milo.
Rydz-Smigty - maršal
Varšava, 10. nov. AA. IPat.) Zgodovinsko
svečanost izročitve maršalske palice generalu Snviglvm so opravili z izrednim sijajem in ob velikem ljudskem navdušenju. 2c zarana je ogromna množica naipolnila ulice, ki vodijo v glavno ulico, po kateri je rmel Rvdz-5»miglY oditi v kraljevski dvor. Svečanost se je vršila ob 15 v veliki zgodovinski dvorani dvorca v navzočnosti vlade, cerkvenih in vojaških dostojanstvenikov in odposlanstev vseh polkov z zastavami.
Predsednik Moscicki je izročil maršalsko palico slavljencu med zvoki nacionalne himne. 20 topovskih strelov pa je razglasilo svečano dejanje. Predsednik poljske republike je v svojem govoru dejal med drugim, da hetmanova palica ni samo znamenje največjega vojaškega čina. Sedanji dogodki opravičujejo mnogo globlji pomen tega čina. Maršal Rydz-SmiglY naj povede Podj-sko v sijajno bodočnost.
V svojem odgovoru je maršal Sm^gji-Rvdz izjavil, da ne hi bil vojak, če ga ne bi globoko ganilo, ko mu glavni poveljnik vojaških sil izroča maršal sko palico pred zidovi ki so priče nekdanje poljske veličine, v navzočnosti zmagovitih zastav vojnih tovarišev, ki so ž njimi izvedla veliko povelja tvorca neodvisne poljske cirzave maršala Pilsmdskega.
Naito je imel krajši govor poljski primes kardinal Hlond, ki ie poveličeval zosiuge maršala' RYdz-Smiglyja, pristavljajoč, da »e maršeJska pešca znamenje viteškega duha poljskega naroda. Nn koncu so predsednik vtade Stoarikovski in drugi govorniki v svo#h govorih čestitaš svojemu maršalu.
Nuncij pri dr. Stojadinoviča
Belgrad, 10 nov m. FVedsednit -Aodc in zunanja minister dr. Stoiodinovič je danes sprejel v kabinetu zunanjega rmrostrstva apostolskega mm-cija na našem dvoru msgr. Hern»enegida Pefle-
grinetija, za njim pa albanskega poslanika na našem dvoru Raufa Fico.
Pariz, 10 nov b. Radio ogetihira poroča iz glavnega štaba nacionalnih čet v Salamainci, da se napredovanje nacionalistov nadaljuje irn razvija zelo počasi, ker je odpor brariiteljev mnogo večji, kaor se je pričakovalo. Na drugi strani pa hoče Varella, ki ic prodrl najgloblje v predmestje športa ske prestolice, kar le mogoče obvarovati Madrid od nepotrebnega rušenja po topovskih granatah, ki padajo povečini le na ona pošlo pia, ki »o politično in vojaško važna za nasprotnika. Ogorčeni odpor rdečih mi! ič rakov po je dovede! doslej za njfh samo do enega rezultata, da »o namreč nesposobni in so doslej še vedno odpovedali Dva angleška zdravnika, ki so (u nacionalisti ujeli z neko ambulanto v Madridu, pripovedujeta, da so miličniki imeli doslej pri obrambi Madrida M.000 mrtvih. Ostali froneosiki dopisniki potrjujejo uspeh nacionalnih čet ne severozapadnem, rtižnem m rugozaipadnem bojišču in ugotavljajo, da je odpor rdečih braniteljev Madrida vsak trenutek slabši. Številni miličniki prehajajo pri vsaki priliki v nacionalni tabor, zlasti oni, ki so jih rdeči z revolverjem v rok prisilili, da zasedejo obrambne postojanke pred špansko prestolico. Značilen uspeh so dosegli španski nacionalisti pod poveljstvom generala Molle na cest« Avikla-Madrid, kjer so se približali glavnemu mestu ne 10 km in presekah rdečim šilom, ki se bojujejo na guada-romslkem bojišču in Escoriailu. Istočasno je geive-rd Molla napadel s svojimi cestami poiožoje miličnikov južno od Escoriola, odkjer se miličniki počasi umikajo v vzhodni smeri.
Včerajšnji boji
Po zadnjih vesteh iz Madrida so čete generala Varclle, ki so nenadoma prodrle v mesto, zasedle Paseo lmperial po vsej dolžini, dalje vso Toledsko cesio do samega središča mesta, kraljevski dvorec, univerzo, vojašnico Montano in azil sv. C h r i s i i -ona. S severa so nacionalne čele prodrle čez Quatro Caminos proH Hipodromu in se približujejo madridskemu parku E I R e 1 i r o. Z juga so nacionalne čete pordrle do Vale te. Protinapad rdečih sil jc imel predvsem namen evakuacijo dragocenosti iz špamske banke ter vojnega materijala m rešitev uglednih marksističnih osebnosti, ki so hilc že skoraj poodnoma obkoljene od Me-ročanov. Begunci, ki bežijo iz mesta, pripovedujejo o popolni zmedi. Anarhisti »i komunisti so grozili, da bodo posamezne dde mesta dvigniii v znak, toda doslej tege še niso storili, ker jim gre predvsem za to, da onemogočijo obkodjevanje mesta s severa m juga, kaiti zavedajo se, da bi v tem slučaju postali jetniki nacionalnih sil. Doslej niti eno podminirano poslopje m bilo vrženo v zrak.
Po zadnjih poročilih, ki so prispela semkaj, je usoda Madrida zapečatena in vsi znaki že kažejo, do marksisti pripravljajo svoj odliod. Po zadnjih vesteh so nacionalisti zasedli tudi poslopje poljedelskega inštituta in središče podze-» tneljske železnice, lako, da miličnikom ne bo nič več mogoče prevažali svežih sil s to železnico, kar pomeni istočasno njihov poraz.
Davi se je nad Palmo na Majorci pojavilo 10 komami stičnih letal, ki so bombardirala luške ureditve in utrdbe izven mesta. Komunistična letalo so napravila ogromno Škodo. Eksplozije bomb so zahtevale tudi številne žrtve. Kot odgovor na komunistično bombardiranje pa so nacionalisti takoj poslali močno eskadro letal v A 1 m e r 1 j o , kjer je bombardirala velika skladišča bencina Ier jih pognala v zrak. General Castclon, ki je bil na čelu svojih čet, katere so najgloblje prodrle v mesto, je bil težiko ranjrai v ulični bitki, ki se je rnzvnela med anarhisti in tujskimi Icgijonarji. Stanje generala Castelona je brezupno in bo po-Jkodbam noibrže podlegel.
Borba za vsaho hišo posebej
Madrid, 10. nov. c. Reuterjev dopisnik poroča, da se borba razvija v predmestjih in da je ta borba slrašna. Nacionalisti prodrirajo s tanki, med četami pa se bije huda borba za vsako hišo posebej. Cez mesto so danes in včeraj letala nacionalistična ietaia in metala bombe na mcslo. Severni kolodvor je ves uničen. Granate padajo v središče mesta in je že dosedaj škoda ogromna.
Anastasiu Raul - šef
romuiis ega tiskovnega urada
Bukarešta, 10. nov. TO. Po odhodu dosedanjega šefa tiskovnega urada Jona Dragu v Ankaro, kjer prevzame mesto tiskovnega atašeja, je bil imenovan za šefa tiskovnega urada na zunanjem ministrstvu Raul Anastasiu, ki je že prevzel svoje posle.
Gornja vest bo razveselila vse jugoslovanske časnikarje in prijatelje Komunije in Male zveze. Kajti novi vodja romunskega tiskovnega urada, ki postaja čedalje bolj važna ustanova v romunski vladi, je stari prijatelj naše države, kjer je kot tiskovni ataše preživel dolgo let, spoznal vso državo, skoraj vse časnikarje in se naučil najčistejšo srbohrvaščine, slovenščine pa toliko, da jo gladko bere. Rodil se je 1. 1891, študiral pravo v Bukarešti, promoviral na pariški pravni fakulteti in stopil takoj v uredništvo »Universula«. Sodeloval je nato pri različnih velikih bukareških dnevnikih, dokler ni leta 1920 prevzel glavno uredništvo »Epocec, ki jo je sijajno vodil do leta 1926, ko ga je zunanje ministrstvo, ki je znalo njegovo izredno nadarjenost ceniti, prevzelo in ga takoj poslalo kot tiskovnega atašeja k poslaništvu v Belgrad. Leta 1928 se je preselil za kratko dobo v Prago, a se je kmalu zopet vrnil v Belgrad, kjer mu je bilo poverjeno še vodstvo tiskovnega referata pri poslaništvu v Atenah. V Belgradu je postal najbolj popularna osebnost, od vseh spoštovan in naravnost ljubljen. Sleherni Belgrajčan in daleč naokrog po državi so g. Ana-staaiua poznali samo po krstnem imena Raul. On ima zaslug«, da se je o Romuniji pri nas toliko pisalo, da so hodili časnikarji v Romunijo in da bo romunski k. nam prihajali in da se je začelo zelo razgibano izmenjavanje kulturnih stikov. — Leta 1936 je bil poklican nazaj v Bukarešto, kjer je poetal podravnatolj tiskovnega urada, ki ga sedaj zapušča, da prevzame vrhovno vodstvo te ustanove ob trenutku, ko dobiva zelo obsežen delokrog. V Jugoslaviji ima g. >Raul< veliko prijateljev, ki mu k njegovemu imenovanju iskreno čestitajo.
Isti dopisnik je popoldne ob pol 14 sporočil, do se strateški položaj na madridski fronti od včeraj ni mnogo izpremenil. Miličniki in nacionalisti se bore med seboj z ročnimi granatami Letala močno bombardirajo mesto tudi popoldne in je ena težka bomba padla blizu angleškega veleposlaništva in napravila nekaj škode. Tri težke granate so padle blizu romunskega poslaništva in napravile strašno razdejanje. Pač pa objavlja mestni obrambni »vet opoldne, da nockv na lis ti opoldne še nikjer niso prekoračili reko Manzanares. Nacionalisti so osredotočili svojo ofenzivo no severozapodu Madrida.
Zadnja poročila
Madrid, 10. novembra, e. Havasov dopisnik poroča danes opoldne telefonično v Pariz naslednje: Topniški ogenj je danes dopoldne nekoliko popustil in zdi se, da na obeh straneh nekoliko počivajo. Opoldne je defiliralo več bataljonov rdečih miličnikov skozi mesto, ki so šli na fronto pri Časa del Campo. Če je včeraj na tem odseku pritisk nacionalistov nekoliko popustil, se zdi, da so nacionalisti danes dobili močna ojačenja. Bitka se razvija v gozdovih tega parka in zato je težko presoditi trenotni položaj. Vsekakor pa so nacionalisti že močnejši na tem odseku, kar se vidi iz tega, da so se na svojih dosedanjih položajih tudi utrdili. Prav tako so nacionalisti dobili močna ojačenja pri Villa Verde.
Nemci izgnali rdečega
španskega poslanika
Berlin, 10. novembra, b. Nemška vlada je zastopniku madridske vlade odpovedala diplomatske varščine, nakar je poslanik odpotoval.
Po celi državi vlada v političnih krogih veliko zanimanje za načelni sporazum, do katerega j« prišlo med voditelji srbskega dela združen« opozicije, to je med Aco Stanojevičem, Ljubo Davido-vičem in Joco Jovanovičem, ki so rvoje misli izrazili v posebnem pismenem aktu, katerega izvirna vsebina pa javnosti še ni znana. V prvih razgovorih med hrvatskim in srbskim delom združen« opozicije *o se izkristalizirale tri misli, v katerih so ti bili v»i še precej »dini.
Dr. Vilder jih je dopisniku »Vremena« takole opisal: Dosedanja ureditev države je bila izvedena, brez ozira na to, ali je je dobra ali slaba, brez sodelovanja Hrvatov in zato ne odgovarja tistemu razpoloženju Hrvatov, ki je potrebno, da bi se tudi oni čutili v državi kot v svoji. Torej je treba sporazumno postaviti temelj državni ureditvi, pri čemur bodo Hrvatje sodelovali kot enakopraven činitelj. — Ta temelj je treba postaviti po sporazumu, ki bi ga odobrila večina Hrvatov, večina Srbov in večina Slovencev brez vsakega preglasovanja. — Sporazumno je treba skleniti postopek, po katerem naj sploh pride do končne razprave o vsebini vprašanja in o ureditvi države po teh načelih.
Prav v zadnji točki pa se je vsa stvar ustavila. Niti hrvatski in srbski del med seboj si nista bila edina glede postopka, niti voditelji srbske opozicije sami se niso mogli zediniti, kako naj se ta načela dejansko izvedejo. Iz neslužbenih izjav pa je bilo mogoče spoznati, da se srbski voditelji ogrevajo za to, naj se po današnji ustavi izvoli navadna nova narodna skupščina, ki bi zbrala predstavnike naroda v pravšnem razmerju in ta vprašanja rešila. Iz izjav dr. Mačka pa je bilo dovolj jasno, da si želi nove ustavotvome skupščine, ki naj se vprašanj loti od kraja.
Dokler se srbski voditelji med seboj niso ze-dinili, je vsa stvar ob večjem ali manjšem nezaupanju s hrvatske strani stala. V na novejšem pismenem aktu pa so se zgoraj omenjeni voditelji zedinili ir. politična javnost se radodevno vprašuje, kaj so sklenili glede postopka za izvedbo zahtev, katerim se načelno tudi orej niso upirali. Ker pa
PAB v Ljubljani
Belgrad, 10. nov. m. Novo ustanovljena podružnica Priviligirane agrarne banke v Ljubljani bo imela svoje prostore v tretjem nadstropju ljubljanskega nebotičnika ter bo začela poslovati 15. t. m.
K uredbi
o kmetshšh dolgovih
Belgrad, 10. novembra. AA. Z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov je prevzela vse dolgove kmetov nasproti denarnim zavodom in kreditnim zadrugam, če so nastali pred 20. aprilom 1932, Pooblaščena agrarna banka, ki ima pravico urediti te dolgove in prejemati v imenu države vsa plačila obrokov na račun teh dolgov. Prvi obrok je že dospel 1. novembra 1986 in dolžniki ga imajo po členu 29 in 30 uredbe plačati po začasnem proračunu in sicer: dolžniki katerih skupni dolgovi denarnim zavodom in kreditnim zadrugam ne presegajo zneska 25.000 din, bodo poslali takoj PAB-u najmanj deseti del svojega na polovico znižanega dolga na račun zapadlega obroka; tisti, ki presega njihov dolg denarnim zavodom in kreditnim ustanovam 25.000 din, bodo pa poslali banki kot prvi obrok znesek, ki znaša desetino njihovega današnjega dolga. V teku meseca novembra bodo dobili dolžniki v tem smislu pozive, da plačajo prvi obrok, i od denarnih zavodov i kreditnih zadrug i od svojih prejšnjih upnikov, kakor to odreja ČL 32 pravilnika za izvedbo uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
Po prejemu poslanih ji zneskom bo PAB smatral, da so dotični dolžniki izpolnili svojo obveznost, zapadlo 1. novembra t L kadar dobi od njihovih prejšnjih upnikov potrebne podatke in obračune o teh dolgovih in ko bo na njihovi podlagi znižal glavnico, kakor to določa odredba, bo pa izvršila končni obračan anuitet. Če se bo pokazal prebitek nad zneskom, sprejetim na račun obroka, dospelega 1. novembra t 1. ga bo banka ali vrnila dolžnikom, ali pa uporabila za odplačilo prihodnjih obrokov, Če bo pa poslani znesek manjši, bo od dolžnika zahtevala, da naknadno poravna razliko.
V zveri s tem ae dolžniki obveščajo, da lahko pošljejo navedene zneske PAB-u takoj, še prej, preden dobe poziv za plačilo od zavoda ali zadruge, ki so jim bili doslej dolžni. Prav tako se dolžniki opozarjajo, da lahko takoj pošljejo PAB-u na račun odplačila tudi večji znesek ali poravnajo tudi ves dolg, v tem primeru bodo oproščeni r ustrezajoči meri obresti za bodoče. Če se dolžniki ne bodo ravnali po dobljenih plačilnih pozivih, ali po tem sporočilu, bodo po določbah člena 48 uredbe izgubili enkrat za vselej pravico, da bi se smeli še nadalje okoristiti z olajšavami pri plačevanja, kakor določa uredba. Od takšnih nerednih dolžnikov se bo brez odloga izterjalo izplačilo vsega dolga na prisilen način preko davčnih oblasti, skupaj z izterjavanjem kazenskih obresti. Zato se opozarjajo prizadeti dolžniki, da se ravnajo po tem sporočilu, in da se takoj odzovejo plačilnim pozivom. Denar naj pošljejo neposredno PAB-u s točno navedbo svojega krstnega in rodbinskega imena, kraja bivanja in zavoda ali zadruge, ki so ji doslej dolgovali.
(Iz pooblaščene agrarne banke.)
Osebne vesli
Belgrad, 10. nov. m. Napredovali so pri generalni direkciji državnih železnic v VIII. pol. skup.: za prometnega uradnika Dragotin Prezelj; za administrativne uradnike: Josip Cistan, Stanislav Guštin, Dragotin Hrašovec; za oficijale: Vinko Go-gala, Marija Zupanič, Franjo Štajncinger, Josip Cener, Hugo Turk, Mila Fanton, Josip Bagdlč, Elza Namestnik, Rajko Turk, Franc Rozman, Josip Močnik, Stanislav Cemernik, Ivan Logar, Adoll Rott; za prometnika Josip Curhalek; za bla-gajničarki potniških listkov in prtljage Elizabeta Hiršpelt, Alojzija Saks; za poslovodji Alfonz Kes-ler, Albert Zupančič; za skladiščnika Blaž Pogačnik, Franc Satler.
V IX. skup. so napredovali za oficijale: Janez
Langua, Tomo Vranež, Mihajlo Stupar.
★
Belgrad. 10. nov. m. Semkaj je prispel odposlanec italijanske gospodarske korporacije z namero, da stopi v stik z našimi merodajnimi krogi radi ustanovitve mešane jugoslovanske-italijanske trgovske zbornice, katere sedež bi bil v Belgradu in Rimu.
besedilo še ni znano, se vse suče ▼ mejah ugibanja, ki ima večjo ali manjšo verjetnost.
Po »Poirtilti« obsega U sporazum sledeče točke: Priznava se hrvatska zgodovinska in politična individualnost in v»e to, kar iz tega sledi; povdarja se nujna potreba za reforme, ki so že zdavnaj na dnevnem redu; reforme se morajo izvesti samo z novo ustavo, n« določajo pa načina, kako naj bi prišli do nove ustave; reforme morajo iti v dveh smereh: uvedba demokratičnega in parlamentarnega stanja in zasnova nove notranje državne ureditve v smislu sporazuma med Srbi, Hrvati ln Slovenci tako, da bodo zadovoljni Srbi, Hrvati in Slovenci; glavni namen vseh teh reform pa mora biti, da s« ustvari tak državni ustroj, ki bo pravilno deloval in omogočal državi, da poseže in rešuje tudi socialna in gospodarska vprašanja.
Dr. Maček je »Hrvatskemu dnevniku« dal Izjavo, r kateri pravi, da mu izvirno besedilo tega sporazuma še ni znano in da ve o tem samo toliko, kolikor je bral v »Hrvatskem dnevniku«. Ali pa bodo ti zaključki srbskih prvakov združene opozicije kaj utrdili zveze s hrvatskim delom, to se bo pa videlo šele potem, ko bomo dobili v roke izvirno besedilo, je dejal dr, Maček. Dr. Vilder pa iz izjave, ki jo je dr. Maček pred nedavnim časom dal »Vremenu« in v kateri je izrazil zahtevo po ustavotvorni skupščini, sklepa, da bi morala najprej neka koncentracijska vlada, v kateri bi tudi dr. Maček sodeloval, pripraviti teren, v katerem bi bilo mogoče razpisati volitve za ustavotvorno skupščino.
Zdi se, da bo imel pri vsem tem tudi zagrebški »Obzor« svoj prav, ko o teh izjavah m dolgih časopisnih člankih, ki se nizajo na nje, pravi: »Vsekakor kaže, da je načelna razprava prešla preko mrtve točke. Ali bo vsled tega prišlo do kake skupne politične akcije vse izven parlamentarne opozicije, šc ni mogoče vedeti, vsekakor pa So belgrajske kombinacije o koncentracijski vladi z
ISD koalicijo prazne, ker dr. Maček rahteva rešitev hrvatskega vprašanja, ne pa deleža v oblasti, ki ga brez končnega sporazuma niti ne sprejme.«
Domači odmevi
Dr. Korošec
zagrebškim društvom
Ob svojem obisku v Zagrebu je dr. Korošec daroval dobrodelnim društvom v Zagrebu znatnejše vsote, tako dijaškemu srednješolskemu zavetišču 8000 Din, sirotišnici 2000 Din, sirotišnici v Hrvatskem Leskovcu 1000 Din, akademski menzi 1000 Din, osrednji akademski menzi 1000 Din. društvu »Hrvatska Radiša« 1000 Din, domu za matere in otroke 1000 Din, Rdečemu križu 1000 Din, Domu božje previdnosti 1000 Din. Sploh je njegov obisk v Zagrebu povsod zapustil najboljši vtis, ki ga je to njegovo dejansko razumevanje za socialne potrebe Zagreba le še povečata
Ribnikarjeva rotacija in dnevnik v — Mariboru
Mnogo se sedaj govori po mestu, da se obeta Mariboru zelo velika politična živahnost v bližnji bodočnosti. Baje se snuje nova politična skupina, ki namerava prevzeti neko tiskarno ter izdajati svoje glasilo. V tej skupini bi imel veliko besedo tudi bivši odlični član »Jutrovega« konzorcija g. Ribnikar. Kakor se čuje, se namerava g. Ribni-kar preseliti v Maribor s tednikom »Domovina«, ki je njegova last ter ga tiskati potem v tukajšnji tiskarni. Tudi obstoja namera, da bi se Ljudska tiskarna pozneje povečala s pristavitvijo novega objekta za rotacijo ter bi se »Domovina« izpre-menila v dnevnik ki bi postal glavno glasilo napredne skupine, katera se je ločila od dr. Kra-merja. Novo glasilo bi seveda skušalo najprej pridobiti na terenu v mariborskih naprednih vrstah ter izpodriniti tukajšnji »Večemik«, ki je last Kramerjevega konzorcija. Maribor bi naj potemtakem poetal središče novega naprednega pokrita ter bi se od tu vršila ofenziva proti Kramer-Pucljevi skupini v Ljubljani, to pa zaradi tega, ker domnevajo, da bi bila v Mariboru in na Štajerskem za tak pokret zaenkrat najugodnejša tla in tudi novi dnevnik bi se tukaj lažje vsidral, ker je »Večerniku« v Mariboru lažje konkurirati, kakor »Jutruc in »Narodu« v Ljubljani.
„Napredni" med seboj
Belgrad, 10. nov. m. Zaradi vesti o razkolu ▼ slovenskem delu Jugoslovanske nacionalne stranke, ki jih je objavilo tudi tukajšnje časopisje, je poslal Adolf Ribnikar belgrajskemu »Vremenu« popravek, ki ga bo ta časopis prinesel v svoji jutrišnji številki. V tem popravku pravi Ribnikar sledeče:
»Radi vesti, kt so jih objavili v zadnjem času nekateri časopisi in po katerih naj bi jaz izstopil iz konzorcija »Jutra« ter ustanovil svoj napredni slovenski pokret, h kateremu bi pristopili tudi mlajši pristaši JNS v Sloveniji, sporočam, da mi niti na misel ni prišlo, da bi izstopil iz konzorcija »Jutra«, katerega solastnik sem. Nadalje je oni del vesti, po katerem sera se politično razšel z g, dr. Albertom Kramerjem, docela točen, ker v interesu napredne Slovenije ne morem odobravati politike JNS. Kar se pa tiče moje politične akcije, je znano, da sem se skoraj že pred dvema letoma umaknil v politično rezervo, od kjer morem kot izvenstrankarski človek opazovati razvoj političnih razmer v državi in Sloveniji ■ potrebno objektivnostjo in stvarnostjo.«
Končno g. Ribnikar v tem svojem popravku brani napredne elemente Slovenije ter pravi:
»Moja stara koncepcija, ki sem jo že s pokojnim Žerjavom zastopal je, da je treba zajeti vse napredne slovenske elemente v enotno fronto, ki bi v prijateljskem sodelovanju ( Belgradom in Zagrebom mogla zagotoviti naprednemn slovenskemu življu vsaj človeške pravice in gospodarski obstoj.«
Iz te previdne izjave g. Rlbnikarja bi v enem stavku to-le sledilo: g. Ribnikar zapušča JNS, ki jo v Sloveniji forsira edinole še Kramer. Pač pa je njegov program, da postane žarišče starih slovenskih liberalcev.
Znajo molčati
Časnikarji so v Zagrebu prosili dr. Mačka, da bi jim kaj več povedal o njegovi avdijenci pri knezu namestniku na Brdu. Dr. Maček jih je sprejel in je takole stregel njihovi radovednosti:
»Ali pa vi »nate molčati?« jih vpraša dr. V. Maček.
»Znamo,« hitro odgovore radovedni časnikarji.
»Jaz tudi,« odgovori dr. Maček in s tem zaključi razgovor.
Zadnja bilka
Znano je, da naši »naprednjaki« vedno skrem-žijo obraze, kadar slišijo, da v kateremkoli delu sveta kat. gibanje napreduje. Zlasti pa jih zbode, ako vidijo, da kat. zavest v državi raste. Vse drugo lahko napreduje, vsako prevratno idejo pod drobnogledom pregledajo, če le nima morda kaj dobrega na sebi, le katolicizem si ne sme opomoči. Ob vsem tem pa so seveda vedno za močno moralno zdravje naroda, tudi vera se jim zdi važen činitelj v ohranitvi narodovih moči, kadar jih kak političen uspeh zaziblje v posebno dobro voljo, kadar pa se pojavi kak čist in izrazit katoliški pokret, se jim pa takoj zmračijo napredna čela in če ga že ne morejo udušiti, ga skušajo vsaj osmešiti in mu vzeti dobro ime.
Kar pa si je včeraj »Slov. Narod« v svoji pokroviteljski vlogi dovolil, pa že presega vse meje indiferentnosti in strpnosti. V zagrebški škofiji se namreč katoliški krogi pridno gibljejo. Poleg katoliških mladinskih organizacij za kmečko, delavsko, mestno in dijaško mladino, od katerih pa nobena nima s politiko nobenega stika, so prav v
(zadnjem času osnovali še posebno organizacijo za mladino od 6. do 12. leta, ki so jo imenovali »Mladi junaki«, »Mlade junakinje«. Vse to delo »Slov. narod« imenuje »klerikalna propaganda« in mu kljub tolikim jasnim. izjavam o strogi nepolitičnosti vsega gibanja podtika političen namen: »Ni dvoma, da so vse to klerikalne organizacije naperjene proti dr. Mačkovemu pokretu, česar se sicer mačkovci zavedajo, nimajo po očividno poguma. da hi začeli t odločno protiakcijo. Zato se jim lahko zgodi, da hodo ostali vojskovodje brca vojske, ker jim liodo klerikalci pobrali vso mladino.« — Ni mogoče ugotoviti, iz kakšnih namenov je »Narod* vrgel po državi to grdo ovadbo. Ali je hotel otroke pahniti v politiko in obenem dr. Mačkovo gibanje ponižati, češ da si nič ne upa proti njim, ali pa je hotel v tistem praznem upanju, da bodo njegovi politični očetje še kdaj prišli do oblasti, že vnaprej vse pripraviti za raz-
Ipust, češ da so bile te organizacije po nekem državotvornem« listu že zdavnaj proglašene za politične, ali pa se je hotel nad itrvuti samo maščevati, ker so mordn kdaj njegove politične očete imenovali »vojskovodje brez vojske«, ali pa je vse skupaj prošnja dr. Mačku, češ: »Ne pozabi nas, ko prideš v Belgrad«. JNS in vsem njenim »uiuoii-cam« gre namreč hudo za kožo.
Strahote osvojevanja Madrtda
Tanki, ročne granate
Usoda prestolnice je zapečatena
Sporazum se je premaknil z mrtve točke
MODERNA TURČIJA
4. Življenje v Turčiji
E
Turčija je za tujca, ki prihaja iz Evrope, draga dežela. Turška lira, ki šteje 100 kuruše-v ali pijastrov in je vredna približno 30 Din našega denarja, plača komaj 10 Din v naši vrednosti. Ceneno pravzaprav ni ničesar, čeprav plače niso tako visoke, da bi odgovarjale sorazmerno življenjskim potrebščinam. Prav v tistih dneh je bila odprta obrtna razstatva v Ankari, ki kaže velik na-redek turške umetne obrti. Vprašal sem delavko, ..i je ad demonstrandum pletla na roko fin tepih, na razstavi in vzbujala s svojo ročnostjo pozornost, koliko ima dnevne plače. Odgovorila je, da 1 liro in 10 kurušev. Za ta denar se v Ankari dobi komaj kaj več kot pri nas za 10 Din. Gimnazijski profesor ima v Istanbulu mesečno 150—200 lir. Vsaj četrtino od tega mora plačati za stanovanje, ki pa v Carigradu niso niti približno tako draga kakor v Ankari.
Toda vidi se, da se vlada zelo trudi, da bi dvignila življenjsko raven svojega prebivalstva. Rusija s svojim načrtnim gospodarstvom in etatizmom je v tem pogledu poglavitni zgled za Turčijo. Tudi Turčija je izdelala gospodarsko petletko, ki naj v prvi vrsti organizira in dvigne turško gospodarstvo. Najbolj draga je v Turčiji obleka in je najbolj primanjkuje. Prva postavka petletke je dvigniti tekstilno industrijo, kar ne bo tako težko, kajti Turki imajo zelo veliko bombaža, volne in konoplje. Na drugem mestu si prizadevajo ustvariti lastno težko industrijo, za katero so dani ugodni predpogoji. Turčija ima mnogo in prav dobrega premoga (pokrajina Eregli ob Črnem morju), precej železa in tudi nekaj nafte. Bogata pa je tudi na drugih rudninah (žveplo, svinec). Treba pa je seveda modernizirati priprave za pridobivanje in predelavo rudninskih siro-vin. V lepem razvoju je tudi papirna industrija in izdelava umetne svile. V Izmitu, nedaleč od Istanbula bbstoja že velika tovrstna tovarna. S premogokopno industrijo se bo sama po sebi pričela razvijati tudi kemična industrija. Mnogo važnosti polaga država na razvoj keramike in steklarske obrti, v kateri je že danes neodvisna od inozemstva.
Političen prevrat je Turčijo zatekel v gospodarski in socialni strukturi, ki je popolnoma sli-čila dobi enrropskega fevdalizma. Novi politični krmarji so se morali odločiti za novo gospodarsko in socialno obliko. Ena pot bi bila dati svobodne roke zasebni gospodarski pobudi, kar bi Turčijo vodilo v kapitalizem, kakor ga je v vseh fazah preživela Evropa v dobi zadnjih 200 let. Toda na ta način odprta vrata bi nujno privedla v deželo tuj kapital in z njim vplive tujih interesov, kar je tako krvavo občutila osmanska Turčija vse do njenega zloma. Ker pa moderna Turčija nikakor ni hotela nadaljevati politiko kapitulacij, ampak se je hotela tudi gospodarsko osamosvojiti, je po ruskem vzorcu šla na etatizem, razlastila bege in paše, država sama pa je postala največji lastnik in podjetnik v deželi. Tako je moderna Turčija preskočila enako kakor Rusija liberalistično dobo, skozi katero je šla Evropa, izpostavila se je pa seveda tudi riziku, da za dolgo dobo nosi sama vso odgovornost za gospodarski in socialni Tazvoj. -Pfž^va si je ustvarila tudi lastno državno bankar-stvo in državne kreditne zavode, v katerih pa je 90 odst. državnega denarja in le 10 odst. privatnega kapitala. Tako moremo razumeti, odkod denar za velike investicije, ki jih požira Ankara in druge javne naprave. Kakor v Rusiji, je tudi v Turčiji večina pritrganega od delavskih plač. Kakor uradnik, je v Turčiji tudi delavec državni na-stavljenec. Tudi kmet obdeluje po večini državno zemljo. Poizvedoval sem, kako je s komunizmom v Turčiji. Pa so mi rekli, da kljub debelemu prijateljstvu s sovjeti turška država nobene stvari ne preganja bolj kot komunizma. Vsak poskus komunistične propagande je s skrajnimi sredstvi ež v kali udušen. Seveda sedanja gospodarska struktura dežele, kjer so le začetki industrijskih aglomeracij, tudi ni ugodna za komunistične masovne akcije.
Celina Male Azije je tako daleč, kakor sega vpliv morja rodovitna, prav tako tudi ob rekah. Tu pridela Turčija dovolj pšenice za svoje potrebe in celo za izivoz. Njen najdragocenejši izvoz pa je tobak, ki slovi kot eden najboljših na svetu. Izvaža a tudi sadje, zelenjavo, volno, bombaž, opij itd. o 80 odst. prebivalstva se peča s poljedelstvom
in komaj 5 odst. z industrijo. Glavni uvoznik v Turčijo je Nemčija (stroji, tekstilno blago) in zato j« razumljivo, da je tudi kulturen vpliv Nemčije precej očiten. Vendar pa je Turčija na najboljši poti, da se bo tudi gospodarsko osamosvojila, ker je njeno prirodno bogastvo obilno. Saj je že danes med vsemi samostojnimi prednjeazijskimi državami daleč na prvem mestu.
5. Fanar

Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je obiskal v Carigradu tudi patriarha Benjamina, kamor smo ga spremljali tudi časnikarji. Carigrajski patriarh se često nepravilno imenuje upravni poglavar pravoslavnih cerkva, v resnici pa ima le častne in naslovne pravice. Stoluje v Fanarju (grška beseda za svetilnik), obširni istanbulski četrti nad Zlatim Rogom, ki je bila nekoč obljudena skoraj izključno od Grkov. Toda polagoma so se Grki izseljevali, po velikem porazu v Mali Aziji so jih pa Turki večinoma nasilno izgnali, kar jih je pa ostalo, so pa izgubili gospodarsko moč in nekdanji ugled kot prvi trgovci Carigrada. Zdaj je Fanar precej zanemarjen in razrvan carigrajski okraj, naseljen od ribičev, mornarjev, obrtnikov in mestnega delavstva. Sredi nekdanje fanarske slave pa še vedno stoji prestolica carigrajskih patriarhov, ki se običajno tudi naziva kar Fanar.
Zanimalo me je, kakšen je pravoslavni Vatikan, o katerem zgodovina balkanskih narodov govori na vsaki strani. Saj so bili poleg Grkov od Fanarja odvisni tudi balkanski Slovani, Bolgari n. pr. celih 500 let! Ako je danes carigrajski patriar-hat pogreznjen v brezpomembnost, bi človek pričakoval vsaj sledov nekdanje velike slave in bogastva. Toda tudi teh sledov ni najti. Ze res, da je nekdanja patriarhija imela svoj sedež pri Hagiji Sofiji, ki je bila patriarška stolnica do 1453. leta, ko so Carigrad zavzeli Turki in patriarha na zverinski način umorili. Toda na tem mestu, kot je danes, je sedež patriaršije že od 1601. leta, sedanje poslopje pa stoji od 1797 (restavrirano 1899).
V	resnici dela nekaj nadstropna, lesena stavba (iz lesa je bil zgrajen skoraj ves stari Carigrad iz strahu pred potresi) precej reven, skoraj brezizrazen vtis. Podobna je starim grškim samostanom z mnogimi vegastimi hodniki in nizkimi sobami. Videti je, da patriarhija preživlja zlasti v zadnjih letih tudi v materielnem pogledu težke čase.
V četverokotni dvorani, dolgi kakih 25 korakov, nas je sprejel patriarh Benjamin. Po desni strani dvorane je sedelo 12 cerkvenih dostojanstvenikov, leva stran pa je bila prihranjena za goste. G. predsednika z gospo je patriarh pozdravil stoje v novogrščini z nagovorom, ki ga je imel spi-sanega. Prevedel je patriarhove besede menih, ki se je šolal v Karlovcih in torej odlično obvlada srbski jezik, Zahvalil se mu je g. predsednik v srbščini z govorom, ki ga je tudi imel spisanega, nakar je isti menih pretolmačil predsednikovo izjavo v grščino. Nato smo bili gostje postrežem s črno kavo, kakor je to običaj in gospa Stojadino-fičeva je imela priliko, da je s patriarhom kot Grkinja lahko govorila v svojem materinem jeziku. Patriarh Benjamin je častitljiv, prijazen starček. Ljubeznivo se je zanimal za našo pot in naše razmere. Končno je g. predsedniku in njegovi soprogi kot izraz posebne naklonjenosti obesil okrog vratu zlat križec. Ob slovesu je patriarh vsem udeležencem sprejema prijazno ponudil roko, pri čemer zahteva etiketa, da se poljubi prstan na roki. Nekaj ur pozneje je v hotelu, kjer smo stanovali, vrnil obisk g. Stojadinoviču in soprogi v spremstvu cerkvenih dostojanstvenikov.
Ogledali smo si še cerkev, ki je z malim dvoriščem in kritim hodnikom zvezana s patriarhijo. Tudi cerkev ni prav nič posebnega. Stara stavba z meniškim obeležjem, ki je nekoliko podobna Marijini baziliki na Trsatu. Upravljajo jo grški menihi. V cerkvi kažejo lečo, raz katere je baje pri-digoval sv. Janez Zlatoust, potem kos stebra, ki naj bi bil del onega, ob katerem je bil bičan Zve-ličar tn pa trupla treh velikih svetnic pravoslavne cerkve: sv. Petke, sv. Teofane in sv. Solomonije.
V	cerkvi je še nekaj starih, očrnelih ikon, sicer pa je ves bogoslovni prostor brez pravega okrasa in brez večjih umetnin.
Takšen je torej pravoslavni Vatikan nad Zlatim Rogom, Fanar s stoletno zgodovino, dedič slavnih in mogočnih carigrajskih patriarhov, ki se je
Bc&z huda za Izbe -&c&z MvacHOrti za 7mo{c fiecifol
Vojaška parada na narodni praznik. V ozadju se lepo vidi Ankara.
Silohran s smrtnim izidom
Pri Si. Lenartu poleg Keblja nad Oplotnico je bila v nedeljo božja pot. Na njo sta šla tudi dva skoro šc zelena mladeniča, sedcmnajstiletnika Ramšak Janez in Obrovnik France iz Božjega. 2c precej po maši jc Ramšak, ki je bil znan pretepač in nasilnež, zalezoval Obrovnika, ki se mu jc umikal. Na potu proti domu jc Ramšak z nožem v roki pričakal Obrovnika in ga napadel. Prijel ga je za suknjič na prsih z besedami: »Zdaj tc zakoljem« zamahnil na Obrovnika, ki sc jc sklonil na stran, odprl svoj nož in zabodel napadalca v prsa. Bodliat ie bil silovit. Prcrezal je rebro in zodcl Ramšaka naravnost v srce. Prcrezal mu jc aorto. Nesrečni napadalec ic napravil šc tri korake, padci na tla in na mestu izdihnil. Obrovnik je zbežal preko njiv domov, noto ua ic odšel v Oplotnico in sc sam prijavil orožnikom.
ki so ga odvedli v konjiške sodne zapore. Sodna komisija ie opravila razlelescnjc, pri katerem se je pokazalo, da je bil Ramšak telesno siccr popolnoma zdrav.
Niti Ramšak niti Obrovnik nista bila pijana, ampak sta bila oba trezna. Ljudje pripovedujejo, da so vzrok, iz katerega jc Ramšak Obrovnika napadel, neki njuni spori šc izza liudskošolskih let. Ramšaka označujejo kot človeku divje pre-tepaške in nasilne narave, ki ie žc v ljudski šoli z nožem grozil učitelju, pozneje pa večkrat šel cclo nad svojo mater ier sploh prizodcval s svojo neugnanostjo roditeljem težke sktbi.
Obrovnik sc zagovarja, da mi imel namena Ramšaka ubiti, marveč da ga ic hotel Ic malo z nožem pičiti in tako prestrašili.
Vsoko nasilno odpravljanje nesnage pri pranju ikoduje perilu. Perite zato s Schichtovim Radionom, ki voruje perilo in Vam prihrani naporno delo. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta:
1.	Raztopite Radion v mrzli vodi.
2.	Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut
3.	Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snei-nobelo.
Schichtov
RADION
POPOLNA NEGA PERILA
nekoč kosal z Rimom in mu osporaval prvenstvo v Cerkvi. V Fanarju šele človek prav živo doume, kako usoden je bil za krščanstvo cerkveni razkol v IX, veku.	Dr. Ahčin.
(Dalje.)
Ob jubileju g. dekana Matije Skerbca
Te dni je obhajal petdesetletnico rojstva kranjski dekan g. Matija Š k e r b e c. Nihče bi mu še ne prisodil, da se je že srečal z Abrahamom, saj je vendar se ves mladeniški, ognjevit, čil in živalien, kakor malokdo pri teh letih.
Gospod dekan Škerbec je poosebljena delavnost, podjetnost, inicijativnost, vedno neustrašen iu korajžen kot mlad fant. Kjerkoli je služboval bodisi v Škoejanu na Dolenjskem, bodisi kot stolni vikar v Ljubljani, ali kot tržiški župnik in sedaj kot kranjski župnik in dekan, povsod je zapustil dragocene, sadove delavnosti. Udejslvoval se je z vsem ognjem in navdušenjem v dušnopastir-ski službi, neprecenljive važnosti je pa tudi njegovo delo na kulturno-prosvetnem polju, na gospo-darsko-zadružnem in na časnikarskem jiolju. Hvaležne mu bodo vedno ljubljanske služkinje, katere je prvi organiziral v mogočni poselski zvezi v Ljubljani, vedno mu bodo hvaležni tržiški usnjarski delavci, katerim je tedaj, ko so bili na robu propada, ustanovil na zadružni podlagi krasno uspevajočo usnjarsko zadrugo »Runo«, v kateri je zaposlenih do 60 delavcev, jlvaležni so mu tudi tržiški obrtniški vajenci, katerim je postavil lep obrtniški dom, kjer imajo hrano in stanovanje; hvaležne mu bodo neštete tržiške sirote, za katere je s jromočjo Vincencijeve konference prav jio očetovsko skrbet V Tržiču je tudi poklical v življenje prvi župnijski list, v katerem se je boril za čast božjo, za poštenost in pravičnost v zasebnem in javnem življenju. — Preobširno bi bilo, če bi hoteli našteti še druge vidne spomenike Škerbčeve delavnosti v tržiški župniji.
Prav posebno se je dekan g. Škerbec izkaza' delaven, podjeten, intenziven na sedanjem službenem mestu v Kranju, kjer se mu je odprl tako lep in širok delokrog, kakor morebiti v malo-kateri ali pa celo v nobeni župniji v Sloveniji. Saj je na periferiji starodavnega Kranja nastal nov Kranj v okolici. Delo se mu je tako rekoč samo ponujalo, treba je bilo le pravega človeka, da vidi delo, a se ga ne ustraši. Ko je 1. 1928 po smrti g. dekana Antona Koblarja prišel tržiški župnik g. Škerbec v Krajij, je v kranjski župniji zaplalo novo življenje. Že peti mesec, ko je jirišel v Kranj, je g. Škerbec poklical v življenje list »Kranjski zvon«, s katerim zvoni kranjskim žup-ljanom ter jih opominja na poslednji namen človekov tako spretno, kakor bi mogel malokdo drugi. Ko je sedanji g. dekan prišel I. 1928 za župnika v Kranj, so že stale nekatere kranjske tekstilne tovarne, a nbve so se še vedno obetale. Novonastajajoče tovarne so vabile nepregledne množice delavstva v Kranj. Gospod Škerbec je videl, da te velike množice ljudi ne morejo dobiti ne primernega stanovanja in ne poceni lirane. Takoj se je lotil ogromnega dela: postavitve Delavskega doma v Kranju. Ni prej mirovni, dokler ni tako rekoč na razvalinah Mayerjeve pivovarne nastal mogočen Delavski dom, ki bo dolgo vrsto let krasen spomenik Škerbčeve delavnosti. Koliko skrbi mu napravlja Delavski dom, toda to ga nič ne moti, saj dela za čast božjo in blagor delavstva. Z besedo in svojim lastnim zgledom je dvignil kranjsko karitativno organizacijo, Vincencijevo družbo, kateri je neumoren predsednik. Lahko rečemo, da je kranjska karilativna organizacija vzor vsem drugim. Da bi pomagal sirotam, je v letošnjem letu povečal kranjsko Marijanišče in jim tako jx>magal do gorkega kotička.
NiČ ne pretiravamo* če trdimo, da si je postavil spomenik za stoletja z renovacijo krasne gotske umetnine, kranjske župne cerkve in z novim krasnim modernim oltarjem po Vurnikovi zamisli.
Še nešteto drugih stvari je, katere je dekan Škerbec dvignil k prospehu ali jih pa z nova poklical v življenje. Spomnimo le javnost na dva dijaška konvikta, za dijake v Škofiji in dijakinje v Marijanišču; sjiomnimo nn delo pri društvu, gospodarstvu itd. In neumorni in neugnani duh go-sj>oda dekana Skerbca še prede in snuje ter dela načrte, ki naj bi se uresničili.
Na |>redvečer njegovega petdesetletnega jubileja so kranjske katoliške organizacije priredile
g. dekanu zelo prisrčno slavnostno akademijo, katere so so udeležili tudi njegovi bivši župljani iz Tržiča, katerih je prišlo okrog 80 na čelu s svojim županom g. Majeršičem. Kranjski župljani so do zadnjega kotička napolnili dvorano Ljudskega doma in g. jubilanta po dveh govornikih, predsedniku Prosvetnega društva Trefaltu in odvetniku dr. Megušarju, iskreno pozdravili in mu čestitali za j>etdesetletnieo. Večer je jiokazal, da kranjsko meščanstvo g. dekana visoko čisla in spoštuje.
Gospod dekan, Bog Vas ohrani v gorenjski metropoli še mnogo let, ki naj bodo bogata žetv« za Vas in za Vaše duhovniško poslanstvo!
Duhovnikova mati -birmanha škofa Slomška
V Guštanju živi 88 letna vdova, gospa Marija Kleinlercher, nekdaj lastnica znane gostilne »Pri Tirolcu« v guštanjskem trgu. Njen sin Jožef je župnik v Maria Rojach v Lavantinski dolini na Koroškem. S ponosom in z veliko spoštljivostjo pripo-
veduje osivela vdova, da je bila 12 letna pri sv. birmi v Slovenjgradcu in da jo je birmal škof A. M. Slomšek. Spominja se še živahno tega dneva kakor tudi zunanjosti škofa Slomška. Kleinlercher-jeva mati je v Guštanju znana in čislana žena, navzlic visoki starosti še dnevno hodi strmo pot v guštanjsko župnijsko cerkev, da se združi z evha-rističnim Bogom. Slika nam jo kaže na obisku pri sinu Jožefu v Marija Rojach. Njena stalna goreča prošnja je, da bi Bog poveličal služabnika božjega Antona Martina. Je izmed redkih žena, ki je poznala škofa Slomška in že dolgo moli, da bi ga sv. Cerkev dvignila na oltar.
Zopet požar pri Zalogu
Preteklo nedeljo po devetih zvečer je farni zvon pri Dev. Mar. v Polju oznanjal ogenj. Gorel je zopet s slamo napolnjen kozolec posestnika g. Jožeta Avseca iz Zg. Kašlja. Ni se še polegel strah in razburjenje radi treh požigov na Vseh svetnikov
dan, ko so zgoreli kozolci trem posestnikom _
ko je ljudstvo hitelo na kraj požara pomagat in gasit. Nimamo besedi, s katerimi bi ožigosali to zločinsko početje. Pri vseh požarih — po zadnjih občinskih volitvah — je menda ena in ista zločinska družba. Ljudje si v strahu pred zločinskim požigalcem hite zavarovati svoje imetje, posebno kozolce, katere ima malokdo zavarovane ali pa samo za malenkostno vsoto. Posestniki v Zalogu in okolici v strahu pred požarom čujejo jx> cele noči, a kljub temu zagori zdaj na tem, zdaj na drugem koncu vasi.
Ljudstvo prosi pomoči, predvsem, da se ustanovi v Zalogu samostojna orožniška postaja, dokler pa iz tehničnih ozirov to ni mogoče, pa ekspozituro vevške postaje.
Prizadeti posestnik, ki je tudi pristaš JRZ in cerkveni ključar, trpi do 10 tisoč dinarjev škodet ki ni krita z zavarovalnino.
.Mjamra,'.c, ŠhrjanCch poje žvr^oli gsa^JEg mm\ eooerth
Drobne novice
Koledar
Sreda, 11. novembra: Martin (Davorin), škof; Menas, mučenec.
Novi grobovi
-f- Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Dne 8. novembra so ob veliki udeležbi ljudstva pokopali Janeza Podhostnika, gostilničarja in trgovca. Po težki operaciji je mirno v Gospodu zaspal v 61. letu življenja. Smrt je nepričakovano iztrgala ženi dobrega moža, deveterim otrokom skrbnega očeta, občini pa odbornika Rajni si je z železno vztrajnostjo, z veliko skrbjo m delavnostjo iz naj-skrotnnejšega začetka, postavil prijazen dom z lepim imetjem. Dobremu krščanskemu možu naj sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
Moderen način pranja
je pranje s pralnim praškom
PERIO\
Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano.
—	Pozor pred »strokovnjaki« za kmetske dolgove. Iz mariborske okolice nam javljajo, da 90 se tam pojavili mestni ljudje, ki se izdajajo za »strokovnjake v vprašanju kmečkih dolgov« ter sprejemajo razna posredovanja itd., za katera se dajo seveda dobro honorirati. Baje so v Mariboru tudi že zakotne pisarne, ki so jih taki ljudje osnovali, ki bi radi živeli na račun kmetov. Tem »strokovnjakom« in pisarnam l>o treba posvečati več pažnje, da ne bodo ljudje zopet oškodovani.
—	Vremensko poročilo irakoplorne postaje Belgrad. Položaj včeraj ob 8. Depresija v Italiji in zapadnem delu balkanskega polotoka. Visok pritisk v ostali Evropi. — Kraljevina Jugoslavija: Prevladovalo je oblačno vreme po celi kraljevini. Dež na Primorju, dalje v vrbaski in drinski banovini. Temperatura se je zvišala po vsej državi. Najnižja temperatura v Varaždinu +4 C, najvišja v Banji Koviljači + 23 C. — Najioved za danes: Prevladovalo bo oblačno, deževno |>o nekaterih krajih, zlasti proti zapadni polovici države. Temperatura bo nekoliko padla, tako v zapadnih predelih in na severu države, dočim v ostalih krajih ne bo mnogo sprememb.
—	D e s c t t i 6 o č i revežev dobivajo v dispanzerjih Protiluberkulozne zveze zdravniško pomoč, tolažbe in nasvete. Zakaj se nikdar ne spomnite našega dela niti z darili ali z zbirkami ob veselih in žalostnih urah. niti v oporokah? Ali nič ne cenite truda, ki je posvečen ljudskemu zdravju?
Ljubliana
© Vse prijatelj« katoliške prosvete opozarjamo na slovesno razvitje in blagoslovitev prapora Prosvetnega društva »Ljubljana« — mesto, ki bo v nedeljo, dne 15. novembra t. 1. ob 10 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Prapor bo blagoslovil prevzvišeni gospod knezoškof dr. Gregorij Rožman, ki se jo kot velik prijatelj naše prosvete radevolje odzval našemu vabilu. Takoj po slovesnosti v cerkvi bo v veliki dvorani Uniona botru in botrici v čast primerna proslava, pri kateri sodeluje vse članstvo, od najmlajših do najstarejših b točkami, katere so naštudirali gdč. Vencajzova, gdč. Bradeško in g. Peršuh. Na sporedu so poleg tega še pevske in glasbene točke, deklamacije in govor tovariša predsednika dr. Josipa Voršiča. Sodeluje iz prijaznosti tudi godba Nar. žel. glasbenega društva »Sloga«. Vstopnine is propagandnih namenov ni. Vsa bratska prosvetna in sorodna društva, ki bodo pri razvitju našega prapora sodelovala z društvenimi zastavami, prosimo, da se takoj pismeno ali osebno prijavijo našemu tajniku na naslov: Slavko Zupan, Ljubljana, Holzapflova ulica 19. Zbirališče za članstvo prosvetnih društev, za zastavonoše in narodne noše je ob 9 dopoldne na dvorišču nove palače Vzajemne zavarovalnice, odkoder bo skupen odhod v cerkev. Prapor, kateremu kumujeta znani prosvetni delavec in odvetnik g. dr. Ivo Cesnik in ugledna gospa Marija Sfiligojeva, soproga trgovca v Ljubljani, je napravljen po načrtu g. prof. Kregarja iz Št. Vida in je eden izmed najlepših, kar so si jih nabavila v zadnjem času naša društva Razstavljen bo v četrtek, petek in solioto v trgovini J Kette na Aleksandrovi cesti, kjer bo imelo naše občinstvo priliko, da si ga ogleda. Prapor je izdelan v beli, modri in rdeči barvi ter bo Prosvetnemu društvu »Ljubljana« — mesto res v ponos! Udeležite se slovesnosti v čimvečjem številu 1
o Mestno tafnlitvo JRZ za Ljubljano vljudno prosi vse somišljenike, ki so jim bile dostavljene pristopnice v izpolnitev in podpis, da jih čimpreje vrnejo v naši pisarni v Slomškovi ul. St. 19.
© Lep umetniški užitek vam prinese obisk razstave mladih slikarjev in kiparjev v Jakopičevem paviljonu. Odprta je dnevno od 9 do 19.
Q Šolska božičnica za siromašno šolsko mladino na Viču. Učiteljstvo narodne in meščanske šole na Viču priredi s sodelovanjem članov Vincen-cijeve konference tudi letos skupno šolsko božični-co za obdarovanjem revne šolske mladine. Ker prispevek kraljevske bansike uprave in mestne občine ljubljanske ne bo zadoščal za obdaritev vseh v po-šrtev prihajajočih otrok, ki so nujno potrebni oble-
Žene in dekleta! Katere lastnosti mora
imeti idealen zakonski mož Vam bo povedala LUISE ULLRICH V zabavni veseloigri
Muzikalna veseloigra vedrega dunajskega humorja! Za smeh in zabavo skrbita Paul Hdrbiger In Theo Llngenl
Danes premiera
ABC liubezni
v Kinu UNIONU
— Velik požar v predmestja Kamnika. Predvčerajšnjim ponoči, malo pred polnočjo je izbruhnil velik požar v šupl g. Janka Polaka v Mekinjah. V nevarnosti je bila tudi nasproti se nahajajoč« vila »Neptun«, ki je last kopališke družbe. Gasilci, ki so bili takoj na licu mesta, so v glavnem obračali vso pozornost na vilo. V šupi je bila precejšnja množina čresla, krme in gospodarskega orodja, kar je požar domala vse uničil. Škoda je velika. Prednji del šupe je imel v najemu trgovec s planinskimi zelišči Vavpotič Fr. iz Podgore, kateri trdi, da mu je požar uničil zaloge za okroglo 150.000 Din, ne more pa sumiti, kdo bi zanetil požar. Poizvedovanje za požigalcem je v teku.
— Pri saprtjn. motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frans-Josel grenčice«.
—	Slovenska st. maša. Za mešani zbor zložil Franc Premrl, organist v Šmartnem pod Šmarno goro. Samozaložba. Cena 15 Din; glasovi niso izšli. — Ne lepo, malo znano in zanimivo besedilo Gr. Malija je zložil Premrl, božji službi dostojno in primerno mašo, ki jo bodo naši cerkveni zbori radi peli. Maša obsega vse dele kakor: Vstop, slavo, evangelij, vero, darovanje, svet, po povzdigovanju in po obhajilu, kot sklep svete maše. Stavki se menjajo z mešanimi in moškimi zbori. Slog je sicer preprost, a vendar efekten, še posebno v nekaterih mašnih delih (slava, svet itd.).
V nekaterih stavkih nastopi tudi kratek recitativ, kar skladlK) še bolj poživi in ji da pestrejšo obliko in lice. Cerkvenim zborom to mašo toplo priporočamo. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
-— Planica in radio. Drevi ob pol 20 bo predaval v ljubljanskem radiu gosp. Joso Goreč o pomenu naše Planice v svetu, na kar naše športnike osobito opozarjamo.
—	Nova delavnica! Izvrstno izdeluje vsakovrstna popravila po nizkih cenah poznani urarski mojster K. Bardorler pri O. Kiflmann, Ljubljana, Mestni trg 8.
Jugoslovanska knjigarna v liubljanl
priporoča sledeče knjige: Bares. Im Llchtc der Kwigkeil. Ausgevvahlte Hirtenvvorte, Predigten, Ansprachen und Briefe. 221 str., nevez. 40 Din.
_ Berdiajevv, Voii der Wiirde des Christentums
und der Unvviirde der Christen. 81 str., nevez. 80 Din. — Berdiajew, Christentum und Klassen-kampf. 98 str., nevez. 56 Din. — Berdiajevv, \Vahrheit und Liige des Komunismus. Mit einem Anhnng — Der Mensch und die Technik. 13o str., nevez. 60 Din. — Ehrhard, Urkirche und Frtth-kathoiiiismus. 328 str., vez. 76 l)in. — Gross, lunerlicher Katholizismus. Ein Zyklus religiiiser Vortrage. 222 str., vez. 45 Din. — Schneider. BildungskrHte im KatholUismus der Welt seit dem Ende des Krieges. 404 str., vez. 115 Din. — Scholling, Die Verwal»iuig der heiligcn Zakramente. 445 str., vez. 98 Din. — Simon, Das Menschlich« in der Kirche Christi. 200 str., vez„ 50 Din. — Tyciak, Christus und di« Kirche. 119 str., nevez. 35 Din.
ke, perila in obutve, je prireditveni odbor sklenil se obrniti na javnost z nabiralno akcijo pri cenj. viškem občinstvu, ki ga tem potom vljudno naprošamo, da z blagohotnimi darili priskoči na pomoč in tako omogoči nameravano dobrodelno akcijo obeh viških šoL — Upraviteljstvo drž. nar. šol.
* KIN O *
& UNION
Abeceda liubezni
LUISE ULLRICH - PAUL 1.0RB1GER -THEO LIN GEN
■agagg aa
HARR7 BAUR najslavnejši francoski umetnik
Zlati Človek
mmMm:MM
Podaljšano na sploSno leljo občln«tval Beethovnova IX. simfonija
Poslednji akord

0 Vsi naši ljubljanski zbori, ki so v formi in ki jih ne tarejo zbog današnjih časov brige, bodo v ponedeljek, dne 16. t m. ob 20 v veliki dvorani' Filharmoniične družbe izkazali 6vojo hvaležnost vodji, mojstru Mateju H u b a d u s prednašanjein izbranega sporeda. Manjkalo seveda tudi ne bo slavljenčevih koncertnih harmonizacij slovenskih narodnih pesmi. Ljubljansko občinstvo lepo vabimo. da si nabavi vstopnice (cene od 20 Dim — 3 Din navzdol) že v teh dneh v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
mesta, odpravlja kostanj« ter jih nadomešča z drugim, bolj primernim in lepšim drevjem. Kostanji namreč preveč zasenčujejo sprehajališča^ povzročajo vlago in branijo dostop 9oncu, pri njihovih korenikan pa se zbirajo milijoni ogrcev, kar zlasti spoznamo, kadar je hroščevo leto. Eno dobroto pa divji kostanji le izikazujejo: njihov sad daje množici revnih otrok majhen postranski zaslužek. Kostanjev sad ima mnogo škroba ter ga zato nekateri trgovci kupujejo in ga dalje prodajajo raznim tovarnam. Čistilnice, izdelovalnice mila in druge tovarne potem divji kostanj predelujejo. Javna »skrivnost« je tudi, da gre mnogo divjega kostanja za izdelavo špirita. Sedai je videti po Ljubljani mnogo otrok, ki zbirajo divji kostanj in ga v vrečah odnašajo trgovcem, veseleč se par dinarjev, ki jih izkupijo zanj.
Maribor
□	Krščanska ženska zvezn za Maribor In
okolico javlja cenjenemu občinstvu, da priredi dne 2. maja 1937 veliko dobrodelno tombolo v pr»d »Doma revežev«. V primeru slabega vremena se bo vršila tombola 9. maja Prosimo vsa društva, da upoštevajo te termine ter ta dan ne prirejajo nobenih prireditev. — Odbor.
□	Pevsko društvo »Maribor«. Danes zvečer odpade pevska vaja zaradi koncerta v Ljudski univerzi. Prihodnja skupna vaja bo v petek 13. novembra.
□	Ljudski oder otvarja svojo sezono v nedeljo z uprizoritvijo pretresljive slovenske drame »Grobovi«. Predstava se vrši popoldne ob 17 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Vstopnice se dobe v predprodaiji v knjigarni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti
□	Pragi in češkoslovaškemu narodu je posvetila preleklo soboto Počitniška zveza (FS) klas gimnazije. V predavanju s skioptičrrimi slikami je bil prikazan razvoj češke prestolnice in velik) zgodovinski dogodki, ki so se v njej odigravali. Prihodnja sobota je posvečena proslavi poljskega narodnega praznika. Na sporedu sta predavanji o najnovejši poljski književnosti m obnovitvi poljske samostojnosti ter polnilno predavanje o Krokovu. Proslava se vrši ob 4. popoldne v dvorani Ljudske univerze.
□	Lahkomiselnost. Doznalo smo, da nekateri mariborski izobraženci pripravljajo ustanovitev Iikjoslovansiko-nemške lige, ki nai bi delovala za vzajemnost med Nemci in lugoslovani. Mnenja smo, da bi nam taka organizacija jemala odporno silo prodi Nemcem, ki v svoji duši ne bodo nikoli navdušeni za vzajemnost s Slovenci in da bodo kljub taki ligi nadaljevali s svojo propagando za priključitev slovenskih krajev veliki Nemčiji- — jugostovonsko-nemško ligo hi še izrabljali v svoje namene in k> smatrali kot dokaz, da je naše obmejno prebivalstvo nemškim aspiracijam naklonjeno. Nemci naj prenehajo s preganjanjem Slovencev na Koroškem in z nemoralno propagando za odcepitev slovenskih krajev od naše državne skupnosti, pa bo ustvarjeno ozračje, ki bo dopuščalo ustanovitev Jugoslovansko-nemške lige. Dokler pa tega ni, proti ustanovitvi protestiramo in pozivamo merodajne faktorje, da tako namero preprečijo.
□	Prihodnja glasbena premiera bo opereta pokojnega ravnatelja zagrebške opere Srečka Albinija »Baron Trenk«, ki so jo zakadi lepe glasbe žc mnogo igrali po tujih odrih. Režijo vodi Pavel Rasberger, muzikailno pa je naštudiral delo dirigent Lojze Herzog
□	Na vijolinskem koncertu, ki bo drevi v Ljudski univerzi, igra gdč. prof. jožica KaJc naslednji spored: Mozart »Vijolinski koncerl A-dur«, Bach »Chanconne«, Schubert-Fi iedberg »Rondo op, 52«, Brahms »Valček op. 39 št. 15«, Beethoven »Rcvmanca F-dur op. 50«, Dvorak »Humoreska op. 101 št. 7« in Pugnani-Krersler »Preludij in AJlegro«. Na klavirju jo spremlja skladatelj Vasilij Mink. — Koncert priredi pevsko društvo »Jadran«.
□	60.000 Din primankljaja so odkrili pri reviziji Nabavljalne zadruge v Velenju in ZabukovcL Na notico pod tem naslovom smo prejeli; »Ni res, da je bil odkrit pri reviziji Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Zabukovci kakršenkoli primanjkljaj. Tudi ni res, da se je katerikoli nameščenec Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Zabukovci zavezal poravnati primanjkljaj in da je bila zadeva odstopljena pristojnemu sodišču. Res pa je, da je upravni in nadzorni odbor Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Zabukovci ugotovil, da v blagajni ni prav nobenega primanjkljaja.«
□	Morilec je »znorel«. V mariborski jetnašnici imajo velike sitnosti s pobreškim morilcem Karlom Stemom, ki je začel naenkrat noreti. Nekaj časa je popolnoma odklanjal vsako hrano in se vedel tudi drugače popolnoma zmedeno. Zdravniki, ki so ge preiskali, pa so izjavili, da Steni blaznost samo simulira, do bi se rešil kazni.
□	Domačija v plamenih. V Dobrenju je zgorela hiša posestnika Alberta Baumana. Goreti so začeli najprej svinjaki ter je potem ogenj zajel še hišo. Požar je bil podtaknjen ter sumijo noko slaboumno žensko iz soseščine, da ie zažgala. Skoda znaša 30.000 Din.
□	Izginil... Oblasti poizvedujejo za kr osni arjem Petrom Kaiarcem iz Vetrinjske ulice 4. Star je 17 lef, srednje postave, dohro razvit, svetlolas in oblečen v sivo obleko. Zadnjič se je javil 15. avgusta staršem iz Korlovca, od tedaj pa ni od njega več nobenega glasu m se cfcmači boje, da je postal žrtev kakega zločina ali nesreče.
Celje
& 0 svetovnem misijonn je predaval na drugem prosvetnem večeru ob spremljevanju lepih skioptičnih slik misijonar DJ iz Ljubljane, ki se pripravlja, da bo tudi sam odšel v kratkem času v misijone. Ob izredno lepih slikah nam je predavatelj podal sliko katoliških misijonov v Indiji, predvsem še o delu slovenskih misijonarjev Velika dvorana Ljudske posojilnice je bila ob tej priliki zelo dobro zasedena.
& Sestanek Apologetičnega odseka DMK bo drevi ob pol 8 v Domu. Na dnevnem redu je predavanje: Mladinsko vprašanje.
•©■ Sestanek dimnikarskih pomočnikov iz Celja in okolice je bil v nedeljo v gostilni Vovk v Gaberju. V Celju in okolici je vseh dimnikarskih pomočnikov okrog 18, tega sestanka se jih je udeležilo 10. Razpravljalo se je predvsem o gmotnem položaju, ki sedaj še ni zadovoljiv, a je upati.
/la 1... .1 n Jtn._11____1-1 _ -__X__*■ . ,	.1 -	i 1
- r-----—i — .......J	... ^auviuiji,, a JC
da bodo dimnikarski jjomočniki dosegli, kar Poročal je predsednik dimnikarske organizacije pomočnikov iz Ljubljane g. Bizjak. V tej organi-
-0" Mestni otroški vrtee v Gaberju šteje v treh oddelkih 93 otrok in ne 23, kakor smo včeraj pomotoma poročali. Sicer je pa lahko vsak dobil iz poročila pravo sliko.
& Poslopje porodniškega in ginekološkega oddelka v celjski javni bolnišnici sedaj izpopolnjujejo. Poslopje bodo dvignili za eno nadstropje. Na vrhu bo bakrena, nekoliko viseča streha. Letos se bo dozidalo nadstropje v surovem stanju, medtem ko se bo notranjščina uredila prihodnje leto.
0 Koncert godbenega društva poštnih nameščencev bo v soboto, dne 14. novembra ob 20 v Narodnem domu.
<3 Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Princesa Marietta« in nov zvočni tednik.
Ptuj
V petek otvoritev gledališke sezone. Ob 60-letniei rojstva Ivana Cankarja vpriziori Narodno gledališče v Mariboru znano farso »Pohujšanje r dolini šcnlflorjauski« v stilizirani režiji glavnega režiserja J. Koviča. Glavne vloge igrajo Rasber-gerjeva (Jacintn), Nakrst (Peter) in Gorinšek (Zlodej). Ker je to po dolgem času prvo gostovanje poklicnega odra, je pričakovati, da se ptujsko občinstvo polnoštevilno udeleži, predstave.
Trbovlje
Volitev v obrtno ibornico ne bo v laškem okraju, ker ni bila pravilno vložena nobena kandidatna lista in zato ne potrjena. V tem primeru ima pa glavni volilni odbor pravico, da imenuje zastopnike obrti v TOI. Nerodno dejstvo, da obrtniki ne bodo mogli izraziti svoje volje, vzbuja med njimi mnogo nejevolje. Krivda pa je v tem, da se je polagalo premalo važnosti na pravilno vložitev oziroma izpolnitev liste. Škoda!
Prosveta. Z rednimi predavanji prične prihodnji petek kat. prosvetno društvo v Društvenem domu popoldne ob petih. Prvi govor o dej^vski kulturi bo imel g. Jurač iz Celja.
Igralci so v igri »Grobovi« dobro rešiti svoje težke vloge. Pripravili so se dobro, zato tudi želi odobravanje.
Jesenice
Koroški pevci na Jesenicah. Sami kmečki fantje so bili, a njihova pesem je bila lepa. Polna dvorana Krekovega doma je pričala, da so naša srca tako zelo navezana na mehko koroško melodijo. Doživeli so najboljši uspeh. Aranžerju pa bi pripisali toliko napake, da ni znal zbrati pravega programa; samo otožje, sama enoličnost kvari ugled koroške pesmi, ki je večkrat šegava, zabavna in vesela, da se ji smeje vsa dvorana. Te ni bilo, a koroški fantje-pevci so uspeha kljub temu veseli. Obiščite nas še in šel
Jesenice se vzdržujejo same. Jeseničani so se osamosvojili tudi na odru. Igrajo samo domače stvari. Prihodnjo nedeljo bo na odru »Kosoman«, ki ga je napisal naš g. Klinar. Predstavlja zgodovino, pa tudi nekaj narodnih je vmes, tako, da bo večer zelo lep.
Dol pri Hrastniku
Otvoritev farne univerze zadnjo nedeljo je nad vse pričakovanje uspela. Pravijo, da toliko ljudi še ni bilo v naši dvorani, ki ni majhna. Kljub stiski pia je vladal ves čas med predavanjem, ki je trajalo nad dve uri, popoln mir. Farno univerzo je otvoril gosp. župnik Medvešek. Nato je pa gosp. dr. Ehrlich predaval o spiritizmu in okultizmu. Navzoč' so bih skoro vsi propagatorji spiritizma pri nas, toda k debati se ni nobeden oglasil. Govorilo se je nekaj dni prej, da bodo pri predavanju nastopili, kakor tudi, da je duh že napovedal, da predavatelju ne bo dano govoriti, ker ga bo kap zadela. Toda predavatelj je vedro, a obenem znanstveno mirno osvetlil vprašanje od vseh strani,
-----------, ... je »HjJV.VU "Ul, Ml lltv. lic »t,
ali pa laže. Ljudje so s tem dobili močan dokaz, da je v špiritizirai mnogo laži, pa tudi mnogo živčne razbolelosti, poleg drobca resnice, da 6e torej ravno zato s spiritiziranjem ne smemo igrati. Cerkev ima prav, da ga vernikom zabranjuje. Po prvem predavanju na naši farni univerzi se veselimo uspeha: ljudje so mirni in razsojajo spiriti-stične pojave bolj trezno. Prihodnje predavanje bo decembra.
Vsled ogromnega zanimanja smo
Danes je nepreklicno zadnja prilika, da si ogledate
podaljšali Se za danes: v Elitnem kinu Matica:
POSLEDNJI AKORD """""""
IX. simfonija
I
© Lep dar. G. Vodnik Alojzij, kamnoseški mojster v Ljubljani, je daroval za mestne uboge kot socialno davščino od stanovanjskih prostorov in uslužbencev znesek Din 3000. Za velikodušen dar prisrčna hvala! Da bi našel še več posnemovalcev!
0 Trimesečni esperantski lečaj se začne v petek, dne 13. novembra. Priredi ga esfierantsko društvo »Zelena zvezda« v hotelu Metrojx>l. Esperanto so tudi strija
v tehnične šole, Japonci ga poučujejo namesto angleščine. Naša ešj>erantska društva orjejo ledino. Pozivajo vas, da pomagate pri oranju te ledine. Pri nas se naučite esneranta v treh mesecih. Priglasite se v častnem številu za zgoraj napovedani tečaj.
© Divji koslanj gre v denar. Ljubljana je precej obsaiena z drevoredi divjega kostanja. Moderna mesta divji kostanj v parkih 6icer opuščajo in tudi mojster Plečnik, ki vodi urbanizacijo našega
Vajenec izginil s 5400 Din
Maribor, 10. novembra.
V ponedeljek okoli 11 je poslal trgovec Komik na Grajskem trgu svojega vajenca, 16 letnega Branka P. v trgovino Ivana Preaca na Glavnem trgu, da mu ponese 5400 Din gotovine Vajenec je prišel v trgovino, oddal pa je samo |K«lovno knjižico, denarja pa ne. Izjavil je. da mora denar pri strankah še inkasirati ter ga bo pozneje prinesel. Fant je zapustil trgovino ter ga od tega časa dalje pogrešajo. Branko P. je precej velike, šibke jx>stave, nazaj [>očesanih dolgih las, podolgovatega, bledega obraza. Na sebi ima črn, klotast plašč, nizke čevlje in sive pumparice. Stanoval je pri starših v Studencih.
Policiji 6e je posrečilo ugotoviti, da je bil v družbi nekega 24 letnega G. B., katerega so videli čakati pred trgovino Preaca na vajenca. Nato sta šla oba skozi Lekarniško ulico. O. ie vse tajil. Ko pa 6e mu je dokazalo po pričah, ki so ga vi-
dele, je priznal, da je bil z njim v družbi, vendar pa neve, kam je vajenček odšel. G. je policija začasno pridržala v zaporu.
Žalostna smrt visohošolca
Ljubljana, 10. novembra.
Danes okoli 5 pofioldne so ljudje opazili na bregu Gradaščice truplo mladega človeka, ki ga je najbrž voda vrgla blizu kopališča Kolezije na breg. Policijski zdravnik dr. Lužar je ugotovil, da je smrt nastala radi utopljenjn. Pri truplu je policija našla le akademski indeks, iz katerega je ugotovila, da je utopljenec 27 letni Jože Inglič, jurist, doma iz Srednje vasi v Poljanski dolini. Jože Inglič je bi', nekoč nadarjen dijak, toda pred leti se je ponesrečil in dobil poškodbo na glavi ter Je od tedaj dalje umstveno hiral. Snoči je še v gostilni v Koleziji pil do polnoči nakar }« odtaval proti mestu. Okolnosti kažejo, da je mladenič izgubil orijenlacijo ler je padci v vodo.
Uspeh mestnega posojila
Vpisanih 37*1 milijonov dinarjev
Ljubljana, 10. nor.
Danes je potekel zadnji dan vpisovanja 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske, katerega se je lahko vpisalo v gotovini po tečaju 97 ali pa v knjižicah in s tekočimi računi pri Meetni hranilnici ljubljanski po tečaju 100. Kakor predzadnji dan tako ie bilo tudi danes veliko zanimanje ca vpis, kar dokazujejo objavljeni podatki. Posebno pa moramo podčrtati dejstvo, da je bilo posebno zadnje dni veliko število vpisnikov v gotovini. Čeprav še niso znani podatki z vseh vpisnih mest, ki jih je v vsej Sloveniji nad 160 s podružnicami vred, je vendar že iz provizoričnih podatkov, ki •o bili danes objavljeni, razvidno, da je posojilo (trpelo nad vse pričakovanje.
Možnosti vpisa se niso poslužili samo Številni vlagatelji in upniki Mestne hranilnice, na tekočih računih, saj jim nudi posojilo znatno večje obre-■tovanje, ampak je zlasti razveseljivo dejstvo, da je bilo izredno mnogo vpisov v gotovini. Reči moramo, da smo bili glede vpisov v gotovini bolj skeptični kot pa optimisti, toda rezultat nas je
f>rtjetno presenetil. Številni interesenti, ki razpo-agajo z gotovino, so «e odzvali vabilu mestne občine in kupili ta papir, ki jim nudi primerno obre-stovanje 6%, poleg tega še pri emisijskem tečaju 97 ter razmeroma majhno amortizacijsko dobo. To zanimanje moramo smatrati v mnogočem za ugoden znak splošnega razvoja na našem denarnem m kapitalnem trgu. Saj vidimo, da se vračajo v plodonosno naložbo tako za lastnike kot za ostalo gospodarstvo kapitali, ki so doslej ležali mrtvi. V takih razmerah je upati, da bo na ostalih poljih gospodarskega življenja, posebno pa pri denarnih zavodih, zopet začel krožiti denar in se bo obnovil zopet naj kreditni sistem, ki je utrpel v zadnjih letih toliko »kode.
Po dosedanjih provizoričnih podatkih, manjkajo še podatki za veičje šetvilo vpisnih mest, je bilo skupno podpisanih posojila v gotovini ali ■ terjatvami pri meetni hranilnici 37.114.000 dinarjev-Ta skupna vsota se razdeli na: 2.109 obveznic po 1000 Din, 831 obveznic po 5000 Din in 3.085 obveznic po 10.000 Dim.
Položaj za pšenico na svetovnih trgih
Mednarodni kmetijski zavod v Rimu objavlja te-le podatke za 1936-1937 kampanjo. Iz tega poročila je posneti, da je bila letošnja letina pšenice z izjemo Rusije, Kitajske in Turčije, manjša kot dosleq vse letine od 1922 dalje. Rusko produkcijo ceni za srednjo, toda manjka dovolj zanesljivih podatkov. Turško in kitajsko letino pšenice cenijo zadovoljivo. Produkcija je v izvoznih državah zaradi dobre letine v donavskih državah in ugodnih prognoz za Argentino bila nekoliko višja kot leta
1935,	vendar pa je najslabša v povojni dobi. Skupna letina uvoznih držav pa znatno zaostaja za zadnjimi tremi leti.
Računajoč z zalogami v izvoznih državah je računati razpoložljive količine za izvoz v sredi leta 1936 na 20 milij. met. stotov ali 10 odst. manj kot lani sredi leta, kar že dolgo časa ni bilo. Skupno cenijo izvozne presežke na 183 milij. met. stotov, od česar je 67 milij. iz prejšnjih letin, 116 milij. pa znaša izvozni presežek za 1936-1937. Uvozne potrebe za 1936-1937 ceni zavod višje. Za Evropo ceni uvozne potrebe na 18 milij. stotov več, za iz-venevropske države pa na 34 milij. met. stotov, torej za 6 mtlij. stotov manj kot 1935-1936. Skupno ceni zavod uvozne potrebe na 147 milij. stotov, dočim je znašal uvoz 1935-19% samo 136 milij. met. stotov.
Iz tega pregleda je razvidno, da sam izvozni presežek iz pridelka 1936 ne bo zadostoval za kritje tekočih potreb m se bodo zmanjšale zaloge iz prejšnjih letin za nadaljnjih 32 milij. met. stotov. Te zaloge so znašale dne 1. avgusta 1933 še 170 milij. met. stotov, letos komaj še 67 milij., se bodo skrčile do 1. avgusta 1937 na 35 milij. met. »totov. Tako je pričakovati, da bo nehal pritisk tako velikih starih zalog na cene na tTgu. Zaloge dne t. ii,l vfiVjfusta bodo še celo nižje kot so bile pred veliko kri^o v pšenici.
Poročilo zavoda posebno poudarja, da to rmanjšanje zalog ni toliko pripisovati povpraševanju kot dejstvu, da so bile letine slabe, tako zaradi stalne suše v Sev. Ameriki v letih 1933, 1934 in
1936,	velikih škod radi rje leta 1935 itd. Če bi bila v teh 4 letih samo enkrat ameriška žetev normalna, potem svetovne zaloge dne 1 .avgusta 1936 ne bi znatno zaostajale za rekordno višino zalog leta 1933.
Poštna hranilnica
v oktobru
V	oktobru je število čekovnih računov pri Poštni hranilnici naraslo za 62 na 26.111. Promet je dosegel rekordno višino 7.122.7 milij. Din (septembra 6.362.8 milij. Din), od tega brez gotovine 53.97 (54.22) %. Vloge na čekovnih računih so oktobra narasle na 1.244.1 milij. Din, dočim so znašale na koncu septembra samo 1.133.0 milij. Din. Tako visokega stanja, ko so dosegle vloge na čekovnih računih skoro 1K milijarde Din, Poštna hranilnica še ni zabeležila.
V	hranilnem prometu je število vlagateljev naraslo za 3.731 na 402.677, vloge na knjižicah pa so padle, kot je to običajno v oktobru, za 8 na 929.5 milij. Din.
Nemčija izdeluje surovine sama
Kot znano Nemčija vedno bolj pospešuje in povečuje domačo produkcijo važnih industrijskih surovin. Že se kažejo na več poljih uspehi tega
prizadevanja. Tako je kmetijstvo n. pr. zelo povečalo kulturo lanu in konoplje ter koruze. Računati je, da bo 1936-1937 pokrila domača produkcija lanu že dve tretjini porabe, dočim je krila 1983-1934 samo 10%, in to čeprav se je od tedaj domača poraba podvojila. Produkcija konoplje je letos zelo narasla in krije že četrtino domače produkcije. Zaradi povečanja števila ovc od 4.5 na 5 milij. glav od 1966 na 1936 bo sredi leta produkcija volne večja za 8—10%.
Najbolj pa je napredovala produkcija sintetičnih surovin. Produkcija umetne svile se je v primeri r, 1935 povečala za eno petino. Produkcija volne in celuloze, ki je 1935 znašala samo 15.000 do 17.000 ton bo povečana na kapaciteto 70.000 do 75.000 ton letno. Nove produkcije naprave za bencin iz črnega in rjavega premoga se grade. Tako dobivajo na industrijski način producirane surovine vedno večjo važnost v nemški produkciji.
Novo nemško državno posojilo. Za izvedbo novega 4-letnega gosp>odarskega načrta bo razpisano novo nemško notranje posojilo v znesku 500 inilij. mark. Posojilo nosi od 1. decembra dalje 4.5%, vpisni tečaj je 98.75%. 100 milij. mark je še podpisanih od hranilnic in zadrug. Amortizacija se začne z žrebanjem od leta 1913 dalje, letno eno šestino skupnega zneska.
Koliko so vTedne rame vrste marke. >Prager TagblatU prinaša za razne vrste vezanih mark tele mednarodne tečaje: efektna marka 83.3%, registrska marka 48.3 in kreditna marka 79.3% tečaja proste marke. Že iz teh treh tečajev je razvidna dispariteta med uradnimi tečaji marke in vezanimi markami.
— Pri zlati žili, bolečinah ▼ križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, s« dosežejo vedno odlični uspehi z naravndi' »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Otf. reff. S. hr. 30474/».
Borza
Dne 10. novembra 1936.
Denar
V zasebnem ktinngu se je danes angleški funt učvrstil v Ljubljani na 237.75 denar, v Zagrebu na 238.0750-239.6750, v Bekjradu oa 237.95 do 239.55.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.64 —8.74, v Zagrebu na 8.58 —8 68, v Belgradu na 8.60- 8.70.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.40 —33.10, i v Belgradu 32 blaga
Italijanske lire so bile zaključene v zasebnem kliringu v Ljubljani in Zagrebu po 2.15, do-: čhn so jih v Belgradu nudili po 2.35.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.98 do 14.18, v Zagrebu pa so se učvrstili na 13.9150 do 14.1150, nadalje za sredo novembra na 13.89 do 14.09, za konec novembra so popustili na 13.7750—139750. za sredo decembra po so beležili 13 75—13.95. V Belgradu so nemški čeki narasti na 13.9220-14.1220.
Stirisloletnica rojstva največjega poljskega pridigarja, pisatelja P. Piotra Sharge S. J.
(1536-1612)
Poljski katoliški pisatelji so praznovali pred mesecem slovesno 400 letnico največjega poljskega pridigarja vseh časov ter enega največjih poljskih pisateljev »zlate dobe«, ki je v najvišji meri združeval v sebi ljubezen do Boga in do domovine, slavnega jezuita p. Piotra Skarge Pow«>skega, dvornega pridigaria kralja Sigismunda 111., pisatelja slavnih »sejmskih (—parlamentarnih) pridig« in »Življenja svetnikov«, najprlljubljenejše poljske knjige. Ob proslavi moža, ki je ljubezen do jezika in naroda tako tesno združeval z javnimi razmerami svojega časa, ki je v imenu Boga čutil poslanstvo, da moralno prerodi najprej državnike in politične ljudi, če hoče, da se bo prerodil ve« narod, v imenu tega klasičnega pisatelja, ki je javno bičal z najbolj žgočimi besedami ves nered v državi, vsako oddaljevanje javnega življenja od božjih postav, 90 zahtevali katoliški pisatelji v posebni resoluciji »priznanje katolištva z zakonom za državno vero na Poljskem, ureditev zakona po načelih Cerkve, zvišanje verskega pouka v šolah, spremembo socialnogospodarskega reda v državi po papeževih enciklikah v stanovsko državo, ter iniciativo vlade v okviru Društva narodov, da se pospeši pravična ureditev židovskega vprašanja, od katerega zavisi verska, narodna in gospodarska bodočnost Poljske«. Obenem je kongres začel z akcijo, da se p. Peter Skarga proglasi za blaženega.
Kdo je bil p. Skarga? Marsikdo se spominja veličastne slike poljskega slikarja Matejka »Skarga pred parlamentom«, kjer med samimi plemi&i
stare poljske države govori tenka, asketska postava gorečega meniha ter jim z božjo jezo kaže vse njihove slabosti, ki izpodkopavajo moralne in državne temelje domovine. Bil je namreč tedaj najbolj razrvani čas »taropoljske dobe, ko je po sijajnem humanizmu in po klasični dobi pesništva začela drobiti sile verska diferenciacija, ko je Rey začel s protestantizmom ter so 3. maja 1555 protestantski poslanci stavili v parlamentu celo že vprašanje, naj se kralj odloči, katero vero bo prevzel za državno. Na svoji strani so imeli že najvplivnejšega moža cele Poljske kneza- Radziwilla. Prav tako so se širili med inteligenco kalvinisti ter v južnih krajih husiti, »češki bratje«. Verska edinost Poljske je bila tedaj najbolj na zgodovinski tehtnici. Toda prišel je škof Stanislav Hozius, duša protireformacije, ki je sodeloval pri zvezi države z Vatikanom ler je kot prvi nuncij prišel na Poljsko sam predsednik tridentinskega koncila Li-
fomani, ki je dosegel, da je Sejm priznal sklepe ridentina ter da je kralj -Sigismund sprejel pod zaščito novi jezuitski red (156>4). V jezuite pa je tedaj stopil Peter Skarga, ki je postal odslej največji borec za katoliški preporod, za unijo z ukrajinskimi pravoslavnimi, ler ima največ zaslug za zopetno versko enotnost Poljakov. Začel je s svojimi pridigami v Vilnu na jezuitski šoli, ki jo je kralj spremenil v Akademijo, v nekako univerzo, katere prvi rektor je postal Skarga. Takoj je zaslovel kot nenadkriljiv govornik in k njegovim pridigam so ljudje drli v trumah. Spreobrnil je iz pro-teslanlizma kneza Radziwilla ter vse njegove pristaše ter s tem zadal smrtni udarec razkolu, kot takega slavnega pridigarja ga je kralj Sigismund III. poklical v Krakov na dvor za dvornega propoved-I nika ter obenem za »parlamentarnega dušebrižni-ka«, to je za takega, ki je maševal pri otvoritvi in zaključku parlamenta ter ob tej priliki imel nagovor na poslance, kakor tudi vsako nedeljo in praznik v času njihovega zborovanja. To dolžnost je opravljal 23 let ter imel na poslance svoje slavne »sejmske pridige-, ki spadajo med največje bisere staropoljske literature, poleg Kochanowskega
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2325.67 -2340.26
Berlin 100 mark...... 1743.03-1756.91
Bruselj 100 belg...... 733.20- /38.32
Curih 100 frankov...... 996.45-1003.52
Loti dom 1 funt.......21106- 21\11
Newyork 100 dolarjev .... 4304.76 - 4341 07
Pariz 100 frankov...... 201 02- 202.46
Praga 100 kron....... 153.33- 154 44
Trst 100 lir........ 227.70- 230 78
Promet na zagrebšiki borzi je znašal 1,816.648 dinarjev. — Promet na belgrajski borzi ie znašal 2.091.000 dinarjev.
Curih. Belgrad 10, Pariz 20.173, Loodon 21.21, Ne\vyork 435, Bruselj 73.575, Milan 22.925, Amsterdam 233.25, Berlin 175, Dunaj 775 (81.35), Stockbolm 109.35, Osio 106.575, Kopenhagen 94.70 Praga 15 39, Varšava 81.80, Budimpešta 85.75, Atone 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Hei-singfors 9.36, Buenos-Ajres 1.2075.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. posojilo 85—86, agrarji 51—55, vojna škodo promptna 378— 361, begluške obveznice 69 —70, 8% Blerovo posojilo 86—87, 7% Blerovo posojilo 77 —78, 7% posojilo Drž. hip. banke 89-91, Trboveljska 190 den?
Zagreb. Vrednostni papirji: 7% invest. poso-tfo 85-85.50 (85), agr<*ii 49.50-50, votnn škoda promptna 379—382, begluške obveznice 70 bi., dalm. agrarji 65—66, 8% Blerovo posojilo 87—88 (871, 7% Blerovo posojilo 77 —78 (78), 7% posojilo Drž. hip. banke 89.50-90.50. - Delnice: Priv. agrarna banka 194-196, Trboveljska 196—200, Isis 15 den.. Osj. sladk. tov. 135-140 (140), Du-brovačka 200 den., Gutmenn 60 bi.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 85.50—86, agrarji 49.75 —50, vo*na škoda proniplna 378 - 379 (379, 378.75) 12 357-378 (277.50), begi. obvoznice 69.75-70; 67.50-67.90, 8% Blerovo posojilo 85.50—86 (85.75), 7% Blerovo posoiilo 76.25 —76.50 (76.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 90 bi. - Delnice: Narodna banka 6.950-7.000, Priv. agrarna banka 194—195.
Dunaj, 10. nov. Dvig tečajev delnic na dunajski borzi se nadaljuje. Tržišče naložbenih papirjev se je dnaes razvijalo mimo pri vendar čvrsti tendenci. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): obligacije Donavsko savska jadranska železnica, 74.75—(72.50), avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 18.25 kasa (18.45); delnice: Narodna banka 178.25 (178), Landerbank 75, Donavsko savska jadranska železnica 20 (19.82), Graz-Koflacher 27.25 (27), Steg 35.20 (34.80), Steweag 28.60 (28), Magne-sit 93 (91), Trboveljska 25 (24.40), Alpine 37.80 (36.70), Berg-Hutten 590 (585), Rima Murany 84.90 (80.80), Steyr-Daimler-Puch 221 (219), Leykam 45 (45.25), Semperit 62.70 (62.50).
Zitm trg
Položaj na žitnem trgu je postal čvrstejšL Na trgu že od preteklega tedna sem kupuje znatne količine Priv. izvozna družba, ki potrebuje blago za izvoz v inozemstvo. Nadalje kupuje kot preje tudi vojaška upratva za svoje potrebe. Drugače pa tudi naš konzum kaže veselje k nakupovanju, vendar ne more izkoristiti položaja zaradi premajhnih raz-položiljivih sredstev. Trenutno zahtevajo danes u blago v Banatu 154, v Bački 157, za umetno sušeno (foruzo 87—88, za bosansko nad času primerno suho 90, za času primerno suho pa 80—82 pariteta Indjija.
Ljubljano. Pšenica: ban. 79 kg 2% in bč. 78 kg 2% 156-158, bos. 77 kg 4% 155-157. -Rž: 72 kg 2% bar. 130-135. - Oves: slav. 104-108. - Ajda: par Ljubljano 130-135. — Činkvantin: srem. 125—127, umetno sušena promptna 88—90, za december-januar 93— 95. — Moka št. 0 bč. m ban. 250 -255, št 2 230-235, št. 5 240- 245. - Otrobi: bč. debela 103-105, drobni 88—90.
Novi Sad Pšenica: bč. ladja Tisa 164 do 165, bč. ladja Begej 163 50-164.50. srem., slav. 154-155, bč., ban. 153-155, srem. ladja Sava 160 do 161, bč. ladja kanal 161-162, srem. ladja Donava 162—163, bč., ban. ladja Donava 163—164. Moka: bč., ban. Og, Ogg 240- 250, bč. 220-230, 200-210, 180-190, št. 7 in 8 neizprem., srem., slov. Og, Ogg 235 - 245, 215 - 225, 200 -205, 175 do 185, št. 7 in 8 neizprem. — Fižol: bč., srem., beli brez vreče 200-20250, bč. beli z vrečami 205 — 210. — Ostalo neizprem. Tendenca neizpr. Promet živ.
Sombor. Pšenica: bč. okoi. Sombor, gor. bč., južno bon. 153—155, srem., slav., gornjo ban. 154-156, bč. ladja Begej 164-165, bč., ban potiska šlep 164 — 165. — Koruza: bč., srem., nova, dec.-januar 77 —79. — Vse ostalo rieizprem. Tendcnca vzdTŽna. Promet 36 vagonov.
Živina
Dunaj, 10. nov. Na današnji prašičji sejem je bilo prignanih 5.432 pršutarjev in 5.822 »peharjev, skupno 11.254 glav, od tega iz Avstrije 2.417, iz inozemstva pa 8.837. Cene so bile naslednje za kg
pesmi za največje vrednote te dobo ter najlepše tvorbe poljskega jezika, ki je v ustih pridigarjevih dobil klasične oblike. Na teh parlamentarnih zborovanjih je nastopil kot »poslanec, toda ne poslanec samo enega okraja, ne kot poslanec, ki ga iz-bero ljudje, temveč kot poslanec Boga, ki ima nalogo-naravnost od naroda, da ga reši pogube«. V teh govorih, katerih osem nam je ohranjenih v za-isu, se je pokazal Skarga za največjega domolju-a, ki je smatral službo Bogu tudi za službo narodu in ki si ni mogel misliti Poljaka, da ljubi Boga, ne ljubi pa države in obratno, ki pa se je tudi zavedal, da je njegova dolžnost, izpraševati vest poslancem ter jim naštevati njihove grelie proti državi in bližnjemu, zlasti pa proti Bogu in njegovim postavam. Poljsko je smatral za krščansko oz. katoliško državo, v kateri mora priti tudi do najvišjega izraza katoliški moralni red, ter je bičal brezobzirno vse, ki so to zaslužili, od najvišjega kralja preko kanclerjev in plemičev do najnižjih iz preprostega ljudstva. Govoril je v prvi pridigi o »modrosti, upravljati državo«, v drugi o »ljubezni do domovine«, v tretji o »domači spravi«, o »monarhiji in kraljestvu«, v sedmi o »socialnih krivicah, ki se gode v državi« ter se je r dozdaj nezaslišano strogostjo zavzel za boljši položaj kmetov, kar je na Poljskem še danes pereč problem; v osmi pa je z največjim ognjem ter najbolj zgoščeno besedo, s pravim klasičnim izrazom, šibal »javne grehe, ki ostanejo po navadi nekaznovani«. V tej pridigi je vzel vse politične grehe, ki jih je kdaj zagrešila Poljska, pod svoj nož, vso nepoštenost uprave, izsesavanje kmetov, poneverbe in korupcijo, vse javne grehe ter prerokoval propast države, če bo šlo tako dalje. Ti grehi vpijejo po maščevanju z neba. In to je govoril vpričo kralja ter vseh poslancev na njihov račun. Poleg tega notranjega reda se je zavzemal ludi za unijo z Ukrajinci ter dosegel, da ie sejm I. 15% v Brestu l.itevskem sprejel Versko unijo, s katero so Ukrajinci stopili zopet v zvezo z Vatikanom. Duša po-krela je bil Skarga. Skartfa pa ni bil samo politični pridigar, temveč tudi sicer svet mož, ki je
žive teže: »peharji I. 1.64—.66, madjareki »peharji 1.62—1.63, stari »peharji 1.40—1.50, kmečki 1.54— 1.65, križani 1.54—1.67, pršutarji 1.40—1.68. Tendenca je bila mirna. Špeharji so beležili v primeri s preteklim tednom slabeje. Madjarski špeharji so obdržali čvrsta cene preteklega tedna, dočim so ostali špeharji popustili v ceni za 2—3 groše.
Hmelj
Studijska sekcija češke sekcije Hmeljarske zveze v Žatcu objavlja, da je ceniti letino hmelja v letu 1936 na 1.086.000 stolov po 50 kg (1935 pa 1.200.000 stotov), od tega pa je že prodanih 985-tisoč stotov, torej 86% Največji je odstotek prodanega blaga v Angliji 97%, nadalje v Nemčiji 90 in Jugoslaviji 85%.
Nasznanila
Liubljana
1 Hotno sluibo imajo lekarna: l>r. Kmet, Tyr*ers centa 41; tur. Trukooar ded., M mini Irf I in mr. 1 Klar. Selen brgova ulic* 7.
l Prosvetno drutt-ro Trnovo, priredi drovu ob 8 IIL prosvetni va&er, mi katerem bo Ulici zaiMinuvo •ktafrtlAivo predavan)« goap. pater II a j n 6 e k o o bi« k D pri imerliklh Slovencih. Vabimo v«e Alane ln prijatelje, da m predavanja odoleie v obilnem UevUiu
1 Na koncertu godalnega kvarteta is Drviriena m bo Izvajal kot druga toftka ajmreda Beethovnov (rodnimi kvartet t es-duru »p. 127, ki spada m»i naj bojAa dola neemrtuega giaebenega velikana. Ta kvartet Je bil komponiran v letih 1834-0825 in J« bil prva.1 javno lavajan dne (. maroe IKfi v kvarteta, katerega t. violinist Je bU naA rajeik Zupančič. Poleg toga se iT/vaja Smetanov kvartet, o katerem bomo povedaLi ivur po-drobnottti Jutri tn Skerjančov kvartet IV. Kouioert IVrondeiiekoga komornega kvarteta bo v petek. dne 13. t. in. v veliki FUtiartnoniAni dvorano. ZačeUik toono ob pol 8 zvečer, na kar ie prav posebno opozarjamo.
1 Šentjakobsko prosvetno druitvo v Ljubljani Ima svoj redni obAnl zbor v ponedeljek, dne 16. no. vombra t. 1. ob 8 zvečer v druAtvenem lokalu v dvoriščni zgradbi bivSe gostilne pri Kavčiču, Priv«?. št. 4 (Prale). Na sporeda Je branje zapi«nl'ka ladnjega občnega zbora, porodila predetdnikka, tajnika in blagajnika ter nadzorstva, volitve novih funkcionarjev, epremeanha pravil društva, predlogi Iti sklepi ter mIii-čajnoeti. Prijatelje druAtva vabiino, da ur udelree občnega zbora zanesljivo ia totoo. — Odbor.
Naše dijašivo
Klub jugoslovanskih akademikov iz Trsta. Gorice in Istre Je na evoOem XII. rndaiom občnoni zboru, dn« S. t. m. izvolil alndeft odbor: Prodeedniik Bordon Hiuln, stnd. i ur., podin-edsednlk Dinvtinjana Vladimir raind. iur., tajnik 1. Bečač Iljnrdjdca, oami. phH„ tajnik 11. Dolene 1 A>j7.o, cand. phil., blagajnik lla^.ič Ksomija, stud. phi,!., knjiiničar in čMaJiniftar Savli Onkar. prnul. phll., go«i»od«r MoMna PuAan, stud. mod., odborniki: Pulinja Herman, caml. Iur., Pavlovih Marija, oand. phU.. Golob Danilo, »tud. phU., Kerftič Marko. ^tud. med. Nadzorni odbor: Obad Vladimir, nand iur., fin Stim Ivan, »tod. inr., Turk Radovan, etwl. iur.
Poizvedovanja
tensko srebrno u-o aein iognhHa v nedeljo, dne 8. t. m. od Sv. Petra eost« do Vidovdameke oesir. Posten najditelj noj jo odula proti nugTadt v upravi •Slovenca«.
Radio
Programi Radio Ljubljanai
Točen program domačih in tujih posla i Vain nudi revija »RADIO LJUBLJANA«
Sreda, It. novembra, ltf.no Operni odlomki <plo£'''«l
—	12.45 Vreme, poro&Ja — 13.0(1 Oa«. »pored. olnoMt.ila
—	lfl.16 Vse, mogoče, kar kdo hoče (ploflcV po željah) — 14.00 Vreme, borza - 18.00 Mati [»roiniAljuje o vojni (ga. Angela Vode) — 1B.28 A tek je padol . . . (pesm i in recitacije, ga. Mila Aartčeva, 61. Nnr. gledaliw«) — 18.40 O nujnem dednem deleis (g. Valentin Uidovec, HtarrSiim HodiAču) — 19.00 Ca«, vreme, porodila, »porod, obvestila — 19.30 Nar. ura: Poloiaj Jugoelov. Planice (joho Oorer te tjnbljaTl«) — lt.so Sahovakl kotiček (k. dr. Anton Itajec) — jo.00 Konnert godalnega orkestra Orkestralnega drujtrva Glasbene Matice (dirigent: prof. L. M. S.kerjnnec) — 21.00 Haydnov kvartet (pln«iV) — 21.20 Koroftke pe»ml (aibor koroAkiih ftlovonorv) - 32.01» Cm, vreme, poročila, upor od — 22.15 7m kratek &n* (ploSče).
Drugi programi t
Sreda, II. novembra: Belgrad: 30.00 Iindiij»kl orkester — 21.25 Igra — 41.10 Ploftče — 22.40 Stna»wl)oiiri;
—	Zagreb: JO 30 Ljubljana — 22-40 Sta-HHNoburg — lin-dimpeita: 19.30 Opera — 32.30 Oigmneka glasba — 23.00 Plosne ploSče — Praga: 19.20 SlovaAke narodno — 20.05 Orkestralni koncert. — 22.40 StraMibourg. — Variava:
20	(ilaHtfene »like. — 21 Chopinov konoort. — 21.45 Sin-fonliftni orkester. — 22.25 Poljake koračnice. — 23 Plesna glasba. — Vsa Nemčija: 90.15 Ura m!n«le generacije. — Konigtbrrg: JO.45 NemAko melodije. — lApnkn:
21	Kabaret. — Frankfurt: 20.45 Glasi« pretekle dob«.
—	Beromilnster: 20.06 Glasbene miniature. — JU.;io Sonata. — 21 Švicarski večer. — Strassbourg: 21.30 Sin. foničmi koncert..
Ali ste ie poravnali naročnino?
za uboge ustanovil prvi »pobožno banko«, nekako bratovščino, ki jih je iztrgala iz rok oderuhov. Pisal je »Življenje svetnikov«, knjigo, ki je še sedaj najpopularnejša poljska knjiga. In ko je umiral, si ni želel drugega, kakor da bi njegovemu staremu kočijašu dali državno pesizijo, da bo v miru preživel zadnje dni.
V književni zgodovini pa se vrednotijo »sejmski govori« za najlepši plod staropoljske proze ter osmi govor radi navdušenja in izrazitosti za naj-lepSe delo pred Mickiewiczem, ki je rekel o Skar-gi: »V njem se zrcali vsa dežela, ves poljski narod s svojo preteklostjo, sedanjostjo in bodočnostjo.« In če se poljski katoliški pisatelji ob njegovi 400 letnici prištevajo za njegove dediče ter ob tej priliki zahtevajo političnih ukrepov, ki bi bili v skladu s Cerkvijo, se ta zahteva popolnoma krije s Skargom, ki je bil prav tako pisatelj in politik v eni osebi, ter še več, tudi — svetnik.
td.
★
Zdravniški vestnik, 3. štev. 8—10, prinaša celo vrsto razprav, ki pišejo z zdravniškega stališča o tuberkulozi. Tako piše dr. Neubauer o »Nastanku in razvoju tuberkuloze«, kjer podaja najnovejše nazore o patogenezi te zavratne bolezni. Isti podaja nekaj načelnih pripomb o »tuberkulozi v rentgenu« ter »kolapsoterapijo pljučne tuberkuloze s posebnim ozirom na indikacije«. l)r. Prodan piše o »diagnozi tuberkuloze s sredstvi praktičnega zdravnika«, dr. Kurlan o »zdravnikovi službi pri jetičnem Človeku«, dr. M i n a f o borbi zoper kostno in izvenpjlučno tuberkulozo v Dravski banovini«. Posebni specialisti: dr. De-reani, dr. Pogačnik in dr. Jakša pišejo o tuberkulozi oči, grla in kože. To bi bile razprave, ki govore o tuberkulozi. V nadaljnjem gradivu je napisal dr. G u zel j »nekaj besed o kirurški federaciji male antante in Rosednjih držav«. Na koncu številke slede izvlečki iz medicinskih revij ter ocene knjig. Priložena je tudi »Kugenika', list, ki ga urejuje dr. Š k e r I j.
Obupni boji za Madrid
Kri teče v potokih
Časnikarski poročevalec kot očividec popisuje strahotne boje za Madrid
od 6. do 8. novembra
katere je napeljan močan električni tok Pota in mostovi so podminirani. Prvikrat se rdeči, zlasti na svojem desnem krilu, krčevito upirajo.
Okrog poldneva sem šel, skril za jarki, malo naprej Blizu neke tovarne pred Caranbachelom sem moral v jarku obležati. Ploha krogel iz strojnic je udarjala v stene in ziidove. Pridrdrali so celo tanki rdečih. Bili so ruski modeli. V ogniu obrambnih topov belih pa so se morali umakniti Ko sem se popoldne vračail v Mostoles, so Varellove čete desnega krila in središča že dosegle svoj napadalna cilj. Pač pa je levo krilo bilo vse v obrambnem ognju. Nekako ob treh ponoči nas je prebudili silen bojni vrvež od Ville-
Fotogralsha iznajdba:

Načrt Madrida, za katerega se bijejo strašni boji. Na karti, ki je nemškega izvora, so zaznamovane najvažnejše zgradbe v mestu. Puščice spodaj in na levi naznanjajo smer, koder prodirajo beli. Črne črte pomenijo proge podzemeljske železnice. Drevesca pomenijo nasade in parke.
Nemški posebni poročevalec R. E. Strunk, W j dTktskfh hiš, katerih nebotičniki so žareli v siju
i. m. začetek
poroča za »V. B.«, popisuje v svojem poročilu iz 1 vzhajajočega solnca. Spredaj se svetijo rdeče
vasi Mostoles pred Madridom 8. strašnega boja za Madrid t atole:
V rx>a od 5. do 6. 1. m. so dobile kolone nacijonairah čet, ki stoje ob zahodnem in južnem robu Madrida, povelje za napad. — Polkovnik Yague, ki sem ž njim prenočevali v hiš« živino-zdravnika v Mostolesu, m« je razložil položag ter cilje za prihodnji dan zjutraj. Vsakdo se zaveda težav prihodnjih ur. Poročila, ki jih prinašajo ubežniki in pa ujetniki, pripovedujejo, da rdeči nasilniki hočejo z zadnjimi napori rešiti naloge, katere jim je naložila Moskva. Moriive v masah tn pa drakonična disciplina, katero izvajajo na novo došli sovjetski častniki, meče vsako uro vedno nove čete v dobro zavarovane strelske jarke pred vrati glavnega mesta. Vsi mostovi so l>aje podmindrani ter robovi predmestij spremenjena v trdnjave. Iz ozadja pa neprestano prihajajo neskončne kolone tovornih avtomobilov s fa/longisti in Karlisti. Kljub temu pa se štab bele armade zaveda, da imajo napadalci komaj eno četrtino sil, kolikor jih ima sovražnik v Madridu in okolici
Mostoles »e docela zapuščen. Rdeči so ob svojem umiku vzeli vse s seboj v Madrid. V Al-eorconu, kjer stoje prednje straže belih, sem našel samo eno družino. Prozne hiše so izplenje-ne, vrata in okna razdejana, ulice pa pokrite z razvalinami, odvrženimi culami in razbitim pohištvom. Okoli tabornih ognjev se gnetejo Maro-čani in legijonarji, iker so te novemberske noči že kar mrzle ter prši droban dežek. Nad Madridom, ki je ves v temi, švigajo kakor velikanski kazalci žarometi, ki skirbno iščejo bombnikov. Me<ltem ko iz letališča Oetafe bele baterije že obstreljujejo južna predmestja, morem tukaj še vedno poslušati »vojna poročila« iz Madrida, ki resnica bijejo v obraz.
Če gledam z desnega južnega krila, so bili za napad 6. novembra izdani tile cilji: Villaverde, Campo Militare ter pijonirsko taborišče v Villa-viziosa. Varellovo povelje na napad je v širini 25 kilometrov pognalo naprej skoro strnjeno fronto osmero kolon, izmed katerih je bila vsaka preskrbljena z lahkimi in težkimi tanki ter topništvom. Bataljon arabskih strelcev »Ifni« in pa konjenica so varovali krilo napada, ki je moral iti skoro do madridskih mostov.
Boj sc je začet takoj ob jutranjem svitu dne 6. novembra no vsei črti. Spočetka je padaj mrzel dež, nakar jc začel pihati hud zahodnik, ki ije nekoliko razgnal deževne megle, da je moglo nastopih letalstvo belih. Medtem ko so tik pred Mostolesom grmele težke baterije, sem s polkovnikom Yoguem stopil v pripravljeni avto, da bi se odpeljala na sedež poveljstva v Alcorconu, ki stoji sredi zapuščenih hiš vasice Mostejon, katere župan je leta 1808 sam napovedal Napoleonu vojsko, ker ga je navdušeno domoljubje nagnalo k temu. Vague je menil, da je to dobro znamenje, da se odločilni boj začenja v taki vasi. Pet minut kasneje pa sem že preje! ogni;ni krst. Na desni in levi ceste so ležali padli vojaki. V Akorcon padajo cele salve balerij Na malem trgu je vse polno maročanskih rezerv in tov.mih mul. Najprvo sem stopil na zvonik. Tudi tukaj je bila notranjost cenkve, kakor povsod, barbarsko razdejana. Qb ognjih, Iki so goreli v cerkven: ladji, so čakali arabski strelci ter oddelki strojnih pušk, kdaj bodo dobili povelje odriniti naprej. Z zvonika sem imel lep razgled po vsem bojišču. Pred meno* se ie raztezalo ogromno morje me»-
zgradbe vojaškega taborišča v Madridu ter on-dotnega letališča Quatro vientos, sredi med njima kar naravnost vodi ravna cesta, na levi se v nizkem gričevju razprostira napadalno polje bele armade tja do Guadarrame, ki se izgublja v oblakih. Napad na desnem krilu in v središču se zdi, da dobro napreduje. Povsod' vidim valovanje pehote, daleč spredaj pa ogenj baterij. Rdeči streljajo najbolj na Alcorcon in na okolico zadaj, kjer skušajo najti postojanke belih baterij. Na levem krilu, kjer je treba doseči pijonirsko taborišče in Villovicioso, pa gre manj gladko.
Silni topniški ogenj rdečih ter silno obstreljevanje od strani belih kaže, da je odpor strašno hud. Izkazalo se je, da je rdeče vodstvo vedno znova metalo mase miličnikov na desno krilo, kjer so skušali obkoliti levo krilp belih. Tamkaj lezejo po zemlji tudi bojni vozovi. Izgube so že velike, vozovi Rdečega križa neprenehoma odvažajo svoje krvave tovore v ozadje. Izkazalo se je, da so rdeči imeli zelo dobro utrjene jarke. Postojanke rdečih se vlečejo okoli in okoli glavnega mesta, zadelane so z bodečimi žicami, slkozi
viciose Tukaj so rdeči začeli nočni napad Na spanje ni mogel nihče več misliti Sel sem pred vas. V nočni temina so se zbirale čete. Na levi smo venomer poslušali grmenje topov in bobnenje padajočih granat. Levo krilo belih je šele v nedeljo ob devetih dopoldne vrglo rdeče iz pijo-nirskega taborišča m iz Villeviciose. Podpiral je ta sijajni napad najhujši ogenj topov. Sedaj pričakujemo posledic napada generala Mola, ki prodira od Escoriala čez gore Guadarrama. Nato se bo napad na severne dele mesta nadaljeval, medtem ko bo desno krilo od juga vdrlo v mesto.
Beli so vkljub velikim izgubam obeh bojnih dni sijajne volje. Povsod stoje na gričih Arabci, ki gledajo ter občudujejo pod seboj mesto, ki ga niso še nikdar videli. V tem hipu ie v središču in na desnem krilu mirno. Ne da bi bil v nevarnosti lahko grem ck) Carabamchel Bajo, ki ie le 800 m daleč od bregov Manzanaresa, ki se na njegovih levih bregovih že začenja madridsko notranje mesto. To poročilo pišem v čakalnici madridske cestne želenice v Carabanchelu. Za seboj imam 600 kilometrov dolgo pot z belimi, pred seboj pa imam deset minut vožnje s tramvajem, s katerim se lahko za 10 fenigov prepeljem do trga Plaza del Sol.
Plastična fotografija
Ameriškemu inženjerju, 29 letnemu Douglasu Winneku, v mestu Madison v državi Wisconsin se je posrečilo, da je izdatno izboljšal fotografiranje. Dosegel je prav lepo plastično fotografijo, to je sliko, ki kaže tri dimenzije. Iznajditelj imenuje svoio iznajdbo »trivisijonska fotografija«. Pravi, da bo njegova iznajdba silovito vplivala na film, fotografiranje, rontgenologijo, videnje v daljavo ter tudi na tiskarstvo. V vseh teh panogah bodo poslej lahko s prav malimi stroški delali slike, ki bodo imele tudi potrebno plastičnost, torej nekako globino, ter bodo vseeno preproste.
Winnek sam popisuje svojo iznajdbo takole: Oko vidi dve različni sliki istega predmeta, kateri potem možgani povzamejo obenem, s čimer je podan videz, da je slika plastična. Pri dose-
Kaj kaznjenci
lahko postanejo
Ameriški človekoljub, ki se piše dr. Frank Moove, je pred kratkim povabil na banket 200 bivših kaznjencev, da bi tako javnosti dokazal, kaj se da iz nekdanjih kaznjencev narediti, če se kdo za nje briga. Na ta banket je prišlo, kakor rečeno, 200 kaznjencev, kateri so presedeli svojo ječo v jetnišnici v New )ersey- In človekoljub je ugotovil, da je eden izmed teh 200 bivših kaznjencev sedaj ravnatelj velike banke, drugi je šolski predsednik, največ med njimi pa je dobrih trgovcev.
,Neznano kam odpotoval*
Francoski listi poročajo, da je abesiinski neguš bil naročen tudi na ameriško revijo »National Geographic Magazine«, ki izhaja v New Vorku. Toda upravništvo tega ameriškega znanstvenega lista menda ne zasleduje najnovejših zgodovinskih in zemljepisnih dogodkov, ker je šele pred kratkim bil upravi vrnjen zadnji zvezek te revije, ki je bil poslan v Adis Abebo na negiišev naslov. Pošta v Adis Abebi je vrnila pošiljatev s pripombo: »Adresat je neznano kam odpotoval.«
Konji z dolgimi
in kratkimi repi
V francoski Normandiji imajo staro obcestno krčmo, kjer še zaračunavajo za krmljenje popotnih konj določeno takso. Za konje, ki imajo kratke repe, morajo lastniki plačati v našem denarju kakih 5 dinarjev na dan, za konje z dolgimi repi pa 8 dinarjev Vzrok te čudne razlike pa razloži krčmar takole: »Ce konja s kratkim repom nadlegujejo muhe v hlevu, jih ne more pregnati z repom, ki je pač prekratek. Zato jah mora odganjati z glavo, s katero oieplje okoli sebe, med tem odepavanjem pa ne more jesti. Konj z dolgim repom pa si vse pomaga z repom ter lahko med otepavanjem mimo žre ter zaradi lega tudi več požre, kakor oni s kratkim repom.
Reproductton MttMita
danjem fotografiranju je mogoče napraviti samo eno sliko, katera seveda napravi plosk in mrtev vtisek. Winnekovo fotografiranje pa bo očesu pokazalo hkrati dve sliki istega predmeta. To se da narediti tako, da se v filmski negativ napravijo zareze, ki pa so tako majhne in fine, da jih oko niti ne vidi. Vendar pa je v njih skrivnost »trivisijonskega fotografiranja«. Vsaka zarezica je nekak majhen objektiv, ki navadno sliko razpolovi v dva različna dela Tako iz skupne slike nastane mnogo prav majcenih dvojnih sličic Ta negativ nato kopirajo na posebne plošče, ki imajo tudi zareze, katere potem povzročajo, da gledalčevo oko od katerekoli strani vidi drugo sliko, tako da je posnetek zaokrožen in videti docela plastičen.
Madrid z okolico.
Na Holandskem se čudiš
da so ob sobotah zvečer vse trgovine odprte do 10. zvečer,
da se vsakdo, četo samostanci, s kolesom vozi po ulicah,
da tamkaj jutranji listi izhajajo res zjutraj in večerni listi res zvečer,
da lahko v kavarni bereš časopise samo pri mizi, ki je nalašč za to določena,
da moraš ob eni ponoči, kp se zapirajo vse kavarne in gostilne, takoj brezpogojno zapustiti lokal, četudi imaš pred seboj pol pečenega piščanca,
da policija posreduje pri lažjih prometnih nezgodah le tedaj, če jo eden ali tfa-ugi prizadetih posebej naprosi za posredovanje,
da ti ni treba nič plačati, ako imaš v svbjftm stanovanju radio,
da tamkajšnji radio vsak dan celo uro po4V5ti šahovski igri,
da žvižganje v javnih prostorih ne pomeni pomanjkanja olike, ampak je tam to znamenje dobre volje,
da je v vsakem večjem kinu pri vsakem sedežu napravljen pepelnik za kadilce.
»Johan ustavite pri brzojavnem drogu!«
V sobote, 11. novembra 1876.
POLITIČNI PREGLED.
V državnem zboru (v verskem odseku) je minister bogočastja naznanil, da cesar niso potrdili nove klošterske postave, ter ministra pooblastili izdelati nov načrt in predložiti ga zbornici v pretres Razun tega so cesar veleli zboru tudi naznaniti, da bodo oni in tudi vsi nadvojvodi od svojega privatnega premoženja plačevali dohodninski davek.
Iz Zadra se poroča, da so turški bažibozuki 6. t. m zopet prestopili mejo avstrijsko in zapalili neko hišo, pa vojaki avstrijski so jih pozdravila s krepkim strelom in kmalo zapodili nazaj Kaže se, kakor da bi Turki nalašč dražili Avstrijo.
DOMAČE NOVICE.
Na Goriškem so bile 4. t. m. volitve mest in trgov. Tolminci so zopet volili g. Winklerja nasproti od »Sloge« priporočenemu kandidatu Ko-vačiču. Disciplina po tem takem mnogo trpi, narodnost Tolmmcev pa mora bih nekako piška-va, ker zametuiejo kandidate narodne stranke. Dopis v »Slov. Narodu« se tolaži s tem, da je Winkler le naroden Slovenec, m dokler Tolminci toke volijo, naj jih lel Mi se tej argumentaciji jako čudimo, ker nam je le predobro v spominu, da je g. svetovalec na Dunaja navadno glasoval z ustavoverci. . Radovedni smo, kako se bodo obnesle volitve v velikem posestvu. Ce so Slovenci pa tam nesložni, potem bo narod veliko škodo trpel in narodnjaki propadejo, ker si Italijani mnogo prizadevajo, da bi Slovencem vsilili katerega iz svojih
Sneg pokriva ulice ljubljanske in okolico žc boli kakor na pol čevlja debelo Zvečer 9 t m. začelo je snežiti, in še le včeraj opoludne se je vreme vstanovulo in nebo zjasnilo.
ORION 33
•	Najnovejši trocevni super
•	Sprejem kratkih valov z največjo jako-stjo in brez mikrofoni je
•	Dovršeno izenačenje fadinga, apsolutna konstantnost vsled nove triode-heksode
•	Veliki dinamični zvočnik z eksponencijal-membrano
•	Velika občutljivost m pojačava, nova TUNGSRAM pentoda
•	Povoljna cena, prodaja tudi na dolgoročna odplačila
ORION RADIO
EVROPAJ • AZIJAJ • AFRIKA__ • AMERIKAH • AUSTRAUJL-
RADIO. r. l z o. l, Ljubljana;
RADIO VAL Ljubljana-Celje;
Josip WIPPLINGER, Maribor
M. Krašovec, Jesenice • L Guček, Hrastnik - J. Klenovšek, Trbovlje - St. Engelsberger, Tržič • J. Ogrizek, Novo mesto • Janez Nemecz, Murska Sobota
Spvct
Občni zbor JASO
Pred nekaj dnevi so položili akademiki, člani Jugoslovanske akademske smučarske organizacije, obračun o svojem delu v pretekli sezoni. Ob Številni udeležbi članov je otvoril predsednik Miku-letič občni zbor, pozdravil vse navzoče ln predlagal, da se odpošlje pozdravne brzojavke ministroma dr. Rogiču in dr. Korošcu ter predsedniku JZSZ dr. Marušiču. Na kratko je orisal delovanje organizacije v pretekli sezoni, ki je bilo dokaj ovirano zaradi slabih snežnih razmer.
TajnlSko poročilo je podal tov. Dermelj, ki je podrobno prikazal delo in uspeh organizacije. — Razveseljivo poročilo je podal blagajnik tov. Nagy, saj znaša celokupna imovino 4000 Din — Tehnični referent tov. Reicher je nazorno podal udejstvo-vanje akademikov na belem polju in podčrtal uspeh, ki je bil dosežen s tečajem na Korošici. Po izglasovani razrešnici staremu odboru je bil izvoljen novi odbor: predsednik Reicher Saša, podpreds. Dermelj Miro, tajnik Močnik Rastko, blagajnik Nagy Viktor, tehnični referent Vrankar Pavle.
Po končanih volitvah je sledila debata o bo-pm delu, predvsem o udeležbi na svetovnem kademskem prvenstvu, ki bo od 1. do 7. tobru-i arja 1937 na Zeli am Šee v Avstriji, o čemer je tudi že poročala deputacija ministru dr. Rogiču, o narodno propagandnem izletu na Koroško, o ekskurziji v Bosno in o prirejanju tečajev za novince in tekmova'ce. — Zbor je zaključil novo izvoljeni predsednik in pozval akademike k delu ca beli šport
V medmestni plavalni tekmi Berlin—Dunaj, v kateri je za Avstrijo nastopil tudi naš odlični plavač Wilfan, je zmagal Berlin z velikim naskokom točk. Berlinčani so ji dosegli namreč 57, Du-najčani pa samo 33. Berlin si je že takoj prvi dan zasigural zmago. Sijajna je bila zmaga v hrbtnem plavanju na 100 m našega Wilfana, ki je preplaval omenjeno proge v času 1:11.7 min. Njegov uspeh so beležili vsi avstrijski listi z ve-:o pohvalo, kateri se s tem večjim veseljem
Nje lik.
pridružujemo vsi športniki Jugoslavije.
Mariborski iivinski sejem 10. novembra. Na sejmu, ki je bil danes, je bilo pripeljanih 8 konj, 14 bikov, 110 volov, 577 krav in 11 telet, skupaj 720 komadov. Povprečne cene so: debeli voli 3.90 do 4.30 Din, poldebeli voli 3.50 do 3.75 Din, voli 3.50 do 4 Din, biki za klanje 3.25 do 3.60 Din, klavne krave debele 3 do 3.20 Din, ' plemenske krave 3 do 3.50 Din, krave za klobasarje 1.60 do 2 Din, molzne krave 2 do 2.75 Din, breje krave 2.76 do S. 65, mlada živina 3.25 do 3.75, teleta 5 do 6 Din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo S52 komadov, od tega 58 za izvoz v Italijo. Mesne cene: volovsko meso I. vrste kg 10—12 Din, II. vrste 8—10 Din, meso od bikov, krav in telic 5 do 8 Din, telečje meso I. vrste 12—16 Din, II. vrste 10—12 Din, svinjsko meso sveže 10—14 Din.
Razpis
propagandnega omejenega Hnga Akademskega športnega kluba Ljubljana, dne li. novembra 1936.
lahkoatletskega mce-Prlmorje. |
AfcademmM iportnd Unb Primopje t I.<lnb(L}«ni pri radi v soboto, dn« 14. novembra 1936 ob 14.30 na svodeni igriSčn na Tyr#evi eesM projw<f«ndni omajani lahko-atletski meetin«. Prireditev se vrfii na lekadiiAiu, dolgem 420 m, ki jo pokrito i uganki ln ima fttiirl ne-dvignjena Ta-voJa. Pravico na«toipa Imajo vsi verificirani in nerveriflcirani »tleti kiu'bov, Stanov JLAZ tm Ar«v»ke banovine. Psrijave s priložen« prijavnico 2 Din 7ji to&ko ln osebo, i Dtn ta moštvo, Je nasloviti noj-po/.nede do 7. (t) nov. ob 12 na naslov: Savo SaTicin, Tavftarjev« nitca l-III. Naknadne prijaive, kakor fcttdl prijave brez prijavmne »e d« »prejemajo. Na<rrade: pri i te&rnovaloeh ▼ poedlnl disciplini d*ve prtenantol, prt toč kakor s tekmovalcev t prtenamloe. bto velja tadi r.a moitva. Tek mor an j« se vrti po pravilih ta pravilnikih JLAZ. Program in vrstni red ddnciipHm Je naslednji: 1. Tek 100 m JnniorJi ta genlorjii. 2. Skok v daljavo z zaletom Junlorji ta seniorji. 3. Tek 1000 m jreniorji in seniorji. 4. Štafeta 4 X **> m x hamdica-pom. 5. Met krogle 5 k«r jimiorji C in met V-rogi« (tenorji. fi Balkanska Štafete Wl X (m X Ml X ™ ® z handicapom. 7. Štafeta 4 X '500 m z handicajtom.
JASO. V sredo, (tac 11. t. m., odborov« sekta »a tehniki ob 18. Udeležba nnjna — Odbor.
Smučarski klub Ljubljana raapisuje za dan 16 novembra t. 1. Oro8Sooiitry Tm. verificirane Hnračerj« ta mladino. Start in cilj pri gostilni Streli86e pod Bolnikom. Pričetek ob 10. Proga aa 14 do 16 lotne je 2 km. 16 do 18 letne 3 km, za seniorje i km. Prijave j« od-dertl ▼ tr«ovtad Šport Kmet ali pri (. KiirnerJn t trgovini A. Goreč najdalje do sobote 14. t. m. do 16 ter na dan tekme pol ure pred startom. Prldaiv-nta« nI. Prvi trije v vsak kategoriji prejmejo diplome. Istočasno »e obveščajo tekmovalci drugih klubov ki Se niso dvignil! diplom za lansko letni arosscontry, da jih lahko pred mejo v nedeljo.
liublfansko gtediiliife
VINA
[dolenjska, itajeraka in vplob vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
DRAMA — Začetek ob 24.
Sreda, 11. novembra: Na ledeni plošli. Premierski abonma.
Četrtek, 12. novembra: Kvadratura kroga. Red B. Petek, 13. novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju.) Sobota, 14. novembra: Na ledeni plošči. Izven.
OPERA - Začetek ob 20. Sreda, 11. novembra: Dvojno knjigovodstvo. Red Sred«. Četrtek, 12. novembra: Ples v maskah. Red Četrtek Petek, 13. novembra: Zaprto. Sobota, 14. novembra: Botra smrt. Red B.
Mariborsko gicrtnlliic
Sreda, 13. novembra: Zaprto.
Četrtek, 12. novembra ob 20: Zorka. Red A.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Petek, 11. novembra ob 20: Hamik, Vesela boija pot, gostovanj« ljubljanske drame. Predstava u abonma.
Naročajte In širite »SLOVENCA«
Sah
Šahovski klub tSentpeter« v Ljubljani je odigral brrotnrnir va prvenstvo meseca oktobra. Udeležilo ae ga j« 14 klubovih članov. Rezultat je bil sledeča: prvo mesto si j« osvojil a preoejSnjiim naskokom Hren Lado.
za da mik« oblak« in plaič«
SVILA IN VSE DRUGO BLAGO
Velika izbira,
nizke cen« I
R. Ml
»pri škofu« LJUBLJANA
Linfjarjeva nlica Medarska ulic? Pred Škofijo

ARCTIC
STANDARD-VACUUM oil company ofjugoslavia INC
ki Je dosegel ti tofik od lt motnih. Droco ta tretje mesto delita StiStar 9tame ta Kozak v»ak J tofik. Nadalje Kaipns, Jerandič ta Knnc 8 ta pol; Bernot R, Klako&er ( ta pol, AhSam 4 ta pol ttid. V četrtek »ve&er ob 20 Igramo prvenstveni roateh e Triglarvom; padla bo odločitev za drojto ln tretje me»to v UabUanski »k.uptaL Poprivamo vise igralce glavnega tormVrJa, da pridejo ob trdčetrt na 20 t ktebov lokal. Prartmo toft-oostd ta »Irnmo.
PUH- PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Al)a Rahmanova:
103
Tovarna novega človeka
Roman.
Kako pa je težko napraviti križ čez takšne reči, Je vendar sama le predobro vedela. Da pa je Njurka nenadoma odšla in ji poleg tega niti z besedico ni omenila vzroka, to ji je bila uganka. Napeto je razmišljala, da bi našla nekaj, na kar bi se v mislih oslonila. Tanja se je spomnila, da je bila Njurka vprav zadnje dni pred svojim odhodom često duševno popolnoma odsotna, da je preslišala vprašanja, da je po več ur molila ali kar tako sedela z zaprtimi očmi. Ali je bila preteklost v njej tako zelo močna, da jo je gnala v prostovoljno smrt? Ali pa je bila kakšna druga skrivnost? Tanja je mislila in mislila; zmučila si je možgane, toda prišla ni do nobenega zaključka in nemir ter skrb za ubogo Njurko sta vedno bolj rastla.
★
Preiskava proti vedeževalki Nastji se je nenavadno dolgo zavlekla. Vodili so jo od zasliševanja do zasliševanja, toda njeno obitašanje je vzbujalo v vseh največje začudenje. Vedno je nosila ruto pred obrazom; če so ji zapovedali, naj se odkrije, je to storila, a brž ko je mogla, jo je zopet spustila na obraz. Ko so ji prebrali obtožbo, je priznala takoj in brez ovinkov, da je petnast ljudi spravila ob življenje; a ko so jo spraševali po podrobnostih, ni dala glasu od sebe: na vsa vprašanja je trdovratno molčala. Sodniki so hoteli seči po običajnih izsiljevalnih sredstvih, a tedaj je ugovarjal zdravnik; rekel je, da mora potem odkloniti vsako odgovornost, ker
je itak že vprašanje, če bo doživela konec »javnega pro-cesac Na tem pa je bila oblast zelo zainteresirana, kajti hoteli so dvigniti velik javen proces proti Nastji kot bojno sredstvo proti vsem vrstam praznoverja.
Sodnike je vrhu tega spravljalo v zadrego še to, da so vsi soobtoženi pri prvem soočenju izjavili, da ©bto-ženka ni Nastja; da je bila Nastja večja, ne tako suha in tudi njen glas, da je drugače zvenel. Potem zopet so dejali, da bi to vendarle mogla biti ona; morda je shujšala zaradi bolezni in ječe, svoj glas pa je tudi že prej pretvarjala. Nekdanji obiskovalci vedeževalke, ki naj bi nastopila kot priče, sploh niso mogli ničesar točnega povedati, kajti bili so prvič preveč razburjeni, da bi mogli mirno opazovati, drugič pa je bilo v sobi vedno tako temno, da si komaj mogel kaj videti.
Tako sta minila pomlad in poletje in ko je napočil dan javne sodbe, ki naj bi se vršila v mestnem gledališču, je pričelo padati z drevja že velo listje. Ob desetih dopoldne so peljali obtožence močno zastražene po ulicah, ki so bile polne radovednežev. Nastja je šla spredaj; obdajalo jo je šest vojakov z napetimi revolverji; za njo so šli ostali obtoežnci. Tudi te so spremljali oboroženi vojaki, da so jih ščitili pred poizkusi linčanja in pa, ker se je v ljudstvu širila govorica, da bo enooki Filka, ki ga policija ni mogla prijeti, poizkušal jetnike osvoboditi.
Dan je bil jasen in sonce je sijalo; ko je Nastja stopila na cesto, je skoro oslepela od svetlobe in oglušela od votlega, grozečega hrupa množice. Ljudje so kričali, žvižgali, jih obmetavali z gnilim sadjem in kamenjem, tako da so vojaki z največjim naporom krčili sprevodu pot skozi množico. Pred gledališčem je bilo razburjenje množice tako veiiko, da so jo moraii na konjih razga-
njati, da so napravili prosto pot Vse je rjulo: »Obesite jih! Raztrgajte jih na kosel< Ljudi je pač najbolj razburjalo to, da je morilka hodila mirno in bila zatopljena vase, kar je pričalo o popolni nebrižnosti. Tik pred vhodom v gledališče je za trenutek omahovala, nato pa ae zružila.
»Komedija, saj se le pretvarja!« so kričali okoli stoječi. Nesli so Nastjo noter in le z največjim naporom se je zdravniku posrečilo, da jo je zbudil iz globoke nezavesti.
»Nisem niti sodnik niti zagovornik,« je rekel zdravnik in stresal z glavo, »toda svoje življenje bi stavil, da obtoženka ni zmožna ubiti niti mačke, kaj šele človeka! Sploh pa tega ne razumem: tej Nastji je vendar kvečjemu devetnajst let, po izjavah prič pa bi jih morala imeti najmanj pet in dvajseti«
Nato je pogledal branilca in pristavil: »Mislim, da tiči v tem zmota! Ce niso vendarle prijeli koga drugega namesto Nastjel«
»Tudi jaz sem že mislil na to,< je rekel branilec tiho, da bi ga ne slišal stražar. »Toda pomislite, vse je priznala, podpisala je protokol brez najmanjšega pritiska. Vem to čisto gotovo, sicer pa sem jo tudi sam večkrat spraševal; če je sploh kaj odgovorila, je le potrdila svoje priznanje. In povejte sami, kdo pa se bo dal prostovoljno ustreliti, če je nedoležn?«
»Zagonetno!« je odgovoril zdravnik, medtem ko je zrl obtoženki v obraz. »I>e oglejte si ta izraz! To je izraz nenavadnega trpljenja, izraz mučenice, ne pn zločinke!«
Branilec je globoko zavzdihnil. V tem trenutku je Nastja odprla oči in debela solza ji je spolzela po licu. A že v naslednjem trenittku je zgrabila ruto in si jo potegnila čez obraz ...
nnt
er o- • cj-s-o
k" k- o
0	O E.
„ - O
s
S-5»
1
<S tt cl
^ •» 2-M n
O -o
2". D
3
0)
3
S 0 f> 3
3 0
M 3 Š »
<M H g
o o 2
5 < - i
C: d d a
V * • a-
»s.s.f >SBg
M " • S
o s: •
TS o o °
0 odS y B S °
Tinček in Tonček v Atlantidi
205.
Gorila pade t rodo.
In tako je gorila 8 Tinčkovo pomočjo lepo počasi pristala na dnu prepada, v katerem je bila globoka voda. Lahko si mislite, kako presenečena sta bila oba! Namesto trdih, ostrih pečin — voda . . .
Gorila je Tinčka skrbno držala nad vodo, da si ne bi zmočil perotnic.
»Bog ve, kam sva zdaj zašla?« je polglasno zabrundal Tinček in nič kaj prijetno mu ni bilo pri srcu. Kar groza ga je stresla ob mislih, da kotlina, kateri sta bila izročena na milost in nemilost, nima nobenega izhoda.
Snežke, galoše, domače čevlje, najboljše kvalitete, po znižanih cenah nudi tvrdka
F. M. SCHMITT
LJUBLJANA Pred škofijo 2	Lingarjeva 4
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženi-tovanjski oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'5tL Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
mm\
Pekovskega vajenca
f.a takojšen nastop. Vsa oskrba v hiši za časa učne dobe. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 16724.	(v)
Mlad fant
posten, popoln abstinent, pameten, Išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16747. (a)
Gozdar
z dobrimi spričevali o večletni službi se sprejme. Ponudbe naj se pošljejo upravi »Slov « pod »Zanesljiv gozdni strokovnjak« St. 16751.	(b)
Kuharico
samostojno, vzamemo v stalno službo v boljšo gostilno v Dalmaciji. - Ponudbe poslati na : Jtuljan Frančiška, gostilna »LJubljana«, ftlbenlk (na obali)
Pletilje
za nogavice sprejmem. -Poizve se Florljanska ul. 24, gostilna.	(b)
Nogavice, rokavice
In pletenine Vam nudi v vellkt Izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Zidov ska ulica In Start trg. (I)
»PFFAF«
»SINGER«
šivalne stroje
malo rabljene, ženske, krojaške, čevljarske — ln KOLESA po zelo ugodni cent naprodaj' pri »Pro-met«> nasproti krlžanske cerkve.	(!)
Iščem inštruktorja
v pomoč četrtošolcu real. gimnazije. - Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Odllčnjak«. (u)

lil L
Kislo zelje, repa
novo prvovrstno, in glave za sarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčnl ceni GUSTAV ERKLAVEC
LJubljana - Kodeljevo, Povšetova 10, telef. 25-91.
šivalni stroj
malo rabljen, znamke »Slnger«, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyr-Seva 36.	(1)
Svetovno znani najboljši
šivalni stroj
pogrezljiv, popolnoma nov, vreden 4000 Din, prodam 7.a 1800 Din. Sket, Vransko.	(1)
V smislu seje uprave Bonding kazališta in lastnikov lož, ki se je vršila dne 27. oktobra t. I. obveščamo interesente, da je bilo na tej seji sklenjeno, da se
Bonding gledali^e v Dubrovniku lahko odda v najem za zvočni kino
Prostori Bonding gledališča, razen lož, bi se dali v najem ponudniku, ki bi stavil najugodnejšo ponudbo ter bi za lože mogel stopiti v razgovor z lastniki istih.
Konkretne pismene ponudbe je treba poslati upravi Bonding gledališča v Dubrovniku najkasneje do 20. novembra t. 1. a nasloviti na Antona Nardelli, poštni predal 3, Dubrovnik.
Vse ostale potrebne informacije dobijo interesenti pri upravi ali odboru izvoljenem v ta namen. UPRAVA BONDING KAZALlSTA, DUBROVNIK.
Hubertuse
nepreipočlJlve 250 Din, In vsa oblačila po neverjetno nizkih cenah si nabavite pri Preskerju, 8v. Petra cesta 14.	(1)
Talafon 2039
✓ > PREMOG KARBOPAKETB DRVA, KOKS «uB
Pogačnik
Bohoričeva ulica tt 5.
la orehe
tanke lupine, 50 kg 240 Din. - la jedrca, bela, 5 kg 80 Din. - Suhe debelo slive 60 kg 225 Din, razpošilja franko voznlna G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Morska čebula
Italijanska, sveža, prispela. Za temeljito uničevanje podgan ln miši Je najboljša. - Lykos, Zagreb, Jurjevska 8. Dokler traja zaloga - nudi poceni.	<1)
Gospodinje — Obrtniki
Popolna odprodaja posode, orodja, štedilnikov l.t.d ls skladišča po zelo nizkih cenah pri
Stanko FlorjantU, teleznlna, Resljeva 3 — nasproti MedU-Zankl (Vhod skozi dvorišče)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
b lekarne dr. G. Piccolija v L}ublfanl se priporoča bledim io slabotnim osebam.
C233Z33
Železno blagajno
VVerthelm, staro, a dobro ohranjeno, kupmo. - Ponudbe poslati občini Bra-slovče, srez Celje. (k)
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFE2
ur ar
Lfubljana, Miklošičeva 14
V Brežicah
in okolici so naprodaj hiše, stavbišča, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi ln zaokroženi deli Attemsove-ga veleposestva. Vprašati: Ing. Miklau O., Brežice.
trgovska hiša
na najprometnejšem kraju v LJubljani Je
ugodno naprodaj!
Jako primerno za naložbo denarja. — Ponudbe ln vprašanja upravi »Slovenca« pod »Ugodna naložba« št. 16625.
Stanoianja
Trisobno stanovanje
komfortno, takoj ugodno oddam, Grablovlčeva ulica št. 14, I. nadstr. (č)
Stanovanje
obstoječe lz 3 sob, kopalnice takoj oddam boljši, mirni stranki. Gregorčičeva ulica 19.	(č)
Enosobno stanovanje
vlsokoprltllč., oddam takoj ali z decembrom. Zadružna ul. 3, KodoIJevo.
Stanovanje
sobe, kabineta in pritik-lln - oddam. Groharjeva št. 15, Mlrje.	(č)
m
• Dva gospoda
sprejmem v lepo sobo v centru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16748. (s)
Separirano sobo
oddam blizu nove gimnazije. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16781.	(s)
Objave
Izjava
Podpisani Kovačič Peter, pekovski mojster v Raj-henburgu, prekllcujem žaljive besede, katere sem izrekel napram gospodu Pratnlku Karlu, mesar, pomočniku v Rajhenbur-gut ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. - Rajhenburg, dne 5. nov. 1936. - Kovačič Peter.	(o)
^UAMlJlbbdrLOu frlAjhicCL,
m	___-i, /■ . . «t r / '
Ju jd tvukCadua -JU irtak
\	OfLCUUit
Rotbart
Glavno skladišče za Jugoslavijo: HINKO MAYER 1 DRUG, parL oddelek, ZAGREB.
Ne pozabite l Podružnica „Slovenca" na Miklošičevi c. 5 tudi sprejema inserate in naročila za list!
Zahvala
Ob težki izgubi našega nadvse ljubljenega ateka, starega očeta, svaka in strica, gospoda
Ivana Dražila
magistralnega pis. ravnatelja v p., meščana ljubljanskega, častnega predsednika pevskega društva »Slavec«, odlikovanega i redom Sv. Save IV. stopnje
izrekamo najtoplejšo zahvalo za vse izraze iskrenega sočutja, kakor tudi vsem, ki so dragemu pokojniku poklonili toliko lepega cvetja in vencev. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. dr. Franti Misu za njegovo večletno požrtvovalno pomoč na domu, g. dr. Slavku Rakovcu in usmiljenim sestram v ljubljanski bolnišnici za njih človekoljubno prizadevanje ozir. tolažbo, pevskemu društvu »Slavec« in Hubadovi župi J. P. S. za krasno petje, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegov poslednji dom. — Maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 13. novembra ob pol sedmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1936.
Žalujoči otroci: Slava, Dragi, Srečko, Zdenka. Branko.
+
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NJEGOV URADNIK, GOSPOD
ANTON ŽERJAL
REVIZOR POKOJNINSKEGA ZAVODA
POGREB ZASLUŽNEGA URADNIKA BO V SREDO, DNE 11. NOVEMBRA OB POL ŠTIRIH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI KARLOVŠKA CESTA 22 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU
V LJUBLJANI, DNE 10. NOVEMBRA 1936 POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE
ZAHVALA
Zdaj, ko je našel naš dragi
DR. JANKO MAROLT
svoj počitek v grobu, se najprej najlepše zahvaljujemo vsem onim, ki so spremljali pot njegove duše na oni svet z molitvami, prav posebno še g. dekanu Keteju in ostalim gg. duhovnikom. Za tolažbo rajnemu v bolezni, nam pa v naši žalosti se zahvaljujemo gg. ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, g. banu dr. Natlačenu in vsem številnim pokojnikovim in našim prijateljem. Hvala vsej množici pogrebcev, posebej g. pomočniku bana dr. Stanku Majcnu, okrajnemu podnačelniku Počkaju, zastopnikoma Zdravniške zbornice in Slovenskega zdravniškega društva dr. Lapajnetu in Šabcu, zastopstvu ljubljanskega občinskega sveta gg. Oražmu in Kozamerniku, vrhniškim občinskim odbornikom, okoliškim županom, zastopnikom cestnega odbora, uradov, zadrug in zavodov, članom krajevne JRZ, Prosvetnega, Rokodelskega in gasilnih društev, šolskim vodstvom, učiteljem in šolarjem — in naj ne bo zamere, če smo koga izpustili. Lepe žalostinke vrhniške godbe ter moškega in mešanega pevskega zbora pod vodstvom gg. Heybala in Gruma, potem pa cvetoči venci, ki so jih darovali in nosili prijatelji, so nam olajšali težko pot, ko smo šli za očetovo krsto^ Spominski govori g. podžupana Voljča na žalni seji občinskega odbora in ob grobu, gosp. Brenčiča na strankini žalni seji in dr. Miloša Stareta na pokopališču so našim grenkim čustvom dodali tudi zavest ponosa na našega dragega očeta. Še enkrat vsem najlepša hvala.
Verd, Ljubljana, dne 10. novembra 1936.
Otroci in drugi sorodniki

kdajatelt: Ivan Rakove«.